PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana » gotovini Aoo. costale 1 gruppo Cena 150 lir Leto XXXI. Št. 46 (9048) TRST, sreda, 26. februarja 1975 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» ovcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. PRVI DAN RAZPRAVE NA VSEDRŽAVNI KONFERENCI O IZSELJENSTVU Hudi očitki delavskih delegatov izseljenski politiki italijanske vlade Razgreto ozračje med posegom misovskega poslanca - Predstavnika KPI in PSI zagotovila vso podporo njunih strank delavcem v tujini Seja CK Zveze komunistov Jugoslavije RIM, 25. — Po včerajšnjem slovesnem odprtju vsedržavne kon-erence o izseljenstvu ob navzočnosti predsednika republike, pred-s avnika vlade, mnogih ministrov in voditeljev političnih strank in sindikatov in po včerajšnjih štirih uvodnih poročilih, se je danes eia razprava. Današnjemu zasedanju je predsedoval minister za o Toros. Med razpravo je prišlo do ostrih očitkov vladi in italijanskim onzularnim predstavnikom v tujini zaradi njihovega zanemarjanja “eljencev, ki so, tako so poudarili mnogi delegati-delavci, prepuščeni a milost in nemilost tujim oblastem in tujim delodajalcem, ovor je bil seveda predvsem o Valenzise. Delegati so mu začeli vzklikati «fašist» in mu močno žvižgati. Mnogi od njih so iz protesta zapustili dvorano. Nič ni pomagalo posredovanje predsedujočega ministra Torosa. Delegati so ves čas misovca prekinjali in mu oporekali pravico govoriti v imenu delavcev. Ko je končal, se je ozračje ponovno pomirilo. socialni jn zavarovalni zakonodaji, vzgoji otrok delavcev v tujini, o vprašanju denarja, ki ga izseljen-,. Prijajo v domovino, o dejavno-1 italijanskih konzularnih uradov, splošnih odnosih delavca v tujini * domovino. Vse to so govorniki vezali z nujnim demokratičnim zvojem doma, kar naj bi omogo-hnj ve^,° zaposlitev in zavrlo od-hod v tujino. nnefu3^6 na konferenci se je še razprel°' k° je stopil na rniski oder misovski poslanec Se niso pa pomirili posamezni govorniki, delegati - delavci iz raznih evropskih in čezmorskih držav. Predstavnik italijanskih delavcev v '""Hlinim,,,,...................nimnMummninnuMimni ZA IZBOLJŠANJE DELOVNIH POGOJEV Danes celodnevna stavka uslužbencev vseh javnih ustanov Ves dan stavkajo tudi gradbinci in mizarji J;.25- — Jutri bodo ves dan I ukrepe za pomoč gradbeništvu “■»•v sSS™1 ^ srlh dj!,a. ‘fWKo je napovedala sin-uft, federa«ia CGIL, CISL in mi sina-?110 z mnogimi avtonomni-s nùkau. Stavkali bodo želez-štari/ ’ Peldfžavni uslužbenci, po- dJvneSUŽ^niLkraj^ih. upra^ telefona, bolnišnic in tavki so se pridružili tudi Spor med vodstvom ,n mladinsko oršamzacijo KD os!w2’- * * * * 2 * * * 25‘ ~ Na današnji seji dem 1n,'e£a. vodstva krščanske kracije so z večino gla- sov „ > £ večino gia- salrtavili Petčlansko komi-stila ° i1,Pravo, ki bo nadome-sko vodstvene organe mladin- nega nnm^acije- Do tega res' šlo zarait-ICneP sklePa je pri-vodstv,ad' ostrega sPora med ciie t°m “'adinske organiza-tajništvnSe da mi to zadevo uredi?» .______________ kr^Smu,je Priložena fotokopija de- sam vknjiži aj« '5^** PrehodE)11^^3 *n vknjižba služnosti čitatel'^6 ra2Umeti iz Pisma, je bila da ' JP.,Pnzadejana škoda s tem, in so mi jo močno poškodovali s lianJe °da pot *Presekana» in spe- težkimi tovornjaki, kljub mojim pro-sedff' PinndrUgem kraju, tako da je ! testom. Zgodilo se je celo, da so me nata» nK^mf?trOV daljša in močvir- j trije iz omenjenih hiš vrgli pod cesia , uprava bi ne sme- i to, ker nisem pustil tovornjakov na- ča no kat ~ kot lastnica zemljiš-1 prej. Vprašam Vas, ali ni tudi v erem je bila speljana pot ■ tej zadevi pristojna občinska upra- zumevanje. | va, da prizadetim pojasni, da nimajo in si ne smejo lastiti pravice pod nobenim pogojem, posebno pa ne s silo.» Če bi uporaba poti od strani tretjih oseb ne povzročala čitatelju nobene nevšečnosti ali škode, bi odgovoril, da se ga to ne tiče; v takem primeru bo le občinska uprava kot lastnica terena intervenirala prepovedala prehod tistim, ki za to nimajo pravice. V konkretnem primeru pa se mi zdi, da se prizadeti upravičeno pritožuje, ko pravi, da so mu novi sosedje poškodovali pot: ni dvoma, da bi v tem primeru morala občinska uprava prepovedati (ali vsaj pogojevati) tretjim osebam uporabo prehoda, za katerega niso imeli nobene pravice. Čitatelj je z nakupom zemljišča in s pridobitvijo služnosti na občinskem terenu dobil pravice, ki jih danes lahko uveljavlja le do občins ke uprave. Njegovi nastopi do «Genio Civile», tretjih oseb. sosedov itd. ostanejo danes — po tolikih letih — v glavnem prezpredmetni. Svetujem mu, da se uradno obme na dolinsko občinsko upravo, ki mu je dolžna zagotoviti prehod in pot v smislu kupoprodajne pogodbe leta 1967: v tem oziru bo morala občina sama postopati proti tistim ki so povzročili ali še povzročajo prizadetemu čitatelju omenjene nevšečnosti. Pred dvema tednoma sem dobil nepodpisano pismo nekoga, ki je pisal o domnevnem nevljudnem obnašanju . orožnikov pri obmejnem prehodu pri Škofijah; o takih primerih je pred časom, se mi zdi, že pisal Primorski dnevnik, ter bi lahko s tem v zvezi tudi sam kaj pripomnil s pravnega vidika. Vendar ne bom odgovoril na pripombe in postavljena vprašanja, kot sem bil svoječasno že omenil, če niso pisma polno in z naslovom podpisana to pa iz načelnih in etičnih razlogov, za kar prosim čitatelje za ra- Iz filmskega mesta Movieland v Madrasu Patronat KZ -1NAC svetuje telje ,ei rubriki naš izvedenec Boris Simoneta seznanja čita-vsa vsemi vprašanji v pristojnosti Patronata Kmečke zveze. Za INArP'mSnil.a se ,ahko zainteresirani obrnejo na Patronat KZ 8.30 H ’ S’'cerone 8/b, tel. 62-785. Urad jè odprt vsak dan od od r in , 'n popoldne od 15. do 17. ure, ob sobotah pa 00 8.30 do 12. ure. N#va meja dohodkov za družinsko doklado dvomu° kda družinski poglavarji v ločilih ’ „ -1™ po zakonskih do- ske HÌ,ri lCe Pravica do družin-svojcevk.ade za razne kategorije otroke A; s?,v njlh°vo breme. Za kler \P ‘ prob.lemov, saj imajo (dotrajanih S0 3J0- oziroma za dobo Praviri a v?ienstva) avtomatično •zdravih d° družinske doklade in do ko zavÌene oskrbe- Prav tako lah- sko dokbri!neC ?aprosi za družin' Srednih ^ >Za zeno (razen neP°-nft PresBobde ovalcev-b če dohodki m laht S J10, določene meje. Konč-di za kf° deiavec dobi doklado tu-Živlia arse v breme, dostnih a6!.”13 kolikor hni lb dohodkov. Zato si v breme, katere pre-^voda kolikor nimajo za- b,iže 'oa|eH'idk°v, Zato si bomo porečju S da 1 določila na tem pod- v skladu l' 969 št. zak 97^ št- -o , zakonskj dekret z zakonoma z dne 30. Inr pk 19 in z dne 11. 485 čl. 6 ter glede na s , . -kret z dne 16. 10. 1974, sPrememhÌnUa^em 1975 prišl° do jejo Up?Je meje dohodkov, ki da-žinske'aVlčencei em pravico do dru- k> se leu,, o^otovitvi tistih svojcev, "^zdravniško oTkrbo0 ' breZplaČ' . . T—le, ne glede kojnina ^ Ae 7ir dohodkov po- “ti™,, a) za lPa Je drugačne vrste: kov 63 no r Ca Znaša meia dohod- •"'»iirii, """"""unumnnmm........... b) za starše znaša meja dohodkov 110.450 lir (63,110 lir za samo enega izmed staršev) ; c) za otroke znaša meja dohodkov 63.110 lir. Pri tem ocenjevanju dohodkov ne smemo upoštevati sledečih postavk; 1. neposredna ali vojna pokojnina; neposredna renta zaradi nezgode ali poklicne bolezni; neposredna državna pokojnina: 2. nakazilo, ki pritiče vojnim pohabljencem; 3. državno nakazilo civilnim slepcem; 4. začasno zavarovalno nakazilo (npr. odškodnina brezposelnim); 5. vrednost družinskega stanovanja; 6. študijska nakazila univerzitetnim študentom ali kakršnakoli študijska podpora; 7. sorazmerni del družinske pokojnine, ki pritiče otrokom po očetovi smrti; 8. družinska doklada na neposrednih pokojninah, OBNOVA MINIMALNE POKOJNINE Vpr.: «Imam 63 let in tri leta prejemam minimalno delavsko starostno pokojnino, ki mi jo nakazuje INPS. Vendar ta malenkostni mesečni znesek je glede na vedno višje življenjske stroške prenizek, zato sem še naprej zaposlen. Lani sem po dveh letih dela po odobritvi pokojnine vložil prošnjo za obnovo pokojnine, vendar je ostal mesečni znesek nespremenjen. Gre za neljubo pomoto ali sloni to na posebnih zakonih?» Sledi podpis Pogosti so primeri, da kljub dejanski priključitvi novih prispevkov na delavčev zavarovalni položaj ostane višina mesečnega pokojninskega zneska i.-y nespremenjena. Predpostaviti moramo, da se to zgodi le tedaj, ko uživa zainteresirana oseba ' minimalno pokojnino, medtem ko se ' višje pokojnine na podlagi obnove vedno finančno izboljšajo. Obrazložitev tega na prvi videz čudnega pojava temelji na višini zavarovalnih prispevkov, ki jih je zavarovanec oziroma delodajalec nakazal v pokojninski sklad splošnega obveznega zavarovanja. Če je kljub vsaj petnajstim letom zavarovanja bila poprečna višina plačanih prispevkov sorazmerno nizka, bi upokojencem priti-kal na osnovi teh prispevkov določen mesečni znesek, ki pa bi bil nižji od sedaj obstoječih pokojnin. Zato velja načelo, da s socialnega vidika avtomatično dopolnijo ta e-fektivni znesek, dokler pokojnina ne doseže po zakonu določenega minimalnega zneska. V vašem primeru, ko prejemate trenutno minimalni mesečni znesek 48.550 lir, pomeni, da bi vam na podlagi zavarovalne dobe ob upokojitvi priti-kala nižja pokojnina od minimalne. Ko ste dodali še dve leti prispevkov, pa le-ti niso zadoščali, da napolnite to «vrzel» in vam INPS še zmeraj mora dopolniti pokojnino na minimalni po zakonu določen znesek. Ko boste v bodoče dodali še kako leto prispevkov, je možno, da boste prekoračili to mejo in tedaj vam bodo tudi ustrezno povišali pokojnino. Ob neskončani dolgi cesti, ki se vije z glavnega trga skoraj skozi ves širni Madras, so v okraju Movie-land filmski ateljeji podjetja «Gemini». Ob širokem križišču cest že od daleč opozarja masivni beli portal z napisom in reliefom dvojčkov s trobentama; to je značilni zaščitni znak te znamenite madraške filmske produkcije, ki izdela največ kvalitetnih indij sitih filmov. Ateljeji, delavnice in upravno poslopje so odmaknjeni za cestno o-grajo v sredino eksotičnega parka. Filmska poslopja so komaj vidna v gosto zaraslem temnem zelenju. Šele, ko se ti zazdi, da si sredi pragozda, se ti po krajši hoji izluščijo iz divjega zelenja in negovanega cvetja posamična svetla poslopja. Zlasti lepa je zgradba s stebričastim portalom nad široko speljanim stopniščem čigar ospredje krasita na vsaki strani ograje po ena soha dvojčkov. Nekdaj je bila palača sedež angleškega guvernerja države Madras. Zdaj je upravno poslopje in delovni sedež po vsej Indiji in jugovzhodni Aziji poznanega režiserja in proizvajalca Shri S. S. Vasana. Podjetje «Gemini» je sorazmerno mlado, ustanovljeno je bilo leta 1941, vendar se ponaša z največ kvalitetnimi filmi. Poseduje štiri precej velike ateljeje, ki so kar dobro opremljeni, posebno če jih primerjam z drugimi indijskimi ateljeji. Proti primerni odškodnini se jih poslužujejo tudi druge produkcije, ki še ne posedujejo lastnih ateljejev. O prizadevanju po dobri kvaliteti filmov pričajo tudi številne delavnice, v katerih sem opazoval spretnost indijskih delavcev v kulisami, krojačnici in delavnici kašerjev in rekviziterjev. Vsak predmet je natančno izdelan, kot bi bil namenjen prodaji v trgovini. Tudi v tem so se precej razlikovali od ateljejev v Bombayu. V bogato založeni shrambi rekvizitov so med drugimi presenetili veliki kipi vseh vrst božanstev, ki so bili pomešano razvrščeni na posebnem prostoru. Med njimi sem spoznal boga Višnu, Budo, Kristusa, Konfucija, Marijo z Jezuščkom in še več neznanih malih in velikih kipov božanstev, ki jih časte v raznih krajih Azije. Tudi velike makete raznih religioznih hramov, kot so hindu templji, budistične pagode, krščanske cerkve in džamije raznih arhitektur, so mi pričale o prisotnosti vsemogočih mističnih tém, ki jih Indijci tako radi obravnavajo v svojih filmih za domači trg. Zato se nisem prav nič čudil, da so svoje dni posneli v hindu jez;iku tudi film o Kristusovem trp-Ijenju, ki je baje bolje uspel kot tisti, 1 ki so ga posneli krščanski filmski delavci ob znatni finančni in duhovni podpori katoliškega klera. Kljub temu, da je pri večini indijskih producentov očito hlastanje po dobičkih, ki jim ga prinašajo po ljudskem okusu prikrojeni mitološki filmi, sem se lahko na kraju samem prepričal, ko so mi v njihovi projekcijski dvorani predvajali nekaj filmskih odlomkov, da se podjetje «Gemini» resno prizadeva ustvariti predvsem umetniško dobre filme. V praksi so to že večkrat dokazali, saj so med vsemi indijskimi produkcijami posneli največ kvalitetnih filmov, ki so prejeli priznanja širom po svetu. Tudi število filmov, ki jih posnamejo na leto, dokazuje nasprotno od večine indijskih proizvodenj, ki se ponašajo naravnost s hiperprodukcijo, da jim lebdi pred očmi predvsem kvaliteta in ne kvantiteta. Naj navedem, da so na primer v petnajstih letih posneli za naše pojme kar lepo število filmov, sedemindvajset, medtem ko posnamejo druge indijske proizvodnje prav toliko filmov ali pa še več v enem samem letu. Večino filmov v proizvodnji «Gemini» režira Shri S. S. Vasan, ki ga imajo za enega najboljših indijskih režiserjev. S filmom «Insa- nyat», ki sem ga gledal v nekem madraškem kinematografu, je Vasan ponovno izpričal neprekosljivo mojstrstvo režijskega znanja. Tudi film sam je zadovoljil s solidno tehnično izdelavo, z dramaturško stranjo in s humano vsebino izredno dramatično prikazane borbe med ljubeznijo in tiranijo. V glavni vlogi je nastopil čudovito dresirani in človeško pametni šimpanz Zippy, ki so si ga bili za ta film izposodili za lepe denarce iz Hollywooda. Tudi sicer je veljal film mnogo denarja, saj je bil do takrat najdražji film tega podjetja, če že ne v Indiji sploh. Gledalci v mestih in na podeželju so ga zelo lepo sprejeli in navdušeno polnili kinematografe po vsej Indiji, čeprav film predstavlja enega izmed smelih poskusov odmika od običajnih pravljičnih in mitoloških motivov, ki po tradiciji morajo biti prisotni v pretežni večini indijskih filmov. Film «Insanyat» ni samo dokument umetniškega in tehničkega napredka, ampak predstavlja dobršen korak progresivnosti v smislu socialnega razvoja, ki se počasi, toda vedno bolj uspešno uveljavlja v sodobnih indijskih filmih. Objekte iz tega filma sem si mogel ogledati na prizorišču samem nedaleč od upravnega poslopja. Gradnja le teh se po tehnični strani ni prav v ničemer razlikovala od postavitve evropskih svetovnih jih so odkrila, da indijski filmski ustvarjalci marljivo zasledujejo napredek filmske proizvodnje v svetu in da z vsakim progresivnim fil- Kcu.ama na kinematografu v Madrasu «Jusaniyat» produkcij, kot sem jih videl pred tem, na primer v praških * in londonskih filmskih ateljejih. Vse to in še marsikatera presenetljiva za-pažanja v indijskih filmskih atelje- mom vse bolj stopajo vštric z njimi. Prostominska ureditev zunanjih ateljejskih prostorov za snemanje v naravi bi presenetila še tako raz- vajenega evropskega filmskega delavca. Del ogromnega zemljišča blizu ateljejev, je spremenjen v pravcato džunglo z vsem potrebnim eksotičnim rastlinstvom, ki ga vsak dan skrbno negujejo. Čudovit je razkošni eksotični park prepolnim raznovrstnega cvetja vse do tropskih orhidej, ki sega daleč naokrog ateljejev in upravnega poslopja. Med gostim svetlikajočim se zelenjem se vije žuboreč potoček in na umetnem malem jezeru plavajo labodi med nežnimi, pastelno rožastimi in vijoličastimi lotosovimi cveti. Na zeleni trati se pasejo in sprehajajo posebne vrste srn in srnic z belimi pikami, razkošni pavi in razni primeri slikovitih živali azijskega živalskega sveta, med njimi dresirane maie opice, ki brezskrbno skakljajo in plezajo po vejah. Nekoliko vstran so postavljene indijske kolibe in tvorijo pravcato vaško naselje z resničnimi go-lobnjaki, kakršne precejkrat vidimo v indijskih filmih in okrog katerih se spreletavajo snežnobeli golobi in grlice. Vse je tako spretno resnično urejeno, da imajo za snemanje lahko takoj pri roki potrebne eksteriere, značilne za indijsko pokrajino. Hkrati pa so vsi ti objekti v pravljično lep okras filmskemu mestu. KRAŠKI REZERVATI V LETU 1975 - PO DEVETIH LETIH Kako je nastal najnovejši predlog (Nadaljevcrnje s 4. strani) ki so zlasti obsojali razlaščanje, nato pa je ena izmed slovenskih tržaških revij sklicala v mesecu novembru leta 1973 v Sesljanu posebno posvetovanje o naravnih rezervatih — toda prevladovali so kraški — a vse gradivo je bilo nato ob začetku leta 1974 objavljeno v omenjeni reviji dvojezično. V februarju 1974 je, ob sodelovanju v diskusiji samega pristojnega člana deželne vlade, društvo PRO NATURA CARSICA v prostorih naravoslovnega muzeja priredilo predavanje o kraških rezervatih mladega univerzitetnega profesorja botanike v Trstu, ki je vsebovalo marsikaj kritičnega tudi v pogledu «nepolitičnega» dela razlogov za dokončno uzakonitev kraških rezervatov. Mladi botanik pa je, na presenečenje mnogih prisotnih, odločno izjavil, da gre predvsem za političen problem; dobesedno je dejal: «Po dveh letih in pol, odkar državni zakon o kraških rezervatih obstaja, sem prišel do spoznanja, da načrtovani kraški rezervati niso naturalistični problem, temveč predvsem politični problem». (To profesorjevo izjavo še posebej poudarjamo, ker se strinja tudi z našim mnenjem). Hkrati se je profesor botanike zavzel za «počasno in preudarno-» reševanje tega vprašanja. Prisotni član deželne vlade pa je napovedal, da bo že v mesecu februarju zaključil posvetovanja (kar pomeni, da se z botanikom ni strinjal) za novi predlog svoje vlade in s tem dokazal tudi verjetno politično voljo svoje demokristjanske stranke, kateri pripada, po zelo sumljivi naglici, saj te naglice nikakor ni obrazložil, z naturalističnimi razlogi je pač ni mogel, ker mu je botanik vzel sapo. To predavanje je bilo značilno tudi zaradi tega, ker oba univerzitetna profesorja — botanika, ki sta bila navzoča (eden je sestanku predsedoval, drugi pa je posegel v diskusijo in med drugim kritiziral gradnjo avtomobilske tovorne postaje pri Fernetičih) in ki sta leta 1966 rezervate predlagala ....................................................................................................................................................Hlinil,................................Hlinili...............IIIHIIHIU Davčna posvetovalnica v tej *Iav Oblak strokovni rubriki naj davčni na VDrašan;,Se-Z-?an*a £',a*elie z davčnimi novostmi In snlnh _Ja ,ci*ateljev, ki se nanašajo na novo da izvedenec dr. Stani-in odgovarja sploh na Kl se nanašaio na novo davčno reformo ništvo lista ^^n9 vprašanja. Vprašanja lahko naslovite na ured-0io 1) ali naV * iU (UI: Montecchi 6) in v Gorici (Ul. 24. Mag-•Podarsko zdi-%r°kOV"e 'n stanovske organizacije (Slovensko go- k° združenje in Kmečka zveza) v Trstu in Gorici. ■v Se o odtegljivih postavkah fra kosmate dohodke n«katere Mstavt°VT-h smo navedli Pnjaviteinl3^6- ki jih bo davčni J'Wh doho*ov j°dt¥nil °d prijav' 1° obdavčliivn „ln s *em znižal svo- V ^ Pogledn ?0?- Nanesli sm° restb Prispevno <^avke’. Pasivne ob-Vanie, zdraviti, 20 socialno zavaro-srebnine. Danl f stro°ke ter P°' nJem zakljiimu S Pomo z našteva- 2A VAR o V a rw m ' ° še naslednje: žlezni in ni1'™ za življenje, obsegaj0 tud?0^ ^ lahko seveda, «dadoletnih otrok lT0^6, žene- breme priiavitl?- oseb* ki so v priPomba,' či ni Skor.ai odveč je zavarovalne nni;6 pridejo v poštev davljenja poroke. Zakonski tovariš, ki prejema tovrstne prispevke, jih je moral s svoje strani prijaviti med svoje dohodke od dneva, ko je postal samostojni davčni subjekt. Zadevne obveze morajo izhajati iz sodnega odloka ali iz razsodbe. ŠOLSKE TAKSE Prvič v italijanskem davčnem sistemu lahko davčni prijavitelji odtegnejo od svojih kosmatih dohodkov tudi šolske takse, ki so jih plačali v letu 1974 za študirajoče otroke, ki so jim v breme. Olajšava velja tudi za univerzitetne takse in prispevke do 26. leta starosti, v kolikor prijavitelj prejema za že polnoletne visokošol-ce družinsko doklado. Vsekakor je zlasti za takse dijakov višjih srednjih šol olajšava danes malenkostna, saj se te pristojbine sučejo le okoli 10.000 lir. če vzamemo n.pr. davkoplačevalca z 2,5 milijona lir dohodka, bo s prijavo take odbitne pos- tavke prihranil le 1.300 lir davščine. Prav posebej smo dolžni opozoriti vse prijavitelje, ki se bodo morda poslužili ugodnosti, ki jim jih v obravnavanih primerih nudi zakon, na neverjetno' hude denarne kazni v primeru, da -ni v obrazcu za prijavo priložena ustrezna dokumentacija ali pa je le-ta nepopolna. Za vsak tak primer je predvidena denarna kazen od 100 000 do 1.000.000 lir. Tako bi moral prijavitelj plačati najmanj 100 000 lir denarne kazni, če bi hotel uveljavljati (brez predložitve vsaj kopije zadevnega dokumenta) pravico do odtegljaja na kosmati dohodek v zvezi z vplačilom šolskih taks, ki bi mu v pravkar navedenem primeru prinesel komaj 1.300 lir davčne razbremenitve. Razbremenilne postavke morajo biti naštete na posebni tiskovini, ki jo vsebuje prijavni obrazec. Dokumentacijo pa bo moral vsak prizadeti priložiti prijavi v nalašč za to pripravljenem ovoju. Na splošno bo zadostovala dokumentacija v foto-posnetku. K sreči ne bo večina iz vrst delojemalcev in upokojencev dolžna prijavljati in dokumentirati obravnavane odbitne postavke. Kot znano, priznavajo tem kategorijam pavšalni znesek davčnega odtegljaja v letnem znesku 12.000 lir (1.000 lir mesečno). Prizadetim sta na izbiro dve možnosti; ali sprejeti pavšalno razbremenitev, ali zahtevati razdavčitev s predložitvijo dokumen- tiranih odbitnih postavk, o katerih smo obširno govorili. Odločitev .10 odvisna od koristi, ki bi jih imel prijavitelj od izbire poslednje, druge možnosti. Zadevo bomo ponazorili s praktičnim primerom; delojemalec s 3 milijoni lir letnega dohodka je imel med 1974 letom 400.000 lir stroškov za obresti na posojila in je vplačal zavarovalnici 50.000 lir za življenjsko zavarovanje. Če zahteva razbremenitev se mu bo obdavčljivi dohodek znižal od 3 mil. na 2 mil. 550 tisoč lir. Odpadel bo na ta način davek na 450.000 lir; na ta del dohodka bi mu zaračunali 13 odst. (ali-kvota, ki velja za dohodke od 2 do 3 milijonov lir), kar znaša 58.500 lir. Ker so mu priznali za tovrstne odbitne postavke 12.000 lir, bo znašal davčni prihranek 58.500 - 12.000. torej 46.500 lir, ki mu jih bo morala finančna uprava povrniti. Izjave delodajalcev in dajalcev pokojnin Kot znano bodo morali podrejeni delavci in upokojenci predložiti finančni upravi do 1. aprila 1975 posebno izjavo o prejemkih, ki jim )0 mora izročiti dajalec prejemkov. Izjavo mora podpisati dajalec ali njegov legalni zastopnik, če gre za družbe, ustanove itd. Rok za izročitev dokumenta ni določen, vendar je samo ob sebi razumljivo, da mora biti dano na razpolago prizadetim vsaj nekaj dni pred zapadlostjo normalnega roka za davčno prijavo. Zavod INPS je npr. že dal vedeti, da bodo upokojenci izjavo prejeli ob izplačilu marčnega obroka pokojnine. če je ob tej priložnosti ne bodo prejeli, jo bodo morali zahtevati in dvigniti na pokrajinskem sedežu zavoda seveda z nemajhnim trudom in z nemalenkostno izgubo časa. Od nekaterih delojemalcev manjših podjetij smo slišali, da se delodajalci izmikajo dolžnosti, o kateri govorimo, in da namigujejo, da izjav sploh ne bodo izstavljali. Opozarjamo vse prizadete na ogromne globe zaradi neupoštevanja obvez, ki jih v tem pogledu predvideva zakon (od 100.000 do 1.000.000 lir za vsok prekršek). Objava «kratkih opozoril», ki so jih natisnili na prijavni obrazec 740 (tiskovina ni še prispela na sedež periferičnih finančnih uradov), je prinesla presenetljivo novost. Delojemalci in upokojenci, v kolikor nimajo dohodkov drugačne narave, bodo lahko nadomestili davčno prijavo z enostavno predložitvijo navedene izjave, če le v lanskem letu niso prejeli prav nobenega zaostanka ali odpravnine in le če njihovi tekoči prejemki izhajajo iz ene same prijave, čeprav se vsi potrebni elementi o zaostankih in o odpravninah dajo razbrati iz posamezne izjave ali posameznih izjav. Če prizadeti ne bodo obveščeni o pravkar navedeni interpretaciji finančne uprave, bodo lahko šli v popolni dobri veri nasproti nemajhnim nevšečnostim. Pripomnimo naj le, da bodo lahko vsi ,ki jim je naložena obveznost davčne prijave, a je niso izpolnili, podvrženi denarni globi od 50.000 do 100.000 lir. prav zaradi «naturalističnih» razlogov, nista ugovarjala trditvi svojega kolega, da je vprašanje «politično». V istem mesecu februarju je o-menjeni član deželne vlade (deželni odbornik za prostorske in kulturne dobrine) sprejel delegacijo Slovenske kulturno - gospodarske zveze, ki mu je zlasti temeljito obrazložila zahtevo, da mora zakon o kraških rezervatih celovito zaščititi splošne in narodnostne značilnosti Krasa. V okviru pripravljanja novega zakonskega predloga, o katerem se je začelo vedno bolj govoriti, je isti odbornik sprejel — tudi v zvezi z zakonom o gorskih skupnostih -- še predstavnike Kmečke zveze, pozneje pa še zastopstvo Slovenske skupnosti, kateremu je načeloval njen deželni poslanec. Vsi so poudarili nasprotovanje sleherni možnosti razlaščanja. Konec februarja 1974 je nastopil v Trstu z javnim predavanjem o rezervatih in gorskih skupnostih dolinski župan in deželni poslanec KPI. V diskusiji je prišlo do izraza tudi stališče, da uzakonitev rezervatov ni potrebna niti z biološkega, niti narodnoobrambnega vidika. V marcu 1974 je izvršni odbor SKGZ ponovno zavzel zelo kritično stališče do razprave o rezervatih in z njimi seznanil pristojne deželne organe, tržaško in goriško pokrajino ter prizadete občine. Sledila je javna predstavitev predloga, ki ga je dala izdelati po navodilih svojega vodstva v Trstu Italijanska republikanska stranka PRI, a je predlog na tej javni predstavitvi poleg «pohval» doživel naravnost uničujočo kritiko, saj je bil v mnogih pogledih slabši od tistega, ki ga je deželni odbor u-maknil. Republikanskemu predlogu je sledila novica (4. junija 1974), da je vodstvo Krščanske demokracije sporočilo, da je posebna demokrist-janska komisija določila, kakšen naj bo novi zakonski predlog, da bo imel «podporo in soglasnost prebivalcev Krasa». Te podpore pač ni bil deležen in zato lahko domnevamo, da med člani komisije prav zares ni bilo nobenega Kraševca. Baje je krožilo takrat po Trstu tudi besedilo tistega demo-kristjanskega zakonskega predloga (ki je baje enako tistemu deželne vlade). Spričo takih vesti, je postalo samo ob sebi umevno, da je gospodarska komisija SKGZ i-mela za potrebno zavzeti do vse zadeve sedaj bolj odločno stališče in je 30. junija 1974 objavila izjavo, katere najbolj značilen stavek se glasi: «Kraški rezervati so v svojem bistvu rešitev, ki ne koristi slovenski narodnostni skupnosti in se lahko spremeni, če jo hoče družba preko svojih deželnih predstavnikov vsiliti na podlagi shematičnega preglasovanja, v dodatno breme in hudo škodo za Slovence». Že naslednjega dne je tržaški i-talijanski dnevnik alarmiral javnost: «Slovenski eksponenti so zopet odprli polemiko...» Zato se je mudilo «počasnost» naglo odpraviti in 24. julija je dnevni tisk sporočil, da je deželna vlada že odobrila novi (t.j. že drugi) zakonski predlog. Slovenci smo bili seveda radovedni, kakšna je njegova vsebina. Toda nastopila je dolgotrajna kriza deželne vlade, ki je — tako so se izgovarjali v pristojnih uradih — onemogočila, da bi bilo besedilo predloga predloženo deželnemu svetu z razpravo vse do 22. novembra 1974; vsaj tako je zapisano na prvi strani predloga, ki pa je prišel v roke časnikarjem šele v prvi polovici januarja po novem letu 1975, toda še vedno ne po redni poti preko deželnega tiskovnega urada, ampak po zaslugi prijateljev in znancev, ki jih imajo časnikarji med deželnimi svetovalci, ki pa še vedno niso takrat vsi besedila novega predloga prejeli, ampak so morali Kru.nvi rn-jiiv čakati nanj skoraj do konca januarja letos. Tako so imeli očitno manj časa, da bi se pripravili na razpravo o njem, ki se je začela, kot rečeno, v sredo, 19. t.m. Na vprašanje, zakaj je razdelitev besedila predloga vlada zavlačevala, pa bodo naši bralci našli prepričljiv odgovor v prihod- (t'oto M. Magajna) njih člankih o vsej tej naturalistično - politični zadevi, ki utegne, kot pravi gospodarska komisija SKGZ povzročiti «dodatno škodo za Slovence». (Kot je znano je decembrski lanski občni zbor SKGZ sklenil, uskladiti to stališče s svojim.) (Prihodnjič: «PRIMERJAVA») Zdravljenje na obali Prvi nemški ladijski sanatorij — plavajoče zdravilišče — je predviden za rehabilitacijo in preventivno zdravljenje zdravstvenih motenj in kroničnih obolenj. Uspeh tega zdravljenja je zasnovan na kombinaciji klimatskih vplivov, fizikalne terapije in terapije gibanja. Ladijski bolniki se bodo zdravili poleti v bližini Azorskih otokov, pozimi na Karibskem morju, spomladi in jeseni pa v bližini otoka Madeire. Ta sprememba v kraju zdravljenja ima namen, da se za vsako letno obdobje izbere najugodnejši podnebni pas. Ladijski sanatorij ima okoli 20.000 bruto registrskih ton, tako da je dovolj prostora za 480 bolnikov in 270 članov posadke. Čeprav ima ladja 21 milj hitrosti na uro, bo plula samo s 6 miljami na uro, da bi imeli bolniki čim večji mir. Sanatorij na obali ima diagnostični oddelek, ladijsko bolnišnico, oddelek za fizikalno zdravljenje, dva plavajoča bazena z morsko vodo, dve savni, oddelek za inhaliranje morske vode, gimnastično in športno dvorano, poleg tega pa tudi krožno stezo za tekanje, prostore za trening in palube za sončenje. Znanstveni inštitut za varstvo Alp Reševanje alpskih predelov je vprašanje, o katerem so znanstveniki v zadnjih letih pogosto razpravljali. Pri tem so prišli do u-gotovitve, da ne smemo več odlašati z uvajanjem ostrih ukrepov, ker le nujen poseg lahko zaustavi uničevanje prostranih planinskih predelov. Medtem pa menijo strokovnjaki, da širok program ne bo imel zaželenega uspeha, če se ta načrt ne izpelje na mednarodni ravni ob sodelovanju vseh sosednih dežel. Kolikšna je nevarnost uničenja alpskih predelov, jasno kaže razvoj v najjužnejšem delu ZR Nemčije na Bavarskem. Tako npr. po novih raziskavah bavarskega znanstvenega inštituta za površine in podzemske vode že v doglednem času grozi uničenje gozdov za 40% Poleg tega znanstvenikom in strokovnjakom za varstvo narave zbuja skrb hitro naseljevanje teh najlepših prirodnih krajev, in to v zvezi s splošno «selitvijo» prebivalcev iz severnih delov ZR Nemčije. Delovanje človeške civilizacije na naravno okolje je zelo znano. Mnenja se razlikujejo samo glede razvoja, ki mu je v posameznih področjih treba posvetiti največjo pozornost. Poleg tega se bodoče planiranje v tej smeri ne sme izvajati brez ozira na sosedne dežele in brez poprejšnjega sporazuma s pristojnimi oblastmi. Znanstveniki na kongresu v Tutzingu so se odločili za zbiranje vseh posameznih podatkov o ekološkem razvoju predelov v obširno študijo. Šele na osnovi teh informacij bi se lahko začelo uspešno načrtovanje v mednarodnih merilih za varstvo aloskega področja. Hkrati so predložili ureditev znanstvenega inštituta za varstvo Alp, v katerem bi delovali strokovnjaki vseh prizadetih držav. Sociologi in ekonomski geografi trdijo, da se bo nadaljnje uničevanje alpskih predelov tako preprečilo z odločnimi protiukrepi. Sama priroda planin nima potrebne moči, da bi se lahko u-spešno postavila po robu in se obvarovala hude škode, ki jo povzroča civilizacija. (Iz «Priroda, človek in zdravje») RIMSKO SREČANJE «SREDIŠČA ZA REFORMO DRŽAVE» Osnova boja proti kriminalu uveljavljanje demokratične ustave Na srečanju so govorili senatorja Terracini in Perno ter posl. Malagugini - Guiev intervju listu «Corriere della sera» RIM, 25. — Davi se je začelo vsedržavno srečanje glede «Vprašanj u-stavnega reda ter boja proti fašističnemu prevratništvu ter kriminalu», ki ga je priredilo «Središče za preučevanje ter pobude za reformo države». Srečanju je predsedoval senator Umberto Terracini. Na današnjem zasedanju so govorili senator Terracini, predsednik komunističnih senatorjev Edoardo Perna ter poslanec Sergio Flamigni. V svojem uvodnem govoru je senator Terracini poudaril, da gre za srečanje, ki skuša z dokumentirano in premišljeno debato o nalogah policijskih sil v povezavi s sedanjo organizacijo pravosodja, prispevati v boju proti prevratništvu in kriminalu. V svojem govoru pa je sen. Terracini poudaril, da je treba raziskati in identificirati «vzroke razkrajanja ter izprijenosti družbenega in političnega telesa države» ter u-gotoviti zgodovinske in sedanje odgovornosti tega stanja. Nadalje je dejal, da so strukture in dejavnost oblasti javne varnosti ostale nespremenjene od trenutka, ko jih je fašizem ustvaril zato, da bi branil svojo oblast. Te strukture ne odgovarjajo več sedanjim potrebam demokratičnega življenja ter jih je zato treba korenito obnoviti. Na koncu svojega govora je še poudaril, da morajo biti vse te spremembe tesno povezane z antifašistično in demokratično ustavo italijanske republike. Nato je spregovoril predsednik komunističnih senatorjev Edoardo Perna, ki je v svojem poročilu najprej poudaril, da pritiče demokratskim silam naloga, da z vso odločnostjo branijo demokratični red pred fašističnim terorizmom, ki je lanskega leta zagrešil 482 dinamitnih atentatov. Poleg tega pa morajo nastopati tudi proti navadnemu kriminalu, ki je v mnogih primerih sumljivo povezan s fašističnim prevrat-ništvom. Nadalje je govornik opozoril, da je v zadnjih letih prišlo do podvojene kriminalne dejavnosti, medtem, ko je padlo število oseb, ki so bile aretirane. V tej zvezi je Perna dejal, da je država v takem stanju, da ne more uspešno obvladati tega položaja, ker se ne more izvleči iz pravosodne strumenta !iza-cije, ki ima svojo osnovo v fašistični zakonodaji. Sen. Perna je obravnaval med drugim tudi policijski pripor za katerega je menil, da ni primeren in da tudi nima ustavne osnove. Kritiziral je tudi politično uskladitev med raznimi policijskimi organi z notranjim in obrambnim ministrstvom ter med raznimi policijskimi organi ter obveščevalno službo SID. Kritiziral je tudi ureditev pravosodnih organov, za katere je menil, da se bodo znašli v hudi krizi, ko bo začel veljati novi zakon o kazenskem postopku. Zelo pomembno je, da je komunistični predstavnik zvrnil krivdo za to kar se dogaja na družbene in goscodarske komponente sedanje u-reditve v italijanski republiki. Sem pridejo v poštev «konsumizem», hude odgovornosti raznih strank, ki so bile na oblasti v vseh teh letih ter še posebej KD. Glavna obtožba, ki pa pada na te družbene in politične sile, pa je v dejstvu, da niso bile v stanju, da zajamčijo strogost demokratične države na ravni razvoja iz širjenja demokratičnih pravic. V nadaljevanju svojega govora je Perna izjavil glede navadnega kriminala, da gre za čisto nov pojav v italijanski družbi in da je treba v tej zvezi uskladiti z vso resnostjo razne sektorje državnega aparata s politično in parlamentarno kontrolo. Potem je govoril posl. Sergio Flamigni, ki je obravnaval številna vprašanja, ki zadevajo organizacijo uprave javne varnosti. Jutrišnji «Corriere della sera» bo objavil intervju časopisa z notranjim ministrom Luigijem Guiem, ki je posvečen vprašanjem kriminala, javne varnosti, vrenja v vrstah o-sebja javne varnosti ter policijskega sindikata. V svojem intervjuju minister Gui trdi, da zelo pozorno zasleduje razvoj vseh teh vpiašanj, meni, da so bili nekateri ukrepi glede izboljšanja gospodarskega položaja policijskih agentov pomembni, vendar pa v bistvu zavrača možnost ustanovitve policijskega sindikata, ker policijski agenti še vedno pripadajo oboroženim silam. Preiskava o poskusu ropa na milanski postaji še vedno v zastoju MILAN, 25. — Zdravstveno sta-aje železničarja Rocca Colottija, ki je bil ranjen med poskusom ropa na milanski postaji Redecesio, ko je zgubil življenje 29-letni Pasquale Cennamo, je še vedno zelo resno. Colotti je v bolnišnici «San Carlo» in doslej še ni premostil normalne krize, ki sledi vsaki operaciji. Kljub resnosti ran in težav pri operaciji, so zdravniki izrazih upanje, da bo Colotti preživel, čeprav je prognoza za sedaj strogo pridržana Vso noč so se nadaljevale brez zastoja preiskave policije in karabinjerjev, ki pa niso obrodile doslej nobenega sadu. Preiskovalni organi so preverili alibi številnih oseb, ki so v preteklosti bile vpletene v razne rope, preiskali so vrsto lokalov, kjer se shajajo pripadniki raznih milanskih tolp, poleg tega so bili na vseh cestah bloki Policija še vedno čaka za zapisnike izjav očividcev včerajšnjega streljanja. Predsednik republike je izrazil svojcem mladega železničarja Pa-squala Germania svoje globoko sožalje, železničarju Colottiju pa je zaželel, da bi čimprej okreval Pozno zvečer- so Colottija premestili iz oddelka za oživljanje v kirurški oddelek bolnišnice «San Carlo». PoiMbna zmaga Indire Gandi JAMMU (Kašmir), 25. - Šejk Mohamed Abdulah je danes prisegel v svojstvu ministrskega predsednika zvezne indijske države Jammu in Kašmir. Tako se je zaključil po 22 letih spor, ki je razdvajal indijsko državo ter 69-letnega muslimanskega leaderja. go indijske predsednice vlade Indi-re Gandi. V Kambodži letalski most za dobavo riža in goriva PHNOM PENII, 25. — Dobavo riža in goriva komboškemu glavnemu mestu Phnom Penhu bodo zagotovili z letalskim mostom. To je izjavil danes visoki ameriški f-.mkcionar veleposlaništva v Kambodži Robert M. Keeley. Vsak dan bodo prepeljali iz Sai-gona okoli 600 ton riža, in sicer začenši s pojutrišnjim dnem. Vest je potrdil ameriški diplomat v razgovoru s časnikarji. Glede goriva za zasebne potrebe ,je izjavil, pa ga Snor se je zaključil, ko je Abdu- ibodo prepeljali poprečno po 120 ton lah izjavil indijski vladi v Novem Delhiju, da priznava vstop Kašmira v indijsko zvezo leta 1947 za dokonč- dnevno, in sicer iz tajskega oporišča Utapao. i Ameriške oblasti predvidevajo, da no in nepreklicno dejanje. Brezpo- j bo letalski most za dobavo hrane gojno priznavanje indijske suvere- j in goriva kamboškemu mestu, ki nitete ter sklep, da se odreka zah- ! je obkol jeno od rdečih hmerov, tra-tevi po referendumu, ki naj bi ugo- 1 jal 30 dni. Skupni stroški za prevo-tavljal status Kašmira, pomenita j ze bodo veljali po Keeleyevih beza politične opazovalce veliko zrna-1 sedah 5 milijonov in pol dolarjev. Zahodnonemško ustavno sodišče, ki ima svoj sedež v mestu Karlsruhe, je proglasilo za nezakonit zvezni zakon o splavu, ki ga je socialdemokratska in liberalna koalicija izglasovala v parlamentu. V okviru razsodbe ustavnega sodišča bo vlada ZRN pripravila nov osnutek zakona, ki bo predvideval možnost splava v štirih primerih: materino zdravje, zdravje otroka, nosečnost zaradi posilstva in hude socialne okoliščine. Na sliki: sodnik Ernst Benda bere razsodbo ustavnega sodišča SEJA CK ZVEZE KOMUNISTOV JUGOSLAVIJE Prva naloga ZKJ preoblikovanje družbe na načelih nove ustave Uvodno poročilo je imel Jure Rilič (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 25. — Centralni komite Zveze komunistov Jugoslavije, najvišji partijski organ med dvema kongresoma, je imel danes v Beogradu pod predsedstvom predsednika ZKJ Josipa Broza Tita svojo drugo sejo. Centralni komite je soglasno sprejel poročilo o delu predsedstva in njegovih organov v obdobju po desetem partijskem kongresu. Poročilo poudarja, da dosedanji napori in doseženi rezultati na mnogih področjih kažejo, da Zveza komunistov Jugoslavije, naslanjajoč se na tradicije svoje borbene zgodovine, vse bolj postaja partija revolucionarne akcije. Zveza komunistov je akcijsko in organizacijsko močnejša in idejno-politično bolj enotna ter vse bolj sposobna, da svojo politiko u-st var j alno in učinkovito spreminja v dejanja. Obširno poročilo daje ocene dela predsedstva in celotne partijske organizacije na najpomembnejših področjih življenja In dela zveze komunistov. Osrednja pozornost najvišjega partijskega organa pa je bila na današnji seji namenjena aktualnim vprašanjem idejne in organizacijske izgradnje Zveze komunistov Ju- FAS1STI USTVARILI IZREDNO NAPETO VZDUŠJE Proces zaradi pokola v Primavalle se nadaljuje v znamenju provokacij Predsednik Salenti v skopih obrisih opisal dogodke - Zelo dvoumna vloga nekaterih obtožencev ■ Proces se bo nadaljeval 28. lebruarja RIM, 25. — Tudi drugi dan procesa zaradi pokola v Primavallu je potekal v vzdušju napetosti, ki je označevalo začetek sodne razprave. Številni mladi fašisti so že zgodaj zjutraj čakali pred sodnijo, da bi lahko prisostvovali procesu ter da bi preprečili dostop levičarskim izvenparlamentarcem, ki bi hoteli izraziti svojo solidarnost z mladim A-chillom Lollom. edinim obtožencem prisotnim v avli. Že ob 9. uri je prišlo do neredov, ko so fašisti napadli skupino mladih levičarjev. Morali so poseči karabinjerji in policaji, da bi preprečili fizični spopad med obema skupinama. Pred porotnim sodiščem so danes prebrali poročilo o dogodkih ker bi morali začeti z zasliševanjem obtožencev. Na zatožni klopi je samo Achille Lollo, član «Potere operaio», ki ga skupaj s tovarišema Marinom Clavom in Manliom Grillom obtožujejo pokola. Poleg tega se morata zagovarjati smetar Aldo Speranza ter fašist Angelo Lampis, katerih vloga v vsej zadevi je izredno dvoumna. Speranza se mora zagovarjati zaradi sodelovanja pri nekaterih atentatih, Lampis pa zaradi lažnega pričevanja. Do tragičnih dogodkov, ki so stali življenje Virgilio in Stefana Mat-teia, je prišlo v noči med 15. in 16. aprilom 1973. Predsednik sodišča Salerai je na kratko obnovil vso zadevo. Približno ob 3. uri zjutraj je stanovanje Maria Màtteia, tajnika sekcije MSI v Primavallu, zajel požar, ki je nastal ko so neznanci zažgali bencin, ki so ga polili pred vrati stanovanja. Takrat je policija na kraju požara našla tudi ročko, o čemer pa bodo morali še razpravljati, saj še ni popolnoma jasno, če je bila posoda v stanovanju ali pred njim. V prvem zasliševanju Maria Mat-teia v bolnišnici, je slednji dejal, da je večer prej njegov sin Virgi- NERODEN Res ne vemo, če je 19-letni Antonio Grullo bolj nesrečen ali bolj neroden. Včeraj ponoči je vdrl v bar - trafiko v Ul. Unione v Milam, last 46-letnega Sergja Miglia. Ker je lastnik zvečer odnesel ves denar s seboj, je hotel ukrasti vsaj znamke, kolke in kolkovane papirje, ki so bili v lokalu. Pozabil pa je vzeti s seboj električno svetilko, zato je prižgal kos papirja in si s tem svetil. Z ognjem pa se je preveč približal škatli, v kateri so bile majhne jeklenke za vžigalnike. Jeklenke so se takoj vžgale in požar je zajel tudi mizo, ki deli lokal v dva dela. Grullo se je tako kar zlepa znašel v gorečem lokalu, do vrat pa ni mogel več. Zatekel se je v majhno klet, ki jo lastnik bara ima za skladišče. Ko so prišli gasilci in pogasili požar, so z dokajšnjim presenečenjem dobili Grulla v kotu kleti. Fant bi se bil skoraj zadušil, saj je bil prostor poln dima. Izročili so ga policijski patrulji, ki ga je aretirala in ga zaprla v zapor, kjer bo lahko dalj časa premišljeval o ponesrečenem pohodu v trafiko. Škode v lokalu je bilo menda za obilnih 40 milijonov lir. CENA PETROLEJA V OSPREDJU RAZPRAVE MINISTRI DRŽAV OPEČ ZASEDAJO NA DUNAJU Iranski minister Amuzegar zagotovil, da se nafta do konca septembra ne bo podražila DUNAJ, 25. — Danes zjutraj se je na Dunaju začela konferenca ministrov za petrolej 13 držav članic organizacije, ki združuje izvoznice petroleja - OPEČ. Pred začetkom je iranski minister Amuzegar izjavil, da se petrolej do konca septembra letošnjega leta ne bo podražil. Potrdil je, da bodo na tej konferenci obširno razpravljali o vseh aspektih petrolejskega vprašanja, kot so šibkost dolarja, inflacija v zahodnih industrializiranih državah, predlog za povezavo cene petroleja s cenami industrijskih proizvodov, odnosi med državami proizvajalkami in državami potrošnicam' petroleja. Amuzegar je dodal, da je Iran predlagal, da bi povezali ceno petroleja s ceno 20 do 30 industrijskih proizvodov in tako zaščitili kupno moč sredstev, ki se stekajo v države izvoznice s prodajo nafte. Gre za predlog, ki ne prejudicira možnosti povezave cene netroleja z inflacijsko stopnjo v industrializiranih državah, kot je predlagal šah Pahlavi konec prejšnjega tedna. Iz dobro obveščenih krogov na Dunaju poročajo, da bodo ministri OPEČ po vsej verjetnosti razpravljali predvsem o dveh predlogih: o predlogu, ki predvideva povezavo cene petroleja z inflacijsko stopnjo v industrijskih državah in o tistem, ki ga je predložil Kuvajt, da bi namreč določili ceno surove nafte na podlagi mešanega tečaja dolarja in petih najpomembnejših evropskih valut ter japonskega jena. Alžirija in Irak sta baje predlagala tudi drugo valuto, o kateri pa doslej niso sporočili nič. Trinajst držav OPEČ, ki skupno proizvajajo 1,55 milijarde ton petroleja, krije 55 odstotkov vse svetovne proizvodnje in 80 odstotkov svetovnega izvoza surove nafte. Da bi ohranili ceno in preprečili odvečno proizvodnjo, so Kuvajt, Alžirija in Iran izdelali načrt za skrčenje proizvodnje, ki bi po mnenju arabskih držav moral naleteti na odobravanje velike večine držav članic. Na zadnji izredni konferenci na Dunaju, ki je bila lani decembra so ministri OPEČ določili poprečno ceno 10,46 dolarja za sod. Ta cena bi morala obveljati do 30. septembra 1975. Na sedanji konferenci bi morali izdelati osnutek za skupno stališče OPEČ za dialog z državami potrošnicami. V tej zvezi je Kuvajt predlagal posebno razpravo o šibkosti dolarja in o posledicah za države proizvajalke. Ob koncu prvega dne pogovorov je iranski minister Amuzegar iz ja-, vil, da so razpravljali o možnosti, da bi določili ceno petroleja tudi na podlagi drugih valut poleg dolarja. Kar pa zadeva odvečno proizvodnjo petroleja je Amuzegar izrazil mnenje, da se bo z izboljšanjem svetov nega gospodarskega položaja pove čala tudi potrošnja in .torej tudi pro izvodnja petroleja. Iran vsekakor trenutno proizvaja več petroleja kot bi to narekovale njegove finančne potrebe. lio govoril z Angelom Lampisom, članom MSI, ki mu je dejal da nekdo pripravlja atentat proti njim. Mattei je tudi dejal, da je Lampis nekaj dni prej posvaril fašiste sekcije Primavalle, da pripravljajo levičarji atentat proti njihovemu sedežu. Do atentata je res prišlo v noči 11. aprila. Ko so zasliševali fašista Lampi-sa, je ta izjavil, da je «zaslutil», da nekdo pripravlja atentat proti družini Mattei. Kot vidimo, gre skoraj za preroka, ki je več dni prej napovedal oba atentata. Preiskovalci so nato zaslišali smetarja Speranze, člana PRI, ki se je prejšnjega oktobra sprl s svojim delovodjo Alessiom De Maom, ki je bil član MSI. S Speranzo so stopili v stik baje nekateri člani «Potere operaio», ki so ga vprašali, če se hoče Di Meu maščevati. Mesec dni pred atentatom sta mlada izvenpar-lamentarca, ki sta se baje imenovala Achille in Marino, povabila Speranzo v stanovanje, kjer naj bi mu rekla, da se bosta fašistom maščevala. Zahtevala sta od njega, naj jima da imena fašistov ter točen naslov Maria Matteia. Nekoč so mu. pravi Speranza, tudi pokazali peklenski stroj, ki naj bi ga postavili pred sedež MSI. Do atentata je res prišlo 11. aprila. Policija je na kraju eksplozije ugotovila, da so peklenski štraj pripravili s škatlo zdravila «rondomicina». Po pokolu so steklenico tega zdravila dobili v stanovanju Manlia Grilla. Po poročilu o dogodkih je predsednik hotel začeti z zasliševanjem Achilia Lolla. Zastopniki civilne stranke pa so pričevanje obtoženca blokirali že od vsega začetka. Zahtevali so namreč, naj zasliševanje v celoti posnamejo na trak. Zahtevi so se pridružili tudi drugi zastopniki tožilcev in sami branilci. Predsednik je zahtevo sprejel, ker pa ni bil na razpolago magnetofon, so zaslišanje preložili na 28. februarja. Po zaključku je prišlo pred sodno dvorano do incidenta, ko so nekateri fašisti grobo žalili nekega novinarja. Nato so, pod varstvom karabinjerjev, na ves glas zahtevali osvoboditev Lolla, s katerim so hoteli sami fizično obračunati. V Baratti pokopali agenta Marchisella BARLETTA (Bari), 25. - Občinstvo iz Barlette se je danes množično udeležilo pogreba policijskega a-genta Giuseppeja Marchisene, ki je izgubil življenje pri spopadu z roparji v Rimu. Truplo pokojnika so že včeraj prepeljali iz Rima v cerkev «Immacolata». Ob parah so policijski stražniki celo noč opravljali častno stražo. Pogrebno svečanost je opravil škof iz Traniia in Barlette ter so se je udeležili med drugimi pokrajinski prefekt, kvestor, poveljnik finančne straže ter krajevni deželni predstavniki. Mestne oblasti so proglasile splošno žalovanje ter so zato no vseh tovarnah in drugih delovnih mestih prekinili delo za 15 minut. Pouk v šolah je trajal samo eno uro. BEJRUT. 25. — Sodnijske oblasti Severnega Jemena so obsodile na smrt zračnega gusarja iz Severnega Jemena. ki je prejšnjo nedePo preusmeril neko letalo v Saudnvo Arabiio. Vest je snoročila iraška tiskovna agencija, ki jo ie posredovala iz glavnega mesta Severnega .Temena. Kot ie znano, so o-hlasti Sandove Arahiie aretirale Ali Pen AH Avadiia tnkoi notem. ko lp oristal pa letnliSpu ter so ga nato Uročile oblastem Severnega Jemena. RASTOČA KRIZA FRANCOVEGA REŽIMA V Španiji odstopil minister za delo MADRID, 25. — Časopisna agencija «Europa press» sporoča, da je španski minister za delo Licinio De la Fuente odstopil s svojega položaja. Po mnenju agencije je minister odstopil zaradi spora glede zakona, ki bi moral v bližnji prihodnosti urejevati vprašanje pravice španskih delavcev do stavke (ki je bila do sedaj nezakonita). Minister je nasprotoval načelu, po katerem naj bi bilo mogoče odpustiti z dela delavce v primeru stavke, ki bi bila proglašena za nezakonito. Zakon o stavkah je bil na dnevnem redu ministrskega sveta že prejšnji teden, toda minister za delo se seje ni udeležil, ker je bil baje bolan. Zdi se, da so v zadnjem času zelo vplivali na vlado, ki jo vodi Arias Navarro, številni španski konservativni krogi, ki skušajo omejiti pomembnost novega zakonskega osnutka o stavkah. V Španiji se sprašujejo danes, če ni treba povezati ostavke ministra De la Fuente z morebitnimi ostavkami drugih ministrov. Sprašujejo se tudi, če niso vsa ta dogajanja povezana tudi z aretacijo dveh častnikov inženirskih enot v Figueresu Iter z nadaljnjim protestnim nastopom 25 častnikov, ki pripadajo v glavnem inženirskim enotam in ki so v svojem pismu izrazili negodovanje zaradi zastoja vladne politike pri demokratizaciji in liberalizaciji države. Ne sme se prezreti tudi dejstvo, da je del španske vojske povezan vsaj v gotovi meri s portugalskim «gibanjem oboroženih sil». goslavije. O tem je imel daljši izčrpni referat tajnik v izvršnem komiteju partije Jure Bilič. «V sedanjem obdobju naše revolucije pred Zvezo komunistov Jugoslavije in celotno družbo stoji nekaj velikih nalog», je najprej naglasil Bilič, med temi nalogami pa je omenil preoblikovnaje družbe na načelih nove ustave, in to z ustanavljanjem in razvijanjem temeljnih organizacij združenega dela, samoupravnih delovnih, krajevnih in interesnih skupnosti; mobiliziranje delavskega razreda in vseh naprednih družbenih sil v boju za socialistično samoupravljanje; izdelavo razvojnih načrtov in reševanje tekočih gospodarskih vprašanj, zlasti omejevanje inflacije; stalno izvajanje partijske politike v mednacionalnih odnosih in v krepitvi bratstva in enotnosti vseh jugoslovanskih narodov in narodnosti; krepitev jugoslovanske armade in razvijanje splošnega ljudskega odpora ter izvajanje jugoslovanske neuvrščene politike ter zavzemanje za aktivno miroljubno sožitje in še širše povezovanje Jugoslavije, zveze komunistov in drugih organiziranih družbenih sil z vsemi naprednimi in miroljubnimi silami v svetu. V nadaljevanju je Jure Bilič izčrpno govoril o sedanjih razmerah v jugoslovanski partiji in orisal glavne značilnosti sedanjega položaja. Posebej je naglasil, da je zveza komunistov bila in ostaja edina družbena sila, ki zagotavlja uresničitev teženj in želja vseh delovnih ljudi. «Srečavali smo se z različnimi kritiki, ki so skušali zanikati in rušiti vse doseženo. Nekateri med njimi so vsiljevali meščansko demokracijo in meščanski nacionalizem, drugi spet birokratsko ali centralistično vodenje države. Takšni in podobni poskusi so v določenih trenutkih pripeljali do političnih kriz. Vse to pa potrjuje, je naglasil Jure Bilič, da potrebujemo močno in enotno partijo, ki bo vodila boj za reševanje družbenih protislovij in za dosledno izvajanje sedanjega programa naše revolucije. Bilič je v uvodnem referatu posebej podčrtal, da so težave in krize vedno reševali s še večjo demokratizacijo družbenih odnosov in nikoli s silo, prav v tem pa je bila moč zveze komunistov, ki je bila vedno kritična do svojega dela. Partija se je okrepila in prekalila v boju med dvema skrajnostima — med pojmovanjem, da mora partija v imenu razreda voditi družbo, in med nasprotovanjem težnjam, da se partija sploh ne sme vmešavati v družbena gibanja. Govornik je tudi posebej opozoril na odgovornost, idejno-politično izobraževanje in obveščanje partijskega članstva, med drugim pa je spregovoril tudi o verskih vprašanjih in tako imenovani jugoslo^ vanski levici. Nekateri klerikalni krogi po besedah Biliča skušajo prikazati, da v Jugoslaviji ni svobode veroizpovedi. Toda samo tn največje verske skupnosti (katoliška, pravoslavna in muslimanska) imajo nad 12 tisoč duhovnikov io redovnikov ter več kot 5 tisoč slušateljev svojih šol, poleg tega Pa je — kot je Bilič podčrtal — pr^ gram jugoslovanske socialistične izgradnje tako širok, da v njem lahko najdejo svoj prostor vsi pošteni in dobro misleči ljudje, ne glede na versko prepričanje. Bilič je govoril tudi o delovanju tako imenovane levice in opozoril, da ne gre za filozofijo v pravem pomenu besede, pač pa za različne špekulacije in opozicije z enim samim namenom; dokopati se do oblasti. Po uvodnem referatu se je razvila daljša razprava, v kateri so člani centralnega komiteja z vseh strani osvetlili partijsko aktivnost in uresničevanje zastavljenih nalog. Ob koncu ie v razoravo co-segel tudi predsednik ZKJ Tito. centralni komite na je o obravnavanih vprašanjih sprejel tudi sklepe. VLADO BARABA5 Zaskrbljujoč nastop Portugalcev v Mozambiku LONDON, 25. — Portugalske policijske oblasti v Mozambiku so ponovno izročile rodezijski policiji angleškega poslovnega moža Kennetha Mclntosha, ki je 4. februarja zbežal iz rodezijskega zapora v Sali-sburyju, kjer je prestajal zaporno kazen 14 let, katero so mu jo prisodile rodezijske sodnijske oblasti. Mclntoshu se je posrečilo, da j® zbežal v Mozambiko, od koder pa so ga Portugalci vrnili v Salisbury- Angleški poslovni človek je bil obsojen, ker je posredoval vesti o kršitvah sankcij na škodo Rodezije. Takoj po svojem prihodu v Mozambiko je Mclntosh telefoniral angleškemu konzulu v Beiri. Ta j® dobil zagotovilo od portugalskih o-blasti, da bodo počakale na njegov prihod ter mu osebno izročile aretiranca. Ko pa je angleški diplomat prispel v Manico, so Portugalci Mclntosha že izročili oblastem Jana Smitha. msan totalno uničuje prhljaj Misafl sam po N Intenzivna Proti prhljaju Protiv peruti Crisan šampon s substanco OM 80 ni učinkovit samo pri spiranju prhljaja, temveč uničuje tudi bakterije in glivice, kadar so navadni šamponi proti prhljaju brez moči ILIRIJA, Ljubljana v sodelovanju z liffllA kolesarstvo? DIRKA PO SARDINIJI Merckx utrdil svojo prednost Četrto etapo je osvojil R. De Vlaeminck 15.43’42” po 25” 6. De Geest (Bel.) 7. Borgognoni (It.) 8. Gualazzini (It.) 9. Santambrogio (It.) 10. Priem (Bel.) 11. De Vlaeminck (Bel.) 12. Paolini (It.) 13. Bruyere (Bel;) 14. Cavalcati (It.) 15. Polidori (It.) itd. 1’44" 2’43” 2’53” 5’47” 6T7” 6’27” EVROPSKA KOŠARKARSKA POKALNA TEKMOVANJA Partizan premaga! Forst Canta Datipagič in Kičanovič 75 točk Jugoslovanski derbi Jugoplastika-Crvena zvezda - Ignis proti Racingu Partizan — Forst 101:88 (58:48) PARTIZAN BEOGRAD: Dalipa-gič 41, Kičanovič 34, Farčič 12, Beravs 4, Djukič, Žečevič 2, Todorovič, Kerkez, Popovič, Latifič. FORST CANTU’: Lienhard 33, Marzorati 4, Recalcati 18, Della Fiori 17, Farina 8, Meneghel 6, Be-retta 2, Gattini, Tombolato, Ganci an. rX**, 25- — Belgijec Roger Vlaeminck je osvojil prvo me- 1 na četrti etapi kolesarske dirla uP? Sardiniji. Belgijski sprinter «mi51 L naihitrejši v finišu, saj je prvi dospel na cilj v skupini 15 kolesarjev, med katerimi so bili svetovni prvak E. ; Pc^x’ Zilioli in drugi. E. Merckx ‘ret3m mestom pridobil še 5 na T naskoka in trenutno vodi lestvici pred presenetlji- kima •1Janom Ziliolijem, s 25 sekundami prednosti. Vrstni red 4. etape Palau-Nuoro, dolge 170,4 km: foger De Vlaeminck (Bel.) 4 ure 39’20” s p.h. 36,584 km/h Ì E^co Paolini (It.) ì <“•> 5. Borgognoni (It.) u- Knudsen (Norv.) '• Salm (švi.) o- Polidori (It.) ^e, Geest (Bel.) }?• Gsler (Bel.) Houbrecht (Bel.) Cavalcanti (It.) {j bruyere (Bel.) Bodriguez (Kolumbija) BarpncheHi (It.) vsi z zmagovalčevim časom. 2 ,Ji„avnina ie dospela na cilj z ■“•« zaostanka. »kupna lestvica je po štirih e-*?Pah naslednja: Eddy Merckx (Bel.) Zihoh (It.) Knudsen (Norv.) Houbrecht (Bel.) °sler (Bel.) Vratar Zarje Pavento letos dokaj uspešno varuje svojo mrežo KOŠARKA TEDENSKI PREGEED NAŠIH EKIP Borovi elani prvi na lestvici Naraščajniki: slavje Kontovela Start v prvenstvu kadetov: le Ror uspešen - Smola Poletovih dečkov 69:66 74:61 3 0 3 211:193 226:177 177:196 193:141 Bor n^IH0DNJE KOLO ' POM Tržič Gradlšče’ Libertas Trst Kink. B0R°VI STRELCI 209, Pahs J24, Sosič 243, Ambrožič 83, ’ Kran= nco41’ Sirk 103, Barazzutti Koren 21 v5?’ Kralj 45’ Guštin 24, eia 2. ' Vatovec 13, Pertot 6, Fran kadeti v , , c SKUPINA ši peterkf1 v Sta zaP°sleni dve na-slabo izka?aiV prvem kolu sta se iet ko l ,1’ sal sta bila tako Po-razliko. Ontovel Poražena z visoko Servnla IZIDA h K0LA jervolana - Polet 53:32 97:53 .... 2, poiet; »,Kalsider in Servolana PRmrSfe1 in Inter 1904 °-, Konto® DNsÌE E0L0 (2‘ 3’) Iet - Inter ; SfvoMna (11.00), Po-talsider. 1904 01.00). Počitek: I- PoletNATBOLJŠI STRELCI 7> Perlug?6VCar U’ Sosič 8- Kalin * * * V snhef D SKlJPINA ie moči v0tekw0roYci P°merili svo-ner štoken • , z. Tuventusom. Tre- Preizkušni;J deiaL «Na naši prvi čeprav sme Sm° Se odrezali slabo, neje p0nriLmagali- Treba bo odloč-se bo izkaiii1 V PPhodniib kolih, ko izkazala naša realna moč.» Bor _ tIZID K KOLA lestvica60^! • D 73:65 ventus Dnn r S ba m Bor 2- Ju‘ PRlHrm5??,C0 ln L- Adriatico 0. JuveSDN^Ek KOLO (2. 3.) B“c” ’ ^ Bor- rHB0V„ŠI STRELCI 16> R: Furlan o' 17> Žerj'al ----unan 9, Siega 7, A. zucca 6. Maz- V neder ARAŠČAJN|KI S’Sf„ee “iv, sidru. «Oranž^380 m to proti Ital' dek, predvsem1* S° pokazali naPre' ben in ZT? 50 Postali bolj bor- jc Prišla fnrmT3 "1-. škoda 'o- da izboljšanie nnfn^0 iko PrePozno 23 j nje Položaja na lestvici. Bo- rovci so proti močnemu Don Boscu zaigrali zelo odločno. S to zmago so se jim pridružili na odličnem drugem mestu. Kontovelci pa niso igrali, ker se ekipa Libertasa Ts ni predstavila na igrišču., Sejlaj ,pa se bodo morali pripraviti na finalni de) Bor — Don Bosco 79:62 Polet — Italsider 47:45 KONČNA LESTVICA Finalni turnir promocijskega prvenstva Bora DrnHn0T Iažni nedeljski zmagi mnremPr° ■ Libertasu iz Trsta ne štev Bnrlf™0 dveh Pozitivnih dej-velikn st03'??1 50 si končno pridobili ki sn k-e,Vi 0 navdušenih navijačev, turnirja. naših rltvono pripomogli k zmagr IZIDA 14. IN ZADNJEGA KOLA nas koaarkarjev. Poleg tega pa " " ” ---- nanie , razveselilo športno rav- ki so lesto r “ vodstva Libertasa, ženo 7m SU •1 ‘:)0rovcem za zaslu-liko m0-ag.° in 80 tako dokazali ve-Tr^e 0TS?ortne zrelosti, jap Libertasa Prodi nam je de-vsem u agali ste zasluženo pred-vili gl. tf-,8*'6 mlajši od nas. Uvelja- Vas na lgra!o.skozi celo tekmo. Pri bas in Kraus011 naiboli ugaiala Klo- neslih,rnUgl tekmi je Itala doma za-POM iz ip^|.maSaia okrnjeno ekipo Bor rIZkIDA 3’ KOLA Itala" Libertas Trst «aia — p0M Tržič Bor LESTVICA Libertas Ts 3 2 1 èoSiiSp 3 *5 Kontovel 14 14 0 28 Bor 14 10 4 20 Don Bosco 14 10 4 20 Ricreatori 14 9 5 18 Italsider ’4 5 9 10 Polet 14 4 10 8 Lloyd B 14 4 10 7 Libertas Ts 14 0 14 0 Lloyd B ima točko manj zaradi odpovedi ene tekme. NAJBOLJŠI STRELCI KONTOVEL: Ivo Starc 216, Ban 182, Perini 166, Klavdij Starc 157, Čuk 132, Nabergoj 42, Regent 14, Bukavec 11, Prašelj 2, Kosovel 1. POLET: Sosič 232, Daneu 118, Fer-luga 107, Malalan 54, Petje 28, Le-niša 27, A. Piccini 23, M. Piccini 12, M. Grgič 4. DEČKI C SKUPINA V skupini C so se borovci dobro odrezali proti ekipi CS Inter Milje. Trener Vatovec: «S svojo ekipo sem zadovoljen, saj so igralci dosegli nekaj lepih košev in so dali vse od sebe.» Tekmo med Kontovelom in L. A-driaticom so odložili. IZID 3. KOLA BOR — CS Inter Milje 84:28 LESTVICA: Konto vel, L. Adriatico in Bor 4, Servolana 2, Ferroviario, Libertas in CS Inter Milje 0. NAJBOLJŠI r .STRELCI BOR: Mazzucca 41, Dovgan 41, Mesesnel 31, Zlobec 28, Gombač 25, Canciani 15, KSrSìT’ìn Gruden 12, Pegan 11. KONTOVEL: Klavdij Starc 103, Bukavec 34, Ban 20, Prašelj 8, Šfer- ca 4, Zuppin 3, Majovski 3. * * * D SKUPINA V tej skupini je Bor B v nedeljo počival. Poletovci pa so v tem kolu doživeli poraz, kateremu bi se z nekoliko več sreče tudi izognili. IZID 3. KOLA Juventus — Polet 47:37 LESTVICA: Ricreatori 6, Don Bosco 4, Inter 1904, Flaminio in Juventus 2, Polet in Bor B 0. NAJBOLJŠI STRELCI ' BOR B: Jančar 15, Zubalič in Ra-seni 6, Olenik 3, Šimčič 2. POLET: A. Piccini 18, Gabrielu 12, Grgič 10, Vitez in Petje 9, Pisani 3, Bratoš, Berdon, Kovačo in Kre-vatin 2. edko BOKS MILAN, 25. — Anglež Joe Bug-ner, evropski boksarski prvak težke kategorije je prispel danes z letalom v Milan, od koder je nadaljeval pot v Bologno. Tam bo izpostavil svoj naslov proti izzivalcu Italijanu Danteju Caneju. SODNIKA: Petterson (Švedska) in Gologanov (Bolgarija). DELEGAT FIBA: Haselbascher iz Avstrije. V prvi polfinalni tekmi za Kora-čev pokal v Beogradu je Partizan s 13 točkami premagal Forst iz. Cantuja. V izredno napeti in razburljivi tekmi so se predvsem izkazali Dalipagič (kar 41 točk), Kičanovič (34) in Američan Forsta Lienhard (33), ki je bil vseskozi nerešljiv problem za domačine. Partizan je že vodil v sredini drugega polčasa z 21 točkami razlike, proti koncu tekme pa je domačinom zmanjkalo moči in tako so itaUjanski košarkarji zmanjšali razliko na samih 13 točk. Bo ta prednost zadostovala Partizanu za finale? * » * Evropska košarkarska pokalna tekmovanja se bližajo višku. Na sporedu bodo namreč polfinalna srečanja tako za Koračev pokal kot v pokalu pokalnih prvakov. V tekmovanju za pokal prvakov pa bo na sporedu zadnje kolo, ki bo med drugim odločalo tudi o usodi Igni-sa in Zadra. Pokal prvakov V A skupini bo jutri Zadar igral na Dunaju proti skromni ekipi SE FRA, ki je zadnja na lestvici. Čo-sič in tovariši bi morali brez težav premostiti to oviro. Težjo nalogo pa bo imel Ignis, ki bo igral proti nevarnim Belgijcem. Sicer pa so varovanci trenerja Gambe v tem tekmovanju pokazali tako zrelost, da je le malo verjetno, da bi izgubil) v dveh srečanjih z moštvom Racing Malines. SKUPINA A 5. KOLO (27. 2.) SEFRA Dunaj (Avstrija) - Zadar Jugoslavija), Racing Malines (Belgija) - Ignis Varese (ItaUja), Balkan Botevgrad (Bolgarija) - Slavi-ja Praga (ČSSR). LESTVICA: Ignis 8, Zadar in Racing Malines 6, Balkan in Slavija 2, SEFRA Dunaj 0. SKUPINA B 5. KOLO (27. 2.) Maccabì Tel Aviv (Izrael) - Berck (Francija), Transol Rotterdam (Ni-zem.) - Alviks Stockholm (Šved.); počitek: Real Madrid Španija. LESTVICA: Real Madrid 8, Maccabì 4, Rotterdam in Berck 2, Alviks 0. Pokal pokalnih prvakov Danes bosta na sporedu polfinalni srečanji. V Splitu pa bo kar «jugoslovanski derbi» med Jugo-pIr.Sljko,.in Crveno zvezdo. Jugopla-stika je namreč prejšnjo sredo presenetljivo odpravila Sinudyne iz Bologne in je tako velik kandidat za zmago proti Crveni zvezdi, ki je trenutno v slabši formi. V Sofiji se bosta v drugi polfinalni tekmi spoprijela CSKA Sofija in Spartak iz Leningrada. Favorit ‘so seveda sovjetski košarkarji, ki so tudi glavni kandidati za osvojitev končnega prvega mesta Koračev pokal V Rietiju bo polfinalno srečanje med domačo Brino in špansko peterko Barcellono, ki jo letos trenira jugoslovanski strokovnjak Banko Žeravica. Zanimivo je, da ima Italija le dva zastopnika v teh tekmovanjih (Ignis in Brina) ter da se prav moštvo iz Rietija bori za izpad v A-l ligi. No, ponesrečena formula italijanskih prvenstev bi lahko privedla tudi do tega, da bi Brina bila finalist v tem prestižnem tekmovanju, v prvenstvu pa bi igrala proti Morettiju Chieti, Brindisiju itd. ŠAH • v" - Trideseto jubilejno prvenstvo Jugoslavije v Novem Sadu se je pri- čakovalo z velikim zanimanjem, ker se je na njem po mnogih letih zbrala vsa jugoslovanska velemojstrska garda. Prva kola so pokazala, da je to zanimanje upravičeno. Dvorana je vsako kolo polna ljubiteljev šahovske igre, ki v vsakem kolu pridejo na svoj račun. Za to poskrbijo predvsem velemojstri iz mlajše generacije Ve-limirovič, Planinc in Ljubojevič. Vsekakor pa ne smemo pozabiti srečanja tretjega kola, ko je najmlajši udeleženec prvenstva, 23-letni Janez Barle iz Ljubljane premagal najstarejšega udeleženca prvenstva velemojstra Svetozarja Gli-goriča, ki je že osemnajstkrat sodeloval na šampionatu in enajstkrat osvojil naslov prvaka (osemkrat sam, trikrat pa je delil prvo mesto). Tudi glavni favorit prvenstva velemojster Ljubojevič je na startu doživel poraz proti neugodnemu nasprotniku velemojstru Velimiroviču, ki je tako ponovil uspeh iz šampio-nata v Umagu leta 1972, ko je prav tako zmagal v lepotni partiji. Velimirovič je v prvih štirih kolih pokazal izredno igro in je s točko prednosti v vodstvu. Poglejmo si nekaj zanimivejših rezultatov iz prvih kol: Matulovič - Ljubojevič 0:1 Ivkov - Meštrovič 0:1 Planinc - Matulovič 0:1 Velimirovič - Ljubojevič 1:0 Barle - Gligorič 1:0 Planinc - Velimirovič 0:1 Meštrovič - Parma 0:1 S. Kovač SMUČANJE ŽARAM POMANJKANJA SNEGA Smučarji v težavah Čeprav je prejšnji teden zasnežilo na dobrem delu smučarskih središč naše dežele in sosedne Slovenije, je pa še vedno pomanjkanje snega marsikje problem. V nedeljo, 16. t.m., je npr. odpadel 2. trnovski maraton (v Črnem vrhu je zapadlo 1 cm snega!), katerega bi se moralo udeležiti več tržaških in goriških tekačev in tekačic. Zvedeli smo, da se je za ta tek, organiziranega v počastitev 30-letni-ce osvoboditve, prijavilo okrog 450 tekmovalcev, ki so v nedeljo ostali tako rekoč na suhem. Zadnja vest iz organizacijskega tabora pa je, da se maraton prenese nepreklicno na 16. marec, ne glede na snežne razmere, saj bo lahko tudi deloma na snegu deloma na suhem, koder pač teče proga. Pomanjkanje snega postavlja tudi tekmovalcem SPDT precejšnje probleme. V soboto, 21. t.m. bi moral biti veleslalom za člansko konkurenco na Selli Chianzutan (to je nad jezerom Verzegnis), a ga ni bilo. Isto velja za veleslalom, ki naj bi bil v nedeljo na Matajurju za «Trofejo Nadiških dolin» (ravno tako za moško člansko konkurenco). V nedeljo so naši tekmovalci trenirali na Matajurju s svojim trenerjem, vendar vlečnici, žal, nista delovali. V naši najbližnji okolici veljajo za dobra smučišča le Višarje, italijanska in slovenska stran Kanina. Na slednjem pa se zadnjo nedeljo ni dalo smučati, ker zaradi močnega vetra in megle ni peljala gondola. Selma AVTOMOBILIZEM TURIN, 25. —1 Italijanska avtomobilska hiša Fiat je sporočila, da bòdo njene barve na raznih rally-jih letos branila vozila vrste «124». iiiiumiiiminiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiniuiiiiiiiiiiiiiiuiiuiiiuimuiiiiimiiimmiiiiiumiiiiiiiiiiHiiiiiiiiumiiuM ATLETIKA NOVA DOGNANJA Anaboliki verjetno atletom ne koristijo To trdi angleški fiziolog Hervey «Atleti, ki se poslužujejo prepo-fmase in ne moči, največkrat pa gre vedanih anabobkov, da bi s tem za izboljšanje dosežkov zaradi dej-povečali svoje mišičje, svojo teles- J stva, ker so atleti prepričani, da so no moč in tudi izboljšali dosežke j z uživanjem anabolikov postali moč-ter se tako izpostavljajo nevarno- j nejši, kar jim seveda poveča pogum, sti diskvalifikacije, najbrž zapravljajo čas in denar.» Tako mnenje je izrazil profesor in docent fiziologije Romaine Hervey na univerzi v Leedsu, ko je pred kratkim govoril na zdravstvenem kongresu v Londonu. Po ugotovitvah angleškega profesorja ne obstaja nikakršen dokaz, na podlagi katerega bi lahko trdili, da anaboliki, ki sicer povečajo telesno maso, kar v nekaterih panogah (kot na primer pri metu krogle) tudi služi, povečajo tudi moč atleta. Prof. Hervey se že dorga leta ukvarja z vprašanjem anabolikov. Svoje preizkuse je doslej opravljal s pomočjo študentov univerze v Leedsu, ki se aktivno ukvarjajo s kako športno disciplino, v kateri je telesna moč bistvenega pomena. Na teh športnikih je prof. Hervey ugotovil več neprijetnih obolenj, ki so prav gotovo posledica jemanja anabolikov. Kot primer lahko navedemo, da je angleški znanstvenik označil za najpogostejša obolenja impotenco, zlatenico, srčne in prebavne motnje ter jetrne bolezni. Pri atletinjah pa je najpogostejši učinek anabolikov ta, da postanejo precej «moške». Vsekakor pa Hervey pravi, da je izboljšanje dosežkov v določenih primerih posledica povečanja telesne borbenost in agresivnost. -4A .OttftUA gU'KL LONDON, 25. -r- Mednarodno nogometno srečanje med Anglijo in ZRN, ki bo na sporedu 12. marca letos, bodo v Veliki Britaniji prenašali po TV, vendar le v kinodvoranah. Angleška nogometna zveza je sklenila uvesti ta prenos zato, ker so v dobrem tednu raprodali vseh 100 tisoč razpoložljivih vstopnic za Wembley. KOLESARSTVO MILAN, 25. — Ker so tradicionalno kolesarsko dirko Milan — Turin prenesli na september, bo tako letošnjo vlogo otvoritvenega kolesarskega enodnevnega tekmovanja odigrala 66. dirka Milan — Sanremo. Ta dirka bo letos 19. marca. Proga bo merila skupno 288 km. Naše dijakinje so se letos izkazale Kot smo že poročali so v preteklih dneh opravile slovenske dijakinje v Trstu izreden podvig, saj so osvojile kar vsa prva tri mesta na pokrajinskem medšolskem odbojkarskem prvenstvu. Zmagal je licej «Prešeren» Na drugo mesto se je uvrstil trgovski tehnični zavod «Zois», ki pa bi lahko z nekaj več borbenosti v finalni tekmi dosegel tudi kaj več Učiteljišče «Slomšek» se je odlikovalo z izredno borbenostjo, s katero so si te simpatične odbojk arice tudi priborile 3. mesto iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiim"miiiiiiiiiiiiiiiiii....iiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiuiiia STIKI MED ZSŠDI IN ŠPORTNIKI V SLOVENIJI Vrsta zanimivih dogovorov z novogoriškimi športniki Med drugim bodo organizirali tudi več medsebojnih nogometnih srečanj Smučarsko tekmovanje za evropski pokal poteka v senci onega za svetovni pokal. Na sliki so tri ljubke udeleženke tekmovanja za evropski pokal v Zakopanah: (od leve proti desni) Jana Slotysova (ČSSR), Pamela Behr (ZRN; in Heidi Bauer (Avstrija), ki so osvojile prva tri mesta Sinoči so se v Gorici v Ul. Malta sestali predstavniki Temeljne nogometne zveze Nova Gorica in člani odbora Združenja slovenskih športnih društev v Italiji. Na srečanju, do katerega je prišlo v okviru dogovorov, ki so bili na ravni županov občin Doberdob, Sovodnje, predstavnikov manjšine v števerjanskem občinskem odboru in SKGZ ter predstavnikov družbeno-političnih organizacij iz Nove Gorice, so se prisotni pogovorili o možnosti razširitve medsebojnega sodelovanja, tako na ravni klubov kot tudi reprezentanc. U-gotovljeno je bilo, da so stiki med društvi z obeh strani meje na Goriškem odlični, in to že celo vrsto let. Poudarjeno pa je bilo, da bi bilo treba te stike, ki so se izkazali za izredno plodne, raztegniti tudi na raven reprezentančnih moštev, in to predvsem na mladinskem področju in ne le na nivoju članskih moštev. Poleg tega pa so novogoriški predstavniki poudarili potrebo sodelovanja ne le na športnem področju, pač pa tudi v kulturi in prosveti. Novogoriški nogometni delavci bodo v letošnjem letu organizirali vrsto tekmovanj, ki bodo sovpadali tudi s proslavami tridesete obletnice osvoboditve. Sem bodo spadala tudi razna prijateljska nogometna srečanja med športniki z Goriškega in iz Nove Gorice. Osmega maja bosta tako na sporedu mednarodni tekmi med reprezentancami pionirjev in mladincev ZSŠDI in TNZ Nova Gorica. 29. maja pa bo verjetno nogometno srečanje med člansko reprezentanco goriške-ga predela in reprezentanco TNZ. Za sestavo članskih ekip je bila med prisotnimi izražena želja, da bi bilo v teh moštvih čimveč mladih i-gralcev in naj bi se najvišja starostna meja vrtela okrog 23. leta. S tem bi dali mladim možnost udejstvovanja in predvsem zagon za nadaljnje delovanje na agonističnem področju, igralce pa bi morali izbrati iz čim širšega kroga nogometnih slovenskih društev. Poleg sestave konkretnega programa sodelovanja na Goriškem pa so si člani TNZ Nova Gorica Franc V Trstu sta se včeraj predstavnika Združenja slovenskih športnih društev v Italiji, predsednik Vojko Kocman in Dim Roner, sestala s predsedstvom deželne nogometne zveze FIGO, kateremu je načeloval predsednik Diego Meroi. Predstavnika ZSŠDI sta prisotnim obrazložila stališče Združenja do uporabe slovenskega jezika v sklopu nogometnih. srečanj, ki se jih v raznih kategorijah deželnega nogometnega prvenstva udeležujejo tudi slovenske enajsterice. Zorn (predsednik zveze), Ivan Ivančič (tajnik) in Rudolf Varl (član mladinske nogometne komisije) ter predstavniki ZSŠDI Jožko Prinčič (podpredsednik) ter Dino Roner in Radivoj Pečar izmenjali mnenje še o raznih perečih vprašanjih slovenskega zamejskega športa ter o splošnem delovanju športnikov na Goriškem ter na Tržaškem. Novogoriški predstavniki pa so izrazili željo, da bi se sodelovanje na obmejnem področju razširilo ter okrepilo tudi med tržaškim ter sežanskim in koprskim področjem. Deželni šport Pred kratkim so v naši deželi ustanovili posebno skupino za proučevanje in načrtovanje športnih objektov na deželni ravni. Ta skupina bo izdelala načrte za tipske objekte, ki bodo temeljili na vseh najsodobnejših dognanjih na tem področju. Izhodišče za izdelavo teh načrtov bo štetje športnih objektov v naši deželi, ki so ga že opravili, podatke tega štetja pa bodo, seveda, primerno dopolnili. Študijski komisiji predseduje deželni odbornik za šport B ertoli. MILAN, 25. — Deseterica mladih vandalov je preteklo noč precej poškodovala stavbo, v kateri ima svoj sedež Italijanska vsedržavna nogometna liga v Milanu. Najprej so z žaljivimi napisi premazali zidove, nato pa so s kamenjem razbili vrsto stekel na o-knih in vratih. OBVESTILO ŠD Polet vabi vse svoje člane in prijatelje openske mladine, da se udeležijo v soboto, L marca popoldne prostovoljnega dela za ureditev dvorišča športnega krotka v Konkonelski ulici L Začetek dela ob 14. uri. Ker gre za zaključna dela, vabimo k čimvečji udeležbi! Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST. Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica Gorica. Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina Mesečno 1.750 lir — vnaprej: polletna 9.500 lir, celoletna 17.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 23.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ številka 1.50 din, ob nedeljah 2.— din, za zasebnike mesečno 24.— letno 240.— din, za organizacije in podjetja mesečno 30.—, letno 300.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 8 26. februarja 1975 Za SFRJ 2iro račun 50101-603-45361 «ADIT» - DZS - 61000 Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22207 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 250, finančno* upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir. «Mali ogla51’ 80 lir beseda Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo Rt oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.r. ■ Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska k^f ZTT - Trst ODMEV SREČANJA V RIŽARNI SPODBUDNA DEJAVNOST GLASBENE MATICE V okviru proslav ob 30-letnici osvoboditve je tržaški pokrajinski odbor Zveze žensk Italije organiziral v nedeljo uspelo komemoracijo v tržaški Rižarni, da bi se počastil spomin na žrtve nacifašizma, ki jih je naše mesto in njegovo ožje in širše zaledje dalo v borbi za svobodo. Manifestacija, ki so jo imenovali obisk-srečanje, se je začela s sprevodom, ki se ga je udeležila številna množica. Sprevod je šel s Trga Valmaura do dvorišča Rižarne, kjer je bila glavna svečanost, na kateri sta govorili v slovenščini Nadja Pahor, članica tržaškega vodstva Zveze, v italijanščini pa članica osrednjega vodstva Marisa Passigli, ki sta obe ožigosali nezadostno skrb oblasti za zatiranje te nevarnosti in nujnost budnosti, strnjenosti ter odločnosti antifašističnih sil, da se demokratična ureditev zavaruje pred novimi fašističnimi poskusi. Manifestacije se je udeležila preko svojih zastopnikov cela vrsta strank, gibanj in organizacij, pa tudi oblastvenih organov iz mesta, dežele in tujine med drugim tudi zastopstva ženskih organizacij iz Jugoslavije in Koroške. Na sliki delegacija bivših deportirancev s svojim zebrastim praporom V ZNAMENJU PREŠERNA V NAŠIH DRUŠTVIH Nagrajevanje dijakov med Prešernovo proslavo v Dijaškem domii Šolski zbor osnovne šole Ricmanje - Domjo, ki ga vodi Vlado Švara, je nastopil na Prešernovi proslavi. V preteklih dneh smo proslavljali povsod, koder živimo Slovenci, naš največji kulturni praznik — obletnico Prešernove smrti, — ter istočasno 30-letnico odloka, ki ga je izdal Slovenski narodnoosvobodilni svet ter z njim proglasil 8. februar za dan slovenske kulture. Proslave so se vrstile vsepovsod. Začele so se s proslavo, ki so jo v Kulturnem domu priredile slovenske višje srednje šole, se vrstile skoraj po vseh prosvetnih društvih in krožkih ter dosegle svoj višek z Osrednjo proslavo, ki sta jo v nedeljo, 16. februarja, priredili v Kulturnem domu Slovenska prosvetna zveza in Slovenska prosveta. S tem pa se proslavljanje dneva slovenske kulture ni zaključilo. Naštevanje vseh posameznih prireditev v počastitev Prešerna bi bilo predolgo, pač pa moramo poudariti, da so v večji meri kot v preteklosti nastopili na teh društvenih proslavah, poleg domačih pevskih zborov, osnovnošolski in srednješolski otroci, kar dokazuje spodbudno zbližanje med prosvetnim in šolskim življenjem, ki bi se morala tesno prepletati in dopolnjevati. Prešernove proslave so v raznih društvih povezali s proslavljanjem 30-letnice osvoboditve Na proslavi v Dijaškem-domu je nastopil tudi pevski zbor «I. Gruden» iz Nabrežine V prostorih PD «Škamperle» so osnovnošolski otroci pripravili Bevkovo enodejanko «Dobrota je sirota» PD «Prosek - Kontovel» je priredilo Prešernovo proslavo v prostorih ŠD «Primorje» na Proseku. Glasbena matica je prejšnji teden polagala letni obračun svoje plemenite in uspešne dejavnosti, ki je neprecenljivega pomena za občuten razvoj splošne glasbene kulture med slovensko zamejsko narodnostno skupnostjo, ki smo mu priča v vseh teh zadnjih letih. V četrtek je imela namreč Glasbena matica svoj redni občni zbor, ki je pokazal predvsem na dve zanimivi pobudi, če ne omenjamo uspešne koncertne sezone, številnih gostovanj ter laskavih priznanj, ki so jih bili deležni nekateri posamezni gojenci šole. Ti pobudi sta razširitev koncertnega abonmaja na goriško področje ter prirejanje koncertov in drugih glasbenih prireditev na slovenskih srednjih šolah. Z občnega zbora sta izšli tudi želja in pripravljenost, da se bodoča dejavnost, kljub številnim težavam, predvsem finančnega in kadrovskega značaja, še bolj razživi. Nadvse pomembno vprašanje za bodočnost Glasbene matice je tudi priznanje statusa javnosti, za katerega se odbor že leta poteguje. Kot običajno pa ta prizadevanja o-virajo znani birokratski zastoji. Prizor z občnega zbora Glasbene matice. Del letošnje dejavnosti GH bo potekal v znamenju proslavljanja 30-letnice osvoboditve KULTURNI PREPOROD V GROCANI Krožek «Veliko gradišče» iz Gročane je priredil v sredo, 19. februarja, v dvorani srenjske hiše «Slovenski večer», na katerem je prof. Samo Pahor predaval o nastanku ter zgodovinskem razvoju Gročane in okoliških vasi. To področje skrajnega vzhodnega tržaškega Krasa je bilo v zadnjih letih precej M* nemarjeno. Domačini pa so krepko poprijeli za delo tudi na kulturnem področju ter občutno okrepili ljudsko prosvetno življenje v vasi z raznimi predavanji in drugimi kulturnimi večeri OBČNI ZBOR KMETIJSKE ZADRUGE . v*». . ' .................*— Pogled v novo dvorano Kmetijske zadruge pri Domju, kjer je bil preteklo soboto redni letni °^C[V zbor članov. Skupščine se je udeležilo veliko število zadružnikov, kmetov in predstavnikov zadružni in stanovskih organizacij. Predsednik Markovič je orisal dosedanjo dejavnost zadruge ter med drugnj1 opozoril člane, da slavi zadruga letos svojo 30-letnico, ki jo bodo primerno proslavili na običajnem ve košmarnem srečanju na Opčinah. Z razprave je posebej izšla zaskrbljenost nad usodo kmetijski dejavnosti in zlasti živinoreje v naših krajih PREŠERNOV VEČER V LONJERJU PROSLAVE SLOVENSKEGA PRAZNIKA NA GORIŠKEM Nastopajoči na Prešernovi proslavi v Lonjerju, ki jo je priredilo tamkajšnje prosvetno društvo Na Goriškem je Slovenska prosvetna zveza priredila v letošnjem februarju Prešernove proslave v vseh včlanjenih društvih. V glavnem so na proslavah sodelovali mladi učenci in dijaki z recitacijami ter domači pevski zbori in zborj iz matične domovine. Osrednja proslava pa je sovpadala s 100-letnico rojstva goričkega glasbenika Emila Komela in je bila zato tudi vsa v tem duhu. Na tej proslavi je imel priložnostni govor letošnji nagrajenec z odličjem Svobode prof. Silvan Križmančič, zapel je moški zbor «Kras» z Dola - Poljan pod vodstvom Pavline Komelove (zbor je pel tudi večer prej na Prešernovi proslavi v Gabrjah). Številna publika, sestavljena pretežno iz meščanov, je do kraja napolnila goriško Prosvetno dvorano Komorni pevski zbor iz Nove Gorice na Prešernovi proslavi v Gorici