Trst, v torek 4. junija 1901.
Tečaj XXVI
„^dinast
haja enkrat na uaa. raz no sede'.; la razoikoT on 4. nri t^ećer.
ft.^lM "»«:» :
ca celo leto........24 kron
za pol leta .........1- -
za fetrt letm................* -
za ec u*»c ........	2 kroni
>U)*nino je pLa5e*ati taprej. Na ns-
rc.'be bre* r-rCof^n" ■•ro^ni«*	amaTa
r« cora.	__
Fo tovakarnah ▼ Trutu «e prodajajo po-taireziie številke ;k> C etotink i3 nvf i; -jtren Trata pa po 8 rtotink (4	!
Telefon it T. s;«.
O^laat
»e računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popunio m Poslana. ot»mrtn»»e in javne zahvale domači ocinui itd. ne računajo po pogoube
Vai dopini naj se pošiljajo iirednlAtvu Sefrankovani dopisi se ne »prejemajo Rokopis? se ne vračajo.
Griasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
V edinosti je moč!
Naročnino, reklamacije in oulane »prejema apravniStTo. Naročnino in oidane je plačevati loco Trat.
Uredništvo i u t Inkama ne u uhajata v □lici Cariutia Stv. 12. I"priivniAtvo. Id kprejemanje limeratov v ulici Moliš piccoio Stv. 3, H. »iHiintr.
Izdajatelj in odzrovorni urednik Fran G o
Lastnik konsorcij lista „Edinost*
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu.
r, .
0 agrarnem vprašaju
v Bosni pa Hercegov«!^
IV.
(Z vrše tek.)
V B<**ni in Hercegovini je le drobna goved donača, kakor pri nas jk> kraških z-mljah. Zato je bila tudi napaka, da je hotela vlada plemeniti to drobno goved z velikimi rtajer^kirai biki, tehtajoči mi po T—800 kg. Krave so šle ob takih j>oskiisih navadno pod zio. Vlada je silila kmete, <la bi krave plemeniti na tak način ; no, oni so pe hranili na razne način**, in bike po potem morali tmati v mesnice. kakor štajerske krave. »Bo-j snis*-he Post* pa hvali veliki napredek, kedar storijo kak nov jtoskus!
Uprava je dobivala iz cesarstva dobrih uradnikov, a če so hoteli več vedeti, kar je bilo opravičeno, postojvala je uprava žnjimi tako, da so zapuščali svojo služl>o.
Poleg kmetijskih |*>staj je vlada ustanovila tudi ju »staje za sadjarstvo in vinarstvo. \"a severu, v Derventu, je štacija za sadje, vsaj nekoliko iz|w>lnjuje svojo nalogo, ker šsri cepiče za češplje ;n jih oddaja jw> nizki eeni. Vendar koristi ta štacija le mestnemu prebivalstvu, zlasti trgovcem, ki kupujejo zemljo za nasajanje češp in »liv.
Štacija za vinarstvo pa, Če izvzamemo M <Htar, nima smisla, ker je p* hI ne bje za to preneu trdno. Kmetje nimajo od tega nobene koristi.
Obe j »ostaj i ste dragi in za kmetijstvo !>ez pomena. Kmetijski pt»staji v Modriču in Ljivnii bi mogli pospeševati sirarstvo ; doslej s*1 jima to ni posrečilo ; izdelani sir je le za domačo rab* in ostaja v deželah.
A tudi, ko bi vspevale vse te štacije, bi ne zboijšale agrarnega položaja. Zakaj? Zato, ker, kak«»r smo videli, mora kmet po i z premem bi turškega zakona vse pridelke po prodat', da plača desetino in tretjino v denarju; }M»tem zato, ker mu je nova naredba odvzela pašo ]m> h os ta h in skupne pašnike (mero) in mora v »led tetra tudi zmanjšati število govedi. Tudi iivinarstvo je po tej naredbi uničeno, ker kmet ne more čakati, da bi vzredil govejo živino; mora jo poprodati poprej. Kmet redi po 1 —2 kravi, da se redi <«l niju. Kje naj mu potem ostaja mleko za -ir ? ! Jednako, in iz istih vzrokov, ne morejo kmetje rediti več ovac v poprejšnjem številu; kmet, ki je redil poprej po 1000 ovac, redi jih danes, tudi če spada med najveće trgovce z ovcami, le do 300; navadno pa jih ima kmet le 10 —15, in to radi živeža :n volne za domače potrebe. Tako ni možno
misliti niti na izdelovanje sira iz ovčjega mleka. Nekoliko sira napravljajo za domače trge vsled več i h pašnikov v gorah V 1 a š i d poleg Travnika, na gori Ve le ž a in Bjelašnici v Hercegovini, potem v gorah K o-manija v vzhodni Bosni.
Za turžke vlade je bilo kmetijstvo in ž i vinarstvo razvito toliko, da je mogel kmet oddajati desetino in tretjino in sam sebe rediti. Živinarstvo je dajalo glavno moč kmetu. Danes je kmet uničen, in le živinarstvo bi mosrlo dajati mu nekoliko dohodkov. Kmetijske štacije ne pomagajo nič, ker je napačen fundament, te štacije so le za — reklamo !
Novo je to, kar je avstrijska uprava
voljeno, vprašati gospoda ministra Kallava, ali je še kod na svetu takih reformatorskih podjetij ? Ali je postopala tako Nemčija v Afriki ali Francija v Alžeriji ? — Ne! — Ti dve državi ste poprej vsako podjetje temeljito presojevali in niste delali nikake reklame«.
Ostaja nam poleg skupnega pregleda še omeniti, kako daje uprava kmetom kredit za seme.	Ypsilou.
Dr. Herolil in Ar. BresztyeDSzKy.
h.
Mi sami moramo torej, se svojim delom v vseh strokah javnega življenja narodovega, mo-uvedla za pridobivanje sladkorja. Vlada ramo povspeševati prihod tistega časa, ki nas pritiska na kmeta, da mora saditi slad- avstrijske Slovane dovede do tolike veljave v kor no repo, naj se še toliko brani. Brani državi, da bo ista primerna naši pomembno-pa se, ker zemlja v teh deželah v obče ni za stj za državo. Ali z drugimi besedami : naše sladkorno rej><»; zemlja je ilovnata, ne vrže postopanje, naša politika mora biti primerna mnogo, in kmet mora prodati sladkor no repo, okolnostim in potrebam časa. ne na trgu, ampak jeduemu samemu k o n -	Kako posvetljeni duhovi v avstrijskem
sorciju, ki ima monopol za poku- Slovanstvu čutijo potrebo, da ae Slovani za-po vanje repe. Ta konsorcij ima svoj vedo resnosti trenotka in potrebe primerne, sedež na Dunaju, seslaje iz zasebnikov in aktivne politike, o tem nam pričati enunci-ima nezaslišane koncesije od bosniškega mi- jaciji dveh odličnih politikov, kateri smo za-nisterstva. Moč tega konsorcija preseza celo beležili ozir. omenjali v tem listu, obljubivši, moč deželne vlade ! Ta konsorcij, ki šteje le t}a se povrnemo k njima.
malo zasebnikov, je uničil poprejšnjo, po-	j>r Herold je spregovoril 1'ehom, dr.
voljno razvito trgovino v deželah. Ta Bresztve□ szk v Hrvatom. Neposredna povoda konsorcij ima svoja zborovanja na Dunaju v gta jjma bila sicer različna, ali izvajanja sta poslopju skupnega ministerstva, v oddelku za jima kulminirala v isti želji, v istem klicu, v Bosno in Hercegovino.	zahtevi.
Nekoliko členov tega konsorcija je skle-	£>r Herold je govoril pod utisom đo-
nilo z ministrom Kallavem pogodbo za osno- godkov na Dunaju, pod utisom preobrata, ki vanje sladkorne tovarne v Tsori. Vlada je seje izvršil in kateremu naj zgovorneje vidno konsorcij u zagotovila l0°/0 od v lože- znamenje je potovanje cesarjevo v Prago, nega kapitala, vsled česar to podjetni-	Bresztvenezkv pa je napisal v «Hr-
štvo ne more imeti nikdar izgube. V resnici Vatski» prekrasnih misli z ozirom na uve-je vlada pokrivala deficit že prvih let; pla- (]eno akcijo za združenje vseh opozicijonal-čala je iz deželnih dohodkov okolo 200.000 njh /ivljev v Hrvatski na zložno delo in na gld. Da bi se ne ponavljal deficit, je vlada ujedinjen boj proti vladajočemu zistemu. od leta do leta zniževala ceno sladkorni	Obema pa kulminirajo izvajanja v klicu
repi, in ker so se kmetje ustavljali temu, da p0 koncentraciji narodnih sil! bi na svojo izgubo in v svojo gmotno pogubo /e 7ato so njiju izvajanja preresen memento pridelovali sladkorno repo, jim je vlada tr<ij na našo adreso. A dolžnost naša, da delala silo; in, če seje uprl kak kmet, £.ujemo ta memento, je tem veča, ker sta zaprli so ga na 14 dn>j. Pomisliti pa še treba, gOVOrila dvema bratskima plemenoma, s kada tudi od sladkorne repe mora kmet pla- terinia ne le da smo bili v tesnem zavezni-čevati desetino in tretjino !	štvu do sedaj, ampak mora to zavezništvo
Nikašinovič pravi, naj bi že bilo, ko bi tudi za bodočnost biti v podstavo naši na-dobiček imela država, ker bi potem vlada rodni in pol i tisk i borbi za osiguranje ekzi-storila kaj druzega za obe deželi ; a da tuj stence.
konsorcij na tak način odnaša dobivane do-	Kakor v verigi poseza člen v člen, tako je v
ho«tke, na škod o državi in naseljenju in mo- Heroldovem govoru v «kiubu narodne slobo-ralnemu ugledu monarhije, — to pa je že domiselne stranke* v Pragi naslednja misel preveč. On pristavlja: >Naj nam bode do- naravno, logično rastla iz prejšnje. Da je dr.
Herold govoril pod utisom dogodkov na Dunaju, pod težo dejstva, ki odsvita v vsem sedanjem postopanju zastopnikov naroda češkega, dejstva, da se je razmerje med češko delegacijo in odločilnimi faktorji v državi spremenilo ter postalo prijazneje : to je jasno izrazil govornik, ko je svojemu narodu polagal na srce, da politika razvnemanja strasti je primerna le za gotove trenutke, da pa ne sme biti v stalen program.
V stalen cilj zastopnikom naroda mora biti le skrb, ti a povzdignejo politično moč naroda! Politična moč naroda pa sestoji — kakor je povdarjal dr. Herold povsem primerno — v tem, da se na eni strani višajo kulturne in gospodarske sile naroda, a na drugi strani da raste upliv naroda na življenje v državi!
V" tej dvojni smeri aktivna mora biti politika naroda !
Jako zanimiva je bila ona pasaža v Heroldovem govoru, kjer je dokazoval, kako je v geografiškem položenju naroda češkega ujega slabost in obem tudi njega moč. In je res tako. Narod češki je po svojem geografiškem položaju jez, ob kateri neposredno buta tisti siloviti germanski val, na katerega je opozarjal general Komarov na slavnostih Pa-lackega v Pragi. Narod češki je stražar ob meji med dvema velikima svetoma in je — tako rekoč — v parmanentnem vojnem sta-i nju. A že star latinski pregovor pravi : In-; ter arma silent leges. Pod orožjem molče za-! koni. Narod, ki je prisiljen, da je neprestano na braniku za svojo — ekzistenco, se ne more razvijati po zakonih, ki so sicer, ob mirnih, normalnih odnošajih, veljavni za go-j spodarski in kulturni razvoj narodov. V geografiškem položenju naroda Češkega vidi torej tudi ilr. Herold glavni razlog, da je njegovo narodno in poiitiško napredovanje po-' časno in naporno.
Ali v tem geografičnem položenju je tudi važnost in vsled važnosti tudi moč naroda češkega. Kavno po dejstvu, da je narod češki stražar ob meji z veliko, močno in po elementarni sili nacijonalne ideje neizrečeno agresivno in ekspanzivno državo, je ta narod državna potreba za monarhijo! Izvajanja Heroldova veljajo tudi na slovensko adreso. Kakor Cehi na severu monarhije, tako smo mi Jugoslovani stražarji na 'jugu. Tudi mi stojimo na točki, ki meji ob državo, | v kateri deluje moč nacijonalne ideje: de-i luje preko meje na naša tla ! Mi vemo sicer, j da Italija ni Nemčija. Ali kar propagandi-I stom v prvi nedostaje na sredstvih, pa nadomeščajo z drznostjo. Italija ne razpolaga s ta-
P O n L I H T E K
Na razpotju življenja.
Va-ka -lika: r-e^ki nju rtal J. L. Hrd^na : posl. Podravski
»Oospod Zamecki pa se zavezuje, da bom ako njegova gospa ne pri de. njega kmet v Toužetinu !«
Zamecki je j>ozval posla in ta je še le po dolgem nagovarjanju ter proti prilični, v gotovini izplačani nagradi zdirjal v najhujši ujini skozi gozd k Toužetinu.
Bilo je ob jednajstih, ko se je vrnil, toda sam.'
^ K je je moja žena ?< je vprašal Zamecki.
»Zvečer je odšla z doma ter se doslej še ni vrnila.
: Kdo je rekel to ?«
»Pestunja, ki sedi sama v hiši.*
Zamecki se je oblekel ter j>ogledal na uro.
Benjamin, ali mi pridodaš jedno uro?«
»Ne.«
»Ali Klarica mora peš priti sem ?«
»Da.«
»Dobro! — pojdem po njo sam. Do po-lunoči mora biti tukaj, ko bi jo moral tudi iz pekla iztrgati !«
Vzel je klobuk ter na vso moč zdirjal ven.
Skoro brez sape je planil v sobo.
»Klarica, ali si tukaj !«
»Ni je !« je odvrnila prestrašena pestunja.
»Kje pa je ?«
»Ne vem.«
»Na katero stran je šla?«
»Jaz nisem gledala.«
Kakor nor je dirjal po vas", po f»o!ju v največi ujmi ter jo iskal in klical. — Sam Bog ve, kje je bila Klarica! — —
Bilo je poludvanajst. — Benjamin je poslušal. Ni kdo se ni (nlzval. Bilo je tričert na dvanajst — zunaj je zalajal pes — toda bil je samo m>čni čuvaj, ki je šel mimo. Se pet minut, še dve — ura že bije dvanajst, že je odbila. Sedaj Zamecki že sme priti. Benjamin se je ozrl po osuplih gostih, ki so tu nalačš
vstrajali, oddahnil se in bledo lice se mu j« zjasnilo.
Za rano se je vračal čez Toužetin domov ter smehljaje si ogledoval kmetijo Zamec-kega.
VIII.
»Koliko se vendar čuje tega zvonenja v Kamenici ! Od božjega poludneva že buče zvonovi, da človeka kar sprehaja zona. Tako je bilo tudi danes teden. Komu pa vendar toliko zvonijo, ded ? Od vas vendar še kaj poizvemo ; kadar pa bodo tako-le zvonili vam, kdo nam bo takrat donašal novice?«
»I nu, zopet nekdo drugi !« je odvrnil ded iz Toužetina, »saj dolgo ne bo treba čakati na to. Vem, da tu že delam napotje marsikomu, rad bi se že umaknil ter naredil prostor drugemu, toda ta »zobata s koso« si ne da zapovedovati. Marjeta je bila mlajša, nego jaz, pa je revica že pod drnom.«
>Kaj -- Marjeta je umrla?«
»Uprav — danes teden so ji postlali za cerkvijo.«
»Kevica !«
»Da, doživela je le malo veselja na tem
vetu. Moža ji je ubilo, bila je skoro bera-čica in ko se je nekoliko okrepila v kame-niškem župnišču ter se začela tolažiti z na-dejo, da ima vsaj Klarico in da je ta pri-i skoči na pomoč v bolezni, se je zopet vre-
I zala. Ta Zamecki, ta Zamecki ! Od onega i časa, ko je se je Žid nastanil na njegovi j kmetiji, od onega časa, ko je Zamecki začel hoditi na dnino ter je bival s Klarico v najetem stanovanju pri revnih ljudeh, jela je Marjeta očevidno hirati. Kamor-koli je hodila, povsod i je jokala. Danes teden so jo pokopali. Ta Zamecki ima že mnogo na svoji vesti. Nočem ga dolžiti, toda on je že na pravici božji.
»Zamecki ?«
»Seveda! Mar ne čujete, kako donaša veter semkaj donenje kameniških zvonov ? Zameckemu zvonijo.«
»Za Boga! Polagoma začujemo še, da sta se Toužetin in Kamenica ugreznili v tla. Alt je resnica, da je Zamecki umrl ?«
.Xu, pa še kakšna je bila njegova smrt! Pravijo, da se je nalašč ubil!«
»Ubil?«	(Pride še.)
k i mi sredstvi kakor Nemčija. Ali pomisliti je, da tudi mi Jugoslovani nismo <ehi, ni |w» gosjM»dar>kih močeh, ni po sili, ki je obsežena v njihovi visoki kulturi! <'e je tu nevarnost morda manja, zato pa je tinli odporna sila na naši strani manja! Tako sta pritisk in odj»or tu nekako v istem razmerju kakor ob češko-nemški meji. Naša važnost za državo ui torej nič manja nego ona Cehov na severu. Tudi naš narodni in politični razvoj je |n»ra-€n n naporen zb«»k geografir-nega jw>1<»žirija našega, kakor mejašev ob državi italijanski, zato je naša eksistenca na tej
z i ral proti dru. Heroldu ra<li armad nega jezika in je obžaloval, da se je madjarski in hrvatski deželni hrambi dovolil narodni jezik kakor službeni jezik. Zahteval je uveljavlje-nje novega vojaškega kazenskega zakonika, Zagotavljal je, da je njegova stranka lojalna in patrijotična ter je odbijal sumničenja iredentizma. Poljak Abrahamo w i c z je go-voril o reformi vojaškega kazensko-pravdnega reda ter je priporočal, naj bi na prkosno v o istega }>ozvali tudi civilne juriste. Govoril je o surovem postopanju z vojaki in zahteval od vojne uprave, naj bi energičneje nasto-
napravile parado odhajajočemu nadpoveljniku v čast. Topništvo je pozdravljalo s streli. Na kolodvoru se je zbral v poslovitev ves diplomatički kor. Waldersee nameruje odpotovati po črti Taku-Kobe-Japan-Zanzibar, in od tam v Evropo. Lepo so ga odpravili," skazali so mu vse časti; le nečesa mu niso dali na pot in baš po to je bil šel v Kitaj : lovor-venca mu niso dali na pot! Oditi je moral brez glorijole slavnega zmagovalca. Je sicer res, da se Nemci ne boje druzega, nego Boga, ali gospod \Valdersee je imel menda nekoliko respekta tudi — pred Kinezarji. Sicer pa morda ne bo škdoval ta »tuš« na razgrete glave.
Tržaške vesti.
točki i s t o t a k o državna potreba	pala v La namen, da bi se isto odpravilo,
za monarh i j o. Kličemo torej svojim ro-	Priporočal je, naj se o dobavah za vojsko
jakom z dro m. Heroldom : državna potreba	upošteva kmetovalce in je izjavil, da bo nje- |
je, da se politična moč našega naroda širi.	gova stranka glasovala za proiačun. Delegat
Zavedajte se tega »loženja svojega. Močita-	Delugan (Italijan) je priporočal vrsto želj j
Ir tnske ideje -e nn da odpraviti diplomati-	Tridentineev. katere naj vojna uprava iz-	Pavlina Pajkova. Minolo soboto
-k;m potom : proti tej in< »ramo j m »staviti s v o jo	polni. Del. H e r z in a n s k v je želel, naj bi zj„tiaj je preminola v Ljubljani po kratki
n a r o d n o in polit i č n o in o č ! A kako	se kmečki sinovi, neobhodno potrebni na £o- i)0]eznj odlična slovenska žena: Pavlina
pr:demo do Take moči? Z odgovorom dra.	spodarstvu, postavili v nadomestno rezervo. Pajkova. udova po pokojnem profesorju
Herohla na to vprašanje se hočemo baviti	Govornik je obžaloval, da iz samonemških ]n pisatelju Janku Pajku, plodna in nadarjena
prihodnjič.
Politični pregled.
V TRSTU, <lne junija IHOl.
Gospod Korber in Italijani. P
slovenska pesnica in pisateljica in hči iz ziane ! rodoljubne hiše Doljakove v Solkanu. Pokojna Pavlina Pajkova je pisala proizvode svojega uma v vezani in nevezani besedi. Iz »Slovenskega naroda« posnemamo, da se je
okrajev v Šleziji jemljejo baje mnogo več mladeničev v vojake, nego iz mešanih okrajev. Del. dr. Vogler (nemški liberalec) je govoril o razmerah med častniki, polemiziral je z drotn. Heroldom o armadnera jeziku in
je obžaloval pogoste slučaje vojaških samo-	pokojnica še zadnje dni svojega življenja ba-!
morov. Mladočeh dr. S t r a n s k v je govoril	vjiH 7 literaturo. Ostavila je dovršen veči
današnji številki «Piceola» posnemamo važ- » dobavah za vojsko in je rekel, da ljudstvo	roman in nedovršeno povest. Pavlina Paj-
uejše t.K-ke odgovora, ki ^a je dal v vče - ni hil° ®e aikoli ^ko ogorčeno radi načina	kova je bila v zvezah tudi z našim listom, j
rajšnp sej. zbornice ministerski ^obavljanja, kakor lanskega leta. Ako se ne	0„B%,0 pred malo leti, ko je v naših pre-
predsednik dr. Korber na govor f»oslanca prepreči to, da bo zamogel jeden sam stotnik	Jal i h vihral srditi boj med »staro« in »novo«
Horti-a. Koerber je rekel : Poslanec tržaške v Vojaških monturnih magazinih kar meni	strujo. Bila je odločna nasprotnica tej novi
I tete kurije obdolžUje vlado, da zatira Itali- nis "ir UD,6evati male ustnike s tem,	Ktrujj. Svoje nazore je branila jekleno; da
jane in da ima za njih pripravljeno samo po- lla Ji,u vra6a nJih ^delke, bo govornik pri-	je pa 0 tem veasih segla predaleč in posta-
lieijo in državnega pravdnika. Sedaj pa vpra- moran razkritij, ki provzročijo evropski	jala enostranska, tega jej ne bomo šteli v
šujem, da-li je tudi gradnja druge železniške škandal. Govornik je priporočal, naj bi se	x\0f tera mailje, ker so tudi nje nasprotniki
/v',/, - Trstom tak<i piElfrl« oiiredlia in ll> mr||l lljn za vojsko uredilo po izgledu v	1>a(lali v isti gpeh. Vsakako pa jej je v naši ;
da-li i^licijski organi izvršujejo dela za po- »emški drŽavi. O vprašanju dvoboja je rekel	literaturi zagotovljeno častno mesto, v srcih
te, nnmenjena v pospeševanje raz- P»vornik, da ne zahteva «.<1 vojne uprave,	Hiovenskih pa blag in hvaležen spomin kakor
voja Trsta?! Sicer pa se ta proganjanja ne na3 bi l*»Hnoma zatrla dvoboj, neodpustno	vrli, značajni in uzorni slovenski ženi!
morejo vršiti samo v Trstu, ker nam take Pa Je <ia vojaške oblasti same naganjajo	Zastava SV. Cirila in Metodija pri SV.
trik prihajajo tudi od poslancev druge na- k dvoboju. Zahteval je olajšave v vojaški	jllko»,u v Trstu. Veliko veselje je nastalo
rodnosti. Zatrditi moram ,amo t<», tla sku- za kmetovalce in naj se vendar enkrat	mej slovenskimi delavci pri sv. Jakobu, ker
šain«• |h>vx»d varovati pravo m da vlada ni duvede do zaključka reforma vojaškega ka-	so si izbojevali pravico, da se ponosno raz-
dala trza,ki policiji n,kakih posebnih nave- zensko-pravdnega reda. Del. K e r n je pri-	vije njih bratovska zastava na procesiji sv.
AL Na to p* ■ frpimfrj iiilliiiaii po- llwllll» nnj se razni verski obredi upoštevajo	Rešnjega telesa. Vsi, vsi poj demo za
slancem in je rekel: Gospodje poslanci iz v v<>Jrtki- DeL I r o je govoril o vsenemških	n j (l> Vrla »Edinost« je bila svoj čas prav
Tridenta dozdevajo »e mi nekoliko razdra- težnjah svoje stranke. Del. bar. Skrben-	1M>godila, koje pisala, da sta vsem neredom
ženi radi pisma, katerega sem bil ,»oslal poel. 8 k -v (poljak> Je govoril o poravnavi škod	in nemirom na cerkvenih slavnostih vzrok
Malfattiju. Ali v tera pismu ne nahajam jaz na HJih> ki Jih provzročajo vojaške vaje.	d u h i n a g i t a c i j a, ki prihaja iz
ničesar vznemirljivega. Izjaviti moram od- P«« vanje reservistov k vojaškim vajam po-	8akristije p r i s v. J a k o b u. Ako je
krito, da, ako bi bile zot»et iste razmere, ne :nenJa za marsikoga financijalno katastrofo ;	inirna sakristija, je pri sv. Jakobu mir, ako
mogel bi storiti drugače, nego napisati isto v takih slučajih naJ reserviste odškodovali	se pa vzdignejo oni nekateri znani hujskači
pismo i„ |h»navijati, da ne bi nobena avstrij- 8 sredstvi iz fonda vojaških taks. Govornik »ka vlada mogla storiti drugače. Povdariti pa Je izJavil' bo K^-val za proračun. Po
— začenja vreti. A mi se jih do sedaj nismo bali in se jih ne bomo tudi naprej ! Vendar
moram, da so Tridentinski deželni poslani
preči tanju nekaterih vprašanj in interpelacij ^ pa nekaj SDUje. Siri se namreč govorica,
je predsednik z i kij uči I sejo ob i. uri zvečer.
poprej 1 * • let tirali abstinenco, a so se po-
zneje, po rnojem pismu, zopet p«»vrnili v de- ^^ ^ ho ->utri ol) UK ,,ri
— kateri je začetnik baje neki mežnar pri starem sv. Antonu — da so pravili oni znani
želni zbor, - čemer je dana možnost, da se	Avtonomija južnega Tirola. Vpra-	svečeniki iz zakristije pri starem sv. Antonu,
do>eže - klasje med obema narodoma v Ti-	^anj« avtonomije južnega Tirola se baje bliža	da je zastava sv. Cirila in Metodija v n e -
rolu. Vlada bo vstrajala na stališču, da bo	svoji rešitvi in sicer na podlagi načrta kakor	varnosti, da se bi znalo kaj zgo-
pov- »di skušala vzpostaviti mir. Mi bomo	je izdelal člen nemškega lii»eralnega ve-	d i ti z njo. Tudi smo videli v nedeljo pri
povspeševali moralne in materijalne koristi	leposestva, pral. Grabmaver. Mi smo sicer	sv. Jakobu onega našega »dobrega p r i-
italijanskega prebivalstva, ali vlada ne bo	že govorili o tem načrtu, vendar ponavljamo,	jatelja* — slad koza v i tega kanonika, ki je
dovolj*-val a nikoli, da bi se rušila skupnost	<'u bitstveni t<»čki: razdelitev dež.	imel z našim »ljubljen i m« župnikom
dežele.	zlmra v dve narodni kuriji z zakonito dolo-	Hrovatinom z oltarjem v sakristiji daljše
Nekoliko komentarja napišemo jutri.	čenimi kompetencami ; narodna razdelitev de-	posvetovanje! — Kaj bi pomenilo
Iz delegacij. Plenarna seja a v-	delnega odbora, ki bo pa tudi za Italijane
sirijske delegacije. V včerajšnji ple-	imel 8VOJ **dež v l»™beueku. Vlada je nam-
narni seji avstrijske delegacije je del-gat	reč pritrdila temu načrtu. Spremembe, kijih
U i , „ „ i - i „	ji - i •	ie zahtevala, so bile le formalne nravi. Sedaj
a I t e r s k i r c Ji e n predložil svoje poro-	J	J
-•i i* i i»	t j •	-li- • i	se ta načrt predloži v to izvoljenemu odseku
cilo. l>el. li e r o l d je izvajal, da je vojska,	1	J
vse to 7
^Mi opozarjamo naše slovenske junake na vse te priprave.
Odgovor na vse te spletke pride na dan sv. Rešnjega telesa. Zato smo se zvezali vsi
sestavljena na p-nllagi splošne vojaške dolž-	deželne^H atbora» kateri ^oU>vo slovenski <lelavci in navdušeno stopimo pod
aoeti, življenski element države. Misel, da bi	tlul1 I1"!1" ker nima niCe8ar v kar | našo sveto zastavo. Cerkveno oblast pa opo-
vojaki tvorili posebno kast,., je kriva, ker bi	bi nasprotovalo že prej dogovorjenim nače- zarjamo, naj skrbi, da bodo tržaške sakristije
bil to povod neprestanim konfliktom med	,um- Taku 1,0 re*en ^ ki ?e 4° let ™irne. Tudi naj pazi pri s/. Jakobu na to,
vojaki in civilisti. Čudil se je, kako morejo	in Južni Tirot zadobi 8VOJ° avtonomijo. Le da se ne bodo zaganjali mežnarji v naše ljudi, I
med vojaštvom niliti v dvoboj, ko je to ven-	Jeduo l>i m°Zl° (,<»nesti še kako presenečenje : ; kakor se je to godilo na velikonočni proce-
dar kažnjiv čin. Obžaloval je prepogoste	I na najvišem mestu ! No, intereso- siji. Takrat je bilo zahvaliti le taktičnemu |
slučaje samomorov med v..iaštvoni inje za-	vani ** Kor\>ev stor, vse ,)(>,topanju policije, da ni prišlo do neredov,
hteval, naj se z vojaki vedno občuje v pol-	možno' ,la razl>rši te In na81 tr' ker je neki mežnar naše vrle žene pehal iz j
kovnem jeziku in le v vojni upravi naj velja	" l>aJao' knče' kako vlada procesije. Takih šal ne bodo več uganjali
arma<lni jezik ! Nemški klerikalec T h u r n-	J^U3"* ! Slovenski rojaki na Štajerskem :
hi ^ j - i »> i «.	ali se vam nič ne cede sline po takem »pro-
e r r je zahteval, naj se uvede 2-letna v o-	• '
jaška služba, naj se vojakom zboljša hrana	^anJanJ,,c •
in naj se med vojaki neguje verski čut; ob-	Avstro-ogcrsko poslaništvo V Mek
soja 1 je stališče, kije zavzema vojna uprava	»i^i- A vstro-ogerskim poslanikom v Meksiki
nasproti vprašanju dvoboja. Mladočeh Kal-	> imenovan, kaKor poročajo z Dunaja »Kreuz-
tan je zahteval izjasnil, da-li se res misli zeitungi«, sedanji izre<lni poslanik in poobla- stanka in razvijanja vprašanja zidanja bit na nabavo novih poljskih topov l Priporočal *«eni miuister v Tangerju. grof Gilbert H o-, „ice v Trstu. Kar pripoveduje »Avanti«
je, naj -e ustreže želji prebivalstva glede dobav za vojsko in glede ravnanja z vojaki ter je slednjič razlagal vprašanje odprave praških utrdb, katere da ovirajo razvoj mesta. Nemški klerikalec T o 1 1 i n g e r je govoril proti dvoboju meti častniki in o vojaških častnih sodni j ah ter je priporočal, naj bi ravno sedaj, radi nemško irredentistiškeira gibanja, skušali oddraviti vsako nezadovoljstvo v vojski. Del. P o m m e r merniki nacijonalec) je polemi-
h e n \v a r t, sin pok. bivšega rainisterskega predsednika in načelnika konservativne stranke grofa Karola Hohenwarta. (Kakor znauo, so bili do nedavno temu, in od smrti cesarja Maksimilijana sem, diplomatični odnošaji med Avstrijo in Meksiko pretrgani.)
Ustaja na Kitajskem. NValdersee zapušča Kitajsko; včeraj je odpotoval iz Pe-
z nami.
Na sviđanje torej na procesij i sv. Kes njega telesa p o ti zastavo sv. Cirila in Metodija!
Vnebovpijoče gospodarstvo. Tukajšnji »Avantic je začel priobčevati zgodovino [k»
az-
kriči naravnost v nebo in bi moralo — ako bi bile pri nas le približno normalne razmere — naravnost onemogočiti v javnem življenju one, ki so zagrešili kaj takega. Mi hočemo slediti sliki, ki jo »Avanti« razgrinja pred našimi očmi. Ozir na tesen prostor v našem listu nas sili sicer, da se moramo omejevati le na glavne stvari in da bomo govorili bolj
kinga, v soboto je priredil banket v slovo, i lapidarno. Ali že to bo menda zadoščalo či-Včeraj so vse evropejske čete v Pekingu I tateljem, da bodo strmeli in se zgražali, kako
da je kaj tacega možno v moderni in pravni državi.
Potreba blaznice v Trstu je postala že davno akutna. Pred kakimi desetimi leti pa je dobila honkretnejo obliko misel, da bi zgradili skupno blaznico za Trst, Istro in Goriško. Začela so se pogajanja v ta namen, katerim je bil konečni vspeh ta, da je Goriška odstopila od pogajanj, odločivši se za lastno blaznico, dočitn sta Trst in Istra došla do sporazumljenja in sklepa za zgradbo skupne blazn*ce. Prvo glavno vprašanje je bil prostor, ki bi popolnoma odgovarjal takemu namenu. A glej, sreča je hotela, da je rodbina Marenzi zapustila občini lep obsežen prostor nad Greto, ki je bil kakor nalašč za tak namen. Ali vprašanje gradnje se je zavlačevalo vsejedno par let. No, mej tem sti obe pokrajini nabirali potrebna sredstva za zgradbo in zagotovljena je bila svota 1,200.000 kron. V tej svoti pa je tudi znesek 200.000 k r o n, k i j i h je darovala C a s s a ti i R i s p a r m i o, ali s pogoje m, d a s e z d eI i p r i č n e v s a j v desetih 1 e t i h, s i c e r p r i p a «1 e ta znesek zopet h r a n i 1 n i c i. Odkar je hranilnica podarila ta znesek pa je minolo že nad 8 let in sti obe pokrajini v nevarnosti, tla vsletl neeuvenega postopanja mestne uprave v tem vprašanju zgubiti teli 200000 kron.
Kako nečuveno je bilo to postopanje nam pravi najbolj dejstvo, da so oni podedovani prostor, ki je bil, z ozirom na svojo prikladnost za namene blaznice v vsakem pogledu vreden najmanje 150.000 gld., prodali trem zasebnikom za — 2-1.000 gld.
In potem so začele komisije za nakup druzega prostora. Na ponudbo je bilo kakih 20 prostorov, ali v pošte v je bilo vzetih le 8. Ali bilo je poštenih par inuž (»Avanti« navaja tudi imena), katere je pekle«, tla se je prodal edino primerni prostor in še za tako bagatelo. Jeli so se pogajati z dotičnimi tremi kupovalci in so res dosegli, da so ti poslednji bili pripravljeni zopet odstopiti prostor občini za — 100.000 gld. To bi bila sicer grenka krogljiea, ako kdo svoj lastni prostor, ki ga je prodal, mora kmalo na to kupiti za štirikratno ceno. _VIi dotični možje so vendar menili, da bi bila to, z ozirom na izborno prikladnost Marenzijevega prostora, še vedno dobra kupčija in so nujno svetovali naj občina pogoltne to grenko krogljico. Ali ne! Nadaljevalo se je iskanje po družili prostorih.
(Pride še.i V četrtek v Barkovlje! Kakor smo omenili že včeraj, se nam za četrtek obeta izreden krasen umetniški užitek. G.a Ljerka pl. Šramova in gospod Ignacij Borštnik sta odlični moči na gledališču v Zagrebu in nam na svojem »dramatičnem večeru« gotovo po-dasta le kaj dovršenega. Poleg tega bo imelo naše občinstvo priliko, tla v g. Borštniku vidi in sluša prvega in najboljega slovenskega dramatičnega umetnika, ki je sedaj člen zagrebškega gledališča. Na predstavi bo iz prijaznosti sodelovalo tudi »Slovansko pevsko društvo«. Program, vstopnino in vse drugo potrebno priobčimo jutri. Za danes povdarjamo le še, da se bo prenstava vršila v dobrodelen namen.
«Rokoviijaei» se za sedaj uprizore še enkrat in sicer dne 16. t. m., a ne v Skednju, ampak na občno željo našega občinstva še v Bar ko v lj a h. Dvorana gospe Cemot-Sancin v Skednju nam je v tem času preža p rta ratli neznosne vročine, z bok česar bo predstava » Roko vT njače v» v Skednju še le na jesen.
Da bodo imeii pristop vsi sloji našega ljudstva, se ustopnina zniža in sicer : vstopnina »><> st. (.')<> nč.j, sedeži I. vrste 1 K, II. vrste t>0 st. (30 nč.), III. vrste 40 stot. (20 uč.). Tako se nadejamo, da zadovoljimo vseh. Omeniti nam je in pohvaliti one, ki so mi-nole nedelje od bolj oddaljenih krajev, kakor iz Lokve, Bazovice, sv. Križa, Nabrežine, Prošeka, Opčin in Trebč prihiteli v Barkovlje na predstavo «Rokovnjačev». Komur ni Uila prilika, da bi se bil mogel dne 2. junija udeležiti in videti «Rokovnjače», naj pride za gotovo dne 16. t. m. v Barkovlje in ne bo mu žal !
Na predstavi dne 2. junija so p re plačal i vstopnino sledeči č. gg. : Vatovec, deželni poslanec 5 krou, dr. Gregorin 2 kroni, neimenovan, g. prof. Maudič, Šuman, Godina-Ban, Kolar, Jaklič, Fabiaui, Dekleva, N. N., Po-žun, dr. Rvbar po 1 krono vsaki. Ive Iio-kovnjač 40 st.
Ljudska kopališča ob svetilniku in pod Skednjem. Policijska direkcija nam je doposlala razglas, iz katerega posnemamo
sledeče: Letošnjega poletja »ti delo«'en i za Ijud-tvo javni kopališči ob svetilniku in pod Skednjem. Kopališči sti razdeljeni za rao/.ke, ženske in otroke; obgrajeni sti h plavajočimi tramovi, katerih mej ni smeti prestopiti. Kopališči bosti odpirali v mesecih juniju, juliju in avgustu ob o. uri zjutraj, v septembru pa ob »i. uri zjutraj. V prvoimeno-vanih mesecih se bosti zapirali ob 10. uri zv-čer, v septembru pa že ob X. uri pop. Ob delavnikih j>opoludne je kopališče ob svetilniku od 5. do 6. in pol ure rezervirano izklju'no vojaštvu. V slučaju nevihte se bosti kopališči zapirali. Kopajoči se morajo strogo ravnati jm> sledečih določilih : 1. Prepovedano e kopati se izven zgoraj omenjenih prostorov in drugih zasebnih kopališč ; 2. kopajoči ?e morajo imeti na sebi vsaj spodnje hlače ali pa haljo; 3. prepovedano je, dovažati v kopališča pse, konje in druge živali ; 4. strogo je |>re|M,vedano j>etje in vpitje, metanje kamenja, kakor tudi vsaki čin, kije nevaren zdravju in varnosti oseh.
Dve tri na adreso policijske oblasti. — Slavna policija, ki se včasih tu pa tam kaže vsaj kolikor-toliko pravično naši narodnosti, nam je zgornji razglas doposlala zopet le v blaženi italijanščini. Ali je tudi ta oblast slednjič prišla do izveli ča v nega spoznanja, tla državni jezik v Primorju je laščina ? ! Če je tako. potem seveda ne moremo govoriti dalje. 4 e pa je ta slavna oblas* še vedno tistega menenja, kakor so nekateri ljudje, ki si domišljajo, da nekoliko poznajo avstrijsko ustavo in nje temeljne zakone, menenja namreč, da v Avstriji sploh nimamo državnega jezika, zbok česar tudi italijanski jezik ne more biti državni jezik v Primorju; če je torej slavna jMili.-ijska oblast še vedno tega menenja in če torej laški jezik. povsem logično, smatra le deželnim jezikom v Trstu, potem pa nikakor nismo pri volji, da bi molčali, ampak zahtevamo, da se obema deželnima jezikoma pri-vošča |M>vsem jednako pravo! Mari ne? Mari slovenski jezik ni tu deželni jezik? No, tega si pa že ne moremo misliti, da bi se slavna policijska oblast hotela postavljati v nasprotje z opetovanimi pravoreki sodnih instanci j ! !
Torej le dosledno in v duhu avstrijske ustave in nje temeljnjih zakonov: če je italijanščina tu le deželni jezik, kakor je tudi slovenščina deželni jezik, zbok česar jima gre ol>ema jednaka mera pravic, potem pa nam pošiljajte vse razglase, namenjene za javnost, tudi v našem materinem jeziku ! ! Morila se pa slavna ta oblast boji, da bi kako razpaljeno iredentovče nos vihalo in da bi morda kako iredentovsko glasilo malce zahreščalo?! Takova bojazen bi bila usodna za slavno to oblast, ker bi jo tiščala kakor v kleščah, da ne bi mogla nikdar }>ostopati tako. kakor zahtevajo od nje — ustavni zakoni ! -le vse zastonj, slavni gospodje: politika gos|M>dovalne klike je vozal, katerega tudi naj zbraneja prijaznost ne razvozlja nikdar ; ta vozal treba le razsekati ! Pol tika pridobivanja simpatij tu v Trstu ne dovede nikoli tlo cilja, ampak tu je zahtevati le f»o-iitiko — neizprosnega izvrševanja jednakega prava, kakor je pi-auo v ustavnih zakonih.
Želja iz Skednja do z. Borštnika.
Iz Skednja nam pišejo: Ker gosp. Borštnik pride v Trst, že lili bi, da bi tudi v naši dvorani priredil vsaj jeden dramatičen večer v družb: s hrvatsko umetnico, gospo Ljerko pl. Sram. Na~a dvorana je naj veča in naj-lep-a dvorana, ki jo imajo tržaški in okoli -čanski Slovenci na razpolago in domače občinstvo bi s«' gotovo v velikem številu ude-lež.L* taicega znamenitega večera. Oder je za take pred-stave popolnoma primeren in se nadejamo, da se odlična umetnika gotovo od-zoveta na>; želji, če jima bo le mogoče.
Stavka žensk končana. Stavka žen<k v stiskalnici olja jw«l Skednjem je končana, ker je vodstvo tovarne ustreglo zahtevam delavk in jim je. med drugim, tudi povišalo dnino za i :>•/,.
Te/.ka nesreča. 17-letui voznik Josip Ciuštin z Vrhpolja št.	ki je na delu v
nekem tamošnjem kamenolomu, dobil je včeraj zjutraj nalog, da iz bajte, kjer hranijo *mod-nik, prinese omot smodnika v kamenolom. Ko je < »uštin odhajal iz ba'te, je zapazil, da ima omot luknjo, iz katere se je raztresal smodnik. Vzel je žveplenko in zažgal smodnik. ki je bil na tleh, da bi tako uničil sled raztre-enega smodnika. Ta neprevidnost pa ga je drago stala ; plamen je dosegel omot, kateretra je držal mladenič v rokah in ki se je seveda hipoma zažtral ter osmodil fanta |»o obrazu n vratu. Na njegovo upitje pritekli so delavci iz kamenoloma in prenesli pone-
srečenca na njegovo stanovanje, kamor so pozvali zdravnika, ki je dal Guštinu prvo pomoč in ga ukazal prepeljati v tržaško bolnišnico.
Konj poginil. Iz Skednja nam poročajo, da se je včeraj popoludne Antonu Sancinu iz Skednja št. 125 v Trstu konj zgrudil na tla. Sanci n je dal konja položiti na neki voz ter prepeljati domov v hlev, kjer pa je poginil čez nekoliko časa.
Dražbe premičnin. V sredo, dne 5. junija ob 10. uri predpoludne se bodo vsled naredbe tuk. c, kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : ulica Giuliani 1, hišna oprava ; ulica Barriera vecchia 25, hišna oprava ; ulica Sette Fon-tone -»4, 35 in Rocol 269, konji ; ulica Media hišna oprava ; V rdela 538, konji, voz in vol ; ulica deli' Isti tu to T, hišna oprava ; Punta del K orno 1 in ulica Sanita, loterijski listki in pohištvo; ulica Conicoli 1 in Ac«jue-dotto 44, hišna oprava.
Vremenski vestnik. Včeraj: topioraer ob 7. Tiri zjutraj 27.0, ob 2. uri popoludne 21*.3 C*. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 761.5. — Danes plima ob 11.13 predp. in ob 9.19 pop. ; <»seka ob 3.58 predpoludne in ob 3.43 popoludne.
Podružnica kmetijske družbe Rojan
(Rojan-Greta-Barkovlje) bo imela v nedeljo dne 9. junija ob 4. uri pop« v prostorih «Koj. pos. in konsumnega društva* svoj občni zbor. Vsi udje in tudi neudje so naproseni, da se mnogoštevilno udeleže tega občnega zbora, ker pridejo tudi drugi gospodje centralnega odbora kmetijske družbe za Trst in okolico.
Izredni občni zbor »Delalskega podpornega društva« se je vršil ininolo nede ljo pojHjludne ob precej mali udeležbi.
Društveni predsednik, prof. Mandič, je pozdravil navzoče, ter jim raztolmačil namen in pomen spremembe društvenih pravil, kakor je nas veto vala c. kr. vlada.
Po precejšnji debati so navzoči sprejeli nasvetovane spremembe, ki so vse na korist členov. O tej priliki naj spregovorimo resno besedo do našega delavstva. Kakor rečeno, je bila udeležba preeej mala (30- 40 navzočih), da-si je odbor naznanil, da gre za spremembo društvenih pravil! L»epo je, da členi zaupajo društvenemu odboru, ki res skrbi za koristi društva, ali vendar ni prav, da se oni sami tako malo brigajo za svoje interese, osobito, ko treba spreminjati društvene zakone !
Denimo slučaj, da bi bil odbor predlagal kako spremembo na škodo členov in bi bila ista sprememba — sprejeta ! Kedo bi bil tega kriv ?! Mi delavci imamo v naših delavskih društvih, takorekoč, svoje hranilnice katere nam v slučaju bolezni vračajo naš denar. Ako je pa tako, je naša dolžnost, da se nekoliko več brigamo za društvo, v katerem se hrani — edini naš zaklad, t. j.: naši shranjeni žulji ! Te opazke naj naši bratje delavci uvažujejo ter izvajajo posledice iz njih !
Kar se tiče tožbe — izražene na nedeljskem občnem zboru — gle le na one gospodarje, ki nočejo plačevati tretjine, kakor to zahteva zakon, naj delavci store tako, kakor je bilo nasvetovano. To je: združijo naj se in naj društva izberejo po enega člena in naj se združeni v deputaciji podajo k delodajalcem. Ako bi ta nastop ne imel zaželienega vspeha, naj se združeni delavci dogovore o nadaljnih korakih.
Razne vesti.
Operacija predsednika hrvatskega sabora.
»Hrvatske novine« poročajo, da so predsedniku hrvatskega sabora, (ijurgjeviću, odrezali levo nogo, in sicer nad gležnjem. Operacija se je baje posrečila. Gjurgjević je bil več mesecev v postelji radi bolezni na nog.
Dekletce in goska. Udova Kovacs v Gjuru je imela lepo dekletce, katero je ljubila zelo. No, ker je te dni morala odpotovati, poverila je dele svoji sosedi. Dekletce je sklenilo posebno prijateljstvo z malo belo gosko, pa se je ž njo igralo po ves dan. Nekega dne pa goski ni nič prav ugajalo bož-kanje dekličino in je radi tega zletela v bližnji ribnjak. Dekletce pa naravnost za gosko in je — zginilo v vodi. Ko se je mati vrnila, našla je gosko, kako se vrti okolo mlade prijateljice, ki je morala svojo igro poplačati z življenjem.
Dar Kubeliku. Iz Londona poročajo, da je angležka milijonarka Palmer podarila Kubeliku gosli, vredne 50000 frankov.
Vesti iz ostale Primorske.
X B r a I n o - p e v s k o d r u š t v o *L a-dija« v Devinu bo imelo svoj izredni občni zbor v nedeljo dne 9. t. m. o!) 4. uri popo inlne v društvenih prostorih. [Na obilno udeležbo vabi	ODBOR.
Vesti iz Kranjske.
* Hribarjeva p e t i n d v a j s e 11 e t-n i c a. Iz Ljubljane nam pišejo : Ivanu Hribarju je došlo par sto telegramov in čestitk od vseh krajev slovenske domovine in iz v-eh slojev naroda. Posebno častna zanj je ona predsednika banke Slavje, grofa Har-racha. Tudi iz Trsta je dospelo več brzojavk na »<astni večer« Hribarjev. Ta »častni večer« je dokazal sijajno, kako razsodni krogi naroda vedo ceniti Hribarjev slovenski patrijotizem, njegove poštene namene in njegov čisti značaj. Mi menimo, daje bil ta dan za Hribarja jeden najlepših, ker mu je prinesel zadoščenje, kakor si je lepše ni raožuo misliti.
Trgovina in promet.
IX. občili zbor »Tržaške posojilnice in hranilnice«, (registrovane zadruge z omejenim poroštvom)
se je vršil minolo nedelje, dne 2. t. m. Predsednik tega našega veleva/nega zavoda, g. Ivan A b r a m, je otvoril zborovanje s primernim nagovorom. ( »menjal je delovanje zavoda v minolem letu in povdarjal, da je posojilnica in hranilnica vsled sklepa občnega zbora pričela obrestovati hranilne vloge po-lumesečno, kar je v korist vlagateljem a provzroča, seveda, zavodu nekoliko — manje dobička. Nadalje je sporočil navzočim zadružnikom, da je »Tržaška posojilnica in hranilnica« kupila svojo lastno hišo in sicer ono Piazza Caserma št. 2. Vzrok temu koraku je znan. Tržaški Slovenci ne moremo v mestu dobiti primernih stanovanj in prostorov za naša društva, ne moremo dobiti prostorov za zborovanja, niti za drag denar ne ; ni nam preostajalo torej druzega nego to, da se najmočnejše društvo, ki je ob enem tudi denaren zavod, odloči za nakup lastne hiše! Ta korak je velevažen tudi za naš zavod, sam, ker si na ta način lahko uredimo lastne prostore po svoji potrebi in se nam ne bo bati, da bi nam bilo od leta do leta iskati druzega stanovanja. Vrhu tega pa posojilnica in hranilniaa pridobi s tem na ugledu ; nje delovanje se razširi in vlagatelji hranilnih vlog bodo lahko brez skrbi, kajti zavodu, ki ima svojo lastno hišo, se mora že več zaupati. Slednjič je omenil še pok. g. Andreja Mušič-a zaslužnega nadzornika, katerega nam je nemila smrt pokosila 2. febr. t. 1.
Na to so sledile točke dnevnega reda, letni računi, razdelitev čistega dobička, in poročilo o gospodarstvu se je sprejelo na znanje ter potrdilo soglasno kakor je prilagalo načelništvo in nadzorstvo. V nadzorstvo pa so bili voljeni soglasno prejšnji nadzorniki, a mesto pokojnega Andr. Mušiča je občni zbor izvolil g. Antona Kendo.
Utis, katerega je ta skupščina ali občni zbor naredil na na nas je bil jako ugoden ! Vse v najlepšem redu, vsako pojasnilo točno in natanjčno ! Vidilo se je pa tudi, da se je naše ljudstvo že privadilo narodnogospodarskih odnošajev in da zaupa odboru, ki vodi tako spretno naš velevažni denarni zavod, našo dično posojilnico in hranilnico.
Mizarska obrt.
Danes nam je zabeležiti lep napredek V ; našem gospodarskem življenju. Kakor je razvidno iz današnjega oglasa, prevzela je mizarska zadruga v Gorici Anton Cernigo-j e v o zalogo pohištva v našem m e-jstu. Pridržuj^ si, da obširnejše spregovorimo i o tej prekoristni zadrugi in njeni glavni zalogi v našem me-?tu, omejujemo se danes na ' to, da priporočamo to zalogo najtoplejše slavnemu slovenskemu občinstvu. Blago je domačega izdelka, kar nam jamči najbolje za so-lidnost in pošteno ceno istega.
rola se sploh zdijo nekaj razdraženi, glede svojega pisma baronu Malfattiju je rekel mi-nisterski predsednik, tla ponavlja v istem napisano trditev, da ne bi nobena avstrijska vlada mogla drugače postopati.
Vlada je menenja, naj vsakdo svoje resnično ali svoje namišljeno pravo zastopa na svojem konpetentnem mestu, ako sploh želi kake rešitve. Sedaj, ko so južnotirolski (tridentinski) poslanci vstopili v deželni zbor, je možen poskus za sporazumljenje na zakonskih tleh. Vlada uvideva potrebo različnega postopanja v južnem in severnem Tirolu, ne dopusti pa, da bi se dotikala jednotnost dežele. Tirol je bil od nekdaj jednoten in ostane naj jednoten. (Pohvala). Na to je ini-nisterski predsednik odgovarjal na zatožbe poslanca pete kurije tržaške, ki je bil rekel, da ne more dovoliti vladi pročunskega provizorija, ker da vlada tlači Italijane in nima druzega zanje nego policijo in drž. pravdnika. (Nadaljni odgovor ministrov je bil, kakor poročamo že v političnem pregledu.)
DUNAJ 4. (B.) Potem, ko je poslanec Huber izrazil različne želje glede rešitve i stvari bede in družili zakonskih načrtov pred j zaključkom zasedanja je zbornica prešla na dnevni red, t. j. : v nadaljevanje razprave o proračunskem prov izoriju. O železniškem investicijskim zakonit.
DUNAJ 4. (B.) Poročilo barona Czedika v gospodski zbornici o železniškem investi-(Dalje na četrti strani.)
KXXXKXX*XXXXXXXX
X X X X X X X X X X X X X X X X X
MIZARSKA ZADRUGA V GORICI £
X X
z omejenim jamstvom
naznanja slovenskemu občinstvu, da je prevzela
prvo slov. zalop p&ištva
iz odlikovanih in svetovnoznanih tovarn v Solkanu in Gorici
Antona Černigoj-a
Katera se nahaja v Trstu, Via Piazza vecchia (Rosario) št. 1. (na desni strani cerkve sv. Petra). Konkurenca nemogoča, ker je blago iz prve roke.
X X X X X X X X X X X X IX
xxxxxxxxxxxxxxxx
Velika zaloga
pohištva in tapecarij po najnižjih cenah.
Via GMozza št. 5.1. (Sala TorsicorO
Odprto od !). do 1. in od 3. do 8. ure zvečer. Prosi se zti blagohoten obisk,
da S
se v resničnosti vsakdo prepriča
iMsaniler Lavi Minzil
1 g
P
€ iS
Prva in največja tovarna pohištvu vseli vrst
—•t T R S T S*
i §
i Sf
Sf
Sf
Velik izbor tapecarij, zrcal in slik. Iz-
" '■------— gj
S)
TOVARNA:
Via Tesa. vogal Via Limitanea
ZALOGE: i Piazza Rosario št. 2 I (.Šolsko poslopje> in Via Riborgo št. 21 MOM
vršuje naročbe tndi po posebnih načrtih.
Cene brez konkurence.
ILOSTPaOVANJ CENIK ZASTONJ IN FKANKO gjjj Predmeti postavio se na parobrod ali železnico franko.
50
Brzojavna poročila.
Državni zbor.
DUNAJ 4. (B.) — Zbornica poslancev. — V včerajšnji ponoćni seji je zbornica nadaljevala razpravo o proračunskem provizoriju. M'nisterski predsednik dr. Jvoerber je izvajal, tla vlada ne bo vlada proti nobenemu narodu te države in da a tem vidi svojo politiško čast, katero h »če ohraniti ne-omadeževano. Italijanski poslanci južnega Ti-
OBUVALA!
PEPI KRAŠEVEC
pr! cerivi S7. Petra (Piana Fosario pol ijudsKo šol«)
priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe in otroke
Poštne naročbe ne izvrže v tiBtem dnevu. OdpoSiljatev je poštnine prosta.
Prevzema vsako delo na debelo in drobno ter izvršuje i*te z največjo natanjčnoatjo io točnostjo po konkurenčnih cenah.
Za mnogobrojne naročbe »e priporoča
Josip Stantič
čevlj. mojster

«UuiII6m kislina
/
rijskein zakonu povdarja, da je fi laneni minister v železniški komisiji gospodske zbornice izjavil, da se za daljšo vrsto let si^er ne da z gotovostjo določiti teh izdatkov in prejemkov, da pa 1m. v »lučaju, ugoden da gospodarski razvoj donese tudi ugoden razvoj v naravnem naraščanju državnih pri luninih virov, možno vzdržati ravnotežje, ne da bi morali iskati novih virov dohodkov, na ka-koršne bi morali reflektirati v neugodnem slučaju.
Poročilo i/.reka vladi, zlasti pa železniškemu ministru toplo zauvalo in priznanje na toli srečni in razumni sestavi železniških vprašanj, katero delo da treba označiti kakor }H»sebno zaslužno.
Samoubojstvo avstrijskega konsuJarnega uradnika.
li K KO LIN 4. (H.) /jutranji listi javljajo iz Hamburga : Avstr.-og. konsularni uradnik, Karol baron Kosjek se je ustrelil danes v gojzdu pri Friedrichsruhe vsled otož-nosti na visoki stopinji.
št.
Dražbeni oglas.
I »ne 13. junija t. 1. odda st* v zukuj> potom javne dražbe pri podpisanem <*es. kr. okrajnem glavarstvu lov občine Štjak z vzklicno eeno 122 K. za dobo 4 let.
Dražba tega lova začne nh 10 uri pred poldne.
Varščine je položiti najdalje do lO ure predpoldnr dneva dražbe.
Natančnejša pojasnilu daje podpi-sano okrajno glavarstvo med časom uradnih ur.
<kr. okrajno glavarstvo.
Voditelj urada :
Rebek.
Ta sladna kava je priznano najboljša primes, bobovi kavi, jako okusna in posebne rediine vrednos*
naj se zahteva povsod le:
[ KAVA DRUŽBE SV.CI RILA IN METOD A V LJUBLJANI. /		
	MAL POLOŽI DAR DOMENA ALTAR I ,h	
	2A10GA PRI IV. J^BACTnU ^LjUBl|AN l 1	
zatorej
Cenjene gospodinje skusite da ta naša izborna siadna kava najde pot v vsako slovensko hišo.
Srečanje nepremično 25. junija 1901.1 3
Glavni dobitek v vrednosti
KRON
Srečke „Concordia"
po X krono.
priporočajo :
Josip Bolat'fio. 3I;tndl & C.o. 31 ere 11 rio Triestiiio. Is?. Xeu-m a n n. Henrik Se h i ff mami. Jo-_sip Zoldan.
85
V zemite na potovanja vedno le
A. Thierry-jev balzam,
k"' je za vsak slueai zelo priprosto in najboljše zdravilo in jako zanesljivo bodisi za zdravenje zunanjih kakor notranjili delov telesa. Edino pristno. Vdobiva se v vseh lekarnah. Po poŠti 12 malih ali li velikih steklen:c 4 K. Steklenico na po-*kušnjo z navodilom uporabe in izkazom zalo^r celeera sveta pošilja po predplačilu 1 krone £0 stoti n k. — Pošiljat ve je naslavljati na lekarnarja A. Thierry-ja tovarna v Pregradi pri Rogatcu (Ro-llitseh-Saiierbrunii). Vdobiva se v lekarnah.
Pred ponarejanjem naj se varuje in naj se pazi vedno na zeleno varstveno znamko »nuna«, registrovana v vseh naprednih državah.
Neštevilno priznalnih pisem je na razpolago in dohajajo vsaki dan izdelovalcu.
IVAN KRŽE
Trst. — Piaz/a S. Giovanni št. <i. — Trst.
Trgovina s kuhinjsko posodo vsake vrste iz zemlje, porcelana, železa, kositarja in stekla; velik izbor pletenin in lesenega blaga Lesene pipe iz najboljšega tisovega lesa z gobo al: tudi brez gobe.
oaooco®o®mxx*®oo
100 do 300 g-oldinarjev
zamorejo si pridobiti osebe vsakega stanu v vsakem kraju gotovo in pošteno, brez kapitala in rizika z razpeuavaiijem zakonito dovoljenih državnih papirjev in srerk. Ponudbe pod naslovom LlJtlvvig Oester-reicher v Budimpešti, VIII Deutshegasse. 8.
Konrad Jacopich
IMazza Barriera priporoča svojo zalogo jestvin, kolo-nijalij. navadnega in najfinejšega olja, najfinejše testenine, nadalje moke, otrobov, žito, ovsa itd. po jako nizkih cenah. Razpošilja naročeno blago tudi na deželo na debelo in drobno. Ceniki franko.
Operater kurjih očes,
najlepših in priljubljenih slovenskih napevov s besedilom za Citre, efektno prirejeni in kolikor mogoče v slogu. Knjiga obsega loO strani in velja 5 kron ter se vdobi v vseh knjigarnah in pri izdajatelju Josip Sorg na Dunaju III- Koiblgasse 17.
Proda se
."»( M > litrov pristnega kraškega terana I v rs 11* jz 1 hitovlj. Cena jm dogovoru. Za pristnost se jamči. Kje? pove iz prijaznosti uprava našega listu.
Važno za vsakega!
Ita/pro<l«ija!
Po nečuveno nizki eeni se dobi za samo
2 gfl. 95 nč.
krasna garnitura obstoječa iz
14 krasnih dragocenih predmetov
in sicer :
1 ura «»d niklja, Anker remont, (na željo tud p.»-rebr.' z le|M> razrezljanim }m »krovom, točno urejena s ."i letnim jamstvom in skat'jieo. 1 krasna goldin ali ni kljasta okr-pna verižica
s privezom. Parižki >i~tem. 1 goldin-igla. za kravate z imitir. briljanti. 1 par gumbov za manšet**, znamka »(»arantie«. 1 garnitura M komadov) gumbov za srajce in ovratnike.
1 par uhanov iz pristnega srebra, uradno punci r.
1 g«-ldin prstan S krasnim kamenom
1 žepno ogledalo v etviju.
Vseh 14 krasnih in vrednostnih predmetov r. uro Anker-Remont vred pošilja le za 2 Gld. 95 nč. S povzetjem ali jmi naprej poslanem denarju, tvrdka
BRUDER HURVIZ
k rak ovo - St radom 17. - K rakovo
Neodjrovnrjajoee sprejmem v 8 dneh nazaj in povrnem denar, v.-led cesar nima kupee nikakega rizika.
Bogi'o ilustrovani cenik raznovrstnih drago-ocenfli brezplačno in franko.
Razprodajalci in agenti se sprejemajo.
Vsak kuj»ee vdobi v dar brezplačno krasen *epni album s 15 razglednicami mesta Krakovo.
Pozor „Secession".
Kuhinjska posoda o<l sivega jema-1 i ranega železa, prekaša vse druge enake izdelke na trpežnosti in vztrajnosti ter je zelo po eeni in brez konkurence. Zaloga j »o polne kuhinjske oprave. Novost to vrsto je patentovani stroj za kuhanje kave ali raja. ki deluje sam od sebe, ne da bi bilo ga treba nadzorovati. Izključno prodajo ima
Anton Amadeo
zaloga zelezja. kovin in kuhinjskih potrebščin
TRST — ulica Barriera veeeliia "» — TRST
Proti malokrvnosti, za rekonvalescente in v obče za vse Šibke osebe kakor tudi blede deklice
se priporoča
Ravasinijev
železnati tiiii
Sestavljen je iz racijonalno izbranih potrebnih količin železa in delujočih j > r v i n kin na.
Vdobiva se samo v
LEKARNI RAVASINI
v Trstu. Piazza della Stazione štv. 3.
Postne pošiljat ve s povzetjem.
Jakob Kosmerlj
-■TRSTi-
ulica ss. Martiri štv. 16
nasproti Komando Marine.
ic t k <; o v i x a ^m
jestvin in kolonij a lncira blaira. delikates in k o n ser v. Izbor raznih vin in likerjev.
Imam tudi filijalko v oliei Bastione štv. 2, nasproti ženskemu liceju. Priporočam se p. n. občinstvu in sem najudanej.ši
Jakob Kosmerlj.
Sprejemajo se tudi narof-he za razpošiljanje.
Ugodna, prilika.
V ulici Nuova, nasproti lekarni Zanetti se nahaja velik izbor
NAOČNIKOV §
v jeklu, ni ki 11. zlatem aluminiju in srebru iz najslavnejših tovaru s in pe-riskopienimi lečami od "J~> nove. vi>e.
ffaočniki so zdravniško preDpisani.
Moderne iorinjete vdelane v žei-v:no kost. (i a i n o g I e d i za kopno, za po morju in gledališče.
Termometri za m r z 1 i <• o, barometri in povekševalne ieče po ugodnih cenah.
O
(K u 1 i a t d i p J o in o-
vhii specijalist Giordani, ima svoj ambulatorij \ Via Stadion .'i. I. ki je od|>rt od $ predp. do <> pop. ob nedeljah in praznikih do 4. pop. Izvršuje odstranitev kurjih očes in zaraslih nohtov tudi v najbolj kompliciranih slučajih na poseben način in brez nikakorsnih bolečin. Cena za operacijo v ambulatorij u 1 krona, na domu 'J kroni.
7 Q I fin A vsakovrstnega jedilnega olja in kolo-fcdlUlJvl nijalnega blaga na drobno in na debelo kakor tudi naročbe v okolico in na deželo priporoča udani Anton Ćerne, v Trssu, ulica Benvenuto štv.
V
Hi jnnior« Podplati HO zastonj, ako vsakdo UUl <11 J! . rabi ,.Durator" ter žnjim .0 4
tedne maže svoje podph.te. kateri trajajo "» krat več in jih voda ne obrabi. Cena jedni skatljici z navodilom vred 1 in 2 kroni. .. I Mirator" se prodaja v ini-rodilnicah, špecerijskih prodajalnicah, trgovinah z usnjem in obuvalom. Kjer se ga ne vdobi, naroči naj se ga z 1 K 'JO stot. franko naravnost pri glavnem zastopniku za Primorsko. Istro in Dalmacijo: J. Mi-cliapjp v Trstu, ulica Kossetti št. 12.
Obuvala.
Podpisani priporoča toplo slav. slovenskemu občinstvu svoji zalogi vsakovrstnega obuvala za gospe, gospode in otroke in posebno za delavski stan, ki se nahajati v ulici Riborgo št. 25. in v Škei'nju (Sčedui) št. 188. (na glavni cestiI. Tudi sprejemam vsakovrstne naroi-he po meri in poprave. Hog in narod ! Peter Rehar, čevljarski mojster.
F I L i J A L K A
c. Kr. uriv. avstr. Kredit m
za trgovino in obrt v Trstu
Novci za vplačila. y vrednostnih papirjih na	V napoleonih na
4-dnevni izkaz 30- „ n 33/.°0
Sprejemajo se poprave.
Nabirajte že rabljene
poštne znamke
vs»eh dežčl in vrst, tudi najnavadnejše. tem pomagate ubogim dečkom pri vzgoji za duhovski stan Lepe naltožne sj>ominke, zlasti križevniške ioine vence. pvetinjk*e -v. Antona in praškega Jezuška d; it"1 2a marke. — Pisati in poslati je pisarni	v
Breg ene Pre>larelskou
trgovec / jeililiiim hiaicont Via Giulia št. 7. — Podružnica : Via Torrente4.
Priporoča svojo zalogi* jestvin kolonijalij, vsakovrstneira olj a, navadnega in najfiDejega. —- Najfine'e testenine. j»o jako nizkih eenah, ter moke, žita, ovsa, otrobi. — Razpošilja naročeno !>lago tudi na deželo na debelo in drobno. — Cenike razpošilja franko.
l*ri}H»roča se pri uajsolidnejšem delu in z zinerniini eenaini.
O
A. BUCHBINDER
Trst. — Via Hiborso — Trst.
Zaloga mt-hljev. kovcekov, potnih torl> po cenah, <la se ni bati konkurence.
Tomsig Ludvik
v Gorici, ulica Morelii št. 30. DELAVNICA
za Dozlacevanje ia dekoracije,
Sprejema vse v to stroko spadajoče poprave, toliko za cerkve kolikor za zasebnike. Velika in izbrana zalojra latev za okvirje in drugih predmetov po zelo nizkih cenah.
3< »-dnevni odkaz 3-meseeni „ H- .	2\Ve
ca pismn, katera se morajo izplačati v sedanjih bankovcih avstrijske veljave, .»topijo nove obrestne takse v krepust /. dnem junija, "_}H. junija in odnosno 20. avgusta t. I. po dotičnih objavah. Okrožni oddel. 7 vredn. papirjih 2°/n na vsako svoto. V nnpofeanih brez ol>re.sii. Nakaznice na Dunaj, Prago, PeSto, Brno, !,v«>v. Tropave Keko kako v Zagreb, A rad, Bielitz, (iablonz, Gradec Sibinj, Inom os t u, Czover, Ljubljano, Line, < Moincu, Reiehenberg. Suaz in Solnograd, brez troškov. Kupnja in prodaja bitku 1°00 provizije. Snkaso vseh vrst. poti najumestnejšiini pogoji. Predujmi, famčevne listine po dogovoru. Kredit na dokumente / Londonu, Parizu, Berolinu ali v drugih mestiii — provizija, po jako umestnili pogojih. Kreditna pisma na katerokoli mesto. Vložki v pohrano. Na>a blagajna izplačuje nakaznice narodne banke italijanske v italijanskih frankih, ali pa po dnevnem kursu.
Sprejemajo se v pohrano vrednostni papirji, zlati da trebni denar, zlati avstrijski bankovci itd. po pogodbil
Gostilna
Dominik Ravaiico
TRST. — Ulica Oheira št. 7. — TRST.
Velik izbor vin vseh prvih vrst: vino Teran, Istrsko, Opolo, Vis, najfinejša vina v buteljkah, pivo prvega retla. Domača kuhinja, jedi gotove vsako uro. Sprejemajo se abonirauja na obed in večerjo, tudi se rejemajo naročbe na »lorn s toeno postrežbo.