Bavisela 2013: tržaško nabrežje bo danes v različnih kategorijah preplavilo kar 11.000 tekačev Primorski št. 104 (20.732) leto LXIX. dnevnik PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 Moj 1. maj Dviganje mlajev, postavljanje zastav, povorke, proslave, kresovi: 1. maj ostaja v naših krajih zelo priljubljen praznik. Kako ga doživljate vi? Kako boste preživeli mednarodni dan dela? Pošljite nam svoje posnetke na tiskarna@primorski.eu! Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu NEDELJA, 5. MAJA 2013 POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,20 € 9 , , I I t-, uuuuu , Terminali: pogovorili se bomo s sosedi POLJANKA DOLHAR Bilo je pred sedmimi leti, ko sta se italijanska in slovenska javnost začeli ukvarjati s tržaškima plinskima terminaloma. Resnici na ljubo so se s »pošastjo v Tržaškem zalivu«, kot je morski upli-njevalnik poimenoval tednik Mladina, ukvarjali predvsem nekateri mediji iz Slovenije: tako kopenski kot morski terminal bi namreč stala v neposredni bližini državne meje oziroma mednarodnih voda. Zato so mu ostro nasprotovali tudi okoljevarstveniki iz slovenske in hrvaške Istre. Večina Tržačanov je načrta sprva spremljala zelo mlačno, kot bi se je terminala v Žavljah in sredi zaliva ne tikala. Sčasoma pa je nasprotovanje terminaloma, ki ju je podpiral takratni deželni predsednik Riccardo Illy, naraslo. Ena za drugo so proti gradnji glasovale občinske in pokrajinske uprave od Milj do Gradeža, Illyjev naslednik Ren-zo Tondo pa jo je zagovarjal vse do lanskega decembra, ko je okoljski minister Corrado Clini zahteval novo oceno vplivov na okolje in na pristaniško dejavnost. Tonda je pred nekaj tedni nasledila Debora Serracchiani, ostra nasprotnica obeh terminalov, Cli-nija pa Andrea Orlando, ki je med včerajšnjim tržaškim obiskom dejal to, kar okoljevarstveniki ob Severnem Jadranu ponavljajo vsaj od leta 2006: uplinjevalnik je težko uskladljiv z načrtovanim razvojem tržaškega pristanišča, pred njegovo izgradnjo pa morata tako Italija kot Dežela FJk izoblikovati nov energetski načrt. In ne nazadnje: čez-mejni vplivi tovrstnih objektov so tako veliki, da bi se morala Italija o njih pogovoriti s Slovenijo in Hrvaško. ITALIJA - Podtajnica za enake možnosti Biancofiorejeva premeščena v rekordnem času Nad nasilje nad ženskami z vladno delovno skupino Tako predlaga nova ministrica Idem - Boldrinijeva proti nasilju tudi na spletu VIDEM - Volitve Honsell ali Ioan? TRST - Govor o energetiki in železarni Spodbudna zagotovila novega ministra Orlanda Furio Honsell Adriano Ioan VIDEM - V videmski občini bo danes in jutri potekal drugi krog občinskih volitev. V balotaži se bosta za mesto župana potegovala kandidat leve sredine, dosedanji videmski prvi občan Furio Honsell, ki je v prvem krogu prejel 45,97 odstotka glasov, in desnosredinski izzivalec Adriano Ioan, ki je pred dvema tednoma zbral 35,59 odstotka glasov. Honsella podpirajo DS, SEL, Komunistična prenova in županova stranka Innovare, Ioana pa UDC, Ljudstvo svobode, Desnica, Ioanova stranka in Severna liga. TRST - O plinskih terminalih in sploh energetski politiki se je treba začeti pogovarjati na mednarodni ravni. S temi pomembnimi vprašanji naj se ukvarja institucionalno omizje, pri katerem naj sedijo predstavniki Italije, Slovenije, Hrvaške in tistih držav, ki se v Trstu zalagajo z nafto. Tako meni novi okoljski minister Andrea Orlando, ki se je včeraj mudil na uradnem obisku pri novoizvoljeni deželni predsednici De-bori Serracchiani. Minister je tudi podprl predsedničino zahtevo po vključitvi škedenjske železarne v seznam kriznih območij. Na 4. strani RIM - V rimskih vladnih palačah so bile včeraj protagonistke ženske, sicer vsaka iz različnih razlogov. Kronološko je bila prva novoimenovana podtajnica za enake možnosti Michaela Biancofiore, ki se je morala po nespodobnih homofob-nih izjavah o gejih umakniti na mesto podtajnice za javno upravo. Druga je bila predsednica poslanske zbornice Laura Boldrini, ki se je zavzela za prekinitev nasilja nad ženskami, tudi tistega, ki polni spletne strani. Samo v zadnjih 24 urah so namreč dnevniki zabeležili umor treh mladih žensk, za smrt katerih so bili v vseh primerih krivi moški. Nova ministrica za enake možnosti Josefa Idem je ravno zato napovedala ureditev medministrske delovne skupine (t.i. task force), ki bi se ukvarjala izključno z nedopustnim nasiljem nad ženskami. Na 2. strani Trst: žensko zadušil dim iz ogorka Na 4. strani Na Opčinah počastili 68-letnico osvoboditve Na 6. strani Goričan spolno nadlegoval deklico Na 14. strani Nova študija za goriško vzpenjačo Na 14. strani Goriški igralki Nori Gregor posvetili roman Na 16. strani Z odlokom z dne 31.01.11 je Ministrstvo za Infrastrukture in Promet pooblastilo tudi upokojene zdravnike za izdajo zdravniških potrdil o psihofizični sposobnosti za vožnjo. I Dr. Giuseppe CARAGLIU torej ponovno izdaja zdravniška potrdila za vozniški izpit, še vedno v ul. Rossetti 5, vsak dan od 10h do 12h in od 15h do 17h. Ob sobotah pa od 10h do 12h. Po potrebi, pokličite na tel. št. 339 6931345. Poštenost in transparentnost Kupimo rabljeno zlato, srebro in platino NOVO - Fernetiči, 14 Tel. 040 2602853 S tem kuponom dobite 5% več pri ocenitvi vaših predmetov. Certificirana elektronska tehtnica Plačamo na stotino grama eč V ■ cr Fernetiči, 14 Drevored Miramare, 11 Ulica Vergerio, 9 Žavlje (blizu bencinske črpalke H6) Tržič - Drevored San Marco, 23 non solo materassi TRŽIČ ul. Boito 38/E (nasproti vojašnice) Tel.: 0481.45.48.7 Delovni čas: pon. 15.45 - 19.30 tor. - sob. 9.30 - 13.00 in 15.45 - 19.30 LEŽIŠČA - VZGLAVNIKI - PODLAGE - POSTELJE POPUSTI OD IttflDO VZGLAVNIKI H f\ 100% lateks €66,00 k €19,80 LEŽIŠČE cm 80x190 -50% memoiyfoam €498,00 €249,00 cm 160x190 -50% €996,00 €498,00 LEŽIŠČE cm 80x190 neodvisne vzmeti €458,00 €274,00 cm 160x190 -40% €915,oo €549,00 LEŽIŠČE cm 80x190 -50% ortopedsko - vzmeti €198,00 €99,00 cm 160x190 -50% €396,00 €198,00 ELEKTRIČNA PODLAGA cm 80x190 -40% e/. dvigovanje vzglavnika in naslona za noge €832,00 €499,00 ELEKTRIČNI POČIVALNIK -40% el. dvigovanje celotnega počivalnika €984,00 €590,00 9771124666007 2 Nedelja, 5. maja 2013 ITALIJA, SVET / RIM - Prve spremembe v vladni ekipi Podtajnica Biancofiorejeva premeščena v rekordnem času RIM - Rekordna premestitev: funkcijo podtajnice za enake možnosti, šport in družino v novi italijanski vladi je Michaela Binacofiore ohranila le za dva dni. Predsednik vlade Enrico Letta ji je namreč pooblastila včeraj preklical in Biancofiorejevo, ki izhaja iz vrst Ljudstva svobode, kot podtajnico premestil k javni upravi, kjer naj bi bilo po njegovem mnenju manj priložnosti za netenje polemik. Kakor smo že poročali, je namreč Bianco-fiorejeva dnevniku La Repubblica postregla s ho-mofobičnimi izjavami proti gejem, češ da se sami getizirajo in samopomilujejo. Po valu kritik, ki se je nanjo usul, pa je seveda dejala, da so bile njene izjave iztrgane iz konteksta in da je sedaj ona diskriminirana. Lettovo odločitev so pozdravila združenja homoseksualcev in pa voditelj SEL Nichi Vendola, medtem ko so strankarski pristaši izrazili Biancofiorejevi solidarnost. Premier je ob imenovanju svoji vladni ekipi svetoval naj bo oprezna in spoštljiva v izjavah za medije, Biancofiorejeva pa je njegove besede povsem prezrla. Včerajšnji dan v Rimu pa je zaznamovala tudi nova izjava predsednice poslanske zbornice Laure Boldrini, ki je spletni skupnosti Twitter zaupala željo po prekinitvi nasilja nad ženskami tudi na spletu. Kot znano, je bila sama tarča smrtnih groženj in napadov ravno preko spleta, tako da je kritično ocenila zlorabo tega medija. »Primeri otroške pornografije so na spletu namreč pravilno in primerno pod nadzorom, medtem ko so napadi na ženske daleč podcenjeni, češ da gre le za moške norčije. Pa žal ni tako.« Glede nasilja nad ženskami se je včeraj izrekla tudi novoizvoljena ministrica za enake možnosti Josefa Idem, ki je napovedala ureditev med-ministrske delovne skupine (t.i. task force), ki bi se ukvarjala izključno z nedopustnim nasiljem nad ženskami. Poskrbeli bomo za državno opazovalnico, ki bi proučevala primere nasilja nad ženskami, da bi podrobneje spoznali fenomen, ki ga moramo dokončno iztrebiti, je bila jasna ministrica. Samo v zadnjih 24 urah so namreč državni dnevniki poročali celo o treh umorih, pri katerih so bile žrtve ženske, krvniki pa seveda moški. Michaela Binacofiore ansa Lovec F-15 izraelskega letalstva BLIŽNJI VZHOD - Tarča je bila pošiljka raket, namenjenih Hezbolahu Izraelska letala iz Libanona izvedla raketni napad na Sirijo WASHINGTON - Ameriški mediji ob sklicevanju na neimenovane vire poročajo, da naj bi izraelska vojaška letala v noči na petek izvedla napad na ozemlju Sirije. Tarča napada naj bi bila pošiljka orožja, namenjena libanonskemu gibanju Hezbolah. Do napada naj bi po ugotovitvah ameriških in drugih zahodnih obveščevalnih agencij prišlo v četrtek ali petek, izraelska letala pa pri tem niso vstopila v sirski zračni prostor, je poročala ameriška televizija CNN. Letala naj bi, kot že v preteklosti ob napadih na sirske cilje, rakete izstrelila z območja zunaj sirskega zračnega prostora. Po poročanju CNN naj bi sicer tokratni napad ne bil povezan s kemičnim orožjem. A neimenovani visoki ameriški uradnik je za ameriško televizijo NBC po drugi strani dejal, da je bila tarča izraelskega napada po vsej verjetnosti povezana s kemičnim orožjem. Šlo naj bi za izstrelitvene oziroma nosilne sisteme za kemično orožje. Predstavnik izraelskega veleposlaništva v Washingtonu v petek zadeve ni želel komentirati, je pa ponovil, da "je Izrael odločen preprečiti prenos kemičnega orožja (... ) s strani sirskega režima teroristom, še posebej gibanju Hezbolah v Libanonu". Je pa Izrael nato včeraj neuradno vendarle potrdil napad. Tarča napada naj bi bila po poročanju izraelskega časnika Times Of Israel, ki se sklicuje na neimenovane varnostne vire, pošiljka modernih raket, namenjenih Hezbolahu. Napad naj bi letala izvedla iz libanonskega zračnega prostora. To je sicer že drugi izraelski zračni napad na sirske cilje v zadnjem času. Že konec januarja so izraelska letala po poročanju ameriških medijev, ki so se tudi takrat sklicevali na vladne vire v Washingtonu, napadla sirski vojaški raziskovalni center za razvoj biološkega in kemičnega orožja. Ameriški predsednik Barack Obama je medtem v petek ob obisku v Kostariki ponovil, da - kljub namigom o uporabi kemičnega orožja v Siriji - ne načrtuje namestitve ameriških vojakov v tej državi. Kot je dejal, si ne predstavlja scenarija, po katerem bi to koristilo ali ZDA ali Siriji. Oba-ma je sicer obenem poudaril, da bi jasni, konkretni dokazi o tem, da je sirski režim uporabil kemično orožje, resda "spremenili igro", a vendarle ZDA s svojim odzivom ne bi hitele. (STA) MADŽARSKA - Ob judovskem kongresu Na poziv Jobbika protest proti Judom BUDIMPEŠTA - V madžarski prestolnici se je včeraj na antisemitskih protestih, ki jih je organizirala radikalna desna stranka Jobbik, zbralo več sto ljudi. V Budimpešti se bo sicer danes začel Svetovni judovski kongres, ki so ga organizatorji tokrat namenoma pripravili na Madžarskem, saj se v tej državi, kot opozarjajo, nevarno širi sovraštvo do Judov. Kakih 500 ljudi se je včeraj v središču Budimpešte zbralo na poziv skrajne desničarske stranke Jobbik. Ta je znana po sovraštvu do Judov in Romov, na parlamentarnih volitvah leta 2010 pa je dosegla kar 17 odstotkov glasov in ima tako več poslancev. Včerajšnji dogodek so organizatorji označili kot "počastitev žrtvam sionizma in boljševizma", sledi pa vrsti antisemitskih incidentov v zadnjem času na Madžarskem. Nekateri med protestniki so bili oblečeni v uniforme prepovedane Madžarske garde. Madžarsko notranje ministrstvo je protest skušalo preprečiti, proteste pa so spremljali številni policisti. Zbrane je nagovoril vodja Jobbika Gabor Vona. V zase tipično provokativnih izjavah je ocenil, da bi lahko denar, ki so ga izplačali kot odškodnine žrtvam holokavsta, veliko koristneje porabili. Menil je tudi, da bi morali Judi Madžare prositi za odpuščanje za zločine, storjene pod komunističnim režimom s strani voditeljev, kot sta bila Bela Kun in Matjas Rakosi. Poslanec Jobbika Marton Gyongyosi pa je dejal, da je genocid, ki ga Izrael izvaja nad Palestinci, "hujši od tega, kar so si nacionalsocialisti predstavljali v svojih najdrznejših sanjah". Med nedavnimi antisemitskimi incidenti na Madžarskem velja izpostaviti verbalni napad na glavnega rabina sredi ulice v Budimpešti, vzklikanje antisemitskih sloganov na nogometni tekmi proti Izraelu ter namestitev prašičjih parkljev na kip Raoula Wallenberga, švedskega diplomata, ki je med drugo svetovno vojno rešil na tisoče Judov v Budimpešti. (STA) ITALIJA - Bonanni 1,5 milijarde za dopolnilno blagajno RIM - Vlada mora čim prej najti 1,5 milijarde evrov za finančno kritje izredne dopolnilne blagajne, sicer se bo število brezposelnih močno okrepilo, tako da bo pod vprašajem sam socialni mir. Tako je včeraj povedal generalni sekretar sindikalne zveze CISL Raffaele Bonanni, ki je premierja Enrica Letto pozval, naj sprejme socialne partnerje, preden bo v Bruslju predstavil ukrepe svoje vlade za spodbujanje gospodarske rasti in zaposlovanja. Sicer pa je vodja CISL izrazil prepričanje, da bi morala vlada čim prej zmanjšati davčni pritisk na delo. »Davek na nepremičnine IMU je drugotnega pomena. Če bi ga že hoteli spremeniti, potem bi lahko oprostili od njegovega plačevanja lastnike enega samega stanovanja,« je dejal. Lekarnar ubil ženo in otroka ter si naposled sodil sam BARI - Luksuzna vila v kraju San-nicandro pri Bariju je bila v petek prizorišče okrutne družinske tragedije. Kot vse kaže, je 55-letni lekarnar Michele Piccolo v popoldanskih urah s pištolo ubil 55-let-no ženo Mario ter 19-letno hčerko Letizio (bolehala je za Downovim sindromom), zvečer pa še 24-let-nega sina Claudia. Naposled je zau-žil strup in se vrgel v domači bazen, kjer so ga včeraj našli mrtvega. Preiskovalci sicer niso še povsem gotovi, ali se je tragedija odvijala tako, kot smo jo prikazali. Še vedno niso našli pištole, poleg tega pa sumijo, da je zmanjkalo tisoč evrov. V požaru na vlaku v Belgiji en mrtev, več ranjenih GENT - V včerajšnji nesreči vlaka s strupenimi kemikalijami v bližini mesta Gent v Belgiji je umrla ena oseba, najmanj 14 ljudi je bilo ranjenih, navedbe lokalnih oblasti povzema nemška tiskovna agencija spa. Žrtve naj bi bili lokalni prebivalci, ni pa še jasno, ali so bili krivi strupeni plini ali kaj drugega. Kot je za belgijsko tiskovno agencijo Belga razkril guverner Vzhodne Flandrije Jan Briers, je vlak okoli 2. ure ponoči pri kraju Wetteren vzhodno od Genta najprej iztiril. Šest od skupno 13 vagonov oziroma cistern je iztirilo, nato pa je izbruhnil požar. Zaradi nekaterih kemikalij na vlaku je odjeknilo tudi več eksplozij, zaradi česar so oblasti evakuirale okoli 300 okoliških prebivalcev. Nato se je razvil obsežen požar oziroma več sto metrov dolg pas ognja. Na Kitajskem protesti proti gradnji kemične tovarne KUNMING - V kitajskem mestu Kunming je včeraj na stotine ljudi protestiralo proti načrtovani proizvodnji kemikalij v bližnji rafineriji. Gre za še enega v vrsti dogodkov, ki dokazujejo, da se zavedanje o nevarnih posledicah hitre gospodarske rasti za okolje na Kitajskem krepi. Vse glasnejša urbana populacija na Kitajskem je začela javno nasprotovati dosedanjemu modelu rasti, pri katerem so negativne posledice oziroma stroški gospodarskega razcveta povsem zanemarjeni. Protesti se zaenkrat osredotočajo predvsem na vprašanje varovanja okolja. (STA) NEMČIJA - Kongres pred volitvami Liberalci napadajo rdeče-zeleno navezo NÜRNBERG - Nemški liberalci (FDP), manjši koalicijski partnerji v vladi kanclerke Angele Merkel, so se včeraj zbrali na zadnjem kongresu stranke pred septembrskimi volitvami bundestaga. Kongres se bo sicer nadaljeval še danes, že včeraj pa je delegate nagovoril predsednik FDP Philipp Rösler. Sprejeli so že tudi več sklepov glede volilnega programa stranke. Nemška tiskovna agencija dpa Rö-slerjev včerajšnji govor označuje kot bojevit in naperjen proti rdeče-zeleni navezi nemških socialdemokratov (SPD) in Zelenih. "Boril se bom za to, da nikoli ne bodo dobili možnosti odločati v Nemčiji," je poudaril vodja FDP in požel glasne ovaci-je kakih 660 delegatov stranke. Kakršnokoli morebitno sodelovanje z omenjenima strankama je Rösler, sicer zvezni minister za gospodarstvo, ostro zavrnil kot "nepredstavljivo", ne glede na izide septembrskih volitev, in dal jasno vedeti, da FDP še naprej v celoti stavi na črno-ru- meno koalicijo s stranko CDU kanclerke Merklove in njeno "bavarsko sestro" CSU. Rdeče-zelenim je med drugim očital, da v primeru zmage na volitvah načrtujejo zvišanje davkov za skupno več kot 40 milijard evrov. Njihova zmaga bi po njegovem pomenila vrnitev k politiki zadolževanja, to pa bi tudi močno otežilo prizadevanja za stabilizacijo evra. Še posebej kritičen je bil do Zelenih, ki jim je med drugim pripisal, da so stranka "varuhov javne morale" in "sovražnikov napredka" ter da so se iz nekdanje reformne spremenili v "zatohlo in staro" stranko. Danes bodo sicer liberalci potrjevali svoj program za jesenske volitve. Še posebej sporno je pri tem vprašanje minimalnega dohodka, saj se stališča v stranki glede tega močno razlikujejo. Rosler je na strani tistih, ki so se odločili za rahel zasuk v levo in so podprli določanje minimalnih plač po posameznih branžah in regijah. (STA) / ALPE-JADRAN, DEŽELA Nedelja, 5. maja 2013 3 SKGZ - Vodstvo krovne organizacije ocenjuje razmere po državnih in deželnih volitvah Novi časi za Slovence v Italiji TRST - Sestava nove državne in deželne vlade nakazuje ugodna izhodišča za kakovostni napredek naše narodne skupnosti. Ob jasno izrisani strategiji bo morala naša skupnost svojo dosedanjo obrambno držo naravnati v smer večjega notranjega sodelovanja in propozitivnejšega dialoga z novimi institucionalnimi sogovorniki. Levosredinska večina na Deželi FJK, nekoliko boljša finančna slika ter novi scenariji v Rimu nudijo naši skupnosti priložnost, da bo udejanila vse tiste zaščitne norme, ki so doslej ostale še neurersničene, ter uveljavila tvorno sodelovanje tako na deželni kot tudi vsedržavni ravni. V to je prepričano deželno tajništvo Slovenske kulturno-gospodarske zveze, ki se je sestalo prejšnji četrtek v Gorici. Krovna organizacija pričakuje, da se bo čimprej sestalo vladno omizje za našo manjšino, ki ga je doslej vodil podtaj-nik Saverio Ruperto. Skupno zastopstvo je medtem že sestavilo seznam prioritet, ki bo osnova za vsebinske pogovore pri notranjem ministrstvu. Sedaj bi bilo potrebno sestaviti tudi prioritetno agendo v odnosu do nove deželne vlade in do Republike Slovenije. Deželno tajništvo SKGZ je mnenja, da moramo čimbolj učinkovito izkoristiti ugodna izhodišča, da postavimo trdnejšo osnovo za našo skupnost, ki se ne more omejiti le na finančne problematike. Potrebno bo tudi nadgraditi sedanje skupno zastopstvo na podlagi novih političnih ravnovesij, še zlasti na levici. Ob tem bi bilo primerno, da deželni vodstvi SKGZ in SSO prevzameta večjo odgovornost in propozi-tivno vlogo v tem zanimivem času ter da odločneje stopita na pot rednega sodelovanja v interesu celotne narodne skupno- Predsednik SKGZ Rudi Pavšič arhiv pd sti. V tem smislu bo SKGZ iznesla nekaj konkretnih predlogov, ker je prepričana, da je znotraj manjšine potreben dialog in stvarno sodelovanje za vprašanja, ki so skupnega interesa. Volilni izidi na Deželi FJK so pokazali, da raste število ljudi, ki ne gredo na volišča ali se odločijo za vidnejši protest. To predstavlja alarmni zvonec ne samo za širšo družbo, temveč tudi za našo skupnost. Tudi zaradi teh razlogov želi SKGZ v sodelovanju s članicami utrditi svoje aktivnosti na teritoriju. O tem bo tekla beseda na rednem občnem zboru krovne organizacije, ki bo v začetku prihodnjega tedna. SKGZ ne želi odgovarjati na polemike, ki so prišle v zadnjih dneh v javnost, glede večje ali manjše podpore posameznim slovenskim kandidatom. Ocene pa morajo biti objektivne in marsikdo bi se moral zamisliti nad dejstvom, da so nekateri vidni strankarski predstavniki spodbujali k bojkotu volitev ali se opredelili v podporo ene stranke (ki je zaradi olajšanih volilnih okoliščin imela skoraj matematično gotovost izvolitve svetovalca). To je več kot očitno prispevalo k temu, da nismo na deželi dobili več slovenskih predstavnikov iz vrst SEL in DS. Glede nove deželne vlade in njene večine želi SKGZ odigrati vlogo aktivnega sogovornika in spodbujevalca, v kolikor je nujno potrebna redna interakcija v iskanju najboljših rešitev za še nerešene probleme, ki se tičejo odnosov med Deželo in slovensko manjšino. Izdelati bo potrebno celovit po-litično-upravni načrt, ki bo moral upoštevati našo narodno skupnost in z drugačnim pristopom obravnavati mednarodno sodelovanje, v prvi vrsti z Republiko Slovenijo. Deželno tajništvo je s posebnim zadovoljstvom sprejelo novico, da je dosedanja svetovalka, sicer goriška predsednica ZSKD in članica vodstva krovne organizacije Vesna Tomšič postala odbornica pomembnih resorjev na goriški Pokrajini. Glede nove deželne uprave je med drugim zelo razveseljivo dejstvo, da je bila imenovana za deželno odbornico za izobraževanje, delo, vzgojo, enake možnosti in mladinska vprašanja Loredana Panariti, ki povsem obvlada slovenski jezik. SKGZ čestita izvoljenima slovenskima svetovalcema Stefanu Ukmarju in Igorju Gabrobvcu ter si želi, da bosta v deželnih klopeh sodelovala v interesu celotne naše narodne skupnosti. Krovna organizacija je nadvse ponosna, da je Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič doživel neverjeten uspeh na koncertu v ljubljanskih Stožicah ter da so pevke in pevci prejeli visoko priznanje predsednika Republike Slovenije Boruta Paho-ra, zborovodkinja Pia Cah pa odličje Združenja zveze borcev Slovenije. Desettisoč-glava množica v Stožicah je potrdila, da so vrednote OF tudi danes aktualne in osmi-šljajo naš prostor. Tržaški popoldnevi založbe Mladika v Ljubljani LJUBLJANA - Tržaška založba Mladika bo v mesecu maju priredila niz Tržaških po-poldnevov v Trubarjevi hiši literature (Stritarjeva 7) v Ljubljani. Prvi Tržaški popoldan bo na sporedu v torek, 7. maja, ob 17. uri. Protagonistka srečanja bo literarna zgodovinarka prof. Marija Pirjevec, ki bo govorila na temo »Kratka proza Alojza Rebula«. Osredotočila se bo na izbor Rebulove kratke proze, ki je pred nedavnim izšel pri založbi Mladika v italijanskem prevodu pod naslovom »La vigna dell'imperatri-ce romana« (gre za razširjeno izdajo zbirke novel »Vinograd rimske cesarice«). Založba Mladika ob tem napoveduje tudi naslednje Tržaške popoldneve. V sredo, 15. maja, ob 17. uri bo gost srečanja pesnik David Bandelj. O njegovi zadnji pesniški zbirki »Odhod« se bo z njim pogovarjala pesnica Meta Kušar. Pesmi bo podal umetnik sam. V sredo, 29. maja, ob 17. uri bo na sporedu srečanje s časnikarjem Jo-žetom Horvatom ob izidu njegove knjige literarnih intervjujev »Navdih in besede. Pisatelji in pisateljice s Tržaškega«. V četrtek, 30. maja, ob 17. uri pa bo na sporedu pogovor z literarno ustvarjalko in esejistko Vilmo Purič ob izidu njenega zadnjega romana »Brez zime«. Inzko ovadil Dörflerja zaradi podkupovanja CELOVEC - Ugleden avstrijski diplomat Valentin Inzko, predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS), je pri avstrijskem državnem tožilstvu za gospodarski kriminal in korupcijo (WKStA) ovadil nekdanjega deželnega glavarja avstrijske Koroške Gerharda Dörflerja. Po trditvah Inzka je Dörfler v času pogajanj o dvojezičnih krajevnih napisih aprila 2011 predstavnikom slovenske manjšine ponudil 500.000 evrov, če se odpovejo svoji zahtevi po uvedbi slovenščine kot drugega uradnega jezika v občinah Škocjan in Dobrla vas. WKStA bo sedaj preveril, ali je šlo pri tem za kaznivo dejanje poskusa podkupovanja. Kot je poudaril Inzko, je takratni deželni glavar Dörfler od predstavnikov Slovencev zahteval, da se odpovejo z avstrijsko državno pogodbo zagotovljenemu uradnemu jeziku in se s tem odpovejo človekovim oziroma manjšinskim pravicam, ki jim pripadajo. Z vložitvijo ovadbe je Inzko čakal kar dve leti zato, ker je še naprej upal, da bo prišlo do popuščanja avstrijske strani pri vprašanju slovenščine kot drugega uradnega jezika. Dörfler je medtem očitke Inzka zavrnil, češ da je cilj ovadbe zgolj "torpedirati zgodovinsko rešitev" glede dvojezičnih krajevnih tabel na avstrijskem Koroškem. Ovadbo je poleg tega postavil v kontekst tega, da se bo Inzko potegoval za nov mandat na čelu NSKS. Sicer stališča Inzka ne podpirajo vsi predstavniki slovenske manjšine. Po besedah Bernarda Sadovnika, predsednika Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk se je leta 2011 v pogajanjih kratek čas resda omenjalo 500.000 evrov, če bi našli kompromis glede uradnega jezika, "a tega nihče od nas ni vzel resno"". (STA) h LABORATORIO DELLA MEMORIA Mednarodni posvet Zgodovina in spomin Pripovedujmo in pripovedujmo si preteklost Trst, Magazzino delle Idee, 9. in 10. maja ČETRTEK, 9. MAJA, OB 10.00 Začetek del Predsednica Pokrajine Trst ČETRTEK, 9. MAJA, OB 10.15 Spomin in pozaba Vodi Giacomo Todeschini, Univerza v Trstu Zgodovina in spomin izraelske države Ilan Greilsammer, Bar Ilan University, Tel Aviv Lik zgodovinarja v sodobnem romanu Sabina Loriga, EHESS, Pariz Naučimo se prek spomina. Spomin kot vir smisla Alberto Burgio, Univerza v Bologni Diskutant Marina Sbisa, Univerza v Trstu ČETRTEK, 9. MAJA, OD 15. DO 18. URE Doba pričevalca Vodi Marta Verginella, Univerza v Ljubljani Pričati med procesi nacističnih zločinov in zločincev: od Nurnberga do procesa proti Klausu Barbieju Annette Wieviorka, CNRS, Pariz Uporaba in zloraba spomina na holokavst: semiotična analiza Valentina Pisanty, Univerza v Bergamu »Spomin je to, kar imamo pred seboj«: opombe na nekatere stranske priče Simon Levis Sullam, Univerza Ca' Foscari v Benetkah Diskutant Giovanni Contini, Arhivisticno varstvo za Toskano PETEK, 10. MAJA, OB 10.00 Začetek del Odbornica za premoženje Pokrajine Trst PETEK, 10. MAJA, OB 10.15 Nasilje, spomin in žalovanje Vodi Anna Maria Vinci, Deželni inštitut za zgodovino osvobodilnega gibanja Furlanije - Julijske krajine, Trst "Zdise sedaj... ko se spomnim na to, se zdi prav zdaj.". Ženske in moški pred vojnim nasiljem: spomini in pripovedi Gabriella Gribaudi, Univerza Federico II v Neaplju Šoa: žrtve in reakcije na preganjanje. Psihosocialna analiza Marcella Ravenna, Univerza v Ferrari Spomin in zgodovina nasilja: resnica in pravica, mašcčevanje in odpuščanje Marcello Flores, Univerza v Sieni Dl skutant Tullia Catalan, Univerza v Trstu PETEK, 10. MAJA, OD 15. DO 18. URE Muzeji, spomin in zgodovina Vodi Maria Masau Dan, direktorica mestnih zgodovinskih in umetnostnih muzejev v Trstu in mestnega muzeja Revoltella Stoletnica prve svetovne vojne Camillo Zadra, kustos Italijanskega zgodovinskega vojnega muzeja v Roveretu Sporočati danes spomine na drugo svetovno vojno in na njene posledice: Razpršeni muzej odporništva, deportacije, vojne, pravic in svobode v Turinu Guido Vaglio, direktor Razpršenega muzeja odporništva, deportacije, vojne, pravic in svobode v Turinu Spomin na holokavst: primerjava med štirimi muzeji. United States Holocaust Memorial Museum, Yad Vashem, Državni muzej Auschwitz-Birkenau in Judovski muzej v Berlinu. Federica Pezzoli, Univerza v Bologni Med posvetom bo zagotovljeno simultano tolmačenje v italijanščino, slovenščino in francoščino Projekt izpeljala in podprla Pokrajina Trst B PROVINCIA dl TRIESTE pri projektu sodelujejo Oddelek za humanistične študije Univerze v Trstu Občina Trst Mestni zgodovinski in umetnostni muzeji Deželni inštitut za zgodovino osvobodilnega gibanja Furlanije - Julijske krajine, Trst Vsedržavno združenje partizanov Italije, Vsedržavno združenje bivših deportirančev, Vsedržavno združenje italijanskih protifašističnih političnih preganjančev, Združenje prostovoljcev za svobodo, Trst k projektu pristopa Judovska skupnost v Trstu n i i ■ ■ i i i n M A G A Z Z I NO DELLE IDEE 4 Nedelja, 5. maja 2013 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu Minister za okolje Andrea Orlando na obisku v Trstu O uplinjevalnikih se moramo pogovarjati na mednarodni ravni Z energetsko politiko in načrtovanima plinskima terminaloma naj se ukvarja mednarodno omizje, pri katerem naj sedijo predstavniki Italije, Slovenije, Hrvaške in tistih držav, ki se v Trstu zalagajo z nafto. Tako meni novi okoljski minister Andrea Orlando, ki se je včeraj mudil na uradnem obisku pri novoizvoljeni deželni predsednici Debori Serracchiani. Poudaril je tudi, da bo nadaljeval na poti, ki jo je začrtal njegov predhodnik Cor-rado Clini: zamrznitev postopka in ponovna presoja vplivov na okolje je potrebna, saj je treba ugotoviti, ali sta terminala uskladljiva s tržaškimi logistično-pristaniškimi načrti. In v isti sapi dodal, da bo med tako različnimi interesi težko najti ravnovesje ... Andrea Orlando, funkcionar Demokratske stranke, poslanec in minister v novi Lettovi vladi, se je rodil v ligu-rijskem mestu La Spezia pred štiriinštiridesetimi leti. Je torej vrstnik Debore Serracchiani in tudi njen dober prijatelj, kot je povedal ob robu včerajšnjega srečanja z novinarji, zato je bil posebno vesel, da jo je obiskal kot prvi minister Let-tove vlade. Ampak v Trst je prišel predvsem zato, da bi pokazal pozornost vlade do dveh velikih okoljskih in produktivnih vprašanj, s katerima se Trst sooča že leta: uplinje-valniki in škedenjsko železarno. Železarna Lucchini je bila kot znano pred nekaj dnevi izključena s seznama kriznih industrijskih območij. Vzroki niso znani, minister pa je posredno priznal, da bi si vključitev zaslužila: v Rimu sedaj iščejo alternativne poti - poseben amandma, specifičen dekret ali »le« sporazum o sodelovanju. Oblika ni pomembna, je dejal minister, poiskati pa je treba rešitev za okoljske probleme, ki jih železarna nedvomno povzroča, in istočasno spodbuditi nov produktiven zagon - Trst bi se po ministrovem mnenju moral zgledovati po Piombinu, kjer naj bi sanacija in produktivna dejavnost hodili vzporedno. Minister in predsednica sta se v dopoldanskih urah o tem pogovarjala tudi s krajevnimi upravitelji (županom Cosolinijem, pokrajinsko predsednico Mario Tereso Bas-sa Poropat, prefektinjo Francesco Adelaide Garufi, člani no- Minister Orlando je ob robu srečanja dejal, da je posebno vesel, ker je kot prvi minister obiskal novoizvoljeno predsednico Serracchiani, »staro prijateljico, zmagovalko čudovite bitke« kroma vega deželnega odbora) in s sindikalnimi predstavniki že-lezarjev. Postopati želimo čim bolj prozorno, je dejala predsednica, iščemo rešitve, ki bi krajevnim upraviteljem olajšale delo, je pristavil minister. Zato sta v Trst prišla tudi dva generalna direktorja, ki sta na okoljskem ministrstvu odgovorna za presojo vplivov na okolje in sanacijo. V središču včerajšnjega delovnega obiska so bili kot omenjeno tudi energetika in uplinjevalniki. Orlando bi se rad še pred poletjem ponovno vrnil v Trst, do takrat pa našel odgovore na nekatera vprašanja. Je gradnja plinskega terminala uskladljiva z razvojem tržaškega pristanišča, na katerega danes v Trstu vsi prisegajo, začenši predsednica Serracchiani? Prostor je omejen, razumeti moramo, kdo naj ima prednost na tem koridorju, meni minister. Potem je tu še sklic mednarodnega omizja, okrog katerega naj institucionalni predstavniki severno-jadranskih držav preučijo odprta energetska vprašanja. Ob uplinjevalnikih je predsednica omenila tudi nuklearko v Krškem: v duhu meddržavnega sodelovanja bo Dežela FJk zaprosila za dokumentacijo o varnosti, potrdila pa je, da Dežela nima namena vstopiti v lastniško strukturo centrale. V duhu istega sodelovanja minister tudi pričakuje, da bi se Slovenija posvetovala z Italijo o morebitni gradnji terminala na slovenski obali. Predsednica Serracchiani je tudi obljubila, da bo njena uprava v prvem letu vladanja izdelala tako krajinski kot energetski načrt. Slednji je tudi med prioritetami ministra Orlanda, ki je prepričan, da je treba tudi na državni ravni izdelati učinkovit energetski načrt in strategijo. (pd) MINISTER - Izjava »Taki predlogi ne vodijo v pomiritev« Ob robu tiskovne konference s predsednico Deboro Serracchiani je minister Andrea Orlando bežno odgovoril tudi na nekatera vprašanja, vezana na italijansko notranjepolitično situacijo. Čeprav je dejal, da je njegov tržaški obisk institucionalen in da bi raje odgovarjal v vlogi ministra, so novinarji iz njega le iztržili nekaj besed tudi na račun zimzelenega »viteza«. Glede morebitnega imenovanja Silvia Berlusconija za predsednika tako imenovane Konvencije za reforme je na primer dejal, da se mora o tej funkciji izreči parlament. Kot parlamentarec pa je izrazil željo, da bi 75-člansko komisijo, ki mora pripraviti osnutek ustavnih reform, vodil človek, ki združuje. »Pomembno je, da ima vsakdo smisel za mero. Nekateri predlogi niso v sozvočju s potrebo po pomiritvi.« Ali drugače rečeno: Berlusconi ne more voditi ustavnih reform. (pd) OBČINA TRST - Napoved Na Opčinah nov dom za ostarele? Laura Famulari kroma Tržaška občina naj bi na Opčinah uredila novo socialno središče za ostarele. Služilo naj bi starejšemu prebivalstvu na kraškem območju tržaške občine, to je na Vzhodnem in Zahodnem Krasu. Tako je sporočila tržaška občinska odbornica za socialne zadeve Laura Famulari. Občinska uprava se je pred časom prijavila na natečaj oddelka za družinska vprašanja in predstavila projekt, imenovan Svetlo sivo: novo središče za ostarele, za aktivno in solidarnostno staranje. Projekt je prejel nagrado ob evropskem letu aktivnega staranja in solidarnosti med generacijami z ustreznim prispevkom v višini 100 tisoč evrov. Trst »premore« najvišji odstotek ostarelih v Italiji in morda celo v Evropi. Po evropskih izračunih bo leta 2050 v Evropi 27,5 odstotka prebivalcev starejših od 65 let. Zavod Censis je izračunal, da naj bi Italija dosegla to mejo leta 2030, Trst pa jo je »presegel« že leta 2011! Mestna uprava se je odločila, da bo prispevek izkoristila za ureditev socialnega središča za odrasle, in sicer (po napovedih) na Opčinah. Oba kraška rajona štejeta 14.933 občanov, od katerih jih je kakih 4100 starejših od 65 let. Kraški predel naj bi tako pridobil prepotrebno strukturo. Resnici na ljubo jo je pred leti že imel, in sicer v Naselju S. Na-zario, kjer je deloval dom za ostarele Don Marzari, ki pa ga je občina zaprla. Novo središče za odrasle naj bi bilo tako nekakšno nadomestilo za dom Don Marzari. V treh dneh Planinsko društvo CAI: pohodi ob 150-letnici Pohodnike je na Jezeru pozdravila dolinska županja Fulvia Premolin Italijanski planinski klub CAI praznuje letos 150-letnico ustanovitve. Tržaške sekcije društva (XXX ottobre, Alpina delle Giulie in miljska sekcija) so ob tej priložnosti v drugi polovici aprila priredile tri pohode ob italijanski vzhodni meji skozi ozemlja vseh šestih občin za skupno kakih 80 kilometrov dolžine. Prvi pohod se je začel pri La-zaretu, nadaljeval do Mačkolj in Bo-ljunca ter nato po kolesarski stezi do Velikega trga v Trstu. Drugi pohod se je začel v Dolini Glinščice. Na Jezeru je pohodnike spre- jela dolinska županja Fulvia Premolin, ki je planince spomnila na veliko naravno bogastvo Doline Glinščice. Pohod se je nato nadaljeval preko Bazovice, Gropa-de in Trebč do Fernetičev, na Tabru pa je udeležence pozdravil repentabrski župan Marko Pisani. Drugi pohod se je zaključil z ogledom Briške jame. Tretji pohod je bil 25. aprila. Več kot 50 ljudi se je podalo s Proseka preko Križa do Nabrežine in Sesljana ter nato po Rilkejevi do Devina, kjer se je tudi zaključil pohodni triptih društev CAI iz tržaške pokrajine. Danes na tisoče tekačev na letošnji Baviseli Tržaško nabrežje in mestno središče bosta danes zaživeli v znamenju Bavisele: maratonskega teka, teka za ljubitelje in za družine. Tudi letos se je na tek vpisalo več tisoč Tržačanov, pa tudi gostov iz drugih krajev. Zaradi športne prireditve bo Obalna cesta od 6. ure do 17. ure zaprta za promet. Prav tako bodo zaprti za promet Miramarski drevored in ulice na tržaškem nabrežju. Proge mestnih avtobusov, ki peljejo po teh ulicah, bodo deloma spremenjene. Ob teku profesionalnih tekačev, amaterjev, družin in skupin bodo zadnji kilometri proge glasbeno obogateni. Štiri glasbene skupine, ki so prejšnje dni sodelovale pri glasbeni reviji Band live na Velikem trgu, bodo s svojimi notami in ritmi »pospremili« tekače do cilja na Velikem trgu. Tu bo zaključno slavje, udeleženci se bodo lahko okrepčali in potešili žejo po zahtevni množični preizkušnji. Pravoslavna velika noč Pravoslavci vsega sveta praznujejo danes veliko noč. Slavnostno bo tudi v tržaški cerkvi svetega Spiridona, kjer bo ob 10. uri tradicionalni verski obred, med katerim bodo delili tudi blagoslovljene pirhe. Bogoslužja bodo tudi jutri in v torek ob 9. uri. V torek Praznik Evrope 2013 Trst bo v torek, 7. maja, proslavil Praznik Evrope (ki ga sicer vsako leto proslavljajo 9. maja). Prireditev so predstavili tržaška podžupanja Fabiana Martini, očin-ska odbornica za izobraževanje in vzgojo Antonella Grim in Marco Germinario, predstavnik združenja Ra-gnarock, ki letos sodeluje pri pripravi praznika. Slednji bo potekal na sedežu MIB pri Lovcu. Na njem lahko sodelujejo dijaki 3. in 4. razredov nižjih srednjih šol, porazdeljenih po ekipah, ki bodo odgovarjale na deset vprašanj. Najboljše ekipe bodo nagrajene. / TRST Nedelja, 5. maja 2013 5 ČRNA KRONIKA - Včeraj dopoldne v Ul. Biasoleto Žensko zadušil dim iz cigaretnega ogorka V spanju jo je zadušil dim. Na kavču so jo našli gasilci, ki so jih poklicali sosedi, potem ko so opazili, da se je izpod vhodnih vrat njenega stanovanja kadilo. Zgodilo se je včeraj malo pred 10. uro v stanovanjskem bloku v Ul. Biasoleto 26. Po pričevanju gasilcev je dim začel že nekaj časa uhajati izpod vrat stanovanja 65-letne gospe na stopnišče. Ko so s silo vlomili v stanovanje, je - s pritokom svežega zraku - v prostoru zagorelo, po hitrem posegu gasilcev pa je bil ogenj v nekaj minutah pogašen. Gasilci so v dnevni sobi odkrili truplo ženske. Ležalo je na kavču. Ob njem, na tleh, so našli cigaretni ogorek, iz česar sklepajo, da si je ženska prižgala cigareto in nato zaspala. Kdaj se je to zgodilo, ali večer prej, ali pa tisto jutro, bo - po vsej verjetnosti - pokazala obdukcija trupla. Dim iz cigarete naj bi zapolnil stanovanje, zraka je zmanjkalo, kar naj bi bilo usodno za žensko. Na kraju je posegel zdravnik sodne medicine, ki mu ni preostalo drugega, kot izdati poročilo o smrti, medtem ko je dežurni javni tožilec izdal dovoljenje za prenos trupla v mrtvašnico. Agenti mobilnega oddelka tržaške kvesture so uvedli preiskavo. Ugotovili so, da ženska ni bila po rodu iz Trsta. Sem se je preselila in živela v mestu sama. Njenega imena niso posredovali, ker so hoteli o tragični nesreči prej obvestiti sorodnike. Do večernih ur jim to še ni uspelo. Srečanje o ustvarjanju in razvijanju podjetja Občina Zgonik (socialni okraj 1.1.) vabi jutri od 15.30 do 17.30 v dvorano zgoniškega občinskega sveta na srečanje »Ustvariti in razviti podjetje v tržaški pokrajini.« Namenjeno je podjetnikom in tistim, ki podjetniki nameravajo postati. Udeleženci bodo izvedeli za glavne storitve podjetja Aries (Trgovinska zbornica) in olajšave, ki jih podjetje upravlja z deželnim pooblastilom od leta 2006. Hkrati bodo prejeli tudi informacije o novih prispevkih za ustanovitev podjetij - start up in internacionalizacija poslovanja - in za podjetja, katerih dejavnost je že v teku. Predavatelja bosta podpredsednik podjetja Aries in odgovorni pri oddelku za ustanovitev in razvoj podjetij Francesco Auletta ter odgovorni za področje internacionalizacije in politike skupnosti Paolo Marchese. Očistimo Milje Miljska občinska uprava vabi danes na čistilno akcijo Očistimo Milje. Prostovoljci se bodo zbrali ob 9. uri v marini Porto San Rocco, od koder se bodo s pomočjo osebja civilne zaščite podali po miljskih ulicah in trgih. Predvidoma okrog 13.30 se bo akcija zaključila in zbrane odpadke bodo odnesli v kante družbe Italspurghi Ecologia. Truplo nesrečne ženske so občinski delavci odnesli v mrtvašnico kroma Volpi Lisjak o čupi ČRNA KRONIKA On brcal klopi, oni brcali njega Igrati amaterski nogomet s prijatelji v večernih urah zna biti tudi ... nevarno. To je na lastni koži okusil nogometaš, ki se je v petek zvečer na igrišču na Alturi udeležil tekme v malem nogometu. Moški je bil že na igrišču očitno tako živčen, ali bojevito zagrizen, da mu je sodnik pokazal rdeči karton. Preden je zapustil igrišče pa se je preizkusil v neobičajnem »športu«: brcanju klopc ob igrišču. To je v vrtincu jeze storil tako prepričljivo, da so se klopce kar ena za drugo prevrnile. Ker mu tudi to dokazovanje lastnih spretnosti ni zadostovalo, se je lotil še samosvoje besedne umetnosti: na pretek je začel pso-vati in zmerjati gledalce ob igrišču, kar pa je imelo zanj ne prav prijeten povratni učinek. Skupini mladeničev njegovo surovo jadikovanje ni bilo prav nič všeč. Približala se mu je in mu vrnila milo za drago. Ne besedno, temveč z elementom, s katerim se je izključeni nogometaš malo poprej proslavil: z brcami. Nogam so kaj kmalu priskočile na pomoč še pesti, in še dobro - za nogometaša - da se je med gledalci znašla tudi skupina treznih odraslih, ki je s prepričljivo močjo rok ločila mladce od razboritega nogometaša. Nekdo je bil medtem poklical policijo. Ko je izvidnica prišla, je na »bojišču« našla le izključenega nogometaša. Mladci so jo pred njenim prihodom urno popihali in ves trud mož postave, da bi jih izsledili, je bil vsaj tisto noč zaman. Izključeni nogometaš ni končal v slačilnici, kot se navadno dogaja ko ti sodnik pokaže rdeči karton. »Podaljšek« z mladimi pretepači ga je tako zdelal, da so ga morali z rešilcem prepeljati v bolnišnico na Katinari. Iz policijskega poročila ni znano, kako je prispel domov ... DOLINA - Tradicionalni paznik mladine od 9. do 14. maja Bliža se dolinska Majenca Odprtje številnih razstav, pokušnje in nagrajevanja, postavljanje drevesa pravic in seveda maja na Gorici Sol in soline V Muzeju morja (Campo Marzio 5) bo jutri ob 18. uri gost kapitan Bruno Volpi Lisjak, ki bo predstavil svojo knjigo o čupi Lo Zoppolo-Čupa del Golfo di Trieste e le piroghe. Avtorja in njegovo delo bo predstavil Franko Košuta. Vstop je prost. Leto je naokoli in že je pred nami Majenca, praznik mladine, ki v začetku maja oživi Dolino in se že stoletja prenaša iz roda v rod. Potem ko so mladi v Bo-ljuncu, Zabrežcu, Prebenegu, Ricmanjih in v Lonjerju uspešno dvignili svoje maje v noči na 1. maj in tako radostno proslavili prihod najlepšega meseca v letu, tečejo v Dolini še zadnje priprave na bližajočo se Majenco, ki jo dolinska fantovska in dekliška prireja od četrtka, 9. maja, do torka, 14. maja. V skoraj tednu dni se bo zvrstil niz najrazličnejših prireditev in pobud, ki spremljajo starodavni vaški praznik dolinske mladine. V očarljivem okviru Majence prireja dolinska občina občinsko razstavo vin in ek-stradeviškega oljčnega olja. Pri raznih pobudah pa sodelujejo vaške organizacije SKD Valentin Vodnik, Pihalni orkester Breg, domačija Zorka Jurjeviča in Večstopenjska šola Dolina s prispevkom javnih ustanov. Od četrtka, 9. maja, bo v Dolini zopet živahno. Ob 16. uri bodo na Gorici potekale gasilske igre »Pompieropoli« za otroke in postavljanje Drevesa pravic v sodelovanju z Unicef-om. Od 18. do 22. ure bo v kiosku pod Taborjem na Gorici ljudsko ocenjevanje domačih vin. V cerkvici sv. Martina nad vasjo pa bo ob 19.30 odprtje razstave istrskih slikarjev. V petek, 10. maja, bo ob 18. uri potekalo na domačiji Zorka Jurjeviča odprtje razstave Večstopenjske šole Dolina, na kateri bodo razstavljali svoja dela malčki in učenci naših vrtcev in šol. V galeriji Torkla bo ob 19. uri odprtje razstave »2 design« designerjev Jana Forausa in Maruše Jenko. Ob 19.30 pa bodo v dvorani kulturnega društva Valentina Vodnika odprli razstavo domačih umetnikov. Od 21. ure dalje pa bo na glavnem trgu koncert s skupinama Hackers in Rewind. V soboto, 11. maja, bo ob 17. uri že na voljo bogata ponudba jedi na žaru in domače kapljice, ob 17.30 pa se bodo na osrednji vaški trg pripeljali starodobni avtomobili za paradni mimohod. Za razstavo starodobnikov bo poskrbelo društvo Adria Classic iz Kopra. Ob 18.30 bo v priredbi uprave Občine Dolina potekalo Utrinek z lanske Majence nagrajevanje vinogradnikov in oljkar- jev, ki so sodelovali na 57. občinski razstavi domačih vin in 16. občinski razstavi ekstradeviškega oljčnega olja. Slovesnost bo spremljal Pihalni orkester Breg iz Doline. Zvečer se bo na Gorici začelo postavljanje maja, ki bo potekalo do jutra. Večer bodo popestrili potujoči godci iz Milj Sobri per caso. Sobotna noč predstavlja gotovo najčarobnejši del običaja, ki bo dosegel višek ob zori, ko bo maj mogočno zavladal nad vasjo. Tedaj bodo v prazničnem pritrkavanju zadoneli zvonovi in utrujeni, a veseli vaščani ter številni vztrajni gostje bodo skupaj zapeli »Eno drevce mi je zraslo ... « Izredno pester in bogat bo nedeljski program. V nedeljo, 12. maja, se bo ob 17.30 pričel kulturni program. Na Gorici pod majem bo koncert godbe na pihala iz Slovenskih Konjic, sledil bo nastop folklorne skupine Etno-kultur- kroma nega društva Snežna iz Slovenije. Najbolj slovesen trenutek pa bo nastopil ob 19.30, ko bodo na Gorico prikorakali parterji in parterce z županom fantovske Devanom Sancinom in z županjo dekliške Johano Pečar. Cvet dolinske mladine bo nato uradno odprl ples pod majem z ansamblom Happy day. V ponedeljek, 13. maja, bo od 21. ure dalje ples za vse dobrovoljne goste z ansamblom Nebojsega. Veselje dolinske Majence se bo zaključilo v torek, 14. maja, najprej s podiranjem Drevesa otrokovih pravic v sodelovanju z Unicefom, ki bo ob 17.30 na Gorici. Ob 18. uri bo koncert Pihalnega orkestra Breg iz Doline. Ob 19. uri bo sledil pod majem mimohod parterjev in parterc ter vaščanov. Še zadnjič bo za-donelo »Eno drevce mi je zraslo...«, nakar bo maj ob zvokih koračnice na znak župana fantovske zgrmel na tla v veselje otrok. (G.G.) V dvorani hotela Vis a Vis (Trg Sque-ro vecchio 1) bosta jutri ob 18. uri sol in soline protagonista srečanja iz niza posvečenega Jadranu. Gostje Marina Voccija bodo tokrat koprska raziskovalka Valentina Petaros Jeromela, biolog Sergio Dolce in Michela Toniutti. Jutri Pupkin Kabarett V gledališču Miela se bodo predzadnjič občinstvu predstavili člani Pupkin Ka-baretta. Za njimi je najtežja sezona, kar jih pomnijo - primarne volitve, napoved Majev o koncu sveta, papežev umik, dvomesečno brezvladje, ponovna izvolitev Napolitana ... V pričakovanju luči na koncu tunela se bodo lotili vlade, ki uživa široko podporo z leve in desne, sami pa podprli veliki center. Ob 19. uri je predviden aperiPup-kin, ob 21. uri pa predstava Srečanje o ljubosumju Krožek za kulturo in umetnosti vabi jutri ob 17.30 v dvorano Baroncini (Ul. Trento 8) na srečanje posvečeno ljubosumju, o katerem bo spregovoril profesor Vittorio Volterra, docent psihiatrične klinike bolonjske univerze. Paul Lewis v Rossettiju Znameniti angleški pianist Paul Lewis bo jutri ob 20.30 gost gledališča Ros-setti. Na edinem koncertu na italijanskih tleh bo liverpoolski gojenec Alfreda Brendla na edinsktven način zaključil sezono Koncertnega društva. O oboroženem uporu V deželni dvorani Tessitori (Trg Oberdan 5) bodo na pobudo Deželnega inštituta za zgodovino odporniškega gibanja jutri ob 17.30 predstavili knjigo »La lotta e armata. Estrema sinistra e violenza: gli anni dell'apprendistato 1969-1972« Gabrieleja Donata. Ob avtorju bodo o delu spregovorili Anna Maria Vinci, Luisa Accati in Paolo Cammarosano. e Nedelja, S. maja 2013 TRST / OPČINE - Svečanost ob 68-letnici osvoboditve Vrednote odporništva in družbene pravičnosti Tabornica Nina Race pred openskim spomenikom padlim kroma NABREŽINA - V Kamnarski hiši Odprtje razstave v spomin na Lorenza Furlanija Na stenah visi največ portretov »Te svečanosti sem se prvič udeležila kot otrok, ko sem nastopala v šolskem zboru, prav tako kot današnji učenci in učenke osnovne šole Franceta Bevka. Nato sem počastila padle kot tabornica. Iz leta v leto se je v meni utrjevala zavest, da je gojenje vrednot odporništva in družbene pravičnosti osebna obogatitev. Prav zaradi tega jih moramo ohranjati in prenašati ne samo ob vsakoletni svečanosti, ampak tudi z zgledom v vsakdanjem življenju.« V besedah mlade Nine Race se zrcalita smisel in bistvo vsakoletne svečanosti pred spomenikom padlim na Opčinah, kakor tudi sicer pred drugimi spomeniki, posejanimi po vsem našem ozemlju, ki nam ob pogledu v preteklost kažejo najboljšo pot v prihodnost. Racetova je te besede izrekla na svečanosti pred open-skim spomenikom, ki je potekala v petek zvečer v priredbi Kulturnega društva Tabor in krajevne sekcije VZPI-ANPI. Svečanost je odprla predsednica društva Dunja Sosič, ki je med drugim obsodila krajo štirih rdečih prvomajskih zastav na Narodni ulici. Besedam je kot običajno sledila pesem. Za-donela je iz številnih grl zborčka osnovne šole Franceta Bevka ter domačega Moškega pevskega zbora Tabor, ki ga vodi David Žerjal. Številni udeleženci spominskega shoda so se nato v sprevodu podali v Prosvetni dom, kjer so se nekateri udeležili predstavitve knjige Draga Slavca Zgodbe mojega življenja. O delu, v katerem se ob nadvse bogati in privlačni osebni pripovedi dolinskega partizana ter zaslužnega družbenopolitičnega in kulturnega delavca, zrcali tudi usoda neke skupnosti in generacije, ki se je prekalila v ognju svetovne vihre, je spregovoril Boris Pangerc. Njegov oris je dopolnil sam Drago z nekaj sočnimi spomini, med drugimi tudi s spominom na open-ska tovariša Rika Malalana in Rada Sosiča. GABROVEC - Danes ob 11. uri Spominska svečanost ob 40-letnici spomenika Pohodniki so krenili izpred zgoniškega spomenika kroma Po sinočnjem spominskem pohodu iz Zgonika v Gabrovec z zaključnim nastopom MePZ Rdeča zvezda bo danes na vrsti še osrednja svečanost ob 40-letnici postavitve spomenika in 68-le-tnici osvoboditve. Ob 17. uri se bosta za mikrofo- nom zvrstila Štefan Cigoj in Eligij Kante. Nastopili bodo otroci krajevnega vrtca in šol, Godbeno društvo Prosek in TPPZ Pinko Tomažič, v Društveni gostilni pa bodo na ogled dela otrok iz gabrovške-ga vrtca in osnovnih šol iz Saleža in Zgonika. kroma V Kamnarski hiši v Nabrežini je domača de-vinsko-nabrežinska občinska uprava v petek zvečer odprla razstavo Spomin na Lorenza Furlanija. Ronški umetnik je bil profesor likovne vzgoje na nižjih srednjih šolah in je med drugim poučeval tudi na šoli De Marchesetti v Sesljanu. Njegova vdova je ob 1. obletnici smrti občini ponudila na ogled moževa likovna dela, ki si jih je v petek ogledalo presenetljivo število obiskovalcev. Profesorja Furlanija je zaznamovala strast portretiranja, kar mu je omogočala njegova izrazita sposobnost ustvarjanja človeških stikov. Na stenah visijo v glavnem portreti njegovih dijakov in znancev pa tudi ljudi nasploh, ki jih je uresničil v tehniki rdeče krede in oglja (med drugim si lahko ogledamo tudi Trinkov portret v tehniki olja); v Nabrežini je na ogled tudi nekaj kraških krajin in lagun. Furlanija, ki je preminil lani, se je spomnil kritik Joško Vetrih, ki ga je tudi osebno poznal, saj je zahajal v goriške galerije, kjer so razstavljali in se srečevali domači umetniki. Vetrih je Furla-nija predstavil kot osebo odprtega, veselega in izredno človeškega značaja. S prisrčnim osebnim spominom na profesorja Furlanija pa je na srečanju postregel tudi njegov dijak, sam župan Vladimir Kukanja. Razstava bo na ogled do nedelje, 19. maja, in sicer ob ponedeljkih in sredah od 9. do 13. ure in od 15. do 17.30, ob torkih in četrtkih od 9. do 14. ure, ob petkih od 9. do 12. ure, ob sobotah in nedeljah pa od 16.30 do 18.30. DSI - Na jutrišnjem večeru bo govor o slovenski nukleraki Jedrska centrala Krško Gost večera bo dr. Stanislav Rožman, predsednik upravnega sveta elektrarne Jedrsko elektrarno Krško sta zgradili Slovenija in Hrvaška v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja in je bila edina atomska centrala v tedanji Jugoslaviji. Spada med srednjevelike tovrstne elektrarne. Začela je delovati leta 1981 in v več kot tridesetih letih obratovanja ni utrpela nobenega incidenta. Zaradi okvar je nekajkrat prišlo do samodejne blokade delovanja brez posledic. Po katastrofi v Černobilu pa je javnost vse bolj občutljiva za varnost pred jedrskim sevanjem, kar se je še povečalo po Fukušimi. Še posebno so na Krško pozorni Avstrijci in tudi v Italiji se občasno pojavljajo pripombe in kritike na račun jedrske centrale v Krškem. Tržaški tisk s posebno pozornostjo spremlja vsako novico v zvezi s Krškim, kar je razumljivo, ker je Krško oddaljeno od nas malo več kot 100 km. V zvezi z načrti za podvojitev centrale je tržaški dnevnik Il Piccolo s posebnim poudarkom objavil pomisleke francoskih strokovnih krogov zaradi potresne nevarnosti področja. Društvo slovenskih izobražencev je zato povabilo predsednika upravnega sveta elektrarne dr. Stanislava Rožmana, da predstavi Nuklearno elektrarno Krško (NEK), osvetli njene značilnosti in razvojne načrte. Nuklearko v Krškem vodi od leta 1988. Je strokovnjak za elektroenergetiko in jedrsko energijo. V ospredju njegovega dela so vidiki jedrske varnosti in obratovanja NEK. V problematiko varnosti obratovanja jedrskih elektrarn v svetu je aktivno vključen preko svetovnega združenja operaterjev WANO (World Associacion of Nuclear Operators). NEK je v letih njegovega vodenja razvila varnostno kulturo in kadrovski potencial, ki danes dosega izjemne rezultate tudi v svetovnem merilu. Po standardnih kazalnikih se NEK uvršča v prvo četrtino najuspešnejših elektrarn v svetu. Modernizirali so tehnološke sisteme, dvignili zmogljivost elektrarne za 10%, vzpostavili sodobna analitična orodja, podaljšali gorivni ciklus na 18 mesecev, bistveno skrajšali remonte in zmanjšali tveganja. Doseženi rezultati v NEK so bistveno prispevali k sprejemljivosti jedrske opcije v Sloveniji. Poleg uspešno izvedenih obsežnih posodobitev opreme in organizacijskih ter kadrovskih nadgradenj je NEK pod vodstvom dr. Rožmana pridobila odobrene programe, ki bodo omogočili dolgoročno obratovanje NEK. Večer z dr. Rožmanom se bo začel ob 20.30 v Peterlinovi dvorani, ulica Donizetti 3 v Trstu. ŠC MELANIE KLEIN - Od jutri Vpisovanje v poletni center Pikapolonica Jutri, 6. maja, se začenja vpisovanje v poletni center Pikapolonica, ki ga že 14. leto zapored prireja ŠC Melanie Klein. Namenjen je otrokom od 3. do 10. leta starosti. Letos se bo poletni center začel 1. julija in zaključil 6. septembra. 8 tednov bomo v prostorih otroškega vrtca Ubalda Vrabca v Bazovici, zadnji teden pa bomo gostje športnega centra Zarja. Med poletnim centrom bo vsak teden uravnan na drugačno, zanimivo in pestro tematiko, tako da se otroci res ne bodo dolgočasili. Vpisovanja so možna na spletni strani www.melanieklein.org ali na društvenem sedežu v Ul. Cicerone 8, ob ponedeljkih in četrtkih od 9. do 13. ure in ob sredah od 12.30 do 16. ure. / TRST Nedelja, S. maja 2013 7 OBČINA ZGONIK in ODBOR ZA POSTAVITEV SPOMENIKA PADLIM V GABROVCU v sodelovanju s krajevno sekcijo VZPI-ANPI in DOMAČIMI DRUŠTVI VABITA DANES, 5. maja 2013, na svečanost ob 68. obletnici osvoboditve in 40-letnice postavitve spomenika v Gabrovcu Zbirališče ob 16.30 pred Društveno gostilno v Gabrovcu, ob 17.00 OSREDNJA PROSLAVA pred spomenikom. Nastopajo krajevni vrtec in šoli, Godbeno društvo Prosek in TPPZ Pinko Tomažič. Slavnostni govornik Štefan Cigoj, član predsedstva ZZB NOB Slovenije. Včeraj dan es Danes, NEDELJA, 5. maja 2013 ANGEL Sonce vzide ob 5.47 in zatone ob 20.17 - Dolžina dneva 14.30 - Luna vzide ob 3.22 in zatone ob 15.47 Jutri, PONEDELJEK, 6. maja 2013 JANEZ VREME VČERAJ: temperatura zraka 20,5 stopinje C, zračni tlak 1013,6 mb ustaljen, vlaga 69-odstotna, brezvetrje, nebo spremenljivo, morje mirno, temperatura morja 18,2 stopinje C. OKLICI: Daniele Flego in Elisa Ruttar, Cristiano Bottizer in Emanuela Grudina, Marco Bauci in Maddalena Longo-bardi, Paolo Recidivi in Giuseppina Falcone, Alessandro Mizzi in Cristina Baccara, Gianpiero Fiarni in Daniela Milani, Fabio Babuder in Marisa Ferluga, Salvatore Cannata in Rosarita Canto, Alexandar Rebula in Giada Maselli, Francesco Pierini in Deborah Viviani, Roberto Zorni in Olga Lorenzoni, Alessandro Manca in Cristina Gerin, Leonardo Alagna in Marina Marcon, Alessandro Liveris in Valentina Pockaj, Marco Sabadin in Isaura Argese, Carlo De Marco in Anna Rocco. CI3 Lekarne U Kino Danes, 5. maja 2013 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Ul. dell'Orologio 6, Ul. Pasteur 4/1, V.le XX Settembre 6, Milje - Ul. Mazzini 1/A, Prosek. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. dell'Orologio 6 - 040 300605, Ul. Pasteur 4/1 - 040 911667, Milje - Ul. Mazzini 1/A - 040 271124, Prosek - 040 225141 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Ul. dell'Orologio 6, Ul. Pasteur 4/1, V.le XX Settembre 6, Milje - Ul. Mazzini 1/A, Prosek - 040 225141 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprtaod 20.30 do 8.30 V.le XX Settembre 6 - 040 371377. Od jutri, 6., do sobote, 11. maja 2013 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Goldoni 8 - 040 634144, Ul. Revoltella 41 - 040 941048, Žavlje - Ul. Flavia di Aquilinia 39/C - 040 232253, Božje polje 1 - 040 225596 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Goldoni 8, Ul. Revoltella 41, Ul. Tor San Piero 2, Zavlje - Ul. Flavia di Aqui-linia 39/C, Božje polje 1 - 040 225596 Dvorana 3: 15.45, 18.00, 21.15 »Iron Man 3 - 3D«; Dvorana 4: 15.40, 17.40, 20.00, 22.00 »Effetti collate-rali«; Dvorana 5: 18.00, 20.15, 22.10 »Viaggio sola«; 16.15 »Kiki consegne a domicilio«. M Izleti - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Tor San Piero 2 - 040 421040. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. AMBASCIATORI - 15.30, 17.10, 20.30 »Hansel & Gretel - Cacciatori di streghe«; 18.50, 22.15 »Hansel & Gretel - Cacciatori di streghe 3D«. ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »Treno di notte per Lisbona«. ARISTON DEI FABBRI - 18.45, 21.00 »Blue Valentine«. CINECITY - 15.30 »I love One Direction«; 17.15, 22.10 »Attacco al pote-re«; 19.40 »Oblivion«; 16.00, 18.50, 21.40 »Iron Man 3«; 15.20, 18.10, 21.00 »Iron Man 3 - 3D«; 15.00, 16.50, 18.40, 20.30, 22.20 »Hansel & Gretel - Cacciatori di streghe 3D«; 15.15, 17.35, 19.55, 22.15 »Snitch -L'infiltrato«; 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 »Effetti collaterali«; 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Il cecchino«; 15.15 »I Croods«. FELLINI - 17.00, 20.30 »Kiki consegne a domicilio«; 18.45, 22.15 »Hitch-cock«; 15.30 »I Croods«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.45, 18.30, 20.15, 22.00 »Miele«; 18.15, 22.00 »Passione sinistra«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Viaggio sola«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 20.00 »Qualcuno da amare«. KOPER - PLANET TUŠ - 12.30, 15.20, 18.00, 20.40 »Dvigni«; 14.50, 17.00, 20.50 »Film, da te kap 5«; 15.40, 18.10 »G.I. Joe 2«; 13.30, 16.00, 18.35, 21.05 »Iron Man 3«; 17.55 »Iron Man 3 -3D«; 17.50 »Jurski park - 3D«; 11.50, 13.55 »Krudovi - 3D«; 12.50, 20.25 »Pozaba«; 18.50, 20.30 »Velika poroka«; 12.00, 15.30 »Zambezija«; 11.30, 13.20, 16.05 »Zambezija - 3D«; 20.20 »Zavetje«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Effetti collaterali«; 11.00 »Kiki consegne a domicilio«; Dvorana 2: 11.00, 15.45, 17.45, 20.00, 22.15 »Iron Man 3«; Dvorana 3: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Snitch - L'infiltrato«; 11.00 »I Croods«; Dvorana 4: 16.30, 18.50, 21.10 »Iron Man 3 - 3D«; 11.00 »Le avventure di Taddeo l'esplo-ratore«. SUPER - 16.00, 20.00 »Attacco al po-tere«; 18.00, 22.00 »Oblivion«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 15.00, 17.15, 19.50, 22.10 »Iron Man 3«; Dvorana 2: 15.00, 16.40, 20.00 »Hansel & Gretel - Cacciato-ri di streghe«; 18.15, 21.45 »Hansel & Gretel - Cacciatori di streghe 3D«; TABORNIKI RMV organizirajo za otroke in starše izlet na Mali Golak danes, 5. maja. Zbirališče ob 8.30 na avtobusni postaji v Sežani, ob 9.00 na avtobusni postaji v Rožni Dolini. Po-vratek ob 16.30 v Rožni Dolini in ob 17.00 v Sežani. Udeležencem bomo nudili kosilo. Za dodatne informacije (cena izleta ipd.): 349-3887180 (Gabrijel). Taborniški srečno! POZOR, POZOR! AŠD SK Brdina organizira 9. junija enodnevni izlet v Gardaland. Vpisovanje je možno samo ob ponedeljkih v sedežu društva, Repen-tabrska ul. 38, do 27. maja, od 20. do 21. ure. Informacije: Vanja 335-5476663. V SOBOTO, 1. JUNIJA, se bomo podali v Maribor na grob blaženega škofa A.M. Slomška in v baziliko Marije, Matere Usmiljenja. Spremljal nas bo Pavel Goja. Za vpis in vse ostale informacije pokličite čim prej tel. št. 347-9322123. POPOTNIKI IZ GABROVCA se odpravljajo z avtobusom na Slovaško v Bratislavo in njeno okolico ter s katama-ranom po Donavi do Dunaja. Odhod v petek, 14., povratek v nedeljo, 16. junija. Informacije in vpisovanja na tel. 340-2741920 (Mirela). LETNIKI 1960 POZOR! 29. junija organiziramo izlet v neznano. Zainteresirani naj pokličejo tel. št.: 040-226517 (Nives), 349-4133919 (Marinka). 0 Prireditve SKD FRANCE PREŠEREN in Skupina 35-55 iz Boljunca vabita na ogled fotografske razstave »Mario Magajna -fotograf svojega časa«. Še neobjavljene fotografije priljubljenega fotografa bodo razstavljene v društveni dvorani občinskega gledališča še danes, 5. maja, 11.00-12.00 in 18.00-19.00 ter v ponedeljek, 6. maja, 20.30-21.30. FANTOVSKA IN DEKLIŠKA BORŠT -ZABREŽEC vabita danes, 5. maja, od 18. ure dalje v park Hribenca na slovesno podiranje maja. Kioski bodo odprti od 18. ure dalje. OBČINA ZGONIK, v sodelovanju z Odborom za postavitev spomenika padlim v Gabrovcu, krajevno sekcijo VZPI-ANPI in domačimi društvi, vabi danes, 5. maja, na svečanost ob 68. obletnici osvoboditve in 40-le-tnice postavitve spomenika v Ga-brovcu. Zbirališče ob 16.30 pred Društveno gostilno, ob 17.00 osrednja proslava pred spomenikom. Nastopajo krajevni vrtec in šoli, God-beno društvo Prosek in TPPZ Pinko Tomažič. Slavnostni govornik Štefan Cigoj, član predsedstva ZZB NOB Slovenije. V MUZEJU PARENZANA V IZOLI (Ul. Alme Vivode 2) je do konca maja odprta razstava o oblačilni kulturi v teh krajih v začetku 20. stoletja, na kateri razstavlja svoje lutkice tudi Danila Tuljak Bandi iz Doline. Urnik razstave: ob četrtkih, petkih in sobotah od 16.00 do 19.00, ob nedeljah od 10.00 do 12.00. tPogteévw podjetje na Opčinah, v Boljuncu, v Miljah, v Trstu in v novem uradu v Nabrežini, 97 Tel. 040 2158 318 KD RIBIŠKI MUZEJ TRŽAŠKEGA PRI-MORJA vabi v ponedeljek, 6. maja, na predstavitev knjige Bruna Volpija Lisjaka »Lo zoppolo - čupa del Golfo di Trieste e le piroghe« v Ul. Campo Marzio 5, Trst - Museo del mare. SKD VIGRED vabi v sredo, 8. maja, ob 20.30 v Štalco v Šempolaju na večer »Diatonična harmonika, moje veselje!«, s koncertom harmonikarja Manuela Šavrona in violinista Roka Kleva Ivančiča. Večer bo tudi uvod in predstavitev z možnostjo vpisovanja delavnice igranja na diatonično harmoniko, ki jo bo vodil Rok Tavčar. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV HOSPICE ADRIA ONLUS vabi na predavanje »Duhovna podpora ob času slovesa« v četrtek, 9. maja, ob 18. uri v razstavno dvorano, ki jo je dala na razpolago ZKB, Ul. Ricreatorio 2, Opčine. Zagotovljen parkirni prostor ZKB. Predaval bo p. Mirko Pelicon. SKD TABOR-PROSVETNI DOM-OP-ČINE in krajevna sekcija VZPI-ANPI obveščata, da bo fotografska razstava podob Palestine »Tu ostanemo« odprta do petka, 10. maja, od 16. do 19. ure. REVIJA KRAŠKIH PIHALNIH GODB v organizaciji Zveze slovenskih kulturnih društev in Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti bo v soboto, 11. maja, ob 16. uri na Titovem trgu v Postojni (v primeru slabega vremena v Kulturnem domu). Nastopa PO Postojna, PO Komen in Godbeno društvo Nabrežina. V UMETNIŠKEM IN KULTURNEM CENTRU SKERK v Trnovci 15, je na ogled do nedelje, 19. maja, razstava »Umetniška dela 20. stoletja« z več kot 200 slikami številnih umetnikov iz območja Alpe Adria. Urnik: ob sobotah, nedeljah in praznikih 10.0013.00 in 16.00-19.00. Info: 3317403604 ali info@skerkcenter.it. FOTOVIDEO TS 80 vabi na ogled fotografske razstave Markota Civardija in Miloša Zidariča v gostilni v Ga-brovici s temo »Women front/back«. Odprta bo do konca maja. Zapustila nas je naša draga Alberta Doglia vd. Kante Zalostno vest sporočata sin Zdravko in hči Zdenka z družinama Od nje se bomo poslovili jutri, v ponedeljek, 6. maja, od 11. do 13. ure v ulici Costalunga, nato bo pogreb krenil na pokopališče v Samatorco. Samatorca, 5. maja 2013 Pogrebno podjetje Alabarda Ciao, nona bis Alisa Teti Berti zadnji pozdrav Irma, Danilo, Boža, Boris, Majda, Vesna, Sonja, Ervin z družinami Draga Berta, ostala boš vedno v najinem spominu. Malvina in Bruno t Tiho se je od nas poslovil naš dragi mož, oče in nono Luciano Kermac Zalostno vest sporočajo žena Aurelia, sin Marino z Nevo, hčerka Rosana z Žarkom, vnuka Alen in Sandi ter ostali sorodniki Od njega se bomo poslovili v torek, 7. maja. Od 11. ure do 12.55 bo pokojnik ležal v ulici Costalunga, ob 13.30 pa bo sveta maša v cerkvi sv. Martina v Dolini in pokop na domačem pokopališču. Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Dolina, 5. maja 2013 Pogrebno podjetje Alabarda Očka, moje roke ne bodo več grele tvojih. Tvoja Rosi Ob izgubi dragega očeta sočustvujejo z Rosano Marino, Livio, Samo in Mojmir Ob izgubi ljubljenega moža, očeta in nonota Luciana izrekamo svojcem iskreno sožalje Dimitrij in Katerina z Majo, Erik in Valentina, Stanko Žalujemo za dragim Lucianotom. Silvano in Franko z družinama Ob izgubi dragega Luciana Kermaca izreka iskreno sožalje Žarku, Sandiju in Rosanni odbor KRD Dom Briščiki t Nepričakovano nas je zapustil naš dragi Mario Posar Žalostno vest sporočajo brat Walter z Ingrid, Sara, Diego, nečaki Boris, Marjan, Magda, Loraine in Edward z družinami ter ostalo sorodstvo Pogreb bo v sredo, 8. maja, ob 12. uri iz ulice Costalunga v cerkev na Katinari. Žarni pogreb bo v ožjem družinskem krogu. Darujte v dobrodelne namene. Trst, 5. maja 2013 Pogrebno podjetje Alabarda Pred letom dni je odšel v večno življenje duhovnik Viljem Žerjal Z ljubeznijo se ga spominja vsa njegova družina Trst, 5. maja 2013 8 Nedelja, 5. maja 2013 TRST / Jutri si bosta v Mondragoneju obljubila večno zvestobo Vera in Stefano Vso srečo na skupni življenjski poti jima voščita Slovenska župnijska skupnost in cerkveni pevski zbor od Sv. Ivana ¿1 Čestitke □ Obvestila ftruStva stownskih l^ftrouiHr vabi julfi Peterhravo dvorano, Doiiizettijeva 3. riti veter o NuMeami centrali Krško Govoril bo predsednik upravnega sveta NEK, dr Stanislav Rožinan Dobrodošla NINA! Veselimo se z mamico Ivano in očkom Petrom. Teta Ana, Katja, Fabio in Manuel. Naša odbornica Ivana je mamica postala in bo s Petrom malo NINO pestovala. Srečnima staršema, teti Petri, nonotoma Marisi in Petru in pranoni Cilki iskreno čestitamo, mali Nini pa želimo vse najlepše vsi pri SKD Slavec Ricmanje-Log. Naša Ivana je mamica postala, z očkom Petrom bosta malo NINO crtala. Mi vsi se skupaj veselimo in mirne noči vam želimo. Valentina in Alberto, Sara in Aron. Peter in Mariza sta nonota postala in bosta malo NINO pestovala. Petru in Ivani obilo srečnih dni v družbi novorojenke želita družini Sigoni in Vescovo. Danes v Križu praznuje DANILA svoj 80. rojstni dan. Vse najboljše ji želimo vsi, ki jo imamo radi. H Šolske vesti OBČINA DEVIN NABREŽINA obvešča, da so se začela vpisovanja v občinske otroške jasli K. Štrekelj v Sesljanu za š.l. 2013/14. Obrazci za vpis so na razpolago v Uradu za šolstvo v Občinski knjižnici v Nabre-žini št. 102. Prošnje morajo biti predložene občinskemu Uradu za protokol, Nabrežina Kamnolomi 25, najkasneje do srede, 15. maja, do 17. ure. Podrobnejše informacije na tel. št. 040-2017375 (Urad za šolstvo). SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA obvešča delegate članic in članov, da bo občni zbor SKGZ jutri, 6. maja, ob 17. uri v drugem sklicu na sedežu SKGZ v Trstu (Ul. S. Francesco 20/III). SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB L. KOŠIR vabi slovenske filateliste na mesečno srečanje, ki bo tokrat izjemoma v torek, 7. maja, ob 18.30 uri v Gregorčičevi dvorani na ul. Sv. Frančiška, 20, kot priprava na fila-telistično razstavo ob 60-obletnici kluba. ŠC MELANIE KLEIN sklicuje redni občni zbor v petek, 17. maja, ob 18.30 v prvem in ob 19.00 v drugem sklicanju, na društvenem sedežu v ul. Cicerone, 8. Člani so vljudno vabljeni. OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabre-žina, Zgonik in Repentabor) in Zadruga L'Albero Azzurro obveščajo, da bo brezplačna ludoteka »Rože za mamico in Veje se razcvetajo«, namenjena otrokom od 1. do 6. leta starosti, delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih, 16.00-18.00 in v sobotah 10.00-12.00. Informacije: Igralni kotiček Palček, tel. št. 040299099, pon-sob 8.00-13.00. ŽUPNIJA BOLJUNEC vabi danes, 5. maja, ob 17. uri k sv. maši na Pečah. Odhod z boljunškega trga Gorica ob 15.45. SKD RDEČA ZVEZDA vabi na tečaj, sestavljen iz 4. srečanj, v ital. »Spoznajmo vino: ...iz Vinograda v Kozarec«, ki bo potekal v Vinoteki v Zgoniku od srede, 8. maja, dalje. Sodelujejo: strok. Adriano Bellini, Društvo Kraških Vinogradnikov in Vi- Začetek ob 20.30. noteka Zgonik ter s sponzorstvom Radio Punto Zero. Potekale bodo tudi degustacije različnih vrst vin. Info in prijave do danes, 5. maja: jes.stoka@live.com ali 349-0645406 (največ 25 udeležencev). SKUPINA 35-55 SKD France Prešeren iz Boljunca prireja danes, 5. maja, ob 9.30 voden obisk po Trstu z avtoricama vodnika »Kako lep je Trst«. Zbirališče ob 9.30 pri stolnici Sv. Justa. Za prijave in informacije pokličite od 14. do 15. ure Sonjo na tel. 333-3616411. TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bo danes, 5. maja, nastop v Gabrovcu, zbirališče ob 16.15; v torek, 7. maja, bo ob 20.45 v sedežu na Padričah seja odbora. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 6. maja, v Peterlinovo dvorano v Ulici Donizetti 3 na večer posvečen nuklearni elektrarni Krško. O njej bo govoril predsednik upravnega sveta NEK dr. Stanislav Rožman. Začetek ob 20.30. KRU.T vabi na sedmo srečanje na temo »Ko zabolijo kosti; za bolj gibčno telo« iz sklopa Zdravje je naša odločitev, v ponedeljek, 6. maja, ob 17.30 na sedežu krožka. Inženir živilske tehnologije Marija Merljak bo obravnavala problematike artritisa, išiasa, osteoporoze, sindroma enoličnosti in nemirnih nog. Pojasnila in prijave na sedežu, Ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. OBČINA ZGONIK občina Socialnega Okraja 1.1. vabi na srečanje, ki bo potekalo v ponedeljek, 6. maja, od 15.30 do 17.30 v dvorani občinskega sveta občine Zgonik, na temo »Ustvariti in razviti podjetje v tržaški pokrajini«. Predavatelji vam bodo nudili informacije o novih prispevkih za ustanovitev podjetij in za podjetja, katerih dejavnost je že v teku. Vabljeni podjetniki in tisti, ki podjetniki še nameravajo postati. JUS TREBČE vabi člane na redni občni zbor, ki bo v sredo, 8. maja, ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v Ljudskem domu v Trebčah. TRŽAŠKA KNJIGARNA, MLADIKA IN ZTT vabijo v sredo, 8. maja, ob 10. uri na Kavo z razstavo slik Matjaža Hmeljaka z naslovom »Pravljice o drevesih«. Sodeloval bo Franko Vecchiet. V ČETRTEK, 9. MAJA, OB 18. URI bo v knjigarni Lovat prestavitev knjige Sirena, slovenski glas v Tržaškem zalivu Ivane Suhadolc (ZTT). Z avtorico se bo pogovarjal časnikar in pisatelj Alessandro Marzo Magno. CHEERDANCE MILLENIUM vabi bivše člane na treninge za skupno točko za prireditev ob 10. obletnici društva, ob petkih (10. in 17. maja) od 19.30 do 20.30 v telovadnici OŠ Bevk na Opčinah. UPRAVA OBČINE REPENTABOR obvešča, da zbiramo gradivo za objavo nove številke občinskega glasila. Rok za oddajo prispevkov zapade 10. maja, sprejemamo pa jih v občinskem vložišču in na traduzioni@com-monrupino.regio-ne.fvg.it. BREŽANI LETNIK '68 POZOR! V soboto, 18. maja, večerja z glasbo. Vabljeni tudi vsi letniki '68. Informacije in prijave najkasneje do 13. maja na tel. 347-7423305 (Manuela), 3401653533 (Valentina). DRUŠTVENA PRODAJALNA NA OP-ČINAH - ZADRUGA vljudno vabi člane, da se udeležijo izrednega in rednega občnega zbora, ki bo v drugem sklicanju v ponedeljek, 13. maja, ob 18. uri v Prosvetnem domu na Opčinah. MALA GLEDALIŠKA ŠOLA MATEJ-KE PETERLIN (gledališki teden za otroke od 7. do 13. leta) v organizaciji Radijskega odra in Slovenske prosvete bo potekal na Opčinah od 10. do 14. junija. Vpisovanje: osebno v sredo, 15. ali v petek, 17. maja, od 9. do 15. ure v sedežu Slovenske pro-svete (Ul. Donizetti 3, III. nadstropje); telefonsko (tel. št. 040370846) pa samo v petek, 17. maja, od 9. do 15. ure. Število mest je omejeno. DRUŠTVO SLOVENSKIH ČEBELARJEV - TRST razpisuje natečaj za izdelavo društvenega grba-slikovnega logotipa. Vabljeni so dijaki slovenskih šol, grafiki in slikarji, ki imajo posluh in razumevanje do čebelarstva. Likovna dela naj imajo format 15x20 cm ali A4, tehnika je prosta. Svoje izdelke pošljite do 25. maja na naslov predsednika društva: Novak Danijel, 34018 Dolina, Mačkolje 129. Na podlagi ocen strokovne žirije bodo prvi trije izdelki nagrajeni s sladkimi dobrotami iz čebeljega panja. UPRAVA OBČINE DEVIN NABREŽI-NA prireja od 1. julija do 2. avgusta poletno središče za otroke, ki obiskujejo otroški vrtec in osnovno šolo. Prijavnice so na razpolago v občinskem Uradu za šolstvo v občinski knjižnici v Nabrežini št.102. Izpolnjeno prijavnico je treba oddati v zgoraj omenjenih uradih do petka, 31. maja. Za podrobnejše informacije se lahko obrnete na Urad za šolstvo, telefon 040-2017370. PRIMORCI BEREMO 2013 - pobuda bo potekala do 11. novembra v Narodni in študijski knjižnici v Trstu. Sodelujejo lahko člani knjižnice, ki so starejši od 15 let. S Poslovni oglasi ŠIVILJSTVO ANDREJA - šivanje po naročilu, razna popravila v trgovini MANA-SEŽANA Tel.00386-41455157 ¿ /t 57. občinska razstava vin in 16. razstava ekstradeviškega oljčnega olja Četrtek, 9. maja 2013 16.00 - Pompieropoli in postavljenje »Drevesa pravic« na Gorici v sodelovanju z Unicef -om 18.00 - 22.00 - Ljudsko ocenjevanje vin v kiosku na Gorici (pod taborjem) 19.30 - Odprtje razstave grafika Matjaža Hmeljak in ilustratorke Dunje Jogan v cerkvici Sv. Martina Petek, 10.maja 2013 18.00 - Odprtje razstave didaktičnega ravnateljstva iz Doline pri Zorkotu 19.00 - Odprtje razstave designerjevjana Forausa in Maruše Jenko »2 design« v galeriji Torkla 19.30 - Odprtje razstave domačih umetnikov v društvu V.Vodnik 21.00 - Koncert s skupinama Hackers in Rewind Sobota, ll.maja 2013 17.30 - Parada starodobnih vozil društva »Adria Classic Koper« 18.00 - Nagrajevanje 57. občinske razstave vin in 16. občinske razstave ekstradeviškega oljčnega olja, z glasbeno točko pihalnega orkestra Breg 20.30 dalje - Slovesno postavljanje maja Večer bodo popestrili Potujoči godci iz Milj »Sobri per caso« Nedelja, 12.maja 2013 17.30 - Koncert godbe na pihala iz Slovenskih Konjic (SLO) 18.30 - Nastop folklorne skupine Etno-kulturno društvo Snežna (SLO) 19.30 - Prihod parterjev in parterc na Gorico 20.00 - Ples z ansamblom Happy Day Ponedeljek, 13.maja 2013 21.00 - ples s skupino Ansambel Nebojsega Torek, 14. maja 2013 18.00 - Podiranje »Drevesa pravic« v sodelovanju z Unicef-om 18.00 - Nastop Pihalnega orkestra Breg 19.00 - Slovesno podiranje maja OPREMLJENO STANOVANJE, 55 kv.m., v zasebni hiši nad Dolino, v bližini državne meje, dajemo v najem. Tel. št.: 333-4467226. PODARIM MUCKE, tri simpatične samčke. Tel. št.: 334-1384216. PRODAJAM čistokrvne mladiče pasme border collie stare dva meseca, z rodovnikom. Tel. št.: 345-3331141. PRODAM STANOVANJE v Trstu (Ul. Rivalto), 3. nadstropje, 60 kv.m., 2 spalni sobi, kuhinja in kopalnica, sončna lega, pogled na občinski vrt, cena po dogovoru. Tel. št.: 040-764682. PRODAM megane scenic rxt 1600, 16v, letnik 2000, bencin, v dobrem stanju. Tel. št.: 347-9637896. SKUTER malaguti f15, 50 kubikov, v dobrem stanju prodam. Tel. št.: 040291479 ali 331-3901302. UNIVERZITETNA ŠTUDENTKA nudi pomoč pri učenju in pisanju domačih nalog za vse humanistične predmete, vključno z latinščino in grščino za bienij. Tel. št.: 3460905266. V DOLINI prodam hišico, v Prebene-gu pa zazidljivo zemljišče. Tel. št.: 335-6322701. VINOGRAD Z OLJČNIM NASADOM v Bregu na sončni legi prodajam. Tel. št.: 328-8859690 (od 13. do 18. ure). Turistične kmetije ERIKA IN MARTIN sta v Križu odprla osmico. Toplo vabljeni! Tel. 040220605. FRANC IN TOMAŽ sta odprla osmi-co v Mavhinjah. Vljudno vabljeni. Tel. št.: 040-299442. IVAN PERNARČIČ ima odprto osmico v Vižovljah 1/C. Tel. 040-291498. OSMICA je odprta v Šempolaju, v Oljčnem gaju. Vabljeni. OSMICA je odprta pri Piščancih. Silvano Ferluga vabi na domačo kapljico. OSMICO je odprl Stanko Milič v Zgo-niku. Tel. 040-229164. OSMICO je odprl Škerk v Praprotu. Tel. 040-200156. V LONJERJU je odprl osmico Damjan Glavina. Tel. št.: 348-8435444. ŠUBER ima odprto osmico na Opči-nah. Tel. št.: 349-7158715. Loterij a 4. maja 2013 Bari 1 75 29 58 11 Cagliari 58 45 3 73 52 Firence 12 83 5 90 44 Genova 18 82 31 33 13 Milan 61 56 65 67 52 Neapelj 80 5 50 31 20 Palermo 86 70 79 39 28 Rim 51 57 31 59 87 Turin 25 76 59 79 1 Benetke 84 61 82 56 45 Nazionale 34 51 59 50 82 NA KRIŽPOTU/CROCIATA je odprta OSMICA. Ob vinu domač prigrizek. Toplo vabljeni! Tel. 040-231588 St. 54 S Mali oglasi M Osmice 37 LETNI IZKUŠENI ZIDAR, tesar, ki polaga ploščice in železno ogrodje, nujno išče katero koli delo. Tel. št.: 342-5823250. DIATONIČNO HARMONIKO rutar cfb odlično ohranjeno prodam. Tel. št.: 389-9651104. IZKUŠENA GOSPA išče delo kot negovalka starejših oseb in kot gospodinjska pomočnica. Tel. št. 3387349701 (po 14. uri). COLJA CVETKO IN ZMAGA imata odprto osmico v Samatorci št. 50. Tel. št.: 040-229224. DRUŽINA DEBELIS je odprla osmico na Kolonkovcu, Ul. Giorgio Ventura 31/1. Tel. št.: 347-3648603. DRUŽINA KOMAR ima v Logu osmi-co. Poleg vina nudi domač prašičji prigrizek in oljčno olje. Vabljeni! DRUŽINA ŠUC je odprla osmico, Bri-ščiki 18. Tel. št.: 339-2019144. 6 31 63 74 75 85 jolly86 Nagradni sklad 2.144.404,73 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 27.494.152,21 € Brez dobitnika s 5+1 točkami -- € 7 dobitnikov s 5 točkami 45.951,53 € 876 dobitnikov s 4 točkami 384,65 € 31.234 dobitnikov s 3 točkami 21,08€ Superstar 13 Brez dobitnika s 6 točkami -- € Brez dobitnika s 5+1 točkami -- € Brez dobitnika s 5 točkami -- € 2 dobitnika s 4 točkami 38.465,00 € 202 dobitnikov s 3 točkami 2.108,00 € 2.872 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 20.795 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 49.034 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € / MANJŠINE Nedelja, 5. maja 2013 9 Nevladne organizacije kritične do poročila Evropske komisije o izobraževanju Gospodarskega razvoja si ni mogoče zamišljati brez večjezičnosti in znanja jezikov Platforma civilne družbe za večje-zičnost, ki povezuje 23 vseevropskih nevladnih organizacij je z zadovoljstvom vzela na znanje novo razmišljanje Evropske komisije, ki v sporočilu o novem odnosu do izobraževanja določa, da je več-jezičnost prednostna naloga. To jasno izhaja iz delovnega gradiva komisije o znanju jezikov. Vsekakor pa nevladne organizacije obžalujejo, da dokument vsebuje veliko podatkov o rasti, zaposlovanju, znanju in poklicih, ne omenja pa pomena jezikovne in kulturne raznolikosti. Osredotočenje poročila Evropske komisije na vprašanja gospodarstva je seveda razumljivo, če pomislimo na hudo gospodarsko krizo, ki jo preživlja Evropska unija. Vendar je tako vsebinsko oženje zelo omejevalno. Gospodarski razvoj potrebuje več inovacije, za katero pa je potrebna večja kreativnost. Kreativnost pa je treba stimulirati z razvojem izobraževanja, z novimi ino-vativnimi prijemi in z aktivnim vključevanjem umetnosti in kulture v izobraževalne sisteme. Razpolagamo z vrsto dokazov, da , da redna raba več jezikov aktivno spodbuja kreativnost in torej lahko neposredno prispeva k reševanju ekonomskih problemov. Ključni element evropske izobraževalne politike bi torej morala biti krepitev medkulturnega dialoga in medsebojnega razumevanja med različnimi kulturami, ki sestavljajo Evropo, pa tudi evropskih vrednot, kot so solidarnost, promocija izobraževanja socialno vključevanje in enakopravnost; vse te vrednote bi morali krepiti. To bi moralo biti sestavni del razprav o večjezičnosti tudi v času gospodarske krize in ta vprašanja bi morali zelo resno jemati pri izvajanju strategije Evropske komisije na področju izobraževanja, Evropska komisija pa bi morala ta vprašanja vključiti v svoje naslednje poročilo o izobraževanju. Platforma nevladnih organizacij zahteva od evropskih politikov, naj priznajo in ovrednotijo vse aspekte kulturnega izražanja (gledališče, kino, literatura, glasba, itd.) in pomen kroženja kulturnega dela ob promociji jezikovne raznolikosti in večjezičnosti. Kultura je transnacionalna, večjezični pojav in torej ključno spodbujevalec učenja jezikov. Dejansko učenje jezikov je vseži-vljenjski proces. Cilji, ki si jih je Evropska unija zadala za leto 2020 niso dosegljivi, če ljudje na bodo za to usposobljeni. Platforma nevladnih organizacij obžaluje, da komisija tega ne upošteva pri programih vseži-vljenjskega učenja. Potreben je strukturni poseg vključno z jasno usmerjeno politiko in tudi ustreznih finančnih sredstev. Še posebej pa nevladne organizacija obžalujejo, da Evropska komisija ni podprla in niti omenila priporočila za promocijo večjezičnosti, ki ga je pripravila in posredovala komisiji leta 2011. Ta dokument vsebuje vrsto specifičnih predlogov z namenom, da se okrepi večjezičnost in s tem prispeva k doseganju ciljev, ki si jih je EU zastavila za leto 2020. Med temi je tudi zmanjšanje števila otrok, ki zapuščajo šolo pred 10. letom starosti, ki naj bi ga zmanjšali pod 10 odstotki, kar boi bilo seveda zelo koristno za gospodarstvo in za vso družbo nasploh. Pri dokumentu o novem razmišljanju o izobraževanju pa nevladne organizacije priporočajo posebno pozornost pri uvajanju učenja jezikov v otroških letih in pri izobraževanju odraslih; ob tem poudarjajo, da znanje drugega jezika spodbuja k nadaljnjem učenju jezikov, znanje jezikov pa pospešuje vključevanje v družbo in enakopravnost. Zato je učenje jezikov v otroških letih koristno. Dokument nevladnih organizacij se zaključuje z oceno, da mora Evropska komisija priznati tesno povezavo med večjezičnostjo in gospodarskim napredkom. Jeziki in medkulturno občevanje prispevajo k razvoju; dosežemo ga lahko lažje in tudi z nižjimi stroški. Pod naslovom kompleks Evropskega parlamenta v Bruslju; spodaj naslovnica in »manjšinske strani« revije tridentinske pokrajine m • 1 i • 1 1 •• •• I* ••• Tridentinska pokrajina v svoji uradni reviji namenja manjšinam posebno pozornost Tridentinska - Južna Tirolska in obe pokrajini, Bocen in Trident, so znane po svoji zavzetosti za manjšine. To ne velja samo za bolj poznano bocensko pokrajino oziroma Južno Tirolsko, ampak tudi za tri-dentinsko pokrajino, kjer so prisotne tri manjše manjšine. Pred kratkim je deželna uprava sprejela sklep o finančni pomoči ustanovam in združenjem, ki delujejo na področju zaščite, promocije in vrednotenja jezikovnih manjšin» Gre za prvi sklep za leto 2013, ki predvideva 427.490 evrov prispevkov za manjšine v tridentinski pokrajini (v bo-censki pokrajini, kjer se prispevki nanašajo samo na Ladince in ne na južnotirolske Nemci pa so razdelili 270.490 evrov). Skupno so financirali 49 pobud. Poleg tega pa je deželni odbor namenil 98.720 evrov za pobude, ki zadevajo obe pokrajini. Od tek so 91 tisoč evrov namenili osrednji organizaciji Ladincev v obeh pokrajinah Union Generela in izdajanju tednika v ladinskem jeziku La Usc di Ladins. Poleg tega pa se je tridentinska pokrajinska uprava odločila še za pomembno pobudo, ki so jo uvedli z letošnjim letom in ki naj bi postala stalnica v odnosu te uprave do manjšin. Pokrajina že kakih 15 let izdaja revijo Il Trentino, s katero obvešča prebivalce o svoji dejavnosti. Doslej so se v tej reviji občasno pojavljale tematike v zvezi z manjšinami na Tridentinskem, z letošnjim letom pa so se odločili za stalno prisotnost vseh treh manjšin, katerim sedaj namenjajo po eno stran revije. S tem nameravajo približati problematiko manjšin prebivalstvu, ki s temi vprašanji ni seznanjeno, predvsem tistim, ki živijo izven naselitvenega območja manjšin. Besedila, katerih avtorji so pripadniki manjšin, so v italijanščini, na vsaki strani pa je kratek povzetek v jeziku manjšine. V prvi številki letošnjega leta za januar in februar (izšla pa je z rahlo zamudo), so tako predstavljene manjšine, njihova zgodovina in njihove glavne dejavnosti. Andrea Nicolussi Golo tako predstavlja Cimbre, ki v tridentinski pokrajini živijo v vazi Luserna, medtem ko glavnina veliko manj zaščitenih Cimbrov živi v sosednji pokrajini Vicenza. Jezik, ki ga govorijo, je nekakšna arhaična nemščina, daj se je prebivalstvo preselilo na planoto Asiago iz Bavarske v 11. in 12. stoletju, potlej pa ni imelo več stika z nemškim svetom. Zato so ti manjšinci, še zlasti pa njihov jezik, pravi raj za nemške jezikoslovce, ki preučujejo razvoj nemškega jezika v zadnjem tisočletju. To prebivalstvo, ki se sprva zasedalo večje ozemlje ob Adiži, torej na ravninskem področju v sedanji pokrajini Verona, se je ukvarjalo s trgovanjem in v letu 1592 prejelo celo pravico nekakšne brezcarinske cone, ki jo je podelila Beneška republike. Njihova velika prednost je bila sposobnost komuniciranja s prebivalstvom onstran Alp; Cimbrov je bilo takrat po ocenah zgodovinarjev kakih 30.000, kasneje pa so se ravninski Cim-bri asimilirali in danes ohranjajo samo še nekaj folklornih tradicij, jezik pa se je ohranil samo na planoti, kar zadeva Triden-tinsko samo v Luserni. Najbolj poznana manjšina na Tri-dentinskem so zagotovo Ladinci, katerih dejavnost v reviji predstavlja Evelyn Bortolotti. Pristop je tu drugačen, saj se Ladinci ponašajo z dolgoletno kulturno tradicijo, ki jo razvijajo v lastnih institucijah. V dolini Fassa imajo lasten kulturni institut, ki se veliko ukvarja z jezikovnimi vprašanji, pa tudi z muzejsko in etnografsko dejavnostjo. V letošnjem letu bodo na tem področju odprli nov muzej, v katerem bodo predstavili svojo si-rarsko tradicijo. Med zanimivimi projekti, ki jih predstavljajo, je TRADIT, elektronski prevajalec iz italijanščine v ladinščino, ki ga pripravljajo v sodelovanju z nekim podjetjem iz Vidma. Gre za zelo zahtevno delo, ki vsebuje številne podatkovne baze, računalniški slovar, arhiv in avtomatsko odpravljanje napak; vse to bo razpoložljivo na spletu, namenjeno pa je krajevnim upraviteljem, javnim upravam nasploh pa tudi drugim, ki želijo svoje informacije sporočati v ladinščini. Z uvedbo tega projekta se bo čas za prevajanje bistveno skrajšal. Drugi projekt, ki ga predstavljajo v reviji, je italijansko-ladinski slovar, pri čemer se pri ladinščini upošteva jezik v dolini Fassa. Znano je namreč, da so med posameznimi dolinami jezikovne razlike in Ladinci se doslej niso mogli zediniti o skupnem jezikovnem standardu. Ta slovar je pravkar izšel, to je že tretja obnovljena izdaja, v primerjavi s prejšnjo pa vsebuje 3.000 novih besed. Tudi ta slovar bo v kratkem na razpolago na spletni strani. V reviji predstavljajo tudi pravkar pripravljen vodič po lokalnih sekcijah muzeja v dolini Fassa. Gre za vodič v seriji predstavitve monografskih muzej -skih zbirk, nanaša pa se na vodno gospodarstvo in na lesarsko dejavnost. Knjiga je dvojezična, italijanska in la-dinska, priložena pa je zgoščenka, ki vsebuje tudi prevode v nemščino in angleščino. Zadnja manjšina, ,ki jo predstavlja revija, pa zadeva Mohene, o katerih piše Lorenza Groff. Moheni govorijo prav tako kot Cimbri arhaično nemščino in s Cimbri jih veže čas poselitve, v 11. stoletju. Živijo v treh občinah Doline Fersina, in sicer v občinah Frassilongo, Pa-lu del Fersina in Fierozzo. V vseh treh občinah je jezik ohranjen, govori pa ga približno 90 odstotkov prebivalstva, kar pomeni, da se jeziš redno uporablja v družabnem okolju in se prenaša iz roda v rod. Leta 1987 je bil ustanovljen Bersntoler Kulturinstitut, ki je še danes osrednja kulturna ustanova, ki skrbi za ohranjanje in razvoj jezika, objavlja knjige in prireja razne prireditve. Naj tu dodamo, da so vse tri strani opremljene z lepim fotografskim gradivom, ki naravnost vabi obiskovalce v te kraje. Gre za pomembno pobudo in tri-dentinska pokrajina je z njo še enkrat dokazala, da je v politiki do manjšin med prvimi, če ne prva v Italiji, predvsem zato, ker priznava manjšinam vlogo subjekta pri skupnem snovanju gospodarskega, družbenega in kulturnega razvoja. 10 Nedelja, 5. maja 2013 RUBRIKE Werner Burkart NEMŠKI VELEPOSLANIK W. BURKART Slovenija ima možnosti, da sama premaga krizo Če bo Slovenija nadaljevala z reformami in izvedla potrebne ukrepe, ima možnosti, da z lastnimi močmi premaga krizo in se izogne mednarodni finančni pomoči, je v pogovoru za STA pred dnevi dejal nemški veleposlanik v Sloveniji Werner Burkart.Veleposlanik je sicer poudaril, da so dvostranski odnosi med Slovenijo in Nemčijo izvrstni. Dodal je, da so odnosi tesni, predvsem na gospodarskem pa tudi političnem, kulturnem, znanstvenem področju. »Na vseh področjih imamo tesne odnose, gospodarski odnosi pa so v sedanjem času v ospredju. Tradicionalno imamo zelo dobre odnose,« je poudaril. O ugibanjih, da bi lahko Slovenija za Ciprom zaprosila za mednarodno finančno pomoč, pa je nemški veleposlanik dejal, da gre prvenstveno za vprašanje slovenski vladi. »Nimam vseh informacij, da bi lahko resno odgovoril na to vprašanje. Kljub temu menim, da ima Slovenija še vedno dobre možnosti, da z lastnimi močmi premaga krizo,« je dejal. To bo po njegovih besedah «»eveda naporno in bo trajalo nekaj časa. A če pogledamo celoteni državni dolg, stopnjo brezposelnosti itd., številke niso tako slabe, je dodal. Kar po njegovih besedah vznemirja, je, da je dolg v zadnjih letih zelo hitro rasel. »Tudi letos obstaja velika verjetnost, da bo proračunski primanjkljaj presegel triodstotno mejo. A če se bo nadaljevala reforma usmeritev, če bodo storjeni potrebni ukrepi, menim, da Slovenija ima možnost, da z lastnimi močmi premaga krizo oziroma da se izgone, da bi mednarodne finančne organizacije zaprosila za pomoč, je pojasnil Burkart. Kot pozitivno je ocenil tudi, da je vlada pod vodstvom premierke Alenke Bratušek dala vedeti, da je pripravljena in odločena izvesti privatizacijo. Kot je dodal, je »privatizacija pomembna, pomembno pa je pri tem najti tudi pravega vlagatelja«, ki je pripravljen tudi dodatno investirati v podjetje. Kot dober primer je nemški veleposlanik omenil družbo Bosch-Siemens Hišni aparati, ki je v Sloveniji prevzela majhno podjetje in ga nato nadgradilo. »Od tega ni pridobil samo Bosch-Siemens, ampak tudi slovensko gospodarstvo. Potrebno je tudi določiti, kaj bomo privatizirali, kaj bo obdržala država, in pri tem ne samo iztržiti dobre cene, ampak tudi najti dobrega vlagatelja. To je moje osebno mnenje,« je še dejal. Na vprašanje, kakšen je interes nemških podjetij za vlaganja v Sloveniji in na katerih področjih, veleposlanik o podrobnostih še ni želel govoriti. Dejal je, da je to trenutno »težko, ker ne vemo točno, kaj bo s privatizacijo. V medijih se omenjajo nekatera podjetja. Nemška podjetja imajo določene interese. Na splošno so to zavarovalništvo, telekomunikacije, energija. Je pa odvisno od posameznih razpisov, pogojev, cene. V sedanjem trenutku je zelo težko konkretneje govoriti.« Nemčija je ena od vodilnih držav pri iskanju rešitev za premagovanje krize območja evra. Na vprašanje, kaj je tisto, kar je neobhodno potrebno še storiti za premagovanje krize z nemškega vidika, je veleposlanik odgovoril, da »globoko zajeti sapo, vložiti veliko naporov, nekaj potrpljenja in to, kar označujemo kot dobro vladanje, to pa sega vse od privatizacije do konsolidacije proračuna, vzpodbujanja gospodarske rasti do posegov v socialni sistem. Pokojninska reforma, ki jo je Slovenije že izpeljala, niso pa je še vse države. Strukturne reforme in hkrati politika, ki vzpodbuja svetovno konkurenčnost gospodarstva. Vem pa, da je o tem lažje abstraktno govoriti, kot dejansko storiti. Ne obstaja samo en ukrep, veliki pok, za katerega bi lahko rekli, da bo vse dobro, če bo uresničen. Tega ni in tega ne bo. Menim, da nas bo kriza spremljala še nekaj let, a če si bomo vsi resnično prizadevali, menim, da bo čez nekaj let za nami. Tudi vsi gospodarski strokovnjaki napovedujejo, da bo po letu 2014 v Evropi prišlo do gospodarskega zagona in bo nekoliko lažje,« je opozoril Burkart. Jeseni bodo v Nemčiji parlamentarne volitve in po zadnjih javnomnenjskih raziskavah po besedah nemškega veleposlanika dobro kaže krščansko-liberalni vladajoči koaliciji, čeprav je ob tem opozoril, da ni »prerok« in bo potrebno videti razvoj dogodkov do jeseni. »Trenutno kaže, da bi kanclerka Merklova lahko nadaljevala z liberalci. Kar se pa tiče novih strank, lahko povem samo osebno mnenje. Dvomim, da bo Piratski stranki ali Alternativi za Nemčijo uspel vstop v bundestag. A pri tem je treba povedati, da tudi če majhne stranke dobijo odstotek ali dva in ne pridejo v parlament, to pomeni odstotek ali dva manj za druge stranke in zaradi tega lahko v najmanj ugodnem rezultatu vplivajo na volitve,« je še dejal Burkart. POD ZELENO STREHO Enostaven kot labirint Barbara Žetko Ljudje smo res čudna bitja! Po eni strani težimo k miru in ravnovesju ter ljubimo čim enostavnejše stvari, po drugi pa zakompliciramo tudi tisto, kar ne bi bilo potrebno. Včasih si lahko privoščimo, da izberemo najlažjo pot, včasih pa se, žal, ne moremo izogniti negativnim in večkrat pretiranim omejitvam, kot so npr. tiste, ki nam jih določajo zakoni in birokracija. Prav gotovo so si problemi podobni na vseh področjih. Osebno ne poznam denimo stvarnosti v bolnicah, na sodiščih ali v šolah, kjer sem prepričana, da ustvarja velika količina dokumentov in raznoraznih papirjev težave marsikateri osebi, od najpreprostejšega uslužbenca do raznih odgovornih šefov in direktorjev. Lahko pa opišem svoje izkušnje v gradbeništvu in skušam na kratko obrazložiti, s čim se mora ukvarjati arhitekt pri svojem vsakdanjem delu. Ta poklic vzbuja v ljudeh razne ustaljene šablone, ki si jih po dolgih letih službe še ne znam razlagati. Nekateri ljudje se npr. obrnejo k arhitektu samo zato, ker potrebujejo osebo, ki bi jim lahko rešila birokratske zadeve za dosego gradbenega dovoljenja, imajo pa že točno določeno zamisel o svoji bodoči hiši, ki so si jo projektirali sami. Lik arhitekta in njegova dolgoletna priprava jim torej prav nič ne pomenita, saj so prepričani, da bi njihova ustvarjalna žilica zadostovala za rešitev najrazličnejših problemov. Da je teh nič koliko, si jasno ne morejo predstavljati. Drugi pa, ki si iz različnih vzrokov nočejo ali ne morejo zgraditi lastne hiše in so nekoliko nevešči raznih problematik v gradbeništvu, pojmujejo poklic arhitekta kot idealen posel, s katerim si lahko človek služi vsakdanji kruh in pri tem uživa v ustvarjanju. V obeh primerih ljudje poenostavljajo zadevo, ker si ne morejo predstavljati, da načrtovanje katerekoli zgradbe, od najbolj enostavnega skladišča za orodje do večnadstropne stanovanjske hiše, šole ali nakupovalnega centra zahteva od projektanta upoštevanje dolgega, upam si reči predolgega seznama zakonov in pravil. Če dobi torej arhitekt od klienta naročilo za projekt hiše, bo moral seveda najprej poznati veliko večino državnih in deželnih zakonov, vezanih na gradbeništvo in urbanistiko, pa tudi pravilnike krajevne zdravstvene enote, ki določajo npr. minimalno površino vsake posamezne sobe, minimalno višino bivalnih prostorov, maksimalno razdaljo med prečkami pri balkonskih ograjah itd. A to je šele zače- tek. Zakoni tudi določajo, kolikšna je površina, namenjena parkiranju osebnih avtomobilov, v katerih primerih in kako mora biti stavba dostopna osebam na invalidskem vozičku, pa tudi kolikšna je maksimalna količina goriva, ki je potrebna za ogrevanje našega doma in posledično, kakšna mora bita debelina zidov, izolacije itd. Nato se bo moral načrtovalec pozanimati, kolikšna sta maksimalen volumen in višina stavbe, kolikšen je maksimalen odstotek pokrite površine, ki ga zavzema stavba glede na celotno površino parcele, kolikšna je razdalja od cest, od drugih zemljišč in zgradb, itd. Kar sem naštela, so omejitve in načela, ki jih določa občinski regulacijski načrt s svojimi tehničnimi predpisi, kar pomeni, da želje in potrebe naročnika nikakor ne morejo biti upoštevane, če niso v skladu s temi pravili. Če imamo dovolj sreče, da naše zemljišče ne leži na varovanem območju (npr. varstva kulturne dediščine ali varstva narave) oziroma na območju varovalnega pasu (npr. ceste ali železnice), nam ne bo treba pridobiti dodatnega soglasja pristojnega organa oziroma službe. Po predhodnem upoštevanju vseh teh pravil se lahko arhitekt končno loti kreativnega dela, ki se bo večinoma izkazalo v usklajevanju omenjenih pravil v kolikor toliko sprejemljivo celoto. Rezultat bo včasih vreden pohvale, včasih pa komaj zadovoljiv ali celo porazen. Pri tem bo imel bistveno vlogo tudi drug dejavnik, ki ni zanemarljiv, to je finančna zmogljivost investitorja. Gradbena podjetja želijo izkoristiti prav vsak zazidljiv kubični meter, ki ga imajo na razpolago, čeprav pri tem lahko izgubi načrt tisto harmonijo, ki bi jo sicer lahko imel. Zasebniki pa si zaradi objektivnih težav večkrat ne morejo privoščiti najboljših arhitekturnih in tehničnih rešitev in se morajo zadovoljiti z poplitvenim projektom in posledično s skromnejšo zgradbo. S takimi pogoji, kjer so pravila tako stroga in omejujoča in kjer ima dejansko denar glavno besedo pri uresničevanju naših sanj, ni čudno, da se le občasno gradijo res kvalitetne stavbe. Delo, ki ga mora opravljati načrtovalec, je bolj podobno teku čez ovire kot mirnemu sprehodu. Ali bolje rečeno, je podobno labirintu, kjer v trenutku, ko se lotimo načrtovanja in gradnje, ne vemo, v kakšno smer bo šla naša pot in kdaj se bo končala. Ni neobičajno, da se danes obrnemo do arhitekta, dela pa zaključimo čez pet ali celo deset let. Še vedno mi je neprijetno, ko se spomnim razočaranega obraza znanca iz Slovenije, ki si je želel, da mu dam nekaj bežnih nasvetov o tem, kako naj dozida svojo hišo. Poskušala sem mu obrazložiti, da zadeva ni tako enostavna, saj se lahko pravila in zakoni - in torej dovoljeni posegi - tudi v precejšnji meri razlikujejo, če se le premaknemo za nekaj kilometrov v drugo občino, deželo ali državo. Verjetno si je mislil, da smo arhitekti ustvarjalci, ki lahko svojo kreativnost izrazimo kjerkoli in na svoboden način. V resnici smo morda le nekaj več kot prevajalci golega in strogega zakonskega jezika v najrazličnejše oblike stavb. Rezultate takega obveznega načina projektiranja imamo na dlani, naj nam bodo všeč ali ne. Sklad I Fondazione S prispevkom »petih tisočink« davka Irpef lahko pomagaš slovenski ustanovi... Letošnjih »pet tisočink« davka na dohodke fizičnih oseb (IRPEF) lahko namenite Skladu Dorče Sardoč, ki podeljuje štipendije zaslužnim in manj premožnim slovenskim študentom. Od ustanovitve prejemajo štipendije Sklada Dorče Sardoč tudi učenci dvojezične šole v Špetru. KMEČKA associazione agricoltori ZVEZA KZ - Zeleni sistem, referenčno podjetje za izpolnjevanje prijave dohodkov in zbiranja namenitve 5 tisočink. Za izpolnitev modela 730 bo zaračunaval tistim, ki se bodo opredelili za namenitev 5 tisočink skladu, isto ceno, kot jo zaračunava članom Kmečke zveze. Davčna številka Sklada Dorče Sardoč je: Gorica Korzo Verdi 51 tel. 0481 82570 fax 0481 549824 Trst ui. Cicerone 8 tel. 040 362941 fax 040 361389 Čedad ul.Manzoni 31 tel./fax 0432 703119 / KMETIJSTVO Nedelja, 5. maja 2013 1 1 NAVODILA ZA OLJKARJE Najprimerneši čas za sajenje oljk Glede na to, da se nahajamo v času, ki je najprimernejši za sajenje oljk, smatramo za koristno, da ponovimo nekaj strokovnih navodil, ki se jih moramo držati ob tem opravilu. Po pripravi zemljišča določimo najprej sadilne razdalje. Pri tem moramo upoštevati vse dejavnike, ki vplivajo na to izbiro. Razdalja sajenja je odvisna od: agronomskih lastnosti zemljišča, bujno-sti drevesa ( ki zavisi od sorte in podlage), gojitvene oblike, konfiguracije terena, načina obdelave in razpoložljive mehanizacije. Za kotlasto gojitveno obliko, ki je pri nas najbolj razširjena, so priporočljive medvrstne razdalje od 5 - 7m, razdalje v vrsti pa od 4,5 do 6m. To pa pomeni, da sadimo od 300 do 350 sadik na hektar. Sistem sajenja je lahko pravokoten ali trikoten. Slednji se priporoča pri gostejših sklopih, ker z njim dosežemo boljšo osvetlitev. S tem v zvezi velja poudariti, da oljkar za dobro rast potrebuje veliko svetlobe, ker je izrazito heliofilna rastlina. Če nima dovolj svetlobe, je manj pridelka, na kritičnih legah (zaprte severne lege) pa sploh ne rodi. Pomembna je tudi temperatura, kot nam potrjuje tudi letošnja zima. Oljka je namreč razširjena, kjer ni prenizkih temperatur. Rodne veje lahko pozebejo že pri -5° C, glavne veje in deblo pa pri -15° C. dobro pa prenaša visoke poletne temperature. Ob času cvetenja pa temperature nad 28° C povzročijo ožige cvetov in izpad izdelka. Glede oblik sajenja pa bi še dodali, da se za nekatere priporočajo manjše razdalje od tistih, ki smo jih navedli za kotlasto obliko. Pri ipsilon gojitveni obliki lahko medvrstno razdaljo zožimo za en meter, vretenasti grm pa potrebuje medvrstno razdaljo 5-6 metrov , razdaljo v vrsti pa od 3 do 4 metre. Na trgu dobimo sadike različnih starosti, vse so na voljo s koreninsko grudo v kontejnerjih. Zelo pomembno je, da je glede na velikost sadik tudi primerno velik kontejner. Če so korenine močno prepletene v kontejnerju se taka sadika slabo razvija prvo leto po sajenju in slabše vrašča v teren. Pozorni bomo tudi na višino debla in razraščenost sadik. Večje sadike je običajno težje vzgojiti v želeno gojitveno obliko. Izbira sorte Pri izbiri sorte upoštevamo značilnosti tal in podnebne razmere. Med sorte, ki se priporočajo za širjenje v večjem obsegu uvrščamo predvsem Belico in Leccino, za oplodnjo pa v manjšem odstotku sorto Pendolino. Perspektivne so tudi druge, predvsem toskanske sorte, kot so Frantoio, Mau-rino, Leccio del Corno in Muraiolo ter avtohtone sorte Črnica, Oblica in Bu-ga. Za vsako sorto so znane lastnosti, ki nas lahko usmerjajo pri izbiri. Redosled opravil Dan pred sajenjem sadike močno zalijemo, da se zemlja dobro namoči, vendar odcedi do naslednjega dne. Iz-kopljemo sadilne jame, ki naj bodo precej večje kot je kontejner. V sadilno jamo damo humus ( 1 - 3l ), nekaj pa ga damo ob rob sadilne jame ( 0,3 - 1l ). Humus v sadilni jami dobro premešamo z zemljo, ostalega pa porabimo ob sajenju tako, da ga enakomerno dodajamo skupaj z zemljo v spodnji del ob koreninski grudi. Tako bo imela sadika na razpolago najboljšo zemljo s hranili v spodnjem delu. Sadimo 2 - 4 cm globlje kot je rasla sadika v kontejnerju. Če imamo cepljene sadike, cepljeno mesto obvezno pokrijemo. Sadike naj bodo 10 cm od kola. Ob sadiki oblikujemo majhno kotanjo zaradi lažjega zaliva. Sadiko privežemo z bužir vrvico na osmico. Za majhne sadike priporočamo, da se jim ob sajenju postavi poleg kola tu- di močnejša kanela ali bambus (tik ob sadiko) in se jih do jeseni priveže samo ob to začasno oporo. S tem bomo dosegli, da se bodo sadike bolj enakomerno obrasle. Ostranimo poganjke, ki so nižje kot nameravamo imeti deblo ( cca 60 cm za belico, 80 - 100 za leccino, pendolino, maurino). Zalijemo izdatno, da se zemlja usede ( 10 in po potrebi več vode). Prekrijemo s suho zemljo. Glede gnojenja veljajo tudi za oljko pravila, da ji poskušamo dati tista hranila, ki jih potrebuje za svojo rast in razvoj in jih v tleh ni dovolj. Za oljko skušamo doseči optimalne količine elementov v tleh in sicer: fosfor 10 do 20 mg / 100 g, kalij do 30 mg / 100 g tal. Za pravilno založno gnojenje potrebujemo rezultate analize tal na osnovi katerih določimo odmerke gnojil. Okvirne količine hranil na 1 ha, ob upoštevanju srednje založenosti tal, so sledeče ( na 1 ha): fosfor ( P2 O5) 150 - 120 kg, kalij (K2O) 200 - 250 kg. Analiza tal nam pove tudi vrednost pH-ja, čigar optimalna vrednost je 6 - 7. Prav tako pomemben je humus v tleh, v želeni količini 2 - 4%. Svetovalna služba Kmečke zveze v sodelovanju z ZKB STROKOVNI NASVETI V mescu maju vse intenzivno raste Magda Šturman V mesecu maju vse intenzivno raste, zato se dela na kmetiji postopoma stopnjujejo. S prihodom toplejših dni se pa tudi širijo pleveli, povzročitelji bolezni in škodljivci. Stalno moramo paziti, da slednje pravočasno kontroliramo. VINOGRAD - V vinogradu trta poganja. V tem času pognojimo z dušikom. Vinograd začnemo površinsko obdelovati ali pa kositi travo, odvisno od tega, če smo izbrali, je vinograd obdelan ali pa zatravljen. Ko so poganjki dolgi 2 do 3 cm, škropimo proti črni pegavosti ali eskoriozi. To storimo le, če smo imeli v prejšnjem letu probleme s to boleznijo. Za škropljenje uporabljamo pripravke na podlagi mankozeb. Po potrebi škropljenje ponovimo, ko so poganjki dolgi kakih 8 do 10 cm. Poznejše škropljenje proti peronospori je učinkovito tudi proti črni pegavosti. Ko pa so poganjki dolgi približno 5 cm, prvič škropimo proti oi-diju. V ta namen uporabljamo žveplo ali tudi AQ10. Kmalu bomo morali biti pozorni tudi za peronosporo. Proti koncu maja trta cveti. Ta faza rasti je navadno najbolj kritična. Zato pred cvetenjem po navadi uporabljamo sistemike. To pa ne velja za vinogradnike, ki jih gojij o na biološki način. O pravilnem času škropljenja in o sredstvih, s katerimi bomo škropili, se podrobneje posvetujemo s svetovalno služboi. OLJČNI NASAD - Na začetku maja dokončujemo z obrezovanjem. Čimprej moramo obrezane oljčne vejice odstraniti iz oljčnega nasada. V slednjih se namreč razmnožuje oljčni lubadar, ki lahko prav v tem času zapusti odrezane veje in preide na mlade oljčne vejice na drevesih. Tudi tu je od sedaj naprej potrebno kositi travo ali pa površinsko okopavati. Mlade nasade raje okopavamo. Odrezano travo lahko potresemo okrog oljk ali jo zmelje-mo in jo pustimo v nasadu. V primeru napada oljčne kozavosti, ki se lahko pojavi predvsem ob vlažnem vremenu, poškropimo oljke z bakrovimi pripravki. Proti koncu meseca cveti oljka. Tik pred cvetenjem gnojimo z borom in z dušikom. Lahko poškropimo na primer z ureo ali pa gnojimo s klasičnimi dušikovimi gnojili. Glede bora imamo na razpolago razne pripravke za listno gnojenje. Važno je, da se strogo držimo odmerkov, ki so navedeni na konfekciji, da ne bi imeli problemov s presežkom bora. Obstajajo tudi pripravki za listno gnojenje, ki ob dušiku vsebujejo tudi bor. SADNI VRT - Travo kosimo ali površinsko okopavamo tudi por sadnimi drevesi. V tem času tudi sadovnjak gnojimo z dušikovimi gnojili in mlada drevesa po potrebi zalivamo. V primeru, da je nastavek breskev in marelic obilen, redčimo plodove. Breskve redčimo, ko imajo plodovi velikost oreha. Počakati moramo, da se naravno trebljenje plodičev konča. Prav tako ne smemo redčiti prepozno. Redčiti moramo takrat, ko ko-ščica še ni otrjena. Pustimo le najlepše in popolne plodove, v razdalji 8-10 cm enega od drugega. Marelice pa redčimo, ko imajo približno velikost češnje. Pustimo po en sadež vsakih 5-6 cm. Včasih je potrebno redčiti tudi jabolka. Če je treba, škropimo jablamo proti oidiju. Za to škropljenje uporabljamo moč-ljivo žveplo. Približno v polovici maja škropimo proti jabolčnemu zavijaču. Škropimo le, če smo opazili prisotnost škodljivca tudi v prejšnjih letih. Uporabljamo na primer insekticide na podlagi diflubenzurona, fosalona, fenitrotiona. V zadnjih letih je na razpolago tudi biološki insekticid na podlagi virusa z imenom granulo-virus ali CpGV. Ko so plodiči majhni, škropimo proti škrlupu in moniliji z bakrovimi pripravki ali s pripravki na osnovi mankozeba. Proti listnim ušem škropimo s pripravki na osnovi naravnega pire-trina ali pirimikarba. ZELENJADNI VRT - V zelenjavnem vrtu sejemo blitvo, korenček, fižol, pe-teršilj, baziliko in ostale zelenjadnice. Lahko že pobiramo prve pridelke, ki smo jih zgodaj sejali, kot so solata rezivka, radič, rukola, peteršilj. Na začetku meseca na prosto presadimo paradižnik, papriko, bučke, kumare in ostale plodovke. Obdelujemo krompir, česen in čebulo. Če se na krompirju že pojavlja koloradski hrošč, ga v primeru majhnih površin ročno pobiramo, ali pa škropimo. Po možnosti uporabljamo biopripravke na podlagi bakterije Bacillus thuringiensis. OKRASNI VRT - Čas je, da posadimo poletne čebulnice in gomoljice. Ocve-telim spomladanskim čebunicam cvetove odrežemo, nato pustimo, da se listi popolnoma posušijo. Šele nato gomolje izkopljemo in popolnoma posušene spravimo v temen in suh prostor. Presajamo lončnice in začnemo z gojenjem pelargonij. Ko jih kupimo, moramo izbirati med tistimi, ki imajo veliko cvetnih nastavkom. Redno, a zmerno gnojimo in zalivamo okrasne lončnice ter odstranjujemo plevel. Proti listnim ušem škropimo s pripravki na podlagi naravnega piretrina, ki imajo zelo kratko karenčno dobo, ali pa s pripravki na podlagi pirimikarba, ki imajo karenčno dobo 14 dni. OBVESTILO - Las Kras Prispevki za turistične kmetije Kmečka zveza obvešča, da je 3. aprila LAS KRAS objavil v Uradnem Deželnem Listu razpis za pomoč pri razvoju turističnih kmetij. Predvideni so prispevki za posodobitev struktur, nakup pohištva in ostalega, ki je namenjeno povišanju ponudbe ležišč na turističnih kmetijah. Predvideni prispevek znaša do 50% investicije za mlade kmete (do 40.le-ta starosti) in do 40% za ostale. Vrednost investicije mora doseči vsaj 30.000,00 € in ne sme preseči 120.000,00 €, za nakup pohištva in opreme, pa ne sme preseči 3.000,00 € na ležišče. Ko se prošnjo za prispevek vloži mora biti investicija izvedljiva, to pomeni, da mora imeti vsa potrebna dovoljenja, da se lahko investicija (gradbena dela) začne. Rok za predstavitev vlog zapade 2. junija 2013. Dodatne informacije in pomoč pri sestavi vlog dobite v naših uradih po predhodnem telefonskem dogovoru (040 362941) ali direktno na sedežu LAS-a Kras. Podrobnosti razpisa in predvidena dokumentacija je na razpolago tudi na naslovu www.galcarso.eu/sl/razpisi. Kmečka zveza AGRONOMSKI POSEGI V VINOGRADU Oidij in peronospora Zaradi otoplitve, do katere je po dolgi zimi vendarle prišlo, je rast vinske trte, predvsem na izpostavljenih in sončnih legah, zelo intenzivna. V nekaterih predelih je v zadnjih dneh padlo več kot 10 mm padavin, kar je dovolj, da so izpolnjeni pogoji za primarno okužbo s peronosporo vinske trte. Nevarnost za okužbe s peronosporo vinske trte nasplošno ni velika, vendar v vinogradih, kjer so bile že prisotne vremenske razmere za napad te bolezni (10mm padavin, temperatura 10°C, dolžina poganjkov 10cm) se priporoča preventivno škropljenje, ki ga je smiselno opraviti čimprej. Za preventivno škropljenje priporočamo uporabo kontaktnih priprav- kov na osnovi mankozeba, propineba ali metirama. Razmere so zelo ugodne za razvoj oidija. Predvsem v tistih vinogradih, kjer smo imeli v lanskem letu težave s to boleznijo, se svetuje poseg s pripravki na osnovi močljivega žvepla. v Črna pegavost trte Proti črni pegavosti škropimo le v tistih vinogradih (ki pozneje odganjajo), kjer se je bolezen v lanskem letu zelo razširila in ocenjujemo, da bi lahko letos povzročila večji izpad pridelka. To storimo prvič, ko se odpro očesa in dosežejo poganjki 2 - 3 cm in drugič po 8 - 10 dneh, ko zrastejo od 6 do 10 cm. Za zatiranje uspešno uporabljamo več fungicidov, najboljši so pa tisti, ki vsebujejo MAN-KOZEB (Dithane M45, Fungi MZ ipd.). Učinkoviti so tudi posegi s pripravki na podlagi FOLPETA (Folpan 80 WDG) in METIRAMA (Polyram DF). Tudi žveplo, čeprav z manjšim učinkom, se lahko uspešno uporablja proti tej bolezni. Uporaba žvepla je dovoljena tudi pri ekološkem varstvu trte.V naslednjih pomladanskih in poletnih fazah trtnega razvoja niso več potrebni specifični posegi proti črni pe-gavosti, ker jo uspešno zatiramo s škropljenjem proti peronospori. Svetovalna služba KZ v sodelovanju z ZKB 1 2 Nedelja, 5. maja 2013 ZA SVOBODO, ZA KRUH / VELIČASTEN KONCERT TRŽAŠKEGA PARTIZANSKEGA PEVSKEGA ZBORA V LJUBLJANSKIH TPPZ na kvot Prvomajsko razmišljanje ali zakaj je bil koncert Tržaškega partizanskega pevskega zbora Pinko Tomažič več kot le koncert. Čeprav gre za državni praznik, pa v maniri bizarne varčevalne državne politike navkljub levosredinski vladi tudi letos, ob dnevu upora proti okupatorju (dan OF), v Sloveniji ni bilo organizirane uradne državne proslave. Po različnih krajih so sicer potekale prireditve, ki so tako ali drugače obeležile praznični dan, a najodmevnejši tovrstni dogodek je bil brez dvoma sobotni nastop Tržaškega partizanskega pevskega zbora Pinko Tomažič v ljubljanskih Stožicah. Nastop Pinkotov, ki je privabil kar 9000 gledalcev, je bil več kot le zborovski koncert, več kot pank rock koncert in več kot »le« glasbeni dogodek. Bil je v prvi vrsti politični akt, manifest ljudske volje nekoč in danes, artikulacija aktualne potrebe po uporu in moči množice, ki mu je vsaj simbolno uspelo združiti številne generacije. Pevke in pevci Tržaškega partizanskega pevskega zbora Pinko Tomažič so bili tisti, ki so Ljubljani glasno in jasno posredovali v domovini izgubljeno sporočilo »zeitgeista«. Z dogodkom, ki ga lahko razumemo kot pomemben korak k realizaciji skupnega slovenskega kulturnega prostora, so se tržaški Slovenci ne le (ponovno) vpisali na zemljevid Slovenije, temveč so se potrdili kot njej nujno potrebni, avantgardni del. Dezorientirani, v prvi vrsti levi, politični srenji, so ponudili smerokaz in ji jasno začrtali edine možne smernice angažiranega političnega delovanja. Njihov glasni »Mi smo tu!« je bil več kot le artikuliran krik človeka. S svojim nastopom so demonstrirali »Mi se upiramo«! Ne pristajamo na kompromise! Z vrednotami se pač ne trguje ... Predstavili so vse tisto, kar za Republiko Slovenijo že vrsto let le ni več samoumevno. Osrednja Slovenija je namreč v dvajsetletni zgodovini enostavno pozabila na svobodo, pozabila na NOB in s tem pozabila tudi na upor. Tovrstne refleksije sama nikakor ni bila sposobna storiti. Nasprotno. Načrtno se je pozabilo, da je človek vrednota kot taka, da mimo njega ne more in ne sme nobena uradna politika. Potrebna je bila streznitev, klofuta, direkten šok, ki ga je Ljubljana prav z nastopom Pinkotov tudi dobila. Tržaški Slovenci so v prestolnici ilustrirali svojo dolgoletno borbo za pravice manjšine, katere zgled črpajo prav v tradiciji NOB, in prav ta boj vse številčnejši »manjšini« (tudi) v Sloveniji predstavili ne več le kot nacionalni ampak kot univerzalni moment. Državljanom Republike Slovenije, ki jih politični nomenklaturi obeh barv domala dvajset let potiskata na obrobje dostojnega preživetja, so nastavili ogledalo. Kdo je tu manjšina? Kdo v lastni državi postaja izkoriščena margina? Kdo v tej zgodbi postaja (nepotreben) strošek? Koga in zakaj je potrebno asimilirati? Slovenci v matici počasi in na lastni koži razumevamo, kaj pomeni biti taka ali drugačna manjšina. Prav Pinkoti so bili sposobni ilustrativne osvežitve zgodovinskega spomina, ob katerem se je domala celoten vrh slovenske neoliberalne leve politike (najverjetneje s cmokom v grlu) bil »prisiljen« udeležiti te neformalne manifestacije uporne pesmi, ljudske volje in moči. V prvih vrstah so na dogodku tako sedeli predsednik države Borut Pahor, premier-ka Alenka Bratušek, nekdanja predsednika Milan Kučan in Danilo Türk, predsednik ustavnega sodišča Ernest Petrič, ljubljanski župan Zoran Jankovic, predsednik stranke SD Igor Lukšič ... Prisotna je bila domala vsa leva politična nomenklatura, ki je (ponovno) aktualizirala rdečo barvo, vsaj kot obliko dekoracije. Prav ti, ki so v maniri neoliberalne izkoriščeval-ske logike s svojimi dejanji načrtno pozabljali na ideje po pošteni, humani, pravični in solidarni družbi, prav ta cvet slovenske leve politične elite, ki dvajset let tepta delavske pravice ter dosledno uničuje socialno državo, so nastopajoči s svojo pesmijo nagovorili tako močno, da je le ta družno z njimi glasno prepevala Bandie-ro Rosso, Bello ciao ... Prav oni so stali mirno ob petju Internacionale?! Ta paradoksalni in groteskni spektakel je vsekakor predstavljal svojevrstni dogodek znotraj samega dogodka. Nastop Tržaškega partizanskega pevskega zbora Pinko Tomažič z gosti v ljubljanskih Stožicah je bil gledano tudi v celoti vsekakor dogodek par excellence. A v trenutnih katastrofalnih razmerah, v katerih se nahaja Republika Slovenija, vseeno velja prav v tem kontekstu izpostaviti še nekaj pogosto spregledanih dejstev o samem objektu, v katerem je dogodek potekal. Stožice v Sloveniji veljajo za spomenik modernega delavskega suženjstva in poteptanih vseh mogočih delavskih pravic. Položaj delavcev, ki so gradili Stožice, lahko primerjamo s sužnji, ki so v starem Egiptu gradili piramide v čast takratnih faraonov. Razlika je najverjetneje le v tem, da so ti današnji faraoni prav domači mali imperialisti, predstavniki slovenske politične levice z Zoranom Jankovičem in Pozitivno Slovenijo na čelu. Pri gradnji tega novodobnega templja zabave, športa in veselja se danes dobro ve, da so gradbeni delavci delali pod praktično nemogočimi pogoji, bili povečini izigrani ter opeharjeni, ostali brez plačila, nekateri od njih celo brez življenja. O vsem tem se v Sloveniji (žal) govori le poredkoma, o sodnem epilogu pa je mogoče le sanjati. A kakorkoli, minuli koncert Tržaškega partizanskega pevskega zbora (da-siravno v Stožicah) pa lahko in moramo razumeti, ne le kot koncert, temveč, kot prvo pravo (uradno) državno proslavo, realizirano iz edine možne perspektive -od spodaj. Robi Šabec STOŽICE - »Insajderski« pogled na koncert Ambiciozen, megalomanski ... a nadvse uspešen projekt Priznam, bila sem med tistimi, ki se jim je »projekt Stožice« zdel prevelik, preveč ambiciozen ... kar malo megalomanski: saj nismo Rolling Stonesi! Danes, ko je koncert za nami, moram priznati, da je glavna režiserka tega podviga, dirigentka Pija Cah, zadela v črno. Zgodovinski trenutek nam je bil očitno naklonjen, pravi maraton partizanske in revolucionarne pesmi je prišel kot nalašč v teh nič kaj prijaznih časih, vabljiva imena gostov, ki so zapeli z nami, so prispevala svoje. Članice in člani Tržaškega partizanskega pevskega zbora Pinko Tomažič smo dan upora proti okupatorju začeli v predsedniški palači za ljubljanskim Cankarjevim domom. Ob vstopu v kristalno dvorano, kjer nas je čakala večja skupina fotografov, snemalcev, novinarjev in sedanji ter nekdanji slovenski politični vrh, nam je bilo jasno, da bo dan nabit s čustvi. In neponovljiv: branje utemeljitve, s katero nam je predsednik Borut Pahor podelil najvišje državno odlikovanje - zlati red za zasluge, njegov jasen in odločen govor o pomenu Narodnoosvobodilnega boja, naša Vstajenje Primorske, zapeta pod ogromnimi kristalnimi lestenci ... Predsednik in njegova partnerka sta zbor pospremila do avtobusov, avtobuse pa policisti-motoristi do bližnjega Kongresnega trga. Ob prihodu na trg so nam ljudje, ki so se začeli zbirati na 5. vseslovenski vstaji, ploskali, množica se je pred nami odpirala kot Rdeče (!) morje pred Mojzesom. Iz bližnjega bara smo potegnili lesen stol, naša Pija je stopila nanj in začela dirigirati. In bil je koncert, kratek, a občuten in udarniški. Ob vstopu v areno Stožice so nas prevzeli tisoči praznih stolov v parterju in na tribunah. Pogled z odra je bil zastrašujoč, z vrha tribun pa je bil oder videti čisto majhen. Bomo preživeli? Nastopov pred 9000 obrazi nismo vajeni, prav lahko se nam zgodi, da nam glas zastane v grlu ... Uro pred začetkom so se pred vhodi zgrinjale trume ljudi. Veliko je bilo poznanih obrazov z Goriškega in Tržaškega, ob stojnicah so prijateljice in prijatelji TPPZ prodajali naše cedeje, majice ... In potem je na dvorano legla tema, Pinkoti, kot nas sedaj vsi imenujejo, smo šli na oder. Šarmantni glas Jureta Longyka je 18.000 ušes spomnil, zakaj je leta 1941. nastala Osvobodilna fronta. Iz potrebe po skupnem, enotnem uporu proti okupatorju. Danes potrebujemo nov skupen upor: proti teptanju pravic, za svobodo, za kruh! Prvi zvoki električne kitare, Na juriš, in šele takrat vidimo, da je arena res polna in da so se trije predsedniki slovenske države po jutranji slovesnosti podali tudi v Stožice. Da se jim je pridružila predsednica vlade Alenka Bratušek (v elegantni rdeči obleki) in še marsikateri vodilni slovenski politik: občasno marsikdo zapoje z nami. Z nami in številnimi vrhunskimi gosti, ki se zvrstijo na odru, pa zapoje tudi marsikdo, ki sedi v dvorani. Prvotni strah je kmalu premagan, glas se nam k sreči ne ustavi v grlu ... najbrž je v resnici lažje zapeti pred 9000 ljudmi, ker jih z odra ne vidimo: v nabito polnem Cankarjevem domu je bilo morda težje. Po štiriurnem maratonu smo uničeni, a srečni. Izmenjujemo si vtise, v garaži ob avtobusih nazdravimo na podvig. Nekateri pa niso utrujeni in že sanjajo o novih, ambicioznih ... kar malo megalomanskih podvigih. Ne, nismo Rolling Stonesi. Smo pa Pin-koti. In borba se nadaljuje, pravi Pija. Za svobodo, za kruh! (pd) / ZA SVOBODO, ZA KRUH Nedelja, 5. maja 2013 1 3 STOŽICAH i 9000 robi sabec, lorna lovrečič, pd in mt 1 4 Nedelja, 5. maja 2013 APrimorski r dnevnik ow n ° ki Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu GORICA - Zaradi najdbe antičnega obzidja bodo stroški višji od predvidenega Izdelali novo študijo za grajsko vzpenjačo Gradbišče vzpenjače bumbaca Nova študija izvedljivosti vzpenjače na goriški grad, ki so jo morali izdelati po odkritju ostankov antičnega obzidja na grajskem griču, je pripravljena. Študijo, ki predvideva spremembo trase drugega dvigala vzpenjače, bo občina Gorica v teh dneh posredovala spomeniškemu varstvu: ko bo le-to prižgalo zeleno luč, bo lahko izdelan dokončni načrt, nakar bo gradbišče lahko ponovno zasedlo tudi kraj odkritja razvalin obzidja, na katerem so se dela prekinila julija 2011 na zahtevo spomeniškega varstva. Odkritje obzidja je pri gradnji vzpenjače, ki bo po ocenah goriške občinske uprave pripomogla k turistični oživitvi grajskega naselja, povzročilo precejšnje zamude, ob tem se bodo zaradi spremembe načrta povišali tudi stroški. Za koliko pa? »S tem podatkom žal še ne razpolagamo,« je odgovoril goriški župan in odbornik za javna dela Ettore Romoli, po katerem bo morala občina te stroške kriti s prispevkom, ki ji ga je dežela Furlanija Julijska krajina zagotovila lani za nakup dvigal. Le-ta je znašal 950.000 evrov, potrjen pa je bil z lanskim deželnim finančnim zakonom. Pred desetimi dnevi je občinski odbor sprejel sklep, ki predvideva, da prispevek 950.000 evrov ne bo porabljen za nabavo treh dvigal, ampak za kritje dodatnih stroškov, povezanih s spremembo načrta. Župan Romoli predvideva, da za spremembo trase vzpenjače na območju najdbe zaščitenega obzidja ne bodo porabili celotnega zneska, ki je bil predviden za nakup dvigal. »Koliko denarja nam bo ostalo, bomo videli na koncu. Zdaj bomo spomeniškemu varstvu predstavili novo študijo izvedljivosti, ko bo odobrena pa bomo lahko izdelali še dokončni načrt in nadaljevali z deli tudi na območju, kjer so bila zamrznjena,« je povedal župan, ki upa, da bo postopek zaključen v čim krajšem času. V zadnjih dveh letih se je namreč podjetje Edilramon posvetilo obnovi predora Bombi, gradnji prve in tretje postaje vzpenjače ter ureditvi stopnišča, ki povezuje Travnik in grajsko naselje. Ta dela pa bodo kmalu zaključena, zato uprava upa, da bo spomeniško varstvo čim prej sprejelo novo študijo izvedljivosti. (Ale) GORICA - Policija aretirala 69-letnega Bruna Petterina Spolno nadlegoval deklico Z zvijačo jo je zvabil v park in jo otipaval - Obsodili so ga na pet let zaporne kazni Z zvijačo jo je zvabil v samoten kraj, kjer jo je otipaval. Spolno nadlegovanje deklice bo Bruna Petterina, 69-letnega Go-ričana, ki je v preteklosti že imel težave s silami javnega reda, stalo pet let zapora. Moškega so goriški policisti aretirali v petek, odpeljali pa so ga v goriški zapor v Ulici Barzellini, kjer bo prestal kazen. Petterin je kaznivo dejanje zagrešil pred petimi leti. Z zvijačo je zvabil desetletno deklico, ki jo je srečal na ulici, v enega izmed goriških mestnih parkov. Deklica mu je sledila v samoten kraj, kjer jo je moški začel otipavati. Ko se je dotaknil in- timnih delov telesa, se mu je deklica uprla in pobegnila. O dogodku je bil obveščen leteči oddelek goriške kvesture, ki je sprožil preiskavo in v kratkem času izsledil Petterina. Goričana so policisti ovadili goriškemu tožilstvu. Goriško sodišče je moškega obsodilo zaradi spolnega nasilja v obtežilnih okoliščinah, obsodbo pa je nato potrdilo tudi tržaško prizivno sodišče. Petterin se je nato obrnil še na kasacijsko sodišče, ki pa je njegov priziv zavrnilo. Policisti so v petek zvečer aretirali 69-letne-ga Goričana v bližini goriške železniške postaje in ga odpeljali v zapor. (Ale) Bruno Petterin Vodstvo DS poziva k pomiritvi Člani začasnega pokrajinskega vodstva Demokratske stranke Lorenzo Presot, Alessandro Zanella in Roberta Demartin ponovno pozivajo vidne strankine predstavnike k pomiritvi po ostri polemiki okrog imenovanja Barbare Zilli in Sare Cumar v upravni odbor pokrajinskega prevoznega podjetja APT. Predsednika pokrajine Enrica Gherg-hetto je zaradi omenjenega imenovanja najprej ostro kritiziral deželni svetnik Diego Moretti, zdaj je olje na ogenj prilil bivši deželni svetnik Franco Brus-sa. Slednji je Gherghetto pozval, naj zahteva tudi zamenjavo predsednika podjetja APT Paola Pollija, ki je član še nekaterih upravnih odborov. Brussa opozarja, da prejema Polli kot predsednik podjetja APT 61.000 evrov bruto na leto, ki jim je treba dodati še 40.000 evrov iz drugih upravnih odborov. Brussa trdi, da Polli ni nenadomestljiv in da je bil na čelu podjetja APT potrjen, ker ga podpirajo vidni predstavniki DS, med katerimi izstopajo podpredsednik družbe Friulia Michele Degrassi, bivši deželni svetnik in zdaj predsednik družbe Irisacqua Mirio Bolzan, predsednik pokrajinskega sveta Gennaro Falanga in načelnik DS na pokrajini Alessandro Za-nella. V ozadju celotne zadeve je razklanost Demokratske stranke med nekdanjimi Levimi demokrati in člani Marjetice, ki so se v zadnjih časih opredelili za Pierluigija Bersanija oz. Mat-tea Renzija. Navodila za uporabo spleta Odbor za spodbujanje ženskega podjetništva pri Trgovinski zbornici prireja dvodnevno srečanje o uporabi svetovnega spleta, ki bo potekalo 13. in 14. maja v večnamenski dvorani v Ulici De Gasperi v Gorici. Spregovorili bodo o blo-gih, spletnih straneh, socialnih omrežjih in še zlasti o njihovem marketinškem izkoriščanju. Več informacij je na voljo na spletni strani www.go.camcom.gov.it in na telefonski številki 0481-384202. Likovnice v Štarancanu V priredbi združenja Giuseppe Mazzi-ni ENDAS bodo jutri ob 17.30 na županstvu v Štarancanu odprli likovno razstavo. Svoja dela bodo postavile na ogled Alberta Giorgi, Emilija Mask, Ti-ziana Millo in Fiorella Sponton. RONKE - Načrt za gradnjo intermodalnega pola ob letališču Postopek se nadaljuje Uspešno preverili učinke na okolje - Če ne bo zapletov, bodo avgusta objavili razpis za izbiro izvajalca del Pozitivno sta se zaključila dva upravna postopka, ki sodita v okvir načrtovanja novega intermodalnega pola ob ronškem letališču. Med ocenjevanjem učinkov na okolje (VAS) so ugotovili, da je načrt za in-termodalni pol v skladu z določili občinskega izvršnega načrta, med pripravo okoljskega postopka (VIA) pa so preverili, kako bo nova infrastruktura vplivala na okolje. Iz podjetja Areoporto FVG so napovedali, da naj bi julija podpisali programski dogovor, avgusta pa naj bi objavili razpis za dodelitev gradbenih del. Gradnja intermodalnega pola bi se tako lahko začela septembra leta 2014, trajala naj bi 14 mesecev. Predvideni stroški znašajo 17,2 milijona evrov, dela so razdelili v dva sklopa. Za prvi sklop, vreden 13,5 milijona, je denar že na razpolago, za drugega še ne. V družbi Areoporto FVG računajo na evropske sklade, iz katerih naj bi Ronško letališče foto p.d. črpali 3,7 milijona evrov. Sodobni objekt, ki bo stal nasproti letališča, bo vključeval avtobusno in železniško postajo, parkirišča in garažo za 1500 vozil, premične stopnice, dvigala in dolg hodnik do letališča. Za gradnjo intermodalnega pola bodo morali razlastiti več zemljišč; v kratkem naj bi na ronški občini odobrili smernice za določanje njihovih vrednosti. Ko bo zgrajen intermodalni pol, pri podjetju Areoporto FVG pričakujejo porast števila poletov in potnikov. Lani so na ronškem letališču skupno našteli 882.000, kar predstavlja 2,6-odstotni porast v primerjavi z letom 2011. Skupno je na letališču zaposlenih 109 ljudi s celodnevnim oz. skrajšanim delovnim časom. / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 5. maja 2013 15 ŠTANDREŽ - V petek predavanje domačinke Erike Brajnik GORICA-TRŽIČ - Kinemax Naturopatija, kaj je to? R^rf \C rironlorlrim tolocn ctnnnln in čnroniro io mnnnro i inntn\/iti čihl/o tnrlso nncnmovnil/n in h l/ntorim hnlo7nim io nnnnion// ® Izraela in ATaan »S pregledom telesa, stopala in šarenice je mogoče ugotoviti šibke točke posameznika in h katerim boleznim je nagnjen« Kaj je naturopatija in katere težave lahko rešujemo z njeno pomočjo, bo mogoče izvedeti v petek, 10. maja, ob 20. uri v župnijski dvorani v Štandrežu. Predavala bo domačinka Erika Brajnik, ki se je po diplomi iz sociologije kulture in sinhronega italijanskega jezikoslovja na ljubljanski univerzi odločila, da se bo posvetila še študiju naturopatije. Včlanjena je v evropsko združenje naturopatov Reformed aisbl in v državno zvezo na-turopatov FNNH. Sama pravi, da se je naturopatiji približala zaradi življenjskih okoliščin. »Ko sem bila v tretjem mesecu nosečnosti, so mi odkrili napako na srcu. Skoraj bi izgubila otroka in umrla, potem pa sem bila operirana v Vidmu, in se je vse dobro končalo. Takrat so se v meni začela porajati vprašanja, kako je možno, da sem celo življenje živela, ne da bi nihče ugotovil, da imam napako na srcu? Spraševala sem se, zakaj ne znamo prisluhniti svojemu telesu, potem pa sem slučajno videla reklamo za šolo v Turinu, na kateri so kot prvi vpeljali naturopatijo v Italijo,« pravi Brajnikova in pojasnjuje, da je od vedno ljubila zelišča, kot samouk je spoznala tudi tradicionalno kitajsko medicino in refleksno masažo stopal. »Na turinski šoli običajno sprejemajo zdravnike in farmacevte; osebno sem imela za sabo humanistično izobrazbo, vendar sem v Ljubljani opravila osemmesečni tečaj masaže Tui.na, tako da so me v Turinu vseeno sprejeli,« pravi Brajnikova in pojasnjuje, da je tu-rinska šola zelo resna in priznana tudi v tujini. »Imamo tudi svoj deonto- Erika Brajnik med masiranjem stopal foto e.b. loški kodeks,« poudarja in pojasnjuje, da je v naturopatiji našla, kar je iskala. »Naturopatija je preventiva; na podlagi pregleda telesa, stopala in ša-renice je mogoče ugotoviti šibke točke posameznika, h katerim boleznim je nagnjen, čemu se mora izogibati. Naturopat svetuje posamezniku, ga uči in krepi njegovo samozavest, pomaga mu popraviti napake v prehrani, v načinu življenja, celo v oblačenju,« pojasnjuje Brajnikova, ki ima tudi svojo spletno stran www.saeka.si, na kateri je mogoče prebrati kaj več o njej in o naturopatiji nasploh. V roku enega leta marava prevesti v slovenščino prvo knjigo o naturopatiji. V okviru niza Nuovevisioni bo v četrtek, 9. maja, ob 17.30 in 20.30v goriškem Kinemaxu film »Il filgio delMtra« režiserke izraelske Lorraine Lévy. V njem nastopajo Emmanuelle Devos, Pascal Elbé in Jules Si-truk. Film pripoveduje zgodbo o Jo-sephu, ki tik pred odhodom v izraelsko vojsko odkrije, da mati in oče nista njegova starša. Ob rojstvu so ga zamenjali z Yacine, ki so ga ob rojstvu izročili palestinski družini z Zahodnega brega. Odkritje preseneti obe družini, ki morata ponovno razmisliti o lastni identiteti, vrednotah in prepričanjih. Avtorski film »Come pietra pa-ziente« afganistanskega režiserja Ati-qa Rahimija pa bodo predvajali v okviru niza »Kinemax d'autore« v tržiškem Kinemaxu jutri in v torek 6. maja ob 17.30, 20.10 in 22. uri. V filmu nasto- Afganistana pajo Golshifteh Farahani, Hamidreza Djavadan in Massi Mrowat. »Kamen potrpljenja« je pretresljiv zapis usode mlade muslimanske ženske v represivnem afganistanskem režimu. Ob vzglavju svojega moža, medtem ko se zunaj prižigajo in ugašajo bombne zvezde, pred nami sestavlja mozaik svojega življenja in nam počasi odpira srce. Mož leži v komi, nepremičen in nem, brez slehernega upanja na ozdravitev. Mlada ženska mu pripoveduje o svojem življenju, brez zadržkov in strahu, prvič nekompromi-sno iskreno. Osvobaja se težkega bremena zakonskih, družbenih in verskih spon, vse do razkritja bridke skrivnosti. Kot bi govorila syngueju sabouru, mitološkemu kamnu potrpljenja, ki vpija nesrečo vseh trpečih, dokler se ne razpoči in osvobodi nesrečnega pripovedovalca vseh zaupanih tegob. GORICA - Earth Wind & Fire Experience Cela dvorana na nogah za ameriške soul zvezde Skupina Earth Wind & Fire Experience v Gorici bumbaca Ameriški glasbeni skupini Earth Wind & Fire Experience je v petek v goriškem gledališču Verdi uspelo spraviti na noge domala celo dvorano; gledalci so z navdušenjem in ploskanjem spremljali izvajanje pesmi, plesali so pod odrom in se ob zaključku nastopa rokovali z izvrstnimi glasbeniki iz Chicaga. Skupina Earth Wind & Fire Experience je ena izmed najbolj popularnih in dovršenih zasedb v zgodovini soul in R&B glasbe. Ustanovili so jo leta 1969, po tolikih letih še vedno nastopajo po celem svetu in radijske postaje še na- prej oddajajo njihove najznamenitejše hite Fantasy, September, After the love has gone in druge, s katerimi so navdušili tudi v Verdiju. Zasedba je skupno prodala 16 milijonov albumov, med katerimi so trije zlati in platinasti, kar osem pa jih je dvojno platinastih. Člani skupine so z leti vplivali na kar nekaj generacij glasbenikov, tudi v Gorici so dokazali, da njihov šarm ne nikakor popušča. Z njihovim koncertom se je zaključila letošnja gledališka in koncertna sezona, med katero je bilo gledališče Verdi večkrat razprodano. 16 Nedelja, 5. maja 2013 GORIŠKI PROSTOR / GORICA - V tisk poslali prvi roman o igralki goriškega rodu Nora Gregor se vrača, zato da bo ostala Knjigo Hansa Kitzmüllerja bodo predstavili 16. maja na Dvoru Darko Bratina Nora Gregor se vrača, zato da bo ostala. V Gorici rojena igralka osemindvajsetih filmov in nepojasnjenega števila gledaliških predstav je slovo od življenja vzela v izgnanstvu, v Santiagu de Chile je njen grob. Celih petdeset let Gorica ni vedela zanjo, dokler ni Kinoatelje leta 1999 začel pisati njene zgodbe. Raziskovalno delo je potekalo z različno intenzivnostjo in je objelo vsaj polovico zemeljske oble. V štirinajstih letih so bila položena semena, ki danes rojevajo najboljše sadove. Založnik Zandonai iz Rovereta, ki ima v seznamu objavljenih avtorjev Andriča, Ce-lana, Gropiusa, Heideggra, Jergoviča, Krležo, Lipuša, Pahorja in druge, je namreč pravkar poslal v tiskarno prvi roman o Nori Gregor. Njegov avtor je pisatelj in germanist iz Bračana Hans Kitzmüller, naslov romana v italijanskem jeziku pa »Un'altra regola del gioco«. »La Règle du jeu« (Pravilo igre) je film Jeana Renoira, ki je igralko Noro Gregor zapisal z zlatimi črkami v zgodovino filma, Kitzmüllerjev roman pa nam jo vrača takšno, kot je do danes nismo še poznali - žensko, mater, iztrošeno igralko, izgnanko ... V njene misli in dušo je vstopil pisatelj, tako kot ona pripadnik nemške skupnosti, ki je do prve svetovne vojne imela Gorico tudi za svoje mesto. Knjiga upodablja svet, ki ga danes ni več in mu je bil Dunaj prestolnica, pa tudi svet, ki spominja na današnjega, ker ga pregrevajo nacionalistične strasti. Vse to je zaobjeto v Norini zgodbi. Rodila se je v Gorici leta 1901, Gorico pa je zapustila še pred koncem prve svetovne vojne. Sledila je sanjam o gledališki karieri. Na odrih je sodelovala z Maxom Reinhardtom in Alexandrom Moissijem, v Berlinu in na Dunaju se je uveljavila kot igralka v nemih filmih; med njimi izstopa »Mikaël« Carla Th. Dreyerja. Zvabil jo je tudi Hollywood, kjer je nastopila v filmih Jac-quesa Feyderja in Jacka Conwaya. Ob sebi je imela filmske legende tedanjega časa Roberta Montgomeryja, Normo Shearer, Lio-nela Barrymoreja, Johna Gilberta, v gledališčih v San Franciscu in Los Angelesu pa tudi Douglasa Fairbanksa ml. Po vrnitvi v Evropo je odigrala glavno vlogo v filmu »Was Frauen träumen« (O čem sanjajo ženske) po scenariju Billieja Wilderja, ki je ob prvi projekciji že bežal iz Evrope zaradi judovskega rodu. Hollywoodski sloves je prispeval k vrhuncu Norine kariere v dunajskem Burgtheatru, kjer ji je začel dvoriti Ernst Rüdiger Starhemberg, knez, prvi mož avstrijskih nacionalistov in poveljnik Heim-wehra. Po poroki leta 1937 je začasno prekinila kariero, priključitev Avstrije nacistični Nemčiji pa jo je z možem in štiriletnim Nora Gregor sinom Heinrichom odgnala iz domovine. Na poti v izgnanstvo, ki je imela končni cilj v Čilu, je v Franciji za Jeana Renoira odigrala glavno vlogo Christine de la Cheyniest v filmu »La Règle du jeu«. Že šestdeset let ga najbolj ugledni kritiki uvrščajo med najboljše filme vseh časov. Tako je avgusta lani spet razsodila ugledna angleška revija Sight & Sound, ki vsakih deset let objavlja seznam filmskih mojstrovin. »La Règle du jeu« je tokrat na četrtem mestu, hkrati je to edini film, ki od prve objave leta 1952 ni nikoli zapustil vrha lestvice. Ob izidu biografskega romana »Un'altra regola del gioco« bo Kinoatelje posvetil Nori Gregor avdiovizualni dogodek na Dvoru Darka Bratine v Hiši filma na goriškem Travniku v četrtek, 16. maja, ob 20.30. Knjigo bodo predstavili avtor Hans Kitzmuller, raziskovalec biografije Nore Gregor Igor Devetak in predsednik Kinoateljeja Aleš Doktorič. Tudi travniški dogodek bo imel avtorski pečat, saj ga bo režirala igralka in režiserka Neda R. Bric, ki s Slovenskim narodnim gledališčem Nova Gorica in Slo- venskim mladinskim gledališčem iz Ljubljane pripravlja za jesen prihodnjega leta Norino vrnitev na odrske deske. Po predstavitvi Kitzmullerjevega romana bo Nora Gregor dočakala poklon na majskem festivalu eStoria v Gorici (v režiji združenja likovnikov Prologo), na junijskem Festivalu der Regionen v Eferdingu, kjer bodo v gradu Starhemberg vrteli kratki dokumentarni film avdiovizualne umetnice Lise Kortschak, jeseni v dunajskem Burgtheatru, kjer bodo na spominskem večeru ob 125-letnici ustanovitve gledališča prebirali odlomke iz nemške različice Kitz-mullerjevega romana (ta še čaka na založnika), ob koncu leta v Pokrajinskih muzejih v Gorici, kjer bodo Norine podobe razstavljali člani združenja Prologo, v prihodnjem letu pa še v Muzeju novejše zgodovine v Ljubljani, kjer Kinoatelje in partnerji načrtujejo posvet in razstavo. Norina zgodba bo navdihovala tudi študente no-vogoriške Visoke šole za umetnost, ki ima svoj sedež v Gorici. V rodnem mestu ji bo nazadnje posvečeno trajno znamenje. Zato da bo Nora Gregor tu tudi ostala. VRTOJBA - Pristop županov k evropskemu projektu V občinah Brda in Miren-Kostanjevica se zavezujejo k energijski učinkovitosti Potem ko so občinski sveti treh primorskih občin - Brda, Divača in Miren - Kostanjevica dali svojim županom soglasje za podpis pristopnega obrazca k projektu trajnostne energetike, so pred dnevi župani Franc Mužič, Drago Božac in Zlatko Martin Maru-šič v prostorih Primorskega tehnološkega parka konvencijo tudi podpisali. Omenjene občine so, poleg idrijske, prve primorske občine, ki so se odločile pridružiti evropskemu gibanju, v katerem sodelujejo lokalne in regionalne oblasti, ki so se prostovoljno zavezale k povečanju energetske učinkovitosti in uporabi obnovljivih virov energije na svojih območjih. Podpisniki Konvencije se zavezujejo, da bodo izpolnili in presegli cilj Evropske unije: 20-od-stotno zmanjšanje emisij CO2 do leta 2020. Pobuda za pristop občin Brda, Divača in Miren Kostanjevica izhaja iz strateškega projekta Alterenergy (Jadranski čezmej-ni program IPA), ki ga od septembra 2011 izvaja agencija GOLEA. Cilj projekta je prispevati k trajnostni rabi energije v majhnih občinah z manj kot 10.000 prebivalci na območju Jadrana. Projekt združuje 18 partnerjev iz osmih držav: Italija, Slovenija, Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Srbija, Albanija, Črna gora in Grčija. Vanj so vključene organizacije in agencije, ki imajo strokovna znanja in izkušnje na področju trajnostne rabe energije, učinkovite rabe energije in njenih obnovljivih virov. Vodilni partner je dežela Apu-lija, Slovenijo zastopa agencija GOLEA - Goriška lokalna energetska agencija, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo - Direktorat za energijo pa sodeluje kot pridruženi partner. »Na nivoju izbranih občin pa je med januarjem 2013 in marcem 2014 predvidena izdelava energetske bilance občine, ki bo vključevala oceno rabe energije v gospodinjstvih, proizvodnem, turističnem, kmetijskem in gradbenem sektorju ter nabor sred-nje-dolgoročnih ukrepov za zmanjšanje rabe energije in povečanje obsega rabe energije na nivoju občine,« pojasnjuje Vanja Cen-cič, vodja projekta Alterenergy pri novogoriški agenciji GOLEA. Omenjeni trije župani se bodo 24. junija v Bruslju udeležili svečanega podpisa Konvencije županov. (km) GORICA - V torek v KC Lojze Bratuž Z Giannijem Rijavcem na krilih belega goloba V Kulturnem centru Lojze Bratuž bo v torek, 7. maja, ob 20.30 glasbena in besedna predstavitev knjige »Na krilih belega goloba«, o kateri bo spregovoril Gianni Rijavec, slovenski glasbenik in ustanovitelj mednarodne mirovniške fundacije Beli golob. Predstavitev prireja krožek Anton Gregorčič v sodelovanju s Kulturnim centrom Lojze Bratuž, skupnostjo družin Sončnica in Mladinskim domom. Zgodba o »Belem golobu« sega v leto 1999, ko je bil Rijavec gost na mednarodnem festivalu Forte '99 v Sarajevu. Tam se je srečal z žrtvami min in videl posledice vojne. Iz tega je nastala odločitev za pesem, ki naj svetu prinaša mir. Navdih za besedilo je Gianniju dal bivši predsednik ZDA Bill Clinton med obiskom v Sloveniji. V Ljubljani je Clinton govoril o Zdravljici, kot o pesmi, ki svetu prinaša srečo, mir in bratstvo med narodi. Njen značilni verz »Ne vrag, le sosed naj bo mejak« je tako postal osrednja misel projekta, kjer se je rodila pesem Beli golob - univerzalna himnična pesem miru. Več svetovno pomembnih osebnosti je izreklo podporo pesmi. Dogodek, ki je Belega goloba ponesel v višave, pa je gotovo osebni sprejem Giannia Rijav-ca pri papežu Janezu Pavlu II. v Vatikanu 11. decembra leta 2002. Papež je projekt blagoslovil in Gianni mu je izročil porcelanastega belega goloba -simbol projekta in mednarodne fundacije Beli golob. Leta 2005 so obmejni župani iz Slovenije in Italije na pobudo Rijavca in mednarodne mirov-niške fundacije Beli golob na Trnovem pri Gorici prižgali Ogenj miru in ljubezni, ki gori na vhodu v spominski park NOB. Ta ogenj v porcelanasti la-ternici prejmejo posamezniki, ki so na visokih položajih in imajo velik družbeni vpliv. Med prejemniki sta papež Benedikt XVI. in poglavar armenske pravoslavne cerkve Garegin II. 29 Trg s spomenikom po letošnji proslavi osvoboditve (zgoraj); mladinski kongres v dvorani Pri Pekavih leta 1947 fotoa.r. Na placu (Pevma) Plac je središčna točka v Pevmi. Glede nanjo se orientiramo v smeri vrtca, starega vodnjaka, nekdanjega dvorca Teuffenbach, više ležečega pokopališča in cerkve sv. Silvestra. Sredi trga stoji prvi na Primorskem dograjen spomenik (1946, odkrit 9. januarja1947), posvečen padlim v narodnoosvobodilni borbi. Poštni urad se je trikrat selil iz stavbe v stavbo, a vsekakor okrog trga. Za vzhodno lokacijo se je dvigala do prve svetovne vojne vaška cerkev. Zahodno za trgom, Pri Pe-kavih, je dolga desetletja po vojni deloval sedež krajevnega kulturnega društva s prireditvami, kongresi, rekreacijo, otroškimi nastopi... Sicer se na trgu odvijajo proslave, na njem so postajališča daljših pohodov ali njihovi starti; nekaj let (do njenega vandalskega uničenja) se je na trgu pričela tudi pevmska trim steza. V neposredni bližini je cestni odcep v smeri Štmavra. Aldo Rupel / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 5. maja 2013 17 GORICA - Prihodnjo nedeljo koncert na Travniku Ob 300-letnici Tolminskega punta Za stare pravde zmago, za pravico Tudi Gorica bo z zborovanjem proslavila okroglo obletnico Tolminskega in širše primorskega kmečkega punta, ki se je razplamtel na začetku pomladi leta 1713. Na Travniku bo v nedeljo, 12. maja, ob 11. uri stekel program pozdravov, govorov, pesmi in recitacij. Pobudnik je združenje Prijatelji časopisa Isonzo Soča, ki že več kot dve desetletji goji v raznih oblikah spomin na tedanja dogajanja. Revija je v okviru svojih izdaj objavila strip in več člankov, predvsem pa je bila pobudnik za namestitev štirijezične plošče na glavnem goriškem trgu - Travniku v spomin na tamkajšnjo usmrtitev enajstih uporniških vodij. S programom sta se slavju pridružili obe kulturni zvezi ZSKD in ZSKP s svojimi članicami, prireditev sta podprli SSO in SKGZ. Letos ne poteka okrogla obletnica usmrtitev in razčetverjenja, do česar je prišlo leta 1714. Letos je 300- letnica vzhičenja, zanosa in zaverovanosti v pravico, posledično pa pohoda s Tolminskega, iz Soške doline, z Banjšic in iz Brd v Gorico. Zato ne bodo na Travniku odmevale žalo-stinke, temveč puntarske pesmi. Na osrednjem goriškem trgu bodo nastopili pevski zbori mešani pevski zbor Skala, moški pevski zbor Jezero, ženski pevski zbor Jezero, ženski pevski zbor Danica, moški pevski zbor Sraka, mladinski mešani pevski zbor Neokortex in moški pevski zbor Mirko Filej. Za mikrofonom ne bodo pozvali k minuti tišine, temveč bodo v dveh jezikih odmevali govori o uporu, odločnosti in srčnosti velikega dela prebivalcev nekdanje Goriške. Reci-tator bo posredoval dva soneta Ljubke Šorli, v katerih je en stih »Za stare pravde zmago, za pravico« pravšen za vse čase: leta 1713, ko se je na trg zgrnilo 6.000 kmetov, in leta 1984, ko nas je bilo na Travniku poldrugi krat več zbranih s povezovalnim vzklikom Mi smo tu! Napovedana je prisotnost predstavnikov krajevnih uprav z obeh strani meje, vključno s tolminskim županom Urošem Brežanom. Želeti je, da bo proslava pritegnila tudi prebivalce furlanske skupnosti v Gorici in v Vidmu, ki v zadnjih letih raziskuje in beleži kmečke punte manjših razsežnosti na svojem ozemlju. Ob nekaterih prejšnjih prilikah so že pokazali zanimanje za štirijezično ploščo na vogalu z Ulico Bombi, ki pelje v predor pod gradom. In še drobec: dvojezična revija Isonzo Soča, ki daje spodbudo za zborovanje, pričakuje množičen obisk, da se z javno podporo pripravi na naslednje praznovanje, ko bo jeseni izšla okrogla 100. številka po dvaindvajsetih letih publicistične dejavnosti. Aldo Rupel 4. maja 1963 sta se v Steverjanu poročila ročajo zainteresiranim rezervacijo vstopnic; informacije v uradu Kulturnega doma v Gorici (tel. 048133288). fi Razstave Ob zlati poroki jima iz srca čestitamo in želimo še aosti lepih zdravih in srečnih skupnih let vsi domači ¿i Čestitke Rodila se je JULIJA in razveselila mamo Saro in očka Pavla. Mihael pa nestrpno čaka, da bo s sestrico po borjaču skakal. Srečni družinici čestitamo Nerina, Claudio, Karen in Matjaž. Sandru, Marianni in mali Sa-manthi se je pridružila drugorojen-ka JASMIN. Iskrene čestitke vsem v družini izreka KD Briški grič. [I] Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI AL PONTE, Ul. don Bosco 175, tel. 0481-32515. DEŽURNA LEKARNA V LOČNIKU MADONNA DI MONTESANTO, Ul. Udine 2, tel. 0481-390170. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZIDAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. ANTONIO, Ul. Romana 93, tel. 0481-40497. DEŽURNA LEKARNA V ROMANSU DEL TORRE, Ul. Latina 77, tel. 048190026. SEKCIJA VZPI-ANPI DOL-JAMLJE vabi na ogled razstave svojega arhiva in delovanja na sedežu sekcije v večnamenskem centru v Jamljah; na ogled bo danes, 5. maja, 10.00-12.00, 15.0018.00; za skupine po dogovoru po tel. 333-1175798 (Jordan Semolič). FOTOKLUB SKUPINA 75 vabi na ogled fotografske razstave »Pogledi«. Razstavljajo Rebeka Bernetič, Ilenija Braj-nik, Deborah Brugnera, Shana Carrara in Stane Lokar; do 11. maja po domeni (tel. 0481-884226). RAZSTAVA »ODPRTA OBZORJA / ORIZZONTI APERTI« je na ogled na sedežu Pokrajinskih muzejev v palači Attems Petzenstein v Gorici. Razstavljena so dela iz umetniških zbirk delniške družbe KB1909 in banke Monte dei Paschi di Siena, med katerimi izstopajo slike uveljavljenih in mednarodno priznanih umetnikov kot so Veno Pilon, Ivan Čargo, Anton Zoran Mušič, Lojze Spacal, Avgust Černigoj in Tone Kralj; do 26. maja 10.00-17.00, zaprto ob ponedeljkih. V GOSTILNI PRI MILJOTU pri Deveta-kih je na ogled razstava likovnih del Lojzeta Spacala. Grafike, slike in ena tapiserija bodo na ogled do 15. junija. ~M Gledališče M Koncerti SKRD JEZERO DOBERDOB vabi v četrtek, 9. maja, ob 20. uri v društvene prostore v Doberdobu na koncert. Nastopili bodo mladinci glasbene šole San Paolino iz Ogleja, zadonele bodo tudi harfe študentov glasbene šole Komel iz Gorice. KONCERT »VOGLIAMO LA PACE -HOČEMO MIR« bo v četrtek, 23. maja, v kleti rubijskega gradu na Gornjem Vrhu 40. Gosta bosta goriška pevka Gabriella Gabrielli (Zuf de Žur) in slovenski kantavtor Vlado Kreslin. Zaradi omejenega števila razpoložljivih mest organizatorji pripo- FESTIVAL KOMIGO 2013 v Kulturnem domu v Gorici: v četrtek, 9. maja, ob 20.30 »Johana Padana a la des-coverta de le Americhe« (Dario Fo), igra Marina De Juli; v ponedeljek, 20. maja, ob 20.30 večer čarovnije »Ma-gi-camente... ridere«, nastopajo Ma-gicus, Duo Luis in Magico Cami; izrecno za te dve predstavi je možen vpis »mini abonmaja«; informacije in predprodaja vstopnic v Kulturnem domu v Gorici (tel. 0481-33288). U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 15.00 - 17.15 -19.50 - 22.10 »Iron Man 3«. Dvorana 2: 15.00 - 16.40 - 20.00 »Hansel & Gretel - Cacciatori di streghe«; 18.15 - 21.45 »Hansel & Gretel - Cacciatori di streghe« (digital 3D). Dvorana 3: 17.30 - 20.00 - 22.10 »Miele«; 15.45 »Le avventure di Taddeo l'esploratore«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 15.00 - 17.15 -19.50 - 22.10 »Iron Man 3«. Dvorana 2: 15.00 - 16.40 - 20.00 »Hansel & Gretel - Cacciatori di streghe«; 18.15 - 21.45 »Hansel & Gretel - Cacciatori di streghe« (digital 3D). Dvorana 3: 15.45 - 18.00 - 21.15 »Iron Man 3« (digital 3D). Dvorana 4: 15.40 - 17.40 - 20.00 -22.00 »Effetti collaterali«. Dvorana 5: 18.00 - 20.15 - 22.10 »Viaggio da sola«; 16.15 »Kiki conse-gne a domicilio«. JUTRI V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.40 »Iron Man 3«. Dvorana 2: 17.00 - 18.40 »Hansel & Gretel - Cacciatori di streghe«; 21.00 »Hansel & Gretel - Cacciatori di streghe« (digital 3D). Dvorana 3: 17.45 - 20.45 »Miele«. JUTRI V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.15 - 19.50 -22.10 »Iron Man 3«. Dvorana 2: 16.40 - 20.00 »Hansel & Gretel - Cacciatori di streghe«; 18.15 - 21.45 »Hansel & Gretel - Cacciato-ri di streghe« (digital 3D). Dvorana 3: 18.00 - 21.15 »Iron Man 3« (digital 3D). Dvorana 4: 17.40 - 20.00 - 22.00 »Ef-fetti collaterali«. Dvorana 5: »Kinemax dAutore« 17.30 - 20.10 - 22.00 »Come pietra paziente«. H Šolske vesti POLETNO SREDIŠČE DIJAŠKEGA DOMA, za otroke od 4. do 11. leta starosti, bo potekalo od 17. junija do 19. julija in od 26. avgusta do 6. septembra (priprava na šolo), z dvema urnikoma: do 13.00 ali do 16.00. Središče, z naslovom »Narava je zabava«, ponuja zabavne delavnice, eko programe, igre v naravi, obisk kmetij in naravnih rezervatov (morski v Mira-maru, ob izlivu Soče, Strunjan...), izlete na morje in z vlakom. Iz Romjana in Doberdoba je poskrbljeno za prevoz. Poskrbimo skupaj za zabavo in zdravje otrok! Naj otroci energijo porabijo za aktivno in ustvarjalno preživljanje poletnih počitnic; informacije in vpisovanja (po tednih) po tel. 0481-533495 do zasedbe mest. 10. POLETNA ŠPORTNA ŠOLA za fante in dekleta od 10. do 14. leta bo potekala od 17. junija do 19. julija (5 tedenskih izmen) od 8.30 do 15.00. Ponuja dinamičen in zabaven športni program: kajakaštvo, tenis, kolesarjenje, pohodništvo, plavanje in jadranje, rafting in atletiko, vsak dan... nekje drugje! Veliko bo ekskurzij, izletov, predvsem pa sproščene zabave; infor- Krožek Anton Gregorčič vabi na PREDSTAVITEV knjige Na krilih belega goloba in mednarodne fundacije Beli golob Knjigo in fundacijo bo v glasbi in besedi predstavil glasbenik Gianni Rijavec Torek, 7. maja 2013 ob 20.30 Kulturni center Lojze Bratuž - Gorica macije in vpisovanje v Dijaškem domu, po tel. 0481-533495 do zasedbe mest. S Izleti DRUŠTVO KRVODAJALCEV SOVOD- NJE prireja enodnevni avtobusni izlet v Gardaland v soboto, 22. junija; informacije in vpisovanje na sedežu društva v Gabrjah ob ponedeljkih, od 17. do 18. ure ali po tel. 340-3423087. SPDG prireja enodnevni avtobusni izlet na Ptuj v soboto, 18. maja. Odhod iz Gorice ob 6.30, ogled z vodičem razstave »Dobrote slovenskih kmetij«, mesta in Ptujske Gore. Ob 17. uri vrnitev s postankom v Trojanah; vpisovanje in informacije na sedežu društva ob četrtkih med 19. in 20. uro ali po tel. 0481-390688 vsak dan med 19. in 20. uro (Saverij Rožič, ki bo vodil izlet). KOLESARSKI IZLET V nedeljo, 12. maja, organizira SPDG kolesarski izlet na Vodice in Banjšice. Predstavitev izleta v četrtek, 9. maja, ob 21. uri na sedežu goriške sekcije CAI v ulici Rossini. Zbirališče ob 8.15 v nedeljo, 12. maja, na parkirišču mejnega prehoda v Rožni Dolini (na italijanski strani), start ob 8.30. Tura je zahtevna, podrobnosti na vodniku SPDG GO 3D. Za informacije: Robert 328-8292397. Obvezna je čelada! Zaželjena prijava udeležencev. Ü3 Obvestila UPOKOJENCI CISL iz Gorice, Štever-jana, Moša in Sovodenj organizirajo 25. maja Praznik včlanjevanja v gostilni Korsič v Števerjanu. Prisotna bosta državni tajnik Mario Menditto in deželni tajnik Gianfranco Valenta; informacije in vpisovanje na sedežu v Ul. Manzoni 5 v Gorici ali po tel. 0481-533321 od 9. do 11. ure od ponedeljka do petka do 20. maja, oz. do zasedbe mest. Mali oglasi SEM POŠTENA GOSPA z veliko izkušnjami. Iščem kakršnokoli delo v dopoldanskem času. Klicati po 18. uri tel. št. 00386-40272290. TRI DVOMESEČNE MUCKE iščejo dobre prijatelje; tel. 347-1243400. Prispevki 60 LET SOVODENJSKEGA VRTCA: občina in učno osebje vrtca naprošata vse, ki bi imeli zanimive podatke, dokumente, fotografije in osebna pričevanja, predvsem o prvih desetletjih delovanja, da se obrnejo na urade županstva in posodijo gradivo, ki bo fotokopirano in takoj vrnjeno lastniku. Na osnovi zbranega gradiva želijo zasnovati priložnostno razstavo. INFOTOČKA V ŠKC DANICA NA VRHU: vsako nedeljo od 9. do 18. ure ob kavici in prigrizku vas bodo organizatorji seznanili z zgodovino kraškega okolja in napotili na ogled Bre-stovca in Debele griže (po jarkih in rovih 1. svetovne vojne). OKENCA CUP v goriški in tržiški bolnišnici bodo v torek, 7. maja, zaprli predčasno ob 16.30 zaradi tehničnega izpopolnjevanja v računalniškem sistemu. 0 Prireditve »VRNITEV V GORICO« je naslov novega niza Radia Trst A, ki poteka vsak torek ob 18. uri s ponovitvijo ob sredah ob 10.10. Pripravila ga je časni-karka, publicistka in avtorica številnih del o polpretekli zgodovini preprostega slovenskega človeka na Primorskem Dorica Makuc. ZDRUŽENJE TUTTI INSIEME prireja danes, 5. maja, v okviru tržnice na Pla-cuti sprehod po mestnih ulicah z odhodom ob 10. uri, ob 11. uri kulturni kotiček s pobudo »Gorizia la nuova Firenze«, ob 11.30 igre z milnimi mehurčki in balončki, ob 14.30 solidarnostno šahovsko tekmovanje; več na www.tuttinsiemegorizia.it. V CENTRU MARE PENSANTE v parku Basaglia (Ul. Vittorio Veneto 174) v Gorici bo v ponedeljek, 6. maja, med 16.30 in 18. uro srečanje na temo kro-moterapije. Vodila bo Selena Del Buono; vstop prost. V spomin na mamo Ido Lavrencic por. Peric prispevajo prijateljice in prijatelji hčerke Marize 90 evrov za vzdrževanje spomenika NOB na Palkišču. Namesto cvetja na grob Ide Lavrencic darujeta družina Branko Peric z bratoma in s sestrami ter mama Cvetka 50 evrov za vzdrževanje spomenika na Poljanah. Namesto cvetja na grob Ide Lavrenčič por. Peric daruje svakinja Cvetka z otroki 50 evrov za vzdrževanje spomenika NOB v Dolu, 50 evrov za vzdrževanje spomenika NOB na Poljanah in 50 evrov za sekcijo VZPI-ANPI Dol-Jamlje. Namesto cvetja na grob brata Guida daruje Mirko 50 evrov za vzdrževanje spomenika padlim na Peči. Namesto cvetja na grob svaka Guida darujeta Vida in Ciril z družino 50 evrov za onkološki center CRO v Avianu. V spomin na Borisa Marusiča darujeta družini Simona in Evgena Kom-janca 100 evrov za društvo prostovoljnih krvodajalcev Sovodnje. Namesto cvetja na grob Ladija Deve-taka daruje družina Juren - Panariti 70 evrov za zadrugo Brajda Vrh. V spomin na Andreja Jarca daruje Du-nja z družino 20 evrov za SKRD Jezero Doberdob. Pogrebi JUTRI V RONKAH: 11.00, Luigi Ar-cangelo Sommariva (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi Sv. Štefana v Rom-janu, sledila bo upepelitev. JUTRI V TRŽIČU: 11.00, Giuseppe De Mitri iz bolnišnice v cerkev Device Marcelliane, sledila bo upepelitev; 12.30, Amalia Sanzin por. Colautti (iz bolnišnice Sv. Justa v Gorici) v cerkvi Device Marcelliane, sledila bo upe-pelitev. ZAHVALA Bruna Pintar vd. Sosol Iskrena zahvala vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin. Družina 1 B Nedelja, S. maja 2013 RADIO IN TV SPORED ZA DANES Rai Tre / bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 20.00 Tv Kocka 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Dok.: Polka film, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno 6.30 Variete: UnoMattina in famiglia 7.00 8.00, 9.00 Dnevnik 9.35 MixItalia 10.00 Linea Verde Orizzonti 10.30 A sua immagi-ne 12.20 Linea Verde 13.30 16.30, 20.00 Dnevnik 14.00 Show: Domenica in - LAre-na 16.35 Show: Domenica in - Cosí è la vita 18.50 Kviz: L'eredità (v. C. Conti) 20.40 Igra: Affari tuoi (v. Max Giu-sti) 21.30 Nad.: Un medico in famiglia Rai Due V" Rai Tre Nedelja, S. maja Rai S, ob 2B.S0 viaggio a... 11.30 Dnevnik 12.00 Rubrika: Pianeta mare 13.00 Ricette all'italiana 13.45 Nad.: Tierra de Lobos - Speciale 14.00 Dnevnik 14.40 Ieri e oggi in Tv 14.50 Film: Come le foglie al vento (dram.) 16.50 Film: Mickey occhi blu (kom.) 18.55 Dnevnik in vremenske napovedi 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 21.35 Nad.: Tierra de Lobos v VV 7.00 9.25 Risanke 8.55 New Art Attack 10.10 Dok. odd.: Ragazzi, c'e Voyager 10.50 A come Avventura 11.30 Aktualno: Mezzogiorno in famiglia 13.00 Dnevnik, sledi Tg2 Motori 13.45 Quelli che aspetta-no 15.40 Quelli che 17.10 Stadio Sprint 18.10 90° minuto 19.35 Nan.: Squadra Speciale Cobra 11 20.30 1.00 Dnevnik 21.00 Nan.: NCIS 21.45 Nan.: Elementary 22.35 La Domenica Sportiva 7.35 Nad.: La grande vallata 8.30 Film.: Anna 10.15 Scatole cinesi 10.45 Rubrike 12.00 Dnevnik 12.25 TeleCamere 12.55 Te-stimoni del tempo 13.25 Passepartout 14.00 Dnevnik 14.30 Aktualno: In \\u00BD ora 15.05 Kolesarstvo: Giro d'Italia 2013, prenos 2. etape (Ischia - Forio) 18.10 Nan.: Squadra Speciale Vienna 18.55 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Rubrika: Blob 20.10 Che tempo che fa 21.30 Report 23.25 Dnevnik in deželni dnevnik 23.40 Gazebo u Rete 4 7.05 Dnevnik 7.25 Mediashopping 7.55 Nan.: Vita da strega 9.00 Dok.: Microcosmi 10.00 Sv. Maša 11.00 Rubrika: Le storie di 21.30 Film: King Arthur (pust.) 23.50 Film: The Mexican (kom.) O Italia 1 La l Tanguy Francija 2001 Režija: Etienne Chatilliez Igrajo: Eric Berger, Andre Dus-solier, Sabine Azema, Helenne Duc Tanguy je opravil študij političnih ved, si z diplomo iz psihologije pridobil naziv učitelja, študiral je japonščino in pravkar zaključuje disertacijo iz kitajščine. S svojo genialnostjo, eleganco in spoštljivim obnašanjem očara vsakega človeka. Star je 28 let in še vedno živi pri starših. Edith in Paul sta vzgojila idealnega sina, na kar sta seveda ponosna, obenem pa si želita, da si uredi svoje življenje. Rada bi ponovno zaživela v dvoje. Vendar Tanguy niti s kančkom možganov ne razmišlja o osamosvojitvi. Doma ima vse razkošje - starši so potrpežljivi, velikodušni in odprti, z njimi lahko pogovarja o vseh stvareh. Tanguy je doma srečen in sploh ne opazi, da ni več zaželen... ni 12.301 menù di Benedetta 13.30 Dnevnik 14.05 Kronika 14.40 Dok.: Missione Natura 16.35 Nan.: The District 17.55 Nan.: L'ispettore Barnaby 20.00 Dnevnik 20.30 In Onda 21.30 Film: Pomodori verdi fritti alla fermata del treno (dram.) ^ Tele 4 23.40 Film: Dorian Gray (dram., i. B. Barnes) 5 Canale 5 6.00 Pregled tiska 7.55 Promet, vremenska napoved in dnevnik 8.00 Dnevnik 8.50 Rubrika: Le frontiere dello spirito 10.00 Dok.: All about animals 10.20 Dok.: La vita dei mammiferi 11.30 Le storie di Melaverde 12.00 Melaverde 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Show: L'arca di Noe 14.00 Serija: Anna e i cinque 16.30 Guin-nes - Lo show dei record 18.50 Kviz: Money Drop 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Striscia la Domenica 7.00 17.00 Risanke 10.45 Motociklizem: MotoGP, VN Španije, prenos dirke 12.00 Dnevnik 13.10 Rubrika: Sport Mediaset -XXL 15.00 Fuori giri 15.50 Internazionali d'ltalia, BNL Roma 16.10 Film: Blue crush 18.20 Nan.: Life bites 18.30 Dnevnik 19.00 Nad.: Cosi fan tutte 19.30 Film: Save the last dance 2 21.25 Le iene show LA 7.00 7.50 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.50 Coffee Break 11.05 Fuori di gusto 12.00 Ti ci porto io... in cucina con Vissa- VREDNO OGLEDA pop Pop TV z nevarnostjo 15.30 Nan: Castle 16.25 Film: Ne povej nikomur (kom.) 18.10 Dok. serija: Ana kuha 18.55 24UR - novice 20.00 Slovenija ima talent 22.05 Film: Ko si spal (ZDA, '95, i. S. Bullock) 0.05 Film: Veseli gospod A Kanal A 6.00 Voci in piazza 12.30 Rubrika: Qui studio a voi stadio 18.00 Le ricette di Giorgia 18.10 Vendo casa in Tv 18.50 Nogomet 23.00 Dnevnik 23.15 Rotocalco Adnkronos 23.30 Trieste in diretta Jr Slovenija 1 7.00 Risanke 9.35 Nan.: Dedek v mojem žepu 10.00 Podpornica 10.55 Na obisku 11.25 Obzorja duha 12.05 Odd.: Ljudje in Zemlja 13.00 Poročila, šport in vremenska napoved 13.25 Na zdravje! 14.50 Ansambel Šaleški fantje in Miro Klinc 15.20 Film: Pisma iz otroštva 17.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 17.15 Nan.: Georges Feydeau - Vesele zgodbe iz zakonskega življenja 18.00 Legende velikega in malega ekrana 18.25 Igralci tudi pojejo 18.40 Risanke 18.55 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 19.25 Zrcalo tedna 20.00 Koncert: Zoran Predin: Po stopinjah nežnega spomina 20.55 Je res? 21.50 Dok. serija: Noetova barka 22.25 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 22.45 Nad.: Luther (t Slovenija 2 8.20 Skozi čas 9.00 Globus 10.00 Alpe-Donava-Jadran 10.40 Glasbena matineja 12.40 Žogarija 13.10 Rad igram nogomet 13.45 Film: Babica gre na jug 15.15 Dok. film: Franja 16.55 Košarka - državno prvenstvo, finale (Ž), 3. tekma: Athlete Celje : Triglav, prenos 18.40 Nogomet -vrhunci evropske lige 19.05 Nogomet: FIFA magazin 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Nad.: Mali širni svet 20.55 Dok. feljton: Jazz Cerkno 21.20 Dok. odd.: William S. Burroughs - Duša nekega moškega 22.50 Kratki igrani film: Zmaj 23.05 Kratki igrani film: Kje si stari? (t* Slovenija 3 6.05 Primorska kronika (pon.) 6.25 7.05, 8.05 Žarišče 6.35 Poslanski premislek 6.45 14.50, 18.15 Tedenski pregled 7.20 11.15, 15.55 Svet v besedi in sliki 9.20 Kronika 9.50 15.05 Na tretjem... 11.00 Utrip 13.30 Prvi dnevnik 16.10 Satirično oko 17.30 Poročila 17.45 Kronika 19.00 Dnevnik 19.55 Sporočamo 20.00 Tedenski izbor Koper 14.00 Čezmejna Tv 14.15 Euronews 14.30 Tednik 15.00 „Q" 15.45 Mediteran 16.15 Folkest 16.55 Potopisi 17.25 Le parole piu belle 18.00 Ljudje in zemlja 18.50 Presek 19.00 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Vzhod - Zahod 19.45 Kino premiere 20.00 Vesolje je... 20.30 Istra in... 21.00 Dokumentarec 22.15 Šport 22.30 Alpe Jadran 23.00 Cantica Symphonia Tv Primorka 15.0017.00 Tv prodajno okno 15.30 Kmetijski razgledi z Dolenjske 16.00 Žogarija na Bledu 16.30 Tradicionalna briška poroka 17.30 ŠKL 18.30 Besede miru 19.00 Pravljica 19.15 Duhovna misel 19.30 23.00 Tedenski pregled 20.00 Zgodbe o glasbi z Jožico Svete 21.30 Na kavi z Giannijem 22.00 Mozaik za gluhe in naglušne 23.30 Glasbeni večer, Tv prodajno okno, Video-strani 8.05 Tv prodaja 8.20 Film: Nočna dostava 9.50 ŠKL 10.50 Astro Tv 12.00 Motociklizem: MotoGP, VN Španije, prenos dirke 15.15 Film: Spoznajmo se 17.05 Poker Stars 18.00 Volan 18.45 Serija: Igrače za velike 19.20 Pazi, kamera! 20.00 Film: Telesni stražar 22.25 Nad.: Budva na morski peni 23.40 Film: Pošast iz globin 7.05 Risane, otroške in zabavne serije 10.55 Serija: Igra laži 11.50 Dok. serija: Jamie - obroki v pol ure 12.30 Dok. serija: Opremljevalci vrtov v zasedi 12.55 Serija: Zvezda dizajna 13.50 Film: Spogledovanje RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 ; Sv.maša iz župne cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slovenskega tiska; 10.00, 10.50, 14.10 Music box; 10.15 Iz domače zakladnice; 11.10 Nabožna glasba (pripr. Ivan Florjane); 11.40 Vera in naš čas; 12.00 Pogovori z dr. Ivanom Cibicem - 3.del; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.15 Istrska srečanja; 15.30 Z goriške scene; 16.00 Šport in glasba; 17.00 Kratka poročila; 17.30 Z naših prireditev; 19.20 Na-povednik; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 5.00 Jutro na RK; 5.50, 8.45, 9.00 Radijska Konika; 6.40 Pesem tedna RK; 7.00, 9.00, 19.45 Jutranja Kronika; 7.30 Kmetijska oddaja; 8.00 Vremenska napoved; 8.30 Jutranjik; 9.10 Prireditve danes; 9.30 Torklja; 10.30 Poročila; 11.00 Primorski kraji; 11.30 Malo za š(t)alo; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Opoldnevnik 14.30 Na športnih igriščih; 15.30 DIO 17.30 Vreme in ceste; 19.00 Dnevnik 20.00 Okrog osmih; 22.00 Zrcalo dneva 22.30 Easy come, easy go. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; ).00 Verska odd.; 9.30 Klasična glasba; 10.00 Slovenija v 15 pogledih; 11.00 Observatorij; 11.35 Playlist; 12.00, 20.00 Fejiz Files; 12.30 Dnevnik; 13.00 Veterinarica; 14.00 Za eno uro radia; 15.00 Ferry sport; 18.00 Album Charts; 19.30 Dnevnik, šport; 20.30 Med nami rečeno v glasbi; 21.30 Melodična Apulija; 22.00 Extra; 23.00 Pic-Nic Electronique SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 7.15 Obvestila; 8.05 Igra za otroke; 9.30 Medenina; 10.10 Sledi časa; 10.40 Promenada; 11.05, 12.10 Pozdravi in čestitke; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Osmrtnice in obvestila; 13.20 Za kmetovalce; 14.30 Reportaža; 15.30 DIO; 16.30 Siempre primeros (pon.); 18.15 Violinček (pon.);19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 (Ne)obvezno v nedeljo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd. v angl. in nem.; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30 Vremenska napoved; 7.00 Jutranja Kronika; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15 Naval na šport; 9.35, 16.08 Popevki tedna; 10.00 Nedeljski izlet; 10.45 Nedljski gost: Andrej Perko; 11.35, 14.20 Obvestila; 12.00 Centrifuga (pon.); 13.00 Športno popoldne; 13.10 Predstavitev oddaje s pregledom novic; 14.35 Mali športnik; 15.30 DIO; 16.00 Odbojka finale;18.00 Morda niste vedeli; 18.10 Rokomet Islandija: Slovenija; 18.35 Pregled športnih dogodkov dneva; 18.50 Napoved večernih sporedov; 19.00 Dnevnik; 19.30 Generator; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Drugi val. SLOVENIJA 3 6.00, 11.00, 14.00, 18.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.20 Napoved sporeda; 7.22 Dobro jutro; 8.00 Lirični utrinek; 10.00 Prenos sv. maše; 11.05 Evrora-dijski koncert; 13.05 Arsove spominčice; 14.05 Humoreska tega tedna; 14.35 Ne- deljsko operno popoldne; 15.30 DIO; 16.00 Sporedi; 16.05 Musica noster amor; 18.05 Spomini, pisma in potopisi; 18.25 Serenade; 18.40 Sedmi dan; 19.00 Obisk kraljice; 20.00 Vokalnoinstrumentalna glasba; 22.05 Literarni portret; 22.30 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek (pon.). RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro - Guten Morgen; 9.00-10.00 Zajtrk s profilom; 12.00-13.00 Čestitke in pozdravi; 15.00-18.00 Vikend, vmes Studio ob 17-ih; - Radio Agora: dnevno 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; -Radio Dva: 10.00-12.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). HOROSKOP_ ^ OVEN 21.3.-20.4.: Presenečeni boste nad dobrimi rezultati, ki jih boste dosegali tako na delovnem mestu kot v zasebnem življenju. Zdravje: premalo časa posvečate zdravemu življenjskemu slogu. m^l BIK 21.4.-20.5.: Želja po doseganju vrhunskih rezultatov se ne bo uresničila sama od sebe. Treba bo vložiti več truda in biti bolj predan izzivu. Želja po individualnosti in svojeglavost sta lahko veliki oviri. ±1, DVOJČKA 21.5.-21.6.: V službi boste stkali odličen odnos z nadrejenim, ki bo predvsem posledica vaše motivacije in elana. Uspehi na delovnem mestu bodo vplivali na vaše dobro počutje. RAK 22.6.-22.7.: Iznajdljivost «« in dobra intuicija vas lahko v prihodnjem tednu večkrat rešita iz težav. Mars vas bo napolnil z močno energijo, ki se bo večkrat izrazila v obliki notranjega nemira. yLEV 23.7.-23.8.: Pred vami je (^^r miren in urejen teden, brez večjih posebnosti. Počasi se boste ustalili v vsakdanjih opravilih. V službi boste nezadovoljni glede nekih sprememb. O tem obvestite nadrejenega. DEVICA 24.8.-22.9.: Na de- ^^ lovnem mestu ali v šoli se bo od vas zahtevalo veliko truda, zato bo vaše počutje nekoliko melanholično, vi pa boste izgubljali delovni zagon. S prijatelji se boste dobro razumeli. VTV TEHTNICA 23.9.-22.10.: Ve- ^ ^ nera in topla pomlad bosta v vas prebudili čustva, ki bodo dobro vplivala na odnose s partnerjem. V pogovorih bodite odprti in se ne bojte pokazati tega, kar čutite. ŠKORPJON 23.10.-22.11.: Ne podredite se nestrpnosti, ki vas bo prevzela. V opravljanju obveznosti boste pikolovski, natančnost boste zahtevali od ljudi okoli sebe. Posvetite se individualnim izzivom. STRELEC 23.11.-21.12.: Pred vami je huda preizkušnja, ki je ne boste sposobni premagati sami. Za pomoč prosite ljudi, ki jim zaupate, ter poskušajte upoštevati njihove nasvete. Poskrbite za fizično aktivnost. KOZOROG 22.12.-20.1.: Med vami in prijateljem se bo pojavil nesporazum, zato se bodo vajini odnosi ohladili. Poskušajte vzpostaviti dialog in rešiti težavo. Kompromis boste lahko dosegli le s pogovorom. f « VODNAR 21.1.-19.2.: Ne precenjujte svojih zmožnosti, saj ste lahko močno razočarani. Postavite si bolj realne cilje in ne posegajte preveč po zvezdah. Ljubezen: samskim vodnarjem se obetajo spremembe. RIBI 20.2.-20.3.: Polni boste pozitivne energije in dobre volje. Prijatelji se bodo odlično počutili v vaši družbi, vi pa boste vedno v središču pozornosti. Tudi na zasebnem področju vas čaka prijetno obdobje. / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 5. maja 2013 19 ^ Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska Kronika 20.30 Deželni Tv Dnevnik, sledi Čez-mejni TV-Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno 21.10 Nad.: Il commissario Montal-bano 23.20 Porta a Porta Rai Due Rai Tre 14.10 Nan.: Centovetrine 14.45 Show: Uo-mini e donne 16.05 Show: Amici di Maria (v. M. De Filippi) 16.50 Pomeriggio cinque 18.50 Igra: Money Drop 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Striscia la notizia - La voce dell'insolvenza (v. E. Iacchetti, E. Greggio) 21.10 Film: I love shopping (kom., ZDA, '09, i. I. Fisher) 23.30 Film: Juno (dram., ZDA, '07, i. E. Page) V Italia 1 6.45 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 9.00, 11.00 Dnevnik 12.00 Igra: La prova del cuo-co (v. A. Clerici) 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Verdetto finale 15.15 Aktualno: La vita in diretta 16.50 Dnevnik 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 Igra: Affari tuoi (v. M. Giu-sti) 7.00 Nan.: Zack e Cody sul ponte di comando 7.50 Nan.: Tutto in famiglia 8.40 Nan.: Una mamma per amica 10.30 Nan.: E.R. - Medici in prima linea 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 13.00 Sport mediaset 13.40 Simpsonovi 14.35 Nan.: What's my destiny dragon ball 14.55 Nan.: Naruto 15.20 Nan.: Lupin 16.05 Nad.: Smallville 17.50 Nan.: The middle 18.20 Nan.: Life Bites 18.30 Dnevnik 19.00 23.00 Calzedonia Summer Collection 19.20 Nan.: CSI - New York 21.10 Nan.: Arrow 23.45 Nan.: Nikita 6.40 Risanke 8.15 Art Attack 8.35 Nan.: Le sorelle McLeod 9.15 Nan.: Seltz 9.30 Rubrika: Protestantesimo 10.00 Tg2 Insieme 11.00 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Odd.: Detto fatto 16.10 Nad.: Senza traccia 17.45 Dnevnik 18.45 Nan.: Cold Case 19.35 Nan.: Squadra Speciale Cobra 11 20.30 23.35 Dnevnik 21.05 Nan.: Criminal minds 23.50 Made in Sud La 7 LA 7.00 7.50 Omnibus 7.30 Dnevnik 9.50 Aktualno: Coffe break 11.00 Rubrika: L' aria che tira 12.2518.45 Rubrika: I menu di Be-nedetta 13.30 Dnevnik 14.05 Kronika 14.40 Nan.: Le strade di San Francisco 15.30 Nan.: Diane- uno sbirro in famiglia 17.10 Nan.: Il Commissario Cordier 20.00 Dnevnik 20.30 Otto e mezzo 21.10 Piazzapulita 23.45 Omnibus notte 6.00 Aktualno: News Rassegna stampa 6.30 Il caffe 7.00 Tgr Buongiorno Italia 7.30 Tgr Buongiorno Regione 8.00 Agora 9.00 Agora - Brontolo 10.05 La storia siamo noi 11.00 Dnevnik - Speciale 12.00 Dnevnik 12.45 Aktulano: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: Lena, amore della mia vita 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik 15.10 Kolesarstvo: Giro d'Italia 2013, prenos 3. etape (Sorrento - Marina di Ascea) 18.05 Dok.: Geo & Geo 19.00 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Celi, mio marito! 20.35 Nan.: Un posto al sole 21.05 Film: Fantoz-zi subisce ancora ^ Tele 4 22.45 Neripoppins u Rete 4 6.20 Rubrika: Media shopping 6.50 Nan.: T. J. Hooker 7.45 Nan.: Miami vice 8.40 Nan.: Hunter 9.50 Nan.: Carabinieri 10.50 Ricette all'italiana 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.10 Nan.: Detective in corsia 12.55 Nan.: La si-gnora in giallo 14.00 Dnevnik 14.45 Lo sportello di forum 15.30 Nan.: Hamburg Distretto 2116.35 Nan.: My life 17.00 Nad.: Suor Therese 18.55 Dnevnik 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Quinta colonna -Il Quotidiano 21.10 Quinta colonna 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 La telefonata di Belpie-tro 8.50 Mattino Cinque 11.00 Aktualno: Forum (v. R. Dalla Chiesa) 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 7.00 Deželni dnevnik 7.25 Aktualno: Sa-lus Tv 7.40 Dok.: Borgo Italia 8.05 Dok.: Piccola grande Italia 8.30 Deželni dnevnik 12.40 Vendo casa in Tv 13.20 Dnevnik 13.45 Rubrika: Qui studio a voi stadio 17.00 Dnevnik 17.30 Trieste in diretta 19.25 20.30 Dnevnik 20.00 21.00 Il caffe dello sport 22.00 Nogomet: Azzanese - Triestina 23.02 Nočni deželni dnevnik in vremenska napoved 23.30 Trieste in diretta Jr Slovenija 1 6.25 Utrip 6.40 Zrcalo tedna 7.00 Dobro jutro 10.1515.40, 18.30 Risanke in risane nanizanke 11.05 Dok.: Megabiti energije 11.25 Potepanja 12.05 Odd: Ljudje in zemlja 13.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.35 Polnočni klub (pon.) 15.10 Dober dan, Koroška 16.05 Odd. za otroke: Studio Kriškraš 16.35 Kulturni brlog 16.45 Dobra ura z Bernardo 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 18.00 Infodrom 18.55 Dnevnik, kronika, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Slovenska kronika 20.00 Tednik 21.00 Studio City 22.00 Odmevi 22.40 Vreme, Kultura, Šport 23.05 Podoba podobe 23.35 Knjiga mene briga (f" Slovenija 2 7.00 Otroški program: OP! 8.00 Otroški infokanal 9.00 Zabavni infokanal 10.55 Dobra ura 13.35 Odd.: Točka 15.05 Na lepše 15.30 Je res? 16.25 Kaj govoriš? 16.45 Dok. odd.: Skrivnosti muzejskih zakladov 17.35 Dober dan, Koroška! 18.05 Prava ideja! 18.30 Dok. serija: To bo moj poklic 19.00 23.30 Točka 19.50 Žrebanje 3x3 plus 6 20.00 Film: Dediščina Evrope 21.30 Nad.: Irene Huss 23.05 Razred zase (t Slovenija 3 6.00 9.00 Sporočamo 6.25 Poslanski premislek 6.35 Svet v besedi in sliki 8.00 Po- ročila 9.10 Žarišče 9.3010.30 Poročila 9.40 Tedenski izbor 11.25 Zrcalo tedna 12.00 34. izredna seja Državnega zbora, prenos 20.00 Aktualno 20.40 Na tretjem... 21.25 Beseda volilcev 21.30 Žarišče 21.45 Kronika 22.00 Tednik (pon.) 22.50 Danes, izbor 23.05 Aktualno 23.20 Odmevi Koper 13.45 Dnevni program 14.00 23.40 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Vsedanes - Vzgoja in izobraževanje 15.00 Ciak Junior 15.30 Cantica Sympho-nia 16.00 Vesolje je... 16.30 Tednik 17.00 Avtomobilizem 17.15 Istra in... 18.00 22.40 Športel 18.35 Vremenska napoved 18.40 23.10 Primorska kronika 19.00 22.00 Vse-danes - Tv dnevnik 19.25 22.30 Šport 19.30 Dok.: Italija 20.00 Mediteran 20.30 Arte-visione 21.00 „Meridiani" 22.15 Kino premiere 23.30 Presek Tv Primorka 8.35 10.00, 17.00 Tv prodajno okno 8.45 Pravljica 9.00 18.30 Naš čas 10.30 Novice, Videostrani 17.30 Mozaik za gluhe in naglušne 19.30 Dnevnik, vremenska napoved, kultura, napovedujemo... 20.00 Rastemo z Lungom 21.00 Na kavi z Giannijem 21.30 Dnevnik TV Primorka, Vreme, Kultura 22.00 Glasbeni večer pop Pop TV 7.30 Nad.: Biser 9.05 10.10, 11.35 Tv Prodaja 9.20 18.05 Nad.: Larina izbira 10.40 16.55 Nad.: Kot ukaže srce 12.05 Nan.: Igra laži 13.00 24 ur ob enih 14.00 Nan.: Naša mala klinika 15.00 Nan.: Peklenske mačke 15.55 Nad.: Srčna strast 17.00 24 ur popoldne 18.55 24UR - vreme 19.00 24UR -novice 20.00 Nan.: Čista desetka 21.00 Film: 28 dni (ZDA, '00, i. S. Bullock) 22.00 24UR - zvečer 22.30 Nan.: Agenta pod krinko Kanal A 6.00 16.30, 18.00, 19.45 Svet 6.30 Odd.: Igrače za velike 6.55 Risanke 8.30 Nan.: Fra-sier 8.55 14.10 Nan.: Dokler naju smrt ne loči 9.25 16.35 Nan.: Dva moža in pol 9.55 Top Gear 10.55 Astro TV 12.25 Tv prodaja 12.55 Faktor strahu 13.45 Nan.: Frasier 14.40 Film: Zaljubljeni žabji princ 17.05 Nan.: Na kraju zločina 18.55 Nan.: VIP 20.00 Film: Dež za ubijanje 21.50 Film: Črn dan, modra noč 23.40 Film: Spartak - Kri in pesek IRIS Ponedeljek, 6. maja Iris, ob 11. uri VREDNO OGLEDA Umeberto D Italija, 1952 Režija: Vittorio De Sica Igrajo: Carlo Battisti, Maria Pia Ca-silio in Memmo Carotenuto Eden najlepših filmov italijanskega neorealizma. Umberto D je upokojen državni uslužbenec, ki s skromno pokojnino sam životari v majhni sobi v Rimu, njegov edini prijatelj pa je majhen pes. Življenje mu greni tiranska gospodinja stanovanja. Zahteva namreč vedno več denarja, tako da ubogemu Umbertu grozi, da se bo znašel na cesti. Vsi njegovi poskusi navezave stikov s človeškimi bitji propadejo in brezupna situacija Umberta privede do spoznanja, da je edina rešitev samomor. De Sicovo delo je še ena zgodba torej o preprostih ljudeh v luči vsakdanjih problemov, ki pa ni bila nikakor všeč takrat mlademu Giuliju Andreottiju, ki jo je zavrnil kot preveč pesimistično zgodbo. RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 V novi dan; 10.00 Poročila; 10.10 V novi dan - Muze umetnosti; 11.00 Studio D; 13.20, 17.10 Music box; 13.30 Kmetijski tednik (pon.); 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Pogovori z dr. Ivanom Cibicem - 4.del; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Boris Kolar: Iqball hotel - 2. nad.; 18.00 Zvonka Zupanič Slavec - Z očmi zdravnice; 18.40 Vera in naš čas; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 5.30 Jutranja Kronika; 5.50, 8.45 Radijska Kronika; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinoptikom; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Prireditev danes; 10.00 Pod dresom; 11.00 Pesem in pol; 11.40 Dopoldanski gost; 12.30 Opoldnev-nik; 13.30 Z vročega asfalta; 14.00 Aktualno; 15.30 DiO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Radijski dnevnik; 20.00 Sotočja; 21.30 Gremo plesat; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Metalmorfoza. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.35 Šport: Bubbling; 8.05 Horoskop; 8.10 Appuntamenti; 8.35, 17.33 Euroregione News; 9.00 Športna oddaja -R. Orto; 9.30 Zgodbe o človeških dvonož-cih; 10.35, 20.30 Glocal; 13.00 Ballando con Casadei; 13.35 Ora musica; 14.00 Istra - Evropa; 14.35, 20.00 My radio;16.00 Pomeriggio ore quattro; 18.00 Sconfinando; 23.00 Osservatorio. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 7.40 Varčevalni nasveti; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 9.30 Junaki našega časa; 10.10 Med štirimi stenami; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih, Iz sporedov; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Eppur si muove; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Naše poti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.29 Informativna odd. v angl. In nem.; 22.40 Etnofonija; 23.05 Literarni nok-turno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 6.30, 17.30 Novice; 5.30, 7.00 Jutranja kronika; 6.00 Novice, promet; 6.15 Vreme po Sloveniji; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30, 8.25 Vremenska napoved; 8.00, 9.05, 11.00, 11.45 Ime tedna; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15, 17.45 Na val na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 10.10 Bo-trstvo; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila;11.45 Ime tedna; 13.00 Danes do 13.00; 13.30 Spored; 14.00 Kulturnice; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivuje; 15.30 DIO; 16.45 Twit na i; 18.00 Telstar; 18.50 Sporedi; 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 21.00 Razmerja; 12.30 Naval smeha; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 V soju žarometov. SLOVENIJA 3 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.20 Spored; 7.25 Glasbena jutra-njica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Kulturna panorama; 12.05 Ar-sove spominčice; 13.05 Pogled v znanost; 13.30 Ženske v svetu glasbe; 14.05 Ars humana; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Nove glasbene generacije; 17.30 S knjižnega trga; 18.00 Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti; 19.00 Literarni nokturno; 19.10 Medigra; 19.30 Mali koncert; 20.05 Koncert Evroradia; 22.05 Radijska igra; 23.00 Jazz avenija, 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper. (105,5 MHZ). APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2013 220,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2013 220,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS - Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 20 Nedelja, 5. maja 2013 APrimorski r dnevnik w Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu Za uvod v SP poraz Slovenije STOCKHOLM - Uvod v SP v hokeju na ledu se ni razpletel po slovenskih željah. Favorizirani Norvežani so jih, predvsem po zaslugi dobrega začetka, premagali s 3:1 (2:1, 0:0, 0:1). Prva tretjina je namreč povsem pripadla Skandinavcem, takrat so si slovenski tekmeci tudi priborili odločilno prednost. Boljše nadaljevanje izbrancev Matjaža Kopitarja pa nato ni prineslo vsaj še enega zadetka, piko na i so Norvežani postavili ob koncu tekme s strelom na prazna vrata. Danes ob 12. 15 bo Slovenija igfrala proti Belorusiji. Upokojeni Loeb še vedno zmaguje CORDOBA - Devetkratni svetovni prvak v reliju Francoz Sebastien Loeb (Citroen) kljub napovedani upokojitvi ne popušča in še naprej niza zmage v svetovnem prvenstvu. Najboljši je bil tudi na reliju po Argentini, kjer je zmagal že osmič zapored. Skupno je zabeležil 78. zmago v karieri ter po reliju v Monte Car-lu drugo letos. Z njo se je oddolžil rojaku Sebastienu Ogierju (Volkswagn) za poraz na Švedskem. KOLESARSTVO - Mark Cavendish bo že danes težko obdržal rožnato majico Gira Muha enodnevnica NEAPELJ - S 130 kilometrov dolgo etapo se je v Neaplju začela 96. kolesarska dirka po Italiji. V uvodu, namenjenem sprinterjem, je vlogo prvega favorita upravičil Britanec Mark Cavendish, kolesar Omege Pharme-QuickStepa, ki je v zadnjih metrih ugnal Elia Vivianija in Francoza Na-cerja Bouhannija. Za kolesarja z otoka Man je to že 11. etapna zmaga na Giru. Spremembe se obetajo že v današnji drugi etapi, ko bo na sporedu 17,4 kilometra dolg moštveni kronometer s startom v Ischii na istoimenskem otoku. »Osvojil sem tisto, po kar sem v Nea-pelj prišel. Vsekakor želim dobiti vse sprinte, začel sem dobro. A ni bilo lahko. Najprej sem imel nekaj mehanskih težav, nato jih je imel še moj pomočnik, tako da sem moral sam krpati luknjo, ki je nastala po padcu. Na tehnično zahtevnem sprintu je bil Viviani izredno močan, a sem ga na koncu vendarle premagal,« je dejal Cavendish, ki je leta 2009 rožnato majico nosil dva dneva, leta 2011 pa le en dan: »Po vsej verjetnosti bo tako tudi letos,» pred drugim dejanjem ni najbolj optimističen Britanec, ki petič nastopa na dirki po Italiji. Prvo etapo v poletni vročini je zaznamoval tudi pobeg sedmih kolesarjev (najbolj znano ime med ubežniki je bil Giovanni Visconti), a jih je glavnina ves čas držala na varni razdalji, njihova prednost namreč ni nikoli znašala več kot dve minuti in pol. Ko je bilo potrebno, so «sprin-terske» ekipe, med katere sodi tudi Argos Shimano Luke Mezgeca in Johna Degenkolba, dodale plin in glavnino popeljale do ubežnikov (najdlje je v begu zdržal Av- Mark Cavendish je po etapi priznal, da si zaradi »prometa, kaosa in vročine« ni ogledal trase včerajšnjega cilja v Neaplju (pogledal ga je na googlu), a je vseeno zmagal ansa stralec Cameron Wurf). Slaba dva kilometra pred koncem je prišlo v njej do skupinskega padca, ki je preprečil, da bi se za zmago udarilo več kot šest kolesarjev. Slovenci so v cilj prišli v glavnini, ki je zaradi padca v njej zaostala 18 sekund (na koncu so vsem, ki jih je zaustavil padec, prisodili čas zmagovalca), Luka Mezgec (Argos Shimano) je ciljno črto prečkal kot 108., Robert Vrečer (Eu-skaltel-Euskadi) kot 122., Grega Bole (Vacansoleil) pa kot 131. NOGOMETNA A-LIGA Roma zmagala FIRENCE - Roma je z zmago v Firencah pomagala Milanu v boju za končno 3. mesto in se oddaljila od Udineseja. Fiorentina je imela smolo. Zadela je dve vratnici, gol pa utrpela v sodnikovem podaljšku. Včeraj: Chievo - Cagliari 0:0, Fiorenitna - Roma 0:1 (Osvaldo v 93. min.). Vrstni red: Juventus 80, Na-poli 69, Milan 62, Fiorentina 61, Roma 58, Udinese 54, Inter 53, Lazio 52, Catania 48, Cagliari 43, Bologna, Parma in Chievo 40, Atalanta 39, Sampdoria 38, Palermo in Genoa 32, Siena 30, Pescara 22. Danes: ob 12.30 Udinese - Sampdoria, ob 15.00 Catania - Siena, Genoa - Pescara, Juventus - Palermo, Lazio - Bologna, Milan - Torino, Parma - Atalanta, ob 20.45 Napoli - Inter. Popolna premoč Lorenza v Španiji JEREZ - Svetovni motociklistični prvak, Španec Jorge Lorenzo, je svojo dominacijo na treningih velike nagrade Španije v Jerezu nadaljeval tudi v kvalifikacijah. Voznik Yamahe, najhitrejši na treh od štirih treningov razreda MotoGP, je v boju za najboljši startni položaj za dve desetinki sekunde premagal rojaka Danija Pedroso (Honda). Tretji čas je dosegel še en Španec in voznik honde, 20-letni Marc Marquez, ki je po dveh dirkah svetovnega prvenstva v skupnem seštevku izenačen z Lorenzom. Britanec Cal Crutch-low (Yamaha Tech3), najhitrejši na zadnjem treningu, si je priboril četrti startni položaj, peti pa je bil še en voznik Yamahe Italijan Valentino Rossi. Dirka bo danes ob 14. uri. ODBOJKA - Danes ob 17.30 4. tekma finala končnice A1-lige Piacenza - Trento. Trento vodi z 2:1. AKTUALNO Formula 1 z rumenimi kartoni? LONDON - Nekateri preveč ostri dvoboji na stezah formule 1 ter zamere in slaba volja celo znotraj ekip zaradi nespoštovanja dogovorov so nekatere vodilne v formuli 1 pripeljale do zanimive zamisli. Preveč vročekrvne voznike in tiste, ki pogosto povzročajo trčenja, bi lahko kaznovali podobno kot v nogometu, meni direktor dirk Charlie Whiting.O morebitni uvedbi novih opozorilnih meril za nevarne dirkače bodo v vodstvu tega športa razpravljali ob robu naslednje dirke v Barceloni. «Gre za zapleteno vprašanje. Moramo biti povsem uravnoteženi, saj je kazen za dirkača resna stvar,» meni Whiting. Dodal je, da bodo že v bližnji prihodnosti opazovali vedenje dirkačev in nato določili neuradno lestvico kazni, s katero bodo videli, kako bi sistem deloval, če bi ga zares uvedli. Med tistimi, ki bodo bržčas najmanj veseli novega sistema, bosta Pastor Maldonado in Romain Grosjean; Venezuelec je imel lani kar nekaj trčenj v začetnem obdobju dirk, Francoz pa je «zaslovel» tudi s kar sedmimi trki v prvih krogih na 12 dirkah. NBA - V drugi krog končnice so napredovali tudi New York( 4:2 proti Bostonu), Indiana (4:2 proti Atlanti), Memphis (4:2 proti Los Angeles Clippers) in Oklahoma (4:2 proti Houstonu). SLO - Košarkarska končnica, polfinale, 1. tekma: Union Olim-pija - Maribor Messer 74:56; Krka - Zlatorog86:66; 1. nogometna liga: Olimpija - Mura 05 2:1, Triglav - Maribor 1:2, Celje - Gorica 2:3. VATERPOLO - Moška A2-li-ga: Lavagna 90 - Pallanuoto TS 5:8. ZANIMIVOST - Rimska Fig h Futura v prvi ženski slovenski ligi, včeraj so Rimljanke gostovale v Sežani Zaljubili so se v Slovenijo Prva slovenska ženska državna rokometna liga: Krim Mercator, Zagorje, Piran, Sežana in ... Esercito Figh Futura Roma. Rimska ekipa v prvi slovenski ligi? Točno tako. Nismo zgrešili. Rimska Futura je včeraj popoldne gostovala v Sežani. Za kroniko naj povemo, da ji domači Antrum ni bil kos. Sežančanke, ki jih vodi trener Jure Rijavec, so zelo mlade: najstarejša igralka je rojena leta 1992. »Odločili smo se, da nastopamo zgolj z domačimi igralkami. Le tako bomo nekaj ustvarili in ne bomo po nepotrebnem porabljali denarja, ki ga ni. Iz prve lige smo že izpadli, to pa ni problem,« je poudaril trener Rija-vec. Končni izid je bil 26:19 za Rimljan-ke. Rimska ekipa je pravzaprav italijanska ženska državna reprezentanca, ki nastopa v Sloveniji zgolj zato, ker je kvaliteta na Apeninskem polotoku slaba. »Pravzaprav zelo slaba,« je pošteno povedal eden izmed trenerjev rimske Future oziroma ženske državne reprezentance, Južni Tirolec Mihael Niederwieser, ki je bil še do pred kratkim odličen vratar rokometnega prvoligaša iz Brixna in državne izbrane vrste. »Izbrali smo Slovenijo, ker je rokomet tu doma. Slovenska liga je zelo kvalitetna in nam najbližja. Zahvaliti pa se moramo Rokometni zvezi Slovenije, ki nas je odlično sprejela in nam izkazala prijetno gostoljubnost. Naredili so nam velikansko uslugo, saj smo tako lahko igrali z ekipami, ki so na dobrem nivoju. Nekatere ekipe so boljše od nas. To velja predvsem za Krim, ki se uspešno bori tudi v evropskih pokalih. Drugim ekipam pa smo konkurenčni. V Italiji je v prvi ligi le šest ekip. V lanski sezoni, ko se je začel olimpijski projekt Rio 2016 in smo vpisali mladinsko selekcijo v prvo ligo, smo se uvrstili šele na 4. mesto. Zmagal je Te-ramo. Letos bi se mogoče potegovali za naslov, ampak igranje v Sloveniji je boljša izbira,« je dejal trener Future, ki je v Sežani že bil leta 1991. »Slovenija se je od takrat veliko spremenila in napredovala, čeprav je sedaj, kot tudi Italija, v veliki krizi. Spominjam se, da smo takrat igrali finalne tekme za naslov proti Trstu in smo spali v Lipici. Trenirali pa smo v Sežani,« se je spominjal Niederwieser, ki se je z italijansko reprezentanco uvrstil tudi na svetovno prvenstvo. Prav na račun Slovenije. »Leta 1997 smo v Trstu, pred številnim občinstvom, igrali proti močni Sloveniji, ki je bila velik favorit. Slovenci so nas podcenjevali in na koncu smo jih premagali. Na Kozini smo nato sicer izgubili. Nato smo zmagali še proti Švici in se tako uvrstili na SP, ki je takrat bilo na Japonskem. Takrat je Italija, ki jo je vodil Lino Čer-var, imela kar solidno reprezentanco. Tisti je bil zadnji nastop »azzurrov« na pomembnih mednarodnih tekmovanjih. Nato je rokomet propadel in se še dolgo ne bo pobral. Prava katastrofa,« je oster južnotirolski trener, ki je še dodal: »Naše punce trenirajo v vojaški telovadnici, balonu, v Rimu. Drugih telovadnic, kjer bi lahko igrale, ni. V italijanski prestolnici, kjer živi nekaj milijonov ljudi, ni prave telovadnice, v kateri bi lahko igrali mednarodno rokometno tekmo. Italijanske reprezentance igrajo drugje. Morajo celo v Brixen. Prava sramota. Kjer treniramo so pogoji za delo zelo slabi. Ko dežuje, je parket v balonu vlažen, celo moker. Ob močnih nalivih odpade trening. Skratka, v takih razmerah še dolgo ne bo- mo napredovali. V Sloveniji pa imajo telovadnico in igrišča skoraj v vsaki večji vasi.« Kaj pa projekt Rio 2016? »Bom pošten. V Rio leta 2016 se ne bomo kvalificirali. Potreben bi bil pravi čudež. Mogoče bodo prišle v poštev olimpijske igre leta 2020. Zbrali smo nekaj obetavnih mladih rokometašic iz cele Italije, ki skupaj živijo in trenirajo v Rimu. Skušali bomo iztrgati čimveč. Upamo, da bo trud na koncu poplačan,« je še zaključil selektor. Članice italijanske ekipe so morale nato z avtobusom do Ronk, od koder so poletele v Rim. »Tako potujemo vsak konec tedna. Vse tekme smo namreč igrali v Sloveniji. Na vseh srečanjih so nas domače ekipe in navijači zelo dobro sprejeli. Na nekaterih tekmah je bilo celo nad 500 ljudi, kar je bilo za nas fantastično, podobno kakemu finalu. Najbolj vroče navijanje smo doživeli v Zagorju, kjer je naše punce sprejelo okrog sto do pasu golih navijačev. Tega še dolgo ne bomo pozabili,« je dodal Roberto, spremljevalec rimske ekipe. Niederwieser nas je nato pozdravil s slovenskim nasvidenje. »Pa še nekaj slovenskih besed smo se naučili.« Še en dokaz, da šport združuje! Jan Grgič / ŠPORT Nedelja, 5. maja 2013 21 BAVISELA 2013 - Danes tekaški dogodek leta v Trstu Na startu jih bo 11.000 KOTALKANJE Pecchiarijeva za zdaj 2., Metka Kuk presenetila Na Velikem Trgu je že vse pripravljeno za sprejem 11.000 glave množice ljubiteljev tekaštva, ki se bodo danes udeležili 14. izvedbe evropskega maratona, 18. izvedbe pol maratona mesta Trst in jubilejne 20. izvedbe netekmovalne Bavisele. Že res, da je letos nabrežje nekoliko bolj pusto (zaradi krize je trgovinska zbornica znižala prispevke, kar je organizatorjem onemogočilo, da bi postavili tradiconalne stojnice "Bavisela village"), a zanimanje za tržaški maraton je kljub temu zelo veliko, kot so tudi poudarili organizatorji ljubljanskega maratona, ki so skupaj z organizatorji Bavisele in pol maratona v Celovcu ustanovili pokal Run Alpe Adria. Dekleti na stojnici ljubljanskega maratona v tržaškem središču na Velikem trgu sta bili zelo zadovoljni, saj je bil odziv velik in prepričani sta, da je letos v Trstu naraslo število slovenskih tekačev, saj so Baviselo veliko promorviarli v Sloveniji v preteklih mesecih. Da je zanimanje veliko, smo se prepričali tudi sami. V info centru na Velikem Trgu so včeraj do zadnje sekunde zbirali vpisnine. Po zadnjih podatkih bo na startu maratona danes v Gradišču 752 tekačev in tekačic, na startu pol maratona 2738 tekmovalcev in na startu netekmovalne Ba-visele 8000 nastopajočih, kar pomeni da so včeraj razdelili prav vse razpoložljive štartne številke netekmovalnega teka. Skratka, rekordna 20. izvedba. Zanimiv podatek je tudi ta, da prihaja kar 2000 tekačev iz krajev zunaj dežele Fur-lanije Julijske krajine. Kakšna pa naj bi bil letošnji tek s tekmovalnega vidika? Organizatorji so prepričani, da je letošnja izvedba zelo kakovostna. Če bodo vremenske razmere naklonjene, bo padel rekord maratona, ki znaša 2.10:48 in ga je Migidio Bourifa postavil že daljnega leta 2005. Med top run-nerji, ki so jih predstavili včeraj na Veli- KOŠARKA - Play-off deželne C-lige Dober začetek Breg je na prvi četrtfinalni tekmi zasluženo premagal Romans ma četrtfinala končnice proti Virtusu iz Padove. Potek tekme boste lahko sproti spremljali tudi preko našega spleta www.primorski.eu Andrea Cigliani (Breg) kroma Romans - Breg 65:73 (14:21, 32:34, 42:53) Breg: Schillani 2 (-, 1:3, 0:1), M. Grimaldi 17 (3:4, 4:11, 2:3), Semec 2 (0:2, 1:2, -), Cigliani 9 (5:6, 2:8, 0:2) Kos 14 (5:7, 3:5, 1:5), Gori 22 (-, 2:4, 6:8), A. Grimaldi 7 (1:2, 3:8, -). Zobec n.v., Crismani n.v., Strnad n.v., Mattiassich n.v. Trener: Kladnik. V prvi četrtfinalni tekmi končnice za napredovanje so košarkarji Brega zanesljivo zmagali na gostovanju v Ro-mansu. »Goriška ekipa nam očitno paše, saj smo jih v letošnji sezoni, v rednem delu, premagali obakrat,« je po tekmi povedal Bregov spremljevalec Walter Mocor. Kladnikovi varovanci so vodili od začetka do konca. Že v uvodnih minutah so prevzeli pobudo v svoje roke in v drugi četrtini so vodili tudi za 14 točk. Nato je Romans zmanjšal zaostanek, čeprav je Breg obdržal rahlo prednost 7 oziroma 8 točk vse do konca. »Na koncu smo uspešno izvedli serijo prostih metov. Tokrat bi pohvalil Andreo Ci-glianija, ki se je kljub lažji poškodbi boril kot lev. Igral je vseh 40 minut,« je še povedal Mocor. Omeniti moramo tudi uspešne mete za tri točke Gorija. 6:8 je odličen statistični podatek. Povratna tekma bo v soboto v Dolini. Ostali izid: Falconstar - Ubc 74:92. Jadran danes ob 18.00 tudi po www.primorski.eu Košarkarje Jadrana čaka danes na Opčinah (začetek ob 18. uri) prva tek- UNDER 14 MOŠKI Poraz Sokola v deželnem polfinalu Torre - Sokol 66:30 (17:8, 33:17, 46:25) Sokol: Ferfoglia 0, G. Terčon 13, Grasso, Santini 1, Fabi 2, Monet 2, Gherlani 8, Coslovich 0, Zavadlal 0, I. Terčon 4. Trener Lazarevski. Prvi dan troboja v Vajontu pri Pordenonu med ekipami, ki so v svoji pokrajinski fazi osvojile 2. mesto, je Sokol potegnil krajši konec proti ekipi Torre. Torre le ni toliko boljši kot kaže izid, žal pa so naši fantje v preveliki želji, da bi se izkazali, pogoreli, hkrati pa podlegli pritisku, saj je bila to njihova prva pomembnejša tekma na še sveži športni poti. Danes jih čaka še tekma proti ekipi L'arredopiu', ki je v prvi tekmi premagala Torre s petimi točkami prednosti. DEŽELNO PRVENSTVO UNDER19 Acegas Pallacanestro - Bor NLB 72:53 (15:10; 33:21; 46:33) Bor: Ferluga 6, Kocijančič 21, De Luisa 2, Gruden 1, Mandic, Vittori 2, Faiman 4, Ianche 9, Albanese 7, Milič 1. Borovemu moštvu v povratni tekmi ni uspelo prevladati nad sicer nekoliko mlajšimi sovrstniki tržaškega Ace-gas, ki nastopajo tudi v elitnem prvenstvu U17. Varovanci trenerja Faraglie so resnici na ljubo igrali okrnjeni, odsotna sta bila Buzzi in iz zdravstvenih razlogov Ghersevich, na dlani pa je, da so tokrat nekoliko zatajili nekateri drugi nosilci igre, ki običajno prispevajo znatno več. Mlada selekcija Boruta Sile se je tako lahko maščevala borovcem za poraz, ki ga je utrpela v prvem delu prvenstva, "plavim" pa ostane grenak priokus, zaradi nekoliko previsoke končne razlike v koših. kem Trgu, je namreč tudi Etijopec Daniel Abera Wedeja, ki ima kot najboljši čas 2.08:52. Za visoka mesta se bo potegoval tudi Slovenec Mitja Kosovelj (lani prvič v Trstu, sicer se je preizkusil v pol maratonu): »Upajmo, da ne bo vetrovno in da ne bo pretoplo. Glavni cilj je izboljšati osebni rekord. Če bom dosegel odmeven rezultat bom seveda še bolj zadovoljen.« Na startu maratona bo tudi simpatični češki duhovnik Pavel Čap, ki je blagoslovil vse prisotne na Velikem Trgu in priznal, da bo težko dosegel vidni rezultat, saj si je v teh dneh v Trstu privoščil marsikatero tržaško kulinarično dobroto in tudi kozarec terana. V ženski konkurenci pa velja za glavno favoritinjo, poleg Etijopike Halime Hussen Kayo, tudi Slovenka Mateja Koso-velj (Mitjina sestra), ki bo v Trstu nastopila drugič, sicer prvič v maratonu, saj je se je lani preizkusila v pol maratonu: »To je zame šele drugi maraton, tako da upam, da bo jutri zame pozitivna izkušnja.« Da so Slovenci iz leta v leto številčnejši, potrjuje tudi dejstvo, da sta glavna favorita pol maratona mladi Urban Jereb (letnik 93, državni pravk v krosu 2013) in pa Anton Kosmač. Oba se dobro počutita, proga se jima zdi enostavna, tako da če bodo tudi vremenski pogoji dobri, računata na dober čas, predvsem Kosmač, ki računa, da bo na Veliki Trg pritekel po nekaj manj kot 60 minutah. (RAS) Slovenski aduti Anton Kosmač, Urban Jereb, Mitja in Mateja Kosovelj kroma NOGOMET - Trofeja Rocco Koper rešuje evropsko čast Včeraj so odigrali četrtfinalna srečanja mednarodne Trofeje Rocco. Koper je s 4:2 premagal Atlas, Colo Colo je bil po streljanju enajstmetrovk s 6:5 boljši od Kashiwe, Chivas pa je z 2:1 premagal Cali. Po streljanju enajstmetrovk se je poslovil še zadnji italijanski predstavnik, Verona. Izgubili so proti Couritibi. Pol-finalne tekme bodo jutri. V Seveglianu se bosta ob 20. uri pomerili Koper in Guadalajara, v Tržiču pa bo ob 20.00 tekma med Colo Colom in Couritibo. Koper je edina evropska ekipa, ki se je uvrstila v polfinale. Finale bo v torek ob 20.00 v Gradišču. Turnir narodov se bo končal danes, ko bo ob 11. uri v Gradišču finale med Hrvaško (včeraj je z 2:1 premagala Zda) in Japonsko (z 1:0 so bili Japonci boljši od Mehike). Danes v Štandrežu srečanje in praznik »juventinov« Danes bo ob 15. uri v baru Tobacco Inn v Štandrežu srečanje »juventinov«. V baru je namreč sedež Juventus Cluba Pavel Nedved, ki letos praznuje drugo leto delovanja. Člani in nečlani se bodo lahko s prispevkom 15 evrov krepko pogostili ter prejeli v dar šal »stare dame«. V San Vitu al Tagliamento se je včeraj začelo deželno kotalkarsko prvenstvo v prostem programu za starejše kategorije. Na sporedu je bil kratki program, dolgi, po katerem bodo podelili kolajne, pa bo danes. V kategoriji članic je prvič tekmovala tudi tržaška Slovenka Martina Pecchiar (letnik 1993), predstavnica društva PAT. V konkurenci štirih tekmovalk je po »shortu« nekoliko nepričakovano druga. za vodilno Gabriello Amato. Za njo zaostaja le za točko. »Ponesrečil se mi je dvojni axel, sem pa zadovoljna z opravljenima trojnim toeloo-pom in trojnik salcowom v kombinaciji. Trdno računam, da bom jutri (danes, op.ur.) zanesljivo nadoknadila zaostanek,« je povedala dosedanja mladinska državna re-prezentatka (na sliki). V kategoriji jeunesse sta se odlično odrezali tekmovalki ŠD Polet. Metka Kuk je po »shortu« presenetljivo prva in to z veliko prednostjo, saj je bil njen nastop res odličen. Katerina Jazbec pa je tretja, med njima je še Valentina Doe (PAT). Nekdanja tekmovalka KŠD Vipava Katja Pahor, ki nastopa zdaj za Skating iz Gradišča, je šesta. Med mladinkami je Valentina Scamperle (Polet) pred današnjim dolgim programom na 4. mestu. AVTOMOBILIZEM - Boris Cotič iz Sovodenj tekmuje v Sloveniji Iz rešilca v reli Karavani avto-moto športov se je letos pridružil tudi Boris Cotič iz So-vodenj, ki z ekipo Lema racing iz Kamnika nastopa na slovenskem prvenstvu v paralelnem rally krossu (PRK). »Gre nasploh za prvo izkušnjo na tem področju. V bistvu me je navdušil prijatelj Leon Vodopivec, ki prav tako tekmuje v tem prvenstvu in me povabil, naj se še sam preizkusim v tem,« je pojasnil 33-letni Cotič, po poklicu voznik rešilca. Prvenstvo vključuje niz petih tekem v Sloveniji: vsak voznik gre skozi rešeto kvalifikacij, nato pa se vozniki pomerijo v dvobojih na izpadanje. Glede na čas kvalifikacij žirija vsakemu vozniku dodeli nasprotnika, s katerim se pomeri na 1,5 kilometra dolgi progi. V vsakem dvoboju prevozita voznika 3 kroge, šteje pa se najboljši čas. Najhitrejši nato napreduje vse do finala. Cotič je na prvi dirki na Vranskem med devetimi vozniki divizije 2 (do 2000 ccm) osvojil 4. mesto, prijatelj Vodopivec iz Šempetra pri Gorici, lanski slovenski prvak do 21 let, pa je bil najhitrejši. Oba voznika vozita dirkalni avto Renault Clio cup, prvenstvo pa ni monotipno. Po pravilniku imajo vsi dirkalniki kletko, gasilni aparat, posebne sedeže in posebne šesttočkovne pasove. Dirkalnega vozila vsekakor pripravi Cotiču ekipa Lema, ki na prizorišču vsake dirke pripelje avtomobil, svoje mehanik, gume in bencin: »Midva sva skratka samo pilota. Oba imava enak avto, vsak voznik lahko prila- godi le nekaj minimalnih nastavitev,« še razlaga Cotič. Prvič se je Goričan v rallyju preizkusil na testiranjih v Franciacorti pri Brescii in v Hockenheimring v Nemčiji, kjer so tekmovale tudi formule 1, že zdaj pa načrtuje, da bo dirkal vsaj še naslednje leto. 22 Nedelja, 5. maja 2013 ŠPORT / NAMIZNI TENIS - Igralke Krasa v končnici ženske ekipne A2-lige Častno slovo V Terniju premagale Sicilke, Castelgoffredo pa je bil pretrd oreh Nastop namiznoteniških igralk Krasa v končnici A2-lige za napredovanje se je končal že po prvem dnevu. Čeprav vodstvo ŠK Kra morebitnega napredovanja tudi letos ne bi bilo sprejelo, so se dekleta podala v Terni z namenom, da iztržijo čim več. V svoji skupini so najprej premagale sicilski Albatros Etnea, drugi nasprotnik, nekdanji večni tekmec Castelgoffredo, ki tako kot Kras ne nastopa več na najvišji ravni, pa je bil vendarle premočen in se je z dvema zmagama zasluženo uvrstil v današnji finale, v katerem bosta nastopila še Bagnolese in južnotirolski Eppan. Sicilski Albatros so krasovke premagale s 4:2. Igrale so zagrizeno in dokaj uspešno, posebno pohvalo pa zasluži najmlajša med njimi to je Claudia Micolaucich, ki je pri vodstvu Krasa s 3:2 dosegla odločilno točko proti 3. igralki nasprotnic. Drugače se je razpletlo proti Coccagliu, ki ima sicer zelo močno ekipo. Arisijeva (še vedno št. 3 v Italiji) je svetovna prvakinja med veterankami, Dumitracheva, Colantonijeva in naturalizirana Kitajka, šele 15-letna Le Thi Hong Loa,n pa so mladinske reprezentantke. Krasovke so se jim dobro upirale, končni 0:4 pa je zanje vsekakor prehuda kazen. Izida: Kras - Albatros Zafferana Etnea 4:2. Martina Mi-lič - Rampello 3:1 (10, -6, 4, 6), Katja Milič - Scilimpa 0:3 (4, 3, 8), Claudia Micolaucich - Bagina 1:3 (9, -8, 6, 6,). Katja Milič - Rampello 3:0 (7, 11, 13), Martina Milič - Bagina 1:3 (9, -8, 7, 5), Micolaucich - Scilimpa 3:0 (9, 3, 9). Kras - Castelgoffredo 0:4. Martina Milič - Cola-notni 0:3 (2, 10, 7), Katja Milič - Dumitrache 1:3 (7, 6, -9, 13), Irena Rustja - Arisi 0:3 (6, 2, 7), Katja Milič - Lei Thi 2:3 (8, 11, -8, -7, 8) ODBOJKA - Sloga Tabor Televita za slovo od B2-lige dosegla še eno prestižno zmago V Montebelluni pika na »i« Siretessile Montebelluna - Sloga Tabor Televita 1:3 (27:29, 25:22, 24:26, 22:25) Sloga Tabor Televita: Hlede 3, Jerončič 11, Kante 18, Ambrož Pe-terlin 10, Sirch 6, Stopar 22, Matevž Peterlin (libero), Cettolo, Privileggi. Trener Lucio Battisti Sloga Tabor Televita se z gostovanja vrača z novimi tremi točkami in je tako na najboljši način kronala letošnjo sezono, v kateri se je uvrstila na odlično šesto mesto. Naša ekipa je tokrat nastopila s spremenjeno postavo: poleg Davida Cettolo, ki si je v prejšnjem kolu poškodoval gleženj, ni mogel na igrišče niti Nicholas Privileggi, ki se je v petek poškodoval na delu in tako sta oba lahko soigralce lahko spremljala le s klopi. Kar se lestvice tiče, je bila tekma brez pomena: Montebelluna si je že zagotovila mesto v play offu, Slo-gaši pa so bili že pred tem srečanjem šesti, tako je šlo bolj za prestiž. V veliki in novi športni palači v občini Maser pri Montebelluni sta se včeraj srečali dve enakovredni ekipi, tako da je bila tekma nadvse izenačena in dolga, saj so 4 sete igrali kar 2 uri in 15 minut! Zanimivo je tudi to, da je v vseh setih zmagala ekipa, ki je bila vseskozi v zaostanku. Prvi set so Slo-gaši začeli res slabo: izredno povprečen sprejem je omogočil domačinom, da so takoj povedli s 7:2 in z visoko prednostjo vodili skoraj do konca (19:14). Naši igralci se niso predali, začeli so nižati zaostanek, v končnici pa so bili domačini že na pragu zmage, saj so vodili s 24:21. Slogi Tabor je uspel preobrat, povedli so s 25:24 in v razburljivem finišu ostali mirnejši. Drugi niz je bilo popolno nasprotje prvega, saj so imeli v tem Slo-gaši praktično že zmago v žepu, saj so vodili z 18:13. Montebelluna se jim je približala, Sloga Tabor je sicer vodila do 22.točke, ko jih je na kolena spravila dobra serija servisov domače ekipe. V tretjem in četrtem nizu so bili dalj časa v vodstvu igralci Monte-bellune, v zadnjem že z 18:14, a je Slo-gašem vedno uspelo obrniti izid v svojo korist. Trener Sloge Tabor Televita Lucio Battisti: »Te tri točke postavljajo piko na i naši zelo uspešni sezoni. Dosegli smo 45 točk, več zmag kot porazov, kar je v tem prvenstvu, v katerem smo se srečali z marsikatero skoraj profesionalno ekipo, res izreden dosežek, za katerega lahko le iskreno čestitam vsem svojim fantom!« Gregor Jerončič (arhivski posnetek) kroma Moška B2-liga Cordenons - Valsugana 3:1, Trentino - Gemona 3:0, Casalserugo - Prata 0:3, Loreggia -Argentario 1:3, Castelfranco - Trebaseleghe 1:3, Montebelluna - Sloga Tabor Televita 1:3, FerroAlluminio - Volley Treviso 0:3 Trebaseleghe 26 24 2 74:20 70 Prata 26 23 3 72:14 70 Montebelluna 26 20 6 67:27 59 Cordenons 26 20 6 62:29 59 Trentino 26 17 9 61:36 52 Sloga Tabor 26 14 12 56:44 45 Argentario 26 14 12 50:49 40 Castelfranco 26 12 14 46:51 36 Valsugana 26 12 14 44:49 35 Treviso 26 12 14 41:50 33 Loreggia 26 6 20 29:65 21 Casalserugo 26 6 20 28:61 19 Gemona 26 2 24 10:74 6 Ferroalluminio 26 0 26 7:78 1 TAKO ZDAJ Trebaseleghe je napredoval v B1 -ligo, Prata in Montebelluna igrata v play-offu, Casalserugo, Gemona in FerroAlluminio so izpadli v C-ligo Govolley, izpad s polemiko ŽENSKA C-LIGA CSI Tarcento - Zalet C 1:3 (25:21, 14:25, 16:25, 16:25) Zalet C: Babudri 15, Balzano 18, Crissani 3, Gridelli 15, Anja Grgič 5, Štoka 10, Cvelbar (libero) , Starec. Trener Edi Bosich Zaletovke so na najboljši način zaključile letošnje prvenstvo, saj so v Čenti osvojile vse tri točke, z njimi pa tudi ubranile drugo mesto v skupini za obstanek. Tekma se sicer ni začela najbolje, saj so bile naše igralke v precej podrejenem položaju, nič jim ni šlo od rok in domačinke so zasluženo osvojile prvi set. Od drugega dalje se je situacija povsem spremenila: Zaletovke so zaigrale kot prerojene, dobre so bile tako na mreži kot v polju, njihovo glavno orožje pa je bil izredno oster servis in učinkovit blok, kjer sta se odlikovali predvsem Vera Balzano in Ful-via Gridelli. Kot je razvidno že iz delnih izidov, so bili zadnji trije seti povsem enosmerni in zmaga naših deklet je več kot zaslužena. MOŠKA C-LIGA Za obstanek Volley club TS - Soča Val Zadružna banka Doberdob Sovodnje 3:0 (25:22, 25:23, 25:20) Soča Val ZBDS: Boschini 5, Braini 0, Brandolin 5, I. Černic 5, M. Černic 10, I. Devetak 2, Sfiligoi 7, Škerk (libero), Zoff 5. Trener Kustrin. Igralci združene ekipe Soča Val so prvenstvo končali s porazom, ki se mu bi bili lahko izognili, če bi igrali nekoliko bolj zbrano in učinkovito. Kljub poraz so obdržali 4. mesto, obstanek sicer že pred tem ni bil sporen. Tekma v Trstu je bila dokaj izenačena, resnici na ljubo pa so gostje stalno zasledovali nasprotnika. V vseh treh setih so se mu do 20. točke tudi približali, vendar so jih nato vsakič pokopale preštevilne napake. »Cilj smo dosegli, lahko pa bi bilo boljše,« je oceno sezone strnil trener Mauor Kustrin. Sloga Tabor - VBU 0:3 (10:25, 19:25, 22:25) Sloga Tabor: Antoni 6, Cettolo 1, Kante 1, Romano 5, Taučer 1, Zeqal 6, Rauber (libero), Fiorelli 0, Guštin 1, Milič 0, Sosič 5,Tren-to 2. Trener Ivan Peterlin Sloga Tabor se je od rednega dela prvenstva poslovila s porazom, ki je bil, po prikazani igri naših odbojkajv, povsem zaslužen. Slogaši so odigrali eno svojih letošnjih slabših tekem. V prvem setu Domači šport Danes Nedelja, 5. maja 2013 KOŠARKA DRŽAVNA DIVIZIJA C - 18.00 na Opčinah: Jadran Franco - Broetto Padova DEŽELNA C-LIGA - 18.30 v Roraigrandeju: Roraigrande - Bor Radenska UNDER 14 MOŠKI - 18.00 v Vajontu (PN): Sokol - zmagovalec Torre/L'arredopiu' (dodatne tekme za deželni finale) ODBOJKA UNDER 14 ŽENSKE - Sloga Dvigala Barich za 3. mesto NOGOMET D-LIGA - 15.00 v San Dona di Piave: SanDonaJesolo - Kras Repen PROMOCIJSKA LIGA - 16.30 v Standrežu: Juventina - Muggia; 16.30 v Križu: Vesna -Ponziana 1. AMATERSKA LIGA - 16.30 v Trebčah: Primorec - Sistiana; 16.30 v Sovodnjah: Sovodnje - Azzurra 2. AMATERSKA LIGA - 16.30 v Bazovici: Zarja -Aquileia; 16.30 v Dolini: Breg - Roianese; 16.30 na Proseku: Primorje - Romana NARASČAJNIKI - 10.30 v Skocjanu ob Soči: San Canzian - Juventina NAJMLAJŠI - 10.30 na Proseku: Kras - Montebello; 10.30 v Sovodnjah: Sovodnje - Pro Romans Medea; 10.30 v Podgori: Juventina - Staranzano NAMIZNI TENIS ŽENSKA A2-LIGA - 10.00 v Terniju: za prestop v A1 -ligo nastopa tudi Kras Jutri Ponedeljek, 6. maja 2013 ODBOJKA 1. ŽENSKA DIVIZIJA - 20.00 v Dolini: Zalet Alta Informatica - Altura www.primorski.eu1 □ Obvestila sploh niso prišli do izraza in so jih gostje praktično poservirali, ne da bi jim nudili nikakršnega odpora. Nekoliko bolje jim je šlo v drugem in tretjem nizu, v katerih so bili do sredine dokaj enakovredni gostom, žal pa so nato spet popustili in v bistvu sami pripomogli Vi-demčanom do zmage. Prvenstvo se bo za Slogo Tabor nadaljevalo že v soboto, ko bo na Opčinah odigrala prvo dodatno tekmo za obstanek, v kateri pa bo treba pokazati prav gotovo precej več. (INKA) ŽENSKA D-LIGA Govolley - Buja 0:3 (20:25, 19:25, 16:25) Govolley: Bressan 5, I. Černic, Mama 13, Paulin 1, S. Princi 5, Povsic 2, Valentinsig 2, Zavadlav 1, Panozzo 2, M. Devetak 0, Humar (libero). Trener Paola Ursic. Vodilna Buja je v Sovodnjah pokazala vse svoje znanje in ni igralkam Govolleyja prepustila niti drobtinic. Izkazala se je v vseh elementih, posebno pa na servisu in v polju. V prvih dveh setih so se jim naše igralke še kolikor toliko uspešno upirale, v tretjem setu pa so dokončno popustile. Spet so bile usodne napake. Sicer so igralke Govolleyja že pred tekmo vedele, da so (povsem nepričakovano) izpadle iz lige, saj je direktni tekmec PAV Udine dan prej premagal tržaški Rigutti. »Zelo čudno in nekorektno je, da so morale biti vse tekme zadnjega kroga istega dne in ob isti ur, le PAV Udine je lahko igral dan prej. Mislim, da se bomo pogovorili z vodstvom zveze. Naše igralke so v odločilni tekmi igrale brez motiva, drugače bi bilo, če bi vsi igrali istočasno. To bi lahko bil tudi razlog za razveljavitev izidov zadnjega kroga,« se je po tekmi utemeljeno pritoževal Andrej Vogrič. Fiumicello - Zalet D 3:2 (23:25, 25:9, 20:25, 25:10, 15:12) Zalet D: Rudes 6, Zavadlav 4, Kneipp 9, Klobas 4, Cassanelli 14, De Walderstein (L1), Bembi (L2), Škrl 0, Ghezzo 8, Kralj 0, Pao-li 0, Cabrelli 1, Valič 5. Trener: Maver. Odbojkarice Zaleta D so igrale zelo nihajoče. Prvi set so osvojile brez večjih težav, nato so v drugem popolnoma popustile na celotni črti in dosegle zgolj 9 točk. Podobno sta se zvrstila tretji in četrti set. Zaletovke so najprej igrale zbrano in na koncu slavile zmago, nato pa so znova dosegle le 10 točk. »Nekaj podobnega se nam še ni pripetilo. Sem zelo razočaran. Igrali smo premalo zagrizeno in pogrešal sem ekipni duh,« je bil jezen trener Martin Maver. Peti set je bil bolj izenačen, čeprav so ga zasluženo osvojile gostiteljice. TPK SIRENA in ZSŠDI organizirata, od 10. junija do 27. julija, začetniški tečaje Optimist, namenjene otrokom od 6. do 12. leta starosti. Informacije: v tajništvu pomorskega sedeža, Miramarski drevored 32, ob ponedeljkih od 9.00 do 12.00 ter ob sredah in petkih od 18.00 do 20.00; tel. 040422696, e-mail: info@tpkcntsirena.it; www.tpkcntsirena.it AŠD SK BRDINA organizira 9. junija enodnevni izlet v Gardaland. Vpisovanje je možno samo ob ponedeljkih v sedežu društva, Repentaborska ul. 38, do 27. maja, od 20. do 21. ure. Informacije: Vanja 335-5476663. AŠD BREG vabi na redni občni zbor, ki bo v torek, 28. maja, ob 21.00 uri v društvenih prostorih občinskega športnega centra Silvano Klabjan v Dolini. primorski_sport face book 4 ŠPORTEL O sponzorjih v času krize V prvi oddaji Športela v mesecu maju (jutri ob 18.00 na TV Ko-per-Capodistria) bodo v studiu spregovorili nekateri sponzorji, ki kljub hudi finančni krizi še vedno podpirajo šport Slovencev v Italiji. Prisotni bodo: podpredsednik Zadružne kraške banke Adriano Kovačič, predsednik upravnega odbora Zadružne banke Doberdob in Sovod-nje Dario Peric ter Marjan Terpin, direktor podjetja Terpin. Prispevki so tokrat namenjeni prvim nastopom-Jadrana in Brega v četrtfinbalui končnice košarkarske državne divt-zije C oziroma deželne C-lige. primorski_sport y fcuuifefcer PRIREDITVE, KRIŽANKA_Nedelja, 5. maja 2013 2 3 /— GLEDALIŠČE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče Gledališče Rossetti Dvorana Bartoli V torek, 7. maja. ob 21.00 / Lino Mar-razzo: »Chiamatemi Italo. Italo Svevo«. Režija: Lino Marrazzo, nastopajo: Sara Alzetta in Lorenzo Acquaviva. Ponovitvi v sredo, 8. maja, ob 21.00 in v četrtek, 9. maja, ob 21.00. GORICA Kulturni dom (Ul. Brass, 20) V četrtek, 9. maja ob 20.30»Johana Pa- dana a la descoverta de le Americhe« v glavni vlogi: Marina De Juli / Avtor: Dario Fo / Režija: Marina de Juli. V ponedeljek, 20. maja, ob 20.30 Večer čarovnije »Magi-Camente... Ride-re« / Nastopajo: Magicus, Duo Luis in Magico Cami. _SLOVENIJA_ SNG Veliki oder Jutri, 6. maja ob 19.00 Peter Handke: »Še vedno vihar«. / Ponovitve: od 7. do 10. ob 19.00 in v nedeljo, 11. maja ob 20.00. V ponedeljek, 13. maja ob 19.30 Bertolt Brecht: »Mati«. Mala drama V sredo, 8. maja ob 20.00 Ernst Lu-bitsch: »Ko sem bil mrtev«. MGL Veliki oder Jutri, 6. maja ob 19.30 Jeffrey Lane, David Yazbek: »Ženske na robu živčnega zloma« / Ponovitve: v torek, 7. in v četrtek, 9. maja ob 19.30. Mala dvorana Jutri, 6. maja, ob 20.00 William Shakespeare: »Ukročena trmoglavka«. V torek, 7. maja, ob 11.00 Jasen Boko: »Gledališka ura«. SLIKOVNA KRIŽANKA - GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi V petek, 10. maja, / Giacomo Puccini: »Tosca«; dirigent: Donato Renzet-ti; nastopajo: Alexia Voulgaridou,Ro-berto Frontali, Paolo Rumetz. Ponovitve: 11., 14., 17., 19. in 21. maja 2013. Gledališče Rossetti Dvorana Generali V petek, 10. maja ob 20.30 bo na sporedu musical »Priscilla kraljica puščave«, režija Simon Phillips, igrajo Simone Leonardi, Antonello Angiolillo, Mirko Ranu in Loredana Fadda ter drugih. Predstava je priredba nagrajenega filma Stephana Elliotta in Allana Scotta "The Adventures of Priscilla Queen of the Desert". V sredo, 12. junija, ob 21.00 / Pinkover: »The Wall Show«. Znana rock opera Rogerja Watersa v izvedbi tržaške skupine Pinkover. V petek, 14. junija, ob 21.00 nastopal bo slavni kitarist Steve Vai in Evolution Tempo Orchestra. _SLOVENIJA_ PORTOROŽ Amfiteater Avditorija Portorož V soboto, 11. maja, ob 21.00 10. Marinada: nastopa Zdravko Colic. V nedeljo, 15. maja, ob 19.00 nastopa Mladinski pihalni orkester Piran. Dirigent: Iztok Babnik. Prireditelji: KD Mladinski pihalni orkester Piran, ZKD Karol Pahor Piran, OI JSKD Piran. LJUBLJANA Cankarjev dom Gallusova dvorana V ponedeljek, 17. junija ob 20.00 Nastopajo Simfonični orkester RTV Slovenija in Siddharta. Slovenski književniki Kino Šiška V ponedeljek, 24. junija, ob 21:00 nastopala bo znana ameriška sludge metal skupina Down. Phil Anselmo, zloglasni ex-Pantera vokalist, s svojim allstar bendom Down (plus člani bendov Crowbar, Corrosion Of Conformity, EyeHateGod). RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. / Na ogled je razstava »Proces o Ri-žarni«, posvečena dogodkom iz leta 1976, ko se je proces odvijal, na velikih razstavnih panojih se vrstijo glavni akterji procesa, velik je poudarek na delu Albina Bubni-ča in Maria Magajne, katerega so skoraj vse fotografije. Na ogled je tudi fotografska razstava Giovannija de Martinisa : »Progetto Eutanasia: sterminare i disabi-li (Projekt evtanazija: pokončati invalide)«. Razstavi bosta na ogled do 2. junija. BOLJUNEC Dvorana občinskega gledališča Prešeren: do 6. maja, od 20.30 do 21.30, na pobudo SKD France Prešeren in Skupine 35-55 bo otvoritev razstave: »Mario Magajna - Fotograf svojega časa«. Izbor dvajsetih črno-belih foto-grafijiz obdobja 1945-54. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek, od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. REPEN Kraška hiša: Zadruga Naš Kras vabi na ogled fotografske razstave "Krkavče -Istria.Terra" Branka Lenarta. Postavitev bo na ogled do 18. maja ob urnikih odprtja Kraške hiše (nedelje in prazniki, 11-12.30 / 15-17) GORICA Kulturni dom (Ul. Brass 20): na ogled je razstava slikarja Edoarda Pirusela ob njegovi 70-letnici. Razstava bo odprta v Galeriji Kulturnega doma vse do 12. maja 2013 po sledečem urniku: od ponedeljka do petka: od 9.00 do 13.00 in od 16.00 do 18.00 ure, ter v večernih urah med raznimi kulturnimi prireditvami. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi: je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904. _SLOVENIJA_ IZOLA V muzeju Parenzana (Ul. Alme Vivo- de 2) je do konca maja odprta razstava o oblačilni kulturi v teh krajih v začetku 20. stoletja, na kateri razstavlja svoje lutkice tudi Danila Tuljak Bandi iz Doline. / Urnik: ob četrtkih, petkih in sobotah od 16.00 do 19.00, ob nedeljah od 10.00 do 12.00. LIPICA Muzej Lipicanca: z zgodbo o nastanku in lastnostih konja kot živalske vrste in tesni povezanosti s človekom, ki se kaže tudi skozi upodobitve konja v mitologiji in umetnosti od pra-davnine dalje. Osrednji del je namenjen predstavitvi zgodbe o ustanovitvi lipiške kobilarne, njenih vzponih in padcih skozi stoletno zgodovino do današnjih dni. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00, za najavljene sku- pine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). KROMBERK Grad Kromberk (muzej): muzej ponovno odprt, od ponedeljka do petka, med 8.00 in 19.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih med 13.00 in 19.00; informacije po tel. telefon: 0038653359811, www.goriskimuzej.si. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: na gradu Kromberk je na ogled razstava iz zbirke podarjenih del Vladimirja Maku-ca z naslovom »Risbe in kipi«; Sv. Gora -zaprta do nadaljnega zaradi popravila prostorov; Grad Dobrovo ob ponedeljkih zaprto, od torka do petka od 8.00 do 16.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13.00 do 17.00; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12.00 do 19.00, ob nedeljah pa od 10.00 do 19.00. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 003865-3359811). TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka, od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan, od 9.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan, od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI RADIO IN TV SPOREDOV 1 PRIMORSKI DNEVNIK, TVOJ DNEVNIK KUŽEK NEKDANJI BRAZILSKI NOGOMETAŠ RIMSKI CESAR AM. IGRALEC (RICHARD) OKUSNA MORSKA RIBA NAPLAČILO, PREDUJEM PRIPRAVA ZA BRISANJE JURIJ GAGARIN IT. PLAY - BOY (GIGI) NAJVIŠJA GORA NA SVETU NEKDANJI JUGOSLOV. DRŽAVNIK (JOSIP BROZ) NAŠA NOVIN. JAZBAR SL. PISATELJ (FRAN) OLGA ČEHOVA NAŠ PISEC GLASBENIH DEL (SAŠA) LOVSKI PES KOLUMBIJSKI PEVEC (ALEX, GUILLERMO) SLOVENSKI IGRALEC (MARKO) VELIKO FINSKO JEZERO NAŠA ESE-JISTKAIN PREVAJALKA TAVČAR Češki SKLADATELJ (KAREL) PORCELANKA EISENHO-WERJEV VZDEVEK BERI PRIMORSKI DNEVNIK SOZVOČJE TONOV, SOZVOK GRŠKA OPERNA PEVKA CALLAS PRITISK KOLOS, VELIKAN KOŽICA, MEMBRANA ZAKLJUČEK MOLITVE NAŠ KITARIST (MARKO) NAJVEČJA ARTERIJA PREBIVALEC ZVEZNE DRŽAVE ZDA ANTIČNO PREROČIŠČE DOLORES IBARRURI JEZERO V RUSIJI JAPONSKI DROBIŽ, TISOČI DELJENA GLAVNO MESTO SAUDSKE ARABIJE DAVEK V STARI AVSTRIJI JUŽNOAMERIŠKI INDIJANCI POROD (LAT.) DIADEMI, OGRLICE OBER PIJAČA ZA APERITIV MRZLOKRVNI VRETENČAR PAPEŽ WOJTYLA GIBANJE ZRAKA BELGIJSKA DRU2INA GLASBENIKOV Član BITLOV (RINGO) KOFI ANAN RUSKI OSEBNI AVTOMOBIL NAPOVED ČESA ALKALOID v Čaju TROJA KEM. ZNAK ZA TANTAL SPODNJI DEL PROSTORA REKA V NEMČIJI REKA NA POLJSKEM VOŠČILNICA FR. IGRA NA KARTE OUT BREZ SOGLASNIKA ŠKOTSKI PISATELJ (WALTER) NIKELJ EUROPEAN TOURIST ORGANIZATION NAŠA OBČINA NEKDANJA POLJUDNOZNANSTVENA REVIJA JAPONSKA UTEŽNA MERA AMINOKISLINA V BELJAKOVINAH AMERIŠKI PEVEC GARFUNKEL SLOVARČEK - ARTOT = belgijska družina glasbenikov • EDER = reka v Nemčiji • JIRAK = češki skladatelj • KAIROS = bog pravega trenutka • KIN = japonska utežna mera • RES = slov. literarni zgodovinar • SAN =reka na Poljskem 24 Nedelja, 5. maja 2013 VREME, ZANIMIVOSTI / I ä Sonce vzide ob 5.47 in zatone ¿g ob 20.17 □ Dolžina dneva 14.30 Luna vzide ob 3.22 in zatone ob 15.47 __ 1979 - Višjeležeče kraje v >Žn2 severni Sloveniji je po drugem obilnem sneženju v maju prekrivala debela snežna odeja. o Na Strojni na Koroške (940 m) so zjutraj izmerili < kar 62 cm, na Zgornjem Jezerskem (894 m). Na ' Kredarici (2514 m) je bilo snega kar 603 cm. Danes: ob 2.53 najnižje -45 cm, ob 8.47 najvišje 24 cm, ob 14.16 najnižje -33 cm, q ob 20.41 najvišje 54 cm. 2 Jutri: ob 3.22 najnižje -54 cm, ob 9.26 najvišje 28 cm, ob 14.48 najnižje -29 cm, ob 21.07 najvišje 55 cm. Morje je mirno, temperatura morja 18,2 stopinje C. -JO 500 m ..........23 1000 m ..........17 1500 m ..........11 2000 m ...........7 2500 m ........... 2 2864 m ...........0 UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah do 7 in v gorah 8. Slovenski načrt za vrtec nagrajen v Londonu LONDON - Slovenski arhitekturni načrt za vrtec Chameleon je zmagal na izboru za najboljše arhitekturne projekte World Architecture News (WAN) v Londonu. Izbran je bil izmed 150 projektov v kategoriji izobraževanja. Projekt je usmerjen v prihodnost in upošteva ekonomske omejitve, piše v obrazložitvi nagrade. Vrtec "Chameleon - flexible kindergarten" je delo slovenskih strokovnjakov za arhitekturo, gradbeništvo, energetiko in financiranje. Nastal je pred dobrim letom kot odgovor na zaostrene razmere na slovenskem gradbenem trgu, ko je direktor podjetja Slogradnje, ki ima v lasti blagovno znamko Chameleon, Mirko Požar (na sliki) združil različne strokovnjake, da bi pripravili projekt sodobnega in otrokom prijaznega vrtca. (STA) Hišo cvetja 33 let po Titovi smrti včeraj zasuli obiskovalci Jk -V Trst - Ul. Ginnastica 7 - Tel. 040/774242 Ul. Santorio 4 - Tel. 040/772770 BEOGRAD - Ob 33. obletnici smrti jugoslovanskega voditelja Josipa Broza Tita so njegov grob v Hiši cvetja na Dedinju v Beogradu včeraj obiskali številni ljudje iz vseh koncev nekdanje skupne države SFRJ. Največ naj bi jih bilo iz Slovenije in Makedonije, pa tudi iz BiH. Prva je cvetje na Titov grob že zjutraj položila njegova vdova Jovanka Broz. Kot na spletni strani poroča srbska radio-televizija RTS, so obiskovalci prišli dobro opremljeni - s priponkami s Titovo sliko, partizanskimi čepicami, s peterokrako zvezdo ter zastavami nekdanje SFRJ in Zveze komunistov Jugoslavije. (STA) ZDA - Leteti je mogoče tudi brez fosilnih goriv Uspešen začetek poti letala na sončno energijo PHOENIX - Prvo letalo s človeško posadko, ki lahko podnevi in ponoči leti samo s pomočjo sončne energije, je v noči na včeraj pristalo na mednarodnem letališču Sky Harbor v ameriški zvezni državi Arizona. S tem je uspešno opravilo prvo etapo poleta od zahodne do vzhodne obale ZDA. Let se je začel v Kaliforniji, prva etapa pa je trajala 18 ur. Letalo Solar Impulse pilotira švicarski pustolovec Bertrans Piccard. "Vesel sem, da sem tu in da sem pristal v Phoenixu," je dejal Piccard, ki je preletel jugozahod ZDA in do pristanka porabil le četrtino energije v bateriji. Letalo ima vitek trup in štiri električne motorje ter širok razpon kril. Letelo je s povprečno hitrostjo 50 kilometrov na uro, energijo pa je pridobilo s pomočjo 12.000 sončnih celic. Namen podviga je pokazati, kaj vse se lahko doseže brez fosilnih goriv. Med naslednjimi postojankami so predvideni še Dallas, Washington in New York. To pa ni edini letalski podvig v ZDA v zadnjih dnevih. Ameriško eksperimentalno letalo je namreč podrlo rekord za nadzvočni polet, so v petek sporočili iz ameriških zračnih sil. Letalo brez posadke x-51a Waverider je vzletelo v sredo in v dobrih šestih minutah preletelo razdaljo 426 kilometrov, kar je najdaljši nadzvočni polet doslej. (STA) Air India suspendirala pilota in stevardesi NEW DELHI - Indijski letalski prevoznik Air India je suspendiral pilota in dve stevardesi, potem ko so med letom po nesreči izklopili av-topilota. Po poročanju nekaterih indijskih medijev naj bi se sistem izklopil, medtem ko je pilot stevardesi spontano učil leteti. Po drugih navedbah naj bi pilot med letom spal in stevardesama zaupal letalo. Do incidenta je prišlo na airbusu z več kot 160 potniki na krovu, medtem ko je bil prejšnji mesec na poti iz New Delhija v Bangkok. (STA)