PREUČEVANJE DELAVSKE KULTURE V ČEŠKI (PRASKI) ETNOGRAFIJI
MAJA GODINA, JANJA ŽAGAR
V	češkoslovaški ctnografiji ne moremo govoriti o enotni usmeritvi, saj je usmeritev praške etnografije samo v določenih potezah enaka usmeritvi etnografije v Brnu ali Bratislavi.
Vidnejši poudarki v raziskovanju češke oziroma praške etnografije so v zadnjih desetletjih na naslednjih temah:
1.	preučevanje sodobnosti {kamor sodijo zlasti raziskave sodobnih čeških vasi po letu 1945)
2.	preučevanje etničnih procesov in malih etničnih skupin
3.	preučevanje delavstva oziroma delavske kulture
Vse te teme imajo (ob ostalih) tudi institucionalizirano formo — kot samostojni oddelki Inštituta za etnografijo in folkloristiko na Češkoslovaški akademiji znanosti v Pragi,
V	pričujočem članku se bomo nekoliko podrobneje zaustavili lc pri preučevanju delavske kulture. Le-ta ima v češki etnografiji tradicijo od petdesetih let dalje, ko so nastajale prve razprave o pomenu preučevanja delavstva. Tovrstne razprave so poudarjale dolgoletno tradicijo delavstva in njegov vpliv na podobo življenja celotnega češkega prebivalstva in njegovo nacionalno identiteto (že na prehodu iz 19. v 20. stoletje predstavlja industrijsko delavstvo kar polovico češkega prebivalstva). Zato je delavska kultura pojmovana danes med češkimi etnografi kot samostojna kultura.
V	tem času so izšla tudi prva dela, vezana na problematiko delavstva. Tako je leta 1956 izšla monografija o rudarski vasi Zakarovcih v Gelnicah, ki jo je pripravil avtorski kolektiv bratislavskega Narodopisnega inštituta.1 Istega leta je v okviru praškega inštituta izšlo skupno delo oziroma tematski zbornik več samostojnih študij o industrijskem območju Kladensko in o delavski folklori tega območja.2 Tretje delo obravnava življenje in kulturo ljudi v rudarskem revirju Rosicko — Oslavansko.s Do prve polovice sedemdesetih let je izšlo na problematiko delavske kulture še več samostojnih študij in člankov. Proučevanje delavske kulture je potekalo v dve smeri. Eno smer predstavlja raziskovanje delavstva posameznih industrijskih območij oziroma mestnih središč,1 druga smer pa je v obravnavi posameznih profesionalnih skupin — pri tem so bili najpodrobneje raziskani rudarji, tekstilni, poljedelski, steklarski delavci, opekarski, čevljarski in kovaški delavci,3
Leta 1973 se je začelo delo na skupni in sintetični raziskavi praških delavcev. Rezultat kolektivnega dela osmih avtorjev in številnih Zunanjih sodelavcev (zgodovinarjev, sociologov, pa tudi študentov etnografije, ki so sodelovali s svojimi diplomskimi nalogami) je bila 1981. leta izišla knjiga Stara delnicka Praha s podnaslovom Življenje 137
in kultura praških delavcev 1848—1939. Začetna poglavja so namenjena obravnavi formiranja delavstva v povezavi z razvojem in tipologijo proizvodnje. Sledijo poglavja posameznih avtorjev: Olga Skalnikova obravnava družabno življenje v Pragi, Jaroslav Marki pesem praškega delavstva, Jifina Svobodova in Vladimir Scheufler družino in družinsko življenje praškega delavstva, Jožef Vareka stanovanjsko kulturo, Jarmila S t'astmi hrano in prehranjevanje in Mirjam Moravcova oblačilno kulturo praškega delavstva. Zadnje poglavje je namenjeno prikazu načina življenja praškega delavstva v obdobju buržoazne republike.
Vzporedno z delom na tem projektu so bili objavljeni v reviji Cesky lid tudi številni članki, ki obravnavajo posamezne sestavine načina življenja češkega delavstva.
Potem, ko je izšla prva sinteza, so se češki etnografi lotili v začetku 80. let druge, bolj obsežne sintetične obravnave delavstva — Češko delavstvo. Raziskavo naj bi izdelali med leti 1983 in 1985, vendar Še vedno ni končana. Za razliko od Stare delnicke Prahe so jo zasnovali širše, vključevala naj bi namreč tudi profesionalne običaje, kulturo delavcev (v pomenu kulturne ustvarjalnosti) itd. V raziskavo bodo vključeni vsi industrijski delavci in rokodelski pomočniki z vso notranjo profesionalno in socialno razslojenostjo, še vedno pa obstajajo teoretične dileme v zvezi z definicijo delavstva kljub razpravam, ki so že bile organizirane na to temo (tudi na interdisciplinarni ravni).
Pri pripravljanju sinteze so si postavili naslednje temeljne cilje:fi
1.	raziskati zakonitosti načina življenja proletariata kot družbenega razreda
2.	poiskati specifične črte v življenju profesionalnih skupin in socialnih plasti delavstva
3,	odkriti vpliv regionalnih posebnosti na način življenja
4,	ugotoviti razmerja med češkim in nemškim delavstvom.
Za izpolnitev danih ciljev so bile možne tri (teoretične) rešitve: prvo možnost je ponujala monografska obdelava območja s takšno profesionalno in socialno strukturo delavstva, da bi bilo moč to posplošiti za celo Češko (taksnega reprezentančnega modela ni); druga možnost je bila v kolektivnem delu po enotnem idejnem konceptu, ka-kakršno je bilo prisotno tudi pri Stari delnicki Prahi, pri katerem pa se pojavi problem delovne sile. Tretja — izbrana — možnost je bila kombinacija tematsko oblikovane sinteze in monografskih temeljnih raziskav po metodi vzorca. Pri tem bi bili reprezentativni vzorci izbrani tako, da bi temeljna raziskava zajela vse glavne profesionalne skupine industrijskega delavstva, glavna industrijska območja in različne socialne plasti češkega delavstva.7 Sestavina njihovega kolektivnega dela je tudi sprotno preverjanje dela in koncepta sinteze na simpozijih oziroma seminarjih o posameznih vprašanjih in sestavinah načina življenja delavstva. Tako je bil leta 1981 organiziran seminar o delavstvu v lokalni skupnosti," leta 1986 pa seminarja o družbenem življenju delavstva" in o prehrani in oblačilni kulturi delavstva.10 Referati so bili kot gradivo objavljeni v okviru publikacije, ki jo izdaja Inštitut za etnografijo in folklori-138 stiko pod naslovom Zpravodaj.
v PRIHODNOST V NAPACN I SMERI PPOT1 VSEM
VABIJO «as

FOiti: \l\IS si I It
MliSfNO (iLhl)AUtt I UlUUJANHki)
Sf/iHlJ Cttil^
ICiKALI BOMO
D.imj % kameli) ¿mi
TO MORATE VIDETI

ÍOtñOKRATICNA'
ÛVEN5KA «
tVNOST i
moin im
PRAVKX
Glavnino in gonilno silo raziskovanja delavske kulture predstavljajo etnografi na Oddelku za proučevanje delavstva v okviru Inštituta za etnografijo in folkloristiko pri OSAV. Oddelek zaposluje pet oseb, vodja oddelka pa je Mir jam Moravcova, ki je obenem tudi najstarejša in je na oddelku edini predstavnik starejše generacije etnografov, ki je še aktivno sodelovala pri prvi sintezi Stara deelnicka Praha. Ker se je v sedemdesetih letih starejša generacija skoraj v celoti zamenjala z mlajšo, bo nova sinteza v glavnem plod dela mlajših etnografov, ki pri prvem projektu še niso sodelovali. Značilnost njihovega dela je na eni strani kolektivnost, na drugi strani pa je potrebno omeniti urejenost dokumentacije, ki jo vodi Oddelek za proučevanje delavstva za svoje raziskovalno področje posebej. Pri tem vodijo štiri vrste dokumentacije:
1.	fotodokumentacija, kjer so fotografije uvrščene po časovnem, krajevnem in tematskem kriteriju,
2.	arhiv terenskih zapiskov in bibliografija domače literature (glede na posamezne teme in raziskave, npr. Stara delnicka Praha),
3.	arhiv izpiskov iz beletristike in memoarov,
4.	centralni arhiv že zaključenih (publiciranih) raziskav — tekst in delovno gradivo (izpiski, karte, sheme .,.).
Vsak delavec z Oddelka pokriva svoje delovno področje (arhitekturo in stanovanjsko kulturo, družino, obleko, hrano, običaje). Nekateri se ukvarjajo s proučevanjem delavcev v malih mestih, drugi z delavci v velikih mestih ali na vasi, pri čemer je prisotna tudi poklicna sestava delavstva — raziskave delavcev ene profesionalne skupine. Inštitut za etnografijo in folkloristiko izdaja publikacijo Zpravodaj (= obveščevalec, poročevalec), ki prinaša gradivo s simpozijev, pa tudi monografska dela ipd. Prav tako izdaja Inštitut tudi zbirko Narodopisna knjižnice, znotraj katere je za temo delavske kulture specializirana zbirka Etnografije delnietva. Dvanajst zvezkov omenjene zbirke, kolikor jih je do sedaj izšlo, je prineslo številne drobne študije ali gradivo na temo delavske kulture, posamezna številka pa je lahko namenjena tudi le eni samostojni študiji.
opombl
' Samčka (ledina Zakarovee. Bratislava, 1356. KI atensko. Život a kultura lidu v pri'imyslov6 oblasti. Praha, 195(S.
Karel FOJTIK-Oldfich SlttOVATKA: Rosicko — Osiavansko. Život a kultura Udu v karnenouhoinčm reviru. Praha. 1961.
J. PATERA: Společenskv i.ivot v obel nrandvsek od BO. let 19. fitoieti do konce r. 1338. CL«/I9.ifi. s. 135-153.
o. SKALNIKOVA: PHspčvek ku studiu deinlckč£o obydlI na Kladensku. Ceskosloven-ska etnografie 2/1951, s. 319—331.
V. tumova: Fražskč nuuzovč kolcmie. Nirodoplsni knižnicc 6, Praha, 1971. V. SCHEUFt.ER: Nusle. Od sLfidourki* vesnice k velkomestskčmu sfdlišti. CL 53/1971, s. 193—2IH.
A, KOBEK; Společensky a rodinny život pražBkfCJl dfilnllifl v prvni polov L ri C devater. iiii1" siok'ti' Etnografie delnietva 4. Praha. 1975. > , AIjNIK(JVA: Spolefienskč vztahy v pražskč d i 1 ni c ki itvrtl na rozhrani 19, a 30. r	KtriORi-afie deiniclva 1, Praha, 1971, s. 92—IGO.
s r'ASTNA: Praiekg džlntcke potravni spolkv ve d ruti ti polovin6 19. Stoleti. Etno- i nn grafie dOlnictva 6, Praha, 197«, s. 4—77.	J. OU
J, VAftEKA: Speciiicki rysy zpilsobu bjrdlenl pražskčho dčlnictva od konce 19. stoleti do 30. let 10. stoletf. Etnografie dčlnictva 9, Prana, 1978. s. 125—hi.
J. ST'ASTNA: Stravovaiu pražskčho dilnictva a chudlny ve druhž polovirtfi 19. stoleti a na počitku £0. stoleti, Cl {¡4/1977, s—22.
M. MORAVCOVA: Orle v v dčlniekč spole čnostl starych IloleSovlc. Etnografie dilnictva 2, Prana, 1974, s. 32—107.
M. MORAVCOVA: Vliv viinoSnich oSacovacich akci na oblečeni d£lnickycn dčti v Praze v d runi polovinč lil stoleti. Etnografie dčlnictva 6, Praha, 1575. a. 153—260 in druga dela. Več o tem v članku M, Moravcove pod opombo 1 J. Sl^ASTNA: Kodinny život lejttilnleh dflnikfl na Ostecko Orlicku od konec 19. stoleti do ob do bi l, republiky, Dipl, nal. na FF UK. Prana. 1958.
J, STASTNA: Zmčiiy ve zpiisobu života tkalci na Ndchodsku v procesu industrializace. Narodopisni knižnice 2, Praha, 1970.
J. VAREKA: Hornickd kolon te v Oseku ti Duchova. CL 61/197-1. s. 197—204. V. KLEVETOVA: 100 let Sklfirny v Podčbradeeh. PodSbrady, 197B.
M. o. RUZICKA: K etnograflckč problematice zpiisobu ižvota a prdce dilnlkil v lomecn
na Smichovi*- a Zbraslavi v 19. a 20. stoleti. Dipl. nal. na FF UK, Praha, 1965.
J, M. TULEC: Narodopisna monografie severočeski sklaiskt obee na byvaiem česko-
nčmeckčm ]azykov6m rozmezi, Doktor, diser. na FF UK, Prana. 1952.
L. ANDREJEVOVA: prispevek k VyVOjl obuvnictvf na SkuteCsku. Dipl. nal, na FF UK,
Praha, 1977.
In drugega dela. Več 0 tem v Članku M. Moravcove pod opombo 6, ■ M. MORAVCOVA: Ccskč dilnletvo. projekt zakladnlho etnografickeho vy2kumu, kon-
cepce a ideovč v^chodiska synt£zy. CL (15/1 SIR, s. 133. ; n. d., s. 133—134. " CL 60/1982, St. 3, s. 179—180. * CL 74/1987, St. 3, s, 171—172. CL 71/1987. St. 2, 111—112.
Maja Goclina. Janja Zagar
THE STUDY OF WORKING-CLASS CULTURE WITHIN THE FRAMEWORK OF CZECHOSLOVAKIA« ETHNOGRAPHY
One cannot speak of a unique trend In czechoslowakian ethnography. In the last decades, the ethnography of Czechoslovakia (i. c. the Prague school) has foeussed on the following themes: (l) the study of contemporary' life, (2) the investigation of ethnic processes and ethnic groups, and (3) the examination of the working classes. Research into the workers7 culture has been carried on since the 195D>s. The studies published so far underline the long tradition of the working classes and their impact on national identity. The majority of research work is currently realized by the ethnographers of the Department for Working-class studies within the Institute for Ethnography and Folklore of the Czcehoslowakian Academy of Sciences. This group of scholars, headed by Mirjam Moraveova, has a reputation for its team work and precise documentation.
in the early 1980's, the group undertook a synthetical study of Czeehoslowaklan working-class and chose for this purpose a combination of thematic synthesis and monographic research by sample method. The research is supposed to cover every major group of industrial labour, the main industrial regions and various social strata of Chechoslovakian working-class.
The Institute publishes a series called the Ethnographic Library, which includes the Ethnography of the Working-class, a specialist scries on the workers' culture.