Kakšna televizija na Dolenjskem?
Zamisli za izpopolnitev televizijske mreže
Televizijski zaslon postaja čedalje bolj vsestranski pripomoček za najbolj mnOŽiČnO ODVČŠeaiijcHJuieajiii.- -mu sprejemu z domačih oddajnikov na hribih se pridružujejo še mednarodni programi s satelitov, ponujajo se možnosti za krajevno kabelsko televizijo, slovenska PTT organizacija pa se marljivo ukvarja z uvedbo videoteksta, ki naj bi zaživel najpozneje v treh letih. Nekajletnim prizadevanjem zlasti občanov v naprednejših krajevnih skupnostih po vsej državi, da bi izkoristili vse te možnosti, se zdaj pridružujemo tudi Dolenjci. Pri občinski konferenci SZDL v Novem mestu deluje na pobudo nekaterih krajevnih skupnosti iniciativna skupina za gradnjo kabelskih omrežij v občini, pri medobčinskem svetu SZDL pa delovna skupina za obogatitev oddajnika na Trdinovem vrhu z ljubljanskim drugim programom in programom studia Koper. Dolenjci premoremo zdaj več kot 40.000 prijavljenih televizijskih sprejemnikov, od tega samo v novomeški občini okrog 14.000 in v krški okrog 7.000.
Gradnja krajevne kabelske televizije, ki bo lahko razpošiljala priključenim sprejemnikom tudi običajne in satelitske programe, je ta čas prepuščena pobudi naprednih in podjetnih ljudi v krajevnih skupnostih. V novomeški občini"jim bo pri tem pomagal koordinacijski odbor pri občinski konferenci SZDL, podobne odbore pa bodo najbrž ustanovili tudi v drugih občinah.
Pri obogatitvi oddajnika na Trdinovem vrhu za posavske, belokranjski in dolenjski občini ter za hrvaške občine na jugovzhodni strani Gorjancev pa gre predvsem za nakup oddajnikov, za katere je treba zbrati okrog 200 milijonov dinarjev.
Ljubljanska televizija načrtuje svoj samostojni drugi program, ko bosta imeli zanj oddajnike tudi Dolenjska in Primorska. Za koprski program pa se navdušuje tudi Zagreb, ki bi bil pri nakupu oddajnika pripravljen prispevati svoj delež. Delovna skupina pri MS SZDL računa tudi s prispevki televizijskih gledalcev, ki bi se zbirali na posebnem skladu za oddajnike na Trdinovem vrhu. Z dobro pripravljeno akcijo najbrž ne bo tako težko zbrati potreben denar, treba pa je pohiteti, saj se delno uvožena oprema za oddajnike sproti draži, ponudba za omenjeni znesek pa velja samo do konca tega meseca.
M. MOŠKON
NOVA TOVARNA V PRELESJU?
ŠENTRUPERT — Temeljna organizacija Agrostroja v Šentrupertu ima dela čez glavo. Letos naj bi Agrostroj v Prelesju zgradil sodobno livarno, tako da bi povečal število delavcev od zdajšnjih 60 na okoli 130. Tako razširitev naj bi uresničili najpozneje v letu 1988. Že zdaj pa Agrostroj potrebuje nekaj dobrih delavoiv, predvsem orodjarjev.
Na Kočevskem je sneg zaprl nekatere ceste
V Kočevju 92 cm, v Loškem potoku pa celo
l£.£m feni 9IIC\jm
KOČEVJE — »Glavne Cestne smeri so odprte, da so prevozne z zimsko opremo, danes pa bomo začeli s širjenjem,« nam je v ponedeljek povedal direktor kočevskega tozda Cestnega podjetja Novo mesto, Josip Abramovič, o položaju na cestah v kočevski in ribniški občini, kjer jedo konca minulega tedna zapadlo: v Ribnici in okolici od 70 do 80 cm snega, v Kočevju 92 cm, v Loškem potoku pa celo 122 cm.
»Za avtobusni promet je zaprta-: cesta Kočevje—Koprivnik, preozko je splužena cesta Kočevje—Brezovica—Podgorje, danes je odprta cesta Brod na Kolpi—Osilnica, odpirati pa bomo začeli cesto Trava—Čabar in Novi kot—Stari kot, kar bomo predvidoma doko-' nčali v torek.
V'občini Kočevje delajo neprestano 4 ekipe, v občini Ribnica pa 5 ekip, poleg tega pa še naši kooperanti. V treh dneh so naši delavci : spali le nekaj ur. Večjih okvar na mehanizaciji ni bilo. Imamo tudi : ekipo, ki hitro odpravi okvare.«
Direktor tozda SAP-Integral Jože Mlakar je že v petek povedal, da tistega dne niso odpeljali avtobusi proti Osilnici, Predgradu, Ko-! privniku in Reki. V druge smeri so ' avtobusi vozili, še najbolj redno | proti Ljubljani. V ponedeljek ni ; odpeljal avtobus proti Koprivni-ku, drugam pa je. Največ težav je : bilo na cesti proti Brezovici. Šofer i Stane Starc je povedal, da je cesta proti Podgradu slabo, splužena, da j je v soboto na posameznih odsekih J pred avtobusom hodil šofer in s pa-'■ lico preizkušal, kje sploh je cesta.
SAP ima veliko težav tudi na lo-•: kalnih progah v okolici Kočevja.
. Slabo so izplužena obračališča in S postajališča. Zaradi tega prihaja J tudi do okvar avtobusov.
Zaradi snega v petek v osnovnih šolah v občini Kočevje ni bilo pou-j ka, izgubljeni šolski dan bodo nad-| oknadili na eno izmed sobot.
J. PRIMC
Ko vse odpove, dela Brestanica
V Termoelektrarni Brestanica so 24 ur na dan pripravljeni priskočiti na pomoč, kadar je v Sloveniji preskrba z električno energijo motena
BRESTANICA — »Elektrogospodarstvo je nasploh v težkem položaju, mi pa še posebej. Ljudje so prepričani, da pri nas nič ne delamo, dejstvo pa je, da bi bila oskrba z električno energijo v Posavju, na Dolenjskem in v Beli krajini še veliko slabša, če bi ne bilo naše termoelektrarne,« je dejal Herman Kunej, direktor TE Brestanica.
»Resnica pa je, aa so pri iiaš napetostne razmere med najslabšimi v Sloveniji, in brez TE Brestanica bi bilešeslabše. Računamo,dasebodo precej popravile, ko bo zgrajen 110 k\V daljnovod iz Trbovelj prek Brestanice, Krškega do Novega mesta, medtem ko je krak proti Trebnjemu žedograjen. Mi smonata trenutek že pripravljeni, dodati pa moram še to, da je javnost prepričana, kako draga je električna energija iz naše elektrarne. To pa ni res. Mi smo edina termoelektrarna, ki za proizvodnjo električne energije uporablja primarni bencin. Ta pa je ena izmed
trsiujpv	nostoDku, ki
ni uporabna za nobeno drugo reč. Če bi pri nas obratovali vsaj 200 dni na leto, bi bila cena naše električne energije 21 din za kilovatno uro, medtem ko je sedaj okoli 70 din. Vendar imamo v elektroenergetskem sistemu specifično vlogo. Mi smo rezervna elektrarna, ki vskoči v primeru havarij. Naša prednost je v tem, da turbine lahko poženemo v pičlih desetih minutah. Naj povem, da naši stroji še niso odpovedali, to pa je izrednega pomena tudi za jedrsko elektrarno v Krškem, kjer so vsi varnostni sistemi napajani z elekt-
rično energijo. Če se pri njih kaj zgodi, jim lahko takoj priskočimo na pomoč,« zagotavlja Kunej.
V elektrarni je zaposlenih 177 delavcev, kar je 50 manj kot pred leti. Števila zaDoslenih ni bilo težko zmanjšati, saj so strokovnjaki iz elektrarne odhajali za boljšim kosom kruha. Vzrok za odhajanje delavcev pa ni bil samo nizek osebni dohodek, ampak tudi nerazumevanje družbe. Predsednik osnovne organizacije
(Nadaljevanje na 2. strani)
PRIZNANJA
STAREŠINAM
TREBNJE — Predsednik občinske konference Zveze vojaških rezervnih starešin Trebnje Peter Podobnik je izročil priznanja OK ZRVS za nadvse uspešno delo v ZRVS v letu 1986 Nacetu Hribarju, Jožetu Uhanu in Mitji Žagarju iz Trebnjega, Tomažu Bukovcu iz Mokronoga in Ivanu Sebancu iz Dolenje Nemške vasi.
PUHALO V POMOČ — Slavko Korenič in Alojz Zupančič, delavca cestnega podjetja iz Novega mesta, sta letos precej pripomogla, da bodoob obilici snežnih padavin očiščeni tudi pločniki zunaj mestnega središča. Po lastni zamisli sta za univerzalno vozilo Unimog priredila traktorsko snežno puhalo in stvar seje tako dobro obnesla, da sojo prišli pogledat tudi konstruktorji iz Cimosa. »Škoda, da imamo le eno takšno puhalo in eno vozilo, saj bi bil lahko učinek našega dela še večji«, je povedal Slavko Korenič. Posnetek s čiščenja pločnikov na ločenski cesti. (Foto: J. Pavlin)
Družbeno varstvo kot izhod
Črnomaljski izvršni svet sprejel sklep o družbenem varstvu v Integralovem tozdu ___Promet	in	delavnice	—	Slabo	pripravljeni	sanacijski	programi
ČRNOMELJ — Integralov tozd Medkrajevni potniški promet, tovorni promet in delavnice iz Črnomlja že vrsto let posluje na meji rentabilnosti ali z izgubo. Tudi v preteklem letu je imel v prvem trimesečju dobrih 45 milijonov dinarjev izgube, ob polletju skoraj 34 milijonov, po devetih mesecih pa 17 milijonov primanjkljaja. S sanacijskimi programi jim izgub ni uspelo odpraviti.
V sanacijskih programih je na-
mreč beseda tekla predvsem o tisti problematiki, ki ni bistveno vplivala na izboljšanje poslovnih rezultatov. Poleg tega slabo pripavljenih programov niso izvajali, to pa je že pogoj za sprejem ukrepa družbenega varstva, za katerega je družbeni pravobranilec že dal pobudo. Vendar so v občini še poskušali rešiti, karserešiti da, zato so se predstavniki izvršnega sveta in družbenopolitičnih organizacij večkrat sestali s predstavniki tozda. Eden od glavnih sklepov vseh teh sestankov je bil, da morajo v Integralovem tozdu takoj pripraviti sanacijski program. Vendar so ga
»Vkaj še verovati?«
Iz Kočevja, Metlike, Novega mesta prihajajo glasovi, da nekateri komunisti ob znanih potezah in stališčih političnega vrha Slovenije ne vedo več »v kaj verovati«. Ne znajdejo se, izgubljajo tla pod nogami, se čudijo ali celo obsojajo novo usmeritev. V dveh osnovnih organizacijah ZK v Kočevju so zahtevali, naj bi ugotavljali politično odgovornost predsednika RK SZDL, ki je voščil vernikom za božič. Taka razmišljanja kažejo na nerazumevanje časa in logike razvoja, pa tudi na nadaljevanje načelno že tolikokrat obsojanega sektašenja. To samo potrjuje dejstvo, da bo bitko za moderno družbo in prenovo Zveze komunistov — seveda z močjo argumentov potrebno dobiti najprej v ZK sami. Verjamemo, da bo dobljena, podobno, kot moramo verjeti, da sebomo izvlekli iz krize, sčasoma odpravili pravni nered in usmeritev v (do naravej roparsko ekonomijo. Vendar ta rešitev ni možna brez demokratizacije družbe, kar ni nikakršen kaos, kot skušajo prikazali tisti, ki se v njej ne morejo ali nočejo znajti. To je tudi edina sprejemljiva pot, saj je alternativa demokratični le militantna družba, organizirana po vojaških načelih, brez temeljnih človeških svoboščin. Kakšen socializem pa bi to bil. bi se bilo sploh še vedno zanj zavzemati?
M. LEGAN
izdelali šele septembra lani, bil pa je neustrezen tako po obliki kot vsebini. Vendar programa niso dopolnili.
# Na nedavni seji črnomaljskega izvršnega sveta je znova tekla beseda o Integralovem tozdu, izvršni svet pajetu-di predlagal in sprejel sklep o začasnih ukrepih družbenega varstva v tem kolektivu. Seveda bodo morali, preden bi ukrep, ki naj bi trajal leto dni, zares začel veljati, razpravljati še delegati zborov občinske skupščine, ki bodo odločili tudi o članih začasnega kolegijskega poslovodnega organa.
zato je izvršni svet na seji v začetku decembra lani zopet sprejel sklep, v katerem je zahteval, naj v tozdu
SPREJELI PROGRAM DELA
KRŠKO — V ponedeljekjebilatu seja občinske konference SZDL Krško, na kateri so člani tega telesa in delegati sprejeli poročilo o delu v preteklem letu ter sprejeli program delovanja v letošnjem letu. Na seji so izvolili delegata, ki je na seji republiške konference SZDL zastopal krško občino. Delegati so sprejeli tudi trimesečni proračun za OK SZDL. Več v prihodnji številki.
Promet in delavnice do konca leta pripravijo sanacijski program.
Sredi decembra so v kolektivu imeli tudi zbore delavcev, na katerih so izrazili nezaupanje vodstvu tozda, ki ne uresničuje z zakonom opredeljenih nalog, ter opozorili na motene samoupravne odnose. Tudi zbori občinske skupščine so decembra opozorili tozd, da ne uresničuje dosledno sklepov izvršnega sveta. Klub vsemu temu pa niso uresničili nalog, ki so jim bile naložene.
M. BEZEK-JAKŠE
BERITE DANES!
na 2. strani:
• Oboji proti združitvi
na 3. strani:
• Kdo se je osmešil s pšenico?
na 4. strani:
• Z ukrepi do čistega zraka
na 5. strani:
• Prenova naj povrne zaupanje
na 6. strani:
• Podcenjen dolar je zamajal Bor
na 7. strani:
• Šolati bi morali za 21. stoletje
na 8. strani:
• Napak veliko, krivcev pa ni
na 10. strani:
• Kaj dvojčki povedo o drugih
na 24. strani:
Truplo našli v Težki
vodi
■■■■■■
Kočevje ima v Sloveniji najmanj asfalta
Marsikje povezuje Slovenijo in Hrvaško še maka-____________dam_______________
KOČEVJE — V občini Kočevje je v celoti asfaltirana magistralna cesta Ja-snica—Brod na Kolpi, kije dolga dobrin JV Km. z^meu regionalnimi Očšia-mi pa je asfaltiranih le 42 odstotkov ali od preko 83,5 km le dobrih 35 km, kar je gotovo najmanjši odstotek med vsemi slovenskimi občinami.
Tako so še vedno neasfaltirani daljši odseki regionalk na odsekih Livold— Brezovica, Fara—Žaga—Mirtoviči— Osilnica in Lazeč—Trava—Čabar. Ena glavnih nalog srednjeročnega in dolgoročnega plana je prav hitrejše posodabljanje cest, saj so makadamski odseki na cestah, ki povezujejo dve republiki in ki povezujejo središča krajevnih skupnosti (Predgrad, Osilnica, Struge) z občinskim središčem Kočevjem.
V naslednjih letih bodo posodobljeni predvidoma naslednji odseki cest na nerazvitih območjih občine: Mirtoviči—Osilnica (7,2 km), Mozelj—Raj-ndol—Brezovica (12,5 km), oba sta odseka regionalnih cest) in Mala gora—Struge—Čatež, Borovec—Gornja Briga—Dolnja Briga ter Podplani-na—Lazeč—Stari Kot (lokalne ceste).
Razen v posodobitev cest pa bo potrebno vlagati tudi v objekt eza varovanje cest. Dogajalo se je namreč, daso neurja in poplave v dolini Kolpe in Čabranke poškodovala ceste in mostove. Škoda, nastala pri zadnji taki poplavi, še vedno ni krita. Ceste v dolini teh dveh rek pa so celo slabše, kot so bile prej. Težave so tudi z zimskim vzdrževanjem cest, predvsem ob Kolpi, saj so posamezni kraji tudi po več dni odrezani od sveta.
Denarja za posodobitev cest na Kočevskem je vedno primanjkovalo. Celo posodabljanje magistralne ceste Kočevje—Brod na Kolpi se je zato začelo s sredstvi samoprispevka občanov kočevske občine, kar je edini tak primer v republiki. Tudi danes za te namene manjka denarja. __________________________ J.	P.
NIMAJO NE PROSTORA NE DENARJA
BREŽICE — Društveno življenje v občini je zelo pisano, odvisno tudi od tega, kako iznajdljiva so društva pri iskanju denarja in kakšne neposredne koristi jim priznava družba. Najboljši materialni položaj v brežiški občini imajo gasilske organizacije, ribiška družina in avto-moto društvo. Vse dejavnosti tudi niso enako donosne. Nekatere organizacije delujejo predvsem vzgojno in za mlade veliko pomenijo, vendar kljub temu ne uživajo družbene naklonjenosti. Finančno zapostavljenost občutijo zlasti taborniki, planinsko društvo in občinska zveza za tehnično kulturo. Brežice so edina občina v Sloveniji, kjer ji neomogočajo dejavnosti.
PROSTORI ZA MLADINO
BOŽAKOVO — Osnovna organizacija ZSMS Božakovojedobilasvoj prostor v novem domu krajanov v tem kraju. Mladi bi za začetek radi kupili ozvočenje, ustanoviti pa nameravajo tudi radioamaterski klub.
r
i
V drugi polovici tedna se bo nadaljevalo suho vreme.
DOLENJCI SO SE ODREZALI! — Pet dni vrveža in strokovnih srečanj na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču ob vsakoletni januarski modni prireditvi je vnovič potrdilo, da so tekstilci širše Dolenjske in Posavja po modnosti in k\ aliteti izdelkov med prvimi v državi. Medtem ko sta najvišje priznanje — kipec Ljubljanski zmaj — dobila sevniška Jutranjka in metliška Beti, sta diplomo s sejma s 460 razstavljalci odnesla še novomeški Labod in sevniška Lisca. Nove niodnelinijez novo ponudbo proizvajalcev so bile deležne posebne pozornosti ženskega sveta. Takšna gneča kakršno vidite na sliki, je bila vselej tudi na Labodovih malih modnih revijah v razstaviščnem paviljonu. Obširneje pa o sejmu in novi modi poročamo danes v posebni prilogi. (Foto: J. Pavlin)
Ljubljansko pismo
Zglednim vodnikom bi še sledili
Ko vse odpove, dela Brestanica
Naša anketa
(Nadaljevanje s 1. strani)
sindikata Viktor Urek meni, da delavci vlagajo velike napore v to, daje elektrarna vedno pripravljena za obratovanje, prave nagrade za to pa ne dobijo. Večkrat se jih loteva malodušje, saj tudi pravega samoupravljanja ni moč razviti. Cene goriv so določene, kdaj in koliko naj delajo, jim sporočijo, navsezadnje pa se še zgodi, da na plačilni dan ne vedo, ali
gorivo dražilo in vse dražja je bila tudi električna energija, ki sojo proizvajali. Zlasti malo so obratovali v letih 1980, 1983 in 1984, kasneje pa so plane iz leta v leto povečevali. Lani so proizvedli 26 milijonov kilovatnih ur, za letos pa je plan povečan na 41 milijonov kilovatnih ur. Vsako leto morajo elektrarno pognati vsaj 150 — krat, koliko časa deluje, pa je seveda odvisno od preskrbe z električno energijo.
V zadnjih petnajstih letih elektrarna samo enkrat ni poslovala z izgubo. Sicer pa izguba visi nad njimi kot Damoklejev meč.
J. SIMČIČ
bodo dobili denar za osebne dohodke. Celo na občinski ravni ne poznajo vloge te elektrarne v elektroenergetskem sistemu.
Vodja splošne službe Sašo Pohar je dejal, dasejevzadnjih desetih letih izobrazbena struktura zelo izboljšala, saj je velika večina delavcev kvalificiranih, precejšen odstotek paje tudi takih, ki imajo višjo ali visoko izobrazbo. Razmere za delo so vse prej kot lahke.
Štefan Marjetič, tehnični vodja elektrarne, je povedal, da so v elektrarni prešli na plinsko tehnologijo leta 1976. Tedaj je bil primarni bencin najcenejše gorivo, kasneje pa se je
Kaj je razkošje?
Metlika o notranji prenovi ZK in delu v SZDL
Zvezna vlada je v zadnjih dneh lanskega leta spremenila davčne stopnje za več vrst izdelkov, v glavnem opisanih kot luksuz, da bi zvezni proračun okrepila za kakšnih 5,5 milijarde dinarjev. Davek in zaradi tega cene so se v povprečju zvišale za 10 odstotkov. Prometni davki, zlasti temeljni, torej zvezni, so po mnenju mnogih, ki kaj razmišljajo o tem, občutno previsoki, o tem, da sije država tako pač poiskala najlažjo pot do napolnitve zveznega proračuna, pa tako ni vredno zgubljati besed. Zadnje zvišanje je torej opredelila za luksuzne predmete. Jezi le to, daje ta seznam nekam hudo raztegnjen, da so na njem poleg krzna, torbic iz krokodilje kože, nakita, ekskluzivnih parfumov na primer celo osnovne higienske potrebščine, kar toaletna mila, deodoransi, osnovne kreme, preparati, ki jih moški uporabljajo pri britju, gotovo so, pa južno sadje itd.
METLIKA — Osrednji točki sej OK SZDL in OK ZKS Metlika — obe sta bili prejšnji teden — zlasti pa razpravi, sta se ukvarjali z istim predmetom: delovanjem Socialistične zveze.
Oba foruma sta ugotavljala in celo na vsakdanjih primerih konkretno opozorila na neustrezno, ne dovolj zavzeto, površno delovanje komunistov v SZDL. Še večkrat pa takega delovanja sploh ni, še več: veliko članov ZK ni dejavnih ne v svoji osnovni organizaciji ne v svojem delovnem in življenjskem okolju. Precej je primerov, da tisti člani ZK, ki so organizirani v osnovni organizaciji na svojem delovnem mestu, pri akcijah v svoji krajevni skupnosti stojijo ob strani ali pa celo le vse povprek
MARTIN ŠTUBLJAR, direktor metliške uprave za družbene prihodke: »Po mojem mnenju so prometni davki, zlasti temeljni, se nravi zvezni^ previsoki. Prometne davke oblikujejo kar glede na potrebe zveznega proračuna. Tojepačnaj-bolj enostavno. Po eni strani hoče Z1S obrzdati inflacijo, s takimi potezami pa jo samo še povečuje. Ni prav, da občani nimajo nobenega vpliva na oblikovanje stopenj prometnega davka. Še posebej nepravilna se mi zdi uvedba prometnega davka leta 1985 na južno sadje in sokove iz njega.«
V metliški občini je okoli 540 članov ZK. »Če bi samo vsi ti prišli na seje krajevnih konferenc SZDL, bi bila že to lepa udeležba, večkrat pa ni nobenega ali pa jih je zelo malo. Zatoni čudno, da so seje nesklepčne, kaj šele, da bi komunisti s svojim delovnim zgledom in prizadevanji vplivali na delo in življenje v krajevnih skupnostih!« je dejal eden od razpravljavcev.
Herman Kunej: »TE Brestanica bo na pomenu še pridobila, ko se bo začela gradnja sistema spodnjesavskih elektrarn. Pri nas bo center vzdrževanja
zanje.«
JOŽICA DAROVEC. prodajalka v Dolenjkini Drogeriji v Novem mestu: »Mislim, da redki vedo, da seje prometni davek povečal. Cene mnogim sploh ne predstavljajo ovire, kadar hočejo neko stvar imeti. To se še posebej pokaže pri novoletnih nakupih, zlasti če so na drugi strani pulta možje, ki se na žensko kozmetiko bolj malo spoznajo. Davek gor, davek dol, s polic izgine vse, tudi drage stekleničke italijanskega parfuma, ki je skupaj s 108-odstotnim prometnim davkom veljala preko 20.000 dinarjev.«	*
Na obeh forumih je bilo slišati, da ni potrebna nikakršna prenova Zveze komunistov, saj se nebi ničspremenilo, če se bodo »oblekli v drugo obleko ali zamenjali kožo. Le pošteno in zavzeto delati je treba več, za kar konec koncev člane ZK zavezujejo tudi vsi njihovi akti.«
POVELJNIŠKI PULT — V tej sobi dežurajo noč in dan, kajti ko zazvoni telefon in dobijo sporočilo, daje treba elektrarno pognati v tek, morajo biti pripravljeni.
(Foto: J. Simčič)
RIBNICA NAJBOLJŠA V IZVOZU
LJUBLJANA—V teh dneh razni medobčinski organi ljubljanske regije, ki obsega tudi kočevsko in ribniško občino, razpravljajo na osnovi 11-mesečnih lanskih poslovnih rezultatov o gospodarskih dosežkih lani in predvidevanjih za letos. Načrtovani 4,5-odstotni porast fizičnega obsega proizvodnje ne bo dosežen, saj je znašala rast konec novembra le 2,8 odstotka. Naj večji porast je bil dosežen v občinah Ribnica in Vrhnika. Nekoliko nad povprečjem regijskega porasta je tudi občina Kočevje. Lanski 11-mesečni izvoz je le za 0,5 odst. večji, kot je bil leto prej. Na konvertibilno območje se je zmanjšal za 5,7 odst., na klirinško pa porastel za 18,8 odst. Prav nasprotno pa je pri uvozu, kjer seje konvertibilni povečal za 14,6odst., klirinški pa zmanjšal za 20 odst. Najboljše izvozne dosežke so zabeležili v občini Ribnica (indeks 181). Občina Kočevje paje med tistimi, kjer je bil izpad največji.
J. P.
Oboji proti združitvi
Negativni izid referenduma v Krojaškem podjetju Trebnje in »Temenici« ni popolno presenečenje
Ena od aktivistk SZDL je samokritično priznala, da v Metliki marsikatera stvar ni urejena tudi po njeni krivdi.
in ima z vidika družbenih interesov ugodno delitev čistega dohodka, ima zasedene zmogljivosti ter proizvodni program, ki pokriva širše zaledje Slovenije in ni odvisno od vplivov svetovnega tržišča.
Toda poslovno uspešnost lahko Krojaško podjetje še izboljša s povečanjem sredstev za osebne dohodke.
TREBNJE — Čeprav občinski sindikalni svet v Trebnjem še ni dobil nikakršne interne analize neuspelega decembrskega referenduma o združitvi v Krojaškem podjetju Trebnje in Labodovi temeljni organizaciji Temenica v Trebnjem, predsedstva občinskega sveta takšen izid niti ni presenetil.
Da velika večina zaposlenih v združitvi v tozd Temenica ni videla bistvenega izboljšanja delovnih razmer, večje poslovne uspešnosti in naposled večjih osebnih dohodkov, je pokazalo osebno opredeljevanje na referendumu, saj se je samo tretjina delavcev Krojaškega podjetja odločila za združitev. Za razmere trebanjske občine je Krojaško podjetje vitalna delovna organizacija obrtne dejavnosti s sodobnimi proizvodnimi prostori
• Da ZK proti nedejavnim članom ne ukrepa ustrezno, pove tudi podatek, da v metliški občini v zadnjih letih skorajda ni bilo disciplinskih ukrepov proti takim članom, če pa so že bili, nanje ni bilo nikakršnih ugovorov in pritožb.
»Če bi se ravnali po statutu ZK, bi moralo veliko članov zapustiti naše vrste,« je bilo rečeno. Vsekakor drži, daje med člani ZK premalo posluha za politični utrip in tiste potrebe, ki jih ljudje najbolj čutijo kot svoje. Seveda komunisti ne morejo sami rešiti vseh težav in problemov, saj jih je le 8 odst. vsega prebivalstva te belokranjske občine, vsekakor pa bi morali stati v prvih vrstah in s svojim zgledom druge potegniti za sabo.
VEKOSLAV PLANINC, skladiščnik v črnomaljskem Kovinarju: »Morali bi natančneje opredeliti, kaj je razkošje in kaj ne. Čistila, hrana, obleka, obutev bi morali biti brez davka, ker je vse to razkošje že po današnjih cenah. Tudi stanovanjejeočitno že razkošje. Nekdo je izračunal, da bi delavec s svojo plačo prišel do njega v 200 letih. Živet i bi moraTv šotoru, če pa bi se podražil še tekstil, bi se moral zadovoljiti z votlino. Svetil pa bi si — glede na položaj našega elektrogospodarstva — z baklo.«
• Nekoiiko presenetljiv pa je vendarle izid referenduma v tozdu Temenica, kjer so bili tudi delavci proti združitvi. V delovni organizaciji Labod v Novem mestu so želeli, da bi še nekoliko počakali s komentiranjem neuspelega referenduma, doklerneizde-lajo analize. Na koncu pa še to: modra je odločitev trebanjskih občinskih družbenopolitičnih organizacij in izvršnega sveta, da ne gredo z nikakršno prisilo v združitev Labodovega tozda Temenica in Krojaškega podjetja, ampak naj se delavci sami odločijo.
ZDENKA ŽIBERT, oddelkovodja kozmetike v Nakupovalnem centru M-Preskrbe v Krškem: »Po uvedbi višjega prometnega davka so se cene kozmetike povečale za okoli 10 odstotkov. Ne zdi se 'mi prav, da seje podražila na ta račun, saj je danes tudi kozmetika potrebna, in mislim, da se prodaja prav zato ne bo nič zmanjšala. Čeprav se strinjam, naj bo davek na luksuz višji, nisem za povečanje davka na avtomobile. Tako mali človek nikoli ne more priti do dobrega avta. Vprašanje je tudi, ali je krzno luksuz. Če bi vsaj vedeli, da bo ta denar koristno porabljen, bi se verjetno vsi malo manj kislo držali.«
in zaščitnik delavskih interesov — tako pred stavko kot tudi med njo. In tudi če bo do stavk prišlo, ne bo tolikšne »grožnje s policijo« in s komiteji za SLO in DS, kot da je vojno stanje, ne pa normalen pojav.
CK ZK Slovenije stavkam ni dal splošne podpore, jim je pa vendarle priznal vlogo v funkcioniranju samoupravljanja. Zato zaradi zelo različnih razlogov in povodov za stavke — mora ZK namesto načelnih stališč analizirati sleherno stavko, kar bi lahko bila edina stvarna osnova za odnos komunistov in njihovih organov do konkretnega delavskega protesta. CK ZKS je s takšnim stališčem svojemu članstvu namenil nehvaležno,
»Tudi jaz postajam pasiven, obupan komunist,« je dejala in se pritožila, da je vedno manj prostovoljnega aktivističnega dela na terenu. Vse to in še druge slabosti pa potiskajo tako SZDL kot ZK na stranski tir, kar da znajo izkoristiti zlonamerneži.
da bi bila delovna organizacija zanimivejša za strokovnjake, ki pa jih nujno potrebuje. Ta hip bi še kako potrebovali vsaj dva človeka, in sicer za komercialno in tehnološko plat proizvodnje, saj direktor kljub prizadevnosti ne zmore več sam vsega dela. Preko Deloze imajo nekaj predelavnih poslov, toda šivanje uniform postaja zanimivo tudi za večje delovne kolektive, zato se že morajo boriti za posel.
Večjo režijo pa lahko kolektiv preživi le, če bo imel vsaj40delavcev(zdajse giblje število zaposlenih pod 30). Posodobiti bi morali tehnološki postopek in opremo.
P. PERC
Tudi naše stavke so le del taktike
Seveda je bilo v zadnjih letih v občini veliko narejenega, tudi po zaslugi delovanja obeh družbenopolitičnih organizacij. na kar so prav tako opozarjali, a ne na enem ne na drugem forumu se z zaslugami niso kitili, saj so časi taki, da je treba v prvi vrsti odpravljati težave, ne pa se hvaliti s preteklimi zaslugami.
A.	BARTELJ
ERIKA MIKLIČ, poslovodkinja Galanterije v Kočevju: »V naši trgovini smo zviševali cene zaradi odločitve ZIS o večjem prometnem davku 26. decembra. Podražili smo zlato, srebro, kozmetiko, ki ni v UN1 programu, vžigalnike, dražje ure. Res je dražji tudi toaletni papir, ki mu je cena poskočila od 119 na 178 dinarjev, vendar menim, da ne zaradi davka, ampak zaradi običajne podražitve.«
Presenečeni sindikat
LJUBLJANA — Aktualne razprave o stavkah tudi te dni dokazujejo, da sindikat našega delavskega razreda zaostaja ne le za dogodki, marveč tudi za javnimi političnimi ocenami o učinkih izrednih dogodkov v kolektivih. »Odkritje«, da stavke »niso naperjene proti samoupravljanju«, ne pove ničesar bistvenega in je pravzaprav politična fraza. Ze Titova utemeljitev potrebnosti vloge sindikata v državi delavcev in kmetov je postavila stvari na pravo mesto, ko je dejal: »Mora nas ščititi tudi pred mano in vami.«
Bistvo je v tem, da konkretna nezadovoljstva ne izhajajo iz samega značaja družbenih odnosov, marveč iz nezadovoljstva o trenutnem stanju v teh odnosih, prav tako kot tudi stavke v kapitalizmu ne pozivajo k revolucionarnemu prevratu, marveč imajo povod in učinek v plačah, delovnem mestu, pogojih dela itd.
Drži torej ocena, da je stavka del taktike, ne pa revolucionarna strategija, zato je danes smešno trditi, da bi morala biti stavka več, kot je, in prepričevati ljudi, da stavkajoči niso proti temeljnim načelom naše družbe, ko to tudi sami vedo. Tudi sindikalni kliše o stavkah je že davno izrabljen.
Hočeš nočeš moramo priznati, da so prekinitve dela na neki način tudi oblika političnega in ne samo ekonomskega boja de-'avskega razreda. Ko bomo to doumeli in ko bomo začeli zdraviti vzroke, ne pa posledice, sindikat ne bo več »podaljšana roka« države, temveč organizator
KANALIZACIJA BO
STARA CERKEV PRI KOČEVJU — Pred meseci smo poročali, da nastaja zaradi neurejene kanalizacije ob cesti v Stari cerkvi velika luža, kije nevarna živini in ljudem. Zdaj, pozimi, je luža zamrznila in jeStaracerkevdobila tako svoj »drsalni center«. Veselje pa bo trajalo le še to zimo. Že aprila bodo začeli urejati kanalizacijo, ki jo bodo speljali do kočevskih čistilnih naprav. Uradna otvoritev te kanalizacije bo predvidoma za občinski praznik 3. oktober.
MESTO IN NJEGOVA ULIČNA PODOBA
LJUBLJANA — V Kulturno-informacijskem centru Mestnega muzeja Ljubljana na Trgu francoske revolucije je od minulega četrtka odprta razstava Mesto in njegova ulična podoba, ki jo je pripravil Arhitekturni muzej Ljubljana. Ob razstavi, ki bo na ogled do 7. februarja, so pripravili strokovne razgovore o temi, ki jo nakazuje že naslov razstave.
MARGARETA NOVAK, tržna inšpektorica kočevske in ribniške občine: »Menim, daje vse blago, ki spada pod luksuz in je torej zanj tudi višji davek, res luksuzno. Krzno, zlato, usnje plazilcev itd. je luksuz, že do zdaj si ga je lahko privoščil le tisti, kdor ima veliko denarja. Res je dražja tudi kozmetika, vendar ne nujno potrebna, kot so navadna mila, šamponi, zobna pasta.«
• Povsem normalno bi bilo, da bi bile stavke še naprej del revolucionarne taktike, kajti njihov obstoj učinkovito razkrinkava okolja, v katerih je revolucionarni proces zapadel v krizo. Zato je treba reči, da so tudi stavke samoupravljanje. Če pa sindikat misli, da ta klasični način izražanja delavskega protesta v sedanjih razmerah ni uspešen, si mora sam izmisliti kak drug, bolj učinkovit. Stavka je namreč prav tako »neprimerna« sistemu, kot so mu »neprimerni« nezadovoljni delavci.
VLADKA KROŠELJ, poslovodkinja Kozmetike Emona Posavje v Brežicah: »Kozmetiko uporabljajo dandanes vse zaposlene ženske, gospodinje in kmetice. Skoraj stoodstoten davek na tovarniško ceno se mi zdi pretiran. Osebna urejenost gotovo ni razkošje. Za zdaj so izvzeta*amo mila, zobna pasta, šamponi in otroška kozmetika. Namesto da bi šli s časom naprej, gremo nazaj.«
vendar neizogibno dolžnost. Veliko bolj preprosto je stavko obsoditi kot splošno nesprejemljivo za naš sistem, bolj enostavno je celo biti udeleženec v brigadi gasilcev, poklicanih na pomoč, potem ko izbruhne delavski požar, kot biti v središču dogajanj in znati takoj in objektivno oceniti, ali je treba stavko podpreti ali ne. Na stavke ne bi smeli gledati kot na bavbav za naš sistem. Kjer je slutiti, da bo prišlo do protesta, morajo biti prvi na »licu mesta« vsekakor sindikalni in drugi delavci. Stavke pa bi morale biti »bavbav« za okolje, ki jo je s svojim ravnanjem izzvalo, spodbudilo. In tako ne bi bilo nikakršno zlo, če bi našli resnične botre vseh vzrokov delavskega nezadovoljstva.
V. BLATNIK
SREČKO CVELBAR, prodajalec v Železnini M-Kmetijskega kombinata Sevnica: »Tudi sam imam celo ob nakupu povsem običajnih stvari marsikdaj občutek, da kupujem luksuzno blago. Vpliva seveda višina plače, znano paje, da smo trgovci med slabše plačanimi. Že zdavnaj ni več luksuz marsikaj od tehničnega blaga, kar prodajamo tudi mi. Nerazumljive so tako zasoljene cene sadja in zelenjavepa zdravil. Je tudi to luksuz?«
BRANKO PEJOVIČ, vodja linijev Iskri Mokronog: »Za nekoga je barvni televizor luksuz, drugi si lahko privošči počitnice v Italiji, Španiji. Vse je pač odvisno od standarda, potem v Jugoslaviji vse bolj zaostajamo za razvitim svetom. Ne zdi se mi prav, da tehnične pripomočke, ki lajšajo delo v gospodinjstvu in vplivajo na boljše počutje doma. obravnavamo kot luksuz.«
Modng V»Mkovič
m
Sevniške izkušnje s pšenico
Pridelek pšenice zaradi bolezni prepolovljen — Pšenice ni moč pridelovati brez zaščite — Dober pridelek koruze in tudi krompirja — Devetkrat toča
V
SEVNICA — Po sporazumu o tržni pridelavi pšenice morajo Sevničani letos oddati 270 ton tega žita. Mercator — Kmetijski kombinat TOK Kooperacija je zagotovil dovolj semena, gnojil, zaščitnih sredstev in goriva. Posejane površine so dobro oskrbljene, pospešev alni službi pa je že do lanskega novembra uspelo skleniti 80 odstotkov proizvodnih pogodb za pridelavo pšenice.
ZBIRALNICA NA DROŽANJU
SEVNICA —Temeljna organizacija kooperantov sevniškega M-Kmetijskega kombinata je po poprejšnjem dogovoru s kmeti z Dr-ožanja in okolice sklenila naročiti načrt za zbiralnico mleka v vasi Dr-ožanje. Tako bi se kmetje rešili nevšečnih prevozov mleka. Dogovorili so se, da bo TOK priskrbel ves gradbeni material razen lesa za ostrešje. Tega naj bi po dogovoru prispevali kooperanti, vsak pa bi moral prispevati še nekaj udarniških delovnih ur za zbiralnico. TOK opozarja: kdor se ne bo držal dogovora, bo to občutil pri končnem obračunu mleka. Da bi razčistili vse nesporazume okoli gradnje zbiralnice v vasi Drožanje, vabi danes, 22. januarja, ob 16.30 na sestanek v prostorih TOK v Sevnici vse zainteresirane kooperante z Drožanja, Metnega Vrha in okolice.
Z NOVOMEŠKE TRŽNICE
NOV O MEST O — Polno praznih stojnic je bilo na novomeški tržnici v ponedeljek, 19. januarja. Samo 3 kmetice so prinesle na trg nekaj jajc po 70 din, fižola v zrnju po 1000 din in že prve šopke teloha po 200 din.
Tudi na stalnih stojnicah v zgodnjih dopoldanskih urah ni bilo peresca zelene solate, imeli pa so pomaranče po 710 din kilogram, banane po 760 din, hruške po 330 din, jabolka po 270 din, karfiolo po 600 din, zelje po 150 din itd. Tudi na obrtniškem tr-žničnem prostoru so bili samo trije obrtniki — pleteninarji, vsi ostali pa so verjetno zaradi slabega vremena ostali raje doma.
rt *	•	v	v
Sejmišča
BREŽICE — Slabo vreme in obilica snega sta preprečila sejemsko kupčevanje zadnjo soboto. Rejci so pustili pujske v domačih svinjakih, pa tudi kupcev ni bilo.
Ko se pri sevniški temeljni organizaciji kooperanto" ozirajo na kmetijsko pridelavo v letu 1986, se zaustavljajo tudi pri jeseni leta 1985, ko je zelo močna suša zelo otežila pripravo zemlje. Pospeševalnaslužbaje kljub temu priporočila setev pšenice, toda zaradi slabih vremenskih razmer seje setev zavlekla v pozno jesen. K sreči je bilo vsaj dovolj kakovostnih semen, gnojil in zaščitnih sredstev. Zima je bila dolga in spomladi je bilo treba preorati nekaj
• Ko začnejo trobiti v isti rog, se začne lov na sovražnike.
Ljubo Raičevič
• Pomlajevanje kadrov je pri nas najuspešnejše pri najstarejši obrti.
Jože Petelin
• Logika vodilnih kadrov: če podjetje že ima režijo, mora imeti tudi zakulisne dogodke in tragične scene.
pognitih posevkov, bilo tudi osnovno in gnojenje.
opravljeno je dodatno
ZAPLEMBE
PREPRODAJALCEM
KOČEVJE — Inšpekcijske službe ugotavljajo, da se v zadnjem obdobju pojavlja v Kočevju vedno več preprodajalcev, ki ponujajo razne predmete po hišah, javnih lokalih in drugod. Vsem odkritim so zaplenili predmete, ki sojih prodajali (slike, reprodukcije, rute, ure. jope, puloverje itd.), prodajalce pa predlagali v kaznovanje sodniku za prekrške. Večina preprodajalcev sicer ima dovoljenja svojih občin za prodajo tako imenovane domače obrti po vsej Jugoslaviji. Inšpektorji pravijo, da je taka prodaja res dovoljena, vendar le na za to določenih mestih (tržnica itd.), ne pa vsiljevanje blaga po stanovanjih, javnih lokalih, podjetjih in drugod. Izjema so le knjige.
Širokopotezni načrti
Slovin spodbuja obnovo vinogradništva in sadjarstva, v načrtu pa ima še več drugih akcij
BREŽICE — Vinogradi sestarajo in sadovnjaki tudi, zato delovna organizacija Slovin Bizeljsko — Brežice spodbuja v vinogradništvu trajno, neprekinjeno obnovo. V naslednjih štirih letih načrtuje blizu 300 ha obnovljenih površin in do leta 2000 še 800 ha v družbenem in zasebnem sektorju. Gojenje vinske trte bo Slovin razširil tudi na nove površine. Z najboljšimi sortami bo zasadil najmanj 200 ha zemljišč.
Vpeljal bo sadjarstvo, za katerojena gričevnatem svetu pod Orlico in pod Gorjanci še ogromno možnosti. Tam, kjer razmere ne ustrezajo niti vinski trti niti sadnemu drevju, načrtujejo pašnike. Uredili jih bodo pri Sv. Jedrti na štajerski strani na onkraj Krke in Save na Gorjancih. Kmetje se bodo združevali v pašne skupnosti in dobivali reden mesečni dohodek od oddaje mleka. Za odkup mleka nameravajo zgraditi 28 novih zbiralnic samo na Pišečkem in Bizeljskem.
Na Gorjancih in pod orliškim pogorjem naj bi se v tem srednjeročnem obdobju po desetletju besed spremenili v dejanja tudi obeti za kmet-ki turizem. Poživili ga bodo s čebelarstvom. Med bo dajal ljudem dodaten kos kruha. Projekti za razvoj teh dejavnosti so že pripravljeni. Socialno varnost naj bi Slovinovim kooperantom v brežiški občini izboljševalo tudi vrtnarstvo, ki ima izredne možnosti.
Na vinorodnem območju Sromelj bo Slovin ustanovil novo posestvo, tretje po vrsti. Eno ima v Pišecah in eno na Bizeljskem. Na vseh treh posestvih bo zgradil stanovanja za delavce. Na Bizeljskem računajo tudi s prenovo
• Nikar tako zares ne jemljimo parol! Lahko postanemo še rdeče-kožci.
Dominique Reščič
zadružnega doma, trgovine z repro-materialom, delikatesne trgovine in mesnice. Grad in grajsko klet v Orešju pa so pripravljeni urediti le v primeru brezplačnega prenosa lastništva na SOZD Slovin. Hkrati bi prevzeli tudi vso družbeno zemljo in poskrbeli za čim boljšo obdelavo.
J. TEPPEY
Kmetijski
Zelju zasluženo mesto
Kitajska je postala odprta dežela in že precej naših ljudi je na svoje oči videlo, kako Kitajci živijo, pa tudi, kaj denejo vsak dan v lonec. Kitajske kuhinje si brez zelja ni mogoče predstavljati. Jeseni so bile stranske pekinške ulice dobesedno zatrpane z njim, je povedal znanec, ki je imel lani priložnost opazovati, kako se prestolnica zalaga z ozimnico.
Seveda nimamo namena povzdigovati nizko kalorične kitajske zeljne juhe, ki je tam vsakdanja jed, radi bi le opozorili, da je zelje postalo pri nas neupravičeno dokaj zapostavljena in omalovaževana poljščina, precej zanemarjena v tehnološkem in kulinaričnem pogledu. Očitno ne zadošča, da zastavi dobro besedo zanj le zdravnik, več mora storiti tudi agronomska stroka. To so poudarjali na posebnem posvetovanju v Celju ob koncu lanskega leta.
Veliko dietetično vrednost ima zlasti kislo zelje. En kilogram vsebuje 5 do 7 odst. ogljikovih hidratov, 1,7 odst. surovih beljakovin, 800 mg rudninskih snovi in vrsto telesu zelo potrebnih vitaminov A, B, C, K in še nekaterih. Zelje pospešuje prebavo, v telo pa vnaša tudi balastne snovi, ki jih v sedanji moderni dobi rafiniranih jedi človeški organizem vse bolj potrebuje.
• Naši predniki, pa tudi drugi (Rimljani so ga nosili s seboj na svoje bojne pohode po Evropi), so poznali in cenili prehrambno vrednost zelja. Menda je mogoče iz njega pripraviti nad 1000 vrst jedi oz. prilog, vprašajmo pa se, koliko jih sami uživamo. K siromašenju je svoje prispevala tudi slaba kakovost kisanja, saj se s to tehnologijo ni dolgo časa nihče resno ukvarjal. Že samo preobilno gnojenje z dušikom ali pomanjkljivo z manganom, na primer, pa lahko izniči trud: kislo zelje postane mehko in potemni, kot takšno pa bolj odbija kot zbuja tek.
Kmetijski inštitut Slovenije skuša popraviti zamujeno in s poskusi priti do najboljših sort in” tehnologije. Rezultati so spodbudni, izkušnje bi bilo treba čimprej uvesti v širšo prakso, da bi kranjskemu kislemu zelju povrnili ugled, ki ga je nekdaj že imelo doma in na tujem.
Inž. M. L.
S
*
S
*
!
S
S
5
*
*
*
*
*
*
*
*
*
Kdo se je osmešil s pšenico?
Po krivem obsojena uvožena ameriška sorta hard red vvinter 2
LJUBLJANA — Kdo se je osmešil? Ali »strokovnjaki« tehniške fakultete iz Novega Sada ali sredstva javnega obveščanja ali še kdo drug? Tako se sprašuje Kmečki glas, ko navaja resnico o uvoženi ameriški pšenici, ki je bila lansko jesen deležna prave gonje zaradi njene kakovosti. V eni naših najve-čjih mlinskih organizacij, mariborskem Intesu, so podobno kot še v nekaterih strokovnih ustanovah ugotovili, da je uvožena ameriška pšenica resda drobnejša, da pa še zdaleč ni najslabše kakovosti ali celo smetje, kot sojo imenovali tisti, ki so sprožili neutemeljeno gonjo proti njej.
Strokovno neovrgljivo je zdaj ugotovljeno, da je Jugoslavija uvozila pšenico hard red winter 2, ki je drugačna od naših visokorodnih pšeničnih sort. Ima drobnejše, vendar trše, bolj kleno zrnje, kar pomeni, da vsebuje sorazmerno več beljakovin in je zato moč z njo izboljšati moko iz domače, bolj škrobnate pšenice. To bodo mlinske organizacije tudi s pridom izkoristile.
Seveda ostaja vprašanje, kako je bil mogoč tolikšen strokovni spodrsljaj. Prenagljena ocena o kakovosti uvožene pšenice je bila izrečena na osnovi naših standardov, ki temeljijo na ugotavljanju debelosti zrnja s pomočjo 2-milimetrskih sit, medtem ko v Ameriki uporabljajo 1,62 — milimetrske. Ameriški farmarji nam torej niso podtaknili odpadek, ampak pšenico, ki povsem ustreza ameriškim standardom.
Tudi spomladi je bilo daljše obdobje suše in je bila slaba izbira hranil, posevki so zato ostali nižji. Poznejše izjemno neugodno vreme —je prineslo mnoge bolezni, plesen, rjo in nazadnje še septorio, ki je ni mogoče zdraviti. Bolezni so vzele skoraj polovico pridelka pšenice. Kot menijo strokovnjaki toka sevniškega M-Kmetijskega kombinata, bi morala ostati ta katastrofa kot svarilo, da tudi pešnice ne bo mogoče pridelovati brez zaščite proti boleznim.
Lani so v sevniški občini na večjih površinah kot poprej pridelovali si-
• V vinogradništvu so se še kazale posledice pozebe in so pridelki dosegli le 60 odstotkov optimalne pridelave. Vremenske razmere so bile v mejah normale in zaščita ni predstavljala posebnih težav. Tudi lani je območje Sevnice prizadela toča, saj je na ožjem območju padala kar devetkrat in je v sadjarstvu v intenzivnih nasadih bila prizadeta kakovost pridelka. Toča pa le ni povzročila tolikšne škode kot pred leti.
lažno koruzo. Pridelek koruze je bil dobertudi zato, ker so prodali 12ton kakovostnega semena. Izbor sort je ustrezal, saj je koruza pravočasno dozorela. Vse več je kakovostne strojne setve in dosegli so zadovoljiv sklop rastlin na poljih.
Pridelava krompirja je dosegla velik razmah zaradi ugodnih cen v letu 1985. Kmetje zamenjujejo še vedno premalo semena, dostikrat pa opuščajo tudi zaščito pred boleznimi. Posledice se kažejo v slabi obstojnosti gomoljev.
P. PERC
SKUPSCINA BOŠTANJSKIH IN . SEVNIŠKIH VINOGRADNIKOV
SEVNICA — Društvo vinogradnikov Dolenjske-podružnica Sevnica-Boštanj vabi v nedeljo, 25. januarja, ob 8. uri v sindikalno dvorano v Sevnico na skupščino društva. Skupščino bodo obogatili z dvema predavanjema priznanih strokovnjakov: inž. Sandi Dušič bo govoril o gnojenju in obdelavi vinogradov, inž. Marko Babnik pa o foliarnem gnojenju vinske trte.
EN
HRIBČEK
BOM
KUPIL..
Urejam Tit Doberšek
Trte po zimski pozebi leta 1985
Zimska in dodatna spomladanska pozeba v letu 1985 sta bili za trto brez dvoma zelo težka preizkušnja. V letu 1986 so vinogradniki pretežno pozabili na pozebo eno leto poprej, ker so trte razmeroma dobro obrodile, kot da bi se hotele oddolžiti za izpad pridelka v prejšnjem letu. Vendar kaže zapisati, kako so se posamezne sorte vinske trte v prvem letu po pozebi obnesle, saj ta podatek lahko služi vinogradnikom pri izbiri trt za vinograde. Napisal bom nekaj lastnih izkušenj ih izkušenj vinogradnikov, s katerimi sem prišel v stik. Ker so te izkušnje omejene, prosim vinogradnike, ki imajo lastne izkušnje, da medopolnijo.
Modra frankinja
je vodilna sorta za rdeča vina v jugovzhodnem vinorodnem območju Slovenije. V letu 1985 je pozebla tako močno, da pridelka praktično ni bilo. Spomladi 1986 je bilo treba pri tej sorti porezati ves stari les, ki je bil pretežno brez rozg in dvoletnega lesa; največ rozg je pognalo iz starega lesa zlasti iz panjev pri tleh; pomeni, da sorta praktično ni imela rozg, iz katerih bi rezač lahko pridobil rodni les. Zato so rezači bili prisiljeni puščati kot rodni les tudi rozge, ki so pognale iz starega lesa, zlasti tiste, ki so pognale pri tleh. Kljub veljavnemu pravilu, da so rodne le tiste mladike, ki zrastejo iz dvoletnega lesa, je modra frankinja v letu 1986 izredno bogato rodila. Sam sem v svojem vinogradu na Trški gori pridelal 7 litrov mošta na trto, kljub pozebi 1985. leta, ko ni bilo
nobenega pridelka. Kot so povedali drugi vinogradniki (npr. oskrbnik Krkinih vinogradov na Trški gori in drugi), je ta sorta približno enako bogato obrodila tudi drugim, čeprav leto poprej niso imeli pridelka. Tako se je pridelek v letu 1986 približal pridelku iste sorte v predelih, kjer v letu 1985 ni bilo pozebe (na primer pri vinogradniku Plutu iz Drašičev v Beli krajini). To pomeni, da je modra frankinja biološko visoko vredna sorta, ki zelo hitro preboli udarce naravne katastrofe. Grozdi so bili veliki in dobro razviti, pridelek je dosegel tudi ustrezno sladkorno stopnjo od 14 do 16% naravnega sladkorja. Poleg tega vino te sorte uvrščamo v kakovostno skupino vinskega pridelka z geografskim poreklom. Zaradi svojih specifičnih lastnosti modra frankinja zahteva tudi posebna opravila med rastjo. Pri upoštevanju teh lastnosti in z ustreznimi ukrepi j e možno pri njej doseči zelo bogat pridelek grozdja, ki tudi v neugodnih jesenih vedno dozori. Vino modre frankinje včasih sicer po taninu nekoliko greni, za mešanje z žametovko — za pridobivanje cvička pa ima večkrat previsoko barvo. Tej nevšečnosti pa se lahko izognemo, če grozdje te sorte hitro sprešamo in ga ne puščamo na tropu (zlasti ne več kot 2 dni). S to prakso so začeli nekateri vinogradniki iz okolice Trebnjega (npr. Opara) in tako pridobili pridelek vina brez omenjenih napak.
Iz vsega povedanega sledi, da za rdeča vina v jugovzhodnem vinorodnem območju Slovenije med vsemi do sedaj znanimi in preizkušenimi sortami ne moremo najti boljše, kot je modra frankinja.
O drugih sortah pa drugič.
T. DOBERŠEK
1
t
A
I
S
I
S
I
s
I
s
I
N
I
S
I
s
<
s
I
N
I
S
I
s
I
s
I
v
I
N
I
S
I
s
I
k
I
>
s
I
s
I
s
I
v
I
s
I
s
I
s
I
s
s
I
s
>
s
>
N
I
s
J
Iglavci ne ogrožajo podnebja
Bojazen Belokranjcev, da bi se zaradi iglastih gozdov podnebje ohladilo, je po zagotovilih gozdarjev odveč — V nižinah pogozdujejo le še listavce
ČRNOMELJ — Kljub temu daje v Gozdnem gospodarstvu tozd Gozdarstvo Črnomelj v začetku preteklega leta slabo kazalo, saj so bili delavci zaradi zime doma kar dva meseca, plan pa so v prvem četrtletju dosegli le 14-odstotno, je bila ob koncu leta tako sečnja kot prodaja lesa večja, kot so načrtovali. Veliko zaslug pri tem ima ugodno vreme v decembru. Tako računajo, da bodo tudi finančni rezultati za minulo leto ugodni.
Tudi nego gozdov so opravili po planu, medtem ko so gojitvena dela precej presegli. Pogozdili naj bi 15 hektarov površin, zasadili pa so kar 22 hektarov. Prebivalci črnomaljske občine so na raznih sejah že večkrat zahtevali odgovor na vprašanje, kako to, da GG pogozduje le iglavce. Boje se namreč, da bi preveč iglastih gozdov neugodno vplivalo na podnebje. V Gozdarstvu Črnomelj so pojasnili, da se nad iglastimi gozdovi
zares zadržuje stožec hladnejšega zraka, kar povzroča tudi točo. Vendar mora biti gozd zares velik, nekaj hektarov 3>e ne povzroča hladnejše klime. V črnomaljski občini je po gozdarskih načelih še veliko premalo iglavcev, zato ni bojazni, da bi se zaradi tega temperature v Beli krajini bistveno znižale.
Vendar pa gozdarji upoštevajo pripombe občanov, tako da v nižinskih območjih zadnje čase zasajajo le
listavce, v višinskih pa iglavce. Tako v metliški občini tam, kjer je vinogradniško območje, ne sadijo več iglavcev. Letos jih bodo zasadili le še 3 hektarenad Ravnaci pod Gorjanci. Tako bodo izpolnili desetletni plan pogozdovanja v metliški občini: pogozdili so oz. bodo kar 44 hektarov površin. Na Mlakah pri Gradcu pa bodo hektar zasadili s hrastom.
Družbenih površin, ki bi jih na novo pogozdili, v Beli krajini skoraj ni več. Zato v glavnem obnavljajo manj donosni gozd, namensko pa vsako leto očistijo tudi po 12 hektarov višinskih košenic, da ohranijo zelenice za pašo divjadi, da ne delajo škode v gozdu, ter za košnjo.
M. B.-J.
Kmečka pokojnina gre drugače
Pojasnilo republiškega izvršnega sveta — Zdaj pokojnina 35.000 din
Inflacija galopira z nezmanjšanim tempom, za njo (ali tudi pred njo) pa osebni dohodki. Slediti ji skušajo tudi pokojnine, ki sojih lani popravljali nekajkrat na leto — z izjemo starostnih pokojnin kmetov, ki so ostajale dalj časa nespremenjene. Zakaj so kmetje zapostavljeni in zakaj ne bi sproti usklajevali njihovih pokojnin, je vprašal Franc Fašalek iz radgonske občine, delegat v republiškem družbenopolitičnem zboru, in dobil naslednje pojasnilo republiškega izvršnega sveta:
Zakon določa, da morajo biti ohranjene realne vrednosti pravic upokojencev kmetov. Te so bile določene na podlagi prej veljavnega zakona o starostnem zavarovanju kmetov, kije določal, da znaša starostna pokojnina kmetov le 30 odstotkov mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov delavcev iz pret eklega leta po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Kljub temu, da so kmetje plačevali sorazmerno nizke prispevke, je skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja določila, da znaša od I. januarja 1983 znesek starostne ali družinske pokojnine kmetov najmanj 50 odst. zneska najnižje pokojnine delavca za polno pokojninsko dobo iz preteklega leta. vendar brez obveze, da bi take kmečke pokojnine med letom sproti usklajevali z rastjo osebnih dohodkov in življenjskih stroškov.
Na podlagi takega določila je kmečka pokojnina v letu 1986 znašala 14.326 din, s 1. novembrom sojo zvečali na 30.000 din. 1. januarja letos pa na 35.000 din. V odgovoru na delegatsko vprašanje je izvršni svet poudaril, da se 'zaveda, daje ta znesek premajhen za preživljanje, da pa imajo upokojeni kmetje tudi druge vire dohodkov, če pa tega nimajo, lahko zaprosijo za preživnino, ki pa se med letom podobno usklajuje kot pokojnine. (Iz Vestnika)
DOMAČE TRNJE
• Črni mercedesi bi se lahko imenovali tudi pogrebni vozovi gospodarstva.
• Administraciji priporočam za zaščitni znak — kameleona.
MARJAN BRADAČ
fj IZ NtkŠIH OBČIN
O vročih temah
Direktorji o elektrogospodarstvu, osebnih dohodkih in dolžnostih SLO
NOVO MESTO — Predsednik novomeškega izvršnega sveta Ivo Longar je pretekli teden sklical posvet z direktorji tozdov in delovnih organizacij novomeške občine in jih seznanil z izjemno slabim finančnim položajem slovenskega elektrogospodarstva, ki čedalje bolj brede v izgube. Problem je toliko večji, ker v republiški skupščini predlog za pokritje izgub v tej dejavnosti ni bil sprejet.
Direktorji so dobili v roke celotno gradivo o stanju elektrogospodarstva s sanacijskim programom vred in pregledom osebnih dohodkov večjih delovnih organizacij te panoge, od krške nuklearke do savskih elektrarn. Navedeni so bili tudi zaslužki vodilnih in vodstvenih kadrov, ki kažejo, da so govorice o visokih osebnih dohodkih zelo pretirane, so pa močno vplivale na odločitev delegatov v skupščini pri glasovanju zoper predlog slovenskega izvršnega sveta.
Ivo Longar je direktorje seznanil še z republiškimi stališči glede nagrajevanja v prvih mesecih letošnjega leta in jih spomnil na dolžnosti in odgovornost, ki jo imajo kot vodilni v zvezi s pripravo obrambnih in varnostnih načrtoV za SLO.
R. B.
Prostor za mrtve
V novomeški občini je potrebnih 25.508 m2 novih površin za pokopališča
NOVO MESTO — Na več pokopališčih v novomeški občini zmanjkuje prostora za pokopavanje, zlasti kritično pa je stanje v Novem mestu in v Šentjerneju, zato je nujno vsaj za tri pokopališča zagotoviti dodatna zemljišča.
Predvideno je, da bi za razširitev pokopališča v Šmihelu namenili 5.408 rtr dodatnega zemljišča, ob prečens-j Ifem pokopališču je potrebnih Še f2.100 m2 površin za poveča nje števil a’ grobov in gradnjo potrebnih objektov, v Šentjerneju pa se bo pokopališče povečalo za 8.000 m2.
Medtem ko pri zemljiščih ob šmihel-skem in šentjernejskem pokopališču, ki bodo prešla v družbeno last, ne bo prizadet noben kmet na zaščiteni kmetiji,- pa bo v Prečni zaradi razširitve pokopališča prizadet tudi zaščiten kmet na površini 3.500 m2.
Za vsa navedena območja so pripravljeni osnutki občinskih odlokov, s katerimi bodo nova zemljišča prešla v družbeno last, seveda s primernim plačilom, prizadetemu zaščitenemu kmetu pa bodo skušali zagotoviti nadomestno zemljišče. Osnutek tega odloka naj bi delegati novomeške občinske skupščine obravnavali 29. januarja in ga dali v javno razpravo.
R. B.
Nov izdelek za diabetike in »debeluhe«
Novomeška pekarna daje na trg bombetke iz sojine moke
NOVO MESTO — Novomeška Pekarna, ki posluje kot tozd ljubljanskega Žita, je od lanske jeseni z zasedbo delovnega mesta tehnologa, ki ga prej ni bilo, že pokazala, kaj lahko strokovni kadri naredijo tudi potrošnikom v prid. Tehnologinja je dipl. inženirka živilske tehnologije Vera Splichal, ki je skupno zrazvojnim oddelkom Žita poskrbela, da bodo že jutri na trgu novi izdelki, namenjeni predvsem vse številnejšim bolnikom s sladkorno boleznijo in tudi čedalje večji množici tistih, ki želijo shujšati.
»Dietin pecivo smo poimenovali bombetke, ki jih te dni dajemo v prodajalne. Diabetik lahko použi-je dve bombetki na dan, vsebujeta pa le 188 kalorij. Pecivoje iz sojine in glutanske moke ter sirotke, obstojno je pet dni, zato bomo prodajali pakirane bombetke s količino, ki jo diabetik potrebuje za ta čas. Po okusu je pecivo najboljše drugi dan, sicer pa so v dveh kosih, predvidenih zaenodnevnoporabo, vse potrebne sestavine in količine beljakovin ter ogljikovih hidratov. Kar je v pecivu primesi zaradi obstojnosti, so minimalne in zdravju povsem neškodljive.« Tako pravi tehnologinja Splichalova, ki 'ima sicer še več zamisli za nove izdelke, vendar ni pekov, ki bi jih izdelovali. Gre namreč za ročno delo, kakršno je potrebno tudi pri dietin pecivu.
Oskrba s kruhi seje na Dolenjskem tudi sicer izboljšala, kajti pekarna v Črnomlju peče proteinski kruh v obliki hlebčkov, potrebnih rekonvalescentom, porodnicam, mladim v doraščajoči dobi in ostarelim. V proteinskem hlebcu je na primer 22 odst. beljakovih, v navadnem pa polovico manj.
Pekarija iz Trebnjega, kije prav tako v sestavu novomeškega tozda Žita pa oskrbuje potrošnike s toastom, ki gre zelo dobro v promet. Prej sp morali toast dovažati iž Zagreba ali Ljubljane.
R. BAČER
	
sš	nji
& m	T
• Pametni ne vzame zaleta za skok nazaj.
Boris Kuralt
• Dialektika takoj, ko pride na oblast, odpravi Antitezo.
Blaž Rudolf
• Če bomo še dolgo dvigali roke, bo kapitulacija povsem jasna.
• Sijem, sejejo.
Matija Logar Siješ. Sije. Na one, ki Ivan Cimerman
IZ NtkŠIH OBČIN
Z ukrepi do čistejšega zraka
Letos se začenja v novomeški občini organizirana akcija za varstvo ozračja
NOVO MESTO — Ob dejstvu da na območju novomeške občine že propadajo gozdovi zaradi onasnaženega zraka, so se v občinski skupščini odločili za vrsto ukrepov in aktivnosti, da bi razmere čimprej izboljšali.
Za območje občine bodo najprej pripravili program potrebnih strokovnih in drugih akcij, da bi tudi po zahtevah zakonodaje kar se da hitro poskrbeli za čistejši zrak. Tako bodo izdelali kataster onesnaževalcev zraka in poskrbeli za redno spremljanje stopnje onesnaženosti. Inšpekcijske službe bodo morale poostriti nadzor
nad onesnaževalci, občinska raziskovalna skupnost pa naj bi vsaj sodelovala pri financiranju nadaljnjih strokovnih študij o umiranju gozdov.
Kaže, da bo težko priti zlasti do podatkov, kdo in v kolikšni meri onesnažuje zrak. Komite za urba-
Kje najprej nov vrtec?
Nov vrtec v Novem mestu najprej v Žabji ali Irči vasi?
NOVO MESTO — V Novem mestu, kjer je organizirano otroško varstvo v vrtcih še dalečod urejenosti, saj morajo še vedno vsako leto odkloniti okrog 300 malčkov, naj bi po planu v tem srednjeročnem obdobju zgradili en vrtec in novo kuhinjo, saj je sedanja zasedena že prek zmožnosti.
Denar za vrtec se bo združeval po posebnem samoupravnem sporazumu o financiranju investicij v družbenih
dejavnostih. Kako pa bo z investicijami iz tega sporazuma, je še težko reči.
Zaenkrat je prišlo na ta račun zelo malo denarja, res pa je, naj bi ga bistveno več po sprejetju zaključnih računov v delovnih organizacijah. Tudi to še ni razčiščeno, kje v Novem mestu bodo gradili ta vrtec. Odločali se bodo med dvema možnostma, ki bi sicer obe morali uresničiti. Za vrtec v novi soseski v Irči vasi je že izdelana vsa dokumentacija in tudi prostor je odkupljen.
Borci še vedno aktivni
Občinski odbor ZZB NOV Novo mesto o najvažnejših  nalogah — Potrjeni kandidati za funkcije
Občinski odbor ZZB NOV Novo mesto ima zelo razvejeno aktivnost na raznih področjih, posebno pas KZ ZB NOV v občini. Ena takih oblik so razširjene seje odbora, ki se jih poleg delegatov in predsednikov krajevnih združenj udeležujejo tudi predstavniki DPO občine Novo mesto. Zadnja
0 Ob koncu so delegati soglasno potrdili kandidate za najodgovornejše funkcije v občinskem odboru. Tako je bil za predsednika ponovno predlagan Ivan Somrak, za podpredsednika Vinko Bambič in za sekretarja Tone Pirc. Delegati so namreč ugotov ili, da so omenjeni tovariši tudi doslej svoje naloge opravljali zelo uspešno in odgovorno.
razširjena seja odbora, kije bila 13. januarja, je tako kot že mnoge prejšnje ponovno potrdila pravi odnos delegatov do organizacije, saj je bil obisk kljub slabemu vremenu in boleznim skoraj sto odstoten.
Seja je bila v glavnem posvečena novim oblikam delovanja SZDL in nalogam na tem področju. Uvodne besede je imel Franci Cvelbar, predsednik OK SZDL Novo mesto. Želo nazorno in praktično je nakazal nove oblike delovanja v sedanjih razmerah in Opozoril na tesno povezanost vseh DPO v skupni fronti SZDL. Še posebej pa je poudaril. da mora SZDL delovati iz baze, ne forumsko. Pomeni torej, da moramo poiskati nove oblike in metode delovanja in reševati probleme mnogo bolj angažirano in motivirano. Zaključil je, da je moč SZDL v znanju in volji, da nekaj hočemo, da bomo pri svojem delu dosledni in vztrajni.
V bogati in plodni razpravi jesodelo-valo veliko delegatov. Opozorili so na pomanjkanje družbenopolitičnega usposabljanja in na premajhno vlogo neposrednih samoupravljavcev pri odločanju in sprejemanju politike gospodarjenja. Nazadnje so še opozorili na mnogo premajhno prisotnost
domovinske vzgoje v šolah. V osr ovnih šolah ji posvečajo zelo veliko pozornost, v srednjem usmerjenem izobraževanju pa se skoraj povsem izgubi.
V nadaljevanju seje je bil govor še o drugih vprašanjih, predvsem tistih, ki zadevajo le borčevsko organizacijo.
M. FRANKO
nizem in varstvo okolja je že poleti skušal priti do teh podatkov in je delovnim organizacijam razposlal vprašalnik, toda do določenega roka jih precej sploh ni odgovorilo. Urgence se vrstijo, dokler pa ni osnovnih podatkov, tudi ni mogoče ugotoviti dejanskega stanja, za kar je pristojen Hidrometeorološki zavod SRS. Prav ti podatki so bili mišljeni kot osnova za izdelavo katastra onesnaževalcev zraka.
Meritve zraka Hidrometeorološki zavod že izvaja, za zdaj na novomeškem Glavnem trgu, za ugotovitev stopnje onesnaženosti v drugih krajih občine pa so potrebne dodatne | meritve, za katere bodo zagotovili dodatna sredstva v občinskem proračunu.
• Ko bodo vse potrebne meritve | opravljene, bo lahko ustrezna strokovna organizacija pripravila posebno I karto onesnaženosti ozračja in razvrstila območjeobčinevštiriskupine.Ker | gre za zahtevna in obsežna strokovna dela, je realno pričakovati, da bo ta | naloga opravljena šele leta 1988.
Kataster onesnaževalcev in karta I onesnaženosti zraka sta tudi osnova | za sprejem občinskih odlokov in izdelavo sanacijskega programa. Kolikor bolj bo združeno delo pri teh I akcijah pripravljeno sodelovati, toliko prej bo zrak zares lahko postal čistejši in bo zaustavljeno propadanje gozdov. Koliko pa onesnažen zrak, ki uničuje gozd, kvari zdravje ljudi, strokovno ni ugotovljeno, vendar zagotovo kvarno vpliva vsaj na | dihala.
R. BAČER I
Kritizirali počasnost
Na volilnem zboru obrtnikov novomeške občine | izvoljeni novi delegati združenja — Tudi jkritika
NOVO MESTO — V novomeški občini je 660 samostojnih obrtnikov, vendar jih le peščica skrbi za delo obrtnega združenja, ki ga je v preteklem štiriletnem obdobju uspešno vodil Novomeščan Ivan Kranjc. V zaključnem poročilu je bil predsednik Kranjc kritičen tako do dela v združenju kot do razmer v družbi, ki se v korist obrtnikov prepočasi spreminjajo.
Telefon za vsako gospodinjstvo
Do leta 1990 naj bi vsaka hiša v občini imela možnost priključiti se na telefonsko _____omrežje — Za vse enak prispevek — Najmanj 1000 novih številk
METLIKA — Če bi gledali samo število telefonov na število gospodinjstev, v metliški občini, še ne bi bili med najbolj telefonsko nerazvitimi, vendar je treba na to zadevo pogledati še z drugega zornega kota. Izmed trinajstih krajevnih skupnosti jih ima telefonsko napeljavo le pet, med osmimi, ki telefona nimajo, pa so prav vse najbolj oddaljene, ki so že tako in tako tudi najbolj odre/ane od občinskega središča in od sveta sploh. In v teh oddaljenih krajih telefon še posebej ni nikakršno nepotrebno razkošje, ampak potreba.
Napeljava telefonskega omrežjaje tudi ena pomembnih postavk v programu zadnjega krajevnega samoprispevka, zato so se odločili, da bodo do leta 1990 vsa gospodinjstva v občini dobila možnost telefonskega priključka. Akcija za začetek tega pomembnega dela je stekla pred kratkim, sedaj pa že zaključujejo finančno konstrukcijo. Te dni bi moralo biti jasno, koliko je v krajevnih skupnostih resnih interesentov za telefon, da bi videli, kako daleč je vsa zadeva. Če bo v neki krajevni skupnosti premalo zanimanja za to, bodo pač morali tam vso zadevo odložiti. Vsekakor pa so se odločili, da bodo za razliko od ustaljenih navad pri takih delih telefonsko napeljavo
vlekli od vasi proti centrali v Metliki oz. na Suhorju in ne obratno. Za sedaj se ukvarjajo le z napeljavo telefonskega kabla in še ne z razširitvijo metliške centrale, kar bo tudi nujno, saj pri celotni akciji upoštevajo povečanje zmogljivosti telefonske centrale za najmanj toliko, da bodo imela možnost telefonskega priključka vsa gospodinjstva v občini, se pravi okoli 600, brez Metlike, skupaj pa bi morali centralo razširiti za kakšnih 1.000 novih priključkov.
Poleg tega, da bo PTT investitorfs tujim denarjem, kajpada), se bo morala povečati zmogljivost metliške centrale in medkrajevnih povezav.
Lani poleti je Metlika dobila 24 novih telefonskih linij za povezavo z
• Odločili so se, da bodo vsa gospodinjstva, ki se bodo odločilaza telefon, prispevala enako vsoto denarja — po 300 tisočakov, ne glede na to, kako blizu oz. daleč od centrale so. S tem denarjem bodo kupili telefonski kabel in ostali potrebni material, vsekakor pa bodo morali novi lastniki prispevati za telefonski priključek tudi z delom. S tem pa lastnikom telefona ne bo treba plačati prispevka za razširjeno reprodukcijo, ki nikakor ni majhen, gradbeni odbor pa bo še nekaj let »razpolagal« s tem novim omrežjem, oziroma bo postavljal pogoje, pod katerimi se bodo na telefon lahko priključili novi naročniki, ki ne bodo sodelovali v sedanji akciji. Denar za kabel in ostali material je treba zbrati do konca januarja.
Novim mestom, kar je stalo 90 milijonov dinarjev, od česar je metliška občina prispevala 25 milijonov dinarjev.	a.	B.
Konec stare metliške črpalke
Po več kot 25 letih bodo zaprli bencinskočrpal-ko sredi Metlike
METLIKA — Mercatorjeva bencinska črpalka sredi Metlike deluje že več kot 25 let, sedaj pa ji tečejo zadnji dnevi. Odločili so se namreč, da bodo konec prihodnjega meseca prvo in dolga leta edino metliško bencinsko črpalko zaprli.
Ta črpalka deluje v strnjenem naselju in že dalj časa ne ustreza zahtevnim predpisom o požarnem varstvu in varstvu voda. Po sedanjih predpisih morajo imeti črpalke pretakališče z lovilcem maščob in dvoplaščne cisterne, ta pa nima ne enega ne drugega. To vprašanje so že dalj časa odlagali, z zgraditvijo nove Petrolove črpalke ob metliški obvoznici pa z ukinitvijo ne bodo več tako prizadeli potrošnikov. Obnova Mercatorjeve črpalke, ki je bila nazadnje adaptirana leta 1964, bi po sedanjih cenah veljala 100 milijonov dinarjev, toliko denarja pa v to nista pripravljena vložiti ne lastnik Petrol ne Mercator, ki jo ima v najemu.
Zaradi ukinitve črpalke potrošniki, kot rečeno, ne bodo močno prizadeti. Sedaj namreč obe metliški črpalki prodata približno enako količino goriva, Petrolova pa bo v glavnem brez težav zadovoljila vse potrebe. Zadnja leta so na Mercatorjevi črpalki na leto iztočili okoli 2,5 milijona litrov vseh goriv, največ pa leta 1979, ko so prodali kar 4,5 milijona litrov. Gotovo pa je, da se bo z ukinitvijo črpalke v mestu povečal promet na obvoznici, ki je še vedno preslabo opremljena, poleg tega nima pločnika.
Kakšna bo nadaljnja usoda sedanje črpalke, še ni jasno. Razmišljajo, da bi prikladen objekt preuredili v kiosk ali manjšo prodajalno, ali pa bodo stavbo porušili in prostor prihranili za kakšno novogradnjo.
A.	B.
Na zboru so ugotavljali velik napredek v delu stanovske organizacije, odkar je dobila lastne prostore na Glavnem trgu, za največji uspeh pa štejejo dejstvo, da so dobili obrtniki svojega predstavnika v novem izvršnem svetu občine. Tudi sodelovanje z oblastmi, davčno upravo, vodstvi političnih organizacij je v zadnjih letih znatno napredovalo, kljub vsemu paso imeli še vrsto kritičnih pripombnasvoj [ položaj v družbi.
Povsem upravičeno so glasno kritizirali dejstvo, da sredi januarja v pro- j daji ni obrazcev za davčne napovedi, ki so jih po zakonu dolžni oddati do kon- j ca meseca.
Medtem ko so v razpravi in z vpraša- I nji največkrat zadevali ob davčno politiko in konkretne odnose z davkarijo, so bili še zlasti kritični do z repromate-riali slabo založene novomeške trgo- I vine. Ker so to že v prejšnjih letih nekajkrat poudarjali, spremenilo pa se ni nič, so tokrat prosili za pomoč in | posredovanje izvršni svet, kajti »negre, da bi po navaden sveder hodili v I Zagreb ali Ljubljano in s tem izgubljali čas, storitve pa imajo zato tudi višjo ceno,« so dejali v razpravi.
Obrtnikom je na številna vprašanja odgovarjal predvsem Marjan Pavlin, direktor davčne uprave. Tudi on je ugotovil napredek pri sodelovanju z | obrtniki, zlasti z obrtnim združenjem, jasno in glasno pa je povedal, da davka- J rija obrtnikom ni dolžna polagati račune za svoje delo, ker so odgovorni izvršnemu svetu. Dogovarjanje in sodelovanje med davkarijo in obrtniki pa je po besedah Marjana Pavlina I doseglo v novomeški občini že tako I raven in demokratičnost, kakršno poznajo malokje na svetu. Posamezni obrtniki to vzdušje tudi izkoriščajo, kar je omenil tudi predsednik Kranjc.
R. B.
DEŽURNE TRGOVINE
V soboto, 24. januarja, bodo do 19. ure odprte naslednje prodajalne z živili:
• V Novem mestu: Samopostrežba pri mostu
• v Šentjerneju: Dolenjkin Market
• v Dolenjskih Toplicah: Mer-cator-prodajalna Rog,
• v Žužemberku: KZ Krka
• v Straži: Dolenjkin Market Vse ostale prodajalne z živili
bodo odprte do 13. ure.
Novomeška kronika
ELEKTRIKA — Vidnejšemu mestnemu politiku je grozilo, da mu bodo zaradi neplačanih računov izklopili elektriko. Možak se je srednje močno razsrdil, rekoč, da bi mu lahko prej poslali opomin. Odgovorni so sporočili, da je bil opomin oddan. Pri funkcionarjevih so nato med domačo hišno preiskavo ugotovili, da so grozilno pisanje res prejeli, le opazil ga ni nihče. Poštar gaje bil namreč vtaknil v časnik Komunist.
PEKARNA — V prodajalni kruha I na Glavnem trgu so uvedli novo vrsto kruha. Ko vprašaš, ali je kruh star ali svež, ti kar pogosto odgovore, da ni niti prvo niti drugo, ampak »od zjutraj«. Kdor jutranjo štruco podrobneje prouči (dovolj je en ugriz), ugotovi, dagre prej za ostarelo kot mlajšo varianto | pečene moke, vode in soli.
POGREBNIKI — Sneg je res velika I nadloga, vendar je kljub temu težko razumno razložiti, zakaj so snegizpred poslopja, ki služi za mestno pogrebno dejavnost (Cesta herojev 17), kidali in metali kar na glavno mestno vpadnico. Mogoče zato, ker jim je zakopavanje prešlo v meso in kri?
Ena gospa je rekla, da so se stanovalci enega od blokov v Plavi laguni slovesno zavezali, da bodo s skupnimi močmi naskočili sneg pred vhodom. Ko je bilo treba od besed preiti k dejanjem, so z lopatami nastopili trije, vsi po poklicu Slovenci.
V času od 8. do 14. januarja so v novomeški porodnišnici rodile: Zdenka Šaflin iz Ferencev—Stjepana, Cvje-ta Karlo iz Hruševca — Jasmino, Anica Balagovič iz Gorenje Straže — Majo. Damjana Kržan iz_ Velikega Mraševega — Roka, Nada Železnik iz Brestanice — Jerneja. Jožica Bele iz j Smolenje vasi — Davida, Marija Prah S iz Jelš — Milanh, Andreja Abram iz Dolnje Prekope — Tadeja, Tatjana ČrničizTribuč — Miha. DarjaCesariz Kota pri Semiču — Ines, Milka Zapla-tar iz Okroga — Matjaža. Darja Hrastar z Velikega Kala — Sabino, Jožica Majcen iz Šentruperta — Marjeto, Darja Olovec iz Malega Mraševega — Simona, Stanka Škarja iz Hrastovice — Davida. Zalka Klemenčič iz Bereče vasi — Janjo, Cvetka Žabkar iz Dolenjega Vrhpolja — Jaka. Darinka Štefanič iz Zapudja — Edvarda. Slavica Pirnar iz Škocjana — Stanislava, Ljiljana Milinkovič iz Dobrave —Sla-djano, Mihaela Silvester z Mirne — Špelo, Ana Čurk iz Radovičev—Dejana, Anka Davidovič iz Krškega — De-| jano. Marija Kofalt s Kala —Matjaža. Anica Matko iz Gabrja — deklico in Jožica Simonič z Vinjega vrha —
IZ NOVEGA MESTA: Mira Luzar, V Brezov log 36 — Majo; Ljubinka Vičentič z Ragovske 10 — Lavro, Boži-dara Berkopec iz Kandijske 3 — Suzano in Katica Hercigonja z Ragovske 10 — Igorja. Čestitamo!
• Kdor dviga roko, ne dviga prahu.
Niko Brumen
I • Enakost med ljudmi je lepa reč. j Škoda, da je še nisem videl.
Ivan Simonič
• Gospodarstvo je kol drama v več dejanjih: mnogo je zakulisnega dogajanja.	(Marjan	Bradač)
U'
DOLENJSKI LIST
Črnomaljski drobir
INŠPEKTORJI IN SNEG — Nemalo zabave, v kateri pa ni manjkalo niti posmeha in zgražanja, so pretekli teden privoščili Črnomaljcem inšpektorji novomeških inšpekcijskih služb, ki sicer vsaj enkrat na teden uradujejo v Črnomlju. Ker je od zadnjega obiska v Beli krajini nasulo obilo snega, so morali, preden so hoteli oditi po opravkih, najprej odkriti, kje se skriva njihov fičko. To pa ni bilo tako lahko, kajti kupov snega je bilo po Črnomlju veliko in celo inšpektorjem, ki sicer »izvohajo« marsikaj, ni bilo tako lahko odkriti, pod katerim kupom se skriva prav njihov avtomobil. Na srečo jih tudi tokrat instinkt ni prevaral, saj so imeli, seveda ob predhodnem temeljitem inšpekcijskem pregledu kupa snega, že ob prvem odmetavanju srečno roko. Ob vsem tem pa morda le ni odveč vprašanje, kako to, da v vsem Črnomlju ni moč najti garaže za ubogega inšpektorskega fička.
NEPRIPRAVLJENI — Tako, kot je »presenetil« sneg inšpektorje, je očitno prišla zima prehitro tudi za nekatere črnomaljske trgovce. V vsem mestu namreč ni moč kupiti čisto navadne gre-bljice za pepel, čeprav je to priprava, brez katere si je težko zamisliti kurjenje, ki je pri nas pozimi še vedno potreben običaj. Trgovci seob vprašanju, zakaj nimajo grebljic, lezasmejijo, češ, saj vsi kurijo z nafto.
Drobne iz Kočevja
NOVI ODVETNIK — Z novim letom seje upokojil dosedanji kočevski odvetnik Stane Poljanšek, hkrati pa je odprl odvetniško pisarno domačin Lado Orel, ki uraduje v istih prostorih, kot je doslej Stane Poljanšek.
POČILA CEV — Cev parovoda za centralno ogrevanje zadaj za samopostrežbo v Kidričevi ulici je verjet no zaradi starosti in preperelosti počila po šivu. Napako so hitro popravili, da stanovalci niso predolgo zmrzovali. Te dni je bilo v Kočevju zelo mrzlo, saj so nekajkrat namerili tu najnižje temperature v republiki. Centralna kurjava dela bolje kot prejšnja leta, še vednopa ne brezhibno.
PREPOVEDANO ZA PEŠCE — Pri ozkem pločniku ob bivši gostilni Rog sta z obeh strani prometna znaka, daje za pešce hoja prepovedana. Toje prav, ker je pločnik ozek in je urejena peš pot zadaj za to stavbo. Ni pa prav, da je nova steza za pešce urejena le delno in zaradi ogromnih luž pogosto neprehodna.
Ribniški zobotrebci
KAZNOVANI PUPAJ — Poročali smo že o nekaterih zadevah v zvezi s poslovanjem bifeja »Šport« v Gornjih Lepovčah, bolj znanega kot disko »Pu-paj«. Pri inšpekcijskih službah smo zvedeli, da so lastnika Antona Andolj-ška predali sodniku za prekrške, in sicer zaradi prekoračevanja delovnega časa in tudi dejavnosti (registriran je bil za bife, posloval pa tudi kot disko klub). Kaznovanje bil s 130.000 din.
NEREDNO OZNAČENE CENE — Inšpektorji ugotavljajo, da nekateri gostinci kršijo predpise o cenah, ker ne označujejo cen ali pa jih ne označijo pravilno. Zaradi tega so predlagali za kaznovanje sodniku za prekrške tudi Bistro Slovin v Ribnici, prodajalno sadja in zelenjeve PIK Borinci, ki ima kiosk pri ribniški cerkvi in še nekatere.
TO ZIMO NAJBOLJE — Potočani pravijo, da je letos njihova cesta do Sodražice zelo dobro vzdrževana, čeprav je zapadlo veliko snega in je tudi mrzlo. Vsekakor je zdaj, kojeasfaltira-na, bolj prevozna in redneje plužena, kot je bila prej, ko je bila makadamska.
Trebanjske iveri
ŠTAFETA — Med podpisniki listine zoper takšno praznovanje dneva mladosti in štafeto, kakršnesmo vajeni in po malem že tudi naveličani, so tudi nekateri trebanjski srednješolci. Ko se se mudili v Ljubljani ravno tedaj, ko so študentje simbolično iz hloda tesali štafetno palico, so, kot pravijo Trebanjci, mladeži pobujali tudi zastonj pivo in podpisnikov seje kmalu kar trlo.
PREKORAČITELJ1 — Vse kaže, I da bo vedno povsod dovolj polemike o | tem, kdo spada med prekoračitelje ali kršitelje delitve sredstev za osebne I dohodke in kdo ne. Povsod se sicer ne | morejo jeziti na zapleteno metodologijo, nekaterim pa tudi ta zagode^ kol , na primer Stanovanjski zadrugi Šent- | rupert, ki seje znašla med prekoračite-Iji. To je povzročilo precej hude Krvi, saj ljudje mislijo, češ kakšne bajne plače naj bi si delili pri zadrugi. Ta ni ne delovna organizacija ne sis, ampak nekaj vmesnega, to pa je že prezapleteno za kratko pojasnilo, Kajne?
KADRI — V trebanjski občini nenehno ugotavljajo, da jim primanjkuje strokovnjakov in dasoti našli delo v bližnjih občinah. Bo držala domneva, da se marsikje bojijo preveč pametnih in izobraženih?
m
lit
IZ NtkŠIH OBČIN
IZ NkŠIH OBČIN
fr
KLUBSKI PROSTORI ZA BELOKRANJSKE ŠTUDENTE
ČRNOMELJ — 10. januarja so se v Črnomlju 'pogovarjali predstavniki družbenopolitičnih organizacij obeh belokranjskih občin s člani predsedstva Kluba belokranjskih študentov. Beseda je tekla o klubskih prostorih, ki naj bi jih belokranjski študentje dobili v študentskem naselju v Ljubljani in ki jih bo treba seveda adaptirati in primerno opremiti. Sedaj se belokranjski študentje dobivajo v gostilni. Za delovanje kluba v letošnjem letu jim bosta belokranjski občini dali 250 tisočakov, nekaj pa bodo zaslužili z brucovanjem, ki ga pripravljajo v Črnomlju 30. januarja. Letos bo klub organiziral študentske športne igre, ki se jih bodo poleg domačinov udeležili še študentje iz novomeškega, trebanjskega in kočevskega kluba.
POMEMBNO DELO, NE ČLANARINA
ČRNOMELJ — V poročilu s programske seje občinske konference SZDL Črnomelj je prišlo v zapisu o višini članarine, ki jo je predlagal eden od dele-[ gatov, do pomote. Letna članarina naj l namreč ne bi znašala 6 tisočakov. Kot zatrjujejo na občinski konferenci, zanje ni toliko pomembna članarina, temveč delo, kijja opravijo člani Socialistične zveze. Če pa bodo že uvedli tudi | članarino, bo ta le simbolična in bo znašala le nekaj deset dinarjev na leto.
NUJNA ŠIRITEV TELEFONIJE
KOČEVJE — Širitev in razvoj telefonije v Kočevju in okolici je že nekaj let precejšen problem. To občutijo predvsem številni obrtniki, ki nimajo telefonskih priključkov. Telefone pogrešajo mnogi posamezniki, ki so se že pred več leti naročili nanje. Mogoče bi kazalo reševati to vprašanje tako, da bi bodoči naročniki vplačali del svojega prispevka vnaprej. Prav bi bilo, da bi za to več storile pristojne službe in krajevne skupnosti.
V. D.
Eurotrans dobro vozi
Nova vozila in prostori
RIBNICA — Čeprav zaključni I račun še ni napravljen, pri ribniškem Eurotransu ocenjujejo, da so kljub vsemu uspešno zaključili lansko poslovno I leto. Večino deviz so zaslužili s prevozom blaga po evropskih in azijskih državah. Eurotrans je lani kupil 21 novih vozil Man in tako obnovil in izpopolnil svoj vozni park, ki šteje zdaj 135 vozil. Med njimi je kar 81 vozil Man; med temi ni nobeno starejše od treh let. Imajo torej enega najmlajših voznih parkov v Jugoslaviji. Novo vozilo Man jih je z Itasovo nadgradnjo in ostalo opremo veljalo kar 55 milijonov dinarjev. Tako dragega vozila pa ne morejo zaupati komerkoli, zato so pri izbiranju voznikov zelo strogi.
Te dni se je uprava Eurotransa preselila | v novozgrajeni objekt v Goriči vasi, kjer imajo že mehaničnedelavnice. Denar za ti dve investiciji so zagotovili predvsem iz lastnih virov.
M. G.
Izobraževal se bo vsak tretji komunist
Črnomaljsko idejnopolitično izobraževanje za vzor drugim
ČRNOMELJ — Na občinskem komiteju ZKS v Črnomlju že vrsto let posvečajo idejnopolitičnemu usposabljanju posebno skrb, zavedajoč se, da le znanje omogoča boljše delo.
»Pri nassevsakoletousposablja 10 do 20 odst. članov ZK. Seveda pa le množičnost ni merilo, pomembno je predvsem, koliko znanja si pridobijo. To pa se kmalu pokaže pri delu v osnovnih organizacijah in za sedaj lahko v glavnem vse slušatelje pohvalimo, »pravi Zvone Butala, ki mu je poverjeno idejnopolitično usposabljanje pri
Zvone Butala
OK ZKS Črnomelj. Butala opaža, da se je v občini zlasti po 13. kongresu ZK in akciji prenove v zavesti ljudi marsikaj premaknilo. Temeljito se je začelo spreminjati mnenje o izobraževanju, a ne le idejnopolitičnem. Samo v okviru slednjega pa se bo letos izobraževalo 350 komunistov, to pa je kar tretjina članstva črnomaljskega občinskega komiteja.
»Zavedamo se, da s prisilo ne moremo veliko narediti, zato moramo pripraviti programe, s katerimi bomo pritegnili ljudi. To pa nam je kar dobro uspevalo, zlasti letos, ko smo ponudili nove, bolj življenjske programe, v katerih je velik poudarek na vsakdanjih problemih. Poleg tega smo v letošnji študijski sezoni ponudili novost — individualno marksistično izobraževanje. Zanj se je odločilo kar 260članov iz I4osnovnihorga-nizacij. Zanimanje je še toliko večje, ker se bo vsak lahko odločil za enega izmed 140 programov, učili pase bodo brez pedagoške prisile,« pravi zadovoljno Butala.
M. B.-J.
Kovinarji le našli pravo pot
V Kovinarju bodo izdelovali izključno livarsko opremo — Dolgoročno sodelovanje z nemško livarno Megu — Prodaja tudi v Sovjetsko zvezo in Indijo?
ČRNOMELJ — Medtem ko so v črnomaljskem Kovinarju, sicer tozdu SCT, v zadnjih letih, kljub temu da so sicer bili finančno uspešni, precej tipali, v kakšen proizvodni program naj bi se usmerili, pa sedaj vse kaže, da se bodo končno le ustalili. Začeli so namreč izdelovati livarske stroje, in po povpraševanju livarn sodeč, se jim obeta veliko dela.
Kot je povedal direktor Kovinarja Jože Panjan, pri tokratni usmeritvi, ki je očitno dolgoročna rešitev, ne gre za politično, ampak povsem komercialno akcijo. Na domačem tržišču namreč močno primanjkuje livarskih strojev. A tudi tuji kupci se že • zanimajo za Kovinarjeve izdelke.
Marca bodo v Kovinarju izdelali prototip stroja za kokilno litje aluminija, ki ga bodo najprej razstavili na sejmu livarstva v Beogradu, potem pa ga bodo začeli uporabljati v livarni v Somboru. Ta stroj pa je le delček livarske opreme, ki jo nameravajo delati v Črnomlju. V načrtu imajo tudi druge stroje, dober del opreme pa delajo že nekaj časa, sicer za druge namene, predvsem za-sepa-racijo v kamnolomih, ki pa je zelo uporabna tudi v livarnah. Prednost Kovinarja je v tem, da so tako
opremljeni, da lahko skoraj čez noč spremenijo proizvodnjo, ker gre na
• Črnomaljci so podpisali tudi sporazum o dolgoročnem tehnično-teh-nološkem sodelovanju pri izdelavi livarskih strojev z livarno aluminija Megu iz Dresdena. Kovinar bo razvijal stroje, seveda s pomočjo dolgoletnih izkušenj nemške livarne, Megu pa tehnologijo in konstrukcijo orodij ter pomagal prodajati črnomaljske stroje na tujem tržišču. Seveda pa v Kovinarju ne zanikajo, da bodo s pridom uporabili tudi izkušnje tukajšnjega Bel-ta, ki je pred leti opustil proizvodnjo livarskih strojev.
koncu koncev še vedno za strojegradnjo.
Po Panjanovih besedah nameravajo osvojiti proizvodnjo celotne
Tri trgovine zasebnikom
Zaradi majhnega prometa za družbeni sektor niso dovolj donosne — Trgopromet jih bo zaprl s 30. ________________________aprilom_____________
KOČEVJE — delavski svet tozda Mercator-Trgopromet Kočevje je pred kratkim sklenil, da bodo s 30. aprilom zaprli svoje trgovine Krempa v Bosljivi loki, Postrežba v Banji loki in Rog v Koprivniku, ker niso donosne, potrebne pa so tudi večjih prenov, za kar pa pri Mercatorju-Trgoprometu nimajo denarja.
Direktor tozda Jože Berlan je povedal, da so o tem sklepu že obvestili krajevno skupnost Osilnica, preostali dve KS (Rudnik-Šalka vas in Kostel) pa bodo o tem obvestili v kratkem. Iz KS Osilnica so že izrazili željo, naj bi v Bosljivi loki poleg trgovine odprli še bife, saj zdaj vse od Broda na Kolpi do Osilnice ni nobenega gostišča. Zgradbo, v kateri je trgovina, so tudi pripravljeni brezplačno odstopiti katerikoli delovni organizaciji, a s pogojem, da jo obnovi in ima v njej še naprej trgovino, po možnosti pa tudi gostišče.
Direktor Berlan jedejal, da bodo ponudili trgovine zasebnikom. Prednost pri tem bodo imeli tisti, ki že zdaj delajo v njih, če pa ti ne bodo zainteresirani, pridejo na vrsto tisti, ki izpolnjujejo pogoje po obrtnem zakonu. Dodal pa
je, da doslej ni posebnega zanimanja za te trgovine.
Z izgubo posluje tudi trgovina v Starem Logu, vendar namerava to Mercator-Trgopromet obdržati.
Zvedeli 'smo tudi, da bo zasebno trgovino dobil še Breg pri Kočevju. V tem novem naseljujo nameravazgradi-ti Jakob Maršenič, ki je zdaj poslovodja Mercator-Trgoprometove trgovine v Predgradu. Načrt zanjo ježe izdelan, zemljišče odkupljeno pa tudi lokacijsko dovoljenje izdano.
J. PRIMC
NA »RIBO ZA ŠTIRI«
KOČEVJE — Kulturna skupnost Kočevje spet organizira izlete v Trst, in sicer na predstave Stalnega.slovenske-ga gledališča. Prvič bodo krenili na pot 31. januarja, ko si bodo ogledali predstavo Riba za štiri, nato pa še 14. in 28. marca na predstavo Smrt trgovskega potnika. Odhod iz Kočevja bo ob 10. uri, predstave pa zvečer. Prevoz in vstopnica veljata skupaj 4.500 din.
Prenova mora povrniti zaupanje
V kočevski občini so dane v javno razpravo usmeritve za prenovo ZK
KOČEVJE — Kako povrniti ZK izgubljeni ugled, kako doseči, da bodo komunisti delali bolj zagnano v SZDL, med občani, v delegacijah in sploh v bazi, so razpravljali na nedavnem sestanku, ki ga je sklicalo predsedstvo O K ZK Kočevje.
Ob tej priložnosti so bile dane v javno razpravo smernice za prenovo občinske organizacije ZK Kočevje, v katerih je med drugim zapisano, da
se morajo komunisti otresti pokroviteljske vloge nad drugimi družbenopolitičnimi organizacijami, mladino, delavci in inteligenco. Opustiti je treba sektašenje do vernih občanov. ZK je dolžna k svojemu delu pritegniti strokovno usposobljene ljudi, tudi nečlane ZK. Komunistom je potrebno določiti naloge — vsakemu posamezniku — kipa morajo biti skladne z njihovim znanjem, sposo-
Nadpovprečno prispevajo sami
V krajevni skupnosti Šentlovrenc ljudje veliko dajejo za boljše ceste in razvoj _telefonije	—	Do	leta	1991	novih	100	telefonskih	priključkov?
ŠENTLOVRENC — »Pri nas je že tako, če nič ne delaš, nisi tako kritiziran, kot če delaš veliko. Navkljub vsemu pa lahko rečem, da so ljudje v naši krajevni skupnosti pripravljeni dosti prispevati za hitrejši napredek krajev,« je povedal predsednik skupščine krajevne skupnosti Šentlovrenc Jože Golob, ki se mu zdaj izteka mandat.
Da so Šentlovrenčani voljni primakniti precej več za razvoj krajevne skupnosti, ki šteje preko 700 prebivalcev, kot pa marsikje drugod v trebanjski občini, so dokazali tudi na zadnjem krajevnem referendumu. Zdaj od maja lani plačuje kar 3-odstotni krajevni samoprispevek, in če prištejemo še poldrugi odstotek [ občinskega samoprispevka, potem drži kot pribito, da so krajani nadpovprečno obremenjeni. S krajevnim samoprispevkom bodo posodobili krajevne, vaške ceste, tretjina denarja od samoprispevka, ki ga bodo plačevali do leta 1991, pa bo šla za telefonijo.
»Računamo na okoli 100 priključkov. Čeprav bo krajevnaskup-nost primaknila za telefonijo tretjino denarja, bo vsak naročnik sam plačal še okoli 200 tisočakov. Zdaj imamo le deset telefonov, in sicer dva v H rastu in osem dvojčkov. Ljudje so nezadovoljni, ker so večji del ceste
Martinja vas -«- Medvedjek vrgli na pleča krajevne skupnosti, brez njene vednosti in soglasja. Pritožili smo se
Jože Golob: »Primaknili smo tudi denar za centralno kurjavo v šoli, sicer bi se lahko pripetilo, da bi v kraju ostali brez šole.«
že na občino, saj 2 km makadama ne moremo še dodatno sami vzdrževati. Cesta vse bolj propada, kanalizacija seje zamašila in cesta se vse bolj oži. V letu 1985 so vojaški kamioni dober mesec vozili po tej cesti, vzdrževali naj bi jo pa mi,« se je hudoval predsednik Golob. Zdravnik ne more priti do vseh hiš, otroci pa imajo zdaj do najbližje postaje
• Šentlovrenčani bodo s samoprispevkom posodobili cesto Šentlovrenc-—Martinja vas—Dolenje Prapreče, Šentlovrenc—Mačji dol—Dolga njiva—Mali Videm—Žabjek. Medtem ko se bodo ponekod veselili celo zaporne plasti asfalta, bodo Kukenbe-rčani zadovoljni že z razširitvijo sedanjega kolovoza, čeprav sejim obeta tudi asfaltna preproga. Javna razsvetljava naselju, kot je Šentlovrenc, tudi pritiče, prav tako večji, obnovljen zadružni dom, z denarjem samoprispevka pa bodo vaščanom Velikega Vidma pomagali pri gradnji vodovoda.
šolskega
hoda.
avtobusa tudi dobro uro
P. P.
bnostmi in ugledom. Obnoviti je potrebno tudi moralno podobo članov ZK, se pravi, da se je potrebno raziti s tistimi člani, ki so izgubili ugled in zaupanje ljudi.
Omenimo pa naj še tisto usmeritev, ki pravi, da morajo vodstva in
• Nekateri starejši pa tudi mlajši komunisti v posameznih OO ZK v kočevski občini vprašujejo, če vse to govorjenje in pisanje o veri, vernih, nevernih in verskih praznikih odraža uradno stališče republiških vodstev SZDL ali ZK ali celo obeh. Vse to daje vneslo zmedo med nekaterekomuniste in pri posameznikih zbudilo celo negodovanje in negotovost. V dveh OO ZK so celo zahtevali, da se v zvezi s tem ugotovi odgovornost predsednika RK SZDL Jožeta Smoleta. Na seji v Kočevju je bilo pojasnjeno, da je tako vprašanje že naslovljeno na CK ZKS, odkoder pričakujejo odgovor, saj se »taki problemi niso pojavili lev kočevski občini, ampak tudi v drugih okoljih.«
organi ZK proučiti in oceniti vzroke za vsak pojav, kot so peticije, odprta pisma, protestni shodi, stavke, izpadi s političnim obeležjem, ter ocene in stališča preverjati v SZDL, dajati pobude za ukrepe in reševanje zadev na pristojnih mestih, razne kaznovalne ukrepe pa omejiti na najmanjšo mero.
Razprava je pokazala, da čaka vodstvo ZK in posamezne komuniste še veliko dela, da bo do prenove ZK inuspešnejšegadelovanjakomu-nistov v SZDL tudi v resnici prišlo. Mneja so namreč še precej različna in jih bo potrebno vsaj nekoliko poenotiti, da bo delo uspešno. Tako so nekateri menili, da je družbenopolitični zbor potreben, drugi pa, da ne, če se stališča že prej uskladijo v okviru
SZDL'	J.	PRIMC
opreme za livarne, zato se tudi pripravljajo, da bodo v kratkem podpisali pogodbo za opremo livarne v Prištini, in upajo, da bodo uspeli. Dogovarjajo se tudi za prodajo livarske opreme v Sovjetsko zvezo in Indijo. V Kovinarju so prepričani, daje že začetek zeloperspektiven,da pa jim bo program zares uspelo uresničiti, bodo potrebovali veliko novih kadrov, še posebno bodo morali povečati razvojni oddelek.
M. BEZEK-JAKŠE
Položil je temelje Opreme
Franc Pahulje častni član tega kolektiva
KOČEVJE — 72-letnega upokojenega mizarskega mojstra Franceta Pahuljeta so ob zadnjem občinskem prazniku in 40-letnici Opreme proglasili za svojega prvega in doslej edinega častnega člana. To priznanje si je zaslužil, saj je prav on položil temelje Opreme in tudi odločilno pripomogel k rasti te delovne organizacije, ki je ena najuspešnejših v občini Kočevje.
Rodil seje v Prigorici pri Ribnici in njegova ribniška iznajdljivost mu je v življenju veliko pomagala. Izučil se je za mizarja, nabiral izkušnje po svetu, nato pa kot mojster odprl mizarsko delavnico v Prigorici. Pa je prišla vojna, delo za OF, internacija...
Po vojni je spet odprl svojo delavnico in delal največ pri obnovi šol v ribniški občini. Že leta 1946 pa gaje prišel vabit predsednik okraja Kočevje, naj pride v Kočevje, kjer imajo mizarske delavnice, orodje, delavce in potrebujejo le še nekoga, ki bo delo vodil.
»Pristal sem. V Kočevju nisem dobil ne delavnice ne orodja in
MR«*
; -; v*«
Franc Pahulje, častni član kolektiva Oprema Kočevje. (Foto: Primc)
celo delavcev ne. Potolažili so me, češ saj smo tudi v partizanih začeli iz nič. Potem so mi določili prostor za delavnico v sedanji Bračičevi šoli, ki je bila takrat močno poškodovana. Domačih delavcev ni bilo, pač pa sem dobil 15 nemških ujetnikov mizarjev. Tako je nastala mizarska delavnica pri Obnovitveni zadrugi Kočevje, iz' katere je po mnogih reorganizacijah in selitvah nastala današnja Oprema Kočevje.
France Pahulje je vodil to delavnico in druge, ki so se razvile iz nje, s pravo ribniško iznajdljivostjo, a kljub temu pošteno. Zaključni račun za leto 1947 je pokazal 5,5 milijona dinarjev prometa in 1,5 milijona dobička. S takim uspehom takratnega Mizarstva so se seveda hvalili kočevski politiki, kar pa bi Franceta kmalu pokopalo. Na neki okrajni skupščini je poslanec Metod Mikuž ugotovil, da ob takem dobičku računi ne morejo biti čisti. Na Francetovo srečo se je vse nekako poravnalo, ko je obljubil, da nikoli več ne bo podjetje poslovalo z dobičkom. Vendar te obljube ni držal.
»Menim, da sem uspešno vodi) delo prav zato, ker se nikoli nisem ukvarjal poleg še s politiko. Sicer pa praksa pove. da so bili v Kočevju najboljši gospodarstveniki tisti, ki niso bili politiki. Ne živiš od politike, ampak od dela,« pravi France.
Leta 1960 je z združitvijo Mizarstva, Tapetništva, Pleskarstva in Steklarstva nastala današnja Oprema. Prvo večje delo je bila oprema hotela Union v Ljubljani leta 1963, naslednje leto pa še ljubljanskega Supermarketa. Potem so dobili delo po drugih republikah.
Oprema je rastla, France pa je pešal. Zdravje mu je načela internacija pa vojna in tudi naporno delo in neredna prehrana po vojni. 140.000 din pokojnine ima zdaj pa še žena nekaj in gre, saj je bil vedno navajen na skromno življenje.
JOŽE PRIMC
IZ NKŠIH OBČIN
I
IZ NKŠIH OBČIN
G
Podcenjeni dolarje zamajal Bor
Izvozna kalkulacija se ni izšla, zato izguba — Zamenjati direktorja
KRŠKO — »Že lani so delegati občinske skupščine sklenili, da mora izvršni svet pripraviti analizo poslovanja naših izgubarjev in pripraviti tudi rešitve. Se posebej temeljito se moramo lotiti Novolesovega tozda Bor iz Krškega, ker se slabo poslovanje v njem vleče že dalj časa in je postalo stalna praksa,« je dejal Igor Dobrovnik, predsednik krškega izvršnega sveta.
Da bi se izvršni svet kar se da dobro seznanil z Borovim poslovanjem, je imenoval posebno komisijo, ki ji je predsedovala Silvana Mozer. Komisija je v zaključnih in periodičnih obračunih odkrila več nelogičnosti oziroma , nejasnost i. Predvsem j e komisijo zbodlo očitno dejstvo, da se je najemanje kratkoročnih kreditov v zadnjem času manjšalo, vseeno pa so naraščali stroški za obresti. Lani je bilo v devetih mesecih kar za 230 milijonov dinarjev obresti. Seveda so tako visoke obresti prispevale k temu, da je lani v devetih mesecih izguba narasla na 290 milijonov dinarjev.
Produktivnost, ki je le malo manjša kot v drugih tozdih, ne more biti med vzroki za izgubo. Res je Bor zelo močno usmerjen v izvoz, celo bolj kot ostali tozdi, vendar sam zaradi tega ne bi smel nositi vseh bremen. Krošl, član izvršnega sveta, je zato izrazi! domnevo, da so v Novolesu pripisali vso izgubo Boru, kersopričakovali.dabodo tako lažje odpravili težave.
Seje izvršnega sveta so se udeležili trijepredstavnikiNovolesa.žalpamed njimi ni bilo tudi direktorja tozda, s katerim se občinskemu vodstvu v vsem njegovem štiriletnem mandatu ni uspelo niti osebno seznaniti. Član KPO Novolesa Mirko Pečar, ki ima na skrbi razvoj, je povedal, daje Novoles veliko vlagal v obrate, kisosekasnejerazviliv temeljne organizacije. Pri tem je imel
• Člani izvršnega sveta so poudarili, da bo treba pripraviti sanacijski program, katerega sestavni del mora biti tudi zamenjava direktorja tozda, k nosi največji delež krivde za stanje, v kakršnem se je znašel Bor. Mirko Pečar je obljubil da bo sanacijski program narejen v enem mesecu.
Novoles tudi vso pomoč občine. Dejal pa je, da v tozdu Bor delavci nimajo pravih delovnih navad niti niso dorasli sodobnemu industrijskemu načinu proizvodnje. »Vendar pa poslej ne bomo delali več napake, kakor smo jo lani, ko smo povečali izvoz za 26 odst. Jasno je tudi. da letos ne bomo lanskega izvoza, ki jedosegel 23,5 milijonadolarjev,povečali na 30 milijonov. S tem bomo sami sebi skopali jamo. Trdim, daje najpoglavitnejši vzrok za izgube v Boru prav izvoz,« je dejal Pečar. Lani seje izvoz od milijona dolarjev povečal na 1,9 milijona dolarjev. Predstavniki Novolesa so omenili možnost, da bi izgubo v Boru pokrivali z nevračljivimi sredstvi partnerjev iz krškeobčine. Toda izvršni svet je bil proti takemu reševanju izgube. Ves sklad občinskih rezerv, ki ga začenjajo letos spet zbira-li, bo namreč namenjen reševanju Ko-\ inarske. Zato ni pričakovati, da bi denar dobil tudi Novoles.
J. SIMČIČ
VELIKO DELA PREDVSEM S STAVBO
BOŠTANJ — TVD Partizan Boštanj ima sekcije za mali nogomet, < dbojko, sankanje. Med najprizadev-nejšimi je 25 članovsekcijenaŠmarčni, kjer so edini tudi plačali članarino. Ker so bili lani v boštanjskem TVD Partizan prezaposleni z ureditvijo stavbe in okolice, so nekoliko pozabili na pridobivanje novih članov in strokovnjakov.
V času od 15. do 19. decembra so v brežiško porodnišnici rodile: Branka Videc iz Krškega — Matejo, Milena Kolar iz Šutne — Mateja, Marija Čanžar s Sel pri Dobovi — Francija, Cirila Zlobko iz Gazic — Majo, Silva Pfeifer z Vrha — Matejo, Sonja Kapus-ta iz Zdencev — Karla, Ruža Čosič s Senovega — Renato, Zdenka Teodo-rovič z Malega vrha — Tadejo, Anica Čemer iz Šenkovca — Željka, Bernarda Medved iz Globovega broda — Gregorja, Nada Urek iz Vrhov — Katjo, Milana Zorič-ŠabičizSamobo-ra — Mirana, Martina Prah iz Brežic— Jaka, Jožefa Godler iz Pečic — Jožeta, Albina Markotič iz Ključa — Matejo in Anica Stanič iz Župelevca — Jožico. Čestitamo!
V času os 19. do 27. decembra 1986 so v brežiški porodnišnici rodile: Vesna Škiljan iz Čerja — Ivano, Ljubica Jambrec iz Krškega — Nino. Mirjana Klinčič iz Brdovca — Tomico. Gizela Kovačič-Ulle iz Samobora — Ivana, Mojca Macur iz Krškega — Jernejo. Vida Resnik iz Krškega — Majo. Zdenka Ošterbenk iz Krškega — Anjo, Majda Sečen iz Sevnice — Ivo, Brigita Benkoč s Sel — Maria in Kristijana, Milena Novosele iz Kapel — Jano, Ivanka Rupret iz Sevnice — Žiga. Draga Selimovič iz Brežic — Damira, Branka BabojeličizKladja — Stjepana in Tatjana Pirš iz Mrčnega sela — Nušo. Čestitamo!
V času od 10. do 16. januarja so v brežiški porodnišnici rodile: Mirjana Štefkovič iz Samobora — Martino, Anica Goričanec iz Obrežja — Tonija, Renata Stermecki iz Gregovc — Gregorja, Branka Navoj iz Krškega — Suzano, Dušanka Padovnik iz Krškega — Sanjo, Dženi Šturbej iz Dolenje vasi — Grego, Danica Cirnski izCirni-ka — dečka, Zdenka Zajec s Senovega
— Simona, Jelka Drnovšek iz Krškega
— Miha, Brigita Troha iz Krškega — Tinkaro, Dubravka Lozar iz Laduča
— Kristino, AvgustaMarijaDeChiara Petan iz Vel. Dola — Luca (dečka), Andreja Molan iz Starega grada — Matica, Zdenka Tasič iz Sv. Križa — Mihaelo, Danica Erban iz Bojsnega — Suzano, Olga Vuk iz Trebč — Danijela, Anica Zofič iz Cirnika — Matjaža. Čestitamo!
Čas uka je mimo, gre zares
Za brežiško pohištveno industrijo je bilo lani uvajalno leto za nove programe v manjših serijah — Na konvertibilni trg prodajo 60 odst, izdelkov_
BREŽICE — V Tov arni pohištva vsak dan sproti ugotavljajo, kako so izkoristili delovni čas in koliko zalog imajo. Zaloge požirajo denar, zato z nagrajevanjem spodbujajo odgovornost delavcev za to, da se izgub čimprej znebijo.
Proizvodnja združuje ta čas dvajset programov, od tega je 14 izvoznih in šest domačih. Vzporedno se torej odvijata dve tehnologiji. Širok izbor programov bolj obremenjuje kolektiv, toda po starem ne gre več. Časi velikih serij so minili. Tako na primer izvozne serije štejejo komaj 100 ali 150 kosov. Zanjeso lani nabavili strojno opremo. Domače serije pohištva so večje in štejejo približno 500 komadov. To so večinoma am-bienti spalničnega značaja (spalnice, mladinske sobe). Od lanskega leta naprej dodajajo pohištvu za tujino vedno več masivnih delov, (okrogle robove ipd.).
Za izvozne programe so prej delali naravne furnirje, ki pa zdaj ne pridejo več v poštev, zato jih uvažajo. Za domače pohištvo so furnirje zamenjali s folijo, ki se na pogled ne loči od lesa. Njena prednost je v tem, da se lepo čisti, in to je nadomestek za izgubljeno plemenitost naravnega materiala.
O DELEGATSKEM* SISTEMU
KRŠKO — Na letni konferenci osnovnih organizacij sindikata krškega SOP niso toliko razpravljali o poslovnih rezultatih, ker je ta krška delovna organizacija med najbolj stoječimi v občini. Zato pa so večjo pozornost posvetili delovanju delegatov in delegatskega sistema. Podprli so tudi zamisel novega zdravstvenega doma, ki je po mnenju delavcev SOP zelo potreben.
Izvozu namenjajo letos 59 odst. vseh izdelkov. Za zunanje kupce proizvajajo 40 odst. izdelkov tudi v dobovskem obratu, kjer je zaposlenih 55 delavcev. Proizvodnja je prilagojena strojni opremi, zato se omejujejo na manj zahtevne izvozne programe. Za domači trg izdelujejo spalnice Lea.
Tovarna pohištva izvaža predvsem kosovno pohištvo, in to pretežno v ZDA. To so spalnide, regali, knjižne omare in mize za računalnike. Izvoznih reklamacij po izjavi Zorice Maljkovič, vodje finančno računovodskega sektorja, sploh ni-
majo. To jim omogoča stalni nadzor v proizvodnji. Vsak oddelek sproti kontrolira svojo fazo, nakar sledi še
• Lansko leto je bilo za nove serije uvajalno leto. Časučenjajemimoinso ga s pridom izkoristili za zanesljivejše plane za letos. Trenutno najbolj pogrešajo večji računalnik za poslovne odločitve. V proizvodnji že imajo dva manjša računalnika in jima veliko pomagata, zato bodo opremili še skupne službe.
končna kontrola pred skladiščenjem. Izdelke za tujino vedno takoj zložijo v kontejnerje in jih odpremijo, da sploh ne čakajo v skladišču.
J. TEPPEY
Tudi zakone pod lečo SZDL!
S programske seje OK SZDL v Brežicah — Inovativnost poslej tudi v političnem delu
BREŽICE — Kritičnost, s katero so delegati na programski seji OK SZDL posegali v razpravo, je dober znak, saj so prišli na dan s številnimi predlogi in pobudami za izboljšave v gospodarjenju in političnem delu. Socialistična zveza bo z njimi dopolnila svoj program, v drugih okoljih pa bodo dobrodošel napotek za delo v prihod— nje.
Prednost ima razvoj samoupravnega in delegatskega sistema, izboljšanje informiranja, varovanje okolja, planiranje in gospodarjenje, spremenjen odnos do izobraževanja in do kadrov ter vrsta novih prijemov in sodelovanja v družbenih dejavnostih in društvenem življenju.
Pokazalo se je, da se ta čas marsikje soočajo z neprijetnimi posledicami, ker so sprejemali temelje planov brez kritične razprave. Nekaj še lahko popravijo, sicer pa gre v SZDL bolj za na-
Dosledno spoštovati pogodbe
Sindikat v krški občini je pripravil posvet o spoštovanju kolektivne pogodbe — Večina delavcev, zaposlenih pri obrtnikih, nima težav z delodajalci
KRŠKO — »Delavci, zaposleni pri zasebnih obrtnikih, v glavnem nimajo težav, vendar pasmo na skupnem sestanku obrtnikov in osnovne sindikalne organizacije delavcev, ki so zaposleni pri njih, opozorili na nekatere zadeve, kijih bo treba rešiti,« je povedal Jože Kuplenik, sekretar občinskega sveta Zveze sindikatov Krško.
»Kolektivna pogodba, ki ima vlogo branžnega sporazuma, teži za tem, da se delavci, zaposleni v zasebnem sektorju, izenačijo z delavci v združenem delu. Na temelju kolektivne pogodbe pa morajo biti sklenjene tudi pogodbe o delovnem razmerju. Dogaja pa se, da obrtniki izpolnjujejo ta določila samo formalno, kasneje, ko pride do težav, pa ne vemo, kako rešiti te probleme. Za kaj gre? Predvsem mora biti delavec soudeležen pri delitvi čistega dohodka obratovalnice. Težava paje vtem, da seta čisti dohodek, ker pačimamo veliko obrtnikov, ugotavlja zelo pozno. Seveda je pri taki inflaciji zelo pomfcmbno, ali delavec dobi denar takoj ali pašelepoenem letu. No, tu ni krivda samo pri obrtnikih, ampak tudi pri upravi za družbene prihodke. Potrebno pa je tudi dosledno izpolnjevanje ostalih določil. V pogodbi o delovnem razmerju je točno določeno, koliko dopusta, kakšna zaščitna sredstva in koliko regresa pripada delavcu. ■ Vendar so obrtniki tu največkrat ravnali po svoje. Resda velika večina obrtnikov izplačuje celo višje osebne
dohodke pa regrese in podobno, kakor določa pogodba, so pa med njimi tudi taki, ki se ne drže določil. Poleg tega mnogi delavci niti ne vedo za svoje pravice. Zato bomo sedaj, ko bo začela veljati nova kolektivna pogodba, še enkrat pregledali vse pogodbe o delovnih razmerjih in jih uskladili z njo.«
Kuplenik je povedal, da je osnovna organizacija sindikata sicer med
najbolj aktivnimi, vendar se le težko dobi skupaj. Mnogidelajonaterenu, nadure in podobno. Težava je tudi v slabi informiranosti, ki jo sicer na splošno opravlja priloga Delavske enotnosti. Zato so začeli izdajati Informatorja, ki bo prinašal novice iz občine. Težava je tudi v tem, da ti delavci ne izkoristijo denarja, ki se nabira za njihovo izobraževanje. Kot kaže, obrtniki za tako dejavnost nimajo preveč razumevanja. Zato si bodo v sindikatu prizadevali, da bodo poleg doslednega spoštovanja pogodb o delovnih razmerjih terjali spremembe še na tem področju.
J. S.
izkušnja in svarilo hkrati
Boštanj je zgleden primer, kako je treba pritegniti ljudi in upravičiti uvedbo samoprispevka
BOŠTANJ — »Uspešen referendum za uvedbo samoprispevka je bil dokaz, da smo znali prisluhniti vaškim odborom, ljudem. Društva zelo dobro delajo, posebno gasilci imajo dobro zastavljeno delo tudi za n aprej. Smo pa ena redkih krajevnih konferenc Socialistične zveze, ki ima tudi sekcije. Živimo z delovnimi organizacijami in osnovno šolo. Jutranjka nam je na primer pomagala pri nabavi sodobne gasilske cisterne,« je strnil predsednik
Glas fronte močnejši na vasi
S programske seje občinske organizacije SZDL v Sevnici — Zagate zdravstva
SEVNICA — Programske seje krajevnih konferenc Socialistične zveze v sevniški občini so bile povsod uspešno opravljene razen v Loki. Zatoso političnim aktiv istom v tej krajevni skupnosti, kijimžedrugič ni uspelo sklicati programske seje KK SZDL, na občinski programski seji SZDL v Sevnici izrekli kritiko.
Ocenili so, da so bile razprave pestre, bogata razvejena krajevna samouprava pa je bolj izrazita povsod, kjer so krajevne konference dobro povezane s krajevno skupnostjo, zato razne težave hitreje odpravljajo Izkušnje kažejo, da vaški odbori mnogo bolje delajo kot ulični, torej je na podeželju glas Socia-istične zveze močnejši.
Na programski seji občinske rontne organizacije je bila dokaj živahna razprava, predvsem o nu-nosti večje skrbi za razvoj zdravstva t za dobre razvojne programe .ospodarstva. V sevniškem zdravst-enem domu in lekarni so zelo na
tesnem, čeprav je bil ta prvi objekt zgrajen s samoprispevkom šele pred 15 leti. Za ponazoritev prostorske stiske: po normativih naj bi prišel en instrument na dve postelji, v Sevnici pa prideta dve napravi na eno posteljo.
Stališče sindikata je zdaj gotovo blizu združenega dela, saj meni, da ni mogoča širitev zdravstvenegadoma, (ker bi to pomenilo dodatne obremenitve gospodarstva), dokler ne bo rešeno vprašanje solidarnosti v republiki. Na seji smo slišali tudi mnenje, da denar, zbran v občini, očitno ne zadošča za kakovostne razvojne programe, naposled tudi ni dovolj
strokovnjakov, zato naj bi združili denar za razvojne naloge na ravni regije. Opozorili so tudi, da še zmeraj ni dovolj izkoriščeno drobno gospo-
• Predsednik OK SZDL Sevnica Janko Rebernik jepredlagal, naj bi zaradi večje smotrnosti in učinkovitosti zmanjšali dosedanjih 26 različnih teles pri OK SZDL na 16. Posamezni organi se sploh niso sestajali ali pa zelo poredko, njihova področjadelaso se prekrivala, zato bodo okrepljeni, strnjeni sveti in odbori verjetno učinkovitejši.
darstvo, ki mu je treba dati večjo veljavo, pod drobnogled pa naj bi dali tiste, ki se ukvarjajo s »sivo ekonomijo«.
P. PERC
KK SZDL Boštanj Janez Debelak dejavnost te frontne organizacije v letu 1986.
Med 12 vaškimi odbori ni lahko izbrati najprizadevnejšega, zato je bolje opozoriti, kje se še kaj zatika. Bošta-njčani so imeli lani precej pripomb zaradi občasnega pomanjkanja vode in njene kakovosti, zato si želijo, dabi načrti za obnovo vodovoda čimprej zaživeli. Da bi imeli gasilci lažje delo, bo treba razmišljati tudi o namestitvi več hidrantov. Na gradbeni referat sev-niške občine so že spomladi dali vlogo za 3 avtobusna postajališča, a so jim rekli, naj malo počakajo. Potrpežljivi Boštanjčani so ta čas izkoristili za usklajevanje, da bodo poslej imela vsa postajališča enako podobo, verjetno tako kot tisto na Logu. Največ časa pa jim je pobralo zbiranje denarja za novo gasilsko cisterno. In splačalo seje, kajti podjetni gasilci so jo dobili še po stari ceni. Tako so naposled uresničili pomembno nalogo referendumskega programa.
Težave z vodo so pestile tudi Ko-njščane in Ležane. Ti bi si močno želeli večnamenskega doma, katerega izgradnja pa je zastala, ker menda sevniški trgovci ne nameravajo še dve leti nič graditi na Logu. Vaščani Lukovca bi radi naredili ograjo ob cesti, ki je posebno nevarna pozimi. Lukovča-nom je zagrebški Dalekovod, ki gradi daljnovod, cesto močno poškodoval, nekaj pa so prispevali tudi sevniški gozdarji, ki jim dolgo ni uspelo spraviti hlodov s ceste. Za poškodovano cesto zato vaščani pričakujejo pravično odškodnino. Podobneproblemeimajo vaščani Zapuž.
P. P.
čelnost, za operativno delo se bodo dogovarjali na drugih mestih. Zamuda pri pripravljanju planov končno tudi ni tako tragična, saj bi morali sicer ta čas nekatere stvari že spreminjati.
•V krajevnih skupnostih imajo ponekod težavo z vsakdanjo preskrbo, zato so tokrat ponovno poudarili vlogo Posavja. Ta delovna organizacija je namreč dolžna skrbeti za razvoj trgovske mreže tudi v odročnih krajih, zato prizadeti v artiški krajevni skupnosti pričakujejo skorajšnjo normalizacijo preskrbe. Od te delovne organizacije pričakujejo, da se bo kljub dosedanje-
• Med odločitvami, ki so izzvale vsesplošno odobravanje, je bila med drugim tudi ta, da bo Socialistična zveza v prihodnje zahtevala preverjanje zakonov. Imamo namreč vrsto zakonov, ki jih ne izvajamo, zgodi se pa tudi, da se republiški organi šele čez sedem let po sprejemu zakona spomnijo, da mora občina sprejeti ustrezen odlok (v bistvu nepotreben). Predpise namreč sprejemamo za vsako malenkost, včasih tudi zato.danapišemo.da je trikrat tri devet, je dejal razpravljavec Miha Ogorevc.
mu naziranju vendarle pridružila pozivu stanovanjske skupnosti za prenovo mestnega jedra. V središču Brežic ima namreč Posavje več poslopij, v katerih bi lahko pridobili nove stanovanjske in druge prostore.
Delegati iz neposredne okolice mesta so zahtevali čimprejšnjo telefonsko povezavo, Dobovčani in Brežičani pa, naj se SZDL zavzema za to, da bodo razvojni plani vsebovali vsaj idejne načrte za prehode čez železnico.
Tudi dopolnitve s področja ljudske obrambe in samozaščite je konferenca sprejela v svoj program.
J.T.
• Smo edina dežela, kjer napačne poti vodijo v pravo smer.
Boris Kuralt
• Laž ima kratke noge — zato pa daljše prste. (Marjan Bradač)
• Jugoslovanski ideal: vsakemu državljanu svojega delegata.
Jože Petelin
• Teh, ki so vse zafurali, še v peklu nočejo. Noben hudič jih ne vzame.
Sonja Budna
• Kritik je kot omela na jablani: živi od tujega soka.
Ivan Cimerman
• Diktatorjeva svoboda tiska se omejuje na osmrtnice.
Milan Dedič
MUSICAL »KRALJ V ČASOPISU«
ZA UČENCE
SEVNICA — Danes, 22. januarja, gostuje vsevniški občini gledališče »Tone Čufar« z Jesenic. Jeseničani se bodo predstavili z mladinsko igro Kralj v časopisu. Predstave bodo ob 10. uri v Domu Svobode v Krmelju, ob 15. uri v TVD Partizan v Boštanju in ob 18. uri v kulturni dvorani GD v Sevnici. Ta mladinski musical je sevni-ška občinska zveza kulturnih organizacij namenila učencem osnovnih šol, da bi jim popestrila zimske počitnice.
Novo v Brežicah
PAPIRJEM NE UIDEŠ — Ko se mladi diplomirani ekonomisti zaposlijo, si mnogi predstavljajo, kako bodoz no vimi zamislimi izvlekli kolektive iz težav. Hitro spoznajo, da so bili utopisti, saj jim za ustvarjalno delo zmanjka časa, pozneje pa tudi volje. Vsak dan berejo samo predpise, tolmačenja in spremembe predpisov. Celo domov jih nosijo in si kulturno siromašijo večere. Vsak nov predpis izniči prejšnje poslovne odločitve in tako se vrtijo v začaranem krogu vsi po vrsti od Tovarne pohištva do kmetijcev, kulturnikov in obrtnikov.
NOBENEGA MRTVILA VEČ — Cesta v Pečice je najbolje splužena prometna pot v občini, odkar je avtobus po nesreči zapeljal z nje. Smučarji se zdaj brez skrbi vozijo uživat zimsko veselje na temkajšnje terene. Artiški Partizan ima patronat nad tem zimskim središčem in je poskrbel, da ga je že pred počitnicami preplavil zimski živžav. V kratkem bo v Pečicah spet odprta trgovina, da si bodo smučarji lahko privoščili malico in se odžejali.
V KLETI POSKUŠNJA VIN ZA VSE — V brežiški grad pride vsako leto na tisoče obiskovalcev in tisti na turističnih izletih bi se po ogledu muzeja zelo radi ustavili še v kleti, da bi poskusili vina iz tamkajšnjih sodov. Do zdaj to ni bilo mogoče, vrata v klet so se le izjemoma odprla za častne goste. Za naprej obetajo ureditev prostora za degustacijo. Bolje pozno kot nikoli.
Krške novice
MLADINCI SO POMAGALI —V križišču Ceste 4. julija in Zdolske ceste v Krškem je obstal rešilec. Vsi vozniki so vozili mimo, mahali rešilcu, da naj se umakne s poti, pa tudi pešci so se mu vestno ogibali, čeprav so vedeli, da so v njem trije bolniki. Nato pa so se mimo pripeljali člani občinskega vodstva mladinske organizacije. Ročno so poskakali iz avtomobila in rešili rešilec iz snežnega objema. Pa naj še kdo reče, kakšna da je naša mladina!
SPOTAKLJIVA ZVEZA — Ko so na zadnji seji izvršnega sveta razpravljali o položaju Novolesovega tozda Bor, ki že leta posluje z izgubo, se je enemu izmed razpravljalctv zareklo, pa je namesto o Novolesu govoril o IMV. Prisotni novolesovci so se kislo nasmejali, saj v tej delovni organizaciji le še ni tako hudo, kakor je svoje čase bilo v IMV. Očitno pa je Novoles v krizi, saj se ni uspelo pravočasno izvleči se iz težav, ki so se s sprejemom novega deviznega zakona nakazale dovolj zgodaj.
AD KRŠKE NOVICE
STARE RAZGLEDNICE PRODAJAJO — Očitno krški turistični delavci ne dajo kaj dosti na to, kakšno mnenje si bodo o Krškem ustvarili krajani. Lahko pa, daje posredi podobna akcija, kakršne so se domislili v Ljubljani, ko so pripravili razstavo starih razglednic. Poznavalci namreč vedo povedati, da v Krškem prodajajo stare razglednice Krškega, na katerih je še star hotel, marsikatera zgradba pa na sliki tudi manjka, vendar poročevalec ni povedal, ali prodaja starih razglednic cvete in kolikšna je cena za zgodovinske posnetke Krškega.
EKSPRES NI ČEVLJAR — V Krškem dela menda ena sama ekspresna popravljalnica čevljev. Ker se te ekskluzivnosti zaveda tudi sam čevljar, vsakemu, ki prinese čevlje v popravilo, pripravi še manjše predavanje o čevljih, čevljarskih poslih, vse skupaj pa zabeli z ugotovitvijo, da sečevljev ne splača popravljati. Računi pa so kar zasoljeni.
OBČINSKA POLITIČNA ŠOLA
KRMELJ — Te dni se je pričelo idejnopolitično usposabljanje komunistov v Mirenski dolini. Te pravzaprav občinske politične šole v Krmelju, ki jo pripravlja sevniški občinski komite ZK ob sodelovanju Medobčinskega študijskega središča PŠ CK ZKS za Posavje, se udeležujejo tudi komunisti iz drugih krajev sevniške občine. Uvodno predavanje in pogovor o vlogi ZK danes je vodila izvršna sekretarka P CK ZKS Sonja Lokar, sekretar MS ZKS za Posavje Franc Pipan pa o varnostnopolitičnih razmerah.
Sevniški paberki
HRUP — Jugotaninu še ni uspelo spremeniti baive snežne odeje. Zaradi tega se prav nihče ne huduje, saj so se Sevničani že navadili na lesni prah. Nekaterih Boštanjčanom pa gre bolj v nos hrup iz Jugotanina. Tretji navihanci trdijo, daje Jugotanin včasih celo ventil za jezo zaradi divjanja cen. copatarji pa imajo raje prah kot godrnjanje hudih žena.
STOPNICE — Betonske stopnice pred Merxom so že lep čas razbite. Še dobro, da so z vrvico označili razbitine, saj bi sicer lahko kdo tam nevarno strmoglavil. Tega ne bi privoščili niti tistim, ki so odgovorni za žalostno podobo trgovskega središča.
SMUČARIJA — Integral letos spet prireja enodnevne sobotne avtobusne izlete iz Posavja za smučarje, ki se odpravljajo na Kopein Roglo. Prevoz niti ni zasoljen, saj stane za tiste, ki vstopijo na avtobus v Sevnici le 2400din. Na parkirnem prostoru smučišča šoferji opoldne odprejo avtobuse, da se lahko smučarji okrepčajo s hrano, ki si jo prineso s seboj. Tako je pač najceneje.
Kaj predvsem pod lupo
Predlog programskih usmeritev republiške SZDL omenja tudi vrsto nalog v izobraževanju, kulturi in pri skrbi za boljši položaj slovenščine v javnosti
Republiška konferenca SZDL Slovenije je pred kratkim razgrnila predlog tako imenovanih programskih usmeritev za leto 1987. V tem skrbno pripravljenem dokumentu so navedena tako rekoč vsa področja, ki sodijo pod okrilje frontne organizacije, še posebej pa so izpostavljena področja, ki se jih namerava konferenca prednostno lotevati. Med taka sodijo tudi vzgoja in izobraževanje, kultura in skrb za slovenski jezik. Besedilo vseskozi preveva želja, naj ne bi samo ugotavljali dejansko stanje in nizali v nedogled perečo problematiko, marveč v enaki meri in z enako vnemo pomagali tudi pri razreševanju.
• Na področju vzgoje in izobraževanja bo SZDL na podlagi akcijskega načrta v oblike svojega delovanja vključevala vse organizacije in posameznike, ki lahko prispevajo k hitrejšemu razreševanju pomembnih vprašanj. Takšnih vprašanj pa ni malo in niso preprosto rešljiva, še posebej ne tista, ki jih poraja preobrazba vzgoje in izobraževanja, katere del je tudi usmerjeno izobraževanje.
• V kulturi bo večja skrb SZDL posvečena razvoju osrednjih narodnih ustanov. Te naj bi hitreje prerasle tudi v strokovne centre za posamezne dejavnosti. Ob tem pa ne bi smela opešati skrb za boljšo in ustreznejšo dostopnost kulturnih vrednot. SZDL se bo še posebej posvečala problematiki varovanja naravne in kulturne dediščine ter razvoju mreže regionalnih in republiških matičnih strokovnih ustanov. Enake pozornosti bo deležen družbenoekonomski položaj knjige, ki je vse prej kot zavidljiv, pa mladinske periodike itd. Sem sodi še cel splet pereče problematike od umetnostne vzgoje na vseh področjih izobraževanja do vzgoje kadrov za potrebe, kijih prinaša modernizacija opreme v vrsti kulturnih ustanov.
• Posebno poglavje v predlogu programskih usmeritev govori oskrbi za slovenščino v javnosti. Iz poglavja je moč razbrati, da namerava SZDL v okviru sekcije Slovenščina v javnosti letos natančneje proučiti vprašanje jezika v gledaliških predstavah in televizijskih dramah. Nekatere že dogovorjene usmeritve bodo začeli uresničevati na področju razvoja slovenščine v zamejstvu, potem .na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite ter v gospodarstvu. Na to, da je jezikovna problematika na teh področjih dokaj pekoča, je med drugih že opozorilo več izjav Jezikovnega razsodišča pri predsedstvu republiške konference SZDL. Jezikovno razsodišče, ki seveda delo nadaljuje, si bo letos prizadevalo še za konkretnejše in učinkovitejše reševanje vprašanj slovenskega jezika.
Šolati bi morali za 21. stoletje
Svet za vzgojo in izobraževanje pri OK SZDL v Novem mestu razpravljal o mreži srednjih šol in vpisu učencev v prve letnike — Zdajšnje štipendiranje podpira predvsem šolanje za enostavne poklice, premalo pa bodoče strokovnjake
NOVO MESTO — V javno razpravo o mreži šol usmerjenega izobraževanja, kakršno naj bi v Sloveniji imeli naslednje šolsko leto, in o vpisu učencev, zdajšnjih osmošolcev osnovnih šol, v prve letnike srednjih šol seje vključil tudi svet za vzgojo in izobraževanje pri tukajšnji občinski konferenci SZDL. Minuli četrtek so člani sveta na seji, ki so seje udeležili tudi ravnatelji novomeških srednjih šol, o tem razpravljali v prv i točki vsebinsko zahtev nega, čeprav neobsežnega dnev nega reda. Razpravajebila še v času, ki gaje določila republiška izobraževalna skupnost, saj seje rok za posredovanje pripomb in predlogov pristojnemu organu v Ljubljani iztekel 20. januarja.
Razprava na seji omenjenega sveta seje začela po uvodni informaciji, ki jo je imel Ivan Šantelj, strokovni sodelavec za usmerjeno izobraževanje pri občinski izobraževalni skupnosti. Uvodničar je najprej pojasnil, da se novomeški in republiški predlog glede mreže šol v glavnem skladata. Odstopanje je le pri številu oddelkov na pedagoški usmeritvi srednje šole pedagoške in tehniško-naravoslovne ter obutvene usmeritve v Novem mestu, saj novomeški predlog predvideva tri, republiški pa le dva oddelka za izobraževanje bodočih učiteljev. Zatem so navzoči slišali zanimivo ugotovitev, da se s predlagano mrežo šol
precej ujemajo tudi namere bodočih srednješolcev, čeprav še ne v vseh delih te mreže.
Iz razpredelnice, ki kaže, na katerih novomeških srednjih šolah se želijo izobraziti za poklic osnovnošolci, ki v tem šolskem letu končujejo osemletko, je razvidno, da je najmanj zanimanja za tako imenovane oddelke s skrajšanim programom. Takoseza program »gradbinecl« — ta profil med drugim potrebuje SGP Pionir — ni prijavil niti en kandidat in je vprašljivo, kako bodo sploh napolnili odddelek. Malo zanimanja je tudi za izobraževanje obdelovalcev kovin in upravljavcev strojev ter za
Tudi Romi na Pozorju
Gledališka dela, prijavljena za 32. jugoslovanski gledališki festival, napisana v sedmih jezikih — Devet slovenskih gledališč prijavilo trinajst predstav
šolanje kmetovalcev in bodo težave tudi z zasedbo učnih mest. V razpravi so menili, da za zdaj še ne kaže biti
• Nekaj razpravljavcev se je ob ugotovitvi, da delovne organizacije podeljujejo štipendije predvsem za šolanje na nižjih stopnjah srednjega usmerjenega izobraževanja, spraševalo, ali ravnajo pametno in v skladu z dolgoročnimi načrti. Menili so, da s kadrom, izšolanim na četrti stopnji izobraževanja, za kar gre zdaj največ tako imenovanih srednješolskih štipendij, nikakor ne bo moč slediti slovenski težnji po hitrem tehnološkem razvoju do leta 2000. »Vsamomur bi moralo biti jasno, da bomo v tem razvoju potrebovali tehnike in inženirje, zato se mi ne zdi razumno forsirati takšne izobraževalne stopnje, ki ne omogočajo potrebne izobrazbe in znanja. Že zdaj bi se namreč morali pripravljati na 21. stoletje,« je poudaril dr. Janez Usenik.
plat zvona, saj so se takšni problemi pojavljali vseskozi, pa sojih na koncu le razrešili, čeprav nemalokrat z veliko težavo.
I.Z.
SEDEM
SREDNJEŠOLSKIH
KNJIŽNIC
NOVO MESTO — V novomeški občini deluje sedem srednješolskih knjižnic (všeti sta tudi knjižnici glasbene šole in doma učencev). Lani je bilo v njih nekaj manj kot 60.000 knjig ali 12,3 knjige na enega uporabnika. Ugotavljajo, da tolikšno število knjig zadošča in omogoča us pešno delo’ knjižnic v izobraževalnem procesu.
SREČANJA NI BILO
KOČEVJE — Zaradi slabega vremena in težko prevoznih cest je odpadlo srečanje s pesnikom Cirilom Zlobcem ter njegovo predavanje in razgovor na temo »Slovenska samobitnost in pisatelj«, ki ga jepripravljala Knjižnica Kočevje 16. januarja. Srečanje bo, ko se bo vreme izboljšalo.
»Zarja« dobila dvorano
Člani soteškega kulturnega društva so imeli občni zbor že v novi dvorani — Prebudili so se tudi mladi — Letos dva jubileja: 50-letnica kulturnega društva in
gasilstva
SOTESKA — Kulturno društvo Zarja v Soteski je dobilo novo vodstvo. Od občnega zbora, ki so ga opravili 10. januarja, - je predsednik Ivan Gimpelj. Zbor je bil v novi kulturni dvorani, ki so jo gradili lani vse leto, popolnoma dokončana pa še ni, kot tudi ne dom kulture, ki bo poslej tudi dom gasilcev.
Novi prostori so pomembna pridobitev za kulturno društvo pa tudi za sam kraj, saj bo poslej javno življenje potekalo v kulturnem okolju. Zato ni čudno, da so številni udeleženci občnega zbora največ časa posvetili izgradnji dvorane in nadaljnjim delom pri ureditvi doma.
Poudarili pa so, da bodo kos tudi tem nalogam, zlasti še, ker pri urejevanju že do zdaj niso bili osamljeni. Pomagajo gasilci pa tudi drugi krajani. Velika jegmotna pomoč, ki jo dobivajo od Novolesovega tozda TPI in žaga v Soteski ter od tozdov Gradnje in Straža novomeškega Gozdnega gospodarstva. Omeniti velja še brezplačna opravila prebivalcev okoliških vasi, tako da je kulturno-gasilski dom postal v pravem pomenu skupen družabni in prireditveni prostor za vse krajane.
Zaradi gradnje je kulturno delo v Soteski minulo sezono nekoliko zastalo. Mirovala je tudi gledališka skupina, ki je prej vsako sezono pripravila kaj novega. Vendar so se igralci tako kot tudi drugi člani društva namesto na vajah zbirali na prostovoljnem delu. Delovna vnema je bila velika spodbuda tudi za mlajše. Zato je razveseljivo, da so mladi v okviru Zarje ustanovili svojo gledališko in pevsko sekcijo ter sekcijo za telesno kulturo. To bo dalo nov zagon Zarji, kulturno življenje pa bo še pestrejše in zanimivejše.
Na občnem zboru so izvolili številen prireditveni odbor, ki bo poskrbel za proslavitev nekaterih za
kraj pomembnih dogodkov. Predvsem bo moral pripraviti vse potrebno za slovesno otvoritev kulturnega in gasilskega doma ter proslavljanje dveh jubilejev: 50-letnice kulturnega društva Zarja in 50-Ietnice prostovoljnega gasilstva v kraju.
T. V.
NOVI SAD —Sterijevopozorjeje dobilo do tega tedna prijave že'47 gledališč, ki priglašajo za letošnji, 32. jugoslovanski gledališki festival — ta se bo v vojvodinskem glavnem mestu začel 26. maja — skupaj 64 predstav. Med prijavljenimi so tudi tri nova gledališča (npr. Proces iz Ljubljane). Sicer pa je največ prijav prispelo iz Srbije in Slovenije, od koder po devet gledališč priglaša za Sterijevo pozorje po 13 predstav.
Prispela gledališka besedila, poslana iz 23 krajev, so napisana kar v sedmih jezikih, med drugim v albanskem, turškem, italijanskem in celo v romskem. Med prijavljenimi besedili je 50 izvirnih tekstov, od tega 41 sodobnih, poleg tega pa še lOdra-matizacij in štiri priredbe. Največkrat prijavljeni avtor je Slobodan Snajder, ki je z dvema tekstoma zastopan v petih gledališčih.
Iz razpisa je razvidno, da morajo vse prijavljene predstave imeti premiere najkasneje do 10. februarja, do
Na začetku barvni krogi
V Petkovi galeriji v Ribnici razstavlja svoja dela Alenka Sottler, mlada akademska slikarka iz Ljubljane
SNEG PRELOŽIL LIKOVNO RAZSTAVO
DOLENJSKE TOPLICE — Za minuli petek napovedana otvoritev prve letošnje likovne razstave v tukajšnjem zdravilišču je odpadla. Slikar Stane Petrovič iz Celja, ki bi bil moral pripeljati v ta kraj svoja dela, tokrat risbe, je v petek dopoldne organizatorjem sporočil, da si ne upa na pot v takšnem vremenu in po tako visokem snegu. Kdaj bodo na ogled Petrovičeve risbe, se bodo s slikarjem dogovorili kasneje.
RIBNICA — Mlada akademska slikarka Alenka Sottler iz Ljubljane je prva letošnja razstavljalka v Petkovi galeriji v ribniškem gradu. Na razstavi, ki so jo odprli minuli petek in bo na ogled do 1. februarja, so dela, ki jih je ustvarjalka naslikala med letoma 1974 in 1986. Dobro je razviden slikarkin razvoj od začetkov do zadnje faze. Na prvi stopnji tega razvojasotako imenovani barvni krogi, potem skice in študije, nazadnje pa so že »prave« slike.
PODALJŠANA
RAZSTAVA
LJUBLJANA — Razstava Ekspresionizem in nova stvarnost na Slovenskem 1920—1930 v Moderni galeriji v Ljubljani je zaradi velikega zanimanja občinstva podaljšana do 1. februarja. Do konca razstave se bodo zvrstila javna vodstva in predavanja nekaterih uglednih strokovnjakov, ki se ukvarjajo s pojavom ekspresionizma in nove stvarnosti v slovenski umetnosti in literaturi. Minulo soboto je obiskovalce vodil po razstavi univerzitetni profesor dr. Nace Šumi. Povejmo še, da je Moderna gelerija razen ponedeljkov odprta vsak dan od 10. do 18. ure, le ob nedeljah samo od 10. do 13. ure.
ŽE DEVETA RAZSTAVA
NOVO MESTO — V razstavišču novomeškega gostišča Pri slonu so od minulega petka na ogled slikarska dela Saša Pavloviča, člana likovne skupine »Vladimir Lamut«. To je že druga letošnja razstava v tem razstavišču, sicer pa deveta pod okriljem omenjene likovne skupine. Pavlovičeva dela bodo na ogled še danes. Od jutri popoldne pa si bodo obiskovalci lahko ogledali novo razstavo. Ob 17. un_ bodo odprli razstavo del Karmen Župevec, mlade ustvarjalke, ki je seveda tudi la-mutovka. Za to razstavo jih bo še šest. Tako se bo zadnja iztekla v prvi polovici marca, vseh skupaj — od prve, s katero je pred javnost prvič samostojno stopil Boris Zajc — pa bo šestnajst.
Lev Menaše je to razstavo videl kot strokovnjak in med drugim zapisal: »Figura naeniodskicdelujekla-sicistično, v nekaterih drugih zazveni spomin na Maksima Sedeja st. in na Gabriela Stupico, na mojstra, ki predstavljata osnovo povojnega slovenskega intimizma, ta pa je tudi eden od temeljev umetnosti Alenke Sottler... V delu razstavljenih stvaritev se figura znajde v širokem polju praznega, a mistično obarvanega prostora, ki se v zahodnoevropski umetnosti pojavlja od romantikov do Rothka in naših sodobnikov.«
Menaše na koncu tudi ugotavlja: »Kot model se na delih velikokrat pojavlja slikarka sama, bodisi pri .umetniških' opravilih (npr. pri napenjanju platna) bodisi v kontem-plativnih trenutkih.. O osebnem značaju slik priča tudi sama tehnika, varianta kolaža, s pomočjo katere obnavlja doživetja in občutke svoje mladosti. Kot nekdaj se tudi danes poigrava s papirjem, z zgovornimi civilizacijskimi ostanki, s pomočjo katerih gradi hkrati lepo in pretresljivo izpoved svojih del.«
Razstava bo odprta do nedelje, 1. februarja.
ZAČETEK ABONMAJA
TREBNJE — Z delom Igorja Torkarja »Vstajenje večnega zdomca Jožefa Švejka« seje prejšnji četrtek v trebanjskem kulturnem domu pričel cikel abonmajskih gledaliških predstav. Tokratno gostovanje Šentjakobskega gledališča — Mestnega doma iz Ljubljane je trebanjsko občinstvo posebno toplo sprejelo.
KNJIGE BERO DOMA
SEVNICA —Tukajšnja občinska knjižnica je imela lani na policah 17.600 knjig. Čeprav posluje v prostoru, ki je bolj podoben priročnemu skladišču kot kulturni ustanovi, je imela zelo dober obisk. Bralci so si izposodili nad 29.000 knjig, to pomeni, da je šla vsaka knjiga povprečno malo manj kot dvakrat s police.
25. februarja pa bodo svoje delo opravile republiške in pokrajinske selektorske komisije. Nato se bo začelo glavno delo za glavnega selektorja. To je gledališki kritik in publicist Vasja Predan iz Ljubljane. Program za 32. festival oziroma za letošnje Sterijevo pozorje bo moral selektor Predan programskemu in glavnemu odboru prireditve predložiti že prve dni aprila.
Monografija pred izidom
Monografijo o Vladimiru Lamutu bo moč dobiti za 23.000 din
NOVOMESTO — Monografijao akademskem slikarju in grafiku Vladimiru Lamutu, enem najpomembnejših likovnih bardov Dolenjske s Krko in Gorjanci, je pred izidom. Predstavniki založniške dejavnosti pri Dolenjskem muzeju so v torek sporočili, da je prve izvode iz Tiskarne Novo mesto, kjer obsežno in tehnično zahtevno delo tiskajo, pričakovati najkasneje v prvih dneh februarja. Knjiga bo imela okoli 290 strani, od katerih bo 70 barvnih. Besedilo o Vladimiru Lamutu je napisal in likovna dela izbral dr. Milček Komelj, novomeški rojak, bržčas najboljši poznavalec Lamutovega dela. Oblikovalec je Zvone Pelko. Znana je tudi že cena tega dela, ki bo prav gotovo vzbudilo veliko pozornost pri ljubiteljih likovne umetnosti iri tudi pri strokovnjakih. Izvod monografije bo okoli 23.000 din. Na knjigo se je moč naročiti že pred izidom. Naročila sprejemajo v Dolenjskem muzeju. Povejmo še, da bo javna predstavitev tega dela 6. februarja zvečer v Domu kulture, in sicer bo to po retrospektivni razstavi Lamutovih del v Dolenjski galeriji.
&
BREZSKRBNO NA POČITNICE — Mala Tina iz osnovne šole Katja Rupena je polletje tretjega razreda končala s samimi najboljšimi ocenami in je postala vzorna učenka. Njene počitnice na snegu bodo prav gotovo bolj brezskrbnekot tistega, kijev mali knjižici prinesel tudi takšne ocene, za katere se bo moral tudi v času počitnic potruditi, da jih bo popravil. (Foto: J. Pavlin)
Učilnice že samevajo
Šolarji v dolenjski in posavski regiji že na zimskih počitnicah, kočevski in ribniški pa teden kasneje
DOLENJSKA, POSAVJE — Minulo soboto so se začele dvotedenske zimske počitnice za polovico slovenskih šolarjev. V prvi izmeni počitničarjev so tudi učenci na obme'	organi*"
cijske enote Zavoda SRS za šolstvo. Tos'
dolenjski in posavski regiji. Šolarji j '"..ob v-:kc.	'
odšli na počitnice v drugi izmeni, ki se bo Za.	h
Letos prvič bodo imeli vsi slovenski učenci tev
saj je prejšnja leta druga polovica šolarjev končala polletješeletakrat,
ko je prva že začela drugo polletje.
Vrata šol so se za štirinajst dni zaprla le za učence, ne pa tudi za učitelje. Medtem kobodošolarjipreživelidvatednabrezskrbnodoma ali na snegu, bodo učitelji večji del tega časa porabili za izobraževanje. Zvrstili se bodo najrazličnejši strokovni seminarji in predavanja, ki se jih morajo učitelji udeležiti po službeni dolžnosti. Preostali počitniški čas pa bodo porabili v glavnem za priprave na pouk v drugem polletju.
Kulturna prebuja za zgled
Deželica suh e robe čedalje večje ime tudi na kulturnem zemljevidu Slove-nije — Pobudo za odpravljanje belih lis dali v drugih krajih udomljeni rojaki
RIBNICA — Popolnega kulturnega mrtvila v tem kraju res še ni bilo, bila pa so leta, ko seje komajda kaj zgodilo. Ni bilo niti dejanj niti dogodkov, ki bi presegli lokalno pozornost. Prireditve so bile tako poredko, da bi jih mogel celo predšolski otrok prešteti na prste ene roke. Vsega je bilo torej tako malo, da ni bilo moč govoriti niti o minimalnem zadovoljevanju kulturnih potreb prebivalcev, kaj šele o zadostnem oziroma razvitem kulturnem življenju. Tako se vsaj zdi ob primerjavi tistega, kar je ribniška kultura lahko ponudila včasih, in to ni tako davno, in tega, kar zmore in premore danes.
Prebuja se je začela nekako s prirejanjem likovne kolonije, ki je prerasla v kvalitetno in republiško odmevno manifestacijo, saj so Ribničani začutili potrebo, da v kulturno življenje uvedejo še kaj, kar bi obogatilo njihov duhovni »jedilnik«. Tako so se lahko obiskovalci začeli zbirati razen na otvoritvah likovnih razstav še na gledaliških predstavah, koncertih in na drugih prireditvah, ki sojih
pripravljali organizatorji in v sporede vključevali poleg gostujočih posameznikov in skupin čedalje več domačih izvajalcev. Ta razcvet je namreč spodbudil k delovanju in kvalitetnejšemu delu tudi domače kulturne skupine, vznikle iz amaterskih vrst.
Pravi načrtovalci nikoli ne počivajo. Takosotudi v Ribnicisklenili napraviti kulturno življenje še pestrejše in privlačnejše za krajane. Iz teh pobud seje, denimo, rodil festival humorja, satire in karikature, ki so ga prvič uspešno izvedli lani, a je že prvič prerasel v republiško prireditev. Pripravljajo pa še marsikaj, sajjenjihovanamera, da bi pregnali belo liso s svojega občinskega zemljevida, več kot očitna.
Ribničani so z odobravanjem sprejeli to kulturno prebujo, kar po svoje dokazujejo s tem, da se udeležujejo prireditev. Čeprav obisk še ni vednotolikšen.dabi bilor-ganizatorjem v popolno zadoščenje za njihov trud, se pa izboljšuje. Pri tem niti ne zanikujejo, da gredo glavne zasluge peščici, ne pa more-
biti kakšnim množičnim štabom za prireditve. Še več, da seje prebuja lahko sploh začela, se morajo v glavnem, vsaj za nekatere manifestacije, zahvaliti svojim drugje udomljenim rojakom, ki jih je motila bela lisa v kulturi rojstne deželice. Takojezamiselolikovnikolo-niji zrasla v glavi akademskega slikarja Jožeta Cente, medtem ko je duhovni oče festivala humorja pisatelj Miha Mate. Oba sta se z vsemi močmi vpregla tudi v organizacijsko in vsebinsko izpeljavo manifestacij, ki sta ju »zagrešila«, zato je njun prispevek se več vreden.
Če je bila Ribnica včasih nepomembno, obrobno ime na slovenskem kulturnem zemljevidu, pa jo zdaj upravičeno pišejo z večjimi črkami. Celo z večjimi kot kakšno drugo mesto, ki premore več vsega: prebivalstva, gospodarske moči in še česa. S svojo prebujo ni opozorila le slovenske javnosti, marveč je postala, in to smemo zapisati, tudi zgled krajem in občinam, kako odpraviti bele lise, ki še vedno strašijo.
I. ZORAN
pisma
in
odmevi
SOS za živali
»POPRAVLJAJO« UMETNINE
KOČEVJE —Najavnih površinah v Kočevju je občutno manj kipov znanih umetnikov kot v sosednji Ribnici. Pa še s tistimi, ki so, se tako ali drugače »šalijo« neznani kočevski »duhovit-eži«. Tako je Jarmovemu »Dekletu s piščalko« pogosto zmanjkalapiščalka, ki so jo neznani storilci kar odtrgali. Neznani talenti so zdaj »dopolnili« tudi Jarmov kip Nevesta pred Likovnim salonom tako, da so nevesti s spray-peno »poudarili« njene ženske značilnosti.
SREČANJE Z UČENCI
Delavci Osnovne šole Ana Gale v Sevnici smo 23. decembra pripravili srečanje vseh nekdanjih učencev te šole. Namen je bil, da se učitelji in bivši učenci v sproščenem pogovoru seznanijo z uspehi in problemi, kijih imajo učenci po končani šoli. Lahko rečemo, da se nam je to tudi posrečilo. Bivši učenci so izmenjali z vzgojitelji pomembne informacije, ki bodo v prihodnosti vsem'v korist. Čutiti je bilo tudi obojestransko željo, da bi se še kdaj sestali in pokramljali. Učitelji šole so tudi sicer na voljo nekdanjim učencem, če ti potrebujejo sproščen pogovor ali pomoč pri reševanju svojih problemov.
FRANC NOVŠAK
DOKUMENTI SO, DENARJA NI
ŠKOCJAN — V kraju načrtujejo gradnjo soseske Hrastulje, ker pa hkrati več let govorijo tudi o gradnji čistilne naprave v Škocjanu, želijo krajani pojasnilo, kaj in kdaj lahko pričakujejo s tem v zvezi. Po uradni obrazložitvi novomeške Komunale in komunalne skupnosti do leta 1990 pravzaprav ne bi smeli računati na gradnjo čistilne naprave. Za kanalski sistem Škocjan je sicer izdelana investicijsko tehnična dokumentacija, imajo tudi zemljišče, ampak gradnje ne bo mogoče pričeti, dokler ne bodo zagotovljena sredstva. V srednjeročnem programu komunalne skupnosti so ob pičlih sredstvih predvidene gradnje le tistih kanalizacijskih sistemov in čistilnih naprav, ki so najpotrebnejši. Sosesko Hrastulje bodo verjetno gradili z greznicami, kasneje pa bo možno novi predel priključiti na kolektor inčistilno napravo. Kadar bo zgrajena...
V ŠTEFANU ZA BOLJŠE CESTE
ŠTEFAN — V krajevni skupnosti Štefan so krajani decembra lani izglasovali samoprispevek za posodobitev krajevnih cest. Od 376 volilcev je na referendum1' gbr alo 330ali 87,7 vd- Za ' • ods» samoprispevka od opečnih dohodkov oz. 3 odst. katastrskega dohodka za dobo pet let se je opredcld-’ 210 kr;—jx>v (55,8 odst.),
• mopnspe”k« ;-a ic glasovalo 115 volivcev (30,5 odst.;
ELAN NA BLANCI?
BLANCA — Obe naložbi Sev-ničanov v manj razvito krajevno skupnost Blanca, v rudnik nekovin in v obrat Stillesa, sta se ponesrečili. Rudnik je že šel na boben, v S til lesu pa že nekaj časa tuhtajo, da bi raje prestavili nedonosno proizvodnjo z Blance kar v Sevnico. Občinski možje si belijo glave, komu bi ponudili lepo Stilleso-vo halo:Elanu, Krki ali Uniorju. Sama zveneča imena dobrih podjetij! Da le nebi ostalo vse v oblakih ali le prijetne zimske sanje.
Poskrbimo za psa, mačke, ptice v mrazu in snegu
Zima že kaže ostre zobe in napovedi vremena so zaskrbljujoče. Kako bo z živalmi? Vsako zimo videvamo enake želostne prizore zapostavljenih psov čuvajev, zavrženih mačk, obstreljenih ptic itd.
Brezčutni lastniki puščajo svoje pse čuvaje nezavarovane pred mrazom, snežnimi meteži in mokroto. Nekatere pasje ute predstavlja nekaj zbitih desk, kar psa ne zavaruje pred mrazom. Tudi pločevinast sod brez nastilja, položen na zmrznjeno zemljo, ni nikakršno bivališče za pse. Še hujeje.da nekateri pustijo psa v ograjenem prostoru brez nadstreška ali priklenjenega brez zavetja. Stare krpe v pasjih utah niso priporočljive, ker se napijejo vlage in primrznejo. Če pes leži na takih tleh, zboli. Nehumano je puščati psice v času parjenja priklenjene na prostem. V takem času najjihgospodarjipremestijov ograjen prostor.
Mnoga društva proti mučenju živali v razvitih državah so uspela doseči zakonske predpise, kakšni morajo biti pogoji za oskrbo psov čuvajev. Marsikje ni več dovoljeno imeti psa čuvaja na verigi, ampak morajo biti prosti v ograjenih prostorih z nadstreškom. Srednje velik pes potrebuje najmanj 6 kvadratnih metrov. Pse, ki so v skednjih, lopah, kleteh in drugih zaprtih prostorih, mora gospodar vsak dan vsaj za eno uro spustiti na prosto. V hudem mrazu pa naj bi pes bil prek noči v hiši ali v toplem hlevu.
Če je pes čuvaj obsojen na verigo, mora biti dolga najmanj 6 metrov in to vodoravno. Pasja ovratnica naj bo široka, usnjena, ne pa tesno zadrgnjena veriga ali celo žica na golem vratu. Priklenjen pes ali pesvogradimoraobveznoimeti uto na zavetnem kraju, kot nastilj se najbolj obnese suho listje ali slama, ki ga je treba večkrat menjati. V tem mrazu je treba psu dati vsaj dvakrat dnevno dovolj tople, izdatne Jirane, pa tudi dovolj pitne vode. Škodljiveso kurje kosti, plastična čreva od salam, zmrznjene jedi itd. Če žival zboli, je treba takoj k veterinarju in jasno je, da bolnega psa ne boste dali na verigo, ampak naj se zdravi na toplem v hiši. Neozdravljivo bolnega ali ostarelega psa naj na human način usmrti veterinar.
Tudi ža ptice je nastopil kritičen čas. saj si zaradi visokega snega ne morejo same iskati hrane. Natrosimo jim zrnja in obesimo lojene pogače na zavetrne kraje, ki niso dostopni mačkam. Koristno in poučno bo, če bodo šole, vrtci in društva proti mučenju živali ter društva za varstvo ptic organizirala izdelavo lojenih pogačk in po-kladanje krme ogroženim pticam.
LEA EVA MULLER svetovalni direktor Svetovna zveza za varstvo živali
Napak veliko, krivca pa ni
Stane Željko o tem, kaj vse tišči Suhorčane — Brez vode, žage, mesnice in še česa — Krivi krajani, ker se niso preselili za odpeljanimi stvarmi!_
Očitno prebivalce s Suhorja pri Metliki marsikaj skrbi, a največkrat ostanejo tiho. Stanetu Željku pa je očitno vsega že dovolj, kajti v uredništvo je prinesel dolgo pismo, v katerem je naštel številne napake — nekatere med njimi so stare že vrsto let — ki jih nikakor ne more pozabiti. Pa gotovo ni edini. Takole pravi:
je. Prebivalci si želijo, da bi bila ena trgovina odprta tudi popoldan, a trgovci nimajo posluha za potrošnike.
Zadnje čase se pri nas veliko govorio telefoniji, ko pa so ljudje zvedeli za ceno, je zanimanje splahnelo. Odšteti bi namreč morali po 300 tisoč dinarjev, prispevati kostanjeve drogove, opraviti vsa težaška dela, plačati priključek in kdove kaj bi se še kdo spomnil. Marsikdo se vpraša, zakaj je občina prevzela organizacijo, saj bi to moralo biti v interesu PTT podjetja, ki bo pobiralo denar za nekaj, v kar ni vložilo niti dinarja. To bi bilo ravno tako, kot bi nekdo zbral seznam gostov, od njih pobral denar in potem začel graditi gostilno. Sicer nismo proti prispevkom, vendar naj bodo primerno visoki.
Se še spominjate, krajani, daje bila na Suhorju zdravstvena ambulanta? Nasproti je bila trafika in celo fotografa smo imeli, da o krojaču in čevljarjih ne govorimo. Danes pa imamo tri zaprte mesnice, ker stabiliziramo. Kar
Pred leti smo komasirali vinograde na Plešivici. Ti moderno urejeni vinogradi še vedno niso uradno prepisani na lastnike. Enako se bo zgodilo tudi z zemljišči na Malem vrhu, ki sojih lansko zimo na novo uredili. Tudi naše vodovodne pipe so večkrat suhe, kot stara šunka, pravijo nekateri Suhorča-ni ali Ravnačani. Hvala bogu, da imamo »Štirne«, ki smo jih zgradili še pred vojno in ki dobro držijo onesnaženo kapnico.
Krajani smo si veliko obetali od kulturno-prosvetnega doma, ki je še skoraj nov, a že zastarel. Kar preveč napak je v njem in na njem. Žlebovi visijo, dvorana je premajhna in obenem prevelika, ker dom nima sejne sobe. Dve stranišči sta povsem premalo, ko se zbere večje število ljudi. Dom tudi nima ustrezne kuhinje, zato takrat, ko je v njem zabava, kuhajo kar na hodniku ali v kotu dvorane. Ostali prostori v pritličju so namenjeni stanovanju, čemur se krajani čudijo. Gasilci tn KUD Suhor so poslali na krajevno skupnost prošnjo za preureditev stanovanja, ki je bilo prazno vse leto, vendar niso dobili odgovora. Zanimivo je, da je to samsko stanovanje rezervirano za neznano koga.
Na našem območju je bila tudi žaga. Polnojarmenik ali po domače »garter«, kije žagal tam, kjer je danes obrat IMV, in tudi mlin, ki je bil last kmetijske zadruge Metlika, nam je zapravila krajevna skupnost. Leta 1954 sem bil zaposlen na suhorski žagi oz. v mizarstvu in kolarstvu. Hlev so preuredili v delavnico in mi mizarji smo s prostovoljnim delom naredili vsa okna in ostalo, kar je bilo potrebno. Hlodovine je bilo toliko, da je žaga delala po cele dneve. Omenjeni »garter« so dobili borci NOV kot darilo za gomoč pri obnovi požganih domov. Se so živi možje, ki so se s cepini postavili pred žago, da bi jo branili, ajojeobrat IMV proti volji prebivalstva prodal po smešno nizki ceni, domačin pa je ni mogel kupiti. Sedaj žaga pri nekem privatniku na Dolenjskem, krajani ,pa vozijo les na žago v Metliko ali na Hrvaško. Enaka usoda je doletela živinsko vago in sadno škropilnico in morda še kaj. Danes pa se naši mojstri in tehniki namesto v obratu IMV zaposlujejo drugje, ker se jim zdi, da so prevarani.
Na Suhorju so hoteli odpreti tovarno Iskra — tisto, ki sojo potem postavili v Semiču —-aso štirje krajani preprečili, češ da je ne potrebujemo. Zaradi Iskre je danes usodno zastrupljena Krupa. Ce bi vsi tisti odpadki ležali v Marlovih dragah na Hrastu ali v beretenskem Stublu, voda ne bi bila zastrupljena, ker je pri nas ni.
Imamo dve trgovini. »Spodnja« je od kmetijske zadruge Metlika, »zgornja« pa Mercatorjeva, ki bi jo »spodnja« prodajalna zaradi konkurence najraje požrla! Spodnja trgovina ima res nekoliko večje skladiščne prostore, vendar je dostop večkrat zelo težak, okolica pa podobna Dinosovemu skladišču. Zgornja prodajalna ima dovolj parkirnih prostorov pa še bližje pošte
pa ponudijo trikrat na teden, je podobno mesarski drogeriji, ki obratuje v kotu spodnje prodajalne.
Tudi peskolome ima danes na skrbi krajevna skupnost. Zato pa je pesek danes veliko dražji, voziti pa gaje moč samo »na debelo«. Ljudje se spominjajo, da so včasih dobili pesek pri privatniku ceneje, pa tudi na »petek in svetek«. Tudi samo po pol kubika, kot v lekarni. Krajevna skupnost o tem noče niti slišati. Ljudske želje in predlogi so bob ob steno, zato se ljudje ne zanimajo več za marsikaj, dokaz za to pa je tudi slaba udeležba na nekaterih sestankih. Ljudje zaradi nametanega peska v oči ne vidijo več naprej. In če danes povprašaš po odgovornih za vse zapravljene dobrine, krivca ni. Krivi pa smo mi vsi, ker se nismo preselili za odpeljanimi stvarmi.
STANE ŽELJKO Zg. Suhor
Kako oživiti podeželje?
Drobno gospodarstvo organizirati tudi po oddaljenih krajih — Kovinska delavnica v opuščeni šoli na Travi?
Po osvoboditvi smo bili v zmoti, ker nismo pomagali obrtnikom saj je obrt del drobnega gospodarstva) in tako je obrt v oddaljenih krajih po vaseh izumrla. Zaradi visokih davkov se sinovi očetove obrti niso oprijeli, kot je bil sicer prej običaj, ampak so odšli na delo v mesta ali celo v tujino. Tako pa niso izumirali le kovači, krojači, čevljarji in drugi obrtniki, ampak je z njimi izginilo tudi njihovo orodje, da danes
Realnost
SE: KAKO JE ZENSKA ENAKOPRAVNA
Prosimo, da v naslednji številki Dolenjskega lista objavite naše obvestilo v zvezi s kozerijo, objavljeno v Dolenjskem listu dne 15. januarja 1987.
»Delavci delovne organizacije Planina Črnomelj smo bili neprijetno presenečeni ob branju Dolenjskega lista dne 15. januarja 1987, v katerem tov. Gašperič vduhovitem članku, v slogu prijetnega in domačega pomenkovanja, opisuje našo delovno organizacijo in navaja vrsto neresnic, ki nam žal ne delajo dobre reklame. Ob tem nima pomena navajati kakršnihkoli podatkov, ki bi izpodbijali napisano, tov. Gašperiča pa vabimo, da se oglasi v naši delovni organizaciji, kjer bo lahko dobil točnejše informacije, kot jih dobi domaodsvojeemancipirane žene.«
Za delovno organizacijo »PLANINA« Črnomelj JOŽICA MIHELČIČ
PLESNE VAJE
Tudi letos imamo na naši šoli plesni tečaj za sedme in osme razrede. Vodi ga Romana Korber, študentka fakultete za telesno kulturo. Prijavila sta se 102 učenca. Vaje bodo imeli 10 petkov. Šola načrtuje za zaključek tečaja plesni venček s kulturnim programom, na katerega bodo povabili učitelje in starše plesalcev. Šestošolci jim malo zavidamo, a jim želimo veliko uspeha.
PATRICIJA, PRIMOŽ nov. krožek OŠ bratov Ribarjev Brežice
Jože Čukajne
po teh vaseh obrti niti ni možno obnoviti.
Odmiranje obrti so najbolj pospešili previsoki davki. Poznam dimnikarja, ki si služi šele prvo polovico pokojnine. Delal je na našem območju. Obrt je opustil zaradi previsokih davkov. Nato smo bili v krajevni skupnosti Draga dolgo brez dimnikarja. Nekaj časa je nato sem prihajal upokojeni dimnikar iz Ribnice, zdaj pa ga janasledil dimnikar iz hrvaškega Čabra.
Zadnje čase je v kočevski občini spet veliko razprav o razvoju podeželja, drobnega gospodarstva in obrti. Vendar drobno gospodarstvo ne bo zaživelo, če ga ne bospodbujalaustrezna davčna politika. Veliko je govora o odpiranju manjših delavnic po vaseh. Iz naše krajevne skupnosti se vozi v druge kraje in občine na delo več mladih kovinskih delavcev. Tokrat naj bi naša krajevna skupnost ob pomoči občine ne zamudila priložnosti in naj bi v sodelovanju s sorodnim podjetjem organizirala primerno delavnico v prazni šoli na Travi ali pa v Dragi.
ALOJZ PANTAR Podpreska 5
NOVOLETNO PRESENEČENJE
Prijetno sem bila presenečena, ko sta me v novoletnih praznikih obiskala predsednik in tajnik naše krajevne organizacije ZB Kot-Se-mič. Toplo mi je bilo pri srcu, ko sta mi po kratkem pogovoru stisnila roko, zaželela srečno novo leto in mi izročila lepo darilo, ki ga res nisem pričakovala, saj so časi težki. Lepo je, da se spomnijo nas starejših občanov, da nismo pozabljeni. Krajevni organizaciji ZB Kot pri Semiču se v imenu vseh obdarovancev toplo zahvaljujem za pozornost.
MARIJA LAVRIČ
»Ko je padla Marija, je padla naša kmetija«
Po sledi govorice o zapuščanju kočevskega doma do zgodbe o zapuščenosti dveh sester
»V kočevskem domu starejših občanov ne more biti vse v redu, sicer varovanci ne bi bežali iz njega.« Tak namig smo dobili že pred novim letom iz ribniške občine. Med razgovori o tem smo zvedeli tudi zanimivo zgodbo o dveh starejših sestrah, nesreči, starosti pa tudi ljubezni do zemlje in kmetovanja.
V Dolenji vasi pri Ribnici sem zato kmalu po novem letu potrkal na vrata hiše številka 78 in vprašal, če ju tu doma Marija Gorše, tista, ki je menda pobegnila iz doma starejših občanov v Kočevju.
— Je. Leži, je bolna. Jaz sem njena sestra Marjeta. 14 dni je zdržala v domu, potem pa meje prosila, naj jo vzamem domov. Prosila
* f
Marija Gorše iz Dolenje vasi.
je, naj ji dajo več hrane, daje lačna. Pa ji niso dali, češ da dobi dovolj, je povedala 66-letna Marjeta. Njena pripoved je počasi odkrivala nesrečo, ki se je zgrnila na hišo v zadnjih mesecih in še posebno hudo prizadela njeno dve leti mlajšo sestro Marijo.
— Marija je bila sicer vedno zelo previdna, vendar’jo je neki večer lani na cesti pri hiši podrl kolesar. Bil je toliko pošten, da je prišel povedat, kaj se je zgodilo. Videla sem jo tam. Ležala je kot povožena. Kanglico za mleko smo tudi našli, njenih umetnih zobpaše do danes ne.
Zaradi poškodbe glave in noge tem zloma ključnice je bila 7 tednov v bolnišnici. Hoditi še danes ne more. Zaradi poškodbe glave je izgubila tudi spomin. Zna le še tisto molitev za mir, ki smo jo molili med vojno. Ne ve, da smo jo obiskovali v bolnišnici. Pozabila je tudi, kako se reče posameznim predmetom.
Zdaj včasih že vstane in pride v kuhinjo. Zelo je ješča. Predvčerajšnjim je bila prvič po treh mesecih v hlevu. Rada ima kmetijo in živali, saj je ona skrbela zanje. Naša kmetija ni ravno majhna in Marija je podpirala pri hiši tri vogale. Ko je padla Marija, je padla tudi naša kmetija. Ko bo zmanjkalo sena, bova morali prodati še Sivko, saj nisva sposobni več skrbeti zanjo.
Beseda je spet nanesla na dom starejših občanov v Kočevju. Sestra Marjeta je skušala opravičevati osebje doma. češ da ono ni krivo, daje šla Marija domov. Kar se tiče hrane, so ji pač dali toliko, kot so menili, daje zanjo primerno. Sicer pa je Marija bolj potrebovala okrevališče kot tak dom.
J. PRIMC
Jt
ti/TW^ruA)bwr
tujo/
Prav na Silvestrovo 1986 je prenehalo biti srce Jožeta Čukajneta z Mestnih njiv v Novem mestu, nosilca partizanske spomenice 1941. Z vsemi vojaškimi častmi sosenovomeški borci, številni prijatelji in znanci od njega poslovili na pokopališču v Ločni 3. januarja.
Bil je eden tistih, ki sta jih iz podgorjanske vasi Mihovo vstaja in boj proti okupatorju med prvimi privabila v svoje vrste. Postal je borec prvih partizanskih čet, ki so se pridružile Gorjanskemu bataljonu, in je svoje življenje posvetil revoluciji in izgradnji porušene domovine.
Prestani napori, ki so mu načeli zdravje, so ga v zadnjih letih domala povsem prikovali v domači krog, vendar je v svojih spominih često podoživljal najtežje, a vendarle nepozabne trenutke tovarištva in neustrašnosti v bojih za lepši in pravičnejši svet.
Jože Čukajne, ki je s srcem ostal v domačih krajih, na skrivnih stezah Gorjancev, bo svojim soborcem ostal v najlepšem spominu.
KROŽKI
V 3. a razredu na osnovni šoli v Šmarjeti nas je 21 učencev. Imamo prijazno tovarišico. Največ hodimo k dopisniškemu in prometnemu krožku, k ročnim spretnostim in veseli šoli. Pri veseli šoli nas je 7. Uči nas Milena Furlan. Bere nam razne sestavke in pesmice iz PIL. Mi ji nato odgovarjamo na vprašanja, ker nimamo vsi Pionirskega lista. Priveselišoliseneučimo za ocene, ampak za tekmovanja. Pri ročnih spretnostih delamo razne broške, naredili smo jih iz žličk za sirup in iz mavca. Veliko smo jih prodali gostom iz zdravilišča Šmarješke Toplice, skupaj s čestitko pa smo jih ob Novem letu podarili našim tovarišicam.
UČENCI 3. a OŠ 29.voktober Šmarjeta
ZA BOLJŠI FILMSKI IZBOR
Bolj ko se bližamo tradicionalnemu tednu domačega filma v Črnomlju, bolj smo redni obiskovalci kinematografa zaskrbljeni, kaj nam bodo ponudili. Glede na to, da se doslej kljub kritiki ni nič spremenilo, smo upravičeno prepričani, da bo tudi tokrat prišel do izraza monopol vodilnega kadra pri izbiri filmov. Zato predlagam, da naj pri izbiri filmov sodelujejo tudi sindikat, mladinska organizacija in SZDL, da bo program čim kvalitetnejši. Zavedati bi se namreč že morali, daje pri filmu pomembna tudi kulturna in vzgojna vloga.
VERONIKA S.
ŠC-Črnomelj
POMOČ VRSTNIKOM
Da bi pomagali vrstnikom v deželah, kjer je tudi otrokom težko, že nekaj let organiziramo zbiralne akcije, z denarjem pa nakupimo šolske torbice in jih opremimo z vsemi potrebščinami. Letos smo torbice izdelali sami iz platna, ki smo ga dobili, po načrtu v Pionirskem listu. Naša šola je opremila 9 torbic, ki so že na poti k našim vrstnikom v Južno Afriko.
PRIMOŽ JESENKO, 6. a OŠ bratov Ribarjev Brežice
FILMSKE PREDSTAVE ZA OTROKE
KRŠKO — Delavski kulturni dom Edvarda Kardelja bo nadaljeval s filmskimi predstavami po šolah v občini vse počitniške dni, kolikor jih je še ostalo. Jutri. 23. januarja, bodo prikazovali program risank ob 9. uri v Zdolah, ob 11. uri v OŠ Leskovec, ob 12.30 v OŠ Veliki Podlog, ob 14.30 v OŠ Raka in ob 16. uri v OS Kostanjevica, ob 18. uri pa v Delavskem kulturnem domu v Krškem avanturistični film Mož z zvezde. V soboto, 24. januarja, bodo ob 11. in 18. urivKrškem vrteli akcijski film V krempljih vohunov, v nedeljo, 25. januarja, pa prav tako v Krškem ob 11. in 16. uri risanko Larifari zajček. Tudi v ponedeljek, 26. januarja, in v torek, 27. januarja, bodo filmske predstave v Krškem, v ponedeljek ob 11. in 15. uri risanka Pripoveduj mi
• METLIKA — Tukajšnjim otrokom med zimskimi počitnicami zagotovo ne bo dolg čas. Vsak dan vozi ob
7,30	na Gače smučarski avtobus, v Metliko pa se vrača ob 17. uri. Prvi teden počitnic potekajo na Gačah tudi začetni in nadaljevalni tečaji za metliške in podzemeljske šolaije. Prihodnji teden pa bosta začetna smučarska tečaja v Dragomlji vasi in na Radoviči. V Metliki pa bo organizirano rekreacijsko smučanje na Stuparjevem travniku. Vlečnice obratujejo tudi na smučiščih v večjih krajevnih skupnostih. Taborniki bodo imeli od 24. do 30. januarja zimovanje na Mirni gori. V ljudski knjižnici, kije med počitnicami odprta vsak dan, bodo pripravili za šolarje od 1. do 4. razreda ob sredah in petkih ob 10. uri ure pravljic, ki jih bodo spremljali z diapozitivi in diafil-mi. Tudi knjižnica v osnovni šoli bo prvi teden počitnic odprta vsak dan od
10.	do 12. ure. Danes, v četrtek, bo ob
10. uri v telovadnici ples, ob sredah, petkih, sobotah in nedeljah ob 18. uri pa v kulturnem domu kino predstave.
zgodbo Njofra, v torek pa ob 11. in 18. uri akcijski film BMX razbojniki. V sredo, 28. januarja, bodo vrteli program risanih filmov ob 8.30 v OŠ Veliki Podlog, ob 10. uri v Krškem, ob 11.30v OŠ Brestanica, ob 13. uri v OŠ Senovo, ob 14.30 v OŠ Koprivnica, ob 16. uri v Zdolah, ob 18. uri pa v Krškem film BMX razbojniki. BMX razbojniki bodo na sporedu ? Krškem tudi v četrtek, 29. januarja, ob 18. uri. Vpetek, 30. januarja, bodo vrteli glasbeni film Sanje o slavi ob 8_.30 v OŠ Leskovec, ob 10. uri v OŠ Veliki Podlog, ob 12.30 v OŠ Senovo, ob 15. uri v OŠ Koprivnica, ob 18. uri v DKD Krško. V soboto, 31. januarja, bodo v Krškem ob 11. uri vrteli film E. T. Vesoljček, ob 18. uri pa avanturistični film Par — nepar, ki bo v Krškem na sporedu tudi v nedeljo, I. februarja, ob
11. in 18. uri.
od četrtka do četrtka • od četrtka do četrtka • od četrtka do četrtka • ca četrtka do četrtka
Tako slab, da bi bilo treba narediti novega
Z 31. januarjem naj bi se zaključilajavna razprava o osnutku družbenega dogovora o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v Sloveniji. Dokument, ki je, jasno, velikega pomena, saj naj bi bil osnova za celotno dogajanje in urejanje vseh odnosov v stanovanjskem gospodarstvu, je v osnutku prišel v bazo, pa še to ne v najširšo, šele tik pred novoletnimi prazniki, ponekod pa so ga dobili celo kakšen dan po njih, tako da je zelo malo časa za javno razpravo o tem pomembnem dokumentu.
In kakšen je sam osnutek družbenega dogovora? Predstavniki novomeških delovnih organizacij, banke, odborov občinske stanovanjske skupnosti in drugi, ki so se udeležili razprave o omenjenem osnutku pretekli petek — pripravila jo je novomeška stanovanjska skupnost — so si bili enotni, da je osnutek dejansko tako slab, da bi bilo tFeba narediti novega, o čemer pa sestavljavec ali sestavljavci seveda nočejo nič slišati. Prvič je dogovor za podpisnike premalo zavezujoč. V njem kar mrgoli: »si bodo prizadevali« in »se bodo zavzemali«. Prvi člen je dejansko le kazalo, namesto da bi določil cilje in namene dogovora. Posamezne stvari, na primer pridobivanje in urejanje stavbnih zemljišč, so obdelane na več mestih, pa nikjer tako, kot bi bilo treba. Veliko je tudi nejasnosti, naravnost smešnih formulacij pa sem in tja. Težko si je na primer predstavljati, kakšna gradnja je mogoča kot nasprotje zapisane etažne gradnje v strnjeni pozidavi. Čudno so po mnenju razpravljavcev nametane tudi naloge posameznim podpisnikom dogovora, ki jih je povrh vsega toliko, da podpisov ne bodo spravili skupaj dve leti, če se ne bodo odločili zadeve nekoliko racionalizirati.
• Drugo so seveda z dokumentom predvidene rešitve posameznih vprašanj. Novomeščani še naprej nasprotujejo v tretjem členu predvidenemu obveznemu združevanju vseh stanovanjskih sredstev delovnih organizacij v stanovanjski skupnosti, saj imamo v ta namen banke. S tem bi verjetno res preprečili porabo stanovanjskega denarja v druge namene, na primer za obratna sredsteva, ni pa rečeno, da bi bili učinki pri reševanju stanovanjskih zadev kaj večji. V Novem mestu so tudi prepričani, da predviden sistem oblikovanja cen stanovanj ne bo mogoče uporabili za gradnjo po sistemu družbenega investitor-stva.
Vztrajali bodo. da se morata opredeliti obe možnosti, ob gradnji za trg in temu prilagojeno oblikovanje cene še družbeno investitorstvo. Prav tako bodo zahtevali ali podprli jasnejšo opredelitev zadružništva (o njem je precej govora tudi v zvezi z višino možnih posojil), nekaj spremenjeno lestvico lastne udeležbe za družbeno stanovanje, preciziranje pogojev odprodaje družbenih stanovanj, kreditiranje prenove itd. Pri kreditiranju stanovanjske gadnje so za pospešeno odplačevanje posojil, revalorizacijo anuitet (sistem bodo seveda izdelali v bankah) in veljavne bančne obresti za te namene, pri čemer so proti zacementiranju obresti na 8 odstotkov, saj so že sedaj višje. Določili naj bi tudi najnižji obrok. Sedaj je kar za polovico stanovanjskih posojil pri novomeški banki obrok le do 500 dinarjev.
Banke se pogovarjajo o 5 odstotkih povprečnega slovenskega osebnega dohodka v zadnjem trimesečju, udeleženci razprave pa so menili, da bi bilo bolje, če bi upoštevali osebni dohodek prosilca za posojilo. Vprašljiva je ukinitev dosedanjega sistema reševanja stanovanjskih vprašanj upokojencev v stanovanjski skupnosti, nedorečena je vloga sklada stavbnih zemljišč, reševanje stanovanjskih vorašanj delavcev pri obrtnikih itd. itd.
Na omenjenem posvetu so imeli udeleženci bolj ali manj tehtne pripombe praktično na vsak člen osnutka družbenega dogovora. Stanovanjska skupnost jih bo seveda posredovala naprej in tudi zagovarjala. Končno so brez sprenevedanja mnenje kar solidno široke baze. Vprašanje jele, koliko bodo uspeli. Je pač tako, je b(lo slišati, da so vsi, ki imajo kakšno pripombo na take dokumen te (pa naj bodo še tako slabi), v opoziciji in si morajo pošteno obrusiti jezike, ko zagovarjajo svoj in tudi očitno viden splošni prav.
Z- L/NDIČ-DRAGAŠ
Konec samozadovoljstva ob životarjenju?
Organiziranost združenega deta in odnos matičnih organizacij do tozdov, enot in obratov vzbuja čedalje večjo zaskrbljenost. Zato tudi brežiška občinska konferenca SZDL ni mogla obiti tega problema. Načelo ga je več razpravlja/cev.
Tozdi ustvarjajo v občini 44 odst. družbenega proizvoda in skoraj polovico teh delovnih kolektivov ima sedeže drugod. V večini od njih ne vedo skoraj nič o jutrišnjem razvoju, saj ga ne krojijo sami. Nobenega vpliva nimajo, posebej še v tistih okoljih, kjer imajo golo proizvodnjo. Matične organizacije jim pripravijo material in delo, zato sploh nimajo strokovnjakov. Zanašajo se na to, dajihnebodo pustili brez dela. Sami se ne znajdejo, nikogar nimajo, ki bi jim pokazal na razvojne možnosti, in tako se zadovoljijo s tem, da životarijo od danes do jutri.
• Tudi po delegatskih poteh v občini nimajo pravega vpliva. Nemogoče je, da bi dobro delovala delegacija, ki je sestavljena iz 19 obratov, enot in ekspozitur. V najboljšem primeru jih sodeluje pet ali šest in tako en samcat delegat nastopa pretežno v lastnem imenu. Drugače ne more, saj ne pozna svoje »baze«.
Kako torej spodbuditi hitrejši razvoj in boljše gospodarjenje, če v tozdih ni pravih nosilcev, v matičnih kolektivih pa ne zanimanja za njihov gospodarski razcvet, za katerega je po svoje soodgovorna tudi občina. Porodila se je zamisel o ustanovitvi delovne organizacije za razvoj, ki bi svetovala in iskala nove poti ter obetavnejše izdelke, če jim sedanji režejo pretanke rezine kruha.
Od take delovne organizacije pričakujejo tudi kadrovski preobrat v občini. Prebila naj bi sedanjo zaprtost in na široko odprla vrata strokovnjakom z najrazličnejših področij, za katere do zdaj v občini ni bilo delovnega mesta. Odhajali so k sosedom in se tam uveljavili s svojim znanjem, čeprav so nekateri od njih prejemali štipendijo v brežiški občini. Zavel naj bi torej nov veter, ki bo razpiha! samozadovoljstvo ob životarjenju in privabi!na plan vse, ki si želijo ukrojiti življenje po današnji meri.
J. TEPPE Y
boš zlahka navdušil. In po drugi plati: če te ni tam, kjer se kaj odloča, zraven, ni nobenega uspeha!« Tako nam je dopovedoval Prpar, ki mu narava službe pač omogoča, da lažje kaj postori za krajevno skupnost celo med rednim delovnim časom.
Silvo Prpar
Koliko mu potemtakem sploh še ostane časa zase, za družino? Doma, ko je bil še v rosnih letih, ni bilo denarja, da bi šel v kakšno šolo. Izučilse jeza trgovca. Delal je v Dobrniču, potem v Trebnjem, kjer je postal že šef samopostrežnice. Ob delu je v Ljubljani končal srednjo komercialno šolo; bil je med 26 slušatelji od 110vpisa-nih, ki jim je to uspelo. Dobil je voljo do nadaljnjega študija ob delu in zdaj mu na Vekšu manjka le še nekaj izpitov do zaključka prve stopnje. Medtem je napredoval v M-Kmetijski zadrugi do referenta v komerciali in pozneje do vodje. Na domačiji v Železnem je ostal brat Jože, kmetija je zdaj povsem obnovljena.
Rad pride pogledat domov, a mu zaradi obilice dela zmanjkuje časa za vse, kar bi rad počel. Poleti precej pomaga na ženini kmetiji. Pohvali se, da imazelo dobro taščo, ki velikokrat popazi tudi na otroka, 6- oziroma 4-letno hčer. Zena je učiteljica in zlasti zavzeto dela v SZDL, zato brez varstva ne bi šlo. Dostikrat mora žena ostati doma, ker otroci so prvo, potem politika. Z ženo sta v T rebnjem zastavila hišo in sta tako daleč, da bi se morda čez kakšno leto že lahko vselila. Dobrničani in tudi njihov Vester sam pa pravzaprav upajo, da do tega ne bo nikoli prišlo, ker so preveč povezani, selitev pa bi potrgala vezi. Prpar sicer noče nič povedati, od krajanov pa zvemo, da bo verjetno prodal hišo v T rebnjem in jo raje zgradil v svojem Dobrniču.
Dobrničanom se, kot obljubljajo občinski možje, končno le obeta manjši industrijski obrat za 20 do 30 delavcev. To je njihova dolgoletna želja in najlepša popotnica ob vstopu v novo leto. Nikakor senebi sprijaznili z ukinitvijo podružnične šole, ki daje kulturni okvir raznim prireditvam v kraju, ravnatelj pa je prizadevni tajnik krajevne skupnosti hkrati! Silvo Prpar paob vseh teh razglabljanjih najraje pomisli na njivo, kamor se rad zapodi s traktorjem, in tedaj najbolj uživa in pozabi na vse skrbi.
P. PERC
Dogodek v mestu Sarajevu
Dvajsetkrat je treba napisati prošnjo
V Železnem, razpotegnjenem naselju severozahodno od Dobrniča, na robu Dobrniškega polja, se je v revščini skoval značaj naj mlajšega, osmega otroka v Pr-parjevi številni družini. Doma ni bilo denarja za nikakršno razkošje. Otroci so bili zadovoljni, da so imeli kaj za pod zob. Najmlajši otrok je običajno, tako vsaj očitajo starejši bratje in sestre »tamalim«, miljenček. Silvester ne soglaša s takim vzdevkom, čeravno priznava, da je verjetno občutil manj gorja, revščine kot starejši otroci. So pač napočili boljši časi. Toda ali so res?
Za krajevno skupnost Dobrnič, ki ji priznavajo nerazvitost po raznih merilih, tudi republiških, se zdi, da so res »vremena se zjasnila«. Po dolgih 15 ali 20 letih so doživeli v zadnjem času, odkar je predsednik sveta KS Silvo Prpar (najbližji pa ga kličejo Vester) vtem območju pravi razvojni zamah. Zgradili in posodobili so okoli 8 kilometrov cest; do leta 1990 naj bi uredili telefonijo; z vodo že lep čas nimajo nobenih težav, nikoli jene zmanjka. Vsega tega ne bi imeli, če ne bi bilo Vestra, pravijo starejši, in to je dobra spodbuda za 32-letnega predsednika sveta krajevne skupnosti, da ne popusti
pred raznimi pritiski in besedami, ki jih mora hladnokrvno pogoltniti.
Silvo Prpar zna prepričati ljudi zlepa kot le malokdo. Zato visok odstotek ljudi, ki so pred tremi leti v dobrni-ški krajevni skupnosti glasovali za krajevni samoprispevek za ceste. Ljudje so se odločili karza triodstotni samoprispevek, ker zaupajo Vestru, da bodo referendumske obljube postale kri in meso. Vodja komerciale trebanjske M-Kmetijske zadruge Prpar je tudi vztrajen, potrpežljiv delavec. Torej tudi kot predsednik krajevne vlade ne more biti drugačen. »Nikoli ne vržem puške v koruzo, najsi gre za prepričevanje ljudi o koristnosti neke akcije v naših krajih ali če je treba dobiti dodatno pomoč za uresničitev naših potreb in želja. Če bi jih kdo drug že toliko slišal kot jaz, kakor da bi se pulil zase, ne paza skupne cilje, bi verjetno že izgubil voljo. Moraš biti dodoločene meretudi agresiven, ko je treba pritisniti na to aliono kljuko.Tudipo dvanajstkrat sem napisal kakšno prošnjo v podjetje in kakšna je le padla na plodna tla. Če nekdo ne pritiska, v kraju ali pa tudi v podjetju, če hočete, ne more biti razvojnih sprememb,« je odkril svojo taktiko Prpar.
Gotovo imajo tudi zaradi prizadevnega predsednika sveta krajevne skupnosti v nekaterih trebanjskih podjetjih veliko razumevanja za pomoč Dobrniču, prav tako pri občinski komunalni in cestni skupnosti. Zastonjskega dela jeogromno, saj pri Prparju, kije med drugim še predsednik krajevne organizacije zveze rezervnih vojaških starešin, gasilcev, v trebanjskem občinskem izvršnem svetu pa je odgovoren za preskrbo in trgovino, ne štejejo funkcije, ampak rezultati dela. »Ko enkrat prideš v to, ne moreš ven. .Delaj štiri leta, potem pa naj še kdo drugi' je lahko reči tam, kjer imajo več strokovno podkovanih ljudi. Toda upam si trditi, da vteh podeželskih krajevnih skupnostih več delamo kot tam, kjerimajoplačanetajnike. Pri nas so dobri ljudje, toda če ne boš tiščal, jih tudi za kaj novega ne
Mestni komite ZK Sarajevo je v začetku januarja dal na svetlo sporočilo, iz katerega je razvidno, da je hči uglednejše sarajevske družine sredi decembra v domačem stanovanju skupaj s svojimi dijaškimi in študentskimi vrstniki priredila praznovanje svojega 21. rojstnega dne. O polnoletnosti Izidore, tako je namreč nadobudnemu dekletu ime, se je nato razpisala vsa Jugoslavija in četrt Evrope, praznovanje je bilo, če sledimo besedilu uradnega sporočila sarajevskih komunistov, namreč »morbidna bakar.alija v stilu nekdanjih fašističnih proslav«, na kateri je kar mrgolelofašističnih simbolov, imitacij kokard, zastav in trakov s kljukastim križem, predvajali so. s pomočjo videa, dokumentarni film o Hitlerju in Tretjem rajhu, celo majoneza je bila na sendviče stisnjena v obliki svastike itd.
• Čeprav se je zadeva po več kot mesecu dni nekoliko polegla, mladi udeleženci sestanka so se za stalno ali začasno pre-šolali ali preselili v druga jugoslovanska mesta ali pa pristati na tako imenovano diferenciacijo, ki poteka pod budnim očesom mladinskih in partijskih organizacij sarajevskih fakultet, pa nikakor ne moremo mimo drugega dela sporočila sarajevskih komunistov. V njem je namreč črno na belem rečeno, da je bila v že omenjenem morbidnem dekorju »proučevana tudi ideja o pošiljanju pisne podpore skupini univerzitetne mladine Ljubljane, ki je svoj čas pripravila incidentno manifestacijo z zahtevo po ukinitvi Titove štafete in uvedbi civilnega služenja vojaškega roka«.
Nekoliko naprej isto sporočilo pravi, »da je treba razen tega poudaritiperfidnost namere, da se pod parolami in simbolifašizma in kljukastega križa stopi na ulice s parolami o demokraciji«. Veseljaki so namreč, tako kaže, nameravali na ulici izraziti podporo nekaterim pobudam slovenskih mladincev.
Če pustimo ob strani besednjak sporočila. ki heločifašizma odhačižntd, štafeto, ki je že dolgo štafeta mlgdosti, pa iz razlogov, ki so očitni kasneje, imenuje Titova, je popolnoma jasno, da je nekdo v Sarajevu ter SR Bosni in Hercegovini problematičen dogodek v Izidorinem stanovanju izkoristil predvsem za servilno demonstracijo, kako neki deželi, mestu in njunim komunistom niso všeč nekatere misli in pobude slovenskih mladincev. Stvar je še toliko bolj očitna, ker je popolnoma jasno, da mladi Slovenci Izidore in njene druščine seveda sploh ne poznajo, na rojstni dan niso bdi vabljeni niti niso tja pošiljali čestitk. To vedo prav vsi v Jugoslaviji, tudi sarajevski komunisti.
Če nekaj pobalinov in pobalink iz sarajevskih »boljših« hiš v neokusnem nacističnem okrasju meni, da je ta ati ona pobuda slovenskih mladincev dobra, je to njihova zasebna stvar. Skrajno nepravično in nevarno pa je iz tega delati sklep, da so zaradi neke Izidore in njenih pajdašev fašistične (nacistične) in zato lej državi same po sebi nevarne tudi alternativne ideje mladih in ne samo mladih Slovencev. Ravno to pa so naredili v Sarajevu.
M. BAUER
Dolenjsko gospodarstvo preraslo politiko
Dolenjska je med tistimi regijami v Sloveniji, katere izvoz se stalno povečuje. Da nekdaj zaostala slovenska pokrajina sedaj ustvari domala četrtino izvoza v republiki, ki sicer ustvari dve petini jugoslovanskega konvertibilnega izvoza, sevedani mačji kašelj. Kako jebil ta izvoz dosežen, bi bila lahko posebna zgodba. Popestrilibijo lahko tudi s podatki, kako je z opremo delovnih organizacij, ki največ izvažajo. Še zanimivejše pa bi bilo spraševanje, zakaj se za dolenjske gospodarske rezultate, ki se nenehno potrjujejo tudi z izvozom, nihče ne zmeni dosti. Od zadnje Kraigherjeve nagrade, ki so jo prejeli dolenjski gopo-darstveniki, je preteklo že kar precej časa.
Popustimo to! Tega naši regijski politiki niti ne bomo preveč zamerili, lahko pa ji zamerimo marsikaj drugega. Na eni izmed sej medobčinske gospodarske zbornice so menili, da je dolenjsko gospodarstvo sicer dokazalo svojo vitalnost, vendar bo moralo več vlagati v novo opremo in nove programe, ki jih pa za sedaj ni. Večje naložbe načrtujejo samo v Krki, tovarni zdravil, in v Beti: Ostali pa nič. Denarja je menda sedaj dovolj, ker pa ni programov, pač odteka drugam, v druge regije.
Vse to je res in v resnici bi moralo dolenjsko gospodarstvo več vlagati v novo opremo in nove programe. Vendar so za gospodarstvo pomembne tudi druge reči, na primer naložbe v infrastrukturo. V zadnjih nekaj letih smo na Dolenjskem resda asfaltirali poti domala do vsakega zeljnika, po
• To je dovolj za to, da se delavci pripeljejo do tovarne, da si sosedje telefonirajo med sabo, da v vasi dela molzni stroj. Ni pa dovolj za potrebe sodobne industrije. Stanje magistralnih cest je slabo, da bolj biti ne more. Telefonsko omrežje za povezavo s svetom je tako slabo, da Posavci načrtujejo svojo omrežno skupino in seveda tudi svoje poštno podjetje. V krški občini hodijo menda telefonirat celo >' Ljubljano, — ker iz Krškega ne dobe zveze s tujino. Električarji pa sami priznavajo, da so napetostne razmere na Dolenjskem med najslabšimi v Sloveniji.
Gospodarstvo je ves čas opozarjalo na vsa ta ozka grla v komunikacijah s svetom, vendar se na Dolenjskem ni zgodilo prav nič dobrega. Pošta navaja cel kup izgovorov, za ceste tako vemo pri čem smo, znani 110-kilovoltni daljnovod iz Trbovelj pa tako še ni napeljan. In kdo bi moral izpeljati akcijo, ki bi pospešila gradnjo teh napeljav? V gospodarstvu menijo, da so za to odogovor-ni politiki, ki niso našli poti v republiške forume, kjer se na koncu koncev odloča o teh rečehI Zato so očitki medobčinske gospodarske zbornice za Dolenjsko naslovljeni narobe. Gospodarstvo že ve, da bo moralo vlagati v novo opremo in nove programe. To pa bo lažje storilo, če bodo na Dolenjskem prej rešeni najhujši infrastrukturni problemi. Očitno pa na Dolenjskem še niti ne vedo dobro, kateri so najhujši in kje bi bilo treba združiti moči. Za te naloge bi bila politika primerna, a šele tedaj, ko bo dorasla gospodarstvu, ki jo je po rezultatih in uspehih že zdavnaj prehitelo.
J. SIMČIČ
krajevnih skupnostih so napeljali telefonska omrežja, tudi ni več dosti vasi, ki bi ne imele električne napeljave.
Ali je to dovolj?
Fotoslišal: Milan Markelj
LEP SPOMIN NA LETOVANJE GOR-DOL, AMPAK TEMU KAMNU, DRAGA MOJA, SE BOŠ LE MORALA ODPOVEDATI. NE GRE IN NE GRE V PRTLJAŽNIK
[dolenjski list pred 20 leti Zakoni ne ustrezajo več
Imv prevzela servisne usluge za BMC — Kulturo vo-di le nekaj izbrancev — Brez šefa ne gre______________
V JUGOSLAVIJI je danes nekaj tisoč vozil angleške avtomobilske družbe BMC, ki so zaradi nesolidnega poslovanja beograjskega podjetja Interpromet ostala brez rednih servisov. Interpromet je izgubil zastopstvo angleških firin in razveljavil pogodbo s servijskimi delavnicami po vsej Jugoslaviji. V IMV smo zvedeli, daje zdaj konec ugibanj o prihodnosti teh vozil, ker bo servisne usluge za BMC opravljala servisna mreža IMV.
MNOGI ZAKONI ne ustrezajo več, ker sojih samoupravni odnosi že prerasli. V številnih zakonih, temeljnih in splošnih, je po mnenju ustavnega sodišča težnja, kako bi čimveč odnosov uredili z zakoni, četudi to ni zmeraj nujnost za enotnost gospodarskega ali političnega sistema. Mnoge odnose bi bolj smotrno uredili v republiki, občini ter samoupravni ali delovni organizaciji.
DO VODENJA kulturne dejavnosti v kočevski občini si lasti pravico nekaj oseb — kje je tu samoupravljanje? Pričakovali bi, da ljudje,-ki svoj prosti čas žrtvujejo kulturi, tudi odločajo, kaj bodo delali in kako. Funkcije pa si nekateri podajajo iz rok v roke kot štefetno palico, ki jo zadnji vrže v koruzo, ker ne ve, kaj piše o krogu izbrancev.
LANI SO V VSEJ metliški občini odmerili 137 milijonov davčnih obveznosti občanov, toda predvidene vsote davčna uprava ni dobila. Leto so zaključili z okoli 40 milijoni davčnih izostankov, kar se še ni zgodilo. Do tolikšnega izpada je lani prišlo deloma zaradi visoke odmere obveznosti, v majhni meri pa je k temu pripomoglo tudi poslovanje davčne uprave. Vse leto sta vse posle opravljala le dva uslužbenca, brez šefa uprave.
KAKO HITRO se da pospraviti sneg s cest in ulic, so prejšnji teden pokazali delavci cestnega podjetja na Glavnem trgu in drugih prometnih poteh v Novem mestu, ko so s strojem v nekaj urah vse počistili.
(Iz DOLENJSKEGA LISTA 19. januarja 1967)
•POSVttV
Kaj povedo dvojčki o drugih
Študija 348 parov dvojčkov — Izsledki so presenetljivi in za mnoge strokovnjake sporni — So revni sami krivi revščine? — Vpliv genov in okolja
V ZAČETKU LETAso v Londonu praznovali stoletnico rojstva slavnega detektiva Sherlocka Holmesa. Ljubitelji te slovite osebnosti so se zbrali na slavnostni večerji in obujali spomine na številne dogodivščine ljubljenega junaka. Čeprav gre za izmišljeno osebnost in to vsi vedo, pa Holmes vsak teden prejme okrog 40 pisem iz vsega sveta na svoj stari, v romanih zabeleženi naslov. Pred 100 leti je avtor 4 romanov in 56 povesti, v katerih nastopa slavni detektiv, oddal prvi rokopis založniku.
ZAČETEK LETA so po svoje obeležili tudi novinarji milanskega večernika La Notte. Pokvaril se jim je računalnik, ki dandanes po razvitem svetu opravlja skoraj vse posle v zvezi s časopisem, zato so eno od prvih letošnjih izdaj napisali z mehanskimi pisalnimi stroji, naslove pa napisali z roko. Časopis je bil v nekaj urah razgrabljen, cena pa mu je v nekaj dneh skočila zelo visoko. Tak večernik je pač redkost. Redkost pa so najbrž tudi takšni domiselni časnikarji.
V NOVO LETO je stopil žalostnega lica 35-letni Brian Branford. Zlobni sosedje so ga namreč za vedno ločili od njegovih 24 ljubic. Ena od njih je namreč ušla iz Branfordovega stanovanja in se zalezla k sosedu. Ta pa seje nad pojavo sosedove ljubice zgrozil in poklical policijo ter živalski vrt. Branfordove ljubice so namreč kače velikanke, s katerimi je lani srečno živel, letos pa je brez njih, ker so jih možje postave spravili tja, kamor takšna bitja spadajo. Za strta srca jim pač ni mar.
NOVO LETO se je nadvse nesrečno začelo za 86-letno žensko, ki soji v španski bolnišnici v
Oviedu po pomoti odrezali zdravo nogo. Gangrena ji je ogrozila desno nogo, kirurg, ki je operacijo izvedel, pa se je le malenkost zmotil in odrezal levo nogo. Imena specialista, ki ima težave s prepoznavanjem leve in desne, javnosti niso izdali, saj bi moral spremeniti poklic. Le kdo bi se upal k takšnemu kirurgu?!
Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Novice.
To je neko posebno oderuštvo
Izkoriščanje malega kmeta — Na Ruskem bo prej ali slej izbruhnila splošna revolucija — Modra galica se je podražila — Proti obrekovanju
(Po naših) krajih je še mnogo posestnikov, ki jemljejo živino vrejo. To so mali in bolj revni posestniki, ki upajo na ta način kaj dobiti in si izboljšati svoje stanje. Ali v resnici so s tako rejo zmeraj prikrajšani, tako da lahko rečemo, da taka reja ni nič drugega kakor izkoriščanje malega kmeta in neko posebno oderuštvo. Živino v rejo dajo navadno trdni kmetje, ki vedo, da jim taka kupčija veliko nfise, veliko več, kakor če bi denar izposodili ali pa' naložili v kaki posojilnici.
j(N a R u s k e m) so spet umorili par višjih uradnikov in veljavnih mož, a je bilo usmrčenih tudi več trikih napadalcev. Ta tiha in kruta vojska je naperjena proti vsem, ki imajo v rokah kako oblast, in je zato samo priprava na splošno revolucijo, ki bo izbruhnila prej ali slej.
(Modra g a 1 i c a) za škropljenje trt je postala zelo draga, ker je cena bakra, kije glavna sestavina galice, poskočila, zlasti zadnje leto. Danes se prodaja galica na debelo v celih vagonih in v velikih tr-
Štiri tedne po rojstvu so po spletu okoliščin ločili enojajčna dvojčka, kistaserodilaleta 1940vOhiu v ZDA, tako da sta preživela vsa leta v različnih družinah in se vse do leta 1979 sploh nista nikoli srečala, še manj pa vedela eden za drugega, čeprav sta dejansko živela la kakih 80 kilometrov oddaljena. Na njune navade in obnašanje je torej vplivalo zgolj okolje, eden na drugega nista mogla. Pa vendar sta, ko ju je naključje združilo, presenečena ugotavljala presenetljive podrobnosti o enakih navadah, okusu, načinu življenja. Oba sta strastna kadilca in kadita isto znamko cigaret, oba kupujeta avtomobil iste znamke in enake barve, oba sta domačemu psu dala enako ime. oba letujeta na isti plaži v Floridi, oba si rada grizeta nohte, imata enake reflekse, se enako odzivata na okolje in družbo, skratka, stasi zares zelo zelo podobna.
Vse to seje izkazalo med posebnimi testi, ki sojih opravili v okviru študije o dvojčkih. Omenjena dvojčka sta bila prvi par od načrtovanih 348 paro v„ s katerimi so se in se še bodo ukvarjali strokovnjaki središča za raziskave dvojčkov in posvojencev na minnnesotski univerzi. Študija naj bi namreč odgovorila na vprašanje, kolikšen
del posameznikove osebnosti je plod podedovanega in kolikšen del posledica vseh ostalih vplivov. Zaenkrat je videti, da je odgovor: pol-pol.
Študija je od vseh podobnih, kar so jih po svetu opravili doslej, najširše zasnovana in najbolj temeljita. Med pari enojajčnih dvojčkov, ki sojih izbrali za študijo, je tudi 44 parov takih, ki so živeli večino svojega življenja ločeno. In prav slednji so še posebej zanimivi, kajti na njih naj bi se najbolj odrazilo, kako različno okolje in različna vzgoja lahko vplivata na razvoj človekove osebnosti.
Blagostanje, odtujenost, nagnjenje k nasilnosti ali k izmikanju pred nevarnim tveganjem so lastnosti in okoliščine, ki opredelijo posameznika ne samo zaradi vzgoje, marveč tudi dedno. Od 11 ključnih značajskih črt, ki so jih upoštevali pri analizi, jih je kar 61 odstotkov podedovanih. Značajske lastnosti so razdelili v dve skupini: take z značilnostmi družbene potence in take z značilnostmi družbene bližine. Med prve spadajo težnja po voditeljstvu, prevladovanju, avtoritativnost, discipliniranost, moralnost, med druge pa nežnost, ustrežljivost, sočutnost ipd. Zanimivo je, da je vpliv
Računalniški kriminalci
Namesto izvijačev in razstreliva znanje — Bogataš v nekaj sekundah — Tatov je ogromno
Tatinski mojstri dandanes neupora-bljajo posebnih izvijačev in ne razstreljujejo blagajn. To so zanje zgolj romantična in preživela sredstva, saj se lahko dokopljejo do gore denarja na mnogo bolj eleganten in miren način — z uporabo računalnika. Seveda je pri tem pomembno znanje, da, tudi v kriminalu ima znanje vse večjo veljavo. Sodobni tatovi so računalniški strokovnjaki!
V slovitem Scotland Yardu imajo zato zaposlenih nekaj računalniških ekspertov, ki sledijo sodobnim tatvinam preko računalnikov. John Austen je eden od njih in pravi takole: »Nekaj elektronskih signalov, tojedenar! Četi uspe dodati bančnemu računu le nekaj ničel preko računalniških povezav, si v hipu bogataš.«
Kriminologi dobro vedo, da se je računalniški kriminal močno razpasel. Vendar pa danes ni strokovnjaka, ki bi znal določiti meje, do kod vse je že segel. Veliko računalniških zlorab je neopaženih, še več jih nikoli ne odkrijejo, ker se velika podjetja bojeza svoj ugled, ako bi se razvedelo, daje vdor v njihove strogo čuvane računalniško hranjene podatke možen.
žnih krajih, kakor so n. pr. na Dunaju, Trstu itd. Že nad 80 K za 100 g. V času, ko bo treba škropiti, bo še dražja.
(Pojasnilo.) Ker se po mestu o meni razno govori, tem potom pojasnjujem, da mojega slabega stanja nisem kriv sam, temveč tvrdka K. R. Ježek in nje zastopnik Ivan Komatič v Ljubljani, ker sem bil njih zastopnik in so mi mojo provizijo na zvit način po leta zadrževali in sedaj, ko sem jih tožil, so na zvit način tožbo dobili. Toliko v pojasnilo raznim hudobnim govoricam, ki se po mestu razširjajo z namenom, da me obrekujejo in mi poštenje kradejo.
(Iz H a v r a) v Newyork samo 6 dni vozijo brzo-parniki francoske pomorske družbe. Edina najkrajša črta. Veljavne vozne listke in brezplačna pojasnila daje samo E. Šmarda oblastveno potrjena pisarna v Ljubljani nasproti znane gostilne pri Figovcu.
(Iz DOLENJSKIH NOVIC 15. januarja 1907)
Laser proti kriminalu
Ponarejene listine takoj prepozna — Prenosen
Čeprav v fantastičnih filmih in stripih vidimo laserje predvsem v uničujoči obliki, kot strašna orožja in uničevalna sredstva, pa so v resnici mnogo bolj prijazni in vsakdanje koristni. V medicini bi brez njih dandanes le stežka opravili vrsto najrazličnejših posegov, v številnih drugih uporabnih znanstvenih vejah bi bili brez laserjev kot brez metra, da o sodobni vesoljski tehnologiji sploh ne govorimo. Zanimivo pa je, da laser koristno služi tudi boju zoper kriminal.
V kriminoloških laboratorijih v Lambethu blizu Londona so razvili prenosno lasersko napravo, s pomočjo katere odkrijejo doslej neodkrivljive stvari, kot so izbrisane črke, spremenjeni dokumenti, bančni čeki, potni listi in šibki prstni odtisi. Modri laserski žarek vse to z lahkoto odčita, ne da bi pri tem dokument ali reč, ki jo preiskuje, kakor koli poškodoval. Prav slednje seje dogajalo s klasičnimi kemijskimi raziskavami.
Nova prenosna laserska naprava seje lani že na prvem preskusu, ko je šlo zares, odlično izkazala. Z njeno pomočjo so izsledili roparje, ki so oropali eno od londonskih bank. Laser je pretipal odvrženo potovalko enega od roparjev in na njej našel odtis njegovega naslova in imena. Kdove kdaj je ropar potovalko uporabil kot podlago, da je zapisal izdajalski naslov. Laser ga je prebral!
Vsekakor pa se strokovnjaki strinjajo, daje računalniški kriminal v porastu. V Veliki Britaniji domnevajo, da se je škoda zaradi računalniškega kriminala povečala skoraj za dvakrat v primerjavi z letom 1979, in sicer naj bi za lansko leto znašala že krepkih 800 milijard dinarjev (preračunano v našo valuto). Številni poznavalci pa menijo, da je resnična številka vsaj še enkrat večja.
V Scotland Yardu pravijo računalniškemu kriminalu tudi kriminal belih ovratnikov, s čimer označujejo vrsto storilcev, ki torej sodijo med uradnike in šolane ljudi. Kot kažejo dosedanje izkušnje, so računalniški tatovi skoraj praviloma bivši uslužbenci bank in velikih podjetij, ki jim je ves sistem dobro poznan. Vendar traja zelo dolgo, predno se tak ptiček ujame v zanke, če se sploh kdaj.
Človekovo bivanje ne dovoljuje eksperimenta in ga ni mogoče ponoviti.
P. VODOPIVEC Ljudje se vedno obnašajo tako, kot jim omogočajo razmere.
M.BULC In kaj je na svetu bolj pomirjajoče, nam bližje, bolj človeško kakor ideja o pravici?
M. MAETERLINCK
dednosti odločujoč za značajske črte prvega paketa, medtem ko pri drugem večjo vlogo igrata okolje in vzgoja. Dedni Činitelji so pomembni še pri takšnih lastnostih posameznika, kot so delavnost, sposobnost za ustvarjalnost, raziskovalni duh. Dednost je odločilna tudi pri posameznikovi odpornosti do stresov, kar je dandanes še kako pomembna lastnost.
»Na splošno je stopnja genetskega vpliva okrog 50-odstotna. Seveda ne moremo dosedanjih številk in ugotovitev vzeti za povsem natančne in točne. Razlika med socialno potenco in bližino je najbrž posledica napak v študijskih vzorcih,« pravi direktor študije Thomas Bouchard, kije, kot kaže, sam presenešen nad prvimi izsledki raziskave.
Psiholog David Lykken, ki je sodeloval pri študiji, pa meni, daso njihove raziskave še močneje nagnile tehtnico v škodo radikalnemu environmentaližmu, torej tisti struji v psihologiji, ki trdi, da značaj in osebnost človeka oblikujejo predvsem starši in okolje, dednostni činitelji pa da so pri tem manj pomembni.
»Starši lahko vzgoje otroka, da ne bo preveč plašljiv, ne morejo pa ga narediti za junaka,« pravi psihologinja Nancy Segal, ki prav tako meni, da dednostni činitelji odločilno vplivajo na razvoj osebnosti.
Seveda ne gre izsledkov študije jemati preveč grobo, opozarjajo njeni tvorci. Dejstvo je, da nas v osebnost oblikuje okolje,, vendar pa je od genov odvisno, kakšno okolje si izbiramo, iščemo in smo navezani nanj. Človek si pravzaprav okolje ustvari v skladu s svojimi najbolj notranjimi težnjami, te pa so vstavljene vanj na genetski ravni tisti hip, ko je novo človeško bitje spočeto.
Nekateri strokovnjaki .gledajo' na minnesotsko študijo in na vse, kar se dogaja okrog nje, ž veliko dvoma. Princetonski psiholog Leon Kamin se, denimo, boji, da bi izsledke te študije lahko izkoristili kot izgovor za drugačno politiko do revnih in nerazvitih. Napredna družbena misel vidi revščino, nerazvitost, kriminal in podobno kot posledico destruktivnega okolja in razmer, odpravljanje teh pojavov pa predvsem v odpravljanju družbenih in gospodarskih razmer, v katerih nastajajo. Iskati biološke osnove, se pravi dopustiti, da so ljudje zgolj sami krivi za revščino in zaostalost, da so po naravi nagnjeni k lenobi, kriminalu, da torej živijo v takšnem okolju in takšnih razmerah, kot jim najbolj ustrezajo.
»Podatki iz študije so zelo dvoumni in jih lahko razlagamo, kakor hočemo,« pravi Kamin. »Ne trdim, da kdo ponareja dejstva, marveč samo to, da resnično vemo zelo zelo malo.«
MiM (Vir: Time)
Tabletka za treznost
Ali nastaja zares učinkovito zdravilo zoper alkoh-_____olizem?	—	Mnenja	so	močno deljena
V dobro poučenih farmacevtskih krogih se že nekaj časa govori o tabletki za treznjenje, vendar pa je ni in je najbrž še dolgo ne bo na spregled v leka'rnah in bolnišnicah. Čeprav je tabletko razmeroma lahko izdelati in seje pri poskusih izkazala za učinkovito, pa jo obkroža še preveč sumov in dvomov, da bo kaj kmalu prišla v uporabo. Nekateri se navdušujejo nad njo, drugi pa se boje, da ne bo v temeljih spremenila zdravljenja alkoholizma, kot upajo bolj optimistično nastrojeni poznavalci, marveč da bo spodbudila alkoholike k še večjemu uživanju alkoholnih pijač.
Tabletko, ki nosi naziv Ro 15-4513, so izdelali v laboratorijih znane švicarske farmacevtske družbe Hoffman-La Roche, in sicer nekoliko nepričakovano, saj jim je nastala, ko so iskali sredstvo za blokiranje delovaja valiuma. Leta 1985 so opustili nadaljnje raziskave Ro 15-4513 iz »etičnih razlogov«, vendar so dopustili, da so snov raziskovale druge raziskovalne ustanove. In iz teh so prišli glasovi o tabletki za treznjenje.
Med optimisti je vsekakor strokovnjak za nevrologijo Peter Suz-dak iz ameriškega inštituta za narodno mentalno zdravje. Opravil je več poskusov na laboratorijskih podganah. Živali so najprej omamili z alkoholom, se pravi močno opijanili, potem pa so jim vbrizgali novo snov. V nekaj minutah so bile povsem trezne. Ta učinek bi lahko uporabili za zdravljenje alkoh-
olikov, meni Suzdak, podobno, kot uporabljajo nekatera zdravila za odvajanje narkomanov od zasvojenosti z močnimi mamili, kot je heroin.
Kako snov deluje, nihče natanko ne ve. Kaže, da učinkuje na tako imenovane transmiterje. To so snovi, ki služijo višje razvitim organizmom za prevajanje impulzov. Pri sesalcih in ljudeh je takšnih transmiterjev veliko, med njimi je tudi GABA, ki deluje kot naravno pomirjevalo. Alkohol učinkuje na transmiterje GABA spodbujevalno, zato se pijanemu človeku kmalu začne zapletati jezik, noge ga več ne ubogajo in sčasoma zaspi. Umetno pridobljena snov Ro 15-4513 ali tabletka za streznjenje pa preprečuje delovanje tega transmiterja. Tako človek postane ali ostane trezen.
Seveda je to zaenkrat samo približna razlaga delovanja nove snovi. Na kemijo možganov se še nihče povsem ne razume. Vsekakor pa je učinek delovanja nove snovi ugotovljen, le vseh posledic še niso odkrili. Možno je, da v daljših razdobjih prinaša škodljive posledice.
Vsekakor je misel, ki jojeizrekel Suzdak, vznemirljiva za vse borce proti alkoholizmu. Takole pravi strokovnjak: »Če tabletka lahko zares blokira učinke pijanosti, potem alkoholik ne bo imel več pravega razloga za pitje.«
MiM
(Vir: Newsweek)
Dobitniki zmajev in diplom
lomo pa Labodu iz Novega mesta.
V proizvodnji modnih tkanin se je najbolje odrezala Tkalnica Vižmarje, ki so ji prisodili kipec Zmaja, diplomo pa je dobilaTekstinaiz Ajdovščine.
Tekstilije za notranjo opremo so znali najbolje izdelati v Odeji iz Škofje Loke in Tovarni volnenih odej Škofja vas. Prva je dobila kipec, druga diplomo.
Med 460 razstavljalci konfekcije, modnih tkanin, pletenin, usnjene in krznene konfekcije, obutve in galanterije ter modnih dodatkov iz vse države so bili na sejmu Moda 87 nagrajeni: za izdelke moške konfekcije je kipec Zmaj dobila Mura iz Murske Sobote, diplomo pa Rio z Reke.
Za žensko konfekcijo je kipec Zmaj žirija prav tako prisodila soboški Muri, dip-
Med proizvajalci pletenin
je prvo mesto s kipcem odnesla Rašica iz Ljubljane, drugo mesto z diplomo pa Almira iz Radovljice.
Usnjena in krznena konfekcija, galanterija in obutev
ima dva nagrajenca: Industrijo usnja Vrhnika (kipec) in ljubljanski Galant, ki jedobil diplomo.
Modni dodatki so bili kar številnozastopani, prvo me-
sto med tovrstnimi proizvajalci je s kipcem odnesel kamniški Svilanit, drugo pa z diplomo sevniška Lisca.
Proizvajalci otroškega programa: kot zmagovalca sta dobili sevniška Jutranjka kipec, Pletenina iz Sežane pa za svoj programdiplomo.
V modi za prosti čas je bila najviše ocenjena metliška Beti, ki je dobila kipec, Pletenina iz Ljubljane pa diplomo.
mm
im
DOLENJSKI TEKSTILCI NA SEJMU MODE LJUBLJANA ’87 \
rgggggB8g!!BB8B!!B!^^	 ...■»■■■■■■■■■■■■■»■■M.lini. »Mari
Moda je hitro pokvarljivo blago
Spoznanje s sejma Moda 87; konkurenčni boj postaja vse očitnejši
LJUBLJANA — Jugoslovanski tekstilci, usnjarji, galante-risti in izdelovalci modnih dodatkov so na vsakoletni sejemski prireditvi v Ljubljani tudi letos med 12. in 15. januarjem pokazali, kaj znajo in zmorejo ponuditi kupcem. Najhujši konkurenčni boj pa se bije med proizvajalci konfekcije, ki so bili na sejmu Moda 87 tudi najšte-vilneje zastopani od Makedonije do Reke in Gorenjske.
Medtem ko so na lanskem sejmu pobirali strokovne lovorike tisti, ki so pokazali kolekcije v najbolj živih barvah, šeok-rašenih s srebrnimi ali »zlatimi« bleščicami in dodatki, so letošnji zmagovalci tisti, ki so se odločali predvsemzačrno-bele kombinacije. Bleščicam je vin-ozemskem modnem svetu navček že odbil zadnjo uro, vsaj pri oblačilih za vsakdanjo rabo, pri nas pa smo se nanje komajda privadili, zato jih orenekateri še niso povsem črtali kot okraske oblačilom.
Kot ježe nekaj let v navadi, so se tudi letos kot najbolj modni in kvalitetni proizvajalci izkazali pleteninarji. Ob izdelkih Rašice, ki je dobila tudi najvišjo oceno, statuo Ljubljanskega zmaja, zares lahko »onemiš« ob izvirni zamisli predstavljene ženske kolekcije za bodočo jesensko zimsko sezono v ruskem stilu. Kompleti imajo osnovno sivkastorjavo barvo ali beige, pleteni so v žakardnih vzorcih in zares novih linij. Dolga ozka krila, ki segajo skpro do. pet, dopolojuje še vedno v ramenih poudarjen pulover — tudi že pozabljeni puli, pleten dolg plašč v ustrezni barvni kombinaciji, telovnik, šal in lično pok-rivalce s cofom. Po strokovni oceni je bila Rašici tik za petami radovljiška Almira s kolekcijo v osnovni črni barvi z večjimi azteškimi vzroci v rjavih ali belkastih odtenkih.
Obiskovalcem sejma je bila všeč tudi kolekcija Angore iz Ljubljane v belo-črnih črtah ali karo vzorcu, zelo so sepotrudili v tovarni pletenin Sežana in prav tako v tovarni Umberto Gorjan ter v puljski Areni. Vsi navedeni so z lepimi modeli, najnovejšimi vzorci in dobro kvaliteto pletenin vzbujali pozornost. Na srečo cene na sejmih nikjer niso navedene, kajti ekskluzivni modeli so za ekskluzivno debele žepe. Tovarne pa imajo to dobro lastnost, da prodajajo posamezne dele kompletov, tako da jih stranka lahko dokupuje. Manj imoviti si pleten komplet lahko privoščijo v več nakupih.
Nasploh lahko poprečen občan opazi, kako si vsi iz oblačilne stroke prizadevajo slediti modi, da bi se kar najuspešneje lahko vključili v konkurenčni boj za kupca. Kolikor bolj pada občanov standard, toliko manjšo možnost preživetja imajo manj renovirane tovarne z manj kvalitetnimi izdelki.
Tudi ženski plašči za sezono 1987/88 ne bodo več videti kot šotori, v katerih ni razpoznavna postava. Modni plašči so v pasu stisnjen1 še vedno pa imajo poudarjena, obla ramena. Tudi v težki konfekciji je več stilov v razstavljenih kolekcijah. Poleg klasično elegantnega in športnega pa so v Siscii iz Siska na razstavnem paviljonu in na popoldanski modni reviji pokazali plašče — dopetače ali pa kostime s sedemosminsko jopo v izrazito vojaškem stilu: z voja-
škim pasom, epoletami, žepi, kovinskimi gumbi in celozaok-ras našitimi medaljami. Še barveso vojaške, vendarso bile v njih vojakinje — manekenke kar ljubke, a žal večinažensk nima takih postav in tudi ni posebno navdušena nad vojaščino.
Moška moda, kakršno štejejo kot klasično, ima letos pokazati več novosti. »Mura« iz Murske Sobote za poslovneže v obveznem karo vzorcuvzelenkas-tih ali lila odtenkih. Suknjič je kratek, zadaj ima dva kratka razporka, reverjev skoroda ni, a ramena so široka.
Peko iz Tržiča je na primer skušal vzbuditi pozornost s svojimi zares lepimi lakastimi salonarji za ženske, dvobarvnimi škornji z raznimi našitki — peta je nizka! — na ta način, da je škornje prikazal s pomočjo
plesne skupine, ki je v kavbojskem stilu na modni reviji odplesala neke vrste kankan.
Pravi kavbojski saloon pasta si kot razstaviščni prostor omislila Novoteks in konkurenčni Elkroj. Znotrajsaloonasta imela skupen šank, zamisel pa je bila za Novoteks izvirna, ker so razstavili tudi kavbojsko kolekcijo, in sicer iz črnega jeansa, ki sta ga bili že lani poleti tn jeseni polni Italija in Nemčija. Labod je postal obiskovalcem sejma zanimiv z lastnimi modnimi revijami trikrat na dan, kjer seje tako trlo ljudi, da si se moral izkazati kot dober komolčar, česi hotel kaj videti. Spet so bile ženske navdušene nad lepo spomladansko poletno kolekcijo, čeprav elegantno in v novem stilu, v modnih barvah in izdelano iz kvalitetnih tkanin, a hkrati uporabnih tako za v
službo kot za večerne prireditve. T udi Labod je s sejma za žensko kolekcijo odnesel zmajevo diplomo.
Beti iz Metlike s svojim kreatorskim teamom domala vsako leto zadene v polno. Lani v živih barvah, z bleščicami, letos v črno-beli kombinaciji kompletov za prosti čas, ki jih kot okrasek dopolnjujejo manjši kosi garderobe v šahovskem vzorcu. Kipec Ljubljanski zmaj je Metličanom prinesel le potrditev njihove proizvodne usmerjenosti in dokaz, da jim v državi zlepa ni para.
Usnjena in krznenakonfekci-ja je bila na sejmu dobro zastopana, najvišjo priznanje pa je dobila Industrija usnja z Vrhnike. Pokazala je razen dvodelnih usnjenih modelov prekrasne izvedbe predvsem v črni
gnezdece, nehote pom isliš^ karn bo ženski syptsširpkck''ajnimi klobuki v živih barv. ki sc letos povsem preplavili glave žensk na naših ulicah. Tem je odklenkalo.
Za kolekcijo modnih dodatkov je bila letos z diplomo nagrajena sevniška Lisca, za katero se tudi nihče ne čudi, če je med nagrajenci. Drugi sevniški konfekcijski velikan — Jutranjka pa je bil v oblačilnem programu za otroke proglašen za prvaka. Letos nudijo v kolekciji za otroke od starosti, v kateri komaj prerasejo plenice, do najstniške dobe odlične komplete iz modrega pranega jeansa z majicami v mornarskem stilu.
Nekaj novosti je bilo letos tudi pri proizvajalcih tkanin za opremo stanovanj in posteljnega perila. Tržičani so se tudi pri posteljnem perilu odločili za črno-belo kombinacijo, ostali znani metražerji pa so bili v svojem paviljonu tudi običajno dobri. Nagrajena sta bila sicer Tkalnica Vižmarje in Tekstina iz Ajdovščine, a tudi novomeški Novoteks z novim programom iz mikane preje v žakardnih vzorcih ni ostal neopažen.
Pri napredku med domačimi tekstilci so viden napredek dosegli tudi v kočevskem Triko-nu. Prejšnja leta si lahko šel neopazno mimo paviljona,,letos pa so se oči ustavile na hlačah iz pisanega rebrastega žameta, ki so jih dopolnjevale jope do pasu z našitimi grbi, kar je tudi modna novost.
Skratka: sejem kot sejem z izdelki, ob katerih so se ljudje občudujoče ustavljali, ob nekaterih so se nasmihali, ob nekaterih pa zmajevali, češ: tole pa kvari siceršnje poprečje. Medtem koso kupci spraševali, kdaj bo posamezna oblačila možno kupiti v trgovinah, so za oblikovalce teh kolekcij razstavljeni proizvodi že preteklost. Oni že snujejo ideje, kijih bodo uresničili do naslednje sejemske prireditve.
RIABACER
barvi, tudi krznene jakne in plašče, krojene kimono in sploh krojev, kakršnih pri krznu pri nas nismo vajeni. Vpadljivi so bili blazerji ali bluzoni iz belega usnja, ki soimelipoširo-kih rokavih in po hrbtu našite repe nekih živalic, verjetno so bili bobri. Med* torbičarji nagrajeni Galant pa je imel kolekcijo novih torbic, ki po velikosti spominjajo na aktovke ali kovčke v beli kroko izvedbi ali v usnju cimetove barve.
Ob novih modnih pokrivalih, ki kot ponvica čepijo vrh glave, krasijo pa jih filcaste rože, pajčolan ali patudi pravo lastavičje
Kora iz Radeč kot izziv svojemu velikemu in po vsej državi znanemu sosedu Jutranjki iz Sevnice uspešno prodaja svoje izdelke po vseh jugoslovanskih republikah, predvsem pa je za njene izdelke zanimanje v Sloveniji, na Hrvaškem in v Srbiji.
Kreatorka Marjeta Brilej pa je poudarila, da je razstavljena kolekcija le del njihovega siceršnjega proizvodnega programa. Izbira je veliko večja, kot so jo lahko pokazali na sejmu.
-ep
DOLENJSKI TEKSTILCI	NA	SEJ	J
:  ........ •  L-l——      
J ' ? y ':>*$'■ - v*~- y ■■•Za	L	.san	*	y	ss	_■	j®,'	.	•	■»-	*.--•».->**	-.vSHt	«s».w.	■
BETI abonirana na »zmaje«
Otroški program iz KORE
Lisca poudarja ženskost
V tej kolekciji so obleke, dvodelni kompleti s hlačami, bluzoni, tunikami, majicami, 'boleri. Za okras in poživitev imajo posamezni manjši kosi garderobe belo-črn šahovski vzorec ali pa našite okraske iz zmečkanine.
Velik del proizvodnje zavzemajo tudi kopalke iz lycra tkanine. Letošnje so še bolj izrezane na bokih — praktično jih tam ni, hlačke imajo le spredaj in zadaj košček blaga. Nedrčki so širši, brez naramnic, enodelne kopalke pa so prav tako za mlade na bokih močno izrezane, medtem ko so v zgornjem delu spredaj bolj zaprte. Tudi klasičnih kopalnih oblek za starejše imajo dovolj v novih modnih barvah. Manjša serija eksluzivnih kopalk z našitimi bleščicami pa je namenjena predvsem butični prodaji po večjih jugoslovanskih mestih.
Že za letošnji 8. marec bodo nekateri najnovejši proizvodi sevniške tovarne Lisca na voljo kupcem v trgovinah. Gre za serijo čipkastega perila v najrazličnejših izvedbah. Prav tako zanimivi, kvalitetni in lepi so posamični kosi perila ali kompleti iz batista, bombaža in satena, kvalitetnih materialov, ki jih je prijetno čutiti na telesu in jih imajo v najnovejši kolekciji.
Na sejmu razstavljeno perilo je bilo sicer v modni črni barvi, v proizvodnji pa imajo tudi serije iz posebne svetlomodre s kovinskim odsevom, belo in serijo v barvi pudra, ki je najbolj iskana zaradi praktičnosti.
Medtem ko so izdelavo ženskih pasov za nogavice zadnja leta precej zmanjšali, jih nova moda spet propagira in so že postali iskan proizvod. Ker moda zahteva pri vrhnjih in spodnjih oblačilih poudarek ženstvenosti, v Lisci to upoštevajo pri vseh izdelkih.
Metliška tovarna Beti je v zadnjih letih na raznih sejmih v državi, predvsem na ljubljanskem sejmu Moda in na jesenskem v Beogradu, dobila večkrat najvišja priznanja za svoje kolekcije oblačil za prosti čas. Tudi letos je bila na januarskem ljubljanskem sejmu najviše ocenjena med številnimi tovrstnimi proizvajalci po državi. Kipec Ljubljanski zmaj je za kolektiv le nova lovorika in spodbuda, obenem pa veliko priznanje kreatorski skupini pod vodstvom Ane Marije Vernikove.
Kar pa kupci Betinih izdelkov največkrat in najbolj iščejo, so razno razne majice iz čistega bombaža. Nekatere letošnje sc brez rokavov, nekatere kimono krojene, na hrbtu izrezane. Spalne srajce v raznih barvah, prav tako iz čistega bombaža, imajo nove čipkaste vložke, kar daje oblačilu nadih romantičnosti, prave ženskosti, a vendar
Letos je na sejmu Beti pokazala spomladansko poletno kolekcijo oblačil za prosti čas v črno-beli kombinaciji. Izdelana je iz stoodstotnega kosmatenega bombaža, ki ga je lahko vzdrževati in je prijeten za nošenje.
je uporabno za vsakdanjo rabo in ne le za poročno noč.
V Beti so torej tudi z novo kolekcijo zadeli v črno s tako moderno osnovno črno barvo, dobra lastnost večdelnih kompletov pa je v tem, da jih kupci lahko kupujejo posamezne. Dele garderobe je možno med seboj uspešno kombinirati.
-ep
Uspeh pri kupcih dosegajo tudi nove bluze iz znanega »Foxy« programa. Značilno zanje je, da so iz rahlo svetlečih materialov, široke v ramenih in rokavih, as patentnim vzorcem stisnjene v pasu, na bokih in pri rokavih. Včasih še okrog vratu.
Minikini pa se imenujejo najnovejše kopalke, ki jih v dvodelni izvedbi sestavlja le krpica blaga med nogami, zato imajo jekleno oporo, nedrčki brez naramnic pa so največkrat nabrani in dovolj veliki, da jih ženske lahko nosijo tudi kot samostojen del garderobe h krilu ali hlačam. Kot nalašč za poletne dni na plaži! Sicer pa je nova kolekcija kopalnih kostumov tako bogata in raznolika, da lahko zadovolji ženske vseh starosti in postav.
Sevniška Lisca je v skupini nagrad za proizvajalce modnih dodatkov z nedavnega sejma Moda 87 v Ljubljani prinesla diplomo.
-ep
Konfekcijska tovarna KORA iz Radeč pri Zidanem mostu je vrsto let med razstavljavci otroškega oblačilnega programa na ljubljanskem~modnem sejmu. Kolektiv tovarne s 180 zaposlenimi nudi predvsem lažja oblačila vseh vrst za najmlajše pa vse do končane naj-4 stniške dobe.
Letos so pokazali kolekcijo v svetlo modrem tanjšem jeansu. Medtem ko so bili razstavljeni predvsem kompleti hlač, srajc, kril, jopičev in oblekic za deklice, prodajajo tudi posamez-_ A ne kose teh oblačil.
Zanimive so bile oblekice za deklice, komajda zrele za vrtec, vendar iz jeansa, okrašene pa s - čipkastim ovratnikom ali obrobo. Prav tako oblačilce je navadno v vsaki otroški garderobi le potrebno, če gre za rojstni dan ali drugo slavje, na katerem so rade tudi punčke kot male gospodične in svečaneje oblečene.
TOVARNA PLETENIN IN KONFEKCIJE
Novosti iz kočevske TEKSTTLANE
Odeja je odeja, pa vendar ima vsak rad mehko, lahko, praktično in lepo. Sin tetične odeje iz stoodstotnega acrila izdelujejo v kočevski Tekstilani, kijesvoje novosti tudi letos pokazala na ljubljanskem januarskem sejmu. Odeje v rumenih in oranžnih tonih so vzbujale pozornost.
Vsako leto naredijo v Tekstilani 750.000 odej, četrtina proizvodnje pa gre v izvoz. Kupujejo jih predvsem v Ameriki, Kuvajtu, Iraku in Zahodni Nemčiji. Odeje so raznih velikosti, od otroških do klasičnih in velikih za dvojne postelje.
Med novimi proizvodi velja posebej omeniti posteljna pregrinjala iz uvožene sintetične preje iz Anglije, ki imajo za okras vtaftirane vzorce. Taka pregrinjala bodo že aprila letos v trgovinah, seveda pa je Teks-tilanina pregrinjala iz dosedanje proizvodnje mogoče ved-
no kupiti v vseh večjih trgovskih hišah.
Tovarna z okrog 430zaposlenimi, ki ima svoj obrat tudi v Osilnici, si prizadeva zadovoljiti kupce, zato skrbijo predvsem za kvaliteto in modne barve izdelkov.
-ep
fekstllana
k o S e v I e
TRIKON stopničko više
Zmagovalcem kakršnihkoli vrst morda ni tako težkozmaga-ti, kakor potem obdržati se pri vrhu. Novomeška tovarna Labod, ki si je n a začetku svoje poti ustvarila sloves z moškimi srajcami, bi bila morda danes že med potrošniki povsem pozabljen kolektiv, če ne bi bilo novih proizvodnih programov. Dsr.es je po vsej Jugoslaviji Labod znan kot proizvajalec ženskih lažjih oblačil: bluz, kril, kompletov pa tudi kostimov in plaščev ter blazerjev vseh vrst. Da ima pri tem srečno roko, kažejo številna priznanja, ki jih dobiva ha sejemskih prireditvah, hkrati pa dejstvo, da trg njegove izdelke lepo sprejema, četudi so zaradi kvalitete nekoliko dražji.
Na letošnjem modnem sejmu v Ljubljani so bili labodovci v zelo hudi konkurenci tovrstnih proizvajalcev iz vse države uvrščeni na drugo mesto. Dobi- • li so diplomo Ljubljanski zmaj, kreajorka nove kolekcije ženskih oblačil Jelka Novak pa je dobila še posebno priznanje — zlato Jano.
Srečno roko in dobrozamisel so imeli tudi pred leti, ko so uvedli edini na razstaviščnem prostoru stalne modne revije trikrat na dan. Na njih se tare slučajnih obiskovalcev, predvsem žensk, ki se tako že odločajo, kaj bodo kupile za novo sezono.
Labodova spomladansko poletna kolekcija oblačil Ima vse značilnosti svetovne mode v letu 1987. Nima ekstravagantnih modelov, kakršne si v garderobi omislijo le redke ženske, temveč športne in elegantne modele, primerne za vsakdanjo rabo, najsi bo za službo, za sprehode ali za svečanejše priložnosti. Veliko modelov je v letos zahtevani črno-beli kombinaciji, ki imajo za okras in občutek neuniformiranosti okraske iz oranžne ali oker barve. Dvodelni kompleti, krila in številne bluze so iz uvožene umetne svile — zelo, podobne pravi kitajski, čeprav to ni. Ti materiali se ne mečkajo, so tanki, lahko in zelo prijetni za otip. Krila so ali nagubana ali spodaj krojena v zvonec, sicer pa ozka, imajo različne dolžine, medtem ko so zgornji deli kot bluze ali bluzoni v ramenih še vedno široki. Pas je večinoma poudarjen. Tudi v paviljonu razstavljena kolekcija iz materialov v naravnih tonih je sicer povsem enostavno krojena, ker pa gre za dober material in učinkovite okraske, učinkuje bogato.
, Nekatera posamična krila ali kot deli večdelnih kompletov imajo sončni plise ali globoke gube, linije vseh ženskih oblačil pa upoštevajo najpoglavitnejšo modno zapoved: ženska ne skriva svoje postave.
Moški, zlasti mlajši in poslovneži, sosenasejmunavduševa-
izvozom, bodisidagrezadode-lavne posle ali klasični izvoz.
Trikonje znan tudi kot proizvajalec »baby« programa za novorejenčke in dojenčke, ki so še v plenicah, pa tudizašolarje. Letos so zanje pokazali modele iz svetlomodrega pranega jea-nsa, modele v črno beli kombinaciji barv, praktičnih ter modnih krojev.
Kot sta obljubila Čedomir Ivetič, vodja komercialnega sektorja, in kreatorka Helena Ba-Ija na sejmu prikazane novosti niso edine. »Vsak mesec bo na tržišču nekaj novega iz naše proizvodnje. Obračamosezlasti k mladim, zato bomo po njihovem okusu tudi izdelovali nove modele.« ■
-ep
Sodobno krojene hlače iz tanko rebrastega potiskanega žameta si je letos marsikateri kupec ogledoval na razstaviščnem prostoru kočevske konfekcijske tovarne TRIKON. K hlačam so na ljubljanskem sejmu Moda 87 kazali še do pasu krojene, v ramenih široke dekliške in fantovske jope v stilu zadnje mode, ki so imele za okras na žepu našit grb. To so oblačila kot nalašč za srednješolce in študente, ki so radi sodobno in hkrati praktično oblečeni. Ker imajo navadno tudi malo denarja za garderobo, lahko posamezne kose Trikonovih oblačil kombinirajo z drugimi iz stare zaloge, pa so vseeno videti sodobni.
Tovarna Trikon, ki zaposluje 435 ljudi, ima 38 odst. proizvodnih zmogljivosti zasedenih z
gnetli v notranjih prostorih paviljona na razstavišču, najbrž večine prikazanih modelov ne bodo kupci obdržali le v lepem spominu, ampak jih bodo lahko tudi kmalu kupili v vseh boljših trgovinah s konfekcijo.
-ep
labod
li nad srajčnim programom. Lepe, elegantne ali športne srajce v belih tonih z rahlim vzorcem so vzbujale odobravanje.
Ker so se predstavniki raznih trgovskih firm iz vse države kar
******
******
******
mm
NOVOTEKS
Novi teens je črni jeans
Da je v novomeškem Novo-teksu modernizacija na pohodu, se je videlo na prikazanih izdelkih tako v znanem teens programu kot v metražnem paviljonu. Črni jeans, ki je pred meseci na hitro osvojil kupce, ki se radi sodobno oblačijo, v vseh državah zahodne Evrope, je tokrat ponudil Novoteks. Prav prijetna sprememba za vse, ki so dolga leta vajenijeansa, vendar so se modre barve že naveličali. Zakaj ne črna, ki je sicer prva na lestvici novih modnih barv in h kateri je mogoče zelo uspešno kombinirati druge kose oblačil v živahnejših tonih?
Pokazali so celovito kolekcijo, katere del je bil v športni izvedbi z zadrgami, drugobarv-nimi šivi, zakovicami in kovinskimi gumbi, del pa bogato okrašen z bleščicami. Kot bi del hrbta, žepe, del rokava posuli z barvastimi kamenčki. Ta jeans
kolekcija je namenjena predvsem ljubiteljem diska.
Novi modeli so različni: dvodelni ali večdelni, najsi bo s hlačami ali krili različnih dolžin od mini do maksi. Zgornji deli so tudi krojeni ali do pasu, kot tunike, bluzoni, tube.
Novoteks sicer letos ni bil med uradnimi nagrajenci sejma, vendar je bil med tistimi redkimi razstavljavci, ki jim je zahtevna strokovna žirija revije Jana dodelila 12 točk. Torej med tremi, ki se ponašajo z več kot desetimi osvojenimi točkami.
Bržkone bodo kupci novo kolekcijo teensa, ki pa ni le za najstnike, ampak je zelo uporaben tudi za oba spola zrelih let, lepo sprejeli. Na popoldanskih modnih revijah so bili Novoteksovi modeli iz črnega jeansa sprejeti z aplavzom. Tudi to nekaj pomeni!
Nekaj posebnega pa je bil tudi razstaviščni prostor za to kolekcijo. Ker gre za modele v kavbojskem stilu, so si omislili kot paviljon pravi kavbojski saloon v lesu, z nihajnimi vrati — kot delček iz filmov o Divjem zahodu.
Učinkovit je bil aranžman tudi v paviljonu za metražerie, kjer so ob starinskem kolovratu in statvah hoteli pokazati, da tkanine iz novega prog rama mikanih prej z dodatnimi efekti posebnih prej in tako imenovanih mrtvih vlaken ne pomenijo le mode, ampak tudi kvaliteto, kakršno so tekstilci poznali pred leti. Tkanine za ženske kostime in moške obleke v žakardnih vzorcih, razne tkanine v karirastih vzorcih modnih barv so večinoma to, kar sodobni potrošniki želijo.
-ep
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE KRŠKO Krško, CKŽ 30,
na podlagi sklepa 4. seje odbora za graditev in prenovo stanovanj skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Krškoz dne 14.1.1987
objavlja
JAVNI NATEČAJ
1. za posojila OZD, TOZD in DS za nakup in zidavo stanovanj
din 230.000.000.—
2. za posojila delavcem za nakup stanovanj v etažni lastnini ter posojila delavcem za gradnjo, adaptacijo, dozidavo in nadzidavo stanovanjskih hiš *
din 150.000.000,—
3. za posojila delavcem, zaposlenim pri zasebnih delodajalcih za gradnjo, adaptacijo, dozidavo in nadzidavo stanovanjskih hiš ter nakup stanovanj
din 23.000.000,—
4. sredstev za kreditiranje udeležencev NOB za gradnjo in adaptacijo stanovanjskih hiš
din 19.000.000 —
I. UPRAVIČENCI DO POSOJIL
1. OZD, TOZD in DS, ki so podpisale samoupravni sporazum o temeljih Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Krško za obdobje 1986 — 1990 in združujejo sredstva vzajemnosti v dogovorjenem obsegu.
2. Delavci, ki združujejo svoje delo v OZD, TOZD in DS, podpisnicah samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti za obdobje 1986 — 1990.
3. Delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom, in pri njih zaposleni delavci, če združujejo sredstva vzajemnosti pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Krško.
4. Udeleženci NOB, stanujoči na območju občine Krško.
II. VLAGANJE VLOG
1. OZD, TOZD in DS vložijo pismene vloge z vsemi potrebnimi izjavami do 5.3.1987
2. Prosilci pod točko I/2, 3 in 4 vložijo vloge na posebnih obrazcih, ki jih dobijo pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Krško, Krško, CKŽ 30, do 19. 2.1987. Obrazci bodo na razpolago od 26.1.1987 dalje.
Vloge, ki bodo vložene po zgoraj navedenih datumih, in nepopolne vloge ne bodo obravnavane.
Celotno besedilo javnega natečaja za posojila iz združenih sredstev vzajemnosti je Samoupravna stanovanjska skupnost občine Krško dostavila vsem OZD, TOZD in DS v občini Krško, Obrtnemu združenju Krško in ZZB NOV občine Krško.
V razpisu so opredeljeni vsi pogoji in merila za dodelitev posojila OZD, TOZD in DS ter individualnim prosilcem.
48/87-3
Mercator-Agrokombinat Krško, TOK KMETIJSTVO, TRGOVINA, STORITVE KRŠKO
na podlagi sklepa razpisne komisije razpisuje
prosta dela in naloge
DIREKTORJA TOK KTS
Kandidat bo imenovan za dobo 4 let.
Pogoji:
Kandidati morajo poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev, izpolnjevati tudi pogoje, ki jih določa 25. člen Družbenega dogovora o izvajanju kadrovske politike v občini Krško.
Imeti morajo visoko strokovno izobrazbo agronomskeali ekonomske smeri in 3 leta delovnih izkušenj na delih in nalogah s posebnimi pooblastili in odgovornostmi ali višjo strokovno izobrazbo agronomske ali ekonomske smeri in 5 let delovnih izkušenj na delih in nalogah s posebnimi pooblastili in odgovornostmi.
Kandidati naj pisne prijavezdokazilioizpolnjevanjuraz-pisnih pogojev pošljejo na naslov: Mercator-Agrokombinat Krško, Krško, Cesta kišLih žrtev 52, s pripisom na ovojnici »za razpisno komisijo TOK KTS«. Rok za vlaganje prijav je 15 dni po dnevu objave. O izbiri bomo kandidate obvestili v roku 15 dni po imenovanju.
50/87-3
Gozdno gospodarstvo Brežice TOK GOZDARSTVO SEVNICA
Na osnovi pravilnika o določanju količine lesa za domačo uporabo, ki je izdelan naosnovi30. čl. Zakona o gozdovih (Ur. list SRS št. 16/74), ter39. čl. StatutaTOK Gozdarstvo Sevnica obveščamo vse gozdne posestnike, ki imajo gozdove na področju TOK GOZDARSTVO SEVNICA in njegovih kooperacijskih enotah:
KE SEVNICA, KE BREŽICE, KE KOSTANJEVICA, KE MOKRONOG, KE SENOVO,
da priglasijo sečnjo za leto 1987 v času od 15. januarja do 15. marca 1987 v naštetih kooperacijskih enotah.
Kooperacijskeenotepa bodo še na krajevno običajen način objavile priglasitev sečnje, tako da bodo gozdni posestniki lahko priglasili sečnjo po dosedanjem načinu.
Gozdni posestniki naj prinesejo s seboj posestni list.
51/87-3
Komisija za delovna razmerja pri TEKSTILU, TOZD TONOSA, Ljubljana, Savlje 87,
objavlja
za obrat v ADLEŠlClH pri Črnomlju proste delovne naloge
VZDRŽEVALCA ŠIVALNIH STROJEV
pogoj: izučeni finomehanik, ključavničar ali podobne stroke
Zaželena praksa.
Delo se združuje za nedoločen čas, s3-mesečnim poizkusnim delom.
OD po pravilniku podjetja.
Kandidati naj pošljejo vloge z dokazili o izobrazbi v 15 dneh po objavi na naslov:
TEKSTIL-TOZD TONOSA, Ljubljana, Savlje 87.
49/87-3
PETROL — TOZD TRGOVINA BREŽICE Tovarniška 2
objavlja prosta dela in naloge
I.
prodajalca na bencinskem servisu NOVO MESTO II — Cesta herojev 50 prodajalca na bencinskem servisu MOKRONOG
II.
čistilke na bencinskem servisu ŠENTJERNEJ
POGOJI:
I. — KV delavec
— odslužen vojaški rok
Dela in nalogesezdružujejozanedoločenčas,spolnim delovnim časom. Poskusno delo traja dva meseca.
II,— končana osemletka
— starost nad 18 let
Dela in naloge se združujejo za nedoločen čas, z delovnim časom 4 ure na dan. Poskusno delo traja dva meseca. Lastnoročno napisane ponudbe s kratkim življenjepisom in dokazilom o izobrazbi naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi oglasa na naslov: PETROL, TOZD Trgovina, Brežice, Tovarniška2, komisiji za delovna razmerja. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po izteku razpisnega roka.
47/87-3
DOLENJSKI	TEKSTILCI	NA	SE
NAGRADA V SEVNICO
STANKA KOLMANIČ iz Sevnice je bila izžrebana izmed reševalcev naše J. male nagradne križanke. Zrebjijedode-lil najnovejšo knjigo mladega slovenskega pisatelja Luja Sp-roharjaTudi jaz vidim, v kateri avtor opisuje mladega oslepelega fanta, ki se trdo prebija skozi življenje, da bi kljub slepoti živel čimbolj polno.
Rešite današnjo križanko in pošljite rešitev najkasneje do 30. januarja na naslov: Uredništvo Dolenjskega lista, Germova 3, 68000 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA 1.
PRG3SCE
flX3SL3
Smrt je sestra ljubezni.
E. MUNCH Nežnost je strah pred dobo zrelosti.
M.KUNDERA Moški občudujemo, kar ljubimo; ženska ljubi, kar občuduje.
V. HUGO Če človek enkrat sprejme moralno ponižanje, je končal za vse življenje.
E. CIMIC
ra			NAGRADNA KRIŽANKJ ELEKTRON.									\	
			■■ C Silil	DL	PTIC	NAPRAVA ZA DALJIN. ODKRIVANJE PREDMETOV	DUHOVNIK	SEST.: J.UDIR	UPRAVNI ODBOR	STRIŽENJE	VRSTA OPICE	PRISTANI- ŠKA NAPRAVA	IZRAEL. LUKA
				ORODJE ZANJCEV				MOC. KI NAJ BI DOLOČALA 2IVLJ. POT					
im ! ' C.' ■'* '1 « š /-Z::, v				RIM. VARUH OGNJIŠČA				ČLOVEŠKI POTOMEC PREDPIS	MLINSKI 2LEB TIROLSKO MESTO OB				
				RAJ LAHEK BENCIN ZEMELJSKI PAS									
												LJUBE- ZENSKO PESNIŠTVO	AM. USTANOVA ZA VESOU. RAZISKAVE
m ;: ms.			% 0	►									
DL	' EGIDIJ	ZEL ZA JUHE				NAZIV				” ČASOVNA ENOTA			
		VARSTVO								KLIC K PRIPRAV-			
SESTAVINA CAJA					GR SVETISCE	MIT. POOSEBLJENA SMRT REFORMA-		SOPRA- _	•				
DEJAV- NOST IGRALCA				. LEVI _		- TOR HUS		NISTKA OGNJANO- VIČ ENOTA	PORTUGAL AGENCIJA				
DESNI PRITOK DRINE				PRITOK RENA				DELA “)					KEM. SIMBOL ZAOSMIJ
				AVT. OZNAKA					NEKD.GL M. BABILONIJE				
ZNANI AM. IZUMITELJ S PODROČJA ELEKTR.				S0MB0RJA			CAPKOVA DRAMA				AVT. OZNAKA KOTORA		
KRAŠKA PLANOTA V SLOVENIJI						DL	DEL N. MESTA				PRVAK		
Vozniki varneje na pot
Naprava pravočasno opozori na zaspanost
Zaspal je za volanom in zavil na levo... Smrt zaradi dremavice... Voznik zakinkal in povzročil težko nesrečo... Vsi ti naslovi, ki jih v takšni ali nekoliko drugačni obliki lahko spremljamo iz leta v leto v črnih kronikah dnevnega časopisja, dovolj zgovorno pričajo, da je eden največjih sovražnikov voznikov prav zaspanost. Kot ugotavljajo strokovnjaki po svetu, zaspanost in preutrujenost povzročita razmeroma daleč največ težkih nesreč. Pravega orožja proti nji pa ne poznajo, če seveda odmislimo normirane dolžine voženj. Vendar je voznik včasih lahko zaspan že po dveh urah vožnje, drugič pa mu celo osem ur ne prinese zaspanosti.
Kar so doslej poznali naprav, ki naj bi pravočasno zaznale in preprečile, da bi voznik zakinkal za volanom, so bile zvečine hudo primitivne. Naj je šlo za posebne gumbe, na katere je moral pritiskati, ali naprave, ki so zaznale, da voznikova glava kinka, ali za zvočne alarme, ki so se oglašali občasno, vse skupaj ni kaj prida skrčilo velikega števila nesreč zaradi dremanja. Kaže pa, da so zdaj končno le izdelali dobro in učinkovito napravo.
Gre za sistem nadzora gibanja očesnih zrkel. Najprej so ga razvili za potrebe vojske, predvsem za pilote hitrih vojaških letal, izkazalo pa seje, da bi bil enako koristen tudi na cestah in na prograh.
Pri pilotih je sistem vdelan v čelado in kisikovo masko. Žarek infra rdeče svetlobe je uperjen v pilotovo zenico, vendar njegovega pogleda in vidnih sposobnosti v ničemer ne moti. Žarek le zaznava, ali je oko odprto in če se normalno giblje. Čim veka prekrije zenico za dlje. kot je prav, se sproži alarm, ki pilota zbudi, v primeru, da spanec ali nezavest trajata predolgo, pa se vključi samodejni pilot.
Pri voznikih tovornjakov, avtobusov in vlakov pripravljajo nekoliko drugačen sistem, saj končno šoferji ne nosijo kisikovih mask kot piloti. Načrtujejo posebne naočnike, ki bi si jih voznik pri vožnji nadel. Na njih bi bila vgrajena podobna naprava, kot jo že uporabljajo vojaški piloti. Gre Za neznatno obremenitev, saj naprava tehta le nekaj gramov inje manjša od škatlice vžigalic. Učinkovita pa je še bolj kot pilotska, saj bi šoferja pravočasno opozorila celo na to, da morda gleda preveč stran od vozišča, da se predolgo zadržuje s pogledom po notranjosti kabine. da se ga loteva dremavica (kar oznanja pospešeno utripanje z vekami), ipd.
Naprava bo menda kmalu na tržišču, stala panaj bi okrog 50.000 din. To je prava malenkost, če jo primerjamo s škodo, ki nastane pri prometni nesreči zaradi zaspanosti voznika; o vrednosti ohranjenega življenja pa tako ni mogoče računati.
Super trava
So stvari, o katerih ljudje sanjajo in sanjarijo, pa čeprav gre za nepomembne in nebistvene življenjske malenkosti. Med njimi je tudi takšna obhišna travica, ki bije ne bilo treba gnojiti, pleti in pogosto kositi, a bi bila gosta, zelena in primerno visoka. Sen vrtičkarjev se uresničuje. Takšno super travico je namreč vzgojil kanadski univerzitetni profesor Jan Weijer.
Njegova obhišna in parkovna trava je temno zelena, raste tudi v slabi zemlji in se razmnožuje brez peloda. Za nameček ima še to lastnost, da izloča naravne snovi, ki preprečujejo rast plevela na površju, kjer raste. In čisto za konec še to: raste tako počasi, da je dovolj, ako jo pokosimo dvakrat na leto, pa je ves čas primerne velikosti in lepo gosta krasi park ali okolico hiše.
A kot vsake sanje je tudi ta vrtičkarski sen le težko uresničljiv. Vrlemu profesorju je sicer uspelo vzgojiti takšno travico, na univerzitetnih vrtičkih gre celo zelo lepo v rast, vendar pa jo je težko razmnožiti. Minilo bo najmanj še pet let, predno bo mogoče prve vrečke s semeni super travice kupiti v trgovinah. Do takrat pa le pridno kosite, gnojite in trebite plevel, da bo domača travica lepa za pogled. Ali pa jo prepustite naravnim zakonom!
Poštni polži
Italijanska pošta slovi po silni počasnosti
Čeprav so božični iri novoletni prazniki že daleč za nami. pa naši sosedje Italijani še vedno dobivajo nasvojedo-mače naslove prisrčne čestitke od znancev, prijateljev in poslovnih sodelavcev. A ne zato, ker bi bili tako pozabljivi in bi čestitke pošiljali prepozno. Za to posebnost se morajo zahvaliti državni pošti. Doma in po svetu slovi kot ena najbolj počasnih v Evropi.
O tej znani resnici so seponovno prepričali člani italijanskega potrošniškega gibanja, ki so pred kratkim opravili test hitrosti dostave poštnih pošiljk. Razposlali so 460 pisem, potem pa merili čas, ki so ga poštarji potrebovali, da so pisma dostavili. Rezultati so bili prav žalostni. V povprečju je pismo, poslano iz velikega mesta v drugo ve-likomesto,potovalood6do 16dni. Poštni promet med manjšimi kraji pa ješe bolj počasen. Izračunali so, da po teh manj prometnih poteh potuje pismo s polžjo hitrostjo 8 km/h. •
Razumljivo je torej, da so se pojavili zasebni poštarji, ki za ustrezno plačilo razvozijo pošto in jamčijo dostavo v 24 urah. Zganili so se tudi poštarji in uvedli posebno znamko za 20.000 lir (okrog 6.700din). Tako opremljeno pismo naj bi zanesljivo prišlo na naslovnika v enem dnevu. Za tako zasoljeno ceno se potrudijo tudi legendarni italijanski poštarji.
Ignac Jereb:
Umirajoča domačija
□
Matevž je spotoma zavil na veliko gostilniško dvorišče, da se odžeja z vrčkom piva. Na dvorišču je vladala prava zmešnjava in le s težavo si je utiral pot med vozovi in ljudmi do točilnice. Med tem prerivanjem je zagledal domačega konja, Liska. Bil je vprežen še z drugim konjem v vojaški voz. To je bilo hrzanja in kopanja s kopiti, ko se mu je približal. Možakarja ob vozu, ki je krotil Liska, ki se je hotel z vozom vred pognati k Matevžu, je prepričal, da je dal konja nazaj. Tako se je Matevž srečno vrnil z enim konjem domov. Drugega konja niso nikoli dobili nazaj.
Sončna svetloba je tekla kot slap po vsej gori in odnašala sivino nočne mrakobe. Drevje, košenice, njive, kakor tudi Osojnikovo domovje, vse je bilo kakor pozlačeno, vse je žarelo v pomladnem jutru.
Na voglu hiše je stal Osojnik in se zaskrbljeno oziral po strmini navzdol. Lepote jutra ni opazil. Tudi njega je prizadela kapitulacija Jugoslavije. Pa ne zaradi konja, ki mu ga je vzela mobilizacija, ampak'skrbelo ga je tisto, kar prinašajo s seboj okupacijske vojske. Nehote mu je pogled polzel po strmini navzdol, prek potoka na vijugasto cesto, po kateri se je že drugi dan valila kot poplava italijanska vojska in se zgubljala nekje na jugu.
Dolgo je gledal s topim pogledom in z grenkobo v srcu ter skozi priprta usta iztisnil sikajočo kletev: »Prekleta golazen! Kakor požrešne kobilice se bodo razlezli vsepovsod in uničevali!«
Najstrahotnejše velikonočne praznike je preživel v vsem svojem življenju. Nekaj tako groznega, trpko grenkega kakor te dni še ni doživljal. Neznosna teža mu je legala na dušo. Vedel je, da je prišla stiska, ki jo še ne morejo obseči in dojeti.
Osojnik je vzel žago, si zadel na ramo lestev in odšel proti sadovnjaku.
»Kam greste z žago in lestvijo?« je vprašal Matevž.
»Hruški je pozimi sneg nalomil vejo in jo grem odžagat.«
»Oče, pustite, to delo ni za vas! Še dol boste padli,« je branil Matevž.
»Eh, kaj bi to! Do tiste veje bom pa še prilezel in jo odžagal!« je svojeglavil Osojnik in odšel v sadovnjak. Prislonil je lestev k hruški in zlezel do nalomljene veje. Po nekaj potegih z žago po nalomljeni veji sejetaodčesnila in spodnesla lestev in z njo tudi Osojnika.
Matevž je zaslišal hreščeče lomljenje veje in trd padec. Potem se je zaslišalo obupno zateglo stokanje. Ko je pritekel pod hruško, je našel očeta ležati postrani čez lestev. Od bolečine je hropel in se poskušal opreti na roke, a jeomahnil nazaj brez moči. Odnesli so ga v hišo. Matevž je pohitel v dolino po zdravnika. Preden je prišel zdravnik, je Osojnik že izdihnil.
Smrt Osojnika je bil velik udarec za Osoje.
Takega pogreba Zadoljska dolina zlepa ni videla. Skoraj iz vsake hiše so prišli pogrebci. Pogrebni sprevod, krsto s pokojnim Osojnikom je množica pričakala pri starem, razpadajočem mlinu. Prišla sta tudi Grabnar in njegova žena. Zaradi ljudi sta prišla, da ne bodo govorili, kako ga je sovražil, da še na njegov pogreb ni hotel priti.
Z Osoj je naglo pobiralo delovno moč. Smrt gospodinje Marjane, pa smrt dekle Mete. Hlapca Mohorja so odpeljali v umobolnico. Napol gluha dekla Špelase je vrnila v kajžo k osamljeni in ostareli materi. In sedaj še smrt gospodarja Osojnika.
V vseh Osojnikovih rodovih niso bili nikoli brez hlapca ali dekle. To se je zdaj zgodilo prvič, odkar živi Osojnikov rod.
Od kapitulacije do prihoda okupatorja ni bilo nobene oblasti. Orožništvoje izginilo. Sovražne vojske ni bilo na spregled. V tem obdobju je vsak delal, kar se mu je zljubilo.
Minilo je teden dni, ko je nazadnje prišla na občino skupina italijanskih fašistov, in potem šele čez nekaj dni, da so prevzeli oblast. Sprva so Grabnarja odstavili, a so ga kmalu zopet postavili nazaj za župana. Tudi delo na žagi se je za kratek čas ustavilo, potem pa se je začelo zopet redno delo. Grabnarjev, moderniziran lesni obrat so pognali s polno zmogljivostjo. Italijani so bili že od ' nekdaj žejni in lačni les^.
Nikjer ni bilo posebno velikih zastojev in zmešnjav. Vse je teklo normalno, na občini, po ustanovah. Lahko so začeli kar delat. Vse je bilo že pripravljeno za novo politično upravo. Zamenjavali so dinarje za lire po tečaju 100 dinarjev za piškavih 30 lir, in tako takoj razvrednotili in osiromašili dinarske naložbe.
Imeli so sezname, da si boljših niso mogli želeti. Po teh so preverjali ljudi. Nekaj jih je zmanjkalo. Manjkajoče so si zaznamovali in začeli poizvedovati za njimi.
J
vaša zgodba
K0 RASTE DALJAVA
POMLAD je. Prav taka kot pred leti, ko si me pripeljal iz mesta sem v vas. Vonj zemlje mi je bil tuj, a ob tebi sem ga vzljubila. Prežel mi je vsako vlakence. Odstrl si mi drobne lepote: svežino jutra s škrjančkovo pesmijo, mavrico po dežju, lepoto glogovega cveta, pritajeno šepetanje noči... Vrvež mesta seje pogreznil v nič. Ostala je le vasica z razmetanimi njivami, s travniki, s klenimi, prijetnimi ljudmi, zdelom... Takrat je bilo z nama hrepenenje in upanje na jutrišnji dan.
... DRAGI! Saj ne vem, če ti še lahko rečem tako. Beseda, ki je imela včasih čarobno moč, je mrtva. Spet je pomlad, a v meni je vonj po zatohlem. Pritiskajo spomini iz prejšnih dni. Kako sem te ljubila! Zdaj pa, ko spet držim v rokah tvoje pismo, je v meni vse več hladnega šumenja. Zdi se mi, da ga raznaša še sapa, ki seje iztrgala iz temačnih globač, mlačna in vztrajna, da bi pregnala zimo.
Tujca sva. Med nama raste daljava. Strah me je tega, a pomoči ni. Izzvenela je tista melodija, ki sem jo čutila, ko sem prišla iz mesta. Zdaj je v meni krik. Krik, v katerega iztisneš vse, kar nosiš v sebi, krik čustev, ponižanj, razočaranj, krik iz nekega davnega pozabljenega brezna. Moram ga iztisniti iz sebe, ker hočem živeti.
... DRAGI! Pripeljal si me v svoj kmečki dom. Z materjo sva obdelovali polje, ti si hodil v tovarno. Že zgodaj sem opazila, da se te polašča nemir, nekaj se je plazilo po tebi, da si se vse bolj zapiral vase. Pa neučakan si bil. Vse na brž: novo hišo, nove hleve, avto, traktor. Še sina. Vse. Mati ti je prigovarjala, da naglica nikamor ne pripelje. Še veš, ko sem rodila? Kako pepelnat je bil tvoj obraz: dobil si dekletce. Bila ti je nekako odveč. Tvoja podoba, tvoja kri, pa je nisi sprejel z odprtim srcem. Še mati seje zgrozila; zašepetala mi je, da se je hudič strgal z verige in se naselil vate, pokrižala je sebe in otroka. Takrat je pognala v meni prva kal daljave, ki še sedaj raste.
Nataša je ubirala prve korake, ko se je iztrgalo iz tebe: »Odšel bom. Odšel v Nemčijo. Lov za markami.«
»Odšel?« se je odkrhnilo iz matere, v meni pa so besede zmrznile.
»Odšel. Poslopje je staro. Avto bi rad. Vse kliče po popravilu. Ne bom sto let gradil. Tudi živel bi rad. Eno samo življenje imam.«
Kako je butala kri v meni, spodjedala in odnašala je vse, kar sem prinesla v sebi s seboj iz mesta. Vlago sem čutila v očeh, mati si je lomila členke na rokah, trzala ji je ustnica, najino dekletce je stegovalo roke po tebi!
Silil si se k veselju, a tvoje oči so bile zastrte, vročične; v njih je nekaj raslo, nekaj slabega, bolnega, čemur nisem vedela imena.
... DRAGI! ko si me ob slovesu prižel k sebi, se meje polotil strahoten občutek, da se v meni lomi tisto najlepše: upanje na najino skupno prihodnost. Ti si bil ujet v nekakšno čudno gorečnost. Matije težko iztisnila iz sebe, da te odnaša hodournik.
Veš, kako sem te prosila, da bi ostal? Počasi bova vse napravila. Mati se je starala, otrok je ubiral prve korake, komaj sva dobro zaživela. Da bova delala in si tako ustvarila trden dom. Nisi me poslušal. Odšel si. In potem tvoja pisma. Besede ljubezni, strasti, domotožja. Tudi ti si prišel s polnimi usti besed o denarju, ki ti baje kar leti na kup. Govoril si in govoril, a nekaj tujega je velo iz tebe, iz tvojega glasu. V očeh si nosil odtujenost, naveličanost, bolne sanje.
»Ostani!« smo govorile vse tri bolj s pogledi, z gibi, s srcem kot pa z besedami.
Kar bruhnilo je iz tebe: »Potrpite vendar! Denarja bo kot peska. Prvi bomo v vasi.« Tvoje roke pa so imele svojo govorico, žuljave so bile, opraskane, členki trdi, koža na njih modrikasta, napeta. Odšel si.
... DRAGI! Se spominjaš? Pisem ni bilo več, obiskov tudi ne. Čez dolgo časa si spet prišel. O bogastu ne duha ne sluha. Materi si prinesel svileno ruto, hčerkici punčko, meni uro. To je bilo vse. Denarja ni bilo nikoli.
»Počakaj! Počakaj!« je bilo vse, kar si mi rekel.
»Ostani!« smo spet prosile.
»Ne! Tam zaslužim. Kaj naj počnem tu v tej revščini?«
Materin obraz seje še bolj zasejal z gubami, dekletce je zajokalo, v meni pa so se raztreščile vse tiste drobne malenkosti, ki so nama v začetku napolnjevale življenje. Daljava med nama se je raztegnila v divji rasti. Odšel si.
Kako me včasih udari spomin! Raztegne se kot hladna senca. Na materin pogreb si še prišel. S hčerkico sva te prosili s solzami v očeh: »Ostani!«
Pa si le zamahnil: »Ko bo dovolj denarja.« Dekletce je zbežalo iz hiše, mene je potegnilo na polje, med prve razgrnjene brazde. Poslal si še nekaj razglednic, med vrsticami so se drenjale tiste tvoje zoprne besede: Marke, marke, bogastvo...
Potem molk, med nama pa divja rast daljave. Spremenila sem se. Krčevito sem se trudila, da bi pozabila na tvoje poteze, na glas, da bi ubila tisti čas v sebi. Gube so pognale pod očmi, lica so bila udrta, ustnice so se stisnile. Pogledala sem se v ogledalo. Kaj sem videla? Tuj, hladen, postaran obraz, s katerega se je že zdavnaj odlepil smeh, da je bilo še moje dekletce nekam zavrto, prestrašeno. Ogledalo sem treščila ob tla, sesulo seje na koščke, z njim pa tudi moja utesnjenost. Kriknila sem: »To nisem jaz. Ne! Nočem biti!«
... DRAGI! Nekaj novega se je pognalo po meni. Šla sem med ljudi. Spet sem se znala smejati. S punčko sva zapeli. Ob mojem smehu seje spremenila, zdaj je kot metulj. Kot nora sem se zagnala v delo, šla sem v tovarno, obdelala sem vse njive. In zemlja, kot bi čutila mojo stisko, mi je dajala obilen sad. Do nje čutim posebno spoštovanje. Zemlja. Prepojila meje čez in čez. Zemlja. Beseda, ki nam pričara svetlobo in sence, glasove in barve, razpoloženje... Beseda, ki ima v sebi pravi vrelec življenjske sile.
Ti si me pripeljal k njej, tvoj molk meje še bolj povezal z njo. Daljava med nama pa raste.
Spet je pomlad, sonce se je razgorelo, pregnalo je vlago, meglo.Obšla meje želja, da bi razcefrala zadnje zoprne spomine v sebi... Trgala sem jih in trgala. Na drobne kosce. V meni se stopnjuje trdo prišepetavanje: »Tujca sva! Tujca!«
V ta čas je treščilo tvoje pismo:
»Invalid sem. Brez vsega: brez zdravja, brez denarja, brez moči, karte so ga požrle. Ne pusti me zdaj samega! Vrnil se bom. Me boš sprejela?«
' V meni je zato vonj po zatohlem.
... DRAGI! Tujca sva si. Daljava med nama še raste. Se bo rast kdaj ustavila? Ničesar ni med nama. Še spomini so zbledeli, umrli. Kako naj te sprejmem? Zdi se mi, da sva se že zdavnaj razšla. Ničesarsi nimava povedati. Če pa zamro besede, umre in zbledi še vse kaj drugega.
Kako naj te sprejmem? Vse med nama se je spremenilo v nekaj praznega, votlega... In daljava se še širi...
ANICA ZIDAR
\_________________________________________________________________________________ J
POTA
m s rn*/
sa
Zaradi tisočaka ob življenje
27-letni Janez Štine trikrat zabodel svojega prijatelja Ivana Klobučarja zapora — Usoden je bil sunek v votlo veno
Šest let
URŠNA SELA — Lanski 11. september je bil. V bifeju kmetijske zadruge na Ur-šnih selih sta vsak ob svoji mizi sedela Ivan Klobučar in 27-letni Janez Štine z Uršnih sel. Oba sta se sicer veliko družila, bila sta tudi velika ljubitelja pijače, ob tem pa oba tudi brez stalne zaposlitve, toda tokrat ju je ločeval majhen spor. Stineje namreč pred časom Klobučarju posodil tisočaka gotovine, ki gaje na vsak način hotel dobiti nazaj, poleg tega naj bi Klobučar glede Štineta govoril, da sije sam zažgal hišo. Vse to naj bi bilo krivo tragičnih trenutkov, do katerih je prišlo tisti večer.
dežurni poročajo
DOMA JE RAZGRAJAL — Novomeški miličnikiso 14. januarja pridržali do iztreznitve 19-letnega Miroslava Luliča iz Novega mesta. Mladenič, ki je bil že precej v rožicah, je doma razgrajal, tako da so ga pomirili šele miličniki. Zoper Luliča bo napisana ovadba sodnikirza prekrške.
KDO JE ODNESEL ORODJE? — Neznan storilec je v noči na 18. januar iz nezaklenjenega osebnega avtomobila 37-letnega Novomeščana Alojza Koširja odnesel več kosov avtomeha-niškega orodja. Vozilo je stalo parkirano na Kidričevem trgu v Novem mestu. Košir je zaradi tatvine oškodovan za okoli 100 tisočakov. Možje postave za storilcem še poizvedujejo.
RAZBIJALA PO BLOKU — 13. januarja so imeli novomeški miličniki opravka z 21-letnim Pilejem in leto dni starejšo Branko Poplašen (oba iz Gorenje Straže). Par je v stanovanjskem bloku na Drski zvonil in razbijal po vratih stanovalcev, ob tem pa spuščal tudi dokaj neartikulirane glasove. Navzlic opozorilom miličnikov, naj s takšnim početjem prenehata, sta pohod nadaljevala. Preselila sta se v stanovanjski blok na Ulici Slavka Gruma in imela tam reprizo omenjenega početja. Miličnikom tako ni preostalo drugega, kot da oba pridržijo, dokler se jima glavi ne zbistrita, napisali pa so jima tudi napotnico za obisk sodnikov za prekrške.
KANTE K DOSTOPNIM POTEM
NOVO MESTO — Obilica snega, ki smo mu vsi skupaj sicer nekaj bolj kos kot leta nazaj, povzroča nekaj težav tildi pri odvozu odpadkov. Delavci Komunale se trudijo, kolikor seleda, vendar vse ceste, ulice in poti niso primerno očiščene, da bi bile dostopne in prevozne za smetarski tovornjak. Komunala prosi za razumevanje, dokler zaradi takšnih razmer ne more povsem normalno odvažati odpadkov. Hkrati prosijo ljudi, naj v dneh, ko nekje odvažajo odpadke, spravijo kante dodostopnih poti in v tem primeru bodo odpadke pobrali. Ljudi pa velja še opozoriti, naj v kante ne stresajo še vročega pepela, pomešanega z žerjavico. Zaradi tega se vžgejo drugi odpadki, pri čemer se uničujejo kante in smrdi, vsa zadeva pa potem primrzneh kanti in je komunalci ne morejo spraviti ven brez vsake poškodbe kante.
Nekaj po 22. uri, ko vrata bifeja zapirajo, je lokal najpreje zapustil Ivan Klobučar, ki jebilprecej vinjen, saj je analiza pokazala, da je imel v krvi kar 3,99 promila alkohola, malo za njim pa še Janez Štine, ki je bil za spoznanje treznejši; v krvi so mu namreč namerili 2,16 promila alkohola. Klobučar seje napotil proti domu, a ga je med hojo po lokalni cesti med Novim mestom in Dolenjskimi Toplicami v Uršnih selih Štine dohitel. Terjal je od njega, naj mu vrne tisočaka, vendar je Klobučar zatrjeval, da denarja nima pri sebi. Med prerekanjem sta se ustavila še pri hiši Dušana Ravbarja, kjer so kuhali žganje, vendar pijače nista poskusila, pač pa je Klobučar tam zamenjal neko uro za dva tisočaka
gotovine. Od tam je nadaljeval pot proti domu, za njim pa seje odpravil tudi Štine, čeprav stanuje povsem na drugem koncu vasi. Na Uršnih selih, pri hiši številka 135, je nato prišlo do tragičnega obračuna. Štine je namreč od Klobučarja vnovič terjal posojeni denar, ko pa mu ga ta ni hotel izročiti, je izpod hlačnice potegnil z gumico pripet kuhinjski nož in z njim od zgoraj navzdol najmanj trikrat močno zabodel Klobučarja v trebuh. Po mnenju izvedenca je bil usoden sunek v votlo veno, zaradi katerega je Klobučar v nekaj minutah izkrvavel in umrl.
Zaradi omenjenih dogodkov seje prejšnji teden Štine znašel pred senatom novomeškega sodišča, ki mu
Zakaj pred sodišče ni prišlo dobro ime?
O denarni kazni Emoni Dolenjki in njihovi reakciji na pisanje o ugotovitvah inšpektorjev
Verjetno bi tudi mi pozabili na dogodke, ki segajo že krepko v lansko leto, točneje v mesec oktober, če nas nanje s svojim ravnanjem ne bi spomnili v novomeški Emoni Dolenjki sami. V začetku oktobra smo namreč objavili poročilo o ugotovitvah novomeške uprave inšpekcijskih služb, ki so na posredovanje stranke odvzeli vzorce kranjskih klobas in prekajenega svinjskega kareja v Dolenjkini samopostrežni trgovini v Šmihelu. Tako klobase kot kareji so bili pokvarjeni, to je nedvoumno pokazala analiza novomeškega Zavoda za socialno medicino in higieno ter nato še na zahtevo Dolenjke v Ljubljani opravljena superanaliza spornih Živil,:	i.J	.vjji.	s.AoA
Inšpektorji sso seveda zoper Dolenjko podali kazensko ovadbo temeljnemu javnemu tožilcu, sle-dnji pa j e zaradi prodaje oporečnih in za uživanje neprimernih živil zoper krivce napisal obtožni predlog sodišču. Razpisani sta bili že dve glavni obravnavi, vendar odgovornih iz Dolenjke, tozd Engro-Detajl, nanje ni bilo. Bojda je bi! vmes opravičljiv razlog, toda tudi tretja obravnava na sodišču minuli teden je minila brez udeležbe odgovornih oseb iz Dolenjke. Sodišče je navzlic temu, saj je krivce zaslišalo že prej, svoje delo opravilo in izreklo kazni. Po
sodbi, ki pa še ni pravnomočna, morajo v Dolenjki zaradi omenjenega gospodarskega prestopka plačati 450.000 din kazni, odgovorni osebi pa po 30.000din. K tako visoki kazni sta svoje prispevala predkaznovanost Dolenjke za tovrstne prestopk eter seveda teža dejanja.
Toliko o tem, ne moremo pa. da se sedaj ne spomnimo reakcije Dolenjke na naše oktobrsko pisanje o ugotovitvah novomeških inšpektorjev. V dopisu, ki je na naš naslov prispel 12 dni po objavi zapisa in ki ga je podpisat vodja tozda Lado Jaki, med drugim piše:»Z objavo članka ste prekoračili vaše pravice obveščanja občanov in s tendencioznim prikazovanjem dejanskega stanja žalili našo čast in dober ilgledter nam siempdkhde-jali skoraj nepopravljivo Škodo. Vsled zgoraj navedenega zahtevamo, da na prvi (!) strani vašega lista objavite ustrezno opravičilo za neopravičen in neutemeljen napad nadobro imein čast naše organizacije, v nasprotnem bomo prisiljeni zahtevati sodno varstvo naše pravice."
Še dobro, da v Dolenjki ne trdijo, da smo pokvarjene kranjske klobase in prekajen svinjski kare prodajali v uredništvu Dolenjskega lista. Krivda novinarjev bi bila tako popolna.
B. BUDJA
Z noži in stoli nad miličnike
Obsojena skupina Romov, ki je lanskega avgusta napadla miličnike — Repriza mesec kasneje — Trije v zapor, štirim pogojne kazni
NOVO MESTO — Pravi romski dan je bil na sodišču, ko je bilo razpisano sojenje zoper sedmerico stanujočih v romskem naselju Žabjek v Novem mestu: 42-letnega Vinka Brajdiča, 38-letnega Janeza Kovačiča-Romana oba sta bila v priporu od lanskega 6. spetembra, 23-letnega Elka Hrvojiča, 25-letnega Romana Brajdiča-Braneta, 37-letno Nado Kovačič, 41-letno Zofko Brajdič in 35-letnega Marka Stojanoviča. Obtožnica jih je bremenila napadov na miličnike, preprečevanja dela uradnim osebam in številnih groženj celo z umorom.
Ustavimo se najprej ob dogodkih lanskega 17. avgusta na veseličnem prostoru v Prečni. Okoli 1. ure ponoči, ko so prireditelji veselice licitirali odojka, je Vinko Brajdič ob podpori večje skupine neugotovljenih Romov oviral licitacijo, ob tem pa vpil, naj dajo odojka njim, sicer si ga bodo sami vzeli. Višek njegovega početja je bil, ko je brez vzroka napadel miličnika in vodjo redarjev na veselici Karla Sikoška, ga zbil na tla,
ŠE ENA ZAHVALA KRŠKI UNZ
ARDRO PRI RAKI — Po zaslugi hitre in uspešne intervencije krške UNZ neuspeli novoletni rop v Ardru pri Raki ni ostal brez odmeva tudi zunaj naših meja. V torek je naše uredništvo poklicala Marica Paunkoska, rojena Polimac, ki ima stalno prebivališče v Ardru pri Raki, vendar je ta čas na začasnem delu v Zahodni Nemčiji. V imenu oškodovanega Franca Lekšeta, ki so ga oropali, kot smo že pisali, za 120 starih milijonov, 2.450 zahodnonemških mark in 400 kanadskih dolarjev, se zahvaljuje organom UNZ za hitro in temeljito akcijo, s katero jim je uspelo le dobro uro po dejanju prijeti oba storilca in ju spraviti za zapahe.
ko pa se mu je ta izmuznil, ga je zasledoval z nožem v roki. Približno v istem času se je na veseličnem prostoru z nožem v roki pojavil tudi Elko Hrvojič, nič manj hitro pahista bila na mestu dogajanj miličnika novomeške PM Branko Drkušič in Drago Kobe. Hrvojiču sta seveda hotela odvzeti nož in nasilneža odpeljati na postajo milice, takrat pasov akcijo stopili Vinko Brajdič, Janez Kovačič-Roman, Roman Brajdič-Brane, Marko Stojanovič in Nada Kovačič. Skupaj so napadli miličnika, ki sta Elka že uklenila, vendar jima je ta kasneje z lisicami na rokah ušel. Romi so se nad Drkušiča in Kobeta spravili s steklenicami, deskami, podstavki za klopi. Tako je Brajdič vrgel Drkušič v čelo steklenico, Janez Kovačič pa je s podstavkom klopi poškodoval Kobeta. Hrvojiču so tako resda omogočili beg, a ne za dolgo. Kmalu se je namreč znašel za zapahi, ta čas pa prestaja kazen v celjskih zaporih zaradi ropa.
Vinko Brajdič in Janez Kovačič-Roman pa imata na vesti še en obračun z miličniki. Bilo je lanskega 5. septembra okoli 19. ure, ko je bila novomeška PM obveščena, da dva Roma v gostinskem lokalu v Prečni kršita javni red in mir, fizično pa sta napadla tudi Antona Megliča. V
je predsedovala Nataša Gluhar-Križmančič. Preiskava in obravnava sta v celoti potrdila tak razplet dogodkov, Štine pa je v svoj zagovor navedel, da Klobučarja ni imel namena umoriti, pač pa zgolj prestrašiti ga. Ob tem velja zapisati tudi pričevanji Vlada Rauha in Dušana Ravbarja, ki sta bila prva na kraju zločina, saj je šel Rauha Štine celo sam iskat in mu povedal, kaj jestoril. Po njunih besedah je Štine dajal videz ravnodušnega človeka, ki mu je popolnoma vseeno, kaj je storil.
Ob upoštevanju tega, da jebil Janez Štine vinjen, da je podpoprečno umsko sposoben in da gre za osebnostno motenega človeka, gaje senat sodišča obsodil na 6 let zapora, v kazen pa mu vštel tudi pripor, ki ga je sodišče seveda podaljšalo do pravnomočnosti sodbe.
B. BUDJA
Sevniški cestarji dobili prve -bitke s snegom
Govori vodja cestne službe Alojz Lipoglavšek
SEVNICA — Cestna služba pri sevniški krajevni skupnosti je ob izjemnih naporih delavcev dobila prve letošnje bitke s snegom. Strojnik Vinko Govekar je bil te dni z grederjem tudi po 16 ur na cestah v sevniški občini in po njegovi zaslugi ter zaslugi vodje cestne službe Alojza Lipoglavška v teh dneh, ko nas je presenetila snežna ujma, ni bilo neprehodnih pomembnejših prometnic.
Z manjšim plugom za pločnike, ki mu pravijo komunalec, so dobro očistili pločnike v mestu, seveda pa so nekateri lastniki hiš in stanovalci spet pozabili na svoj del naloge, ali jim pa lopata ne diši. Snega je toliko, da ga morajo s kamioni odvažati v Savo, da bi se pripravili za nov spopad z običajnim spremljevalcem zime. Na voljo imajo tudi velik na-kladač in posipač, pogodbeno pa imajo najete tudi stroje obrtnikov.
Osrednji slovenski dnevnik Delo je minuli teden na 2. strani objavil daljši prispevek pod naslovom »Zavarovanje za zapornike", v katerem je moč prebrati tudi tele vrstice:
»Sicer pa je pogovor novinarjev s predstavniki republiškega sekretariata za pravosodje sodiI med tiste akcije sekretariata, ki naj bi prispevale k podružbljanju tudi na tem področju. To je bila namreč
Le nekateri primerni za podružbljanje?
ena izmed zahtev slovenske skupščine v stališčih, ki jih je sprejela pred nekaj tedni, ko so zbori obravnavali analizo uresničevanja zakona o uveljavljanju kazenskih sankcij.«
Marsikaj zanimivega je lahko izbrani krog novinarjev izvedel v pogovoru z Janezom Zajcem, republiškim sekretarjem za pravosodje in upravo, med obiskom odprtega oddelka ljubljanskih
zaporov na Igu, del tega je‘bilo moč razbrati tudi iz omenjenega zapisa v Delu. Žal pa je bilo iz njega moč razbrati še nekaj. Zahteva slovenske skupščine po podružbljanju pravosodnega sistema je dokaj logično nadaljevanje demokratizacije tudi na tem področju, le da tokratna poteza republiškega sekretariata za pravosodje in upravo tega ne potrjuje v celoti. Nismo namreč prej naključno zapisali, da je v pogovoru z republiškim sekretarjem sodeloval izbrani krog novinarjev. V svoji skromnosti smo vendarle mnenja, da lahko kakšen drobec k podružbljanju našega pravosodnega sistema prispeva tudi časopis, ki izhaja vsak teden v domala 30 tisoč izvodih in ki ga bere vsaj 200 tisoč občanov. V mislih imamo seveda Dolenjski list, ki pa tokrat svojega poslanstva ni mogel opraviti iz enostavnega razloga, saj je za obisk slovenskih novinarjev na Igu in razgovor s predstavniki republiškega sekretariata za pravosodje in upravo izvedel šele iz poroči! v časopisju in na televiziji.
BOJAN BUDJA
KDO GA JE VIDEL?
NOVO MESTO — Lani 23. decembra je odšel neznano kam Franc Juršič iz Velikega Pod-ljubna 20, star 24 let in zaposlen v DO Gorjanci. Juršič je visok okoli 175 centimetrov, čokate postave in ovalnega obraza, ima pa kostanjeve lase in rjave oči. Pogrešani je oblečen v dolge sive hlače, pulover (na »V« izrez) ' rj^ve barve, črno vetrovko, obut pa je 'v črne usnjene gležnarje na vezalke.
Vse občane, ki bi pogrešanega morebiti videli ali o njem karkoli vedeli, naj to takoj sporoče na najbližjo postajo milice ali na novomeško UNZ, telefon 92 ali 21-080.
Za umor deset let zapora
Končano sojenje Ludviku Lazarju iz Kočevja — Lanskega 5. avgusta umoril Ljudmilo Lavrič
intervencijski patrulji sta bila miličnika Milan Kranjc in Mihael Majerle. Ko sta hotela nasilneža prijeti, sta ju Brajdič in Kovačič napadla s stoli in poškodovala, vendar so oba ob pomoči kolegov v uniformah še isto noč prijeli. Ob tem naj omenimo, da sta bili Nada Kovačič in Zofka Brajdičtisti, kistaposkuša-li zasledovanje obeh Romov na vsak način preprečiti. Izzivali sta miličnike, jim grozili, jih celo vlekli za oblačila, vendar zaman. Brajdič in Kovačič sta bila še isto noč okoli 1. ure že za zapahi.
In za kakšne kazni seje odločil senat novomeškega sodišča, ki mu je predsedovala Milojka Gutman? Vinko Brajdič je bil obsojen na 2 leti zapora, Janez Kovačič-Roman na 1 leto, Elko Hrvojič je dobil za to dejanje 6 mesecev zapora, skupno z že drugo pravnomočno kaznijo pa 1 leto in 4 mesece zapora, medtem ko je bil Roman Brajdič-Brane obsojen na enotno kazen 5 mesecev zapora. Vsi ostali so dobili pogojne kazni: Marko Stojanovič 3 mesece, pogojno za 2 leti, Zofka Brajdič 2 meseca, pogojno za 1 leto, ter Nada Kovačič enotno kazen 4 mesece zapora, pogojno za 2 leti. Zapišimo še, da so obtoženci priznali le malo tega, krivdo so valili na druge, pri tem pa delali tako nedolžne obraze, kot da so krivci drugi, oni pa žrtve. Kakorkoli že, sodišče je imelo na voljo več . kot dovolj dokazov in prič za izrek kazni, sodba pa še ni pravnomočna.
B. B.
KOČEVJE — Pred slabim mesecem se je, kot smo že na dolgo poročali, na zatožno klop kočevskega sodišča usedel 53-letni kmetijski tehnik Ludvik Lazar iz Kočev ja, ki ga je obtožnica bremenila umora in krive ovadbe. Zaradi zahteve Lazarjevega zagovornika, da sodišče zasliši še nekaj novih prič in da si ogleda stanovanje obtoženca ter umorjene Ljudmile Lavrič, je bilo sojenje preloženo, nadaljevalo pa se je te dni, ko je bila tudi izrečena sodba.
Ponovimo na kratko usodne dogodke. Lanskega 5. avgusta sta Lazar in Lavričeva skupaj z nekaj prijatelji praznovala rojstni dan v stanovanju na Trgu Zbora odposlancev 16 v Kočevju. Ko so gostje odšli, je Lazar pretepel Lavričevo, pri tem pa ji prizadejal tako hude poškodbe, da je slednjim po nekaj dneh v bolnišnici podlegla. Na prvem sojenju seje obtoženi izgova-
DNfii NA$i
M, fr/
rjal na neznance, češ da so potem, ko so gostje odšli, potrkali na vrata, ko pa j i m j e odpr 1, ga j e ede n u da ril s pa-lico po roki, nato paše po vratu, da se je onesvestil. Zjutraj, ko seje prebudil, je našel Lavričevo ranjeno in poklical miličnike.
Senat sodišča po opravljenem obširnem dokaznem postopku takšni verziji dogodkov seveda ni mogel verjeti, kajti znano je bilo tudi, da se je Lazar nad Lavričevo že prej kar sadistično izživljal. Senat peterice je Lazarja spoznal za krivega umora in ga obsodil na 10 let zapora. Sodišče je ob tem upoštevalo, da je bil že prej večkrat pred sodniki, daje z Lavričevo surovo ravnal, da je šlo za zavesten umor, ne nazadnje pa tudi dejstvo, daje bilo v Kočevju inok-olici samo v zadnjem letu kar 6 umorov ali poizkusov umorov. Pripor, v katerem je bil Lazar od lanskega 16. avgusta dalje, mu je vštelo v izrečeno kazen, hkrati pa ga podaljšalo do pravnomočnosti sodbe.
J. PRIMC
Vnukinja mrtva, stara mama ranjena
V ponedeljek huda prometna nesreča pri Grad- _____________cu______________
GRADAC — V ponedeljek, 19. januarja popoldne, je prišlo na regionalni cesti med Metliko in Črnomljem pri Gradcu do hude prometne nesreče, v kateri je izgubila življenje 6-letna Tanja Štamfer iz Križevske vasi 17.
Tanja je v ponedeljek okoli 14.45 skupaj s staro mamo, 57-letno Antonijo Jesih iz Gradca, in z 58-letno Stanislavo Starešinič, prav tako iz Gradca, pešačila ob desni strani ceste v smeri proti Črnomlju. Hodile so ena za drugo, takrat pa je za njimi z osebnim avtomobilom pripeljal 35-letni Anton Pezdirc iz Krasinca. Pešakinje je dohitel na levem preglednem ovinku in takrat opazil, da se mu približuje tovornjak. Pričel je zavirati, vendar ga je zaradi neprimerne hitrosti glede na slabo in zasneženo vozišče zaneslo nadesno v pešakinje. Trčenje j&bilo usodno za Tanjo, ki jo je najprej : vrglo na pokrov motorja in nato odbilo v sneg ob cesti. Hudim poškodbam je podlegla na kraju nesreče, lažje poškodovana pa sta bili tudi njena stara mama Antonija Jesih in Stanislava Starešinič.
PLAČAL ZLATO, DOBIL PLOČEVINO
NOVO MESTO — V Novem mestu sta se 17. januarja pojavila 30-letni Asim Velagič iz Karade pri Bugojnem in 24-letni Esad Pehlič iz Dolnje Koprivne pri Cazinu. Možakarja sta v Novo mesto pripotovala iz Kranja, tukaj pa hotela po hišah in ulicah prodajati razne verižice in drug nakit. Pri svojem poslu sta bila očitno dovolj doma, njuno pregovarjanje pa dovolj prepričljivo, da sta že na začetku svoje poti v hotelu Metropol prodala nekemu občanu verižico, ki je bila vredna kvečjemu pet stotakov, kar za 5.000 din. Njuna kupčija na srečo ni trajala dolgo, saj so zanjo izvedeli tudi miličniki.
ZGUBLJENI V ROGU
KOČEVJE—Preko Novegamesta prihajajo v Kočevje iz raznih krajev države poslovni partnerji kočevskih podjetij, spet drugi s tovornjaki vozijo v Kočevje razno blago. Pogosto pa se zgodi, da se izgube in tavajo po Rogu ali drugod Vzrok za te zapletljaje je gotovo pomanjkljiva oznaka smeri za Kočevje. Od Novega mesta do Koče-ičevi, u. Ct
bo za Cestno podjetje Novo mesto prevelik strošek, naj bi postavili še kakšnega.
P-c
vja opozarja na smer proti Kočevju le en smerokaz, in sicer na Dvoru. Če ne
TRČENJE NA ZASNEŽENI CESTI — 28-letni Franc Stupica s Slatnika je 14. januarja okoli 9.15 peljal tovornjak po magistralni cesti iz Ljubljane proti Zagrebu. Ko je prispel do vasi Jezero, je dohitel drugo tovorno vozilo, ki gaje upravljal 37-letni Jože Škof iz Boldraža. Slednji je prav takrat zmanjševal hitrost, karpaje FrancStu-pica prepozno opazil. Zaradi prevelike hitrosti gaje na zasneženem vozišču ob zaviranju zaneslo v zadnji del Škofovega tovornjaka. Na srečo se je trčenje končalo brez telesnih poškodb, materialno škodo pa so ocenili na več kot poldrugi milijon dinarjev.
ZARADI PREVELIKE HITROSTI V PEŠAK1NJO — 14. januarja ob 19. uri se je 40-letni Marjan Pangerc iz Velike Loke peljal s svojim golfom po cesti iz Dolenje Nemške vasi proti Trebnjemu. Zaradi prevelike hitrosti ga je v Trebnjem ob zaviranju pričelo zanašati, tako daje s prednjim desnim blatnikom trčil v pešakinjo, 25-letno Darjo Slak iz Trebnjega. Dekle seje v nezgodi hudo poškodovalo in so jo prepeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico. O moči udarca pove tudi podatek, daje bilo na zviti pločevini za 150 tisočakov škode.
M
Tudi s smučišča pred sodnike
Kako je na smučiščih poskrbljeno za varnost? — Letno proti kršiteljem borih
17 prijav — Smučarska zveza spi _
Miličniki na naših smučiščih niso več novost in nemara gre prav njihovi prisotnosti pripisati, da kakšnih hujših nesreč med smučanjem v letošnji, doslej sicer zelo kratki sezoni šeni bilo. Seveda to še zdaleč ne pomeni, da na naših smučiščih ni kršiteljev, tistih, ki ogrožajo varno smuko drugih, resje le, da kršiteljev ne prijavljamo. Po podatkih republiškega sekretariata za pravosodje dobijo sodniki za prekrške v Sloveniji vsako leto borih 17 prijav, prav izjemne pa so kazenske ovadbe. Vse to sev eda postavlja vprašanje, ali je smučarjem poznana kaznovalna politika na smučiščih ter ali so z njo dovolj seznanjeni redarji.
Pravni režim na naših smučiščih urejajo Zakon o varnosti na javnih smučiščih, Zakon o žičnicah in vlečnicah ter Pravilnik o redu in znakih ter rediteljski službi, v njih je tudi natančno opredeljeno, za kakšno kršitev mora smučar odšteti denarno kazen, ki znaša med 200 (!) in 1.000 din, ter kdaj kaznovati upravljavca smučišča ali odgovorno osebo s kaznijo, ki znaša 500 do 3000din. Že na prvi pogled je jasno, da gre za smešno nizke vsote, ki kakšnega posebnega preventivnega učinka zagotovo ne morejo imeti, res pa je, da bodo v kratkem vse naštete zneske revalorizirali. Seveda pagrevvsehomenjenihdejanjih le za prekrške, kaj lahko pa j ■
smučar obtožen tudi kakšnega kaznivega dejanja, denimo povzročitve smrti iz malomarnosti, prizadejanje lažjfe ali hude telesn,e poškodbe iz malomarnosti, povzročitve splošne nevarnosti, opustitve pomoči in še bi lahko našteva-
li.	V teh primerih kazenski zakonik prav nič ne ločuje smučarjev od drugih storilcev tovrstnih dejanj, temu primerne so seveda kazni. Drugo pa je kajpada vprašanje, kako lahko kazni vplivajo na zmanjšanje takih kaznivih dejanj, ko je vendar jasno, da gre v večini primerov za tipično malomarnost.
Očitno dejstvo, da danes smuča že domala vsak četrti Slovenec, kar pomeni blizu 450 tisoč smučarjev.
slovenske smučarske zveze ni predramilo, da bi poleg vrhunskega tekmovalnega smučanja naredila kaj tudi za rekreativce, pa najsi gre za kontrolo smučišč, zaostritev odgovornosti njihovih upravljavcev, pravilen izbor smučarske opreme ali vzgojo. Prav slednji je bil dan v zadnjem času premajhen poudarek, dejstvo, da gre skozi smučarske šole in njihove učitelje na leto kar okoli 30 tisoč otrok, pa premalo izkoriščeno.' Še danes je marsikje med smučarskim tečajem dosti več pozornosti posvečene učenju tehnike obvladovanja smučarskih veščin kot pa vzgoji za varno smuko. Upajmo le, da bo kaj na tem področju premaknila novost, ki pa to pravzaprav ni več, da morajo kandidati za učitelje smučanja opraviti tudi obvezen izpit iz varnosti in odgovornosti pri vodenju smučarskih tečajev. Vse našteto kaže, da kake usklajene akcije, ki naj bi povečala varnost na naših smučiščih, le ni, in čas bi že bil, da se tega zave tudi Smučarska zveza Slovenije.	g	g
ROKOMETNA ŠOLA V NOVEM MESTU
NOVO MESTO — Novomeški rokomet je pred dnevi prejel novo priznanje: dolenjska metropola bo namreč gostitelj slovenske rokometne šole, ki bo potekalaod 22. do
25.	januarja. Udeležilo seje bo približno 130 ligaških trenerjev iz vse Slovenije, kot demonstratorja pa bosta v času šole nastopili moška in ženska mladinska reprezentanca Slovenije. Mladinci bodo gostje novomeške 1MV, mladinke pa tovarne zdravil Krka. Strokovni vodja šole bo Janez Štrukelj, njegova pomočnika pa prav tako priznana rokometna delavca Tone Goršič in mag. Cveto Pavšič, ki bosta vodila tudi posebno okroglo mizo o ■rokometu.
LOPATIČEVA IN ROVAN ŠPORTNIKA LETA
BREŽICE — Ob proglasitvi Za športnika leta v brežiški občini sta doživela Vladka Lopatič in Aljoša Rovan navdušen aplavz polne dvorane športnikov in ljubiteljev športa, zbranih konec tedna v domu JLA. Za uvrstitev od prvega do tretjega mesta na prvenstvih v republiki so dobili priznanja: Občinske zveze za telesno kulturo, Mojca in Jani Maričič, Vladimir Kevo, Nataša Avšič, Boris Antolovič, Zvonko Milak, Vlado Kurajič, Mišo Molijevič in Srečko Denžič. Med ekipami so si prislužili priznanje Avto-moto društva Brežice za zmago ekipe na slovenskem prvenstvu v moto-krosu (v kategoriji 250 ccm)inpionirskaekipa planinskega društva Brežice za prvo mesto v orientaciji. Na prireditvi v domu JLA so se zvrstili na odru nastopi obetajočih atletov iz osnovne šole, nastopi karateistov, skupine za izrazni ples in dveh plesnih parov iz srednje šole.
TURNIR V MALEM NOGOMETU
TREBNJE — OO ZSMS Tesnila iz Velike Loke organizira 7. in 8. februarja turnir v malem nogometu, ki bo potekal v telovadnici trebanjske osnovne šole. Startnina znaša 7.000 din, nakažete pa jo lahko na žiro račun številka 52120-679-12893. Štiri prvouvrš-čene ekipe čakajo denarne nagrade. Prijave sprejema Bojan Bukovec, telefon (068)44-301, int. 28. Zadnji rok za prijave je 2. februar, do 18. ure, ko bo v gostilni Pavlin v Trebnjem tudi žrebanje parov.
TRIGLAV-NOVOLES 101:99 (47:42)
KRANJ — Podobno kot Pionirjevi odbojkarji so tudi Novole-sovi košarkarji na sobotno gostovanje odpotovali z najmanjšim možnim številom igralcev. Vsega pet Novomeščanov je prispelo v Kranj na prvenstveno srečanje 12. kola 1. SKL, pa vendar so bili blizu tega, daseizKranjavrnejozobema točkama. Novolesovci. so namreč vse od 7. minute drugega polčasa imeli igro in rezultat v svojih rokah, v razburljivem finišu pa so nato tesno klonili. Za Novolessodosegli koše: Pintar 22, Vučkovič 28, Se-ničar 12, Golobič 11, Plantan 26. V sobotnem, 13. kolu igrajo Novo-meščani doma z Libelo.
Kolesarski zaplet blizu razpleta
Bosta Majes in Zano-škar oproščena suspenza?
Ljubiteljem kolesarstva je gotovo bolj ali manj znana novica, ki je lanskega novembra presenetila javnost. Kolesarska zveza Jugoslavije je namreč po kaj čudnem postopku suspendirala dva znana kolesarska delavca, Zvoneta Zanoškarja iz ljubljanskega Roga in Jožeta Majesa iz novomeškega KD Krka, z imeni katerih so uspehi našega kolesarstva zelo tesno povezani. Informaciji namenoma nismo posvečali pozornosti, kajti na mestu je bilo pričakovati, da pri takšni odločitvi ne bo ostalo, še posebej, ker sta se tako Zanoškar kot Majes pritožila. Tudi tokrat ne bomo posegli v ozadje spora ter tako kalili navideznega miru v kolesarskih vrstah, kar pa seveda nikakor ne pomeni, da bo javnost ostala prikrajšana za celovito informacijo. A počakajmo z njo do končnega razpleta neljubih dogodkov.
Tokrat le nekaj o zadnjih dogajanjih v kolesarski zvezi, ki vendarle kažejo, da je zaplet zelo blizu razpletu. Znano ježe, da je slovenska kolesarska zveza zahtevala ukinitev suspenza, prav tako pa je znano, da je KZJ ustanovilo posebno častno razsouišče, kije tedni, resda v precej okrnjeni sestavi, Majesa in Zanoškarja zaslišalo. Začuda ni bilo zraven delegata iz Slovenije — slednji je raje odpovedal sodelovanje v razsodišču — in predsednika jugoslovanske zveze Kuzmanovskega, kar kaže. da nekateri vendarle spoznavajo svojo zmoto. No, ne glede na to bo častno razsodišče svoje mnenje povedalo že v kratkem, po vsem sodeč, tudi po izjavi Vlada Janžiča, predsednika slovenske kolesarske 'zveze, ki je zatrdil, da smo nesporazume v Sloveniji sposobni rešiti sami, brez posredovanja osrednje zveze, pa bi bila vsakršna druga odločitev kot oprostitev suspenza Maje-su in Zanoškarju malodane čudna, da ne zapišemo še kaj hujšega.
B.	B.
»Kar sem se naučil, ne morem pozabiti«
Ivan Žlogarje že več let prvak na regijskih tekmovanjih štabov TO
Novomeščani so bili v nedeljo gostitelji republiškega prvenstva v ciklokrosu — Pri
* članih zmaga Sandija Papeža
ČRNOMELJ — Ivan Žlogar iz Črnomlja seje za strelstvo odločil že kot mizarski vajenec pred skoraj trem i desetletji, in sicer iz veselja do orožja. Začel je pri občinski strelski zvezi Črnomelj, do odhoda k vojakom pase je že toliko izuril, da seje v vojski odrezal kot zelo dober strelec.
Ko se je vrnil domov, je bil vrsto let občinski prvak v streljanju z zračno puško, pravi pa, da je še vedno kos tistim, ki se sicer redno ukvarjajo s strelstvom. V strelski zvezi sedaj namreč ne trenira več, ker nima časa, čeprav ga še vedno vleče nazaj.
»Vendar strelstva le nisem povsem opustil. Sem pripadnik teritorialne obrambe in že vrsto let nastopam na regijskih tekmovanjih štabov TO Dolenjske, v glavnem z vojaško pištolo, včasih pa tudi z vojaško puško,« pove Žlogar. Vsa zadnja leta je bil na teh tekmovanjih prvi, tako tudi lani decembra ob dnevu oboroženih sil.
Zanimivo je, daseČrnomaljci na regijsko tekmovanje ne pripravljajo preveč temeljito, pa vendar sta lani in predlani tudi Tine Željko in Marjan Mihelič ekipno osvojila prvo mesto v streljanju z avtomatsko puško. »Ko pride razpis za tekmovanje, imamo le krajše priprave, ki zame zadostujejo, kajti kar sem se naučil, to znam in tega v enem letu ne morem pozabiti. Za strelca je pomembno, da ima močne roke, te pa si kot mizar krepim vsak dan,« pove iz izkušenj Ivan.
M. B.-J.
OPRAVILI S PROGO IN SNEGOM — Najboljši slovenski kolesarji so se v nedeljo v Novem mestu pomerili za republiške naslove v ciklokrosu. Navzlic debeli snežni odeji in sneženju so tekmovalci uspešno opravili s progo, največ uspeha pa so imeli, kot je bilo tudi moč pričakovati, kolesarji domače Krke. Pobrali so več kot polovico možnih medalj, od teh tudi tri zlate za zmage v konkurenci mlajših in starejših mladincev ter članov. Na posnetku je tekma starejših mladincev, v ospredju pa z belo kapo Novomeščan Turk, kije bil na koncu peti. (Foto: B. Budja)
Kar devet medalj ostalo doma
Ivan Žlogar
Podelili priznanja 25. jubilejnih delavskih iger novomeške občine — Največ pokalov za Krko
Končan prvi del prvenstva v II. zvezni odbojkarski ligi — zahod — Novomeščani na 9. mestu — Poraz v zadnjem kolu
Krka skupni zmagovalec
Po prvem delu štiri zmage
Z zadnjim, 12. kolom so v soboto sklenili jesenski, bolje rečeno zimski, del prvenstva predstavniki v zahodni skupini
II.	zvezne odbojkarske lige. Po pričakovanju so igralci novomeškega Pionirja v soboto ostali praznih rok, saj so potovali v Osijek k ekipi Željezničarja, ki jeedina neporažena vrsta po prvem delu prvenstva in seveda tudi jesenski prvak.
ŽELJEZNIČAR — PIONIR 3 :0 (3, 12,5) — Novomeščani so v Osijek odpotovali z vsega šestimi igralci, tako da je bilo že vnaprej jasno, da gostitelji ne bodo imeli težkega dela. To je najbolje pokazal že prvi set, v katerem so Osiječani gostom oddali vsega 3 točke, tako da je trener gostiteljev dal v nadaljevanju priložnost tudi mlajšim, neizkušenim igralcem. Novomeščani so to
seveda spretno izkoristili in bili celo na tem, da Željezničarju odvzamejo četrti niz v prvenstvu, saj so vodili že z 9:3 in 12:10, vendar so za Osiječane ponovno zaigrali najboljši in preprečili morebitno presenečenje. Zadnji nizjebil nato še zgolj formalnost.
Za Novomeščane so nastopili Prah, Koprivnik, Travižan, Goleš, Resnik in Petkovič, ki je bil po poročilih iz Osijeka tudi najboljši v Pionirjevi vrsti. Končna lestvica prvega dela prvenstva je sedaj takšna: 1. Željezničar 24 točk, 2. Ljubinje 22,3. Jedinstvo 16... 8. Me-talac 10, 9. Pionir 8, 10. Pakrac Papuk 8, 11. Rijeka6,12. Fužinar4,13.Zadar 2 točki.
V prvem spomladanskem kolu, ki bo na sporedu 14. februarja, igrajo Novomeščani doma z bivšim prvoligašem, ekipo Jedinstva Interplet.
popolni. Srečko Glivar zaradi operacije ramena še zmeraj ni sposoben za hujše napore in je tokrat dirko spremljal s pločnika. Kot je bilo pričakovati, je zlato pripadlo Sandiju Papežu, medtem ko je bil njegov klubski in reprezentančni kolega Jože Smole drugi.
REZULTATI, pionirji A: l.Terčak,
2.	Hajdinjak (oba Pomurje), 3. Majde (Krka) 4. Kamenšek (Verna Branik), 5. Badovinac (Krka); pionirji B: 1. Soš (Pomurje), 2. Murn, 3. Filip (oba Krka); mlajši mladinci: 1. Eržen, ,2. Fink (oba Krka), 3. Kranjec (Matija Gubec, Krško), 4. Šturm (Krka), 5.
• .Na tradicionalne zimske priprave v češke Podolanke je minuli torek odpotovala skupina najboljših novomeških kolesarjev, ki sebodo vrnili domov konec prihodnjega tedna. Že 15. februarja jih v Beogradu čaka nastop na državnem prvenstvu v ciklokrosu.
Poljanec (Sloga Idrija); starejši mladinci: 1. Ravbar (Krka). Galof (Sava),
3.	Krevs (Krka), 4. Sedej (Sloga), 5. Turk (Krka); člani: 1. Sandi Papež, 2. Smole (oba Krka), 3. Pagon (Sava), 4. Bonča (Sloga), 5. Robič (Krka) itd.
B.	B-
PRESENETIL NASPROTNIKE — Mladi Bogdan Ravbar, ki mu je bila nedeljska tekma prva v konkurenci starejših mladincev, je že v prvi preizkušnji presenetil nasprotnike. Z ogromno prednostjo je v nedeljo osvojil naslov republiškega prvaka v ciklokrosu, na posnetku pa vidimo, s kakšno lahkoto je premagoval debelo snežno oddejo na progi. (Foto: B. B.)
ljanju je med ženskami posamično zmagala Dalmacija iz Iskre Tenel, ekipno pa Pionir, medtem ko je bil pri moških v posamični konkurenci prvi Miklavčič izPionirja, njegovi vrstipa je pripadel tudi pokal za ekipno zmago. V šahu je po dveh delih prepričljivo zmagala vrsta Krke, medtem ko je v pikadu pri ženskah najbolje metala Berusova iz Pionirja, ta vrsta pa je bila tudi ekipni zmagovalec. Pri moških je v pikadu zmagal Bon iz IMV, ekipno pa vrsta Novolesa. V vlečenju vrvi so bili najkrepkejši predstavniki Krke.
In še pogled v atletiko in plavanje. Med ženskami je v teku na60 m zmagala Badovinčeva, na 400 metrov Mi-lanovičeva, v skoku v daljino Molano-va, v metu bombe Mršnikova, v štafeti 4 krat 60 metrov Krka. ki je tudi skupni ekipni zmagovalec v ženski konkurenci. Pri moških je bil na 100 metrov najhitrejši Štrumbelj, na 800 metrov Bučar, v štafeti 100 metrov Pionir, v skoku v daljino Salmič, v metu bombe Belavič, medtem ko je ekipna zmaga odšla k Pionirju. V plavanju žensk je n: 50 m prosto zmagala Vaupičeva. ■ štafeti 4 krat 50 metrov pa vrsta Krki ki je tudi ekipna zmagovalka. Pri mr ških je na 50 metrov prsno najbolje pl val Turk, v prostem slogu pa Čer štafeto 4 krat 50 metrov je dobila eki Pionirja, kiji gre tudi ekipna zmaga
Tako'v posebni moški kot žen' konkurenci sta zmagali ekipi Krke. je bil Pionir, 3. Novoles. Tak jebil tu skupni seštevek obeh konkurenc: Krka, 892 točk, 2. Pionir, 857, Novoles (625), 4. Iskra Tenel (559). Novoteks (429) itd.
NAJVEČJI POKAL KRKI — V novomeški športni dvorani so minuli četrtek slovesno podelili priznanja najboljšim lanskoletnih, že 25. delavskih športnih iger novomeške občine. Tako v moški kot tudi v ženski konkurenci so imeli največ uspeha delavci tovarne zdravil Krka, ki so postali tudi skupni zmagovalci iger. Predsednik občinskega sindikalnega sveta Nace Štamcar predaja pokal za skupno zmago Matevžu Ašu (levo), kije verjetno najzaslužnejši za zmago Krkine ekipe. (Foto: B. B.)
V NEDELJO SMUČARSKI SKOKI
DRČA — Na prenovljeni 50-metrski skakalnici v Drči pri Šentjerneju bodo. v nedeljo, 25. januarja, smučarski skoki, ki jih ob pomoči pleterske kartuzije pripravlja SK Šentjernej. Organizatorji pričakujejo udeležbo skakalcev iz Dolenjske in Posavja, tako da se gledalcem obeta zanimiv smučarski popoldne. Prireditev se bo pričela ob 14. uri.
odločen. Ravbarjev uspeh je nato dopolnil še Krevs s tretjim mestom. Največ zanimanja gledalcev je seveda veljalo članski dirki in nastopu domačih kolesarjev, ki pa tokrat niso bili
SMUČARSKI TEČAJ
NOVO MESTO — SK Gorjanci organizira v drugem tednu šolarskih počitnic smučarski tečaj na smučišču nad Gabrjem. Tečaj se bo pričel v ponedeljek, 26. januarja, odhod avtobusa pa bo ob 8. uri izpred prodajalne KZ v Žabji vasi. Za člane kluba je cena tečaja 3.000 din, prijave pa zbira Lojze Medle, Žabja vas, telefon 23-673. Če bo dovolj tudi prijav odraslih, bodo zanje organizirali še en tečaj v popoldanskem času.
NOVO MESTO — Na prijetni in skrbno organizirani slovesnosti v novomeški športni dvorani so minuli četrtek objavii rezultate in podelili priznanja najboljšim na lanskih, že 25. jubilejnih delavskih športnih igrah novomeške občine, ki potekajo pod okriljem občinskega sindikalnega sveta in novomeške ZTKO. Daleč največ priznanj so dobili delavci Krke, ki so tudi skupni zmagovalec lanskih iger. Sicer pa poglejmo najboljše.
V odbojki sta bila odigrana dva dela. Tako pri moških kot pri ženskah so prvo mesto osvojili igralci in igralketo-varne zdravil Krka. Tudi v namiznem tenisu je bilo prvenstvo v dveh delih; tako pri moških kot pri ženskah pa so pokal za prvo mesto osvojili vnovič tekmovalci tovarne zdravil Krka. V streljanju je med ženskami posamično zmagala Kosova iz Pionirja, Pionir pa je bil tudi ekipni zmagovalec v ženski konkurenci. Med moškimi je najboljši rezultat dosegel Ancelj iz IMV, ekipni zmagovalec pa je vrsta Pionirja. V keg-
NO VO MESTO—Tudi več kot polmetrska snežna odeja ni preprečila prizadevnih novomeških organizatorjev in pa seveda številnih kolesarjev iz vseh koncev Slovenije, da ne bi v nedeljo izvedli že tradicionalnega republiškega prvenstva v ciklokrosu na progi med bloki na Drski. Navzlic slabemu vremenu, vseskozi je namreč snežilo, je prireditev uspela, škoda le, da na startu ni bilo nekaterih najboljših kolesarjev iz ljubljanskega Roga.
Prvi so se na težko progo podali pionirji, v obeh kategorijah, tako A in B, pa je tekma potekala v dvoboju kolesarjev Pomurja in novomeške Krke. Prvi so bili tokrat boljši in dosegli zmago v obeh kategorijah, zato pa je nadaljevanje prvenstva prineslo domačim kolesarjem popoln uspeh. Med mlajšimi mladinci sta bila Milan Eržen in Bogdan Fink, kije še lani tekmoval med pionirji, razred zase in sta dosegla prepričljivo dvojno zmago kolesarjev
Krke. Prav vse je bilo odločeno tudi v prvih minutah dirke starejših mladincev. Ravbar, ki je še lani vozil med mlajšimi mladinci, sije že po dveh kor-gih pridobil takšno prednost, daje bil boj za prvo mesto praktično že
•
• Mladi idrijski kolesar Valter Bonča, ki je letos prestopil v člansko konkurenco, po nedeljskem ciklokrosu ni odpotoval domov, pač pa v bršljinsko vojašnico, kjer ga je čakala vojaška uniforma. Bonča bo namreč v Novem mestuslužil vojaški rok, ob tem pa treniral z novomeškimi kolesarji.
televizijski spored ] V ljubljanski Operi škriplje
Izjava jezikovnega razsodišča št. 282: o krivih jezikovnih poteh Opere
PETEK, 23.1.
9.00 PERISKOP: Kulinarika
9.50 ŠPORTNIK BILLY, ameriška risana nanizanka
10.15 KAM, KJE, KAKO MED POČITNICAMI
10.25 EX LIBRIS
11.25 RISANKA
11.30 BENJI,ameriški film
16.00 — 00.00 TELETEKST
16.15 ŠOLA SMUČANJA: Varnost in red na smučiščih
16.25 TEDNIK, ponovitev
17.25 POROČILA
17.30 A. Šenoa: ZLATARJEVO ZLATO, 2. del nadaljevanke
17.45	Z VRHA, zadnji del angl. nadaljevanke
18.15 IZKUŠNJE IN PREIZKUŠNJE: Črno-belo od vsepovsod
18.50 RISANKA
19.00 DANES:
OBZORNIK JEZIKOVNI UTRINKI
19.26 VREME I9.3<> ' -----
20.00	VDOVE, 5. del angl. nadaljevanke
20.55	OBISKUJEMO SLOVENSKE MUZEJE IN GALERIJE, 1. del dok. serije
21.40	JAZZ NA EKRANU: TRIO NEIGHBOURS, 1. oddaja
22.15	DNEVNIK
22.30	VRAG V TELESU, avstralski film
Avstralski film, že tretja ekranizaci-ja istoimenskega francoskega romana, je prilagojen avstralskim razmeram. Najstniški Paul se zaljubi v nekoliko starejšo poročeno Marto in ljubezen se spremeni v obojestransko strastno čustvo: Martin možje zaprt, za ljubezen med Paulom in Marto skorajda ni ovir razen okolja in Paulovih staršev. Marta zanosi, oba pa ne vzdržita raznih pritiskov, njuna zveza se razdre, in ko je vojne konec. Martinega moža izpustijo.
DRUGI PROGRAM
16.55	Test — 17.10 Dnevnik -5- 17.30
Kaj nas uči šola — 18.00 Znanost —
18.30	Risanka — 18.40 Številke in črke (kviz)— 19.00TV koledar— 19.10 Risanka — 19.30 Dnevnik — 20.00 Dokumentarni večer — 21.30 Včeraj, danes, jutri — 21.45 En avtor en film —
22.10	Nihalo groze (ameriški film)
TV ZAGREB
8.20	Poročila — 8.25 Kaj nas uči šola—
8.55	Zimski počitniški spored— 10.30 Poročila — 10.35 Zimski počitniški spored— 12.30 Poročila— 12.35Zim-ski počitniški spored — 16.00 Dober dan — 17.10 Kronika Reke — 17.30 Kaj nas uči šola — 18.00 Znanost —
18.30	Risanka — 18.40 Številke in črke
— 19.00 TV koledar — 19.10 Risanka
— 19.30 Dnevnik — 20.00 Pod krinko (8. del nanizanke) — 20.50 Peter’s pop show (zabavnoglasbena oddaja) —
21.50	Dnevnik — 22.10 Mali koncert
— 22,25 Gost urednik (kulturni magazin) — 23.55 Poročila — 00.00 Bis
SOBOTA, 24.1.
7.55	— 13.50 in 14.00 — 23.45 TELETEKST
8.10 POROČILA
8.15 PASTIRČEK 8.30T1LLOVE DOGODIVŠČINE
8.50 NAROBE SVET
9.10 JELKA, portret slikarke in ilustratorke Jelke Reichman
9.20 AVTOŠTOPARKA
9.50 NE DAJ SE, FLOK1: Svinjski duhovi, 2. del nanizanke
10.20 OBISKUJEMO SLOVENSKE MUZEJE IN GALERIJE, ponovitev
I. dela
11.10 OBRAMBA IN SAMOZAŠČITA
II.30 MIR IN RAZOROŽITEV, ponovitev 9. dela dokum. serije OZN
12.10 Kitzbuhel: SVETOVNI POKAL V SMUČANJU — SMUK (M)
13.15 LJUDJE IN ZEMLJA, ponovi-tev
13.45	POROČILA
14.15 TI ČUDOVITI FANTJE V t t-t-tV-th Š1C ATI AH. and. film
16.25 SPOZNAVAJMO NAŠE MORJE, 2. del
16.55 POROČILA
17.00 DP V KOŠARKI (M) —JUGO-PLASTIKA: CZ
18.25 NA ZVEZI
18.45 RISANKA
19.00 DANES:
KNJIGA
19.26 VREME
19.30	DNEVNIK
19.50	ZRCALO TEDNA
20.15	PORTRET RICHARDA
DREYFUSSA
20.45 DEKLE ZA SLOVO, ameriški film
22.40	DNEVNIK
22.55 DEMPSEY IN MAKEPEACE, 2. del agnl. nanizanke
DRUGI PROGRAM
14.25Test— 14’.40Kako biti skupaj —
15.10	Direktna naslednica (sovjetski film) — 16.40 Beograjske zgodbe
(ponovitev dramske serije) — 17.30 Zvezdica (otroška predstava) — 18.40 Dallas (ameriška nadaljevanka) —
19.30	Dnevnik in Magazin — 20.15 Dnevi jazza 86 — 20.45 Poročila —
20.50	Neobvezno 2 (oddaja iz kulture) — 21.30 Glasbeni večer — 23.00 Peter's pop show — 23.25 Noč z vami
TV ZAGREB
9.00	Zimski počitniški spored— 10.30 Poročila — 10.35 Zimski počitniški spored — 12.10 Smuk (m) — 13.00 Zimski počitniški spored — 14.15 Izbor iz programa plus — 16.15 Poročila— 16.20TV koledar— 16.30Na-rodna glasba — 17.00 Košarka Jugo-plastika:CZ — 18.30 Prisrčno naši —
19.30	Dnevnik — 20.15 Boljše življenje (humoristična serija) — 21.05 Junaki višav (ameriški film) — 22.45 Dnevnik — 23.05 Športna sobota — 23.25 Nočz vami
NEDELJA, 25.1.
8.25 — 22.05 TELETEKST
8.40	POROČILA
8.45 ŽIVŽAV
9.45 LUTKE IN LUTKI
9.50	Z VRHA, ponovitev 6. dela angl. nadaljevanke
10.25 Kitzbuhel: SVETOVNI POKAL V SMUČANJU — SLALOM (M). 1. tek
11.15	DEMPSEY IN MAKEPEACE, ponovitev 2. dela
12.05	ŠOPEK DOMAČIH
12.35	RISANKA
12.55	SVETOVNI POKAL V SMUČANJU — SLALOM (M), 2. tek
13.45 RF7FRV1R AN ČAS
14.20 PRISLUHN1MOTIŠINI,oddaja za slušno prizadete
15.00 ALI POZNATE JUGOSLAVIJO? kviz, 1. oddaja
16.30 SVETILNIK, dok. oddaja
17.00 KRATKI FILM
17.10	POROČILA
17.20 PEARL, zadnji del nadaljevanke
18.50	RISANKA
19.00 DANES:
KNJIGA
19.26	VREME
19.30 DNEVNIK
20.00 A. Marodič: PISMA — Lepe, majhne laži, zadnji del nanizanke
21.05	ŠPORTNI PREGLED
21.35	JAZZ NA EKRANU: TRIO
NEIGHBOURS, 2. oddaja
22.00	POROČILA
DRUGI PROGRAM
8.55	Poročila — 9.00 Oddaja za JLAin Nesrečniki (francoski film) — 14.00 Angulipe (informativna oddaja v ro-mščini)— 14.15 Človekovi možgani —
15.05	Videotilt (glasbena oddaja) —
17.15	DP v rokometu (ž) Radnički: Voždovac — 18.30 Mali koncert —
18.45 Oddaja iz kulture— 19.30Dnevnik — 20.00 Moja domovina (4. del) —
20.45 Včeraj, danes, jutri — 21.00 Narodna glasba — 21.45 Premor — 21.50 Goya (4- del nadaljevanke) — 22.40 Poezija
PONEDELJEK, 26.1.
9.00	PERISKOP: Risanke
9.50	ŠPORTNIK BILLY, ameriška risana serija
10.15	KAM, KJE, KAKO MED POČITNICAMI
10.25 KONCERT ZA UNICEF
11.25 RISANKA
11.30	O KRALJU, KI NI IMEL SRCA. finski film
16.40	— 22.30 TELETEKST
16.55	ŠOLA SMUČANJA: Smuk naravnost z nogami
17.05	ZRCALO TEDNA, ponovitev
17.25 POROČILA
17.30 GLINA
17.45 NE DAJ SE, FLOKI: Škandal, 3. del nadaljevanke
18.15	NAŠA PESEM, 5. oddaja
18.45 RISANKA
19.00 DANES:
OBZORNIK
19.26	VREME
19.30 DNEVNIK
20.00 DRAGULJ V KRONI, 5. del angl. nadaljevanke
21.00 AVSTRALIJA, ZATOČIŠČE POLITIČNE EMIGRACIJE
21.45 POROČILA
21.50	POGOVOR O ODDAJI: AVSTRALIJA, ZATOČIŠČE POLITIČ-
NE EMIGRACIJE
21.45 POROČILA
21.50	POGOVOR O ODDAJI: AVSTRALIJA, ZATOČIŠČE POLITIČNE EMIGRACIJE
DRUGI PROGRAM
16.00	Dober dan, šport — 17.10 Dnevnik — 17.30 Otroška oddaja — 17.45 Vukov kotiček— 18.00 Beograjski TV program — 19.00 Indirekt — 19.30 Dnevnik — 20.00 Znanstveni grafiti —
20.45 Včeraj, danes, jutri — 21.00 Mali koncert — 21.15 Paralele(zunanjepoli-tična oddaja) — 21.50 Srečal me boš v St. Louisu (ameriški film)
TOREK, 27.1.
9.00	PERISKOP: Počitniška oddaja
9.50	ŠPORTNIK BILLY, risana nanizanka
10.15	KAM, KJE, KAKO MED POČITNICAMI
10.25	STAR PAPIR
11.10	RISANKA
11.20	PIKICA IN ZAJČEK,avstralski risani film
17:05 — 22.30 TELETEKST 17.20ŠOI A.SMUČANJ A: Pluženje in
plužni zavoj
17.30 POROČILA
17.35 KONCERT ZA UNICEF 86
18.45	RISANKA
19.00 DANES:
OBZORNIK
19.26	VREME
19.30 DNEVNIK
20.00 D. Jančar: VELIKI BRILJANTNI VALČEK, 2. del gledališke predstave
21.35 INTEGRALI
22.15	DNEVNIK
SREDA, 28. I.
9.00	PERISKOP: Glasba
10.05	ŠPORTNIK BILLY, risana
nanizanka
10.30 KAM, KJE, KAKO MED POČITNICAMI
10.40	RISANKA
10.45 MARIO, film
15.30 —22.55 TELETEKST
15.45 ŠOLA SMUČANJA: Zavoja s plužnim prestopom
15.55 T. Partljič: ŠČUKE PA NI. ŠČUKE PA NE, ponovitev 6. dela
16.55 MOSTOVI — HIDAK, ponovitev
17.25	POROČILA
17.30 VIJAVAJA: FRAN LEVSTIK,
2.	oddaja
18.15	DOBA TELEVIZIJE: Erotika in reklama, 4. del
18.45 RISANKA
19.00 DANES:
OBZORNIK
19.26	VREME
19.30 DNEVNIK
20.00 PO SLEDEH NAPREDKA
20.45 FILM TEDNA: TUDI KONJE STRELJAJO, MAR Nfi? ameriški film
Film je nastal po literarni predlogi, opisuje čas velike svetovne krize v začetku tridesetih let, ko je obupanost velikega dela Američanov dosegla vr-
ČETRTEK, 29.1.
9.00	PERISKOP: MODA
9.50	ŠPORTNIK BILLY, risana nanizanka .
10.15	KAM, KJE, KAKO MED POČITNICAMI
10.25 MAČEK MURI
11.25 RISANKA
11.30	SUPERMAN, film
17.20	— 22.40 TELETEKST
17.35	ŠOLA SMUČANJA: Hitro vijuganje
17.45	POROČILA
17.50	L. Suhodolčan: PIKO DINOZAVER
18.00	ŽELELI STE. POGLEJTE
18.25	POTROŠNIŠKA POROTA
18.45	RISANKA
19.00 DANES:
OBZORNIK
19.26	VREME
19.30	DNEVNIK
20.00 TEDNI K
21.05	MANSFIELD PARK, 4. del angl. nadaljevanke
21.55	DNEVNIK
Slišali smo pritožbe obiskovalcev ljubljanske Operezaradi predstav vita-lijanščini.To nam je bilo sicer znano že od prej, vendar smo mislili, da gre za trenutno zadrego ali za enkratni kulturnopolitični spodrsljaj in da bodo odločni pomisleki zapisani tudi vjavni kritiki ob premieri Verdijevega Nabuc-ca (Delo, 11.3. 1986), zadosten opomin. Zdaj pa smo zvedeli, da gre za splošnješo in dolgoročnejšo usmeritev nekaterih članov ljubljanske opere: prizadevajo si, da bi čim več predstav, ki jih bodo pripravili odslej, peli v tujih jezikih — Verdijeve v italijanščini, Wagnerjeve v nemščini. Smetanove v češčini, Musorgskega v ruščini in tako naprej, kdaj pa kdaj celo katero v slovenščini... Tudi prva predstava, s katero je ljubljanska Opera gostovala na velikem odru Cankarjevega doma (18. nov. 1986), je bila v italijanščini. V opernem ansamblu je sicer nekaj odločnih nasprotnikov take jezikovne politike, vendar operno vodstvo vztraja pri svojem. Kako naj si to razlagamo?
Vodstvo se ne more sklicevati nato, da je med solisti ljubljanske Opere nekaj neslovencev in da je od njih težko pričakovati posebno zavzetost za slovenščino. Ti se kot člani Opere Slovenskega narodnega gledališča dobro zavedajo, kateri jezik je tod doma. in so to pripravljani upoštevati tudi na odru. Čeprav bi bilo kateremu med njimi sedanje delo v Ljubljani mogoče samo pripravna korepeticija in odskočna deska za kariero po velikih evropskih opernih odrih, to ne bi moglo vplivati na izbiro tujega jezika namesto slovenščine, če med zagovorniki tujče-vanja ne bi bilo tudi nekaterih solistov in dirigentov, katerih materni jezik je slovenščina.
Drugi poskus razlage bi bil, da greza zgledovanje po milanski Scali in še po kateri svetovno imenitni operi. K temu naj pripomnimo, da gre pri omenjenih ustanovah za bistveno drugačno organizacijo (»stagione«) in druge namene: kratke serije predstav z vrhunskimi zasedbami solistov in dirigentov z vseh koncev sveta merijo na zanimanje glasbenih sladokuscev, ki že temeljito poznajo vsebino večine pomebnejših opernih del in ki jih mikajo samo še odtenki vrhunskih predstav. Seveda nismo nasprotniki takih predstav niti svetovno znanih opernih ustanov, menimo pa, da je posnemanje njihovih zvezdniških potez nesmiselno in že kar smešno, če jih hkrati ne moremo posnemati v nekaterih temeljnih organizacijah in umetniških postavkah, npr. v stalni sestavi in uigranosti orkest ra (znano je, da mora ljubljanska Opera svoje predstave že leta in leta reševati s cel6 vrsto nestalnih oziroma priložnostnih članov orkestra) ali v boljši dikciji opernega izbora. (Naj citiramo odlomek iz omenjene kritike Na-bucca: »...slovenščina, ki jo je uporabljal mešani zbor, pa je bila domala nerazumljiva. Iz tega sledi, da je bilo navsezadnje prav vseeno, v kakšen jeziku so peli. In to ni niti najmanj spodbudno...«)
Tudi zgledovanje po londonskem Royal Opera House Covent Garden (ali pa—čeostanemo bliže—po celovški operi) v naših razmerah ni sprejemljivo, saj imajo Angleži poleg tega še več enako dobrih opernih gledališč; če torej tam kdo ne razume Verdijavitali-janščini, ga gre raje poslušat npr. v En-glisch National Opera, kjer ga bo gotovo slišal samo v angleščini. Ker pri nas žal nimamo take izbire, bi se morala ljubljanska Opera bolj držati politike, ki jo narekuje njeno članstvo v ustanovi z imenom Slovensko narodno gledališče.
Naslednji poskus razlage bi bile težave s pevnostjo slovenščine. Vemo za težavnost prevajanja opernih bese-
dil, za pomen t.i. vokalizacije ipd., vemo pa tudi, da soseitalijanski(l) pevci že pred približno dvesto leti o pevnosti slovenščine izrekali zelo do-hvalno (o tem imamo poročila od Žige
Zoisa). Sicer pa — česeslovenščina komu ne zdi zadosti pevna, kaj bo šele rekel glede nemščine ali poljščine in drugih, za naša ušesa hudo »trdih« ali »šumečih« jezikov. V že citirani kritiki 'pa beremo tole:
»Spomnimo se samo, da se je že Mozart zavzemal za svoj jezik, da ne govorimo o Wagnerju, ki je še kako vedel, kaj pomeni razumljivost opernega petja za vsebinsko sporočilo predstave. Načelno torej ne moremo biti za izvirno pete operne predstave, kajti pravi operni obiskovalec ne posluša le lepega petja, marveč išče v njem tudi sporočilo razumljivo odpetega besedila.« Slednje je tudi odgovor tistim, ki skušajo tujejezičnost v operi utemeljiti s sklicevanjem na koncertno petje v tujih
jezikih. Znano je, da gre pri koncertnem dogajanju za visoko stopnjo avtonomnosti čiste glasbene govorice, medtem ko je opera po definiciji večgovorična.
Poskusov razlag bi bilo lahko še več, vendar se ne mislimo spuščati v ozadje vsega, kar je ljubljansko opero pripeljalo na jezikovno kriva pota. Najbržje tudi to ena izmed posledic dolgoletnega zaostajanja v vzgoji pevskega naraščaja ter denarne stiske in organizacijske neurejenosti (reševali sojo celo s prisilno upravo). Ampak s petjem v tujih jezikih se stiska lahko samo še poglobi: gostovanje s predstavo v nemščini npr. na Dunaju, v Salzburgu ali v Munchnu je neznansko draga in težavna reč (pa še vprašanje je, kaj bi tam rekli o naši nemščini), na domačih deskah pa s predstavami v tujih jezikih najbrž ne bo mogoče dolgo nastopati pred nenehno razprodano dvorano, kot se ljubljanska Opera z njo lahko pohvali za zdaj.
Od besed k delanjem
DRUGI PROGRAM
17.10	Dnevnik — 17.30 Otroška oddaja— 18.00 Mostovi-hidak — 18.30 Risanka — 18.40 Številke in črke— 19.00 TV koledar — 19.10 Risanka — 19.30 Dnevnik —20.00 Vizuelna glasba —
20.45	Včeraj, danes, jutri — 21.00 Žrebanje lota — 21,05 Umetniški večer: Veliki briljantni valček
hunec. Naslov filma, ki je postal kar sihonim za brezizhodno absurdne situacije, pripoveduje zgodbo o šestdnevnem plesnem maratonu z obetajočo visoko nagrado za par, ki bo na plesišču zdržal najdlje. Plesni maraton se spreminja v pravo mučenje parov. Tudi zmagovalni par ne bo dobil nagrade, kajti organizator jim je zaračunal stroške jedače, pijače in čevljev. Gre za grozljivo in pretresljivo podobo Amerike tridesetih let,filmska matafo-ra pa sega tudi v današnji čas. Presunljiv film o sistemu, kije pripravljen posameznike ponižati in razčlovečiti, do kraja izkoristiti v lasten prid.
22.40	DNEVNIK
HbfLfLl
— No, draga, šele sedaj vidiš, kako pomembna družbena funkcija je biti predsednik hišnega sveta.
*	(Vjesnik)
ALI VAS TEZI PROBLEM KAM Z ODPADNO VODO
ODGOVOR JE PREPROST, VGRADITE
HIDRODISK
SPIRALNI BIODISK
HIDRODISK je tipizirana montažna biološka čistilna naprava za čiščenje komunalnih voda iz manjših naselij, bolnišnic, šol, hotelov, tovarn itd. Za razliko od vseh drugih biodiskov,
HIDRODISK uspešno izloča tudi lebdeče suspendirane snovi, saj ima vgrajen poseben bobnasti filter.
HIDRODISK spiralni biodisk odlikujejo naslednje prednosti:
- majhna poraba električne energije (od 2300 do 5200 kWh letno - odvisno od velikosti HIDRODISKA)
- velika zanesljivost obratovanja in možnost prilagajanja čistilne naprave sunkovitim obremenitvam
- majhna koncentracija lebdečih suspendiranih snovi v iztoku iz naprave
- miren in tih tek
- preprosto in ceneno vzdrževanje
- dolga življenjska doba
HIDRODISK spiralne biodiske izdelujemo v osmih velikostih, zmogljivosti čiščenja od 60 do 600 EE (1 EE = 1 oseba).
Mogoča je vzporedna vezava več HIDRODISK enot v eno celoto do zmogljivosti približno 3000 EE.
n hidroinženirin
61000 LJUBLJANA Slovenčeva 95 - tel. (061) 345-763, 343-763, h. c. 342-491 teleks: 32257 YU HIDING
DOLENJSKI PROJEKTIVNI BIRO p.o.
NOVO MESTO, SOKOLSKA 1
DOLENJSKI PROJEKTIVNI BIRO NOVO MESTO, SOKOLSKA 1
Odbor za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge
1. VODJE INŽENIRINGA IN KOMERCIALE
2. SAMOSTOJNEGA PROJEKTANTA
za projektiranje strojnih inštalacij
Pogoji:
pod 1: diplomirani inženir gradbeništva, strojništva ali diplomirani pravnik (VII. stop.), najmanj 5 let delovnih izkušenj;
pod 2: diplomirani inženir strojništva (VII. stop.), inženir strojništva (VI. stop.) ali strojni tehnik (V. stop.)
Delo združujemo za nedoločen čas, poskusno delo 3 mesece. Novim sodelavcem nudimo zanimivo in dinamično delo s stimulativnimi osebnimi dohodki in možnostjo strokovnega izpopolnjevanja ter pomoč pri reševanju stanovanjskega problema.
Kandidati naj pisne prijave pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: Dolenjski projektivni biro, Novo mesto, Sokolska
1.	Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh.
46/87-3
Novotehna trg. podjetje na debelo in drobno, p. o. Novo mesto, Glavni trg 11
Komisija za delovna razmerja objavlja
proste naloge in opravila:
1. saldakontist,
2. administrator,
3. samostojni prodajalec tehnične stroke,
4. pomočnik poslovodje PE11 — Kostanjevica,
5. čistilec prostorov.
Pogoji:
pod. 1: V. stop. strokovne usposobljenosti ekonomske smeri, 2 leti delovnih izkušenj, poskusno delo 2 m.
Pod. 2: IV. stop. strokovne izobrazbe, 1 leto delovnih izkušenj, poskusno delo 2 m.
Pod 3: IV. stop. strokovne usposobljenosti — trgovska šola tehnične stroke, Zleti delovnih izkušenj, poskusno ■ delo 2 m.
Pod 4- V. ali IV. stop. strokovne usposobljenosti — trgovska šola tehnične stroke, 2 leti delovnih izkušenj, poskusno delo 2 m.
Pod 5: II. stop. strokovneusposobljenosti, 1 letodelovmh izkušenj, poskusno delo 1 m.
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Osebni dohodek po sam. aktih delovne organizacije. Prijave z dokazili naj kandidati pošljejo v 8 dneh po ob^M na gornji naslov.
OBRTNA ZADRUGA »GRIČ« Brežice Zadružni svet
razpisuje prosta dela in naloge
s posebnimi pooblastili in odgovornostjo individualnega poslovodnega organa
DIREKTORJA OBRTNE ZADRUGE
POGOJI:
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom in družbenimi dogovori, izpolnjevati še naslednje:
— da imajo srednjo ali višjo šolo gradbene, strojne, elektro ali ekonomske smeri, ali z delom pridobljene
. delovne zmožnosti v dejavnosti obrtne zadruge
— da imajo 5 let delovnih izkušenj na vodilnih ali vodstvenih delovnih mestih
— da imajo organizacijske sposobnosti.
Izbrani kandidat bo imenovan za dobo 4 let.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po objavi na gornji naslov z oznako »Za razpisno komisijo«.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v30 dneh po končanem zbiranju prijav.
56/87-3
Konfekcija LISCA Sevnica Prešernova 4 68290 SEVNICA
razpisuje javno licitacijo
za odprodajo naslednjih osnovnih sredstev
izklicna cena
24 šivalnih strojev SINGER 212 G 140	_120.000	din
6 šivalnih strojev SINGER nekompletnih 50.000 din 1 šivalni stroj FLATLOCK	200.000	din
1 stroj za vezenje AMPAK	100.000	din
Pravico do sodelovanja imajo vsepravneinfizičneosebe, ki bodo na dan javne licitacije položi le 10-odst. kavcijo od izklicne cene. Javna licitacija bo v petek, 30. januarja 1987, pričetek ob 10. uri za pravne osebe in 11. uri za fizične osebe, v prostorih novega obrata Lisce v Sevnici.
Ogled je mogoč vsak dan po objavi v dopoldanskem času. Informacije dobite po telefonu 81-170 (int. 203). Vse stroške v zvezi s prenosom in prometni davek poravna kupec.
54/87-3
CESTNO PODJETJE NOVO MESTO NOVO MESTO, Ljubljanska 6
objavlja
javno licitacijsko prodajo
tovornega avtomobilaTAM 5500, letnik 1978, kiper, nevozen. Izklicna cena 1.200.000 din.
Licitacija bo v petek, dne 6.2.1987, ob 10. uri v prostorih TOZD Brežice, Črnelčeva 5, kjer je možen ogled.
Licitacijski polog znaša 10% izklicne cene.
Prometni davek plača kupec.
Informacije po telefonu 068-61-034.
-	53/87-3
Nuklearna elektrarna Krško, Vrbina 12,
objavlja prosta dela in naloge:
1. tehnika za vzdrževanje merilno-regulacijske in zaščitne opreme
2. inž. za vzdrževanje sekundarnih sistemov
Pogoji:
pod 1:
— tehnik elektronik
— 18 mesecev ustreznih delovnih izkušenj
— znanje angleškega jezika
— dvomesečno poskusno delo pod 2:
— opravljena II. ali I. stopnja strojne fakultete
— 36 mesecev ustreznih delovnih-izkušenj
— znanje angleškega jezika
— trimesečno poskusno delo
Kandidati naj pošljejo svoje prijave v 10 dneh po objavi. Odgovore bodo prejeli v 30 dneh po končanem zbiranju prijav.
57/87-3
KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA Študijske knjižnice Mirana Jarca 68000 NOVO MESTO, C. kom. Staneta 26
Objavlja
prosta dela in naloge
višjega knjižničarja
na oddelku Potujoča knjižnica za nedoločen čas, s polnim delovnim časom po posebnem razporedu.
Pogoji: višja izobrazba — smer knjižničarstvo, lahko tudi druga smer višje izobrazbe.
Kandidati naj prošnji priložijo dokazila o izobrazbi in življenjepis. Stanovanja ni.
Rok za prijavo je 8 dni. Izbira bo opravljena v 15 dneh.
45/87-3
GIP PIONIR Novo mesto, TOZD zaključna in obrtna dela v gradbeništvu Metlika, TOZD Lesni obrat in DSSS
objavljajo prosta dela in naloge:
1. tehnologa v pripravi dela za TOZD zaključna in obrtna dela v gradbeništvu Metlika,
2. vodje prodaje v TOZD Lesni obrat 3. tehnologa za razvoj lesne industrije v razvojnem oddelku DSSS
Pogoji za sprejem:
1. končana VII., VI. ali V. stopnja strokovne izobrazbe gradbene ali strojne smeri, zaželene so delovne izkušnje,
2. končana VII., VI. ali V. stopnja strokovne izobrazbe ekonomske, komercialne ali lesne smeri in 5, 7 ali 8 let delovnih izkušenj,
3. končana VIL, VI. ali V. stopnja strokovne izobrazbe lesne smeri, strokovni izpit in 5, 7 ali 9 let delovnih izkušenj.
Kandidati bodo sprejeti v delovno razmerje za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in s pogojem trimesečnega poizkusnega dela.
Vloge z dokazili o izobrazbi in dosedanjem delu ter življenjepisom naj kandidati pošljejo v 15 dneh po dnevu objave na naslov:
GIP PIONIR, NOVO MESTO, DSSS, Kettejev drevored 37.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po zaključku razpisa.
59/87-3
ZDRAVSTVENI CENTER CELJE TOZD ZDRAVSTVENI DOM SEVNICA
Komisija za delovna razmerja objavlja dela in naloge
zobotehnika
za nedoločen čas za ZDRAVSTVENO POSTAJO KRMELJ.
POGOJI: opravljen strokovni izpit za zobotehnika, 3-mes. poskusno delo. OD po pravilniku.
Prošnje je treba poslati v 8 dneh po objavi na naslov: ZD-RAVSTVENI DOM SEVNICA.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po izteku objave.
60/87-3
mm
KRKA, tovarna zdravil n. sol. o., Novo mesto
OBJAVLJA prosta dela in naloge
V TOZD ZDRAVILIŠČA
— v PE Hotel Grad Otočec:
1. POMOČNIKA DIREKTORJA POSLOVNE ENOTE
2. VODJE GOSTINSTVA v poslovni enoti
3. KUHARJA
4. NATAKARJA BARMANA
5. NATAKARJA
— v PE Šmarješke Toplice:
6. POMIVALKE v kuhinji
7. ČISTILKE
— v PE Dolenjske Toplice:
8. KOMUNALNEGA DELAVCA TRAKTORISTA
9. ČISTILKE
V TOZD ZDRAVILA:
10. ČISTILKE
Na objavljena dela se lahko prijavijo kandidati, ki imajo: pod 1: VI. stopnja strokovne izobrazbe pravne, organizacijske, ekonomske, gostinsko-turistične smeri in 3 leta delovnih izkušenj, oziroma V. stopnja strokovne izobrazbe ekonomske ali strojno-mehanske smeri in 5 let delovnih izkušenj;
pod 2: VI. ali V. stopnjo strokovne izobrazbe ekonomske, gostinsko-turistične ali organizacijske smeri in 3 oz. 5 let delovnih izkušenj;
pod 3: IV. stopnjo strokovne izobrazbe gostinsko-turistične smeri in najmanj 6 mesecev delovnih izkušenj; pod 4: IV. stopnjo strokovne izobrazbe gostinsko-turistične smeri in najmanj 2 leti delovnih izkušenj; , pod 5: IV. stopnjo strokovne izobrazbe gostinsko-turistične smeri in najmanj 6 mesecev delovnih izkušenj; pod 6, 7, 9 in 10: končano osnovnošolsko obveznost; pod 8:11. stopnjo strokovne izobrazbe kmetijske smeri, 6 mesecev delovnih izkušenj in izpit iz A kategorije.
Vse, ki izpolnjujejo pogoje in so zainteresirani za sklenitev delovnega razmerja z našo delovno organizacijo, vabimo, da oddajo pisne ponudbe v kadrovski službi KRKE, tovarne zdravil, Novo mesto, Cesta herojev 45, v 8 dneh po dnevu objave.
58/87-3
Tovarna celuloze in papirja »Djuro Salaj« Krško, TOZD Komerciala
objavlja
prosta dela oz. naloge za:
EKONOMSKO KOMERCIALNA DELA II. stopnje
(delo na področju uvoza repromateriala in opreme) —za 1 delavca
Pogoji:
— visoka izobrazba ustrezne smeri >	—	2 leti delovnih izkušenj
— zaželjeno aktivno znanje angleškega ali nemškega jezika
— delo za določen čas, za nadomeščanje delavke med porodniškim dopustom
— možnost sklenitve delovnega razmerja za nedoločen čas.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba naše delovne organizacije 8 dni po objavi.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po izteku roka za sprejemanje prijav.
62/87
Zveza kulturnih organizacij Dom kulture Novo mesto, Prešernov trg 5
objavlja
prosta dela in naloge za nedoločen čas
— čistilke — biljeterke
Pogoji: končana osnovna šola in znanje slovenskega jezika.
Kandidatke naj oddajo vloge v 8 dneh po objavi.
O izbiri jih bomo obvestili v 30 dneh po objavi.
IGMP SAVA KRŠKO TOZD IGM
KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA objavlja prosta dela in naloge:
1. VODENJE KOMERCIALNE SLUŽBE
Pogoji: visoka ali višja izobrazba ekonomske ali gradbene smeri, 2 oziroma 5 let ustreznih delovnih izkušenj; delo je za nedoločen čas in s 3-mesečnim poskusnim delom.
2. OPERATIVNO VODENJE DEL v DE gramoznica Drnovo
Pogoji: visoko kvalificiran ali kvalificiran delavec rudarske, strojne ali elektro smeri, 3 leta ustreznih delovnih izkušenj; delo je za nedoločen čas in z 2-mesečnim poskusnim delom.
3. ELEKTRO VZDRŽEVANJE v DE gramoznica in cementnine Drnovo
Pogoji: KV elektrikar, zaželene so delovne izkušnje; delo je za nedoločen čas, v dveh izmenah in z 2-mesečnim poskusnim delom.
4. ELEKTRO VZDRŽEVANJE v DE strojni obrat
Pogoji: KV elektrikar ali avtoelektrikar; zaželjene so delovne izkušnje; delo je za nedoločen čas, enoizmensko in z 2-mesečnim poskusnim delom.
Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po dnevu objave na naslov: IGMP SAVA KRŠKO, TOZD IGM, Cesta krških žrtev 59, Krško.
Prijavljene kandidate bomo o izidu izbire obvestili v 30 dneh po preteku roka za zbiranje prijav.
61/87-3
SVET TOZD OŠ 15. DIVIZIJE, GRM,
OBJAVLJA PROSTA DELA IN NALOGE
TAJNICE ŠOLE
ZA DOLOČEN CAS.
POGOJI ZA SPREJEM: KONČANA SREDNJA ŠOLA EKONOMSKO-ADMINISTRATIVNE USMERITVE.
ROK ZA PRIJAVO NA RAZPIS JE 15 DNI PO OBJAVLJENEM RAZPISU.
52/87-3
KOVINARSKA, tovarna industrijske opreme in konstrukcij Krško, n.sol.o.
VABI K SODELOVANJU
ključavničarje, varilce, tehnike, oziroma delavce drugih profilov,
ki imajo prakso v kovinsko predelovalni industriji, za delo v proizvodnji in na terenu.
Nudimo zanimivo in strokovno delo ter možnost izpopolnjevanja ob delu.
Vse informacije lahko dobite po telefonu (068) 71-055 — kadrovsko splošna služba afi pismeno na naslov: »KOVINARSKA«, Krško, CKŽ 137, kadrovsko-splošna služba.
55/87-3
SKUPŠČINSKI
DOLENJSKI LIST
za občine ČRNOMELJ, METLIKA, NOVO MESTO, RIBNICA IN TREBNJE
Z datumom 31. decembra je izšla 26. številka SDL v kateri objavljajo:
OBČINA ČRNOMELJ
Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov občine Črnomelj
Odlok o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v občini Črnomelj v prvem trimesečju 1987 Odlok o določitvi obveznosti plačevanja prispevka za pospeševanje družbeno organizirane proizvodnje hrane v letu 1987
Odlok o zagotavljanju sredstev za občinske blagovne rezerve
Popravek sklepa o valorizaciji lestvice davčnih osnov za davek od premoženja in premoženjskih pravic (SDL št. 25/86)
OBČINA METLIKA
Sklep o valorizaciji lestvice Odloka o davkih občanov (53. in 65. člena)	__
Ugotovitveni sklep o sklenitvi samoupravnega sporazumao temeljih planaSamoupravnekomunalne interesneskupno-sti Metlika za obdobje 1986 — 1990 Ugotovitveni sklep o sklenitvi samouprav nega sporazumao temeljih plana Občinske raziskovalne skupnosti Metlika za obdobje 1986 — 1990
Ugotovitveni sklep o sklenitvi samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske kulturne skupnosti Metlika za obdobje 1986 —1990
Ugotovitveni sklep o sklenitvi samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske skupnosti socialnega skrbstva Metlika za obdobje 1986 —1990
Ugotovitveni sklep o sklenitvi samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske skupnosti otroškega varstva Metlika za obdobje 1986 — 1990
Ugotovitveni sklep o sklenitvi samoupravnegasporazumao temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Metlika za obdobje 1986 — 1990
Ugotovitveni sklep o sklenitvi samoupravnega sporazuma o temeljih planaSamoupravne stanovanjske skupnosti Metlika za obdobje 1986 — 1990
Ugotovitveni sklep o sklenitvi samoupravnegasporazumao temeljih plana Občinske izobraževalne skupnosti Metlika za obdobje 1986 —1990
Odlok ozagotavljanju in usmerjanju sredstevza intervencije v proizvodnji hrane v letu 1987 v občini Metlika Odlok o zagotavljanju sredstev za občinske blagovne rezerve v letu 1987
Odlok o spremembi odloka o proračunu občine Metlika za leto 1986
Odlok o začasnem financiranju proračunskih potreb občine Metlika v I. trimesečju 1987
Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov občine Metlika
OBČINA NOVO MESTO
Odlok o spremembi odloka o proračunu občine Novo mesto za leto 1986
Odlok o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v občini Novo mesto v I. trimesečju 1987 Sklep o ukinitvi dveh javnih poti
Sklep o prenehanju začasnih ukrepov družbenega varstva
zoper Industrijo motornih vozil Novo mesto
Sklep o valorizaciji cen geodetskih storitev
Odlok o zagotavljanju sredstev za občinske blagovne
rezerve v letu 1987
Odlok ozagotavljanju in usmerjanju sredstevza intervencije v proizvodnji hrane v letu 1987 v občini Novo mesto Odlok o prenehanju lastninske pravice na območju, namenjenem za kompleksno gradnjo individualnih in vrstnih hiš ter objektov drobnega gospodarstva v Šentjerneju za hipodromom
Odlok o prenehanju lastninske pravice na območju, namenjenem za kompleksno stanovanjsko gradnjo Mirna peč — Češenska hosta v Mirni peči
Odlok o prenehanju lastninske pravice na območju, namenjenem za kompleksno gradnjoZabjavas — dopolnitevv Novem mestu
Odlok ospremembi odlokaoodškodninizaradispremembe namembnosti kmetijskih in gozdnih zemljišč Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov občine Novo mesto
OBČINA RIBNICA
Pravilnik o oddajanju stavbnega zemljišča na območju občine Ribnica
Odredba o pristojbinah za veterinarsko sanitarne preglede in dovoljenja v občini Ribnica
Odredba o pristojbinah za kritje stroškov veterinarsko higienske službe v občini Ribnica
OBČINA TREBNJE
Odlok o zagotavljanju sredstev za občinske blagovne rezerve v letu 1987
Odlok o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencijo v proizvodnji hrane v letu 1987 v občini Trebnje Sklep skupščine samoupravnih interesnih skupnosti, daso samoupravni sporazumi o temeljih planov za obdobje 1986—1990 sklenjeni
Odlok o razglasitvi splošne prepovedi delitve obstoječih parcel, prepoved graditve in spremembe kulture zemljišča na območju zazidalnega načrta Cviblje v Trebnjem Odlok o spremembi proračuna občine Trebnje za leto 1986 Odlok o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v občini T rebnje v prvem trimesečju 1987
Odlok o spremembi odloka o sestavi in nalogah sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Odlok o razglasitvi splošne prepovedi delitve obstoječih parcel, prepovedi graditve in spremembe kulture zemljišča na območju zazidalnega načrta Roje IV. Mirna Odlok o razglasitvi splošne prepovedi delitve obstoječih parcel, prepoved graditve in spremembe kulture zemljišča na območju zazidalnega načrta Kamnje pri Šentrupertu Odlok o razglasitvi splošne prepovedi delitve obstoječih parcel, prepovedi graditve in spremembe kulture zemljišča na območju zazidalnega načrta Obrtna cona T rebnje Odlok o spremembi odloka o čiščenju potokov in jarkov na območju občine Trebnje
Odlok ospremembi odlokaopogojihzasprejemanjegostov na prenočevanje in hrano v zasebnih gospodinjstvih Odlok o spremembi odloka o registraciji, cepljenju, označevanju, postopku z neregistriranimi in necepljenimi psi ter o reji psov
Odlok o spremembi odloka o minimalnih tehničnih pogojih za priložnostno opravljanje gostinskih storitev zunaj poslovnih prostorov
Odlok o spremembi odlokao organizaciji, ureditvi in poslovanju veterinarsko higienske službe Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov občine T rebnje Odlok o spremembi odloka o poslovnem času Odlok o spremembi odloka o prispevku za pospeševanje kmetijstva v občini T rebnje
Z datumom 8. januarja je izšla 1. številka SDL letnik 1987, v kateri objavljajo:
OBČINA METLIKA
Sklep o sprejetju družbenega plana občine Metlika za obdobje od leta 1986 do leta 1990
Sklep o sprejetju dolgoročnega plana občine Metlika za obdobje od leta 1986 do leta 2000
NOVO MESTO
Resolucija o politiki o uresničevanju družbenega plana občine Novo mesto za obdobje 1986—1990 v letu 1987
OBČINA RIBNICA
Odlok o določitvi matičnih območij v občini Ribnica Odlok o spremembah odloka o davku na promet nepremičnin
Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov
Odlok o plačevanju prispevka za minimalno vodnogospodarsko dejavnost
Odlok o zagotavljanju sredstev za občinske blagovne rezerve v letu 1987
Sklep o soglasju k določitvi stopnje amortizacije stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini za leto 1986 Odlok o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v občini Ribnica za I. trimesečje 1987
MEDOBČINSKA OBJAVA
Statut samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo gozdnogospodarskega območja Brežice
Z datumom 22. januarja 1987 je izšla 2. številka SDL v kateri objavljajo:
OBČINA ČRNOMELJ
Družbeni plan občine Črnomelj za obdobje 1986-1990 in prostorskesestavinedružbenega plana občine Črnomelj za obdobje 1986-1990
Ugotovitveni sklep o pristopu k samoupravnemu sporazumu o usklajevanju letnih načrtov zaposlovanja v občini Črnomelj za obdobje 1986-1990 Ugotovitveni sklep o pristopu k samoupravnemu sporazumu otemeljih planaobčinskeskupnostiza zaposlovanje Črnomelj za obdobje 1986-1990
OBČINA METLIKA
Ugotovitveni sklep o pristopu k samoupravnemu sporazumu o usklajevanju letnih načrtov zaposlovanja v občini Metlika za obdobje 1986-1990 Ugotovitveni sklep o pristopu k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana občinske skupnosti za zaposlovanje Metlika za obdobje 1986-1990 Objava prispevnih stopenj Samoupravne stanovanjske skupnosti, Samoupravne komunalne interesneskupno-sti in Požarne skupnosti
OBČINA NOVO MESTO
Ugotovitveni sklep o pristopu k samoupravnemu sporazumu o usklajevanju letnih načrtov zaposlovanja v občini Novo mesto za obdobje 1986-1990 Odredba o ureditvi prometa na nekaterih cestah in ulicah v Novem mestu
OBČINATREBNJE
Ugotovitveni sklep o pristopu k samoupravnemu sporazumu o usklajevanju letnih načrtov zaposlovanja v občini Trebnje za obdobje 1986-1990 Ugotovitveni sklep o pristopu k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana občinske skupnosti za zaposlovanje Trebnje za obdobje 1986-1990 Odredba o pristojbinah za veterinarsko-sanitarne preglede in za dovoljenje za prodajo mleka v letu 1987
DOLENJSKI UST
Št. 3 (1953) 22. januarja 1987
Ni več trpljenja ne bolečine, življenje je trudno končalo svoj boj.
ZAHVALA
Tiho, kakor je živel, nas je v 80. letu starosti zapustil naš dobri oče, stari oče, brat, svak in stric
FRANC JURŠIČ
iz Oštrca 4 pri Kostanjevici bolničar Gubčeve brigade
Ob boleči izgubi našega očeta se zahvaljujemo dobrim sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam kakorkoli pomagali v težkih trenutkih. Hvala DO GG Brežice-TOZD Kostanjevica in TOK Sevnica. DUK Krško in ZB Kostanjevica za podarjene vence, govorniku za besede slovesa ob odprtem grobu, kostanjeviškemu oktetu za zapete žalostnike, ZD Kostanjevica za lajšanje bolečin med boleznijo in gospodu župniku za lepo opravljeni obred. Hvala vsem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter našega očeta spremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: otroci France, Martin in Fanika z družinami, sestra Anica in ostalo sorodstvo
—______—————
ZAHVALA
Ob nenadni smrti našega očeta
JOŽETA MEDVEDA
odlikovanega borca NOB kokrškega odreda iz Prapreč 5, Velika Loka
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so z nami sočustvovali, nam izrekli sožalje ter pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala LD Vel. Loka, ZB, GD Šentlovrenc, GG Trebnje, sodelavcem iz MMT — TOZD STEKLO ter šentlovrenškemu in trebanjskemu pevskemu zboru za zapete žalostnike ob odprtem grobu, tov. Tonetu Žiber-tu, Jožetu Falknerju in Stanetu Kozlevčarju za poslovilne besede ter župniku za lepo opravljeni obred. Še enkrat vsem iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
V SPOMIN
26. januarja mineva žalostno leto, odkar si tiho in brez slovesa za vedno odšel od nas, naš dragi mož, ati, sin in brat
ALOJZ ŠVAJGER
s Trebeža 8, Artiče
Žalostni smo, ker smo te izgubili. Zelo te pogrešamo. Hvala vsem, ki se ga z mislijo in besedami spominjate ter za trenutek postojite ob njegovem poslednjem domu. Vsem, ki mu prinašate cvetje in prižigate sveče, lepa hvala!
V tihi žalosti: žena Tončka, sinova Mitja in Slavko
ZAHVALA
V 81. letustarostinasjezapustilnašdra-gi mož, oče, ded, praded, brat in stric
JAKOB KAŠČEK
borec 12. SNOB brigade
Najprisrčneje se zahvaljujemo vsem, ki ste počastili njegov spomin, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter pokojnika spremili na njegovi zadnji poti. Zahvala vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem, znancem in sosedom. Posebna hvala Zdravilišču Dolenjske Toplice, Novoteksu Novo mesto. Pionirju Novo mesto, govorniku Zveze borcev Straža, Zveza borcev Škofljica, Gasilskemu društvu Vavta vas ter govorniku vasi Vavta vas. Zahvaljujemo se tudi soborcu in znancem iz Trsta.
Vsem še enkrat iskrena hvala.
Vsi njegovi
Žalostno minilo je to leto, odkar te grda je bolezen iztrgala iz družine tvoje, te v večno temo zagrnila, a naša srca te ne bodo pozabila.
ZAHVALA
V 74. letu starosti seje tiho po dolgotrajni bolezni poslovila od nas draga mama, stara mama in prababica
ANA ŠOBER
rojena WEISS,
iz Kloštra 2
Najlepše se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem za pomoč v težkih trenutkih, izrečeno sožalje, darovano cvetje in vence ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala osebju ZD Črnomelj in Metlika ter pljučnemu oddelku bolnišnice v Novem mestu za lajšanje bolečin, duhovniku za lepo opravljeni obred ter DO Iskra, GIPJPionir DSSS, Gorjanci — avtoprevoz, VVO Oton Zupančič Črnomelj in Semič in Belt Črnomelj. Posebna hvala za poslovilne besede tov. Ančki Renko in Anici Križan ter godbi na pihala.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
Ob smrti našega dragega moža, očeta, brata, strica in svaka
FRANCA KOPINČA
upokojenega gozdarja iz Dobove
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in sosedom za pomoč, izraženo sožalje, darovane vence in cvetje in za spremstvo na poslednji poti. Naša posebna zahvala Gozdnemu gospodarstvu Novo mesto in ing. Pavcu za ganljivi poslovilni govor ob odprtem grobu, lovski družini Dobova in tov. Geču za poslovilne besede ter krajevni organizaciji ZB Dobova in tov. De-ržiču za besede slovesa. Posebna zahvala g. župniku iz Dobove za lepo opravljeni obred.
VSI NJEGOVI
ZAHVALA
r
V 90. letu nas je za vedno zapustila predobra mama.ostara mama, teta in strina
ANA KROŠELJ
Vrhnje 20, Kapele
Najlepše se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem za darovane vence, šopke ter izrečeno sožalje. Prisrčna hvala zdravnikom za lajšanje bolečin, sosedom Smrekarjevi, družini Ra-danovič, Slogonsko, Sinkovim iz Brežic, gospodu župniku za lepo opravljeni obred ter godbi iz Kapel. Posebna hvala ob zadnjem slovesu bratom Smrekarjem, ki so pokojno položili k večnemu počitku.
%
Žalujoči sin Slavko z ženo in hčerka Elza z družino
ZAHVALA
V 85. letu starosti nas je zapustila naša draga teta
MARIJA KASTELIC
roj. MURN
s Ceste herojev 39, Novo mesto
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, delavcem Laboda in znancem za spremstvo na njeni zadnji poti, delavcem Doma starejših občanov v Šmihelu, gospodu Lapu za poslovilne besede in opravljeni obred ter pevcem iz Šmihela.
Vsi njeni
VESELI TOBOGAN
Učenci osnovne šole Milka Šobar-Nataša iz Novega mesta in podružnice v Birčni vasi smo imeli v sredo, 14. januarja, v Domu kulture snemanje za radijsko oddajo Veseli tobogan. Na prireditvi so sodelovali še tamburaši osnovne šole Dragotin Kette in otroci iz vrtca Drska II. Predstavili smo se predvsem z glasbenimi točkami in prisluhnili nekaj recitacijam. Najbolj je seveda vse navdušil Toni z domačo nalogo o naši šoli. Oddajo bomo lahko poslušali v nedeljo, 25. januarja, ob osmih zjutraj.
TATJANA ŠUŠTERŠIČ, 8.c
O JUŽNI AFRIKI
Naša pionirska organizacija je s pomočjo kluba OZN na brežiški srednji šoli pripravila okroglo mizo Solidarnost z jugom Afrike. Nanjo smo povabili nekdanjega učenca naše šole Janija Senico, kije sedaj prvi oficir na eni naših ladij. Najprej nam je profesorica zemljepisa tovarišica Oršanič predstavila Južno Afriko, voditeljica pogovora Nataša pa je povedala, kako se da pomagati ljudem v teh krajih. Ugotovili smo, daje pomoč na naši šoli dobro organizirana. Jani Senica pa nam je pripovedoval o svojih doživetjih. Seveda ni mogel obiti apartheida.
PRIMOŽ JESENKO, 6.a OŠ bratov Ribarjev Brežice
UPRAVNI ORGANI OBČINE NOVO MESTO Razpisna komisija delovnih skupnosti
RAZPISUJE prosta dela in naloge:
V KOMITEJU ZA URBANIZEM IN VARSTVO OKOLJA
1. upravnega referenta v odseku za urbanizem in gradbene zadeve
2. tehničnega referenta v službi sklada stavbnih zemljišč
POGOJI:
— splošni pogoji po zakonu osistemudržavneupravein o izvršnem svetu skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih
— posebne zahteve pod 1:
visoka izobrazba pravne ali upravne smeri, 5 let delovnih izkušenj, strokovni izpit, aktivno znanje slovenskega jezika
— posebne zahteve pod 2:
visoka izobrazba gradbene smeri, 5 let delovnih izkušenj, strokovni izpit, aktivno znanje slovenskega jezika
Z izbranima kandidatoma bo delovno razmerje sklenjeno za nedoločen čas s3-mesečnim poskusnim delom. Prijave z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema 8 dni po objavi sekretariat za občo upravo občine Novo mesto, Ljubljanska cesta 2.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po preteku roka za sprejem prijav.
63/87
V SPOMIN
26.	januarja mineva žalostno leto, odkar nas je zapustila ljuba sestra, teta in svakinja
FANI GOLOB
iz Novega mesta, Smihelska 13
Iskrena hvala vsem, ki se je spominjate, obiskujete njen zadnji dom, ji prinašate cvetje in prižigate sveče.
VSI NJENI
Razpisna komisija Doma za učence Dušana Remiha Cesta na stadion 5,61330 Kočevje
razpisuje na podlagi 130. člena statuta dela in naloge
individualnega poslovodnega organa — ravnatelja
Pogoji:
— najmanj višja pedagoška izobrazba
— pet let delovnih izkušenj v vzgojnoizobraževalnem delu
— strokovni izpit
Prijave z dokazili pošljite v osmih dneh po objavi z oznako »za razpisno komisijo« na gornji naslov. Kandidate bomo obvestili o rezultatih v 15 dneh po izbiri.
64/87
ZAHVALA
Ob slovesu naše drage mame
MILICE GOSTIŠA
rojene PETRIČ
vdove po primariju bolnice
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo imeli radi, jo spoštovali in seje spominjate s toplo mislijo.
Irena, Pika iir-Poka v imenu sorodstva
Občinski svet ZS Metlika
razpisuje
javno licitacijo
za odprodajo rabljenega osnovnega sredstva — osebni avtomobil FIAT 125 PZ, letnik 1984, izklicna cena 500.000.— din.
Licitacija bo v sredo, 4. 2. 1987, ob 15. uri v prostorih občinskega sveta ZS Metlika.
Pred pričetkom licitacije morajo insteresenti vplačati 10% varščine od izklicne cene. Prometni davek plača kupec.
Navedeno osnovno sredstvo bo prodano po klavzuli ogledano — kupljeno.
Ogled je možen vsak dan od 7. do 15. ure, informacije na telefon 58-484.
Prednost nakupa ima družbeni sektor.
65/87
M TEM TEnilll 11A C 7AMIMA TEDENSKI KOLEDAR - KINO - SLUŽBO ISCE - SLUŽBO DOBI - STANOVANJA - MOTORNA VOZILA — KMETIJSKI STROJI — V Itm I tUNU VAo Z.AIMIIVI A prodam — KUPIM — POSEST — ŽENITNE PONUDBE — RAZNO - OBVESTILA — PREKLICI - ČESTITKE — ZAHVALE
tedenski koledar
Četrtek, 22, januarja — Vincenc Petek, 23. januarja —Alfonz.
■ Sobota, 24. januarja — Frančišek Nedelja. 25. januarja — Trpimir Ponedeljek. 26. januarja — Tit Torek, 27. januarja — Angela Sreda. 28. januarja — Tomaž Četrtek, 29. januarja — Valerij
LUNINE MENE
5 22. januarja ob 23.46 — zadnji krajec 29. januarja ob 14.43 — mlaj
kino
BREŽICE: 23. in 24. 1. jugoslovanski film Trijeso potrebni za srečo. 25. in 26. 1. ameriški avanturistični film Mož z zvezde. 27. in 28. I. ameriška drama Maska.
ČRNOMELJ: 22. 1. ameriški film Smrkci prihajajo. 22. in 25. 1. italijanski film Sužnji Kaligule. 23. 1. ameriški film Ubijalec iz metroja. 25. 1. ameriška komedija Superagenti. 27. 1. ameriški film Konan. 29. L italijanska komedija Obračun na zlati galiji. 29. 1. ameriška komedija Kolo sreče.
KRŠKO: 22. 1. ameriška fantastika Mož z zvezde. 24. 1. hongkonški akcij-
ski film V krempljih vohunov. 25. in 26. 1. ameriška risanka Pripoveduj mi zgodbo Njofra — Larifari — zajček. 25. 1. nemško-francoski film Pariz Teksas. 27. 1. ameriška komedija Ne streljaj v naslednico. 27. do 29. 1. angleško-avstralski akcijski film BMX razbojniki. 29. 1: ameriško-italijanski akcijski film Osamljeni obupanec.
NOVO MESTO — DOM KULTURE: 22. 1. filmsko gledališče — ameriški vvestern Tolpa Jassija Jamesa. Od 23. do 25. 1. ameriški kriminalni film Scare face. Od 26. do 28. 1. ameriška pustolovska komedija Obala komarjev. 29. 1. filmsko gledališče — ameriški western Neznani zaščitnik. Počitniški program je ob 11. uri, in sicer: 22. 1. italijanska komedija Bud jaha na zahod. 23. in 24. 1. jugoslovanska komedija Bog je umrl zaman. 26. in 27. 1. risani film Najboljša sovražnika — Tom in Jerry. 28. in 29.1. italijanska komedija (z Budom Spancerjem) Bom-barder. 30. in 31. 1. ameriška komedija (Charles Chaplin) Veliki diktator.
SEVNICA: 22. 1. psihološki film Dvigalo v okvari. 23., 24. in 25. 1. slovenski mladinski film Poletje v školjki. 24. in 25. 1. avanturistični film Superman II. 25. in 26. L karate film Zob za zob. 28. in 29. 1. fantastični film E.T. Vesoljček, ter akcijski film Meja na Riu Grande.
službo dobi
ZAPOSLIM dve šivlji lahko so tudi priučeni. OD po dogovoru. Telefon 46-505. (275-SD-3)
motorna vozila
R 8, cel ali po delih, prodam. Stane Muhič, Koroška vas 11, Novo mesto. (251-MV-3)
ZASTAVO 101 GT 55, letnik 1985, prevoženih 23000 km, prodam. Telefon 51-692. (25 3-MV-3)
PRODAM tovorni avto MERCEDES 1113, kiper dobro ohranjen. Ogled vsak dan. Telefon (068) 33-715.
: (241-MV-3)
FIAT 1100, starejši letnik prodam po ugodni ceni. Anton Gašper, Birčna vas 6. (240-MV-3)
R 4prodam. Informacijepotelefonu 79-025, popoldne. (161-MV-2) KOMBI, letnik 1980, vodličnemstanju, ugodno prodam. Zdravko Kaplan, Pristavica 5, Šentjernej. (259-MV-3)
PRODAM dve zimski gumi z obroči za 126 P, rabljeni eno zimo. Tel. 22-619. (257-MV-3)
■ LADO SL, registrirano, prodam. Martin Koračin,Koroška vas27,Novo mesto. (245-MV-3)
REZERVNE DELE za Z 101, generalno obnovljen motor, pločevina (blatniki, pragi, čelna stena), prodam. Avsenik, Gor. Straža 105, telefon (068) 85-358. (126-MV-2)
FIAT 126 P, letnik 1986, prodam. Srčič, Mestne njive 4 a, Novo mesto, tel. 25-825, popoldne. (182-MV-2) JUGO 45 E, nov, brezhiben, registriran, zaščiten, z avtokasetofonom, prodam. Informacije po telefonu (068)21-462. (249-MV-3)
Z 750 LE, letnik 1983, prodam. Gorenc, Zalog 11, Škocjan. (263-MV-3)
PRODAM blatnika in čelno steno za Z 101 comfort. Levstik, Trdinova 3 a, Novo mesto. (261-MV-3)
R4GTL, letnik 1982 in 126 P, letnik 1978, prodam. Jože Gal, Orehovec 48, Kostanjevica. (P3-8MO)
Z101, letnik 1979, motor za peugeot 204 in javo 350 cm, staro tri leta, prodam. Jože Plut, Rožni dol 7, Semič. (262-MV-3)
JUGO 45, letnik 1981, ohranjen, prodam. Groblje 8, Novo mesto. (285-MV-3)
JUGO 45, letnik 1985, prodam. Cena 185 SM. Telefon 24-981, 85-012. (289-MV-3)
KADET IDA, december 1981, prodam. Galič, Jedinščica 49, tel. 21-323. (290-MV-3)
Z 101, letnik 1982, prodam. Stane Tršinar, Stara vas 17, 68275 Škocjan. (297-MV-3)
JUGO 45, letnik 1984, prodam. Anton Gorenc, Mirna peč. (295-MV-3) PRODAM motor za 126 P, motor za diano in druge dela. Telefon 24-140. (296-MV-3)
R 4 GTL, letnik avgust 1982, po ugodni ceni prodam. Novica Dejano-vič. Mestne njive 12/26, Novo mesto. (29^MV-3)
GOLF diesel S paket, letnik avgust 1984, prodam. Telefon 26-687. (301-MV-3)
JUGO 45? letnik junij 1983,prodam. Telefon 25-694. (300-MV-3) ZASTAVO 101, letnik 1979, prodam. Telefon 56-790. (57-MV-3)
R 4 GTL, letnik 1984, prodam. Tel. 23-948, popoldne. (317-MV-3) PRODAM TOMOS 14 M, letnik 1984. Karel Ramovš, Brinje 11, Šentrupert, tel. 47-514.1P3-10 MO)
JUGO 45, oktober 1984, prodam. Tel. 85-443. (313/MV-3)
° FIAT 127, letnik 1979, prodam. Informacije 62-476, do 14. ure. (315-MV-3)
ZASTAVO 101 L, letnik december 1976, prenovljeno, prodam. Tel. 25-416. (312-MV-3)
ZASTAVO 750, starejši letnik, in motor Yamaha 125 LC s carinsko deklaracijo prodam. Tomaž Barbič, Mačkovec 9, Novo mesto. (308-MV-3) UGODNO prodam rabljene zimske gume 145 x 13, 155 x 13 in naslednjo opremo za fička: verige, ovčje prevleke, naslonjala, odbijač — zadnji. Telefon 22-418. (310-MV-3)
Z 101, letnik 1978, prodam. Tel. 32-527. (309-MV-3)
Z 750 prodam. Šmalčja vas 14, Šentjernej. (309-MV-3)
Z 850, star dve leti, registriran do oktobra 1987, prodam. Telefon 26-317, v soboto in nedeljo. (274-MV-3)
R 14 prodam. Nadu, Škocjan 66. (278-MV-3)
ZIMSKE gume, dvoje TRAYAL 145x 12inBARUM 175x 13,prodam. Telefon 24-517, ali 25-913. (28 l-MV-3) ZASTAVO 101, letnik 1979, ka-rambolirano, prodam. Ogled in informacije o vozilu pri Janezu Vidrihu, Otočec. (282-MV-3)
ZASTAVO 750 LE, letnik 1981, ugodno prodam. Franc Kuntarič, Boršt 3 d, Cerklje ob Krki, tel. 69-225. (303-MV-3)
VW 1200 kasonar, letnik 1972, z obnovljenim motorjem, vozen, registriran, prodam za 120 SM. Ivan Krajnc, Adamičeva 38, Novo mesto, tel. 25-691.(283—M V-3)
kmetijski stroji
TRAKTOR FIAT 402, letnik 1980, prodam. Franc Gorenc, Otavnik 6, Tržišče. t256-KS-3)
NOV MOLZNI STROJ prodam. Gorenc, Zalog 11, Škocjan. (263-KS-3)
DOLENJSKI LIST
IZDAJA: DIC, tozd Dolenjski list, Novo mesto.
USTANOVITELJI: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kriko, Metlika, Novo mesto, Sevnica in Trebnje.
ČASOPISNI SVET je organ družbenega vpliva na programsko zasnovo in uredniško politiko.
UREDNIŠTVO: Drago Rustja (glavni urednik In vodja tozda), Marjan Legan (odgovorni urednik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Mirjam Bezek-Jakie, Bojan Budja, Anton Jakie (novinarski servis in EP), Zdenka Llndlč-Dragai, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Jože Simčič, Jožica Teppey in Ivan Zoran.
IZHAJA ob četrtkih. Posamezna številka 200 din, polletna naročnina 4.000 din, za delovne In družbene organizacije 8.000 din. Za tujino 40 ameriških dolarjev ali 70 DM (oz. druga valuta v tejvrednostl) na leto.
TEKOČI RAČUN pri SDK Novo mesto: 52100-603-30624. Devizni račun: 52100-620-970-257300-128-4405/9 (LB-Temel|na dolenjska banka Novo mesto).
OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu za ekonomske oglase 2.600 din, na prvi ali zadnji strani 5.200 din, za razpise, licitacije ipd. 3.300 din. Mali oglas do deset besed 1.300 din, vsaka nadaljnja besedal 30 din.
NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Germova 3, p.p. 130. Teletoni: uredništvo (068) 23-606 In 24-200, novinarski servis
23-610, ekonomska propaganda, mali oglasi In naročniški oddelek
24-006. Nenaročenih rokopisov In fotografij ne vračamo. Na podlagi mnenja sekretariata za Informacije IS skupSčine SRS (St. 421-1/72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov. Časopisni stavek, prelom in filmi: DIC, tozd Grafika, Novo mesto. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana.
BCS in žetveno napravo prodam. Franc Perpar, Knežja vas 7, 68211 Dobrnič. (258-KS-3)
PRODAM traktor TV 420 s plugi, star dve leti, malo rabljen. ToneLuka-nič. Grajska 23, Črnomelj, tel, (068) 52-349. (167-KS-3)
KOSILNICO BCS prodam. Raz-belj, tel. 32-304. (268-KS-3)
Ohranjen traktor IMT 558 in bočno kosilnico Mertl 539 prodam. Leopold Colarič, Kostanjevica. (233-KS-3) PRODAM traktor IMT 560 v odličnem stanju (500 ur) in novo cisterno Creina (2200 1). Anton Pacek, Velika vas 29, Leskovec — Krško. (241-KS-3) BCS ih žetveno napravo prodam. Franc Perpar, Knežja vas 7, 68211 Dobrnič. (P 3-6-MO) MOTOKULTIVATOR diesel 14 KS s priključki ter dve ovci prodam. Tel. (068) 26-898. (246-KS-3)
prodam
SENO, večjo količino ročno sušenega, prodam. Jože Bobnar, Dol. Straža 120, telefon 85-306, od 15. ure dalje. (264-PR-3)
PRODAM pralni stroj, šivalni stroj in polkavč. Turk, Mala Cikava, tel. 25-317. (266-PR-3)
SPALNICO prodam. Tel. 25-346. (269-PR-3)
HLADILNIK s skrinjo (50 1) prodam. Staniša, Mirna peč 161,(267-PR-3)
JUNCA, starega 3 leta, vozi, prodam. Koroška vas 19, Novo mesto. (270-PR-3)
PRODAM surf speedy. Kuntarič, Boršt 3 d, Cerklje ob Krki, tel. 69-225. (304-PR-3)
KOBILO, brejo 10 mesecev, prodam ali zamenjam za kravo. Prečna 30. (279-PR-3)
PRODAM dobro ohranjene omare Katarina za dnevno sobo, skupaj ali posamezno, kuhinjsko mizo in 4 stole, klubsko mizo, otroško pisalno mizo, omaro za čevlje ter omaro za hodnik z obešalniki. Tel. 24-156. (277-PR-3) TELEVIZIJO, barvno, staro eno leto, prodam. Informacije po tel. 32-102. (284-PR-3)
PRODAM žago 045 in škropilnico Stihi. Klobčar, Boričevo, Tel. 27-175. (287-PR-3)
PRODAM traktorske verige »grifa-rice« 12 x 28 ali zamenjam za nove navadne 14 x 28. Vinko Skedelj, Javorovica 3, 68310 Šentjernej. (288-PR-3)
. KRAVO friziko, brejo 9 mesecev, staro 5 let, prodam. Jože Ferkolj, Škocjan, tel. 85-251. (291-PR-3)
NOVO rusko kučmo, ovratnik iz srebrne lisice, in dve uvoženi krzneni jakni prodam. Tel. 21-912. (292-PR-3) PRAŠIČA za zakol, cca 150 kg, prodam. Martin Šiško, Mirna peč 94. (294-PR-3)
ZARADI SELITVE ugodno prodam jogi posteljo (190 x 160), kavč, otroško ležišče, kuhinjski kot, mizo, dva stola, omaro—vitrina, omarico za čevlje, moško kolo MARATON, hladilnik ter novo zmrzovalno skrinjo Gorenje (2101), Marjan Kraševec, Dol. Toplice 46. (293-PR-3)
PRODAM po 30 kg težke pujske bekone. Tel. (068) 88-405. (314-PR-3) PRODAM nov, nerabljen, ocarinjen stroj za pletenje znamke »Crother — KH 860 KR 830 (dvojna). Naslov: Nada Bračika, Rosalnice 12 pri Metliki. (316-PR-3)
PRODAM Železnikovo harmoniko CFB. Pavel Pavšič, tel. (068) 52-666. (260-PR-3)
HRASTOV klasični parket (I. klasa) in tapison prodam. Telefon 21-642. (252-PR-3)
BARVNI TV Ei 5622, star 18 mesecev, in nove smučarske čevlje Alpina št. 8 ugodno prodam. Tel. 20-365, (254-PR-3)
PRODAM smuči ELAN RC 04 z vezmi TIROLYA, dolžina 180 cm, cena 4 SM. Lamovšek, Šentrupert 65, ali telefon 40-115. (243-PR-3) MOTORNO ŽAGO Homelite 240 prodam. Tel. 24-506. (22-PR-3) PRODAM pralni stroj in televizor. Stane Butalin, Cesta herojev 26, Novo mesto, tel. 20-328. (235-PR-3) PRODAM radiokasetofon HITACHI 3D8zdvema glavama, nov.Telefon 25-633. (237-PR-3)
Ui^IIH novo mesto giODtOUr ® 25-125, 25-789
ISTANBUL* ” v marcu in aprilu
kupim
KUPIM hišo v Novem mestu ali okolici. Šifra: »OPIS IN CENA«. (228-KU-3)
posest
VARSTVO za enoletno deklico na našem domu iščeva. Grošelj-Murčeha-jič, Mestne njive 12, Novo mesto. (251-RA-3)
INŠTRUIRAM angleški jezik. Telefon 22-428. (307-RA-3)
IZGUBILA seje psica istrski gonič na območju Brusnic. Je bele barve z rjavimi ožigi, v levem ušesu ima številko 62835. Kdor bi kaj vedel, naj to sporoči na naslov: Jože Bregar, Brusnice 98. (31 l-RA-3)
čestitke
V nedeljo, 25. januarja, bo praznovala svoj življenjski praznik — 80-letnico življenja — draga mama in stara mama ANA BRUDAR iz Vinje vasi 21. Ob praznovanju ji vse najlepše iz srca želi, predvsem pa zdravja, hčerka Anica z družino. (51-ČE-3)
20. januarja je praznovala svoj 75. rojstni dan naša skrbna mama MARIJA BOŽIČ iz Gabrja 104 pod Gorjanci. Vse najboljše za njen praznik, da bi bila zdrava in vesela med svojimi dragimi. To je želja vseh otrok, posebno pa sina Jožeta, snahe Marije in vnukov Jožka in Zlatke. (265-ČE-3)
JOŽETU RIFLJU iz Malega Slatni-ka za 50. rojstni dan iskreno čestitajo in mu želijo veliko zdravja žena, hči, sin in tašča. (273-ČE-3)
Mariji Žagar iz Birčnevasiji ob njeni 50-letnici želi obilo zdravja družina Petrič. (P3-11 MO)
Zagrebška cesla
UGODNO prodam zazidljivo, delno komunalno opremljeno parcelo na obrobju Novega mestazlokacijskodo-kumentacijo v izmeri 1000 m2. Informacije dopoldne od 7. do 9. ure na tel. 23-326. Možnost delnega odplačila s kreditom. (280-PO-3)
obvestila
SADNE IN TRSNE SADIKE vseh vrst prodajam po 300 din vsakosoboto in nedeljo. Kata Vrbanek, Vivodina 13, občina Ozalj. -
20/2-87
OBVEŠČAMO stranke, da sprejemamo naročila za piščance — bele, rjave, grahaste — za februar. Nudimo tudi kostanjevo kolje za vinograde. Jablan 23, Mirna peč. (302-0B-3) IZDELUJEMO orodja za plastiko, tlačni liv, rezilna in upogibna orodja. Opravljamo tudi usluge na elektroer-oziji. ORODJARSTVO E. PETEK, Strmca 5, 63270 Laško. (P3-9MO)
CENJENE stranke obveščam, da sem pričela fotokopirati in razmnoževati. CVETKA BRATKOVIČ, Cesta oktobrskih žrtev 56, Šenjtjernej, tel. (068) 32-147. Se priporočam! (236-0B-
3)
PIŠČANCE, enodnevne in starejše, vseh vst, bomo začeli prodajati v januarju. Naročila sprejemamo na naslov: Franc HUMEK, Irča vas 18, Novo mesto, tel. (068) 24-496. (137-0B-2) ŽALUZIJE, rolete, platnene zavese montiramo in popravljamo. Telefon (061) 264-172, 271-455. (50-50-MO) SORTNA SEMENA —
— buče do 100kg, bele, rumene, roza in rdeče, zajelo in kuhanje, seme 50 din.
— paprika — paradižnik do 40 cm, ekstra kvaliteta, seme 30 din.
— fižol (boranija ) — bel, dolg, širok, brez niti, seme 30 din.
— kumare — pritkaš do 2 m, dolžina40 cm, rodijo celo leto, seme 100 din.
— tikvice (buče) za jelo in kuhanje, do 60 cm, zgodnje, pridejo v juniju. Seme 50 din. Milanka MILUTINOVIČ, Odžaci, 37240 Trstenik. (P3-7 MO)
ženitne ponudbe
Iščem žensko staro od 40 do 50 let, mirne narave, brez obveznosti. Ponudbe pod šifro: »V DVOJE SE LEPŠE POJE«. (305/ŽP-3)
MATIČNI OKOLIŠ ZA CELO OBČINO
METLIKA — Po novem je Metlika matični okoliš za vsa naselja v tej belokranjski občini. Tu sedaj vodijo skupno rojstno matično knjigo in skupno matično knjigo umrlih, tudi za naprej ostane Metlika kraj za sklepanje zakonskih zvez v tej občini. Doslej so na upravnem organu za notranje zadeve vodili kar 118 matičnih knjig ter eno poročno knjigo, poslej pa bodo za celo občino vodili le tri: rojstno, knjigo umrlih in poročno. Eden od razlogov za združitev je tudi dejstvo, da v Metliki prehajajo na avtomatsko obdelavo podatkov in tudi po zakonu ni možno imeti dveh načinov vodenja te evidence.
Cesto podjetje Novo mesto obveš'ča vse uporabnike cest, da bo most v Kandiji zaprtzatovorni motorni promet in avtobuse od 22/1-1987 dalje. Prosimo vse uporabnike cest za razumevanje in upoštevanje prometne signalizacije.
m
r Kot vidiš, nimajo samo na ladjah slepih potnikov
0,11 *
1:1 1 9
« » i* »
l
%
Spet prekinitev dela?
Ne, naslonitev na lastne sile!
preklici
JOŽE SIMONČIČ starejši. Vratno 14, Šentjernej, preklicujem neresnične besede in obtožbe, ki sem jih izrekel zoper IVANKO SIMONČIČ in njeno družino, in se ji zahvaljujem, ker je odstopila od tožbe. (238-PRE-3) ANTON UMEK, Zg. Mladetiče 7, 68295 Tržišče, prepovedujem sosedi AMALIJI UMEK in njenemu sinu JOŽETU, Zg. Mladetiče 6, 68295 Tržišče, vsakršno vožnjo preko mojega dvorišča na pare. št. 90, k.o. Pijavice. Če tega nebosta upoštevala, bodo urejali pristojni organi. (244-PRE-3)
razno
IŠČEM
mehaniko (3. letnik SŠ). Tel. (068) 72 069. (P 3-3 MO)
inštruktorja za gradbeno
■S).-
ZAHVALA
V 37. letu življenja nas je mnogo prerano zapustil dragi mož, ati, sin in brat
SILVO DRAŽUMERIČ
iz Celja
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam kakorkoli pomagali v trenutkih težke bolečine, nam izrazili sožalje, darovali vence in pokojnika spremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvalaTOZD ELKOV Laško, DO Beti Metlika, govornikom za poslovilne besede, duhovniku za lepo opravljeni obred, godbi in pevcem.
Vsem še enkrat prisrčna hvala!
Žalujoči: žena Olga, sinova Simon in Tomaž, mama, bratje Branko, Vlado in Stane z družinami
Tiha žalost nas prekriva, srca naša krvave, a velika naša je želja, da v večnosti spočiješ se.
ZAHVALA
Po kratki in težki bolezni nas je v 45. letu zapustil našdragi mož, očka, brat
in stric
ALBIN GRČAR
iz Praprotnice 11 pri Mirni na Dol.
Od pokojnika smo se poslovili 7. januarja na domačem pokopališču. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste z nami sočustvovali, darovali cvetje in vence ali nam kakorkoli pomagali, osebju kirurškega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto za vso pomoč med boleznijo, sodelavcem in sodelavkam »Dane« z Mirne za vzorno organiziran pogreb in vsestransko pomoč, GD Mirna in ostalim društvom za častno spremstvo, organizaciji Rdečega križa, krajevni skupnosti Mirna, IMV-TOZD Mirna, osnovni šoli Mirna, mirenskemu pevskemu zboru za zapete žalostinke ob slovesu, tov. Avgustu Gregorčiču in Francu Dimu za ganljive besede in gospodu dekanu za lepo opravljeni obred. Vsem, ki ste pokojnika pospremili na zadnji poti, naša najlepša zahvala. Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njegovi Mirna, dne 7. januarja 1987
Ljubezen, delo, skrb. trpljenje, draga mama, tvoje je bilo življenje.
ZAHVALA
V 76. let starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama, stara mama,
sestra in teta
IVANKA HRIBAR
z Dol. Težke vode 22
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in vaščanom, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani in nam pomagali, izrekli sožalje, darovali pokojni vencein cvetje ter jo spremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala Koračinovim, Kastelčevim ter Tovarni zdravil Krka in AvtuKočevjeza podarjene vence, strežnemu osebju internega oddelka bolnišnice Novo mesto za lajšanje bolečin v času zdravljenja, pevskemu zboru iz Stopič, godbenikom ter duhovniku za lepo opravljeni obrpd. Še enkrat prisrčna zahvalo vsem, tebi, ljuba mama, pa naj bo mil dom, kjer boš večno počivala.
Žalujoči: sin Vilko, sin Franc in hčerka Ivica z družinama, vnuki in drugo sorodstvo
Bolezen, delo in trpljenje, bilo tvoje je življenje.
Kako zelo nam manjkaš ti. povsod te iščejo oči.
V tvojem domu je praznina, v srcih naših bolečina, spomin na tebe pa živi, čeprav te več med nami ni.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše ljube mame, stare mame in sestrične
MARIJE DOLENŠEK
z Malkovca 25
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, posebno še kolektivu KPD Dob pri Mirni za podarjene vence in izraženo sožalje. Iskrena hvala družinam Cirila Majcna, Janeza Leniča, Antona Kešeta, Leničevim, Tomažičevim in Pungerčarjevim ter Mrgoletovim za pomoč v teh težkih trenutkih, za podarjene vence in cvetje. Hvala župniku iz Mokronoga za lepo opravljeni obred, govorniku tov. Selevšku, kakor tudi društvu upokojencev Tržišče, godbi iz Sevnice in vsem krajanom, ki so pokojno spremili na zadnji poti.
Žalujoči: sin Branko z ženo Pavlo, sin Stanko z družino in vsi ostali sorodniki
Po krat ki in hudi bolezni je medobiskom pri svojih domačih sklenila življenjsko pot naša draga sestra,
teta in svakinja
ANNA GLAD
rojena KRANJČEVIČ
doma iz Leskovca pri Krškem, izseljenka v ZDA — New York
Na njeno izrecno željo bodo posmrtni ostanki prepeljani v ZDA, kjer bo pokopana v družinski grobnici.
Žalujoči bratje in sestre z družinami, drugo sorodstvo, prijatelji in znanci
Leskovec pri Krškem, Ljubljana, Kočevje, Florida, York Pa, New York, Leskovec pri Krškem, dne 15.
januarja 1987
PETRA
V SPOMIN
17. januarja je minilo leto dni o( prezgodnje smrti našega prijatelja
LORENČIČA
iz Sevnice Prijatelji
V SPOMIN
22. januarja je minilo 5 let, odkar je nas v 24. letu zapustil naš dobri sin in brat
JOŽE
BOBNAR
Rdeči kal 25, Dobrnič
Ne moremo verjeti, da te ni več in te ne bo več. Še enkrat hvala vsem, ki se ga spominjate in obiskujete njegov prerani grob.
Žalujoči: vsi njegovi
I
Ljubezen, delo, skrb, trpljenje, draga mama, tvoje je bilo življenje.
ZAHVALA
V 82. letu nas je zapustila draga mama, stara mama in teta
FRANČIŠKA ŠVALJ
iz Globočic 25 pri Kostanjevici
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom in znancem za pomoč, izrečeno sožalje, darovano cvetje in vence ter vsem, ki stejo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala tudi gospodu župniku za opravljeni obred. Vsem še enkrat prisrčna hvala!
Žalujoči: vsi njeni
V SPOMIN
Bolečjespomin na drugo obletnico smrti dragega moža, ata, starega ata in tasta
FRANCA GORNIKA
iz Žapuž 5
Hvala vsem, ki sega šespominjate in prižigate svečke na njegovem grobu.
Žalujoči: vsi njegovi
Zato srce boli.
ker tebe, Janez, nazaj več ni.
' V SPOM IN
• Danes nineva 18 let, kar nas je zapusti dragi mož, oče in ded
JANEZ ŽAGAR
iz Birčne vasi
Spomin nanj bo vedno živ.
Hvala vsem, ki se ga spominjate in mu prižigate svečke.
VSI NJEGOVI
i
1
ZAHVALA
V 74. letu starosti je tiho dotrpela na draga mama, stara mama, sestra in te
ANA PEČA VER
Podhosta 8, Dolenjske Toplice
Zahvaljujemo se vsem vaščanom, sorodnikom in znancem, ki: izrekli sožalje, darovali cvetje, vence ali prispevali za niedicinsl instrumente. Hvala DO Novoles TSP in župniku za opravlje obred.
Žalujoči: sinova Stane in Ivan z družino ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
V 74. letu starosti nas je zapustila draga mama in stara mama
MARIJA ŽUPAN
iz Brezij 12 pri Šentjerneju
Iskreno se zahvaljujem vsem, ki ste ji darovali vence i n cvetje ter jo spremili na njeni zadnji poti. Hvala tudi DO ISKRA-UPORI Šentjernej ter župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
V 82. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, praded, brat in stric
ALOJZ KREVS
iz Šmarjeških Toplic 6
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, pokojnemu darovali vence in cvetje, nam kakorkoli pomagali in pokojnega v tako lepem številu spremili na njegovi zadnji poti. Zahvala tudi gospodu župniku za opravljeni obred.
V globoki žalosti: vsi njegovi
ZAHVALA
V 87. letu starosti nas je zapustila dobra mama. stara mama in prababica
FRANČIŠKA FRANKO
Šmarje 5
Najlepše se zahvaljujemo splošni bolnišnici v Novem mestu za pomoč, vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje ter darove za cerkev in maše, gospodu župniku, posebej zahvala za spremstvo na zadnji poti.
Žalujoči: domači
#»
*
* . *
*
*
I
*
JELKA	N
<> V etiko je poklicanih, mat o izvoljenih« je rek, ki še posebej velja za kreaiorskipoklic. Vrsto let se v Sloveniji šolajo kadri preko šole za oblikovanje, med več slo dosedanjimi absolventi pa jih je komajda toliko, kolikor je prstov na rokah, ki so se povzpeli iz anonimnosti in so postali znana kreatorska imena.
Med take sodi Jelka Novak, kreatorka pri novomeškem Labodu, ki je tovarni že nekajkrat
'	»'■•'/»/'lil	»»•ITMdll	/
pripumogiu jut/	v
za razstavljene nove kolekcije oblačil. Kreatorka Jelka je bila letos deležna še posebnega priznanja revije Jana, ki je podelila Zlato Jano šestim slovenskim oblikovalcem najbolj uspelih kolekcij na sejmu Moda 87. Na drugem mestu je med dobitniki teh priznanj napisana Jelka Novak.
Prisrčna, odprta, niti malo domišljava je ostala tudi po prejemu priznanja. Nihče ji ne bi prisodil, da ima že sina pri vojakih, ampak leta teko in tudi enaindvajset let službovanja pri Labodu je naglo minilo.
»Doma sem iz Hrastnika. Že kot otrok sem imela smisel za
barvne kombinacije, za naravo in lepo oblačenje. Ta lastnost me je privedla v šolo za oblikovanje v Ljubljani, potem sem se zaposlila pri Modnih oblačilih, ki so se kasneje pridružila novomeškemu iMbodu. Tej hiši sem zvesta, sem pa le ena iz kreatorskega teama. Kreatorji za krila, bluze in moške srajce sov No vem m e s- ' tu, ena od kolegic živi začasno v Milanu in od tam pošilja ideje in nas sproti obvešča o novitetah italijanske mode. jaz pa sicer ~ živim in delam v LjuDijam, vendar pogosto hodim v Novo mesto.
Kreacija kompletov in vrhnjih oblačil je zlasti za ženske zelo zahtevna stvar, kije mnogi sploh nerazumejo. Ustvarjalno delo se ne začne ob šestih kot pri ostalih za strojem ali v pisarni in se tudi ne konča ob dveh popoldne. »Osnovne ideje za nove kolekcije črpamo iz ogledov sejmov in literature iz Zahodne Nemčije, Francije, Italije, toda od množice modelov, ki jih tam kreator vidi, prinese domov le nekaj idej in mora zadeti v polno, če tiste prenese na domača tla in jih oblikuje po svoje. Včasih mi šine v glavo odlična zamisel zvečer, prišla sem do nje tudi že v avtobusu med vožnjo v Novo mesto ali zjutraj pri pripravljanju zajtrka. Doma imam seveda obveznosti kot vse ženske.«
Jelka Novak je zaljubljena predvsem v naravo. Rada se sprehaja, je navdušena gobarka in enako rada ima morje. Na osamljenem otočku Unije pri Lošinju ureja staro hišico v skromen vikend, gobari pa zlasti po Dolenjskem. Njeni tereni so med Grosupljem ih Zagradcem pa med Gorjanci in Semičem. Sama se najraje oblači v nevpadljiva in praktična oblačila, je pa vseeno vselej lepo urejena. Njena priljubljena barva je črna. Ob njej se nizajo modni barvni dodatki in okraski, kar pa je spet ena od prirojenih lastnosti, kijih ne more dati nobena šola: da je ženska vselej moderno oblečena, četudi s skromnimi izdatki.
RIA BA ČER
*
*
%
S
*
%
%
I
5
*
%
*
*
*
*
*
H
*
*
*
%
S
%
*
I
<k
Pomagajmo pticam, ki so v stiski
S kruhom in odpadki več škodimo kot koristimo
Zima z veliko snega in mrazom je prisilila ptice, da so se umaknile s polj, gozdov v bližino človeških bivališč, kjer »prosijo« za hrano.
Kako pomagati pticam v stiski? Z nadrobljenim kruhom in kuhinjskimi odpadki,, ki jih lahko še veliko vidimo po krmilnicah, pticam lahko bolj škodimo kot koristimo. Takšna hrana se navlaži, zmrzne in je pticam nevarna. Zrnojedim pticam, od katerih pozimi iščejo hrano okrog človeških bivališč zlasti ščinkavec, pinoža, strnad, zelenec, dlesk in seveda vrabec, pomagamo predvsem z mešanico raznih žit, kaše, pšenice in raznih žitnih odpadkov. Sinice, brglezi, delti in žolne pa potre-buieio semena, ki vsebujejo maščobe. To so zlasti bučnice, seme sončnice, konoplje, kumar, melon in sadne pečke. Tej vrsti ptic še posebej godijo ptičje pogačke. V loncu raztopimo goveji ali ovčji loj, vanj nasujemo zrnje — najboljše so sončnice — in dobro premešamo. Zrnje mora biti v loju enakomerno porazdeljeno, razmerje med zrnjem in lojem naj bo približno pol pol. Ko se loj začne strjevati, damo gmoti poljubno obliko. Tako pogačo obesimo na drevo ali damo v krmilnico ali na okno. Ta vrsta ptičje zelo hvaležna tudi za razne mesne in maščobne odpadke, ki jih obesimo na drevo.
So pa še tretje vrste ptice, ki ne marajo za do sedaj našteto hrano. To sta zlasti kos in taščica, včasih tudi brinovka. Tem lahko damo kako rozino, pu-sušene bezgove jagode in mehkejša ali celo nagnita jabolka, vendar jabolka le, če ni prehud mraz, ker sicer zmrznejo.
FRANCE CVENKEL
• AIDS je začetek seksualne kontrarevolucije.
Žarko Petan
• Od lepše bodočnosti ima vsak nekaj. Eni so se zanjo borili, drugi so si jo razdelili, ostali o njej lahko sanjamo.
Albin Buttolo
• Izgubljene iluzije so prve prišle pod stečaj.
Ljubo Raičevič
• Pozor: v obtoku je večja količina ponarejene zgodovine.
Jože Petelin
• Ne pošiljajte politikov v pokoj. Takoj bo potrebna višja prispevna stopnja.
Milan Brecl
• Vsi smo enaki. Razlikujemo se le po enakosti.
Dominique Reščič
SNEŽNA SNEŽENA RAZOČARANJA
ČRNOEMU — Nekateri Črnomaljci se sprašujejo — med njimi tajnik tukajšnjega obrtnega združenja — ali se sploh splača čistiti sneg. Ta tajnik je znan po tem. da venomer preklada sneg, pa ga je pretekli teden eden od Romov obdolžil, da je prav tam, kjer je stal tajnik z lopato, zgubi! deset tisočakov, na katere naj bi menda slednji vrgel sneg in jih tako skril. Rom je zadevo prijavil celo na milico, vsi, ki še vedno premetajo sneg, pa so potencialni najditelji »izgubljenega« denarja.
Pa s tem presenečenj za tajnika obrtnega združenja še ni bilo konec. Obiskal ga je tudi inšpektor, ki ga je opozoril, da se na pločniku pred hišo, v kateri ima združenje najeto pisarno, drobi sneg. (Drugje, kjer snega niso očistili, sešedrobitinimogel). Zatopa iz Belta predlagajo inšpektorju — če je že tako malenkosten — da se odpravi k železniški postaji, kjer niso očiščeni parkirni prostori za ftsebne avtomobile, da o dostopu za traktorje in tovornjake, ki privažajo tovor na vagone, sploh ne govorimo.
Lenoba je lahko draga
Kaj vse moramo storiti, ko pade več kot 10 cm snega -Ob iedu veljata le pesek in sol
Padel prvi ris
KOČEVJE — Na območju treh lovskih gojitvenih območij (ko-čevsko-belokranjsko, krimsko in notranjsko), kjer sta ris in medved zaščitena, je v tej lovski sezoni dovoljen odstrel 8 risov. Doslej so odstrelili le enega, in sicer na območju občine Kočevje, sezona lova na risa pa traja še do konca februarja. Tudi zdaj, v sezoni, pa ni dovoljen odstrel risinje, ki vodi mladiče. Na ostalih lovskih gojitvenih območjih je odstrel risa prost.
Na mejnem hrvaškem območju Gorskega kotarja in Hrvaškega primorja je ris tudi zaščiten. Tu je v tej sezoni dovoljen odstrel 15 risov, in sicer 1 na območju občine Čabar, 2 na območju-občine Delnice, 3 na območju občine Reka itd. S Hrvaškega poročajo, da jim je doslej uspelo odstreliti le enega risa, in sicer ga je na območju občine Delnice v Okrugljaku položil na dlako lovec Krešimir Crnkovič iz Broda Moravic. Poročajo še, daje odstreljeni ris trofejni primerek, kar so po skupnem lovu tudi primerno proslavili (beri: zalili).	j	p
NOVO MESTO — Kljub izjemno visoki snežni odeji novomeški ko-munalci letos naravnost vzorno čistijo mesto, manj pa smo lahko zadovoljni z delom, ki ga morajo ob snegu opraviti lastniki hiš, skupnosti stanovalcev, najemniki in lastniki poslovnih objektov itd.
Zakon je seveda popolrtema jasen, bolj malo pa je meščanov, ki ga v celoti upoštevajo. Odlok o ureditvi
• Omenjeno je treba postoriti, ko je snega najmanj 10 cm in še sneži, in sicer najkasneje do 8. ure oziroma dve uri po sneženju, če je prenehalo snežiti pred peto popoldne. Kazni za nepoko-ravanje so precejšnje, sodnik za prekrške lahko določi, da bo v denarnici do 60.000 din manj. Sicer pa ni vsev kazni, predvsem bi morali vedeti, da smo Slovenci že od nekdaj radi pometali tudi pred svojim pragom.
zimske službe v naseljih novomeške občine namreč med drugim zahteva, da morajo lastniki ali najemniki stanovanjskih hiš ali poslovnih prostorov odstraniti sneg in led s pločnikov, dostopnih ali dovoznih poti in površin, ki so potrebne za gasilsko intervencijo.
Poleg tega se je treba večkrat ozreti tudi proti nebu in s streh, žlebov in odtočnih cevi odstraniti morebitne
SEPTEMBRA OTVORITEV
RIBNICA, TRAVNA GORA — Turistični dom na Travni goriježedve leti zaprt. Pred kratkim pa so Turistično društvo Sodražica, občinskasku-pščina Ribnica in Gasilska zveza . Slovenije dosegli sporazum, da ga za nedoločen čas prevzame Gasilska zveza Slovenije, ki ga bo obnovila, kar bo veljalo okoli 100 milijonov dinarjev. Ta denar bodo zagotovila gasilska društva iz vse Slovenije. Prenovljeni dom bodo predvidoma odprli 21. septembra, na dan gasilcev Jugoslavije. Dom bo odprtega tipa, prednost pa bodo. imeli gasilci, saj bo Gasilska zveza Slovenije imela tu tudi svoj vzgojni center.
M.G-č
ledene sveče. Ob poledici smo dolžni svoj kos pločnika in dostopne poti posipati s peskom ali s soljo. Posipavanje s pepelom in odpadki je prepovedano. Samo po sebi je razumljivo in tudi z odlokom določeno, da je treba očistiti tudi vodne požiralnike in parkirišča, ki jih uporabljajo lastniki ali najemniki, odstraniti pa moramo tudi veje, ki sta jih polomila sneg ali žled.
• Ljubši so mi ljudje z enim napačnim kot z dvema obrazoma.
Boris Kuralt
• Slovenski komunizem: vsak bo imel toliko kot njegov sosed.
Žarko Petan
• Samomorilci zmanjšujejo število nezadovoljnežev, zato sta jih bog in družba vesela.
Jože Šmit
• Do vratu smo že v socializmu.
Žarko Petan
• V Krtovi deželi je zvezdni žarek — špijon.
Ivan Cimerman
Truplo našli v Težki vodi
D. K. osumljen, da je z nožem umoril 25-letnega Leopolda Zupančiča iz Šmihela — _______Osumljenca	prijeli	v	Ljubljani	—	S	seboj zalogo oblačil
NOVO MESTO — Pretekli torek, 13. januarja, je bila novomeška UNZ obveščena, da je iz romskih barak v Šmihelu neznano kam izginil 25-letni Leopold Zupančič. Kriminalisti so takoj pričeli obsežno preiskavo; njihov trud pa je bil kmalu poplačan. Po vsega štrrindvajsetih urah iskanja
— pri tem pa sprva sploh niso vedeli, ali gre za navadno izginotje ali zločin
— so v Ljubljani prijeli 26-letnega D. K. iz Šmihela. Zaradi suma, daje Zupančiča umoril, je preiskovalni sodnik novomeškega sodišča zoper D. K. odredil pripor.
Preiskava še teče, pa vendar je o zločinu že moč napisati kaj več. Prvi podatek, ki je novomeške kriminaliste popeljal na sled osumljenemu D. K. je bil ta, da so pogrešanega zadnjikrat videli prav v družbi z osumljencem. Slednji naj bi ga namreč s svojim avtomobilom odpeljal v Kandijo, se tam krajši čas zadržal in nato vrnildomovvŠmihel.Očitno pa ga je Zupančič prehitel, kajti, kot je v svoj zagovor preiskovalcem povedal D. K., ga je ob vrnitvi že čakal pred vrati. Oba sta bila namreč že dalj časa v sporu, šlo naj bi
VS6 Vič darov za absorber
Zbrati je treba skupno 10 milijonov dinarjev
NOVO MESTO — Vzačetkuletasta medobčinski svet za nabavo dragih medicinskih instrumentov pri novomeškem Rdečem križu in Dolenjski list pričela zbiranje denarja za nakup atomskega absorberja. Naprava, s katero je mogoče zelo natančno določati navzočnost najrazličnejših težkih kovin v vodi, živilih in seveda v človeškem organizmu in bo ob vse večjem onesnaževanju okolja veliko pomenila za Dolenjsko, njene ljudi in njihovo zdravje, stane 20 milijonov dinarjev. V akciji naj bi zbrali polovico te vsote. Ljudje in delovne organizacije lahko nakažejo denar na žiro račun: 52100-678-80144 za »absorber«.
V preteklem tednu so za absorber darovali: BTC Ljubljana TOZD Skladišče Novo mesto 50.000 dinarjev; Skupščina občine Novo mesto 7.000 dinarjev (namesto venca za pokojnega Henigmana); stanovalci Adamičeve ulice v Novem mestu 21.760 dinarjev (ostanek od venca za pokojno Kranjčevo mamo); Marija Ajdič iz Ko-štialove 20, Novo mesto 8.000 dinarjev (namesto cvetja na grob Milice Gostiša); Milena in Jože Bučar iz Novega mesta, Kettejev drevored 32 15.000 di-
narjev (namesto cvetja na grob Ane Pečaver iz Podhoste); Emica Škof, Milena Faleskini in Šlava Marolt iz Črnomlja 20.000 dinarjev (namesto venca na grob Katke Senica); Emica Škof iz Črnomlja, Cankarjeva 1 15.000 dinarjev (namesto cvetja na grob Jožeta Škofa); Tončka Drenovec iz Smole-nje vasi 3 10.000 dinarjev (namesto cvetja na grob Ivkota Drenovca iz Ljubljane); Osnovna šola TOZD 12. SN-OUB Novo mesto 10.000dinarjev (namesto novoletnih čestitk); Petar Ostojič iz Novega mesta, Ragovska 12
100.000 dinarjev; Ivan Zupančič in Rajko Štefanič iz Dragatuša lO.OOOdi-narjev; OO sindikata Splošne bolnišnice Novo mesto 50.000 dinarjev (namesto novoletnih čestitk); OO sindikta Splošne bolnišnice Novo mesto 30.000 dinarjev (namesto honorarja skupini Novi val iz Šentjerneja); sostanovalci iz Prečne 8 8.000 dinarjev (namesto cvetja na grob Pepce Kozlevčar) in Marica Trelc iz Novega mesta. Mestne njive 9
5.000 dinarjev. Vsem hvala!
za to, na katerem zemljišču stoji baraka. In prav krvavi madeži, ki so jih kriminalisti UNZ našli pred vrati, so govorili v prid dejstvu, daje Zupančičevo izginotje povezano z zločinom. Slutnje so se kmalu uresničile. Po pregledu okoliškega terena in postavljeni domnevi, da je storilec truplo odpeljal s svojim avtomobilom, so nekaj kasneje v potoku Težka voda blizu Kristanove ulice našli truplo Leopolda Zupančiča, na njem pa več vbodnih ran, ki so očitno povzročile smrt.
Kaj se je zares dogajalo pred barako D. K. v Šmihelu, bo v celoti nemogoče podrobno osvetliti, saj prični bilo. Ostaja le dejstvo, daje D. K. tam Zupančiča karosemnajstkrat
zabodel z nožem, trupio nato naloži! v avtomobil in ga odpeljal do potoka Težka voda ter tam odvrgel. Skrivnostni klobčič je bil takopo zaslugi učinkovite akcije novomeške UNZ hitro razvozlan, čeprav ob prijavi izginotja niso imeli v rokah prav nikakršnega oprijemljivejšega podatka. Tako pa je bil vsega dan kasneje, v sredo, 14. januarja, ob 15. uri v Ljubljani prijet osumljeni D. K. Da je hotel ubežati roki pravice, pove tudi podatek, da so ob prijetju pri njem našli potni list in večjo zalogo oblačil.	b.	B.
NEVARNO RAZMERJE	(JOŽE	FRIC)
Spet bogat počitniški program
Poskrbljeno za vse
NOVO MESTO — Svet za rekreacijo in letovanje otrok pri občinski zvezi prijateljev mladine je tudi letos skupaj z društvi, vzgojno-varstvenimi ustanovami, šolami in krajevnimi skupnostmi pripravil obširen program aktivnosti v zimskih počitnicah.
V mestnih krajevnih skupnostih so počitniške programe najbolj skrbno pripravili v vzgojno-varstvenih ustanovah vendar je v najve-čji meri namenjen otrokom, ki imajo raje tople prostore kot igre na snegu. Letos so se še posebej potrudili delavci Doma kulture in za vsakdan zimskihpočitnicob 11. uri pripravili filmske predstave za otroke. V počitniških dneh bo odprta športna dvorana. Od 9. do 11. ure za privržence rokometa in namiznega tenisa, od 11. do 13. ure pa bo rezervirana za košarkarje in igralce namiznega tenisa.
Vsi izvajalci programov bodo mlade sproti'obveščali, kdaj in kje se bo kaj dogajalo. Seveda pa negre pozabiti, da je za prave zimske počitnice še najboljši sneg, tega pa v teh štirinajstih dneh zagotovo ne bo manjkalo.
J. P.
*■
RAZSTAVA ALENKE SOTTLER — V Petkovi galeriji v Ribnici so zadnji petek odprli samostojno razstavo akademske slikarke Alenke Sottler iz Ljubljane. Dela te predstavnice mlajše generacije likovnih ustvarjalcev so v času od 1981 do 1986 lahko videli ljubitelji likovne umetnost iv vseh večjih jugoslovanskih mestih, nekajkrat pa je razstavljala tudi v tujini. Razstava v Ribnici, ki jo je pripravila ribniška kulturna skupnost, bo na ogled do 1. februarja. Na sliki: Alenka (prva z leve) v razgovoru z obiskovalci razstave. (Foto: M. Glavonjič)
DISKOTEKA OTOCEC
Uk
PRILJUBLJEN
GLASBENIK
DOLENJSKE TOPLICE — Tukajšnje zdravilišče že nekaj zim zapovrstjo vabi v goste glasbenika Silvana Zonto iz Kopra. Tako nastopa v restavraciji Rog tudi to zimo. Z glasbo, ki učinkuje tako, kot bi igral orkester, privablja Zonta obiskovalce vsak večer. Ne igra le ob sobotah, ker imajo takrat drugačen spored.	=
Še toliko snega ne more preprečiti, da ljubitelji dobre glasbe ne bi s svojimi predlogi oblikovali top lestvice Dolenjskega lista, katero je mogoče poslušati v prijetnem okolju Diskoteke Otočec. Po zadnjih predlogih za lestvico ne velja status quo, z nje so tokrat izpadli prav Status quo pa Madonna in T. Turner, spet seje nanjo prebil Falco, do spremembe pa je prišlo tudi na vrhu. Lestvica je torej takale:
1. Take my breath away — BERLIN
2. Victory — KOOL AND THE GANG
3. The rain — O. J. JONES
4. Human —HUMAN LEAGUE Notorious — DURAN DURAN French kissin’ — DEBBIE HARY You give love — BON JOVI To be a lover — BILLY IDOL Is this love — ALISON MOYET Comming home — FALCO
Med tistimi, ki so se s svojimi predlogi trudili za tokratno podobo lestvice, je žreb dodelil kaseto s posnetki top lestvice Dolenjskega lista in Diskoteke Otočec IGORJU DRENIKU iz Malenške vasi pri Mirni peči. Enaka nagrada čaka enega od tistih, ki bodo nove predloge poslali na naslov: Krka, Zdravilišče, Diskoteka Otočec, 68222 Otočec, s pripisom Top lestvica. Sodelujte!
5.
6.
7.
8. 9.
10.
■kozerija  ....
UREDNIK SPET ZAKUHAL ŠTRAJK
Vsi v Hitrotkalu so vedeli, da ima tovariš Tržišnik doma manjšo konfekcijsko delavnico, v kateri se iz hitrotkalskega materiala šivajo trenirke, pidžame, spalne srajce in joggingi. Vodstvo delovne organizacije so opozarjali delavci na to z anonimnimi pismi, s tajnimi telefonskimi klici, z izbruhi v stanju pijanosti, z namigi preko sorodnikov, s telegrami in z drugimi oblikami sporočanja, ki pa seveda nimajo nikakršne zveze s samoupravno prakso. Morda so prav zato naleteli na gluha ušesa.
Podobno se je zgodilo s
pripombami na delo tovariša Izvoznika. Ljudje so govorili, da prejema mastne podkupnine, ko kupuje po tujini stroje za obnovitev iztrošenega hitrotkalskega parka. Tovariš Izvoznik se je prevažal po Repičevini z merce-desem. v lasti je imel tri hiše in dva vikenda.
»Če bi gorela repiška nevoščljivost. pozimi ne bi potrebovali niti premoga niti kurilnega olja,« je komentiral besede direktor vseh direktorjev.
Hitrotkalski delavci pa so prejemali petnajstega v mesecu dokaj nizke osebne dohodke.
Nič čudnega ni torej, če so jim šle omenjene nepravilnosti še bolj v nos, kot bi sicersilile, če ne bi bilo treba vsakega dinarja trikrat obrniti.
»Če se ne bo ukrepalo, bomo štrajkali,« je kričal po tovarniškem dvorišču neposrednik Jožič Repič, sekretar jv jv ob tem smejal v brado, kajti bil je prepričan, da gre zgolj za grožnjo iz trenutne slabe volje.
V petek v hitrotkalu stroji niso brneli. Delavci so se zbrali na dvorišču in so čakali vodilne.
»Kje je urednik Zapoznelega
glasu?« je tulil direktor vseh direktorjev.
Ko so ga izbezali iz majhne in hladne pisarne, je stal pred direktorjem vseh direktorjev bled kot kreda.
»Vidite, kaj ste nam skuhali?« se ie 7«pi*il i«>nj direktor vseh direktorjev.
»Kaj?« je komaj izdavil.
»Ne delajte se nevednega. Izsiljeni sestanek. Če bi bolje skrbeli za informiranje delavcev, do tega gotovo ne bi prišlo,« je zaloputnil vrata in odšel na dvorišče.
TONI GAŠPERIČ