Posamezna S ter. K WO > Ob nedeljah S 2*— 5 ■ .TABOB* izhaja tmut cUo, iutu ! nadalje in pr»»aiioT, ab 18, uri i » cU.omom naslednjem dne ter stane • mesečno po poiti K 20*—, *a ino- * lemstTO K 40'—, doatUTlJea na dom . K22—.prejomanTupraTi K20-—> J Inserati po dogOTortu Naroča ee pri np»xi .TAKORA*, * ! JLUUBOB, JmčiieTa o lic* »ter. *. . fi} o JPOS^JN US A.. PAVSAIUH AIST A „»■ «■■■«( »»»».'«»«• (V«-ar»lu*. ■ « ■- a ' Posamezna žtcT. K 1-G0 S " Ob nedeljah K 2*—• : H M 2 UEEONIbTiO se nahaja v Mari- JJ ■ bora, Jurčičeva ni. ut. 4, 1. nad- h J atropje. Telelon intorurb. st. 270. J m ITKAVA se nahaja r Jmoičori a 2 uliei st. 4, ptftliČjo, desno. Tele- J « ;ou at. 24. rfilS po»lno6eko7ui rar • 3 čnn štev. 11.787. ■ Na naročila brea denarja se n« ■ a ^*ira» — JioTcopiei se ne vračajo. . Leto: II. Maribor, petek 16. decembra 1921. Številka: 283. Jm Poradikalskem kongresu Maribor, 15. decembra« # Radikalaki kongres je nekoliko^ razčistil zgoščeno politično ozračje zadnjih dni. Strankina kriza je tik pred kon« gresom dosegla svoj višek. Z zanimanjema zrla naša politična jav« nost na veliki kongres, ki je imel odločiti o bodoči taktiki radikal-a®v. Danes leže pred nami resolucije. katere jo sprejel v torek za« ključni kongres. Nam, ki ne vidimo ^ Politika samo sredstva za eksploatacijo države, pomeni vsaki uspeh državne ideje, ki je naša. politična vera in taaš program, zadoščenje in novo bodrilo v politični boa*bi. Nedvomno je tak Uspeli tudi rešitev načelne krize v radikalni stranki. Izglodalo je, da se jev zadnjem času znatno ojačila, struja, ki hoče prelomiti z dosedanjo strankino taktiko. Najizrazitejši eksponent te etnije je Stojan Protič, kateremu pa Klede v gotovi razdalji tudi drugi mal« kontenti. To gibainjo je bilo naperjeno iy Prvi vrsti proti g. Nikoli Pašiču, ki •je načeloma, za sporazum z demokrati. ‘ ašičevo stališče jo na kongresu pro-wlo. Radikalski zaupniki so namreč So&laisiio sprejeli resolucijo, v kateri se IPovdarja potreba, da vidovdanska listava ostane nedotaknjena in da se mora dosledno izpeljati. O tem pravi re-~fcaLpeija dobesedno: »Z donošenjem ustave je definitivno fiončan vsaki provizorij in položen +e-®ielj za konsolidacijo notranjih razmer to1 ureditev domovine na pravni in zakoniti podlagi- RaJdikalna stranka pou« dar j a potrebo osnovnih zakonov na podlag j ustave in odpravo nodostatkov oprave.« Ta pasus je hudo razočaral osobito Prijatelje pokrajinskih »avtonomij«, ki So videli v radikalcih šibki, majajoči se steber narodnega in državnega jedin-Btva in Ju so upali precej trdno, da so bodo radikalci vsaj pogojno izrekli za ^vizijo ustave. S tem, da se jim jo izjalovil ta pobožni up, je zadobila tudi državna ideja jačjo oporo. Morda se ibo radikalna stranka sedaj popravila in bo reformirala ne načela, ampak prakso. Morda, pravimo. Zakaj strankina 'disciplina je v nemali meri odvisna od taočne osebnosti Nikole Pašiča. Revi-®ijonisti bodo skušali tudi nadalje ti-IPati v stranki in vabiti za sabo manj trdne elemente. V tem smislu je- treba tudi razumeti najnovejšo tolažbo nabili klerikalcev, češ, revizionistična misel «stoji trdno« in bo zmagala ■■če &e sedaj, pa pozneje«. V sedanjih razmerah pa je uspeh državne ideje, če ne« jvarnost razkola med radikalci postane latentna. Kar se tiče plemenskih' vprašanj, fclasti tzv. »hrvatskega vprašanja«, pra-M resolucija radikalskega kongresa Sledeče: '£ »Radikalna stranka posebno naglasa, da so upravičene zahteve Hrvatov “n vseh drugih krajev v pogledu ureditve lokalne uprave ter naj bi bili zasoljeni potom istinite in prostrane S8ni011 prave v občinah, srezih in oblakih. V pogledu odnošajev napram bl'a-tom Hrvatom naglasa 'radikalna franka, da obsoja in da obžaluje, da nezadovoljni Hrvati niso med seboj izdelal^ stališča, ki bi se moglo na. temelju narodne in edinstvene države 'vzeti y reeno diskusijo.« - Tudi v tem oziru teko interesi demokratov skoraj" paralelno z interesi adikalcov. Vprašanje je samo, ali bo-0 radikalci dovolj širokosrčni in dalj-ovidni, kadar bo šlo za praktično iz-® Javo »istinite in prostrane samo- avo v občinah’, srezih in oblastih«. Mn kriza še vedno nerešen. Davidoveč še ni vrnil mandata. — Zavlačevanje radikalcev. f Rešitev danes? TIP Beograd, 15. dec- Včerajšnje TIP Beograd, 15. dec. Danes se vesti, ki so se razširile dopoldan v poli* sestane radikalni klub k plenarni seji, ticnih krogih, da -je Davidovič vrnil na kateri bo zavzel stališče napram kralju mandat, so se pozneje ovrgle, ker rešitvi krize. Kakor se sodi v poučenih se je o razgovoru med Pašičem in Da- krogih so naaprotstva pri sestavljanju vidovičem kljub tajnosti izvedelo, da je liste radikalnih ministrskih kandidatov ostal brez bistvene odločitve. Pašic je tako velika, da najbrže tudi še danes obrazložil Davidoviču stališče radikal- ne bo prišlo do sporazuma in se v tem cev, ki še vedno zahtevajo notranji re- slučaju potem še danes ne bo razčistil sort ali pa v zameno vsaj finančnega v nejasni položaj vladne krize. Jasno nad slučaju, da bi notranjega prevzel kak vsak dvom je, da so sedanje dolgorraj-neutralec, obenem pa zahtevajo tudi no krize krive razprtije v radikalni predsedstvo, dočim je Davidovi« odgo- stranki, kjer se bije za nadvlado vse voril, da ostanejo demokrati nepopust- polno osebnosti. Pašič ve sicer, da je ljivi. Pašič je vsled tega prosil Davi- vsaka vlada brez demokratov nomogo-doviča naj počaka do danes, ko se se- ča, skuša pa iz tega kovati čim večji ka-stane.plenum radikalnega kluba, ki bo pital za radikalno stranko, ki se boji zavzel končno in definitivno stališče, volitev in hoče radi tega notranje mini« katero bo potem Pašič sporočil Davido- strstvo zase, da bi potem pri volitvah vicu tekom današnjega popoldneva. imela večjo uplivno moč. Radikalna opozicija v zakonodajnem odboru. Sprejetje zakona o zaščiti delavstva in o Invalidih. Stanovanjska naredba- TIP Beograd, 15. dec. Zakonodaj- rim točkam oponirajo najbolj radikalni odbor je včeraj razpravljal o zarl« ci, dočim stoji opozicija za demokrati, njih točkah zakona o zaščiti delavstva Pri sprejetju stanovanjske naredbe ra ter jih sprejel. Kot druga točka je pri- dnevni red so se radikalci postavili odšla na dnevni rfifLPiiCfidlfiga o invalid- ločno na sovražno stališče proti našitem zakonu, prpd katero je podal mi- daljni zaščiti najemnikov. Prf glašovji-nister Kukovec obširen ekspozo o tem nju so celo oddali glasove proti, so pa vprašanju. Zakon je bil v načelu spre« vendar podlegli, ker so z demokrati jet celotno, v podrobni debati pa še pr- glosovali tudi vsi ostali člaiii. Predloga vih pet točk z neznatnimi izjyememba» pride torej na dnevni red pri prihod-mi. O nadaljnih točkah razpravlja za- njem zasedanju skupščine, konoclajni odbor danes. Proti' nelsate- Zamenjava kron v Dalmaciji. LDU Beograd^ 14. dec. Po poročilu, ki ga je dobilo finančno ministr« stvo, bo zamenjava kron v Dalmaciji kmalu končana. Zamenjava je končana v prvi coni, v drugi pa bo do 25. t. m. Sestanek med češkim in avstrijskim predsednikom. LDU Dunaj, 14. dec. Nocoj sta se odpeljala zvezni predsednik dr. Hai-niseh in zvezni kancelar dr. Schober na sestanek s predsednikom češkoslovaške republike ar- Masarykom v Lano. Italijansko - francoski spor radi Tunizije. LDU Rim, 14. dec. (Radio—Zagreb.) Odlok, francoske vlade glede nacionalizacije tujih državljanov v Tunisu je povzročil tukaj živahno polemiko, ker se nahaja veliko število Italijanov v tuniških fosfornih rudnikih. Italija zahteva, da bi dekret ne veljal tudi za njene državljane Francoska vlada je pripravljena popustiti-LDU Rim, 14. dfle. (Radio-*-Zagreb.) Francoski ministrski predsednik Bri-and je odgovoril v zbornici na neko interpelacijo glede protifrancoskih manifestacij v Italiji, da so povzročili incidente Franciji sovražni agitatorji, ki so izdajali tendenčne vesti. Spor je med obema državama', ki hočeta vedno skupno. stopati proti ciljem, ki so obema 'isti, prijateljski rešil. Iz madžarske zbornice. LDU. Budimpešta, 14. dec. Na današnji seji narodne skupščine so bili najprej votirani zakonski načrti glede kr. madžarskega honveda in glede, registracij trgovskih ladij. Nato se je zbor« nica z večino glasov izjavila za nujnost razprave o imuniteti zaprtih poslancev. Na predlog več ko 30 poslancev je bila sklenjena tajna seja. Ob 20.30 se je pričela-zopet javna seja, nakar se je de« bata o imuniteti nadaljevala. Kralj na lovu. LDU Beograd, 14, dec. Nj. Veličanstvo kralj Aleksander je posetil okolico Sombora, kjer je bil prirejen lov. Kralj se je danes vrnil v Beograd. Žečevič proti zmanjšanju vojske. LDU Beograd, 14- dec. Vojni minister Žečevič je na današnji seji finančnega odbora, ko so je debatiralo o .zmanjšanju kontingenta stalne vojske, zahteval, naj obstoječi kontingent osia-^ ne, vendar pa je na koncu sejo pristal j na to, da se zmanjša, toda šele potem, ' če privoli v to tudi vlada. Seja zemljoradniškcga kluba. LDU B e o g r a d, 14. dec. Danes po« poldne jo imel zemljoradniški klub sejo, radi pritožb, ki so došlo kluba v zadevi novinarjev dr. Ikoniča in Pavloviča. Klub je sklenil kolektivno interpelirati notranjega in vojnega ministra radi te zadeve. Grof Karolyi v Beogradu. LDU Beograd, .14. dec. Danes dopoldne jo bil na predsedništvu vlade bivši predsednik madžarsko vlade grof Karol yi. Naseljevanje v Južni Srbiji. LDU Beograd, 14. dec. Ministrstvo 7,a agrarno reformo je dosedaj izdalo dovoljenje za 742*2 družin, ki se bodo prihodnjo spomlad naselilo v južni Srbiji- Tom državljanom je bilo dodeljeno skupno G0-670 ha zemlje. Ker je agrarno poverjeništvo v Skoplju poročalo, da. je veliko pomanjkanje hiš in stanovanj, je ministrstvo, za agrarno reformo ustavilo nadaljnje dodeljeva* nje zemlje za kolonizacijo- Število učiteljev v naši državi. LDU Beograd, 14. dec. Po statističnih podatkih, ki jih je ztaalo ministrstvo prosvete, znaša število učiteljev v naši državi 18.000- Demolcrati stoje na stališču kar najširje decentralizacije uprave in so v principu za uveljavljenje resnične avtonotai* je v onem širokem okvirju, ki ga daje' ustava v določbi o oblastih. V zadoščenje nam je — ne kot stran-ka/rjem,.marveč samo že kot pristašem narodnega jedinstva, — da široki sloji našega naroda ne glede na poprejšnje enote in razlike, vodno bolj uvide/ajo, da je bila z vidovdansko ustavo zadeta prava pot in da ne bo mogla nobena bližnja vlada, .pa naj nosi to ali ono ime, kreniti s te poti, če hoče zasigurati narodno in državno jediastvo. Da se pa ta smernica vedno bolj utrjuje ter uveljavlja kljub vsem krizam in nasprotnim vplivom, temu je v nemali meri kriva popolna desorijentacija, id vlada v vrstah meščanske opozicije. Najbolji primer te desorijentacije podaja Hr-v&tski blok, ta čudna, zoprna zmes političnega frazerstva in pikwickovsiva. Želimo samo, da sklepi radikalskega kongresa pripomorejo stranki sami k ozdravljenju. To željo smo izrazili tudi ob demokratskem konffr. Čim več bo jasnosti v načelih, stalnosti v dejanjih, odkritosrčnosti v sporazumu; čim več se bo delalo pozitivno in brez parti sanskih nagibov, tembolj se bo dvigala linija politične in gospodarske konsolidacijo, teni več zdravja in zadovoljstva bo v aaši ljubljeni domovini. Usoda Avstrije in Dunaja. V sedanji težki in neprijazni dobi se dunajsko in inozemsko časopisje pogosto peča z usodo Avstrije in Dunaja ter sklepa, da je vso mizerijo zakrivila življenjska nesposobnost te države in brezbrižnost antante za njeno bodočnost. In vendar je Avstrija sama zakrivila svojo sedanjo usodo, ker se noče vživeti v ožjo razmere, ne more pozabiti na čase, ko so ji pomagali živeti in sicer dobro živeti drugi narodi. Zelo redko se dogodi, da bi kateri Avstrijec presojal avstrijski problem poštenejše nego so običajno presoja na Dunaju. Tale redek primer nam daje ena najnovejših ste* vilk »Oest. Rundschau«, v kateri objavlja dr. Oppenheimer sledeče misli o Avstriji: Avstrijsko bedo je zakrivilo v glav« nem papirno državno gospodarstvo, tiskanje bankovcov. »Bochstaplersivo«, ki ga na ta.način izvaja avstrijska država, je tako nepremišljeno in potratno, da se ne da primerjati z n aj n eu mn e j St m •razsipovUnjem zasebnih »Hochstapler-jev«. Mnogo je zakrivila tudi socijalna demokracija. Ni odgovorna samo za dobo, ko je bila na vladi; odgovorna je tudi za to, da drugi sloji no morejo živeti, ker ona skrbi iiovsod samo za svoje ljudi. Državne in dunajsko občinske naprave zaposlujejo previsoko število nastavljencev, ki ni v nikakem razmerju s koristjo, ki jo prinašajo te naprave prebivalstvu. Vožnja v prena« polnjenem vozu električne železtihe je dražja, kakor nedavno vožnja s prvovrstnim izvoščkom ob solmmih nedeljskih popoldnevih. Krščanski socijalci, druga po številu naj močnejša stranka, niso nič boljši. V svoji stranki krote in združujejo s precejšnjim neuspehom nasprotja med mesti in deželo ter se n*» brigajo za finančni problem. Voliko-nemoi mislijo samo na ujedinjenje z Nemčijo, pozabljajo pa, da se politika ne da voditi paralelno z interesi bank. Kje je pomoč? Treba jo opustiti nesmiselno iluzijo, da bo tujina na čudežni način ozdravila bolni avstrijski organizem. Avstrijsko ljudstvo se mora vrniti k staremu, kljub temu še vedno dobremu receptu, ki se glasi: vestno dele m varčnost! Dovoli -5“ izkušeni v ■teadhjili 'foeK letih"; če se ljudstvu nazorno predočijo vse te izkušnje, se mora vzbuditi! f Razumne in poštene besede! Najbolj potrjujejo njih’ resničnost nedavni izgredi na Dunaju. V marsičem veljajo te besede za nas. Tudi v Jugoslaviji segajo nešteti ljudje po novih receptih. Naš položaj je neprimerno boljši; smo mlada in zdrava država, narod, hi se šele vzbuja k onemu življenju, katerega je avstrijsko ljudstvo že preživelo. Dovolj izkušenj smo imeli, kailA* skrbi tuji svet za naše interese. Dovolj temna je bila naša preteklost, tako temna, da vsi vemo, kaj pomeni svobo* dno solnce. A manjka nam zavesti in volje. Ne posegajmo po novih receptih, spoznajmo, da je most preko kriz sedanjega časa trden in varen in da se anu pravi: vestno delo in varčnost! Mariborska obSast. Ljubljana, 14. dccembra. Ustava določa, da sme imeti ena o* iblast največ 800.000 prebivalcev in če se hočemo držati ustave, potem je nemogoče, da bi ostala Slovenija nedelj. iUstava sama torej zahteva delitev Slovenije v ljubljansko in mariborsko o-iblast in kakor so pokazale razne resolucije zadnjih dni, zahteva Maribor to delitev in to je veliko, ako pomislimo, da kot demokrati moramo upoštevati voljo državljanov. Glede koncentracije vsega upravnega aparata in vseh drugih institucij v Ljubljani pa prihaja v poštev še nekaj drugega, zelo važnega, na kar se mi zdi, ni doslej nihče mislil. Ljubljana je na meji Italije, Maribor pa na meji Avstrije. Kdo pa pozna politične težnje in gleda le malo v razvoj bodočo mednarodne poli5 ftike, ta vidi takoj, da nam preti nevarnost mednarodnega konflikta mnogo prej z juga, nego pa iz severa. Oe koncentriramo torej vse oblasti in institucije v Ljubljani, se zna zgoditi, da bodo Italijani ob najmanjšem nemiru aia meji namerili svoje topove na Ljubljano ter jo že v par urah sesuli rv ruševine. Med svetovno vojno smo se naučili tudi mi lajiki toliko strategije, da računamo povsod tudi s tem, rvsekakor važnim faktorjem. Naučili pa Emo se iz iskušnje tudi, da je v slučaju vojne na vsak način bolje, da imamo več upravnih centrov, da se lažjo pre-meso delokrog ogroženega v neogrože-tnega. To velja za samoupravno oblast, velja pa v istotoliki meri tudi zp^ šolstvo. V slučaju konflikta z Italijo se lahko zgodi, da izgubimo, ako bodo vse šole v Ljubljani, hkratu vse te šolo tor bo naenkrat vse naše dijaštvo brez pouka in brez strehe. Vsled tega ni umestno le, da se razdeli uprava slovenskega ozemlja med Ljubljano in Mariborom, ampak tudi šolstvo, pred vsem pa bi bilo to potrebno glede tehnike, ki že poleg vsega tega spada bolj v Maribor, Radivoj Rehar: SVSoj odgovor. (Dalje). Z uprizarjanjem samih najtežjih psiliologičnih dram no bomo pridobili publike in tudi vzgojili je ne bomo, ampak odgnali, kakor tudi otroka ne smemo takoj hraniti s potico in pečenko, ampak z mlekom, če ga hočemo vzgajati in ne umoriti in kakor ne moremo otroke v prvem razredu učiti filozofije, ampak abecedo. Mariborsko gledališče pa ima tudi še drugo važno misijo, na katero je sedanje ^vodstvo popolnoma pozabilo, to je — vzbujati narodno zavest in državni čut. G. Skrbinšek bi storil veliko bolj prav, če bi skušal udejstviti svoje ideale, ki sc pa vsi niti ne dajo udejstviti, recimo v Zagrebu, kjer so tla za to mnogo bolj ugodna in kjer bi imel razen publike na razpolago tudi igralce-umetniike in no igralce-profesijomiste, kakor v Mariboru, kajti uresničenje njegovih idej zahteva umetnike, ker le ti so v stanu po* d ati popolnost popolno, drugi pa jo izbijajo in napravijo iz njo karikaturo popolnosti, ki je smešna in izgubi re* snost. Morda nobeden drugi v Mariboru ne želi tako uspeha sedanjemu vodstvu, kakor jaz, toda imelo ga. ne bo, za to pa ne bom jaz kriv, kakor mislijo nekateri naivneži, ki so v svoji kakor pa v Ljubljano. S slovensko visoško šolo pa bi v Mariboru zmanjšali tudi vpliv nemčurstva, katerega se ta* kos-plaši Ljubljana. In baš to govori še posebno za potrebo dati Mariboru drugo obličje s tem, da koncentriramo tamkaj čim več civilnih oblasti in zanesljivih državljanov in ne le vojašnice in vojaške šole. Sicer pa so zavedni podjetniki to že zdavnaj uvideli ter zi* dajo radi tega raje v Mariboru in v njegovi okolici svoje tovarne, kakor pa v Ljubljani. Izgovor o pomanjkanju stavb in stanovanj za oblast in druge institucije v Mariboru, jo ravno tako puhel, kakor vse ostalo, ker čim manjše je o-krožje ali oblast, tem manj rabi urad-ništva in lokalov. Pomanjkanje stanovanj pa je veliko bolj občutno v Ljubljani, kakor v Mariboru, kljub temu, da se v Ljubljani neprestano zida,.je še vedno nad 500 družin brez stanovanj, dočim jih v Mariboru ni niti 200. Oe pa začne enkrat graditi »Hitrozid« ter banko in druga milijonska podjetja, potem bo Maribor že v teku enega samega leta rešen vse stanovanjske bede. Kar se tiče ugovora radi prevelikih stroškov za novo oblast, bi se iz istega vzroka lahko zahtevalo s is tiranje vseh sedanjih okrožnih sodišč v Sloveniji ter koncentracijo vseh štirih porot v Ljubljani. H koncu pa bodi še omenjeno, da je naša država agrarna ter nima velikih mest v pravem pomenu te besede ter je radi tega treba skrbeti za vsa v enaki meri ter jim pomagati do procvita, da dobe lažje in tesnejše zveze s-kmetom. Ž. L. Politične vesti. * Republikanec proti Kadilu. Prvak jugoslov. republikanske stranke Jaša Prodanovič jo izjavil nasproti dopisniku »Sl. Tribune«: »Nam je potrebna močna Jugoslavija, no samo iz idealnih razlogov, ampak tudi za to, ker brez jedinstva ni zasigurana naša državna neodvisnost, nacijonalna svoboda in gospodarska samostojnost. Za nas vf>e je jedinstvo vprašanje obstoja in življenja in kdor si zamišlja nekoliko neodvisnih držav našega naroda, ta nam je največji sovražnik. Ako g. Radič ne pove odkrito in jasno svoje ideje o jedinstvu, ker je v strahu, da si odbije pristaše, tedaj je to tudi napaka. Prosto ljudstvo lahko samo. uvidi, da je edina rešitev Slovencev, Hrvatov in Srbov v jedinstvu, zato so pa voditelji dolžni, da mu to pokažejo in da ga vodijo na tej poti. Morda bo njihov vo* lilni uspeh v začetku nekoliko manjši ali pravi državniki ne bodo prikrojevali svojih idej po mandatih, marveč bodo mandate iskali radi idej«. * Češka javnost in Radičeva zmaga. Pariški »N. Listy« prinašajo komentar k Radičevi zmagi v zagrebški zbornici. Tako piše med drugimi: »Bila bi sli prepričani, da jo gledališče v Mariboru vstvarjeno le za par gurmanov in ne za široke ljudske tnasC. Radi moje kritike o »Stričku Va* nji« me je uapadlo vso polno ljudi, toda bistvenega ni povedal nihče nič. Najmanj pa g. dr. Žnuderl, ki je to storil prvi v 26*2 št. Naprcja««, z dne 18. novembra. G. dr. Žnuderl je še mlad, v njem se življeuski nazor še ni ustalil, njegova duša je, kakor čaša prekipevajočega vina. V njej se poraja hrepenenje za novim, on išče to novo, zato obsoja vše staro, on kritizira vse, nič mu ni prav, toda, če M mu bilo treba govoriti pozitivne, podati konkretne načrte, ustaljene, take, ki bi se dali s pridom udejstviti tudi v praksi, ki bi bila boljša nego priznane, potem bi o tem sem prepričan, tega ne mogel storiti- Samo oponiranje ni delo, ampak razdiranje; delo je pozitivno ustvarjanje v kompromisu z vsemi okoliščinami. Ravno radi tega, ker obstoja vse njegovo delo v oponiranju, pa nima jedra. Vse, kar je napisal v omenjeni šte* vilki »Napreja«, so prazne fraze brez jedra. Pisati o predstavi, »da je dosegla najlepše, kar je tedaj nudilo mari-boi*ako gledališče* in «da so se stopnje« vali nekateri prizori do naj višje popolnosti« in »da eo bili tudi igralci-za-četniki popolni«, samo iz opozicije proti meni in ne radi predstave same, ampak ""A‘ *>oraye, je silno lahko delo, toda velika napaka, če ne bodo v Beogradu izvajali konsekvenc za daljno državno politiko. To pa seveda ne pomeni, da mora država kapitulirati pred lilsterič* niin in fantastičnim tribunom hrvat-skega naroda St j. Radičem in njegovo separatistično družbo ... Če se bo nadaljevalo v sedanjem režimu, tedaj to pomeni, da se bo razdalja med Zagrebom in Beogradom samo povečala, na* sprotja se poglobila, strasti ojačile . . . Danes bi se Hrvati zadovoljili, če bi se jim zasjgurala nedeljivost Hrvatske in banska čast, toda jutri bodo zahtevali že kaj več ... Ni nobenega dvoma, da ima Pašič.s Pribičevičem prav in da državni razvoj ovira to, kar hoče Radič, Laginja in Korošec, toda, kako naj so kav čez noč uničijo stoletne tradicije, vzgoja in čuti hrvatskega ter slo-venskega- ljudstva? . . . Tako »N. Li-sty«, glasilo češke demokratske stranke. Izgleda pa, da opazujejo razvoj našega političnega življenja z nek,ati ko prevelike daljave m da radi tega njihova perspektiva ni povsem točna. Ne gre precenjevati pomena zagrebških volitev za državno politiko. Statistično je dokazano, da so Hrvatski blok ojačili komunisti, dejanska moč zajedni-čarjev pa jo padla. Državnik, ki bi kapituliral pred tako nezanesljivo in spremenljivo »voljo ljudstva«, kakor jo izražajo pod vplivom Radičeve de* magogije stoječe mase hrvatskih volil-cev, bi bil storil največji nesmisel. Mar bi si država pridobila Radiča in njegove kmete, če bi dopustila, da bi par separatističnih prvakov iz za.jedničar-skih vrst zasedlo banska in povede* niška mesta v Zagrebu 1 Kaj hoče pravzaprav ta pisana družba okoli Hrvatskega bloka? Čemu se ni zedinila na .kompromisnem programu, strnila svojih vrst ih nastopila z enotno zahtevo v Beogradu. S tem bi pokazala resno državotvornost ter bi od radiljgil-cov in demokratov izsilila kompromisno ustavo. Danes gre pri nas za va-žnejše vprašanje: ali se ohrani in izpelje vidovdanska ustava, ali pa se država izroči v j>len heterogeni politični skupini, ki od' meseca do meseca izpre-minja svoja na,čela iii svojo politično taktiko? Zgodovina n&tm priča, da se je v takih slučajih najbolj obnesla ravna in jasna pot, ne pa kolebanje sem in tja in "iskanje kompromisov s spre* menljivo, od tribunov Radičeve sorte odvisno »ljudsko voljo«. Kje bi bila zedinjena Italija, če bi se Cavanr uklonil pred neapeljskimi lokalnimi patri-joti? Kaj bi bilo n. pr. s Slovaki in Slovaško, če bi šel Masaryk patru Tilniki nasproti? Tako je pa Masaryk estal v Pragi in Hlipka je dospel kot skesani grešnik na Ilraučane. * Iz Rusije. Trocki je izdal armadno povelje, v katerem je sporočil, da je republiko na Daljnem vzhodu napadel general Kapeli, katerega podpira Japonska in ki zbira ostanke bivše Kol-' težje dokazati, zakaj je bila. ta predstava »tako popolna«. Tega g. Žnuderl niti poizkusil ni. On misli, da mora sedaj, ko jo nenadoma stopil v življenje, uveljaviti povsod svoje prepričanje, ki je, kakor sem rekel, še v vrenju in ni ustaljeno, ki mu manjka onega, tako potrebnega zrelega, kriticizma in čuta odgovornosti. On'ne ve, da je pisanje gledaliških kritik nekaj, težkega, odgovornega, on ne ve, da s praznimi, pohvalnimi in neutemeljenimi frazami škoduje gledališču več, nego včasih ce* lo resnično pretrda kritika. On pač piše zato, da piše in bo pisal zato, da bo pisal jiajbrže še zelo dolgo. Najnaivnejši izmed vseh' odgovorov na mojo kritiko je bil odgovor g. Ostra-govskega v »Enakosti« št. 40. od 24. novembra. No vem sicer, kdo se skriva za tem čudnim »ostražnim« psevdonimom. rad pa ura priznam, kar trdi sam, da se namreč »ne misli uveljaviti v krogu mariborskih feljtonistov«, ker bi se tudi nikdar no uveljavil, vsaj s takimi feljtoni ne, kakor je ta. Za to mu manjka žo logike in razlikovanja med kritiko in navadnim poročilom. G. Ostragovski pravi (uvodoma, tla je stvar (gledališko) skozi (sic!) dalje časa zasledoval, prodno je napisal to, kar jo-napisal. To so pravi, da jo njegov feljton ftad dolgotrajnega opazovanja in premišljevanja. Bože moj, če je napisal toliko nesmisla po dolgem nremi* čakove armade. Ruska vojska bodi tedaj vedno pripravljena, kajti dobra volja Rusije no zadostuje za mir, če ne kaže tudi drugih mirovnih stremljenj. — Zastopnik Poljske za Ukrajino je izročil komisarju zunanjih zadev noto polj. vlade, s katero se predlaga, da se takoj prične pogajanja za trgovinsko pogodbo med obema državama. * Madžarska armada. .V seji madžarske narodne skupščine je bil sprejet zakon o kraljevem madžarskem domobranstvu (honved). Zakon določa, da se madžarska vojska zniža na L*5.004? mož; splošna vojaška dolžnost se odpravi in armada izpopolnjuje samo e prostovoljci. Minister za narodno obrano Belitska je odgovoril z ozirom na izVajanja grofa Apponyja, da S5.C0C vojakov zadostuje za vzdrževanje notranjega miru, zlasti, ker se je popolnoma reorganiziralo tudi orožniištvo in policija, Dvomljivo pa je, ali bo s tem vojaštvom .mogoče zastražiti 2.500 km dolgo madžarsko mejo. Če bi pa skušal sovražnik prekoračiti mejo, tedaj ga bo gotovo zavrnilo 600.000 v vojni izkušenih bivših madžarskih vojakov. Zanimivosti. ■ Naraščanje števila žensk v Evropi. — Čudna ljubezen matere. — Naj višja stavba na svetu. — Brivci in godba. Pred svetovno vojno je bilo na svetu okoli šest milijonov več žensk, kakor moških. Po zadnjih podatkih je narastla razlika na celili 13 milijonov. Nikakor pa ni pričakovati, da bi se število žensk kmalu zmanjšalo. Ženske vojske se menda še ni treba bati, to tem manje, ker skušajo ravnokar v Ameriki rešiti tudi moško tega zla. Toda ta večina ženskemu svetu ne bo nič koristila. Marsikatera bo ostala vse žive dni »devica«, ker ne bo moža in bati. se je, da bo treba povečati samo*-stane ali pa odpreti celibat, # * ' "• v, Neka Američanka, gospa Lee, žena zdravnika, je vložila tožbo za ločitev: zakona. V družini je nastal prepir radi cigaret. Zena je bila strastna kadilka. Sodnik je ižrekel ločitev zako> na. Secl&j pe je bilo treba še razsoditi komu naj pripade otrok. Tu je stavil sodnik’ ženi sledeče vprašanje: »Nočem, da ocenim pušenjc z etičnega stališča, povdarjam pa, da trde strokovnjaki, da ni zdravo odgajati otroke v atmosferi, ki je nasičena z dimom. Odločite so torej: ali se odrečete pušenju ali pa detetu?« Zena se jo odločila za — cigarete. Radi. tega je prisodil zdravnik otroka očetu. # Nek angleški učenjak trdi, da je najvišja stavba,na.svetu kamenita koča pod vrhuncem gore Dohkiapasa v Tibetu. To je koča, ki se nahaja naj- šljevanju, kaj 'bi bil napisal šele brea tega dolgega premišljevanja. Da govorim jasneje: G. Ostragovski piše v tem feljtonu, da je dolgo premišljeval, kaj jo vzrok krize mariborskega gledališča, končno pa jo prišel do spoznanja« da je vsega kriva »nesmiselna kritika«-Kritika je torej kriva, da je gledališče insolventno in da še ni podržavljeno! To je vsekakor trditev, ki. zasluži, da se ji,pameten, človek odkritosrčno nasmeje. V še večj zmoti pa je g. Osirai govski glede namena kritike. On misli^ da je kritika nekaj takega, kakor reklama ter da je njen namen pozivati ljudi, naj gredo v gledališče;, dočim je namen kritike podan že v besedi sami, ki pomeni oceno. Kritika jo ocena u m etn in e pa naj bo to slika, kip, pesem, roman, skladba, igra itd. In ker je krU tika analitična ocena, mora biti vZV1* šena.nad .vsako reklamo, oziroma nad vsak drug namen, razen definicije u-metniške vrednosti. Radi tega bi s0 kritika, pojmovana v najstrožjem in čistem smislu, sploh ne smela ozifati ni-v r.• lin "Kljub tenni pa sem stal jaz kot kritik vedno stališču naših mariborskih razmer te* opazoval predstave našega gledfiiišča* kalikor je to dopustno s tega stališča. (Dalje prih ) 'Maribor, iff, decembral»2?> bolj visoko nad morjem. V njej sta* tnuje tibetanska straža, obstoječa iz 5 ljudi. Višina goire znaša po trigonometričnem morjenju 18.000 angl« sto-Dinj; to bi bilo 18.000 stopinj nad morsko gladino. Ker pa je tam zrak že zelo redek, ni mogoče dolgo vzdržati v tej koči ki se nahaja tam straža le par tednov preko poletja. Pastirji na An1 'daimu pa stalno stanujejo v višini Sez 17.000 stopinj. « * Če gre človek k brivcu, mora nava-flno čakati. V časopisju, ki je navadno že par dni staro, no najde prave zabave in se navadno dolgočasi. Zato so upe-Ijali iznajdljivi Američani v brivnice — godba, ki igra navadno kake poskočne komade. Pravijo celo, da so se ameriški brivci naučili po taktu go-ibe striči in briti, ne da bi pri tem odrezali komu nos. Mislimo pa, da. v Mariboru te novosti ne bo treba upeljati, 5Tri povesti«. Prevod romana ;SŠI;*nibo« izide v doglednem času. — Tragedija vaške ljubosumnosti. Kakor je navada po naših vaseh, so se tudi fantje v Rančah pri Pesnici shajali ob sedanjih zimskih večerih v hišah kjer imajo mlada dekleta, da luščijo koruzo. Kjer je veliko tekmecev, tam je tudi veliko ljubosumnosti in tako se je zgodilo, da so predvčerajšnjem zvečer, ko so se sestali v neki hiši, sprli radi te ljubosumnosti in nazadnje seveda tudi stepli, saj brez tega med vaškimi ljubosumnimi tekmeci ne gre. Ta pretep, pa je končal tako, da je dobil' 25letni kmečki sin Fridrih Senekovič nož v prsa. Težko ranjenega Senekoviča so nemudoma odpeljali na kolodvor ter z vlakom v Maribor, kjer ga je rešilni oddelek prepeljal s kolodvora v bolnišnico. Ostali bodo dobili svoje plačilo pri sodišču. — Proga Murska Sobota—Dolnja Lendava. V Dolnjo Lendavo so prispeli inženerji, ki bodo trasiraili novo železniško progo Murska Sobota—Dom j a Lendava. — Iz Dogoš se nam pritožujejo, da je nastavljenih toliko zanjk za zajce, da bo ves zimski lov uničen. Oblasti bi naj poskrbele, da so preprečijo poskusi divjih lovcev v neposredni okolici Maribora. — Slov. Bistrica Naša Čitalnica priredi dne 17. t. m. ob 7. uri zvečer in dne 18. t. m. ob .°>. uri popoldne v gledališki dvorani hotela »Beograd« gledališko predstavo »Rokovnjači«, narodno igro s petjem. — V Rusiji še vedno lakota. Brezžično poročilo iz Moskve javlja 12. dec.: Namen je obiskal samavsko oblast. V svojem poročilu pravi, da je beda večja, kakor si jo lahko zamišlja človo* ška domišljija. V okraju Budsuluk, kjer že deluje društvo kvekerjev, je pol milijona ljudi, t. j. tretjina prebivalstva brez hrane. V zadnjih treh mesecih je umrlo čez 30.000 ljudi. Umrljivost vedno raste in če ne bo kmalu izdatne pomoči, bodeta umrli pred spomladjo dve tretjini prebivalstva. V mestu Budsuluk se vsako jutro nahajajo na ulicah mrtva trupla, ki navadno leže ves dan na cesti, ker jih ni mogoče pokopati. Nansen je videl na lastne oči, kako so lačni psi kosali človeška trupla. Na pokopališču je ležal kup otroških trupel, približno 60 otrok, vsi nagi, ker so jim obleko ukradli. To je bila žrtev smrti v zadnjih dveh dneh. Vprašal sem grobarje — pripoveduje Nansen — koliko trupel dobe vsaki dan, pa mi niso znali točnega števila, toliko so jih' dobivali. Nepopisna je beda neštetih otrok, ki so sama kost in koža in komaj še premikajo noge: mater, ki s svojimi blaznimi očmi prosjačijo za svojo deco, mož, ki v stra* šnem obupu zro v brezupno bodočnost. Podobne razmere vladajo v vsej vzhodni Rusiji. Ameriški. Rdeči križ in Kvekerji store vse, kar je mogoče. Te dni je dospel švedski Rdeči križ in 741-čel delovati. Vse te pomožne akcije bodo ublažile samo neznatni del strašne bede. Potrpežljivo prebivalstvo strada, trpi in čaka na pomoč, ker še vedno ni izgubilo upanja, da se ga usmilijo evropski harodi. —■ Knez Sahovkoj — zaprt. *Obšče-je delo« poroča, da so v Parizu zaprli ruskega kneza Sahovkoja, ker je poneveril v varstvo mn izročene dragulje v vrednosti 120.000 franlpv. —- Povišanje zelezniških in poštnih tarifov v Nemčiji. »Vossischo Zeitung« javlja, da se s 1. januarjem povišajo železniški in poštni tarifi tako, da liodO -0 krat višji kot; 30 bili v mirnem času. ■ ' ~~ ntež. »Figuro« poroča o sle-• . vv .ffodku Patrijarhalne Ruši-kraju Iv a nov-V oznjesenk ni imela občinska tehtnica dovolj utežev. Kako si pomagati ? Stehtali so občinskega policaja A ikolaja Ivanoviča in ga uporabljajo kot utež. Zgodi se, da je nujno treba stehtati seno. Uteža ni. TTrno ga gredo iskat in ga slednjič najdejo, ko si kuha caj. Vsekakor idilična zgodbica, če^ ni bila izmišljena v pariški redakciji. « — Nezaposlenost v Angliji, število nezaposlenih v 'Angliji je narastlo na 6 milijonov. — Prva kitajska zdravnica dr. Hoa Shoo je začela s prakso v mestu ?loug« kongvr. Študirala je f Edinburkn i" si' tam pridobila diolomo, B O R", Mariborske vesti. Maribor, 15. decembra 1921. m Proslava 17. decembra. Rojstni dan kralja Aleksandra se proslavi v stolnici s pontifikalno mašo, zahvalno pesmijo in molitvijo za kralja, katere se vdeleži vse državno uradništvo. Ma* še bodo imela tudi šolska mladina, ki bo ta dan prosta pouka. Državni in drugi uradi počivajo dopoldan. m 17. in 18. t. m. so trgovine odprte. Dne 17. t. m. je državni praznik. Ker je pa dan ravno zadnja sobota pred prazniki in imajo trgovine mnogo o-pravka, bodo ta dan trgovine celi dan odprte. Ravno tako so odprte tudi tr* govine v nedeljo 18. t m. in sicer od 8.—12. ter od 14.—17. ure. — Trgovski gremij. m Mariborske banke ostanejo v soboto radi pramika zaprte. mPredavanje vseuč. prof. dr. K. Oz-valda: »Kaj je in kaj ni ljudska univerza?« se vrši danes v četrtek ob 20. Kri v risalnici drž. realke Ilf nadstr.) in ne — kakor je bilo včeraj pomotoma javljeno — v deški meščanski Šoli. 111 Novoletna voščila. Opozarjamo naše trgovce, obrtnike in sploh podjetnike na novoletna voščila svojim odjemalcem v našem listu. Voščila sprejema naša uprava po običajnem inserat-nam tarifu. m Iz učiteljske službe je izstopil g. Drago Simončič, učitelj na ljudski šoli v Studencih ter vstopi v privatno službo. m Južna železnica, kakor čujemo, ne misli upoštevati državnega praznika 17. t. m. ter je baje odredila, da bodo njeni uradi poslovali tudi dopoldan, kljub izrecnemu odloku, da mora delo dopoldan počivati. Ali Južna železnica ni v Jugoslaviji. m Dar. Za Jugoslovansko Matico se je nabralo v gostilni Bernkopf na kolinah 250 K. Spominjajte se ob podobnih prilikah Jrtgoslo vensko Matice ter sledite temu vzgledu. 111 Za božičnico pri Sv. Duhu. Objavili smo že parkrat poziv na našo zavedno javnost, naj daruje za božičnico šolski mladini v naši obmejni postojanki pri Sv. Duhu' na Ostrem vrhu, toda prejeli smo doslej samo 100 K. Ali res ni več nikogar med nami, ki bi se ustni* lil ulx)ge obmejne šolske dece ter ji s par kronicami pomaga! pripraviti veselje, ki ji bo ostalo trajno v spominu. B^ez požrtvovalnosti si ne bomo vzgojili trdnih graničarjev. Darujte, še je čas! 111 Zalaganje 7 ledom. Lastniki ledenic so že nekaj dni pridno na delu ter neprestano dovažajo led, posebno iz drugega ribnika- Led je nenavadno debel, sicer pa to ni čudno po mrazu s katerim nas je zadnje dni. obla-godarila. malo zgodnja zima. m Državna loterija. Srečke za novo kolo so dospele in se razprodajajo pri blagajni glavne pošte: razpošiljajo se tudi izven Maribora. Žrebanje prvega razreda se vrši že 3. januarja 1922. m Izgubljeno in najdeno. V Stross-maverjovi ulici se je našla palica s srebrom okovana in vtisnjenim mono-gnunom. Dobi se v Krčevini št: 115. m Nesreča pri sekanju drv. Pri sekanju drv si je včeraj odsekala kos palca na levi roki 16-letna Frančiška Ivančič, služkinja pri delikatesnem trgovcu Prinčiču v Šolski ulici. Rešilna postaja ii je podelila prvo pomoč. m Pevski večer g. M. Šimenca, operetnega tenorja, v petek 16. decembra v Veliki kavarni. 1954 m Kavarna Central. Danes koncert salonskega orkestra Perc-Comelli, začetek ob 8- url. 1751 Ameriški podadm:ral v Splitu. LDIT Spl it, 13. dec. V sredo dospe v Split ameriški podadrmral Nieblach ua dreadnoughtn »Tltati«. Splitsko meščanstvo se pripravlja na slavnosten sprejem. V čast podadmiralu se bo priredil banket in lov na Marjanu ter zlet v Solin. V petek bo podadmiml nadalje’ *Tal pot v Dubrovnik. Trgovinska pogodba z Nemčijo. LDU Beograd, 13. dec. Presbiro poroča iz Londona: »Times« javljajo, da je med Nemčijo in Jugoslavijo podpisana trgovinska pogodba, ki stopi v veljavo takoj, ko jo ratificirata obrt ■parlamenta« *. Stran 3, H 1'IMM MM. Ptujske vesti. . Stanovanjski urad. Naš stanovanji ski urad je pričel, sedaj končno pošlo* vati na mestnem magistratu ter sprejema stranke vsak torek od 17 do 19< ure. . Naraščanje draginje. Kakor povsod, tako narašča draginja tudi pri nas, vendar pa menda nikjer tako rapidno* Cene masti so poskočile celo že na 96 do 100 K, kg sladkorja v kockah' se prodaja po GO K, čeprav je bil še nedavno cenejši, jajca stanejo 10 K, sv jih' pa sploh no dobi, ker pokupijo vse izvozničarjn Maksimalnih' cen se seveda nihče ne drži. . O Deoklecijanovf palači v Splitu bo predaval jutri, v petek ob 18. uri v mestnem gledališču g. M. Abramih, ravnatelj državnega muzeja v Splitu, Predavanje, ki bo izpopolnjeno s ski-optičnimi slikami, priredil tule. muzej, društvo. . Občni zbor poverjeništva splošne organizacije vojnih invalidov, vdov in sii*ot v Ptuju, se vrši v nedeljo, dne 18. t. m. ob 0. uri dop. v spodnjih' prostorih Narodnega doma. K občnemu zboru so vabljeni vsi člani in članice, kakor tudi vsi invalidi, vdove in sirote, čeprav morda še niso organizirane in dalje vsi, ki se zanimajo za. to organizacijo. V organizaciji, v skupnem nastopu je moč, zato vsi na plan! . Kabaretni večer v Ptuju. V peteli. dne 16. t. m. se vrši v kaVarni »Evropa« kabaretni večer g. Povlieta, komika. iz Maribora. Poleg tega igra stalna damska kapela. Začetek točno ob 20 uri. Narodno sledaSišfe. Repertoar: Četrtek 15.: rPoljska kri", Ab. C. Sobola 17.: „Ofce“. Ab. A. Nedelja 18.: Ob 15. nri „Fnvn“, ljudska pred. slava ob polovičnih cenah. — Ob pol SO. uri „Poljska kri“. Izven ab. Torek 20.: „Poljska kri“. Ab. B. Četrtek 22.: ^Vzgojit«!j Lanovec*. Ab, C. Nedelja 25.: Ob 15. uri •„Poljska kri?. Irvsn ab — Ob pol 20. uri »Oč.e“, delavska predstav/ ob polovičnih cenah. Pondeljek 20.: nSvet‘. Izven ab. Torek 27.: ,Poljska kri“, Ab. A. (,'etrtek 29.: „Za narodov blagor11. A b, B. Petek 30.: „Oče“. Ab. C. Kultura in umetnost x Cankarjeva proslava. Splošna del- kult. zveza »Svobode«, podružnica Maribor priredi v nedeljo, dne 18. t. m< ob 10. nri dopoldne v kazinski dvora* ni Cankarjevo proslavo. Predavala bodeta. prof. Ivan Favai in posl. 11. Golouh- Tretja točka bodo recitacije it Cankarjevih dol. Recitirala bodeta gg< Bratina in Skrbinšek. Ceno prostorom so določene od 2—5 din, stojišče 1 din-, za dijake 50 para. čisti dobiček je namenjen za Cankarjev spomenik v Lju* bljani. Predprodaja vstopnic se vrši v trgovinah Zlata Brišnik in Hofer. x K X. simf. koncertu tuk. vojaško godbe v soboto, dne 17. t. m. ob 20. (8.) uri A’ Gotzovi slavnostni dvorani. Sobotni koncert, bo nudil mariborskemu občinstvu izredno izbran program-»Šeherazada« jo dovršeno delo, čigar harmonije se odlikujejo po posebni izvirnosti in svežnosti. Bimski j-Korzakov jc eden najboljših ruskih skladateljev. On obvlada izborno koloristični, opisujoči način glasbe. Simfonična balada »Vojvoda« njegovega velikega. rojaka, in predhodnika P. I. čaj' kovskega, obravnava zelo dramatično snov. Toda tudi tukaj stopa v ospredje skladateljeva lirična narava. Poleg brutalnega, silovitega izraza ctuša.vne vzrujenosti zazveni nenadoma dekliško nežna. melodija na uho. Bruchov violinski koncert, uživa med goslači ve* liko slavo in je stalno na repertoarju' velikih mojstrov. Ker svira solo partijo naša domača umetnica gospa Bran« dl-Peli kanova, je popoln uspeli zagotovljen. Zadnjo točko tvori Griegov-»Sigurd .Torsalfar«. Kakor vse Griego-ve skladbe prevevajo tudi to severna narobne pesmi, vtiskavajoč pečat posebne, skrivnostne lepote. Iz vsakega dela tega velikega Norvežana diha čista. poezija in to je vzrok, da si zna mahoma osvojiti vsa- srca. — Predproda- V&ttipnic od 'dajhleš Haljo v trgovitiaU Jos. ,tai Brišnik, Slovenska ul. in Hofer, Šolska ulica. Mf ■•»■v-■-.-.* '• s Gospodinjski koledar Jngosloven-ske Matice. Kar smo že davno pogreša* fli, ikar je manjkalo osobito našim gospodinjam, to nam je dala sedaj naša fjugosilovenska Matica, ki je izdala pod Bpretnim uredništvom priznane pisateljice Utve gospodinjski koledar. V, libri dele je razdeljen gospodinjski koledar- Prvi del obsega koledar, kolkovne lin poštne pristojbino, mere in n teže in (kratke podatke o naši vladarski hiši. Temu sledi cela vrsta izbranih člankov naših prvih strokovnjakov in strokovnjakinj o gospodarstvu. Univerzitetni prof. dr. Kušej priobčuje članek >2ena kot soproga in mati«, o zaščiti" materinstva in dojenčkov piše Štebi Alojzija. Minka Govekarjev*, razpravlja o »Poklicu gospodinje«, »Materam« pa je napisala toplo občutene bosede Marica Bartol; nakar sledi vsega uvaževanja vreden članek Marije Kmetove »Nelcaj besed«, »Razdelitev dnevnega dela v T ”, i** ‘■"tl I .1 A.V ".»VfUJ«/ ■ sko gospodinjski tečaji po deželi« gospoda Rolmnnna sta nadaljna članka, ki strokovnjaško obravnavata naše še vse premalo razvito gospodinjsko šolstvo. Slede praktični nasveti za gospodinje, ki jih uvaja članek Jerice Zemljanove »Velika noč v gospodinjstvu«. Članku sledi temeljni spis gospoda. ■ Čmagoja. o vrtnarstvu, ki je bogat naj* 'boljših' nasvetov za gospodinje. O naših narodnih nošah spominja prof. Si e. Ko iprejme še gospodinja koristne nasvete za dom in za kuhinjo, zaključuje posel-ski red, izvrstno urejen in bogat prvi del koledarja--Drugi, dol je izpolnjen s stroškovnikom, ki je sestavljen tako pregledno in tako obsežno, da navaja naravnost vsako gospodinjo k rednemu zapisovanju vseh izdatkov. Po pravici pravi pisateljica, da je stroškovnik spominska knjiga vsako gospodinje. Zato je prav, da mu je odmerjen tako velik prostor 112 str. velike o«, m črko. Koledarju so še pridoljeni številni o-glasj, ki so .Tugoslpvenski Matiči v čast, pa tudi Ar vestno podporo, vsled česar.se naj gospodinje ozirajo na tvrdke, ki imajo smisel za Jugoslovansko Matico. Gospodinjski koledar ,Tn-Igoslovenske Matice je vezan in šteje brez i-nseratov .100 str. velike osnierke. Velja za člane 90 K, zn nečlan p ',10 K in se naroča, pri .Tugoslovenski Matici, Ljubljana, pred Škofijo št, 21. Gospodinje! Naj ne bo slovenske hiše. ki ne bi imela gospodinjskega koledarja "Jugoslovanske Matice«. x Nazadovanje dunajskih opor. Ker w> vsled zadnjih nemirov tujci zapu-Btili^ Dunaj, se opaža finančno nazadovanje dunajskih opor. 7,lasti dvorne opere. Obstoj nekaterih gledališč jo ies-: no ogrožen. •' gozda jima Se prišel nasproti' 'danasnj obtoženec 221etni Koloman Šondor, držeč .y desni roki vojaški bajonet,, ves krvav in pa revolver. Na vprašanj«, kaj se je zgodilo, jima je samo odgovo* ril, da ga je s tem orožjem Novak na padel. Ni pa povedal, da bi bil on Novaka ranil ali da je Novak sploh ra njen. Sand or je odšel naprej, ivnenova na pa sta šla pogledat v gozd. Tu se jima je nudil grozen prizor. V mlaki kr* vi je ležal Aleksander Novak mrtev trikrat zaboden v desnp stran prsi. Ob toženec je šel med tem k županu in o-rožništvu, kjer je prijavil, da ga je umorjeni napadel in ga ranil v levo rolco, on pa je zbežal, dočim je Novak bežal za njim ter pri tem padel na ba jonet. Iz predzgodovine tega umora je znano, da so bili Šandorjevi in Nova ko vi radi neke zemlje že od nekdaj v prepiru ter so se radi tega že več časa tožarili. Tudi par dni; pred tem umorom so imeli tak prepir. Mati obtoženca je pričakala umorjenega, mu izpodbila noge ter klicala obtoženca, naj pvi* de in ga ubije, češ: hodi, Kolman in ga izmekni (ubij!). Nato je prihitel sin „ vilami in udaril pomotoma namesto u-morjenega, svojo mater. Novak je nato zbežal k v bližini se nahajajočim pastirjem, ki so ga ubranili pred nadaljnjim napadom. Obtoženec je potegnil pfi tem iz žepa revolver ter zagrozil da lw vse postreljal. _ Pri današnji razpravi obtoženec odločno taji, da bi bil izvršil umor ter tr* di, da je orožje last umorjenega. Zaslišanih je bilo 13 prič, ki pa ne morejo izpovedati, da bi bile fo orožje kedaj videle pri obtožencu. Sodolovanja pa sta bila osumljona, tudi brat obtoženca in njegov svak, toda v predpreiskavi se jima ni moglo dokazati ničesar. Proti konqu razprave je izpovedala Priča ImranniSka Novak, da je neki Jožef Korošec opazoval ves umor in ve, da so ga izvršil* vsi trije osumljeni. Zn-ro-vornik dr. Haas je predlagal zaslišanje te priče, vsled česar je bila razprava preložena. Sokolstvo. o Gdborova seja »Sokolskega d ra* štva v Mariboru« se vrši danes, v četrtek, dne 15. t, m. zvečer. Začetek ob uri v društveni sobi Narodnega doma Zdravo! Šport. trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani da se bo vršila 'dne 22. decembra 1921 pismena .ofertalna licitacija glede dobave 2.000 kg loja. Predmetni oglas in pogoji so v pisarni, trgovsko in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. ■g Dobava drv. Komanda Dravske divizijske ' oblasti v Ljubljani, ilama-nja trgovski in'obrtniški zbornici v Ljubljani, da »se bo sklenila dne 2o. decembra 1921 ob 20. uri dopoldne- pri divizijski intendanturi v Ljubljani ter pri komandah vojnega okrožja v Celin in Mariboru direktna pogodba za doha.o drv za mariborsko in celjsko gami*5jo. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani, pogoji, pa pri divizijski intendan* turi v Ljubljani in pri vojnih okrožjih v Celju in Mariboru interesentom na vpogled. E i g! Božična novost! 1 OSKAR WILDE: « .: K*vKorotan. Dne 16. t. m. ob 20. uri se vrši volevažna seja v gostilni -Maribor«. Vsi gg. odborniki in člani naj se seje sigurno udeleže. — Tajnik Gospodarstvo. Borza 15, decembra. r ! y!’,i.h:«!SVIZC : HerIin --SS. Newyoik 0.15, Umki.2l.oO, Paru 41,20. Milan 83.55, Praga (Uo Budimnoita 0.75, Zagreb, 1.S0, Vmflnvn 0 18 L>i;naj 0 uo,.avstrijske žiposnfio krone 0 12, ' Zagreb, devize: Berlin čele 1*2—154..—. izplačiln I4.;i_151,—, Milan i -.plačilo ) 185—11)00. cek 1185 London 1080-1090, Nnvvork 25 '— i! k P^T~21/°’, r,a(Ja 314~^- &ica « w Buna.) 4—4.10, Badim|*«8!a 38.25-38.75; v »J.« te: dolarji 557-25J1.E0, avstrhsfce , S* IT.4'00’ rub,j' 2(5—30, feSke krone !S25 lunti lOJo, Iranki 2050,' nunoleoui ‘JOO 95o' marke 140—148, leji 212, lire a ISO. HI DRAM n V ŠTIRIH DEJANJIH, PREVEL: RADIVOJ REHRR, Ravnatelj Andrej Žmavc: Razmišljevanje o vinski trgatvi 1921 na državni vinarski in sadjarski Š6li v Mariboru. (Nadaljevanje), Vse to prednosti in mnogo drugih ima hidravlična preša' (bolja je s pritiskom od zgoraj nego obratno!) katere si pa mali vinogradnik no more nabaviti, niti bi se mu to izplačalo. Priporoča sc nje skupna uporaba, predvsem zadružna. Ali takih zadrug prn nas žal nimamo. Ko nastopi v našem vinogradniku kriza, velika gospodarska stiska, bodo morda na,stale take organizacije, če no bo prepozno za izdatno orlpoinoč. Taka združenja bi morala nastati baš v ugodu-h prilikah, ki bi se mogle šo bolj izboljšali; prehod v slab Je čase ac, Li bil tako občuten, ni*-koli pa ne katastrofalen, kakor rse je sicer opravičeno bati, ako se bolje ne pripravimo za pretresljaje v vinskem gospodarstvu, ki so po mnenju vešča-iov• neizogibni v doglednem času. Vinarska in sadjarska šola v Mariboru je nabavilo lotos novo hidravlično prešo j5 dvorna košema, ki se bo žo v par letih izplačala popolnoma. Pri razmeroma majhna vinski produkciji — sadja etos žal sploh ni bilo za prešanje — se je dobilo s to moderno napravo približno 10 lil mošta več, nego so ga moglo iztisnili sta rejo preše na vijak. tT-POŠtevaiti bi se še moralo, koliko časa in dela se je s tem prihranilo; nočno delo v preŠnici je sploh odpadlo, ker se jo mogel ve« grozdni materija! obdelovati sproti. Koliko in takšno kvaliteto nam ie dalo leto1921 ? Predvsem Je treba omeniti, da- je v Šolskem vinogradu mnogo sort na mnogih podlogah, kakor jih ne najdemo v nobenem praktičnem vino-gr3ds’rem gospodarstvu, ker služi ta nalila oznanila. Vinska steklenice (buteljke) 1 kupu p v j ato nino.iino tvrdka f;ju;-0 Valjak, Mlimka ul. 2 in Grajska klet. <2007 3-1 Mariborska tiskarna (’. d. proda razne Tesone zabofo in raz- i li«ni ovojni papir po 'ako ugodni coni. sad za mnogovrstne poskuse, tedaj za šolsko-učne svrhe. Vendar pa, je dal 1 ha vinograda povprečno okroglo 50 hi mošta s povprečno nad 20.procentov (%) sladkorja po klosterneuburški moštni tehtnici* in okroglo 8 promil (%0) kisline. Po vprečna letošnja produkcija v Sloveniji ^ia znaša največ okroglo 35 hi. Iz 100 kg grozdja seje naprošalo povprečno okroglo 75% mošta. Nekatere bolj znane soite so pa obrodile na 1 ha tako-le: Zlahtnina (slabo ocvelal) 12 do 39 h), 18.5% sladkorja, 7%0 kisline; beli burgundec 50 do 68 hi, 21*5 do 23‘5% sladkorja, 9%a kisline; rulandec 58 hi, 23% sladkorja, 10%0 kisline; rizling 25 do 100 hi, 18 do 20’5% sladkorja, 67 do 10%o kisline; mdzlovina (šipon) 32 do 130 hi, 19 do 20-5%, sladkorja, 8-5%0 kisline.; laški rizling 8 do 50 hi, 22 do 23-5 % sladkorja, 7-5 do 8-5%o kisline; silvanec 19 do 138 hi, 19 do 21-5% sladkorja, 7 do 9%0 kisline; traminec rdeči 10 do 61 hi, 20*5 do 23 % sladkorja, 8 do 9%a kisline; veltlinec zeleni (majhna parcela) 38 hi, 21’5% sladkorja, 7%o kisline; muškatelec 14 do 32 hi, 21 "/o sladkorja, 8%o kisline. Najnižje množine pridelka so nastale vsled uporabe poskusnih- neprimernih podlog in radi izdatnega pomlajevanja številnih trt pri rezi na posameznih po' skusnih parcelah. Kmetijsko-kemijski zavod v Mariboru je preiskoval vse mošte na njih ekstrakti iz katerega se izračuna količina sladkorja, ki je na tej podlagi za par pr o* centov višja, nego smo zgoraj izkazali na podlagi klosterneuburške moštne tehtnice. Iz vsega sledi, da bodo imela letošnja vina zgoraj navedenih sort, čim bo ves sladkor pokipe!, od 11 do preko 14 volumnih procentov alkohola, kar je za naše klimatične razmere izredno mnogo. Poleg tega so mlada vina izredno aro' matična in prijetno dišeča. Zanimivo je, da so imeli mošti istih sort izbornega letnika 1917, ki nam js še v dobrem spominu, manj. sladkorja a tudi manj kisline, nego 1921; tako na pr. žlahtnina 16-25% sladkorja, 5'75%o kisline; beli burgundec okroglo 20 °/o (8 %0); rulandec 22-5 % (6%0); rizling 18-5% (S %0); moziovina 18% (7°/^}; laški riziing iS'5% (7%ft); silvanec 20% (8%0); traminec rdeči 19-75% (6%0); veltinec zeleni 19-75% (6’2 %o) itd. Glavna trgatev se je vršila tudi 1. 1917. mesec.1 oktobra ter se je končala 24. oktobra dočim se je letos zategnila z ipanjšini delom do 5. novembra. Kvaliteta letošnjih poznih trgatev bo v splošnem prekašala kvaliteto letnika 1917; ntkaj več »zrele* kisline ji bo celo v prid. Ne pozabile naročnino! Glavni urednik: Ra d 1 v o j Rehar. Odlovom* urednik: R u d o I f Ozim. Naznanilo otvoritve! Izvrstno Izide prihodnji teden v Mariborski tiskarni. Porotno sodišče. Maribor. 14. decembra 1921. Umor v MurSaneih. - Danes se je vršila razprava o zagonetnem umoru v Muršaneih (Prekmurje) dne 9. septembra 1921., katerega žrtev je bil 221etni posestniški sin A-leksaiuler Novak iz Muršancev. Okoli 6. ure kritičnega dne so slišali v bli-f' i««a* 86 nahajajoči domačini iz bližnjega gozda klicanje na pomoč. Jože Novak m Lajoš Horvat, ki sta v bližini pasla, sta hitela proti gozdu. Iz kislo zelje: na debelo od 200 kg 7 naprej, tudi celi va-« gon, po jako nizki ce- o ni prodaja Ivan Štancer Studenci, Franhpanova ul 12. g Mariborsko sejmsko poročilo. Na živinski semenj 13. t. m. se je prignalo S bikov, 362 volov, 222 krav, 6 telet in 1 konja; skupaj 399 glav. Povprečne oene za kg žive teže so bile sledeče: debeli voli od 2&— do 23.— K; polde-boli voli od 15.50 do 19.— K; plemenski voli od 14.— do 15j— K; biki za klanje od 13.— do 19.— K; klavne krave debele od 12.— do 18.— K; plemenske Krave od 10« do 15.— K; molzne kra* vo od 12.— do 18.— K; breje krave od 12, do IS.— K; mlada živina od 12,— do 17.— K; krave za klobase od 7.50 do 9. K. — Mesne cene: volovsko meso I. vrste kg 22.— do 24— K; volovsko meso n. vrste ikg 18,— do 20.— za dnevnik se išče. Ce mo- -k; meso od bikov, krav, telic 16— K; goče mlaj ji 'upokojenec, telečje meso I. vrste Ikg 20.— K; telečje Vstop takoj. Prošnje z na-meso IT. vrste kg IS.— K; svinjsko meso vedbo referenc in s spri* svezp kg 32.— K. čevali je nasloviti pa rav* - P.potav« loj#. Ravnateljstva Hr- nafeljstvo Mariborske tl-zavnm železnic v Subotici naadanja? skarne, Maribor. * iMmMk in izdajatelj s Konzorcij MTabor“. Cenjenemu občinstvu Maribora in okolice dajem vljudno na znanje, da sem otvoril v MARIBORU, Gosposka ulica štev. 13 trgovino s steklom porcelanom, kamenino, svetilkami, okvirji za slike in se bom vedno potrudil, da zadovo-■ Ijim kar najbolje svoje cenjene odjemalce. j 7. velespoStovnnjem Ernst Gfirt, steki, mojster. Prevzemam tudi domača steki, dela., 200S SM (Jpravnikaf Proda se radi smrti zaloga električnega materijala, razni materija! *a ure in gramofone (30 velikih stekel za ure) za 20.000 Iv. Ponudbe na na^ov ■ D v m 2005 2-2 Krekova ulica it 2,.U. nadstropje levo. Tiska: Mariborska tiskarna