OBRAZLOŽITEV UVOD ' w Samoupmvni sporazum o temlejih plana občinske izobraže-valne skupnosti za obdobje 1981 - 1985 (v nadaljnjem besedilu: samoupravni sporazum) je pripravljen na podlagi določil Zakona o svobodni menjavi dela na področju vzgoje in izobraževanja in Zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (oba Uradni list SRS št. 1/80). Določila teh dveh zakonov opredeljujejo vsebino samoupravnega sporazuma: — obseg, vrsto, kvaliteto storitev (1., 2., in 3. člena samouprav-nega sporazuma), — standarde in normative (4. člen), . . - pogoje in kriterije pod katerimi bodo storitve na razpolago uporabnikom — doplačila (5. člen), - kriterije in merila za ugotavljanje cen in povračil (6. in 7. člen), - objekte in opremo, ki bo pridobljena po samoupravnem sporazumu, lokacija, zmogljivost. potrebna sredstva (9. in 10. člen). - programe za Jfatere se združujejo sredstva po načelu solidarno-sti in vzajemnosti, program skupnih nalog občinskih izobraževalnih skupnosti v Ljubljani (12. in 13. člen), zagotovljeni program in sistem solidarnosti — v SR Sloveniji (14. - 26. člen), program skupnih nalog osnovnega izobraževanja — v SR Slovenije (27. - 32. člen), program vzajemnega investiranja — v SR Sloveni/i (33. in 34. člen) f program skupnih nalog, ki se uresničujejo preko Izobraževalne skupnosti Slovenije (35. člen) - skupne obveznosti udeležencev (36. člen), - način ugotavljanja potrebnih sredstev za posamezna leta (37. — 42. členj, • — spre/em in vsebino plana (43. in 44. člen). - osnove in merila za združevanje sredstev (opredelitev je v posameznih poglavjih oziroma členih, kjer so določeni posa-mezni programi in naloge, za katere bodo sredstva združena), - ukrepe za odpravljanje motenj (46. člen), - spremljanje in nadzor nad uresničevanjem samoupravnega sporazuma (45., 46., 47. in 48. člen). POJASNILA K POSAMEZNIM POGLA VJEM Program osnovnega izobraževanja v občini (1. do 8. člen) V samoupravni sporazum so vključeni programi storitev, storitve in dejavnosti za katere so se uporabniki in izvajalci dogovorili s samoupravnim sporazumom o temeljih plana za obdobje 1976 - 1980 in kibijih v obdobju 1981 - 1985 obdržali oziroma njihov obseg tudi povečali. Iz 3. člena so razvidne posamezne oblike in obseg storitev. Obseg posameznih storitev je opredeljen na podlagi elementov izvajalcev, predlogov organov občinskih izobraževalnih skupnosti z upoštevanjem standardov in normativov (4. člen) v skladu z zakonom. V predloženem samoupravnem sporazumu je predvideno pove-čan/e števila več vrst storitev. Povečuje se število oddelkov osnovne šole, oddelkov celodnevne osnovne šole (COŠ) — torej število oddelkov v celoti. Povečuje se število skupin jutranjega varstva v OŠ in tudištevilo oddelkov glasbene šole. Število oddelkov OŠ raste hitreje kot število učencev predvsem zaradi uveljavljanja normativa 32 učencev/oddelek. Povečanje števila oziroma uvajanje oddelkov Co4 naj bi potekalo takole: Bežigrad - OŠ ,/\. b. Maksa Pečarja" - od 12 oddelkov v letu 1980 na 32 (vsi razredi) v letu 1985, - OŠ ,,dr. Vita Kraigherja" - od 14 oddelkov vletu 1980 na 16 (od 1. do 4. razreda) v letu 1985, - OŠ ,,Franceta Bevka" - od 14 oddelkov v letu 1980 na 18 (vsi razredi) v letu 1985, Center - OŠ,/?. h. Toneta TomšiČa" - od 11 oddelkov v letu 1980 na 17vletu 1981 (vsi razredi), - OŠ ,,Tone Čufar" - od 7 oddelkov v letu 1980 na 22 v letu 1981 (vsi razredi), - OŠ ,,Prule" -od6 oddelkov v letu 1980 na 12 v letu 1981 (od 1. do 4. razreda), Moste Polje - OŠ ,Jože Moškrič" - na COŠ preide 20 oddelkov od 1. do 4. razredavleto 1981, - OŠ ,,Adolfa Jakhla" - na COŠ preide 16 oddelkov od 1. do 4. razjeda v letu 1983, - OŠ ,,Kette/a in Murna" - na COŠpreide 12 oddelkov od 1. do 4. razreda v letu 1984, Šiška - ,,0Š Zvonka Runka" - na COŠ preide 10 oddelkov razredne stopnje v letu 1982 in 11 oddelkov predmetne stopnje v letu 1985. - ,,0Š Rihard Jakopič" - na COŠ preide 12 oddelkov razredne stopn/e v letu 1984 in 12 oddelkov predmetne stopnje v letu 1985. - v OŠ ,Alojz Kebe". OŠ ..Franc Marn", OŠ ,,n. h. Staneta Kosca" je v letu 1980 44 oddelkov in jih bo 53 v letu 1985 zaradi povečanja števila oddelkov, Vič Rudnik - OŠ ,,Krimski odred" Preserje (vključeno z OŠ Rakitna) — na COŠ preide 8 oddelkov razredne stopnje v letu 1983 in 8 oddelkovpredmetne stopnje v/etu 1985, - PŠ ,,Črni vrh" - na COŠ preideta v letu 1982 2 kombinirana oddelka razredne stopnje v letu 1982, - OŠ ,,Trnovo" - na COŠ preide v letu 1984 10 oddelkov razredne stopnje in v letu 1985 še 10 oddelkov predmetne stopnje. Predloženi razvoj je po dosedanjih podatkih in ocenah maksi-malen. Podatke o številu oddelkov bo potrebno še uskladiti na podlagi najnovejših demografskih podatkov (ki nam še niso na voljo) in dohodkovnih možnosti uporabnikov, ki bodo znane v času usklajevanja (3 — 4 % rast sredstev). Pogoj za predložen razvoj COŠ je poleg zagotavljanja sredstev za redno dejavnost - realne možnosti bo možno ugotoviti po usklajevanju na vseh ravneh. (Na večanje obsega posameznih programov, ki se izvajajo na občinski ravni, bo vplivalo tudi združevanje sredstev za programe na ravni SR Slovenije — solidarnost; program skupnih nalog osnovnega izobraževanja; pro-gram vzajemnega investiranja; program skupnih nalog, ki se uresničujejo preko Izobraževalne skupnosti Slovenije (14. člen -35. člen samoupravnega sporazuma) tudipravočasna izgradnja objektov — 10. člen samoupravnega sporazuma. Zmanjšanje predvidene razširitve materialne osnove dela bo povzročilo poča-snejše uvajanje oddeikov COŠ. Število oddelkov PB se zmanjša (v Ljubljani), čeprav je predvidena rast enaka rasti števila učencev. To neskladie pojasni dejstvo, da se v osnovnih šolah, ki preidejo na COS, ukinejo oddelki PB. To pa še vedno ne daje finančnega kritja prehoda na COŠ, ker je novih oddelkov COŠ več kot ukinjenih oddelkov PB. Če obseg sredstev, ki bodo združena, ne bo zadoščal za sedaj predvideno uvajanje COŠ, bo možno nekaj sredstev še sprostiti (predvsem v občini Center) z ukinitvijo oddelkov PB na predmetni stopnji. Predvidena rast števila skupin jutranjega varstva je enaka rasti števila učenev. Predvideno povečanje itevila oddelkov glasbene Šole je enako povečanju, ki so ga glasbene šole dosegle v sedanjem srednjeročnem obdobju brez ustreznih sklepov skupščine Mestne izobraževalne skupnosti Ljubljana. Za izračun vrednosti predloženega programa je upoštevano dejansko stanje. Rast števila oddelkov bo možna le v primeru, da bodo glasbene šole obnov/jene oziroma zmogljivosti tudipovečane (Glasbena šola Vič za vsaj 500 mest — objekt je dotrajan in adaptacija ne pride v poštev}. Ostale zmogljivosti v obsegu 500 mesč— predloženih je sicer 1000 mest vendar je glede na realne možnosti glasbenega šolstva in potrebe na drugih področjih treba zmogljivosti zmanjšati — bo potrebno razporediti med GŠ Franc Šturm in novogradnjo osnovnih šol v skladu s stališči komisije za COŠ pri Zavodu SRS za šolstvo v zvezi s povezovanjem dejavnosti glasbenih in osnovnih šol. Ustrezne sklepe o uvajanju COŠ, ukinitvi oddelkov PB in drugih spremembah v sestavi programa bo sprejemala skupščina občinske oziroma mestne izobraževalne skupnosti (če bo šlo za skupne naloge) ob sprejemanju letnih planov. Predloženi samoupravni sporazum ne predvideva širjenja de-javnosti Pionirskega doma, Svetovalnega centra za otroke, mlado-stnike in starše, društev, družbenih organizacij in njihovih zvez in drugih izvajalcev katerih storitve niso opredeljene v 3. členu samoupravnega sporazuma. Standarde in normative za izvajanje vzgojnoizobraževalnih programov določijo uporabniki in izvajalci s samoupravnim spora-zumom v skladu z zakonom. Standardi in normativi, kiso vključeni v 4. čten so oblikovani na podlagi standardov in normativov, ki so jih uporabniki in izvajalci sprejeli v skupščinah izobraževalnih skupnosti v Ljubljani konec leta 1978. Predlagane dopolnitve oziroma spremembe so pripravljene na podlagi zakona, spoznanj in prakse in potreb nadaljnjega razvoja vzgoje in izobraževanja ter so naslednje (zaporedne številke iz 4. č/ena): tab. 24 I 2. Število delavcev na oddelek s srbohrvatskim jezikom (novo) 5.a Število delavcev na oddelek COŠ s prilagojenim programom (novo) 16 8. Število delavcev na oddelek glasbene šole (novo) II. 1. Število učencev v oddelku osnovne šole (novo) IV. Število snažilk Sprememba normativa od 600 m2 na 500 m2 VII. Šolske ekskurzije (novo) IX. 13. Delo v času ustanavljanja OS (novo) V 5. členu so opredeljene storitve za katere starši oziroma občani, ki se izobražujejo prispevajo iz svojih sredstev. S tem samoupravnim sporazumom si uporabniki povečajo obseg vzgoje in izobraževanja za katerega združujejo sredstva iz osebnega dohodka, glede na obdboje 1976 - 1980 tako, da v skladu z zakonom vključuje tudi financiranje šolskih ekskurzij. V 6. in 7. členu so opredeljeni kriteriji za ugotavljanje cen in povračil. Cene za izračun vrednostiprogramov za vsa leta so stalne. Program investicij (9. in 10. člen) Obseg sredstev za investicijsko vzdrževanje se realno veča 1 % na leto. Na ta način bi skušali preprečiti nastajanje škode na objektih in jih vzdrževati na ustrezni ravni. V letu 1981 se bo predvidoma končala gradn/a zadnjih osnovnih šol programa samoprispevka II. v 10. členu so prikazana sredstva, ki so jih po družbenem dogovoru dolžni udeleženci prek izobraževalne skupnosti zagotoviti za sofinanciranje programa Samoprispevka II. Obsega teh sredstev in anuitet ni možno zmanjšati, ker so to obveznosti, ki so jih udeleženci prevzeli v srednjeročnem obdobju 1976 — /550 in jih bodo izvršili delno tudi še v naslednjem obdobju. Obseg predvidenih investicij bo potrebno še zmanjšati. Odprto pa je tudi vprašanje zagotavljanja sredstev za razširitev materialne osnove dela izvajalcev. V primeru, da bodo ta sredstva vključena v programe občinske izobraževalne skupnosti bo potrebno zaradi omejenih dohodkovnih možnosti uporabnikov zmanjšatizakonsko neobvezne programe. Zaradi prenašanja investicij, ki so bile načrtovane a ne uresnične v letu 1980 - OŠ Fužine - Moste Polje, OŠ v KS Dolomitskk odred - Šiška (prvi odstavek točka 6.5. Resolucije o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije v letu 1980), v naslednje srednjeročno obdobje /e v letu 1981 predvideno, da bodo združena v teh dveh občinah sredstva za gradnjo teh dveh šol. Realno bo možno začeti graditi le OŠ Fužine, ker so že pripravljeni vsi potrebni dokumenti. Zaradi določenega časa, ki/e potreben za pripravo investicijskotehnične dokumentacije in komunalno opre-mtjeno zemljišče lahko pri večini objektov zapisano leto smatramo kot leto začetka ne pa zaključka gradnje. Delo samoupravnih organov in strokovnih služb (11. člen) V 11. členu so opredeljena sredstva za kritje teh stroškov glede na enako organizacijo in obseg zaposlenih v skupni službi izobraže-valnih skupnosti Ljubljane kot so jo decembra 1977 opredelile skupščine izobraževalnih skupnosti v Ljubljani. Razlika med občinami nastaja zaradi različne organiziranosti služb na občinski ravni oziroma njihove načrtovane reorganizacije v skladu z zako-nom. Program skupnih nalog OIS v Ljubljani (12. in 13. člen) . l Glede skupnih natog občinskih izobraževalnih skupnosti v Ljubljani se stališča delegatov skupščine Šiška bistveno razlikujejo od stališč ostalih štirih občin. Če ne bo prišlo do večje uskaljenosti stališč, bi to lahko povzročilo motnje v uresničevanju nalog in zagotavljanju povračil izvajalcem za opravljeno delo. Stališče delegatov skupščine OIS Siška je, da naj bodo v bodoče skupne naloge 01S v Ljubljani: — program storitev osnovne šole za učence v Kliničnem centru, — program storitev s katerimi se uresničuje predmetnik z učnimi načrti v organizacijah za usposabljanje otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, — program storitev za osnovnošolske otroke v domovih in domovih organizacij za usposabljanje, — dejavnost družbenih organizacij in druStev na mestni ravni, — dejavnost sredstev obveSčanja (LRP ,,Glas Ljubljana, INDOK Center Ljubljana), — delo samoupravnih organov in strokovnih služb na mestni ravni. Zagotovljeni program in sistem solidarnosti (14. do 26. členj Predložene rešitve so pripravljene na podlagi zakona o svobodni menjavi dela na področju°vzgoje in izobraževanja in Zakona o osnovni šoli. Obseg združevanja sredstev je odvisen le od obsega zagotovljenega programa, ker je sestava (14. čleri) v vsem obdobju enaka. Program skpnih nalog osnovnega izobraževanja (27. člen do 32. člen) Ta program se zaradi in v skladu z zakonom v nas/edn/em planskem obdobju zmanjšuje, ker nekatere naloge prehajajo v program skupnih nalog, ki se uresničujejo preko Izobraževalne skupnosti Slovenije (glej 35. člen samoupravnega sporazuma, oziroma samoupravni sporazum o temeljih plana Izobraževalne skupnosti Slovenije za obdobje 1981 — 1985 - Priloga POROČE-VALCA skupščine SRS in skupščine SFRJ - št. IX. z dne 29. 7. 1980) in se obseg sredstev za vse programe celo povečuje. Program vzajemnega investiranja (33. člen) Naloga je bila vključena že v tem planskem obdobju. Kot varianta bo v razpravi predlog, da se besedi ,,manj razvite" črta — v poštev pridejo nato vse občine v SRS (v skladu z določili pravilnika), površina se poveča na 4000 m2 in s tem tudi obveznosti. Program skupnih nalog, ki se uresničujejo preko Izobraževalne skupnostiSlovenije 35. člen) Ta program je vključen v samoupravni sporazum o temeljih plana Izobraževalne skupnosti Slovenije za obdobje 1981 — 1985, ki je pripravljen na podlagi 40. člena Zakona o svobodni menjavi dela na področju vzgoje in izobraževanja. Ker tudi za te naloge uporabniki zagotavljajo sredstva po svojih občinskih izobraževalnlh skupnostih (19. člen istega zakona) se obveznost združevanja sredstev celo povečuje. Zato je potrebno ob obravnavi samouprav-nega sporazuma obravnavati tudi samoupravni sporazum o temeljih plana Izobraževalne skupnosti Slovenije in samoupravni sporazum o usklajevanju planov izobraževalnih skupnosti. Združevanje sredstev za izvedbo programov V 36. členu so razvidna sredstva, ki jih bo potrebno združiti. Ta sredstva so odraz potreb na področju vzgoje in izobraževanja, vendar v planiranem obsegu presegajo realne možnosti za združe-vanje sredstev. Usklajevanje potreb in možnosti bo potrebno tako na področju razvijanja celodnevne šole in oddelkov podaljšanega bivanja kot tudi investicij ter programov na republiški ravni. Ze samo zmanjšanje obsega investicij bo zman/šalo rast vključevanja učencev v COS, ker velik del njenega razvoja temelji na pridobitvl novega šolskega prostora. Plan OIS za obdobje 1981 - 1985 (43., 44. člen) Skupščina OIS sprejme plan na podlagi in v skladu s samo-upravnim sporazumom. Spremljanje uresničevanja samoupravnega sporazuma (45, 46. člen) in nadzor (47., 48. člen) V tem poglavju so opredeljene dolžnosti za spremljanje uresničevanja, ukrepi za odpravljanje motenj in izvajanje nadzora. Prehodne in končne določbe (49. do 51. člen) ' . * Z določbami v tem delu samoupravnega sporazuma so opre-deijene: — možnosti za spremembo samoupravnega sporazuma in nosilec naloge, ,. — odločanje o sporih in ¦ ¦ :. — sklenitev ter objavo samoupravnega sporazuma. Določila samoupravnega sporazuma posebej še v zadnjem delu (združevanje sredstev, plan, spremljanje, ukrepi za odpravo motenj, nadzor, spremembe samoupravnega sporazuma, odločanje v sporih) nalagajo udeležencem, organom občinske izobraževalne skupnosti in strokovnim službam odgovorne naloge in se bodo morali vsi ustrezno samoupravno organizirati in odgovorno delovati, da bodo lahko uresničevali svoje dolžnosti, odgovornosti in pravice.