Izhaja vsak petek z datumom prihodnjega dneva. Dopisi naj se frankujejo in pošiljajo uredništvu lista »Mir« v Celovec, Pavličeva ulica št. 7. Osebni pogovor od 10. do 11. ure predpoldne in od 3. do 4. ure popoldne. Rokopisi naj se samo po eni strani lista napišejo, druga stran naj bo prazna. Rokopisi se ne vračajo. Dopisom je treba za odgovor priložiti poštno znamko. Leto XXX. Glasilo koroških Slooenceo Celovec, 28. vinotoka 1911. Slovensko kršnoc. delavsko društvo v Celovcu priredi ^ nedeljo dne 5. novembra 1911 točno ob uri zvečer v veliki dvorani hotela Tra-besinger v Celovcu žaloigro Mlinar in njegova hči. Med dejanji svirajo tamburaši. Vstopnina: Sedeži I. vrste 1 K, II. vrste 70 vin., lože 1 K 20 vin., stojišča 30 vin. K obilni udeležbi vabi odbor. Uradniške plače. V zadnjem državnozborskem volilnem J°ju smo imeli dovolj priložnosti, spoznati uubezen in vnemo nemškonacionalnih '■agrarnih« kandidatov, kojib usta so bila 8am med za kmeta. Nemški nacionalci so Sanjali staro sleparstvo s slovenskim kme-l°in, ki ljudem te vrste žal tako rad verja-rtle in se — vjame. Kdor pa zasleduje potem Politiko teh ljudi v državnem zboru, pa sPozna, da nemško-nacionalni »agrarci« ni-So Pravi kmečki poslanci, ampak le privesek lemškonacionalne uradniške stranke, laUšpani z zeleno kuščarjevo barvo. Vedeli smo, da bodo v državnem zboru 'ji obravnavanju predloge o zvišanju urad-jVskih plač zopet pokazali svoje za kmeta ako »gorko« srce. In nismo se varali! Ko j6 Prišla na vrsto ta predloga, vsled katere ,laj bi povišali zopet plače uradnikom od *■> Pajslabše plačanega, do vštevši 6. činov-^lega razreda, so vse stranke hotele tako azno predlogo brez prvega branja izročiti jVseku. Gre se vendar za vsakoletnih 33 mi-vJonov novih izdatkov! Edino Hrvatsko-slo-enski klub je zahteval prvo branje in je ° svojem načelniku dr. Šušteršiču označil tudi svoje stališče glede povišanja uradniških plač. Ker nismo socialni demokrat je, ki bi radi vse druge stanove razven enega pohrustali, ker so vsi stanovi potrebni, zato pač ne bomo načeloma proti vsakemu zvi-1 šanju uradniških plač, še manj pa za vsako poljubno povišanje plač uradnikom. To stališče je zavzel tudi Hrvatsko-slovenski klub, kojega član je tudi poslanec Grafenauer. Le potrebnim naj se dovolijo povišane plače in, dostavljamo, tistim, ki jo res zaslužijo! Nikakor pa ne gre, da bi povišali plače uradnikom kar do 6. činovnega razreda! Izgovor, da tudi ti čutijo draginjo, je niče-ven. Kaj jo morda kmetje ne čutijo? In kdo izmed uradnikov je še vprašal, kako ise naj pomaga kmetu? Čisto resnično je povdarjal edini govornik dr. Šušteršič, da je stiska našega kmečkega stanu stokrat hujša kot kakega drugega stanu! In vendar je bilo pred dvema letoma toliko krika »o milijonskem daru agrarcem«, ko je vlada dovolila za povzdigo živinoreje letnih 6 milijonov, in sicer le do leta 1917! Drugo vprašanje pa je tudi, če se višje uradništvo, ki je po pretežni večini nemško, sploh tako obnaša in toliko dela, da res zasluži povišanje plač? Na Koroškem že ne! Uradništvo je nastavljeno za ljudstvo, vendar pa slovensko ljudstvo šikanira in hujska proti njemu. Narodnega boja vsaj v tej meri ne bi bilo na Koroškem, če ne bi bili nemški uradniki razhujskali nemškega ljudstva proti Slovencem! In vendar požre ravno uradništvo strašne svote državi! Koliko stane državo uradništvo, je navedel v svojem govoru dr. Šušteršič sledeče: Blagovolite pogledati, velecenjeni gospodje, številke onih vsot, ki se izdajajo za plače definitivno nastavljenim uradnikom in slugam države. V letu 1894 so znašali ti Velja za celo leto 4 krone. Denar naj se pošilja točno pod napisom : Upravništvu lista „Mir“ v Celovcu, Vetrinjsko obmestje št. 26. Naročnina naj se plačuje naprej. Za inserate se plačuje po 20 vin. od garmond-vrste vsakokrat. Št. 52. izdatki države 222 milijonov 923.000 K; deset let pozneje, v letu 1904, so znašali ti izdatki 392 milijonov 726 000 K; šest let pozneje, v letu 1910, so narasli na 562 milijonov 320.000 K, in za leto 1911 izkazuje proračun vsoto 586 milijonov 611.090 K, Pii tem, gospoda, pa ni še vštet penzijski etat, ki istotako znaša letno okoli 120 milijonov. Gospoda moja, to so velikanske vsote, to je naraščanje izdatkov, pred katerim se moramo vendar kot zastopniki produktivnih stanov, ki morajo te velikanske vsote doprinesti, vprašati: Ali se ni celoto vpra-š a n j e doslej od parlamenta in od vlade napačno, krivo obravnavalo in ali ni že skrajni čas, da se to resno v p r a š a n j e d r u g a-če obravnava, kot se je doslej? (Pritrjevanje.) Da pa ne nastane nesporazum, kakor da bi mi ne privoščili zboljšanja plač onim nastavljencem države, ki takega zboljšanja res nujno potrebujejo, moram povdarjati specieino nekatere točke. Naš klub stoji na stališču, da se naj pri regulaciji plač državnih naistavljencev poni a g a predvsem onim, ki so pomoči zlasti potrebni. (Živahno odobravanje.) To so mali ljudje (Odobravanje), sluge, oficianti, u ra d n i k i nižjih č i n o v n i h razredov. Ti so pomoči nujno potrebni in tem n a j se pomaga. (Odobravanje.) Toda iti do 6. činovnega razreda, nikakor ne smatramo za utemeljeno. (Živahno pritrjevanje). To povem tukaj odkrito in bomo v tem smislu z vso odločnostjo zavzeli stališče. Prav je storil govornik, da se je protivil povišanju plač višjim uradnikom in da se je zavzel za državne delavce, ki so res potrebni. Socialni demokratje, ti čudni rešitelji delavstva, pa niso imeli tu besede za delavce, ampak so še delali medklice, ko se je govornik potegnil za delavstvo namesto za Podlistek. Izgubljeni študent. (Konec.) ’t •)Ila-cia gospodinja ni mogla biti povsod ^far • Je imela ^rez mer°) počitka pa nič pn katero je morala revica pretrpeti oc moža in bledela je od dne do dne bar s<\ se osušila, zginila je njih rožne roti’ ^el° se je zgubančilo. Lasje so se si g°St)s^?t»odno spuščali po ramenih, mlade kocb, -nja ni imela časa, da bi svoje krasne kit0 6 sPraviia v red in jih povila v dolge tu in mati sta se skrivala v sobici it hiotg Tala le še smrti, ki bi ju rešila te sra iep0 "e pri njiju je še dobila dobra snahe ko jj esedo. Kako prijetno je bilo nekdaj io rp0 je hvalila sinovo dobroto? A zda; , io ta nbožica resnobno tožiti o bedi n°^ *n c*an' i* ie daial na' 2 kako naj revica vodi in upravlja si Oep?°darstvo ! o i °* * * * v* nasveti so morali utihniti preč Apj R mati ni smela niti besedice ziniti Vf^eeL .tare njegovo ženo. ili 110 zi-ln zai°st sta se naselila v hišo p v2et j movanje je sina še bolj razkačile U0?j0v. p denar, pa ga ni bilo po cel teden RJ Prh],'’® Pa prišel, pobral je ženi s trn-Vs 4 pj.j?mjeni denar in zopet šel z doma 'J Za p•a i® vendar mala zvezda, ki je XP obrnila nase pozornost vseh tudi Francelj novo. Prišel je čas, ko je mlada gospodinja povila sinčka Antona. V ljubezni je porodila dete, a sadu svoje ljubezni ni dolgo zrla. Kmalu po porodu se je morala mlada mati vsled neprestanih muk in skrbi ločiti od svojega sinčka in se je preselila v boljšo večnost. Francelj je zdihoval in tarnal, a ne dolgo. Ko je opazil v sinčku popolen materin obraz in ne svojega, ga je jel črtiti, in morala ga je stara mati k sebi vzeti, sicer bi moral revež pod krutimi udarci svojega lastnega očeta svojo nedolžno du- šico zdihniti. Redila ga je bolj skrbno ko lastna mati. V njem je videla eiobro snaho, v njega je stavila vse svoje upe. Francelj se je zopet oženil. A ta žena ni bila niti lepa niti ni imela dote. Pa to ni še vse, bila je zapravljivka in pijanka. Če ni bilo Francelj na doma, je smuknila v gostilno in tam popivala, drugače je pa doma lenarila in bil je vedni boj med njo in možem Komaj šest let stari Anton je moral trpeti na vso moč. Bridko je občutil roko svoje krušne matere. Pri možu je reveža Črtila in pijanec je reveža po nedolžnem pretepal, nevede zakaj. Tudi stari oče in mati sta težko občutila izgubo svoje dobre snahe in čutila, kdo da gospodari na njihovem domu. Hrana je bila slaba, večkrat sta celo trpela glad, in sedaj je prav prišel prihranek nekdanjih dni. Še deset let ni imel Anton, ko je moral od hiše in si moral drugod iskati kruha. Služil je v tujini. Sprva je bil pastir. Pozneje je služil nekemu velikemu lesnemu trgovcu. In kakor je podedoval vso materino zunanjost, tako si je prisvojil vse njene vrle lastnosti, o katerih mu je pravila stara mati v dolgih zimskih večerih. In med temi lastnostmi je bila tudi ta, da je bil skrben in štedljiv. Že kot pastir si je pridobil precejšnjo svoto. Pozneje kot hlapec je pa s svojim eiobrim zaslužkom tako pomnožil svoje premoženje, da je snubil gospodarjevo hči. Rad mu je dal gospodar hčer, ker je vedel, kdo bo njegov naslednik. Materin blagoslov ga je spremljal na vseh potih, in bil je srečen. Hudobna snaha je umrla, Franceljnu so se vendar slednjič odprle oči. A bilo je prepozno. Upniki so dvignili svoje roke, prišel je ugoden čas, da so Franceljna ugonobili. Molitev stare matere, ki je prosila, da bi preje umrla, ko bo prišel usodepolni dan, se je izpolnila. Oče in mati, oba sta umrla in nista videla propada svojega sinu. Francelj je postal pameten, a kaj ko ni imel nič, niti strehe, kjer bi se odpočil. Želel je videti še enkrat svojega nedolžnega, po krivem izgnanega sina, a ni ga bilo. Svojega sina ni nikdar več videl in to mu je bilo še najbolj hudo, ker ni mogel niti njega prositi odpuščanja. In ta zavest mu je najbolj težila ločitev od tega sveta, ko ga je pobrala smrt v naj lepši moški dobi. itak že dobro plačano visoko gospodo. Izvajal je sledeče: Velika pomanjkljivost predloge je v tem, da ne vsebuje vseh državnih uslužbencev. Velika množica ljudi je iz-vzeta od izboljšanja (Čujte! Čuj-. te !), ki so zboljšanja svojih plač nujno potrebni, veliko bolj nujno kot mnogi ljudje, ki so tukaj upoštevani. (Pritrjevanje.) In tu prihajam s svojim govorom ravno na to, kar je častiti gospod tovariš hotel povedati s svojim medklicem. Ne gre, da se delavce, ki so v službi države, izvzema. (Odobravanje.) Ti so najpotrebnejši, tiso najubožnejši in tem se mora nujno p o m a g a t i. V vladni predlogi iso pa vsi delavci izvzeti. (Klic: Oni so notri!) To ni res. Tako so na primer pri železničarjih izvzeti prožni d e 1 a v c i. To je stališče naše stranke, mali naj dobe izboljšanje; za te ise gre, tem se naj pomaga. (Živahno pritrjevanje.) Torej izvzeti so v vladni predlogi na primer prožni delavci pri železnicah, potem gozdni delavci, montanski delavci, salimski delavci, tobačni delavci, cestni delavci itd. Vse te delavce se mora priklopiti. Potem so mali pogodbeni uradniki in pomožne sluge, tudi ti so v vladni predlogi izključeni. To so res prave sirote. (Pritrjevanje), ki dostikrat deset let dolgo čakajo na definitivno nastavi jen j e, ki pa izvršujejo isto službo, kot definitivno nastavljeni sluge. Ti naj odidejo po vladni predlogi praznih rok. V to se ne moremo spuščati. Vsi delavci se morajo pritegniti in najrevnejši najprej, ker so najbolj potrebni. (Pritrjevanje.) To sem hotel predvsem konšta-tirati. Govornik nato opravičeno ožigosa uradni šimel. Čim več je uradnikov, tem počasnejši so. »Od leta 1894 do danes je število državnih nastavijencev naraslo za 50 odstotkov, uprava pa,« je povdarjal govornik, »ni postala boljša, o disciplini pa raje ne govorim. Mislim, da mi nihče ne bo ugovarjal, ako rečem, da se v enem delu uradni-štva uganja demagogija najslabše vrste, in ne vem, kam jadramo, ako bo šlo tako naprej. Jadramo bržkone v financielen polom in anarhijo, ako se razmere ne predrugačijo.« Govornik zahteva zmanjšanje števila uradnikov: 40 odstotkov uradnikov je preveč! To so samo nekatere točke iz dr. Šušteršiče vega govora. Program Hrvatsko-slo-venskega kluba v uradniškem vprašanju je sprejemljiv za uradnike in za druge stanove; predvsem so želje kmečkega ljudstva, da se razmere pri uredništvu uredijo! Ker to vendar ne gre: Vedno več uradnikov, vedno večje plače, s katerimi nikdar niso zadovoljni, kmet in država pa pri tem naj pogineta! Nemškonacionalni agrarci pa bi bili radi celo brez prvega branja izročili to vladno predlogo odseku, češ, da je poVišanje plač uradnikom tako nujno. Kje so bili tedaj Nagele, dr. Waldner, -sladki Lutschou-nig itd.? Ti znajo govoriti pač samo tedaj, kadar se pravi farbati lahkoverne kmete; kadar je pa treba, biti za kmeta tudi na me-stu, jih pa ni, in to smo hoteli zopet enkrat pribiti! Somišljeniki! Zahtevajte v gostilnah računske listke »Slovenske Straže11! Naročajo se v pisarni »Slovenske Straže11 v Ljubljani. Škofova beseda slovenskim krščanskim mladeničem. Prevzvišeni gospod knezoškof lavantinski so, naprošeni od uredništva »Mladosti«, na slovensko krščansko organizirano mladino naslovili te-le prelepe besede: Po vseh pokrajinah naše ožje domovine se je vzbudilo v zadnjih letih veselo, živahno mladeniško gibanje. V moji razsežni knezoškofiji se osnavljajo dandanes poleg hvalevrednih cerkvenih bratovščin Marijine družbe zlasti za mladeniče in mladenke, izobraževalna društva in raznovrstne zveze za probujo upapolne mladine. Goreči du- hovniki žrtvujejo vse svoje moči, da v cerkvi in zunaj cerkve na podlagi modrih sinodalnih določb utrjujejo mladino v verskem prepričanju, da jo navajajo k versko-nrav-stvenemu življenju, da jo- izobražujejo na duhu in blažijo na srcu, ter jo tako vadijo in urijo za uspešni boj proti prekanjenim sovražnikom njenega vzveličanja. Duhovnike pri tem delu požrtvovalno podpirajo krščanski razumniki in -sploh dobro- misleči možje iz drugih stanov. Sveta Cerkev posvečuje neprenehoma skozi vsa stoletja svojega obstoja posebno pozornost mladinski vzgoji, dobro vedoč, da tako najbolje skrbi za zanesljiv naraščaj dobrih in zvestih svojih udov. Saj je pregovor: Mladenič vajen -svoje poti, tudi v starosti ž nje ne stopi (Preg. 22, 6), in kakršna mladost, takovšna starost. Zato pri cerkvenem in šolskem pouku vedno opozarja mladeniče na prelepe svetopisemske zgodbe o stanovitnosti egiptovskega Jožefa v hudi iz-kušnjavi, o poslušnosti nedolžnega Samuela, o čudovitem prijateljstvu Davida in Jonatana, o ljubezni vrlega Tobija do starišev, o razumnosti zalega Daniela in njegovih tovarišev, o verski odločnosti sedmerih makabejskih bratov. Zlasti jih opominja, da naj posnemajo vzvišeni vzgled pokorščine, pobožnosti in svetosti, kakor nam ga je zapustil božji mladenič iz časa, ko je hodil po zemlji. Božji Zveličar sam je kazal izredno ljubezen do mladeničev. Mladeniča v Naj-mu je obudil od mrtvih; mladeniča, -sina kraljevega služabnika, je mahoma ozdravil; bogatega mladeniča, ki ga je vprašal, kaj naj stori, da bo dosegel večno življenje, je milo pogledal in ga je vzljubil (Mark. 10, 21); iz mladeniča pod goro Tabor je izgnal hudega duha; ob grobu mladeniča Lazarja se je razjokal tako, da so ljudje rekli: Glejte, kako ga je ljubil! (Jan. 11, 36); in nedolžni mladenič, deviški Janez, mu je bil najljubši apostol. Po vzgledu božjega mladino-Ijuba objema sveta Cerkev mladeniče s posebno ljubeznijo, kakršne je gorel n. pr. sv. Filip Nerij in je plamenel najnovejši avstrijski svetnik, Klement Marija Hofbauer, ki nam je odgojil glasovitega misijonarja škofa Friderika Baraga. Kakor je katoliška Cerkev prva začela ustanavljati šole, da bi rešila mladeniče iz teme nevednosti in jih privedla na pot izobrazbe in omike, enako še sedaj kot skrbna mati pospešuje vse zavode, naprave in prireditve, o katerih sodi, da morejo mladeniči koristiti v dobro srečo, časno in večno. Ako -se torej mladeniči združujejo v krščanski organizaciji ali ustroj-bi, ako se v vedno večjem številu oklepajo katoliških načel, dandanes, ko jih hočejo vse sovražne sile odtujiti veri in Cerkvi, je to sveti Cerkvi ter njenim zastopnikom v sladko tolažbo in veselje. To gibanje nam je veselo znamenje, da živi še krepko v mladeniških srcih verska zavest; nam je nedvomljivo zagotovilo, da bo ostalo naše ljudstvo stanovitno na potu ki varno vodi v zveličanje; v tem mladeniškem gibanju vidimo poroštvo boljših dni. Zato pozdravljam iz globočine svojega srca in blagoslavljam vso slovensko krščansko mladeniško organizacijo in blagim mladeničem prijazno kličem: Bodite in ostanite zvesti sinovi -svoje duhovne matere, svete katoliške Cerkve! Ona vam želi in hoče le dobro; ona edina vas more osrečiti tukaj in tamkaj. Živite po naukih svete e-dinozveličavne vere in hodite odločni v izpolnjevanju božjih in cerkvenih zapovedi ter v izvrševanju svojih istanoViskih dolžnosti! Udarila bo ura, ko bote jasno -spoznali, da so v veliki zmoti tisti, ki sramotijo katoliško vero in življenje po njej. Spoštujte svoje predstojnike, starše in gospodarje, cerkvene in svetne oblastnike — Vaše vidne Rafaele! Ni je oblasti, razen od Boga, in katera je, je od Boga postavljena. Bonu-m est viro, cum p-ortaverit iugum ab adolescentia sua! (Žal. Jerem. 3, 27.) In izpolnjevalcem četrte božje zapovedi je obljubljeno, da jim bo -dobro šlo na zemlji in v večnosti. Dajte se voditi v vseh svojih dejanjih od krščanske ljubezni in od njene enakovrstne sestre pravičnosti! Tako si bote ohranili mir z Bogom, s seboj in bližnjim, tako bote največ koristili svojemu ljudstvu in svoji slavni domovini Avstriji. Bodite stanovitni in ne omahljivi, vedno polni vnete marljivosti za delo Gospodovo, ker veste, da Vaše delo v Gospodu ni zastonj ! (I. Kor. 15, 58.) Dr. Mihael Napotnik, knezoškof. (Lepe besede, vredne, da si jih slovenski mladeniči zapišete v srce in se po njih v življenju ravnate. Slovenski škofje -predobro umevajo pomen krščanskosocialne mladinske organizacije in jo tudi podpirajo. Saj je poteklo še-le eno leto, ko -so tudi ljubljanski knez in škof bodrili, navduševali za vero in svoj narod koroške slovebske mladeniče na Sv. Višarjih. Besede lavantinskega vladike veljajo seveda tudi vsem koroškim slovenskim mladeničem in mladinskim organizacijam in bodo pri njih -gotovo našle hvaležen odmev. Ured.) Mohorjani! »Slovenska Straža11 Vas kliče! Pri sprejemu Mohorjevih knjig daruj vsak večji ali manjši znesek »Slovenski Straži11 ! Politične vesti. ODSTOP HRVAŠKEGA BANA. Hrvatski ban dr. pl. Tomašič je podal v torek, dne 24. t. m., svojo demisijo po ogrskem ministrskem predsedniku. LAŠKO-TURŠKA VOJNA. Poročila o laško-turški vojni na afri-kanskih tleh za Lahe niso- tako ugodna, kakor je sodila po prvih uradnih laških poročilih evropejska javnost. 60.000 mož je Italija že postavila na obrežje ob Tripolisu, in vendar so bili Lahi od Turkov in Arabcev že parkrat tepeni in se ne upajo prodirati v notranjo deželo, predno ne dobijo ojačenj iz domovine. Vse kaže, dai se bo- prava vojna v Afriki šele začela in da bodo morali poslati Lahi še mnogo novih čet, da premagajo Turke. Zavzeti Tripolis, ki dejansko ni bil nobena moderna trdnjava, s pomočjo- vojnih ladij pač ni bilo posebno junaštvo. V naslednjem nekatera poročila: Kolera med Lahi v Tripolisu. C a r i g r a d, 23. oktobra. Listi poročajo, da divja- še vedno med laškimi vojaki v Tripolisu kolera. Odkar se je pričela vojska, je umrlo na koleri 260 laških vojakov. Boji v Benghaziju. R i m, 23. oktobra. »Tribuna« poroča, da je bilo laškemu vojnemu brodovju vsled energičnega -obstreljevanja Turkov nemogoče vojake izkrcati pred Benghazijem. Poveljnik brodovja admiral Aubry in general Briccola sta nato fingirala, da odideta in sta Turke s tem premotila, medtem pa so se Lahi izkrcali na obrežju Giuliana. Turki so se, ko so to zapazili, kljub streljanju iz laških ladij, vrgli na Lahe, a ti so p-o hudem boju sovražnika prisilili, da se je moral umakniti proti Sidi—Husseinu. Lahi so Sidi—Hussein po zelo hudem boju zavzeli (in imajo tako majhne izgube!) Iz Tripolisa je odplul parnik »Lombardia« z enim bataljonom proti Benghaziju. Pariz, 23. -oktobra. »Temps« poroča, da znaša število laških vojakov, ki so se v Benghaziju izkrcali, 8000. Boji so trajali dva dni, odločilni pa 10 ur. Mohamedansko klanje kristjanov v Benghaziju. Ponoči od srede na četrtek je ukazal poveljnik Senuzijev obkoliti katoliški mi' sijonski zavod. Zavodov voditelj, pater Umberto, se je hotel pogajati s poveljnikom Senuzijem. Izjavil je, da trpi rad vse muke, če puste pri miru njegove gojence. A Senu-zi so patra s sabljo usmrtili in še mrtvo truplo sekali. Nato so umorili vse osebe, ki so se nahajale v zavodu. Morilci so hiteli nato v otroški azil, kjer so umorili patra J°' žela, člana kongregacije sv. Ramila ^ morili gojence, otroke v starosti 10 do let, dečke in deklice, ki jih je kongregacij» rešila suženjstva. Evropce, ki so hiteli n» pomoč, so tudi pomorili. __. Imate bolečine? Revmatične, protinske, v zobeh, glavobol ? Ali ste se po prepihu ali drugače prehladih. , s . zdravilni in krepčujoči Fellerjev fluid z znamko „Elza-fluid“. Ta je v resnici dober! To ni samo reklama! Dvanajsterica za posKusnj lovatelj samo lekarnar Feller v Stubici, Elza-trg št. 67 (Hrvaško). Poskusite vendar bolečine utehajočb 5 kron franko. iza Gaherlin za laške vojake. Italija je poslala za laške vojake v Tripolisu 10.000 zabojev praška zoper mrčes, ker laški vojaki vsled posteljne golazni ne morejo spati. Laške izgube. Iz Carigrada poročajo>, da se je turški minister za zunanje zadeve izjavil, da so Lahi izgubili pri bojih v Benghaiziju 2000 mož, med njimi 100 častnikov, Turki pa samo 250, med njimi dva častnika. Obstreljevanje v Benghaziju. Reuterjev urad v Londonu je prejel iz Malte poročilo, da so z obstreljevanjem naredili Lahi v Benghaziju strašno škodo. Mnogo hiš je porušenih. Sodijo1, da je 4000 ijudi ranjenih ali mrtvih. Dnevne novice in dopisi. Deželni predsednik baron Hein gre v penzijo. Kakor mora, je ležala; na pravicah koroških Slovencev roka deželnega predsednika Heina. Karkoli je veleval nemški »Volksrat«, vse je z občudovanja vredno naglico izpolnil nemškonacionalni predsednik v deželi. Toda njegova nasilstva zoner Slovence so mu upognila tilnik. Že dolgo so ha Dunaju z dvomljivimi čustvi opazovali a n a r h i j o v koroški deželi, in le na pritisk nemškonacionalnih voditeljev niso naredili prepotrebnega reda. Razpust političnega. društva je pa baronu Heinu kot deželnemu predsedniku zlomil vrat. Na Dunaju so zmajevali z glavo, svet je strmel, nacionalen so pa triumfirali kakor kanibali okoli človeške žrtve, ki jo hočejo požreti. Le še volitve in pozneje prihod nadvojvode Karola Franca Jožefa so podaljšali Heinu bridke dneve v Celovcu. In sedaj naznanjajo celo že nemški dnevniki, da je baron Hein »iz zdravstvenih ozirov« vložil prošnjo za penzijo. Vsak politik seveda ve, da «o ti »zdravstveni oziri« pretveza, ki je vredna počenega groša. »Mir« je svoj čas, še ni dolgo od tega, zapisal: »Hein mora iti« in »Gospod baron — pojdite v penzijon!« in -- Hein gre! Koroški Slovenci smo pod njim zelo trpeli. Vsak vladni lakaj je smel sramotili državne pravice koroških Slovencev. Gelo zapirali so že Slovence, ker so javno govorili slovensko. Na Koroškem je ostala Pod Heinom vsaka šikana Heinovih uradnikov zoper Slovence nekaznovana. Zato je pač razumljivo, da Slovenci Heinovega Hovesa ne bomo občutili bridko, ampak mu belimo srečno pot. Vemo, da bo gospod ba-Rm še zadnje dni porabil da bi Slovencem kolikor le mogoče pokazal svojo' moč, toda vsi njegovi zadnji čini bodo samo obtožba Zoper njega in mu ne bodo- prinesli ne slave, de časti in ne mirnih dni! Baron Hein gre, koroški Slovenci pa smo še ostali in smo h ji njegovem odhodu morda močneje orga-dizirani, kakor smo bili ob njegovem pri-dodu. Upajmo, da se je z njegovim odhodom Loslovji od nas tudi sistem krivic in na-sHstev ! f Dr. Josip Vošnjak. V soboto, dne 21. t. ^ms., je umrl v starosti 77 let v Slov. Bi-J-ici na Spodnjem Štajerskem veteran iz d°be narodnega preporoda med Slovenci, g. r,1;. Josip Vošnjak, zdravnik po poklicu, rjdjui je svojčas sodeloval v vseh narodnih, JMitičnih in kulturnih napravah. Iskren bdjjatelj in čestilec rajnega Andreja Ein-Pielerja je postal do zadnjega posebno na-jjjdhjen od Einspielerja ustanovljeni Druž-P sv- Mohorja, za katero je spisal več po-JUdnih povesti in narodnogospodarskih dzprav in kateri je pred leti prodal vso -«J0 literarno zapuščino. Tudi na shode je i,'1 bajal na Koroško in dajal gospodarske asVete ter budil v zaspancih narodno za-Daši se je v času, ko so se začeli Sloja cepiti v liberalno in klerikalno stru-tiijkagni] na svobodomiselno stran, vendar Cc.^ar ni nastopal proti duhovništvu ali hpi vi in je še na svoja zadnja leta najraje kipHal v duhovniško družbo bistriške de-Dve dobi je bil državni poslanec, ti. zaslužnemu možu ! hak ^sko celovške razstave nemškonacio-ger • voditelie zelo skrbi in srbi. Vitez Bur-hiCjJe izblebetal v trgovski in obrtni zbor- ^Lneueiai v ir&uvisivi m — ’ ^a bo p imanjkljaj znašal 40.000 kron. Vitez Burger je v zadevi zelo dobro informiran, ker ni bil samo član častnega predsedstva »deželne« razstave, ampak tudi član glavnega odbora. Kljub temu pa je sedaj »Tagespost« hotela svet prepričati, da primanjkljaj ni tako velik, češ, da obljubljeni prispevki od trgovinskega in naučnega ministrstva in ministrstva za javna dela kakor mesta Celovec še niso vplačani. Sedaj so na Dunaju, poroča dalje »Tagespost«, Do-bernig, vitez Metnitz in pl. Dietrich, da bodo pri ministrstvih pritisnili. Ta dunajski pohod namreč ni nič druzega kakor pritiskanje na vlado, oziroma na ministrstva, da dajo večje svote, da bo mogoče denarni polom pri razstavi — sanirati. To je ravno isto, kakor če bi vlada sanirala centralno kašo in bi potem krščanski socialci bobnali v svet: Kaj bote, saj ni bilo poloma, saj^ je ves primanjkljaj pokrit! Kako so že kričali v deželnem zboru naceljni v zadevi poloma nemške centralne kaše? Da ne sme vlada za saniranje dati niti vinarja. Sedaj pa, ko naceljnom voda teče v grlo, ker so deželni viri — prazni, pa so kar trije nemški na-cionalci romali na Dunaj pritiskat kljuke pri ministrstvih, da jim sanira »deželno« (v resnici nemškonacionalno strankarsko) razstavo. »Tagespost« trdi tudi, da razstava ni doživela fiaska, ker je bilo na razstavi več kakor 100.000 obiskovalcev. Beži, beži, graška tetka! Tistih 100.000 ni bilo na razstavi, ampak velika večina pri tingl-tanglu, kamor so vsak večer zahajali veseljaki iz Celovca in okolice. V zastavljalnici niso sprejemali razven zlatnine nobenih reči več, ker ni bilo več prostora za druge reči. Ljudje so prodajali in zastavljali celo posteljno perilo in so ležali po tleh, da so le dobili nekaj krajcarjev za tingl-tangl in za drugo »ponočno življenje«. Te množice niso dan za dnevom hodile na — razstavo. Konečno »Tagespost« prizna, da so bili v treh ali štirih slučajih odlikovani ljudje, ki sploh ničesar niso razstavili. Kako pristransko so delili odlike, o tem vedo mnogo povedati mnogi obrtniki, ki n. pr. nikakor ne morejo razumeti, za katera razstavljena dela da je dobila nemškonacionalna Gutenbergova tiskarna prvo darilo. Gospodje nacionalci, nikar ne perite zamorca, da ne postane še bolj črn! Dvajsetkronski darovi za »Slovensko Stražo«. Poročilo o občnem zboru »Slovenske Straže« je pokazalo, da to delo zasluži vsestransko našo podporo. V drugem poslovnem letu bo »Slovenska Straža« zopet pobirala pri blagih domoljubih 20 kronske elarove in jih zaznamovala s tekočimi številkami. Naj bi vsi listi Slovenci, vse tiste Slovenke, ki so v ravnokar končanem poslovnem letu položili domovini na oltar 20 kron, indi v novem poslovnem letu ohranili isto požrtvovalnost. Naj bi narodno-obram-bno delo »Slovenske Straže« vzbudilo še mnogo plemenitih slovenskih src, da se z isto vsoto pridružijo odlični družbi dosedanjih 20 kronskih podpornikov. Naj pa vsi blagi dobrotniki vpoštevajo zlato resnico: D v a k r a t d a , k d o r h i t r o d a ! Marijin kolek. Krasen Marijin kolek s podobo romarske cerkve na Brezjah je v zalogi »Slovenske Straže« v Ljubljani. Opozarjamo na ta kolek posebno čč. župne urade in člane ter članice Marijinih družb, da ga vedno rabijo na svojih pismih. Posamezni kolki so po dva vinarja. Naročajo, se v pisarni »Slovenske Straže« v Ljubljani. »Slovenska Straža« (od 8. oktobra do 18. oktobra 1911). Darovali kot Slomškov dar: Neimenovan iz Celovca 200 K. — Pri odhodnici iur. gg F. Ježa in M. Božiča nabral g. Josip Košmrlj, Ljubljana, 10 K — Čast. g. Adolf Knol, župnik, Kolovrat, pri neki kupčiji 2 K. — Ob ugodnem izidu neke obravnave g. J. Dolžan, go dilni-čar in trgovec, Goriče nad Kranjem, 1 K. — Zmagovalci v enakih «lučajih posnemajte! - - Prispevki p odružnic: Podružnica v Domovi pri Ptuju 20 K. — Podružnica v Begunjah 21 K. — Podružnica v Dobrli-vasi 40 K — I z n a b i r a 1 n i k o v: Iz nabiralnika »Slovenske Straže« v Celovcu po e dr R. Jesenko, Celovec, 47 K 40 h. -Sklad M o h o r j a n o v : 1. Mohorjani v Kazazah, p. Sinčaves, Koroško, 7 K 66 h 2. Mohorjani v Donavicu. Štajersko, po gosp. Ivanu Glastovec 4 K 20 h; 3. Mohorjani v Polzeli 12 K; 4. Mohorjani v Begunjah po g. Janezu Mohorču 13 K 58 h. Celovec. Uzmoviča, ki je lansko leto po Miklavževi veselici izmaknil v hotelu Trabesinger nabiralnik »Slovenske Straže« z vsebino vred, je začela peči vest tako hudo, da je pričel ukradeno blago vračati, la-ko’ je poslal 20. t. m. ekspresnim potom na naslov dr. Jesenka 20 K v bankovcu, 5 K v znamkah, dne 25. oktobra 1911 pa 11 K 45 h « pripombo, da je bilo v pušici 36 K 45 h. Naj vzame uzmovič na znanje, da je s poslanim povrnjeno komaj približno polovica nabranega denarja, da so razun tega na dolgu še obresti in pa nabiralnik. Tudi to naj vrne, ker bo sicer ostala njegova poi^" kušena poštenost polovičarska, toiej še vedno kaznjiva. — Nemirna vest pač vedno skli, — pokoja nima dni, noči. _ _ Kako so v celovški novi klavnici vola pobijali. Celovec je dobil najmodernejšo celo v marsičem premoderno klavnico, ki je vredna, da si jo človek ogleda. Urejena je tako moderno, da ne manjka mnogo, da bi pri enih durih porinili notri živega vola, pri drugih pa bi že pozdravljala lačnega gosta duhteča pečenka od istega vola. Toda izkušnja uči, da ni vse dobro, kar je moderno. To so izkusili tudi celovški veljaki in mesarji v soboto, 14. oktobra, ko so mi gledat, kako bodo pobili v klavnici prvega vola na najmodernejši način. Čast in sreca, da bo prvi pobit v mestni celovški klavnici, je doletela velikanskega vola mesarja^ Er-schena. Vol si je bil pa tudi v svesti te casti in je hladnokrvno stopal na morišče, kakor da bi šel na pašo. Malo neumno je gledal celovške očete, ki so "ga obkolili, nervozno čakajoč, kdaj da se zvrne, zadet od najmodernejšega merilnega orožja za zmno Izvedenec je nastavil volu na tilnik strelno orodje ki naj bi vsled strela zapičilo ost volu v tilnik in bi se vol moral zgruditi. Poči prvi strel, vol pa strese samo mam glavo, kakor da bi ga pičila muha. Poči drugi strel, vol pa začudeno gleda visoko m debelo gospodo, kakšne burke da uganjajo, poči t-et ji strel, a vol niti z glavo ne stresa več, privadil se je nadležni muhi. Ta volova trdovratnost je mesarja tako razdražila, da je sklenil narediti tej volovski fopanji konec vrgel je v stran »volovski revolver« m prijel za staro sekiro in pobil nesrečnega vola, ki ni bil vreden postati deležen visoke časti, pasti kot prvi pod revolverjem. Tisti revolver so za vedno zavrgli. Pa tudi druga mašinerija ni posebno Praktična, Pa': komplicirana. Je pač kriz Metoitz mnm preče s svojimi načrti, menda kei je dal zapirati zavedne in značajne Slovence. »Biibereiem« Pod tem naslovom Poroca-jo »Freie Stimmen« z dne 25. t. m.. »\ I ay-ličevi ulici so bila danes ponoči pri vseh hišah z nemškimi posestniki pobite sipe na oknih- prizanešeno je bilo hiši v kateri je »bindiš« posojilnica. Upamo, da se bo posrečilo policiji, izslediti najbrž privandrane fante, ki se z zlobnim poškodovanjem nemške lasti vsekakor »narodno navdušujejo«, in jih zasluženo kaznovati.« Tako ta grd, nesramen list, ki hoče s takimi izmišljotinami hujskati zoper Slovence! Saj ni res, kar trdijo »Freie Stimmen«. Tako na primer posestnik gostilne Vrečnik, kjer so začeli pobijati, ni Nemec! Očividec pa nam je poročal, da so bili razbijači nemški vojaki 7., 32'4 torej domačega pešpolka in so govorili med seboj nemško! Naši fantje še nikdar niso pobijali, razven če so menda zmehčali buče takim lažnjivim hujskačem, kakršnih eden sedi v uredništvu »Freie Stimmen«! Temu bi res ne privoščili, da bi prišel med krepke pesti slovenskih fantov; toda šipe in hiše nemških posestnikov so pred njimi v Celovcu stokrat bolj varne, kakor pred nemško druhaljo, ki je svoj čas hotela s silo udreti v škofovo palačo in je pobijala na slovenskih hišah šipe, stene mazala in ou-ščala kot sled svoje kulture smrdeče cvetke pred nragom! Težka glava in glavobol, omotica in šumenje po ušesih so pojavi, ki se najčešče pojavljajo vsled težkoč pri prebavi. Pol kozarca naravne Franc Jožef-ove grenčice odstranjuje hitro in brez bolečin vzroke želodčnih nerodnosti in povzroči s tem izdaten odvod valovanja. „Franc Jožef-ova voda“, piše profesor pl. Buhi v Monakovem, „vpliva naglo in se povsod hvalno omenja kot prijetno okusna. 1 Borovlje .(Kako slepijo davko>-p 1 a č e v a 1 c e !) Občina zdaj razpisuje zidanje meščanske šole v Borovljah, dočim isto — že-davno zida zidarski mojster Kose h a t in je zid že iz tal in hrami že vsi izkopani. Ali to ni pesek v oči davkoplačevalcem in oblastem? Poizkusila naj bi to narediti kaka slovenska občina! Pravična Ogris in Rieger pa vse smeta. Spodnji Dravberg, (Najboljši c. k r. orožniki na svetu) so brezpogojno našK Če zasačijo po naključbi kakšnega lumpeja ali vandrovca, je o tem vse polno po listih, seve samo v nemškonacionalnih »IT. N.«, »F. St.«, »G. T.« itd. Cela stvar napravlja vtis baharije, kot bi orožniki v Sp. Dravbeigu svoje službe opravljali le na lastne stroške in bi ne bili za to postavljeni in plačani. Ali ni to malo smešno, g. Mataj-del? Saj tudi drugi c. kr. orožniki storijo svojo dolžnost, pa ni tistega hvalisanja po časnikih. G. Matajdelna bi .še vprašali, ali mu ni bilo mogoče zasačiti na zadnjem sejmu tistega živinskega mešetarja, kateri za ta posel nima pravice in je dobil enkrat za to že ukor? i Pliberk. (Popravljanje o 11 a r j a.) Po darežljivosti blagih faranov in z dovoljenjem c. kr. centralne komisije je bil letos poplavljen glavni oltar podružnice sv. Jurija. Oltar, ki je bil napravljen v slogu stare renaisanse leta 1653 od neznanega mojstra, je bil popravila skrajno potreben. Delo se je izročilo podobarju in pozlatarskemu mojstru v Pliberku g. Fr. G o 1 e š u , ki je zopet enkrat pokazal svojo izvanredno zmožnost in spretnost v tej stroki. Tem potom se g. mojstru za dovršeno, izborno delo prisrčno zahvaljujemo ter ga moremo z mirno vestjo vsem župnijskim uradom in cerkvenim predstojništvom najtopleje priporočati. Vsem blagim dobrotnikom naj mili Bog vse stoterno povrne! Velikovec. (Slovenskim stari-š e m iz okolic e.) Katoliški in slovenski duhovniki so vedno povctarjali, da se z germanizacijo ali nemškutarijo pripravlja tudi pot lutrovski veri. Že dvakrat je pisal »Mir«, da zahaja v zadnjem času v Velikovec lutrovski vikar v gostilno pri Kolloro-su in tam deluje za odpad od katoliške vere. Zadnji torek je zopet govoril o vprašanju: »Kaj nas loči od Rima?«. »Mir« je tudi povedal, da se teh gostilniških lutrovških pridig v prvi vrsti udeležujejo nemškona-cionalni uradniki in učitelji, med katerimi je na ljudski šoli eden tudi protestant. In vendar so slovenski stariši še zmiraj tako zaslepljeni, da pošiljajo svoje otroke v nemško mestno šolo. Imamo v Št. Rupertu katoliško slovensko šolo. Katoliški stariši, če se vam ne gre za narodnost, rešite svojim otrokom vsaj vero! Če se vam še sedaj ne odprejo oči, notem je prepozno. Cerkvene oblasti, pozor! Velikovec. (Za Š k o c i j a n ne ved o.) Pred kratkim se je poslala neka dopisnica iz Velikovca v Š k o c i j a n. Ime je natančno pisano. Toda na velikovški pošti ne poznajo sosednega Škocijana. Dopisnica se je čez štiri dni vrnila z nemško pripombo: »Post wo?« Vsakdo v našem kraju pozna Škocijan, samo naša nemškutarska pošta ne, kljub temu, da je poštarca. g. Messner, bivša žena slovenskega odvetnika dr. Messnerja, bivšega odbornika tukajšnje sloven- ske posojilnice. Ali pri naši pošti v resnici ne gre drugače, kakor da se moramo vedno pritoževati na poštno ravnateljstvo? Ali hoče naša pošta še več nosov od poštnega ravnate!jistva? Kako dolgo se bomo pa še pustili šikanirati od nemških ujedavk (na-rasitov) na slovenskem truplu? Bistro glavo! Močne živce! Zdravo spanje imamo in nobenih bolečin v glavi in v vratu nimamo več, odkar rabimo Fellerjev fluid z znamko ^Elza-fluid11, ker isti prežene bolečine in odstrani oslabelost ter oživlja. Dvanajsterica franko 5 kron. Ne poznamo nobenih bolečin v želodcu več, ne krča, ne zgage, ne tiščanja v želodcu, odkar rabimo Fellerjeve odvajalne kroglice z znamko „Elza-kroglice“, 6 škatel franko 4 krone. Pristne razpošilja samo E. V. Feller v Stu-bici, Elza-trg št. 67 (Hrvatsko). B^brlavas. (Prva seja) občinskega odbora nam je prinesla sledeče izvolitve: županom je bil zonet izvoljen Janez Vesel, po domače Brij ene v Bukovju, in sicer soglasno. Občinskim svetovalcem so bili izvoljeni ti-le: R/Taurer (prvi), dr. V. Grassi (drugi), S. Kurat (tretji), M. Brugher (četrti) in K. Dreo (peti). Krajni šolski svet Dobrla-vas ima sledeče člane: M. Brugger, V. Komar, K. Dreo, dr. V. Grassi in R. Polzer. Šolski svet za šolski okoliš Kazaze sestoji sedaj iz teh članov: Kert Jožef, Kumer Luka, Karner Mihael, Kuchling Alojzij, ligo Florijan. Vogrče. (U s t ol i č e n j e n ov e g a g. župnik a.) Že dolgo naša vas ni uživala takega veselja, kakor ga je imela minolo nedeljo dne 15. t. m. Bil je to dan izrednega značaja, dan ko smo dobili v osebi veleč, gospoda J. Sekola zopet svojega lastnega dušnega pastirja, ki je bil na to nedeljo od preč. gospoda dekana Franca Ser. Mari-nig ita našo župnijo inštaliran. Zato je pa tudi bilo vse praznično oblečeno, raz stolp, župnišče in šolo so' plapolale narodne, avstrijske in deželne zastave in na potih so pozdravljali okusno opremljeni slavoloki mnogobrojne došlece. Fantje so postavili visok mlaj. Najlepše in najginljivejše pa je bilo v cerkvi. Po običajmih obredih so imeli najprej preč. gospod dekan na zbrano ljudstvo krasen nagovor, v katerem so predstavili faranom novega gospoda župnika in je opomnili na njihove dolžnosti, na kar je sledila pridiga novoustoličenega dušnega pastirja in slovesna sveta maša. Novoume-ščencu želimo zlasti to, da bi seme naukov, ki jih je podal svojim faranom v vznešenih besedah pri pridigi, pognale v srcih vseh poslušalcev in obrodile v njih trideseteren, šestdeseteren in stoteren sad! Slovenske občine in slovenska društva! Spominjajte se v svojih proračunih „Slo-venske Straže"! Prodiranje monarhistov na Portugalsko. Razni časniki, ki jim države v obliki monarhije ne prijajo in ki hrepenijo po republiki kakor Izraeliti v puščavi, po polnih egiptovskih loncih, so vedeli povedati, da je z monarhisti pri kraju. »Freie Stimmen« na primer so tudi objavile brzojavko, da so monarhisti obkoljeni, njihov vodja Con-ceiro pa da je na begu v Ameriko. Od srca smo se smejali tej brzojavki. Monarhisti so obkoljeni, njihov vodja pa je — menda z letalnim strojem po zraku — ubežal. Naivne »Freie Stimmen« so z zadovoljstvom iza-beležile to vest s pripombo, da so monarhisti »klerikalci«. Kakor je pa »Mir« že poročal, se monarhistom ne godi še tako slabo. Zgodilo se je ravno nasprotno! V četrtek, dne 19. vinotoka, je le kapitan Conceiro z monarhistično četo obkolil vladno četo in Dobro računale ! jo v hudem boju v bližini mesta Montalegi0 porazil; vladna četa je pustila na bojnem mescu mnogo pušk in konjev. 30 mož je Go»' ceiro ujel. Conceiro sam se je. boril kot deh V vrstah monarhističnih čet so odlični PoV' tugalci, polni upov na zmago. Z nepotrpež-Ijivbstjo pričakujejo dohoda skrivaj nakupljenih in oboroženih vojnih ladij v Qporta Tudi mesta Mori talegre se je polastil Conceiro. Po kratkem boju so vladne čete zapustile mesto in se podale v beg. Prebivalstvo je monarhiste sprejelo’ z velikim veseljeim Le Španija dela monarhistom težave, ker skrbno čuva ob meji, da ne dobijo monarhisti orožja čez mejo. Vendar se monarhistom s tisoč zvijačami v mnogih slučajih posreči, dobiti čez mejo orožja. Grofica pl Bardi, burbonska princezinja, je tudi pohitela v gore in je v svojem avtomobilu pripeljala čez mejo nekaj strojnih pušk. Društveno gibanje. Možica. Izobraževalno društvo »Peca« priredi dne 29. t. m. ob 3. uri popoldne v prostorih gospe Stopar igre: »Nežika iz Bleda«, Kmet in fotograf« in »Tamburanje precaljških fantov«. K obilni udeležbi vabi odbor. Dobrlavas. Katol. slov. izobraževalno društvo ima na nedeljo, dne 29. oktobra, popoldne po blagoslovu v »Narodnem domu« .svoj mesečni shod. K obilni udeležbi vabi vse ude in prijatelje društva — odbor. Podljubelj. (»Sl o v e n s k a Straž a«) vabi tudi vse narodnjake iz soseščine, ki še niso udje, na svoje zborovanje. Ker so tudi volitve pred durmi, se lahko zgovorimo o našem postopanju dne 12. novembra. Pridite torej vsi! Igrala se bo igra »Nocoj je en lep večer« in »Kmet in fotograf«. Cerkvene vesti. Za provizorja v Kaningu je imenovan č g. Artur Gru miei, mestni kaplan v Beljaku; v Beljak je prestavljen č. g. Albert Mul-ler, kaplan v Radlachu. Književnost. Matici Slovenski manjka za pokritje letošnjih stroškov še mnogo tisoč kron. Zato nujno prosimo, da čimprej plačajo članarino dosedanji člani in da se prijavijo novi. Članarina znaša 4 K in se more tudi direktno poslati na naslov Matice Slovenske v Ljubljano. V Ljubljani sami se sprejema naročnina v društveni pisarni (Kongresni trg št. 7) in pri tvrdki Ivan Bonač. Matica Hrvatska bo v začetku novembra začela razpošiljati letošnje knjige. Kot redna izdanja izda sedem knjig, med temi pet leposlovnih: Kovačič, U registraturi; Šimb-novič, Tudjinac; Krstinič, Bratski in at (drama); Popovič, Antologija novije srpske lirike; Sienkiewicz, Bez dogme; Radič, Češki narod na početku XX. stolječa; Mihače-vic, Po Albaniji. Teh sedem knjig dobe člani Matice Slovenske za 4 K, sicer je članarin» G K. Razen tega je izdala Matica še troje knjig: Strossmayerjev koledar za 1912, (1 I'-50 vin.). Narodne pripovijetke (ilustrirane) 3 K in Tresič-Pavčič, Finis rei publičae, lidio, 1 K 50 vin. Tudi izdanja zadnjih let s® še dobivajo po isti ceni (4 K za člane Mat; Slov.). Ako želi še kdo pristopiti Matici Hrvabski, naj naznani to prof. Štefanu Podboju, Celovec, Wulfengasse 16. Najboljše je-da se pošlje obenem tudi denar, ker bi sicer knjige morale pošiljati po poštnem povzetju. in prav izvolile so one gospodinje, ki uporabljajo kot pridatek za kavo v svojem gospodinjstvu »pravega : Francka: s kavnim mlinčkom1* iz zagrebške tovarno-Kakovost »pravega : Franckase je mnoga desetletja ko najbolj ugajajoča, njegova izdatnost kot najkrepkejša izkazal Za kratek čas. Nabira J. M. Župnik na zvit način odpravi znano fantovsko razvado v cerkvi. Bilo je v coberskem kotu tam notri za Osojščico. Kakor drugod, so se tudi v ta-mošnji farni cerkvi zbirali fantje na prostornem koru, naslanjali se na ograjo, tako da so štrleli s celo gornjo polovico telesa čez ograjo; žokali so se in se smejali, ogle-davali spodaj stoječa in sedeča dekleta, metali papirčke, turščična zrna in druge malenkosti na nje, itd. Sploh so motili starega župnika v njegovi pridigi. Večkrat jih je posvaril, a mladina vse pozabi. Pa tuhtal je in tuhtal skrbni dušni pastir, kako bi to grdo fantovsko razvado odpravil. In šinilo mu je v glavo. — Drugo nedeljo pove po pridigi iz prižnice: »Ljubi moji farani! Dolgo sem že tukaj med vami. bog ve, ali me bo ljubi Bog še dolgo pustil živeti tukaj. Veliko sem vam že povedal iz tega svetega kraja, pa o naši lepi, stari župnijski cerkvi vam še nisem nič povedal. In Vendar bo vsakega izmed vas vrlo zanimalo, kaj je enkrat bilo na tem mestu, kjer sedaj stoji naša ljuba farna cerkev. Vse to pa vam bom povedal v pridigi prihodnjo nedeljo, danes osem dni. Pridite vsi, nekaj lepega bodete slišali. Amen.« Vse se je spogledalo. Po svetem opravilu in celo nedeljo in celi teden navrh pa se je govorilo samo o tem, kaj bodo nam povedali gospod prihodnjo nedeljo. Pride nedelja. Celo uro prej je bila cerkev skoro že docela zasedena. Na koru vsi fantje cele lare. Najrazposajenejši seveda spredaj pri ograji. S pol životom so viseli zopet raz kor čez ograjo. Cerkovnik pozvoni na prižnico. ^ Durice na prižnico se odpro; vse tiho! Župnikova podoba se prikaže; še dihati ni bilo slišati. Pridiga je bila resna in — kratka. Tukaj je: »Tukaj, kjer stoji sedaj naša ljuba cerkev, je bil enkrat skedenj. Spodaj so bili blevi. Tam, kjer sede sedaj moški, so stali Voli; tam, kjer sedijo sedaj ženske, so stale ki*ave; spredaj, kjer stojijo sedaj otroci, so bile nekdaj ovce, in tam zgoraj na koru, kjer so sedaj fanti, je bilo nekdaj gumno. Ih če ne verjamete, poglejte, še dandanes visijo tam dol — cepci!« — Vse je pogledalo gor na kor. Fantje so bili osramočeni ter so se odmaknili nazaj. Ih noben ni več visel čez kor doli, ker noben hi hotel biti — cepec. Ta pridiga je imela popolen uspeh. Išče se Prodajalec klobas. Vegetarianci imajo pred- hiost. Loterijske številke. Brno, 18. oktobra: 22 37 45 14 17 Trst, 21. oktobra: 30 58 50 28 17 Bine, 21. oktobra: 72 81 89 5 33 tijMni naprodaj. v kateri se nahaja tudi mala trgovina, v Klopicah, občina ^ “^ve, četrt ure oddaljena od Hodiške ceste, obsega 8ov)ralov njiv, travnikov in gozda, krme za 7 glav Pen 6 ^ivlne m t konja. Hiša je bila nanovo poprav-kap kakor tudi skedenj. Poleg hiše je tudi še mala ]UjlZa z 2 sobama. Cena 10.000 kron. Več pove lastnik Leiden štand-man’ Cena 10.000 kron. Več pove lastnik Klopice, pošta Vrba ob jezeru am Wórthersee). Nihče ne trpi rad revmatizma, skrnine, nevralgije ali ozebline. Zelo naglo se čuti olajšava pri uporabi zdravniško priporočenega sredstva, imenovanega Contrtieuman. Lajša in pomiruje bolečine, izsesava otekline na členih, pospešuje njih gibčnost in odstranjuje neprijetno boleče srbenje. Poprašajte pri svojem zdravniku. mm\i\\ in ilavna zaloga S. FKfilffi, ÌIÌMI, c. kr. dvorni zalagatelj, PRAGA-III., vogel Nerudove ulice štev 203. 1 škatlica 1 krono. Proti predplačilu K 1'50 dobi se 1 škatlico \ „ „ „ 5-— „ „ 5 škatlic ■ c „ „ a 9*— a » 10 n ) Jz Pozor na ime izdelka, izdelovatelja in varstveno znamko ! Dobiva se v vseh lekarnah, v Celovcu: »Pri angelu«, Pavel Hauser, Viki. Hauser, H. Guli. _ - Tržne cene v Celovcu 19. oktobra 1911 po uradnem razglasu: Blago 100 kg 80 litr. (biren) od do K v K V *K V Pšenica.... 23 19 24 6 14 92 Rž 20 33 21 — 12 68 Ječmen .... — — — — — — Ajda 20 74 23 4 11 4 Oves 18 — 20 — 6 76 Proso .... — — — — — — Pšeno .... . . — — 32 16 — — Turščica . . . — — — — — — Leča ..... — — — — — — Fižola rdeča . . Repica (krompir) . . — 8 44 3 80 Deteljno seme . . . — — — — — — Seno, sladko . . 6 — 8 50 — — „ kislo . . 5 — 6 — — — Slama .... 3 20 5 — — — Zelnate glave po 100 kos. 8 — 14 — — — Repa, ena vreča • • Mleko, 1 liter . , . — 24 — 28 Smetana, 1 „ — 60 1 20 Maslo (goveje) . 1 kg 2 80 3 20 Sur. maslo (putar) ,1 2 80 3 60 Slanina (Špeh), pov. 1 5 2 20 2 30 sur. 1 2 10 2 20 Svinjska mast . ■1 2 20 2 40 Jajca, 1 par . — 12 — 14 Piščeta, 1 „ . . . • 2 80 3 60 Race — — — — Kopuni, 1 par . . — — — — 30 cm drva, trda, 1 m2 3 — 3 40 30 „ „ mehka, 1 1 2 60 3 — 100 kilogr. Pocrez O živa zaklana d Živina d od do od do od do £ S v kronah 0, bn Konji Biki Voli, pitani . . „ za vožnjo . Junci Krave .... Telice .... Svinje, pitane . — — — — 140 146 44 44 Praseta, plemena — — — — — — — — Ovce Živinski sejni je bil zaradi kužnih bolezni zaprt. Kupujte pri tvrdkah, ki inserirai o v „Miru“! Izjava. Lastnoročno podpisani Miklavž Mikula, vulgo Gril, posestnik v Št. Jakobu, izjavljam, da nimam nikakega razloga dolžiti gospoda Kobentarja Franca, veleposestnika v Št. Jakobu, gospoda Jožefa Janežiča in gospo Katarino Dakshofler, posestnika ravnotam, nepoštenih dejanj. Nasprotno zatrjujem, da sem delal ravnokar navedenim, posebno pa g. Francu Ko-bentarju doslej mnogokrat veliko krivico, kar so mi pa ti doslej odpuščali. Vsledtega posebej poudarjam, da smatram navedene, to je gg. Kobentarja in Janežiča ter gospo Dakshofler za v vsakem oziru poštene in spoštovanja vredne može, oziroma ženo. Zahvaljujem se zgoraj navedenim, posebno še g. Kobentarja, da so velikodušno odstopili od obtožbe ter mi odpustili mnoga neopravičena predbacivanja in številne ne-osnovane žalitve. Dovoljujem, da se ta izjava objavi na moje stroške v „Miru“ ter da velja poravnava samo pod pogojem, da jo „Mir“ objavi, in plačam tudi vse zastopniške stroške dr. FerdinandaMullerja, odvetnika v Celovcu, ter stroške objave. Rožak, dne 19. oktobra 1911. miklauž IKIikula m. P. je nanovo izšla knjiga: nnr-n—ir-n—ir-anr-ii—inmr-annm—aan □ D □ G D G G G G G G G G G G G G G nr—ar-ar-an Poleg Gašparja Erharda za Slovence priredil Štefan Kociančič. Dva dela, druga izdaja. Cena: Mehko vez. K 6'—, za družnike K 4'40, po pošti franko K 1'— več. — V dva dela trdo vez. z usnjatim hrbtom K 9'20, za družnike K 6‘80, po pošti franko K L— več. at it ir-arit:-jgam-Jn Jožef Božictf [elDVCl1 Beljaška cesta štev. 14 trgovec z mešanim blagom kupuje in prodaja vsakovrstne deželne pridelke, kakor žita, maslo, sir, jajca, mleko itd. Zlasti priporoča patentirano olje za večno luč in oglje za kadilnice vsakovrstno kadilo, francoski in navadni stenj, voščene in druge cerkvene sveče itd. Ne bodete dolgo kašljali, če uporabite takoj od začetka zdravniško priporočeni in krčeviti kašelj ublažujoči Thymoniel Scillae. Izvolite vprašati svojega zdravnika. Steklenica K 2-20. Po pošti franko proti predplačilu K 2-90. Tri steklenice po pošti franko proti predplačilu K 7'—. Deset steklenic po pošti franko proti predplačilu K 20--. Izdelovatelj in glavna zaloga lekarna l FMiER, c. kr. dvorni dobavitelj, PRAGA-HI., ogel Nerudove ulice št. 203. Pozor na ime izdelka, Iz- ^ delovatelja in varstveno znamko! Dobiva se v večini lekarn, v Celoycu »Pri angelu«, Pavel Hauser, Viktor Hauser, H. Outt. VZIOAXìICE družbe sv, Cirila in Metoda Zaloga pri J v. Perdanu v Ljubljani. oÓMU NAAUao, fSOVI prida . - Zahtevajte in kupujte pri vseh trgovcih slovenske Ciril in Metodove vžigalice ki so priznano najboljše. Glavna zaloga pri tvrdki Ivan Perdan v Ljubljani. ' VŽieJ5X.ICE ^ družbe sv. Cirila in Metoda Zaloga pri Jv. Perdanu v Ljubljani. ffnMU0NflAt%ao —=yjfcog-