PoSbifoa plačam v gofirvfaL"^
Leto XI., št. 150
Ljubljana, sreda 2. Julija 1930
.Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Ineeratni oddelek: Ljubljana, Prešer.
nova ulica 4. — Telefon št. 2492, Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13. — Telefon št 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica
št. 2. — Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljub« ljana št 11.842; Praha čislo 78.180; Wien št. 105.241.
Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon št 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Te«
lefon it 2440 (ponoči 2582). Celje: Kocenova uL 3- Telefon št 190.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
PRAVILNIK O PROMETNEM
POMOŽNEM OSOBJU
pričenša z dnem, ko stopi uslužbenec v službo. V pokojninski fond se stekajo vpisnine, članarina, prispevki prometnega ministrstva, izredni prispevki državni* prometnih ustanov, razni drugi dohodki in darila. Članarina znaša za kvalificirano pomožno osebje 70 Din, za polk valif icira.no 50, za nastavljene fizične delavce 40 Din mesečno. Vpisnina znaša enomesečno članarino.
Pravico do pokojnine dobi vsak član po dvanajstih efektivnih letih članstva v fondu. V službi onesposobljenim se prišteje k že vptečandm letom še 10 let, če pa dotičnik še ni bili dve leti član pokojninskega fonda, pa 12 iet. Na podlagi teh iet se nato določi pokojnina in renta v primeru, da ima dotičnik pravico tudi do rente. Pokojnima znaša po 12 letih članstva za kvalificirane delavce letno 6000 (mesečno 500), za poMcva-lificirane letno 4320 (mesečno 360) in za nastavljene fizične delavce letno 3420 (mesečno 285 Din). Za vsako vplačano leto članstva po dvanajstih letih se pen-zJja poveča za 6.5 odsi, tako da se pri nadaljnjih 24 letih članstva penizšiska osnova poveča za 156 odst, s čimer je dosežena najvišja peniziaa.
Po 6 letnem članstvu ima pravico do pokojnine tmdii rodibina. Za osnovo rodbinske peruzAje siuži osnova osebne pen-zije člana. Rodbinska perazija pripada ženi in zakonski deci ter znaša za eno osebno 50, za dve osebi 65, za tri osebe 75 in za štiri osebe 85 odst. osebne pertziije člana, ki bi jo imel na dan smrti. Oče in mati se računata za eno osebo. Žena izgubi pravico do perazaje* če se zopet ornoži, če sprejme tuje državljanstvo ali če živi stalno v inozemstvu. Otroci imajo pravico do penzfo-sikih prejemkov do 16. lete starosti, če študirajo, pa dO dovršenega 18. leta. Ce se defcle pred tem časom poroči, tegiuibi pravico do penzije. Vdova ima v primeru ponovne možitve pravico do odpravnine v iznosu enoletne penzije.
Rok za Izvedbo pravilnika
Prehodne odredbe določajo, da se mora vse pomožno prometno osobje razvrstiti po določbah tega pravilnika v roku šestih mesecev, to je do 1. jamarja 1931. Pisarniško osobje obdrži svoje dosedanje prejemke, dočim se ostalemu osobtoi, na katerega se nanaša ta pravilnik, urede mezde in pristojbine po določbah tega pravilnika.
Skupščina glavne protialkofiolne organizacije
Ureditev odhosajev ' med Irakom in Anglijo
Bagdad, 1. julija, s. V oficijoznem ko» munikeju objavljajo v velikih obrisih na« črt nove pogodbe med Anglijo in Irakom, ki bo stopil v veljavo po sprejetju Iraka v Društvo narodov, in ki bi veljala 25 let. Pogodba predvideva priznanje popolne ne» odvisnosti Iraka, njegovo popolno neod« visnost v vprašanjih notranje varnosti in obrambe proti tujim napadom in končno od strani Velike Britanije priznanje avto« matičnega poteka njenih obveznosti kot mamdatarice po sprejemu Iraka v Društvo narodov.
Eksplozija romanskega parnika na Dunavu
Budimpešta, 1. julija, s. Kakor javljajo iz Novega Sada se je davi pri Titlu v bli< žini Surauka na Dunavu dogodila na ru« munskem bencinskem parnrku »Angelo Fa* Ioni« velika eksplozija, katere žrtev je po« stala očividno vsa posadka broječa 7 mož, ki je brez sledu izginila. Do popoldne ni mogel noben parnik voziti mimo tega me» sta. Šele kasneje so pijonirji odstranili ostanke ladje, vendar pa so morali par« niki voziti na tem mestu z največjo pre« (vidnostjo. Vzrok eksplozije še ni znan.
Marinkovič o aktualnih problemih
Pomembne izjave našega zunanjega ministra v Bukarešti — Cilj in svrha Male antante sta ohranitev in konsolidacija miru — Konferenca z romunskimi državniki
Bukarešta, 1. ju<lija, s. Včeraj se je v zunanjem ministrstvu vršil na čast ju-
goslovenskega zunanjega ministra dr. Marinkoviča banket, prirejen od romunske vlade. Zunanji minister Miro-n-escu je v imenu rumunske vlade in romunskega naroda pozdravil dr. Ma-rnkoviča kot zastopnika iugosk)venskega naroda. Mironescu je poudarjal io:alno in smotreno dedovanje dr. Marinkoviča pri zasledovanju skupnih interesov obeh držav in pri tem podčrtal tudi iskreno sodelovanje češkoslovaškega zunanjega ministra dr. Beneša. Ideja mirnu je ne le podlaga zveze med Jugoslavijo in Rumunijot temveč tudi podlaga skupne zveze s Češkoslovaško. C J'j tem zvezam je ohranitev in konso-Mdacilia miru. Mi-r bo zagotovljen, ko bo doseženo iskreno zbližanje med narodi, rušenje mirovnih pogodb pa bi moglo dovesti do nove svetovne katastrofe. Mironescu je zaključil z zdravico kraliju Aleksandru in Jugoslaviji.
Zunanji minister dir. Marinkovič je v svojem odgovoru poudarjal, da z vnemo sodeluje pri naporih za ohranitev solidarnosti med državami Male antante tako po volji jug oslove nske ga kralja, kakor tudi iz lastnega iskrenega pre-pričanlja. Ohranitev miru na podlagi mirovnih pogodb odigovarja splošnemu duhu v novem mednarodnem življenju.
Dr. Marinkovič je nato govoril o gospodarskih problemih ter je izjavil, da je treba iskati na tem polju novih metod in nova pota. Mala antanta se ne sme obotavljati, da prevzame Lmcija-tivo. V imenu svoje vlade izjavlja, da je pripravljen storiti vse, da se to doseže. Pri tem računa na posebno sodelovanje zunanjega ministra Mirone-sca. Napil je kralju Karolu, rumuinskeimu kraljevskemu domu in vladi ter procvi-tu Rum unije in romunskega naroda.
Bukarešta, 1. julija p. Jugoslovenski zunanji minister dr. Marinkovič je danes opoldne sprejel na jugoslovenskem poslaništvu novinarje ter jim po kratki uvodni izjavi odgovarjal na razna stavljena vprašanja. V svoji izjavi je naglašal, da si je Mala antanta v mednarodnem političnem svetu ustvarila zelo dobro pozicijo in da je s statutom, ki je bil sprejet na konferenci v Štrb-skern Plesu, zasigurala in uredila to pomembno mednarodno organizacijo. Sta-stut določa, da se vrše vsako leto ob-ligatne konference Male antante, razen tega pa pred vsakokratnim zasedanjem
Društva narodov sestanki zunanjih ministrov v Ženevi. Na konferenci v Štrb-skem Plesu se ni razpravljalo, samo o vprašanjih, ki so bila nažnačena v ofi-cielnem komunikeju, marveč o vseh vprašanjih, ki prihajajo glede na mednarodno politično situacijo v poštev, tako tudi o vprašanjih, ki trenutno nimajo nikakega izgleda na uspeh. V vseh teh vprašanjih je prišlo do popolnega soglasja. Najobširneje se je razpravljalo o gospodarskih vprašanjih, ki so že sama po sebi najvažnejša. V inozemstvu se je ponekod to pogrešno tolmačilo in govorilo o nekakem bloku, dočim gre v resnici le za tesnejše sodelovanje Male antante na gospodarskem polju.
Govoreč o splošnem položaju v Evropi je dr. Marinkovič naglasi!, da je neobhodno potrebno, dia se ustvari gospodarska zajednica vseh evropskih držav. Le Rusija zaradi svojega velikanskega obsega ne prihaja v poštev, ker bi v primeru z njo bila Evropa samo regionalni blok.
Na vprašanje novinarjev, ali bo prišlo do pakta med balkanskimi državami, „je dr. Marinkovič izjavil, da je tak pakt potreben, toda poprej je pogrebno, da se balkanske države med seboi sporazumejo. Predhodno je potretea diplomatska akcija, da pripravi politični in gospodarski teren za tak pakt.
Bukarešta. 1. julija AA. Sestanek med predsednikom rumunske vlade in jugoslovenskim ministrom za zunanje zadeve je trajal eno uro. Sestanku ie prisostvoval tudi zunanji minister Mironescu.
Danes je jugoslovenski zunanji minister dr. Marinkovič položil venec na grob rumunskega Neznanega junaka, nocoj pa je priredil dr. Marinkoviču na čast svečano večerjo in nato veliko recepcijo romunski zunanji minister.
Zaprisega rumunskih letalskih oficirjev
Bukarešta, 1. julija, p. Jugoslovenski zunanji minister dr Marinkovič je danes dopoldne ob 10.30 prisostvoval zaprisegi rumunskih letalskih oficirjev na bukareškem letališčH. Po zaprisegi je imel kralj Karol na oficirje nagovor, ki je izzval v vseh diplomatskih -krogih veliko senzacijo. V svojem govoru je naglašal, da se rumunski oficirji v bodoče ne smejo vzgajati samo za vojaško službo in v strogo vojaškem duhu, marveč kot pravi rumunski državljani, ker je to v interesu pravega miru in splošnega bratstva.
Kongres ruske komunistične stranke
V Moskvi zboruje kongres komunistične stranke sovjetske Unije. Pričel se je te dni z nekoliko zakasnitve. Preložitev se je smatrala kot znamenje, .da sii Stailin ni s guren brezpogojne pokorščine strankinih pristašev in da si je za to z odlogom zasigural izbiro udeležencev po zanesljivosti.
Strankin zbor je vedno važna zadeva. še prav posebno pa v državi, kakor je sovjetska Rusija, kjer temelji ves državni sistem na eni stranki, in to na stranki, ki ima popoln monopol političnega uveljavljanja. Strankin zbor 'je tedaj tu oni forum, na katerem se odloča vse, kar je merodajno za celotno državno življenje. Od njega bi bilo pričakovat1, da pokaže točno notranjo situacijo v stranki, razpoloženje med strankinimi pristaši ter stare in nove politične iidieje, ki obvladujejo duhove.
Seveda je vprašanje, če se bo vse to zares pokazalo na moskovskem komunističnem kongresu. Po dosedanjih izkušnjah je prav malo verjetno, saj se v sovjetski Rusiji jako slabo obnese opozicija. Treba je že precej junaštva, da se kritika povzpne do tolike borbenosti, da jo je mogoče zabeležiti tudi na zunaj.
Komentarji svetovnega časopisja so zadnje meseoe registrirali celo vrsto incidentov iz območja strankarskih sporov v boljševiški stranki. Toda dokazov za te vesti niso prinesli in nemogoče je presojati, kje je ptri njih meja med resnico in fantazijo. Da so si Stalin, Rykov in Vorošilov nasprotniki, to je znano in gotovo; toda kakšne forme je že zavzelo nasprotstvo med nijimi, to pa je mnogo bolj neznano. Da se to očitneje pokaže na kongresu, 'je mogoče, vendar pa malo verjetno. Zakaj zgodovina boljševiške opozicije kaže poglavja. ki ne pripuščajo dvoma .o. usodi opoz cijonailnega nastopanja tudi v bodoče.
Vse to je treba imeti pred očmi, kadar se motri potek take prireditve, kakor je 16. komgres boijseviške stranke. Saj o tem ni prav nilkakega dvoma, da je v Rusiji snovi za nezadovoljstvo in kritiko res ogromno. Program petletne gospodarske obnove se izvršuje z dvomljivimi uspehi, kakor je to zlasti jasno pokazala kriza kolektiviziramja vasi; površina posejane zemlje ni dosegla projektirane množine, stanje živinoreje je pokazalo kritične pojave. Delavstvo v mestih mora s silnimi žrtvami sodelovati na petletki; prehrana v mestih ter industrijskih kra.'ih se bori z velikimi težav mi in karte na ra zna žrvife so za vsakogar neprijetnost. Da
take kritične težave zares obstojajo, o tem imamo že toliko objektivnih vesti, da o mjih eksistenci ni mogoče dvomiti.
Kljub vsemu temu se pa desničarska opozicija, ki je svojčas nastopala zoper petletno obnovo, ne giblje nič kaj živahno. Sicer se more in mora marsikaj zamolčati v sovjetski Uniji, ali vsega vendarle ne. Zdi se tedaj, da opozicija smatra, -da' njen čas še m prišel in da je Stalin še vedno premočan. Podoba je zato, da bo 16. kongres ruske komunistične stranke minili brez senzacij in da bo Stalinov režim tudi na njen še popolnoma obvladal situacijo.
Tropična vročina v Sibiriji
Moskva, 1." julija, g. Poročila iz Sibirije so od dne do dne bolj vznemirljiva. Po vsej Sibiriji je nastopil vročinski val, zla« sti na ozemlju med Oboim in Jenisejem. Povprečna temperatura znaša 45 do 55 stopinj Celzija.
Ob Transsibirski železnici med Tom« skom in Krasnojarskom so nastali ogrom« ni gozdni požari, ki so se razširili vzdolž železniške proge proti vzhodu na daljavo več sto kilometrov. Železniška proga je na nekaterih krajih popolnoma v plamenu. Požari so zajeli tudi več naselbin v pra« gozdih ter jih popolnoma uničili.
V bližini Berjulska so zaradi neviht na« stali veliki požari, ki resno ogražajo meštp.
V	sibirski tajgi divjajo že več tednov Ve« liki gozdni požari. Potrjujejo se vesti, da je več sto oseb zgorelo.
Krvavi spopadi v Sevilli
Madrid, 1. julija, g. Generalna stavka v Sevilli se je sedaj razširila tudi na Bilbao.
V	novi zgradbi sta eksplodirali dve bom* bi, ki sta poslopje popolnoma uničili. Ko so stavkujoči delavci skušali ustaliti cest« ni promet, je prišlo do streljanja med po« licijo in demonstranti. Več demonstrantov je bilo ranjenih. Policija- je aretirala mno< go oseb.
Ostavka finske vlade
Helsingfors, 1. julija, s. Več listov poro« ča, da bo vlada v teku današnjega dne po« dala ostavko. V vseh večjih obratih so bi« le danes razdeljene proklamacije komuni« stov, v katerih pozivajo ti delavstvo k de« monstracijam. Prpklamacija kliče . delav« stvo naj protestira »proti fašizmu in proti zatiranju delavstva«.
Zaupnica Tardieuju
Pariz, 1. julija, s. Po dolgi nočni seji sta zbornici odobrili na junij odpadajočo vsoto dodatnih kreditov k proračunu, in sicer zbornica s 465:123, senat pa z 265:17 glasovom. Med sejo je bila izglasovana ministrskemu predsedniku Tardieuju z 265:234 glasovom zaupnica, ko je nastopil proti členu glede podpor vonjih žrtev, ki bi povzročil 165 milijonov frankov novih izdatkov.
20.000 novih stanovanj v Parizu
Pariz. 1. julija AA. Seinski prefekt Re-nard je izjavil, da bodo v Parizu sezidali 20.000 novih stanovanj, ki bodo imela ze »• nizko najemnino.
Objava zakona o zemljiških knjigah
Beograd, 1. julija, p. Današnje »Službe« ne Novine« objavljajo zakon o zemljiških knjigah. Po določbah tega zakona sestav« ljajo zemljiško knjigo glavna knjiga in zbirka dokumentov. Glavna knjiga tvori zemljiškoknjižne vložke ter služi za vpis zemljeknjižnih teles in vseh izprememb za presojo stvarnih pravic, ki se nanašajo na zemljiškoknjižno posest in na izpremembo teh pravic. Z ozirom na posamezne prav« na področja določa zakon, da stopi novi zakon v onih pokrajinah, kjer doslej še ni bilo zemljiških knjig, to je v področju ape« lacijskega sodišča v Beogradu in Skopljj velikega sodišča v Podgorici in vrhovnega sodišča v Sarajevu takoj, v ostalih pokra« jinah pa po preteku šestih mesecev po ob« javi tega zakona, to je 1. januarja 1931, Do tedaj se morajo sedanje zemljiške knji« ge prilagoditi predpisom novega zakona
Predsednik Udržal v Dalmaciji
Dubrovnik, 1. julija AA. Snoči je prispel v slovito kopališče Kupari predsednik češkoslovaške vlade dr. Udržal s hčerko in zetom. G. Udržal ostane v Kupariju nekaj časa na oddihu; v Kupari je prispel z avtomobilom preko Sarajeva, Mostaria in Dubrovnika.
/	.	... r
Otvoritev zračnega prometa na progi Praga - Sušak
Zagreb, 1. julija č. Danes popoldne ie. bil na svečan način otvorjen redni zračni promet na progi Zagreb-Sušak in Zagreb-Pra-ga. Ob 3.35 je prispelo iz Prage veliko potniško letalo »Ford« s tremi motorji s skupno 1200 KS. V letalu je prostora za 14 potnikov. Iz Zagreba na Sušak bo oskrbovalo promet, novo letalo »Potez«, ki je bilo danes po prihodu praškega letala blagoslovljeno in je nate takoj odletelo proti Sušaku. Prispelo je na letališče Drobničko polje ob 5.15. Kljub veliki oddaljenosti od Sušaka se ie zbralo na let^Hcru nad 5 tisoč ljudi, ki so prv;o letalo navdušeno pozdravljali. Jutri zjutraj ob 9. poleti prvo letalo iz Zagreba v Prago.
Prepovedana knjiga
Beograd, 1. julija. AA. Z odlokom notranjega ministrstva je prepovedano razširjanje knjige »Der Justizmord«, ki je izšla v nemškem jeziku v Berlinu. Knjigo je napisal dr. M, Bogičevič, založila pa založba »Suddeutsche Monatshefte«.
Premestitve v železniški službi
Beograd, 1. julija, p. Po službeni potrebi sta premeščena Jakob Aladar od splošnega oddelka železniške direkcije v Subotici k železniški direkciji v Ljubljani, in Karel Rudel od železniške direkcije v Ljubljani k železniški direkciji v Subotici.
Tudi Viljem bi se rad vrnil
Newyork, 1. julija, d. Ameriški zgodovinar Bigelow, ki je nedavno obiskal bivšega nemškega cesarja Viljema II. v njegovem gradu Doornu, je izjavil novinarjem, da mu je izrazil ta željo, *da tai se sestavilo mednarodno sodišče, ki bi ugotovilo, da li je on resnično odgovoren za izbruh svetovne vojne. Končno je naglasil Viljem II., da bi bil kljub svoji starosti vsak hip pripravljen povrniti se v Nemčijo, če bi ga nemški narod ponovno poklical na prestol.
Po umoru italijanskega častnika v Albaniji
Bari, L julija. AA. Semkaj je bilo pre« peljano truplo poročnika ženijskih čet Che« stia, ki je bil umorjen v Albaniji. Truplo so prepeljali v Kim.
Tirana, 1. julija. AA. Posebno odposlan« stvo vlade se je oglasilo na italijanskem poslaništvu, kjer je obžalovalo uboj, ki mu je postal žrtev italijanski porčonik Chesti. Odposlanstvo je zatrjevalo, da ves alban« ski narod obsoja zločin in da je to dejanje v nasprotju s plemenitimi tradicijami in gostoljubnostjo Albancev.
Predsednik Brazilije obiskal London
London, 1. julija. AA. Nocoj prispe v London brazilski predsednik dr. Julio Pre« stes, ki bo gost angleške vlade. Sprejel ga bo v imenu angleškega kralja waleški princ.	. • ....
»Times« naštevajo v današnjem uvodni« ku politične uspehe dr. Prestesa in ogroim« no bogastvo njegove domovine. List na> glaša nadalje prijateljstvo med Brazilijo in Anglijo.
Francosko socialno zavarovanje
Pariz, 1. julija. AA. Danes stopi v veljavo sovi zakon za socijalno zavarovanje, ki- je za delavstvo zelo ugoden ter nadvse upošteva socialne potrebe delovnih slojev,
Rokavskega predora ne bodo gradili
London, 1. julija. AA. Snoči je odobrila spodnja zbornica s 179 glasovi proti 172 odločitev vlade proti gradnji predora pod Ro-kavskim prelivom.
Pri tem glasovanju niso igrali strankarski oziri nikake vloge. Poslanci so glasovali popolnoma svdbodno in v debati izražali svoja mnenja brez ozira na strankarske interese. Ministrski predsednik je izjavil, da je po posvetovanju z voditelji strank prišel do zaključka, da ni gradnja predora potrebna.
Prekosaharska železnica
Pariz, 1. julija. AA. Odbor za proučitev vprašanja prekosaharske železnice je po daljši razpravi sprejel predlog bivšega mornariškega ministra, da je gradnja te železnice prepotrebna tako iz političnih, gospodarskih, kakor vojaških razlogov in da tvori hrbtenico francoskih kolonij v Afriki.
Organiziranje glavnega tajništva D. N.
ženeva, 1. julija AA. Komisija trinajsto-rice je sprejela poročilo glede organizacije glavnega sekretarijata Društva narodov, ki predvideva osem generalnih podtajnikov namestu treh.
Zahvala Sokolstvu
. -	• ;.•	ggpjK Ipt
Poslanica saveznega starešinstva udeležencem vse sokolskega zleta — Odhod češkoslovaških gostov
Beograd, 1. julija, p. Starešinstvo SKJ je izdalo danes naslednji proglas:
Vsem udeležencem vsesokolskega zleta v Beogradu!
Bratje in sestre!
Prvi vaesokolski zlet SKJ je končan. Iz vse svoje sokolske duše in iz vsega srca se zahvaljujemo, vsem vam, ki ste pod slovanskimi sokolskimi zastavami prišli v Beograd, da se z berete v veličastni sokolski zbor. Sokolstvo Jugoslavije je doživelo svetle dneve zmage svoje fizične in moralne sile. Ti dnevi so bili tem lepši, ker so nas posetili naši djagi bratje iz Amerike, ker so prišli bratje iz slovanskih držav, Sokoli češkoslovaški, lužiškosrbski, poljski in ruski. Med nas so prišli tudi predstavniki prijateljskih držav Francije in Rumunije in predstavniki vojske češkoslovaške in rumunske. Vsem naša sokolska in bratska zahvala!
Katera je čudotvorna sila, ki je razmajala vso Jugoslavijo in veliki slovanski svet in vas pripeljala v Beograd? To je ideja Sokolstva, duh Miroslava Tyrša, to je slovansko sokolsko bratstvo. Mi Sokoli hočemo v širino slovanstva, hočemo skozi svetlost sokolskih idealov v širino kulture in civilizacije, hočemo, da zaplapolajo sokolske zastave povsod, kjer se ceni moč duha in kjer se upoštevajo plodovi moralnega in materijalnega bogastva.
Sokolstvo mora naprej. Iz minulosti skozi sedanjost vodi Sokolstvo svoj narod v bodočnost preko prepadov in ovir v širino svobode do zmage resnice in pravice, vodi po poti sokolskih idealov in sokolskih žrtev.
Sokoli so žejni vsega lepega, velikega in resničnega. In lepo, veliko in resnično ste pokazali, bratje in sestre, na našem zletu. Poleg svojega sokolskega dela ste se zbrali vsi v Beogradu, poklonili ste se prestolnici Jugoslavije, ki je ponosen, da je kot središče Jugoslavije sprejel v svdj objem tudi naše Sokolstvo.
Vsem vam, bratje in sestre, ki ste sodelovali s svojim delom in omogočili zlet, pošiljamo svoj sokolski pozdrav.
Zdravo!
Savez Sokola kraljevine Jugoslavije.
Visoka odlikovanja češkoslovaških Sokolov
Beograd, 1. julija p. V petih posebnih vlakih je danes češkoslovaško Sokolstvo zapustilo Beograd. Okrog 1500 s podstarej-šino COS br. Stepanekom na čelu, iih je odpotovalo v Dalmacijo, kjer ostanejo par dni na oddihu. Pred odhodom dragih češkoslovaških gostov je Nj. Vel. kralj odlikoval voditelje češkoslovaškega Sokolstva z visokimi odlikovanji in sicer starosto br. Schfeinerja ž re"dorri sv. Save I. stopnje, na&Siiika slovanske" sokolske zveze dr. Jindfiha Vanička z redom sv. Save II. stopnje, članico načelstva ČOS Hano Bur-gerjevo in Františka Ernena ter Milado Malo z redom sv. Save III. stopnje in savezni prapor COS z redom sv. Save HI. stopnje. Zastavi sokolskih društev v Ne\v-yorku in Detroitu sta bili odlikovani z redom sv. Save FV. stopnje.
Zagreb, 1. julija č. Na zagrebškem kolodvoru je vladala danes ves dan velika živahnost. Od ranega jutra do poznega večera so z rednimi in številnimi posebnimi vlaki prihajali naši in češkoslovaški Sokoli, ki se vračajo z vsesokolskega zleta deloma v domovino, deloma pa na ekskurzije po državi. S posebnim salonskim vozom se je pripeljala tudi češkoslovaška delegacija z ministrom dr. Viškovskim na čelu. Češko slovaška delegacija je ostala v Zagrebu tri ure.
Zahvala predsednika francoske telovadne zveze
Beograd, 1. julija. AA. Predsednik Zve« ze francoskih telovadnih društev, ki se je udeležil vsesokolskega zleta v Beogradu, je poslal jugoslovenskim Sokolom tole br*' zojavko:
»V hipu, ko se zaključujejo svečanosti prvega vsesokolskega zleta Sokola kralje« vine Jugoslavije, smatram za čast m dolž« nost, da v svojem imenu, kakor tudi po nalogu Zveze telovadnih društev iz Fran« cije, ki sem jo zastopal na zletu v Beo« gradu, pozdravi vas vse. Divim se vsemu onemu, kar sem videl tekom teh sveča« nosti. Bil bi nenavadno srečen, ako bi mo» gel raztolmačiti vsem francoskim telovad« cem dojem, ki ga odnašam s te veličast« ne prireditve. Ob odhodu vam kličemL Zdravo! Zdravo! Zdravo!«.
Slike z vsesokolskega zleta
Ko smo se v četrtek zvečer pod očetovsko skrbnim nadzorstvom postaje-načelnika g. Ludvika na ljubljanskem kolodvoru dobro namestili v vagonih drugega in prvega razreda, smo med veselim klicanjem in prepevanjem od-brzeli proti Zidanemu mostu, ki je bil ves v zelenju in zastavah. V vseh sokolskih kupejih je vladalo najboljše razpoloženje in človek kar ni vedel, kje naj bi postal in se pridružil veselim Sokolom in razigranim Sokolicam. Iz vseh kupejev sta donela veselo petje in razposajen smeh in tako je vožnja kljub prenatn>anosti vagonov naglo minevala. Kmalu je bil za nami Zagreb, kjer je vstopilo veliko Število Zagrebčanov in nekje za Novsko se je pričelo daniti. Niso še dobro ugasnile poslednje zvezde. že je prikolovratila skozi vlak sokolska patrulja ter z neusmiljenim trkanjem po vratih zbudila tudi najhujše zaspance.
Na brodsko postajo smo pridrveli ravno med dva češka sokolska vlaka, iz katerih nas je dbjel vihar klicev »Na zdar!« Mi seveda, nismo ostali dolžni ta smo-ravno tako krepko odgovarjali
z našim »Zdravo!« Pomešali smo se med severne bra.te in se tako zatopili v ugibanje, kdaj prispe ta ali oni vlak v Beograd, da bi nam skoro ušel naš lastni vlak in sino komaj še poskakali na njegov rep.
Ko sem po romanju skozi celo vrsto vagonov, kjer so povsod vabili na konjak, brinjevec in slivovko, srečno prijadral do svojega kupeja, je bilo moje mesto že okupirano. Malo grdo sem pogledal, nato sem se šel tolažit k Vi-čanom in Pržserčanoni, ki so bili dobro založeni z zelenkami. Napravil sem še nekaj obiskov pa drugih kupejih in srečno dočakal hipa. ko se je razbohotila pred nami za Zemunom vsa lepota pogleda na jugoslovensko prestolnico. V naglem zaletu smo prevozili savski most ter s krepkim sunkom ustavili na slavnostno okrašeni beograjski postaji, ki je bila prenatrpana občinstva in postrojenih sokolskih čet. Od vseh strani so doneli pozdravni vzkliki in se stapljali v en sam radosten krik: »Zdravo, bratje!« Vmes pa je bilo čuti zvoke igrajočih godb in odlomke raznih pozdravnih govorov sprejemnega zlet-nega odbora, ki je kar po dva ali tri vlake naenkrat sprejel.
t
Pred postajo je vladalo tako živahno vrvenje, kakor ga še nisem videl v Beogradu. Dobrohoten prijatelj z Viča me je prijazno opozoril, naj ne prodajam preveč zijal, če ne želim priti pod kolesa drvečih avtomobilov, avtobusov in električne železnice. Čim bolj sem se bližal Terazijam, tem gostejše so postajale skupine občinstva in sprehajalcev po slavnostno okrašenih ulicah. Že itak pestro vrvenje na beograjskih ulicah je dobilo s prihodom deset tiso-čev sokolskih gostov še pestrejšo in mogočnejšo sliko. Sokolski kroji, narodne noše in letne obleke žensk so se zlivale v vriskajočo barvno harmonijo, ki ne izgine iz spomina. Čuti je bilo vse slovanske jezike in pozdrave, jugoslovenski Zdravo!, češki Nazdar! poljski Czolem!, pa še rumunski Setreasca!
Posebno značilno obeležje pa so dajale ulični sliki narodne noše kmečkih sokolskih čet ki so prihitele v Beograd z vseh delov Jugoslavije. Bržčas ne premore noben naš etnografski muzej tako popolne zbirke narodnih noš kakor jih je bilo videti te dni po Beogradu. Nisem se še nagledal brhkih se-Ijank iz Novega z njihovimi črnimi krili, kot sneg belimi bluzami in črnimi telovniki ter škrlatno rdečimi pasovi, že mi je pogled obstal na krasno vezanih nošah seljakov iz Skopske Črne gore, Hercegovine. Bosne, Kosovega polja, pat na bogatih vezeninah iz Prizrena. Občudoval pa sem ti*ii bogate vezenine svatovskih oblačil kmetov in kmetic iz Vojvodine, ki so tekmovali s krasnimi nošami slovaških in moravskih Sokolic. Tn vmes se je pojavila zdaj tu zdaj tam brhka Gorenjka, vsaka navadno kar oblegana od fotografov.
Prvi glavni zletni dan, 27. junija, se je vršil v znamenju prvega javnega nastopa mladega starešine Sokola kraljevine Jugoslavije, prestolonaslednika Petra. Že dolgo pred napovedanim pričetkom javne telovadbe so se pričele polniti tribune na zjetišča po neprestano prihajajočih množicah občinstva. Kljub pripekajočemu solncu so bili tako gledalci kakor Sokoli in Sokolice vsi dobre volje. Splošna pozornost je bila obrnjena na dvorno ložo in vsi so nestrpno čaJcali. kdaj bo dospela kraljevska rodbina. Napetost množice je naraščala od trenutka do trenutka.
Točno ob pol štirih je zaoril izza glavne tribune, kjer so bila zbirališča za članice, orkan do neba segajočih klicev »Zdravo!« V tem hipu je zavi-hrala nad kraljevsko ložo zastava z državnim grbom. Občinstvo je za hip utihnilo, da je bilo čuti od Save sem sopihanje lokomotiv. Oči deset tisočev so bile nepremično uprte proti kraljevi loži, kjer so se ravno razgrnile zavese in se je pojavila vitka postava kralja Aleksandra. Hip za njim je vstopila tudi kraljica Marija in ob njeni strani prestolonaslednik Peter v sokolskem kroju in s trakom saveznega starešine. Iz godbenega paviljona so zadoneli prvi akordi državne himne, ki jo je poslušalo občinstvo stoje, kralj pa z vojaškim pozdravom. Poleg njega se ja urno postavil tudi prestolonaslednik Peter in strumno stoječ v pozoru z roko ob čepici poslušal sviranje himne.
Niso se še razdoneli poslednji zvoki himne, ko je prelomil ozračje enodušen pozdrav silnih množic kralju in prestolonasledniku. Bilo je, kakor da se je mas polastil delirij oduševljenja in da se bo pod silnim aplavzom pričel našiti stadion. Dočim sta kralj in kraljica vedrega obraza z rokamj odzdravljala mani testirajoči m množicam, je stal ma-fi starešina kakor kip in resno gledal tisoče sokolske armade, ki je bila napolnila telovadišče. Iz njegovih oči pa je žarela vidna radost in koprnelo življenje. Med javnimi nastopi se je potem vedno znova obračal na podstare-šino Paunkoviča, ki je sedel poleg njega in mu neumorno pojasnjeval krasne slike, ki so se vrstile doli na teio-vadišču. — D. V.
VREMENSKA NAPOVED
Dunajska vremenska napoved za srede: Zelo vroče poletno lepo vreme, motnje po nevihtah niso izključene.
vfU'lW>e St a
wšmm
3
Sreda, 2. VII. T930
Maši kraji in l)ud|e
Z vsesokolskega zleta
Ena najlepših in najbolj učinkovitih točk na sporedu nedeljske javne telovadbe je bil nastop naših mornarjev, ki so po vzorno izvedenih prostih vajah pred odhodom stvorili na telo-vadiščn figuro A. I., inicijalke Aleksander I.
Turneja ljubljanske drame
Dubrovnik, 27. junija.
V Gružn nas je v pristanišču prvi pozdravil v imenu Slovencev naš ljubljanski znanec dr. Malnerič, advokat v Dubrovniku. Njegova pisarna je polna »navlake učenec kot pri Faustu. Pozdravil nas je uradnik »Srpske banke«, g. Bubalo, in nam izročil pozdrave za kustosa dr. Fr. Steleta, s katerim sta bila skupaj v Rusiji. V imenu meščanstva pa nas je pozdravil g. Turči-novič. Pozdravil nas je naš stari prijatelj in kolega, ravnatelj Mitrovič, bivši mariborski dirigent. Bil je stalno v naši družbi in je pri »Pustolovu« celo igral za odrom klavir. Sedli smo na tramvaj in se peljali mimo pomorske akademije, kjer g. profesor Juvančič, bivši intendant ljubljanskega gledališča...
Igrali smo tedaj v Boudinem gledališču 20. >Rošlinko«, 21. »Pohujšanje«, 22. kot poslovilno predstavo »Pustolovca«, kjer smo prejeli venec z napisom »Ljubljanskim drugovima — dubrovačko kazališno društvo«. O uspehu predstav moram povedati samo to, da je bila publika zelo navdušena in da smo imeli od predstave do predstave več občinstva. Izmed odlične publike naj omenimo italijanskega konzula, ki je pri »Rošlinki« zelo navdušeno ploskal, dalje so bili navzoči kan. don Mičič, don Gji-vanovič, don Sp. Fabris, urednik »Nar. Svi-jesti«, Jaša Miloslavič, urednik »Tribune«, prof. dr. Haller, preds. upr. suda dr. Bizza-ro-Ohmučevič, dramatik advokat dr. Katič in seveda še mnogo drugih odličnjakov. Omenjam, da smo imeli pri vsaki predstavi dve polni loži gospodov s kolarji. Ecce!
Zdaj pa o Dubrovniku, ponosnem središču nekdanje slavne republike, zibelki hrvatskega pesništva, plemenitih contov in bogatih gosparov.
Komaj smo malo hodili po mestu, nam je dr. Malnerič pokazal hišo z zlatim napisom »Soko«: tu je neumorno deloval pokojni naš profesor Fr. Vajda, bivši profesor tukajšnje pomorske akamedije. Če bi bil danes še živ, kdo bi bil srečnejši v vsem Dubrovniku kot on ,ko bi užival ob uspehu na-še drame? Tu, na mestu Tvojega dela, se Te s spoštovanjem spominjamo, vzorni Slovenec!
še nismo bili v hotelu in že se je vlila siina ploha, naša dobrohotna zaveznica. Ob vročih dnevih ne gre tu živa duša v gledališče. Hladna sta bila tudi ostala dva večera. Začenjali smo po 9.
O Boudinem, kakor o ostalih dalmatinskih gledališčih, bom poročal prihodnjič. Povem samo to, da so garderobe nameščene po bivših ječah in da vlada v vsem gle-
dališču oster duh po preperelosti in vlagi. Avditorij sam pa je lep in oder zelo prostran. Tudi gledališko tehnično osobje nam ni nikjer tako prijazno pomagalo kot tu. Gledališki mojster se še prav dobro spominja na g. K. Mahkoto, ki je bil tu ob priliki gostovanja ljublj. opere.
Ko smo prišli urejevat sceno, so biM naSi kovčegi na sredi odra, na največjem pa je sedela ogromna mačka, ki spada k bližnji »Občinski kavarni«, tehta 16 kg.
Dubrovnik sam je umetnina in historija. O njegovih imenitnostih ne bom govoril. V ljublj. muzeju vam bo dr. Vurnik rade volje pokazal več sto dubrovniških posnetkov, katere si z Baedeckerjem v roki sami lahko boljše raztolmačite kot jaz.
Morja imajo zelo veliko in je domačinom in tujcem vsak dan v obilni meri na razpolago. Lepo kopališče je Lapad in prekrasen je otok Lokrum, drž. zdravilišče.
Denarja se v teh krajih brez vsakega napora hitro iznebiš. Zato je denarnica tu sploh nepotrebna, ker jim moraš kar žep nastavljati. Vendar moram povedati, da sem plačal v restavrantu »šunje« za juho, lep kos dobre govedine in porcijo graha 12 Din, ne da bi plačilnemu kaj zamolčal.
Končno pa po resnici povejmo: lepote Dubrovnika in njegove okolice ni mogoče opisati, če imaš priliko, pojdi na pomlad sem dol! Ne bo ti žal. če si celo v prijateljskih stikih s kako banko, se pa ne boš tako hitro odločil domov.
Dubrovčani so ponosni, meščanski in temperamentni ljudje. Zelo ljubijo muziko. Petja ni bilo slišati, dasi je bila nedelja. Na trgu je igrala godba in vse je drlo tja: artist se je produciral na vrvi. Da bi mi imeli polovico, ne samo četrtino njegove publike.
Dubrovčani imajo dober umetniški okus in so naše predstave pazno poslušali ter zelo aplavdirali.
Med pavzo je eden gledaliških delavcev rekel, da ni dobro razumel slovenski. Takoj se je vnela med njimi ostra debata, v ka-
pfrhavljaj dobfo.
Bu/frich-ovoŠof
'ŽžHZZ Yld£VO pr°N Viem Motnjam prebovejefodčnim boleiinam.zgagiitd.
100J*' v "porabim nenodkri/fivof Dobiva je v vseh tekoma h.'
AW.LC.W.BuI/rich Berlin W.57
teri je zmagala večina, češ, da se slovenski prav dobro razume.
Dubrovnik nam ostane v najlepšem spominu.	Fr. L.
Z vsesokolskega zleta: Ob mikrofona beograjske radiopostaje, nameščenem v dvorni loži zletišca, govori Nj. Vel. kralj zbranim sokolskim četam
Občni zbor Strelske družine v Celju
Pride!
Prvi češki zvočni film v Ljubljani!
Obešenjakova Tončka
I ta It i ii a
predstavlja, v njem pretresljivo nsodo dekleta, ki se je žrtvovalo na smrt obsojenemu v njegovi zadnji noči!
I
Celje, 1. julija Snoči se je vršil v kluibovi sobi Celjskega doma redni občni zbor Strelske družine ob pravi lepi udeležbi. Predsednik polkovnik g. Vojislav Kost i č je navzoče toplo pozdravil v imenu upravnega odbora, zlasti pa zastopnike mladine, o kateri je izrazil trdno upanje, da se bo polnoštevilno priključila družini. Podal je kratko zgodovino nastanka celjske Strelske družine. Uprava je že takoj v začetku svojega delovanja naletela na velike težave zaradi primernega strelišča v bližnji celjski okolici. Družina ima na razpolago tukajšnje vojaško strelišče v Pečovniku, katerega je vojaška uprava ljubeznivo in z veseljem ponudila v uporabo. Upravni odbor bo zaprosil celjsko mestno avtobusno podjetje, da bi uvedlo ob nedeljah avtobusno zvezo med celjskim kolodvorom in vojaškim stre-ščem v Pečovniku, in sicer po znižanih cenah, da bi bilo strelcem omogočeno vežbanje; Naloga novega odbora bo, da bo vneto nabiral novo članstvo in čim prej uvedel mladinski tečaj, v katerem se bo mladina vežbala teoretično in praktično o pravilnem ravnanju s puško in v streljanju. Častniki tukajšnje garnizije bodo storili vse, da se bo ta šport čim bolj razvil in razširil. Blagajnik g. Krajnc je poročal, da ima družina okrog 100 članov in v hranilnici 1.175 Din premoženja.
Nova uprava se je konstituirala takole: predsednik polkovnik Vojislav Kostič, podpredsednik sreski načelnik
KULTURNI PREGLED
Uspeh I. knjižnega sejma t Beogradu
Beograd, 28. junija.
V »Jutru«- smo že zabeležili, da se je ob priliki sokolskega zleta otvoril v prestol« niči knjižni sejem, prvi poizkus te vrste v Beogradu. Kakor smo se informirali pri knjigarnarjih, se sejem dobro razvija in bo imel za današnje razmere nedvomno lep uspeh. Knjige se zadovoljivo kupujejo in bodo režijski stroški, ki so iznašali do* slej kakih 14.000 Din. docela kriti.
Zanimiv je knjigarniški voz, ki vsak dan reklamira po beograjskih ulicah za prvi knjižni sejem.
Med knjigarnarji v Beogradu m ostalih mestih kraljevine so se začela pogajanja, da bi se v jeseni priredila splošna držav« na razstava knjig, ki bi bila združena tu« di s knjižnim sejmom. Razstava naj bi bi« la premična in bi se selila iz mesta v me« sto; v vsakem bi ostala nekaj dni. Po« takem bi mogli konzumenti knjig tudi v drugih mestih Jugoslavije biti deležni iz« bire in izrednih ugodnosti sedanjega beo« grajskega knjižnega sejma.
To koristno pobudo moramo vsekakor le pozdraviti in želeti, da ne bi ostalo zgolj pri načrtih in pogajanjih.
Angleška pisateljica o kiparju Zajcu. O ilustracijah, ki jih je priredil za Koritni* kov slovenski prevod pravljic angleške pi«
sateljice Rose Fylemannove »Mavrična ka* ča« naš ugledni kipar g. Ivan Zaje, je iz« javila avtorica v nekem zasebnem pismu: »Všeč mi je to ljubko delce, zlasti pa fan« tastična delikatnost ilustracij.« Kakor iz« vemo, pripravlja sedaj g. Zaje ilustracije k našim klasikom.
Vasilij Uljaniščev angažiran za ljub« Ijansko gledališče. Za prihodnjo sezono je uprava ljubljanskega Narodnega gleda« lišča angažirala kot scenografa in šefa de« lavnice g. Vasilija Uljaniščeva. G. Uljani« ščev je več let deloval v istem svojstvu v zagrebškem gledališču.
»Gledališki list« kot revija. Sprožila se je pobuda, da bi se »Gledališki list«, ki ga izdaja Narodno gledališče v Ljublja« ni, razširil ▼ revijo za vsa gledališka vpra« šanja, zlasti za dramaturgijo, dramatiko, kri« tiko i. dr. Zamisel je bila simpatično spre« jeta in je upati, da se bo izpeljala.
Kateri pesniki pridejo v Krklečevo antologijo slovenske lirike? Naš beograj« ski dopisnik nam k temu vprašanju (glej »Jutro« z dne 28. junija t. 1.) naknadno poroča še naslednje: V »Izboru iz slove« načkih pesnika« bodo zastopani gg. Oton Zupančič (s 15 pesmimi), Alojz Gradnik (8), Fran Albrecht (10), Pavel Golia (4 do 5), Anton Novačan (4 do 5), Stano Koso« vel (3), Srečko Kosovel (8), Miran Jarc (5), Hinko Košak (3), Jože Pogačnik (3), Tone Seliškar (10), Anton Ocvirk (2), Kar*
lo Kocijančič (2), torej 13 lirikov- s kakih 80 pesmi. Nedvomno so tu znatne vrzeli, tako bi moral biti brezpogojno zastopan g. Tone Vodnik, če je zastopan celo go« spod Vinko Košak itd. Toda — Krklečev »Izbor«3 ne bo antologija — izbira je do« cela prepuščena prevajalčevi volji in okusu.
Velik uspeh opere »Sadko« v Zagrebu.
Za konec sezone je uprizorila zagrebška opera mogočno delo V. A. Rimskega«Kor* sakova »Sadko«. Opero je naštudiral di« rektor Krešimir Baranovič, zrežirala pa jo je Margareta Fromanova. Njen brat Pavel Froman je nalašč prišel iz Pariza, da je »Sadika« insceniral. Inscenacija, docela v duhu ruskih oper, je občinstvo presenetila po svoji razkošni lepoti. Tudi solisti, zbor, orkester, balet — vse je po sodbi zagreb« ških listov bio odlično. »Sadko« je tedaj eden izmed redkih gledaliških dogodkov ▼ Zagrebu.
Češki tambnraii. V osemdesetih letih minulega stoletja so jugoslovenski dijaki prinesli na Češko tamburico. Čehi so se jeli zanimati za ta instrument, nastala so prva tamburaška društva, 1. 1910 se je že osnovala Zveza čeških tamburašev. Danes šteje zveza 72 društev s 2500 člani. V pr« vih dneh julija bo priredila v Pragi mon« stre koncert združenih tamburaških zbo« rov. Koncert bo proslava 20 letnice ob« stoja te Zveze.
Biografije in bibliografije slavistov. Pra« Ski Slovanski institut, ki šteje že 350 red« nih in dopisujočih članov, namerava izdati priročnik z bio« m bibliografijo vseh svo«
Ogorelo, zdravo božo
dobite, ako si oterete telo pred zračnimi in solnčnimi kopelmi z
nivea-cheme
tudi pri zastrtem nebesu, ker tudi veter in zrak porjavita kožo. Suho pa mora biti Vaše telo pri direktnem solnčnem obsevanju. In dobro oterite z N I VE A - CREME že naprej! To zmanjšuje nevarnost bolečega ožganja. Spričo samo njej lastne vsebine Eucerita se Nivea-Creme lahko vpije v kožo, ker šele v kožo vpita Creme more svoj dobrodejni učinek privesti do polne veljave.	Doze po 3, 5, 10 in 22 Din. Tube po 9 in 14 Din.
Trgovina t Jugoslaviji: Jngort. P. BE1ERSDORF & Co., d. s o. j., Maribor — Meljska cestam
dr. Hubad, tajnik poročnik Zečevič, blagajnik Krajnc, odborniki: prof. Mrav-ljak, dr. Vičar, dr. Rebernik in major Bojič. Dr. Rebermik bo pozneje odstopil, kakor hitro bo mladina določila svojega zastopnika v odbor. Polkovnik Kostič je še podal program dela za bodoče leto. Ob nedeljah bodo častniki prostovoljno poučevali člane v streljanju, istotako pozneje tudi mladino in dame v posebnih odsekih. Sklenjeno je bilo, da se povabijo tudi srednješolci, lovci in Sokoli k streljanju.
Tragična smrt železničarja
Bos. Brod, 30. junija
Naš rojak Janez Erat, zv anioni k postaje Slav. Brod. je postal te dni smrtna žrtev svojega poklica. Ko je bil zaposlen na postaji, je prezrl, da drvi na progi brzovlak. Klici njegovih tovarišev, naj se umakne, so bili prekasni. Odbijač lokomotive brzovlaka ga je udaril v hrbet ter ga vrgel z vso silo na tračnice. Nesrečni Era* je priletel na tračnice z glavo, katero si je raabil. Tudi lokomotiva mu je prizadela smrtne poškodbe.
Ko je brzovlak odpeljal, so našli ponesrečenca sicer ši živega, a je v bolnišnici, kamor so ga takoj prepeljali, kmalu izdihnil. Janez Erat je bil med svojimi tovariši zaradi svoje uslužno-sti. iskrenosti in prisrčnosti zelo priljubljen. Zapustil je ženo in dva sinova. Vsi, ki so ga poznali, ga bodo ohranili v najlepšem spominu.
Pobegel norec
Ljubljana, 1. julija
Včeraj ponoči je iz opazovalnega oddelka splošne bolnice pobegnil okrog 35-letni umobolnež France Cirej, doma iz slovenjegraške okolice. Cirej je bil doma zelo nasilen in je že dalje časa ka.zal znake slaboumnosti. V divjii jezi je baje hudo telesno poškodoval že več ljudi.
Včeraj ponoči je ušel iz sobe ter zlezel v pralnico, iz katere se mu je posrečilo pobegniti na bolniški vrt, preplezati ograjo ter uteči v mesto. Njegov beg so neki strežaji sicer opazili, vendar umobolneža niso mogli zadržati. Cirej je begal nekaj časa po mestu, nato pa izginil v stranske ulice in ušel zasledovalcem v smeri proti Mostam. Ponoči je baje taval po D. M. v Polju in sosednjih vaseh, nakar se je priklatil zjutraj do nekega kmeta, ki mu je dal par čeivljev. Seveda pa je kmet v čudnem gostu takoj spoznal abnormal-neža in je obvestil po njegovem odhodu druge ljudi. Cirej je nato odšel na travnik blizu Studenca, kjer se je vle-gel. Pozneje je jel tekati okrog in nadlegoval ljudi. Ker so ljudje uvideli, da imajo pred seboj resničnega norca in ker je nekatere ogrožal, je telefoniral nekdo na rešilno postajo, ki je obvestila tudi bolnico. Po norca so se odpeljali z avtomobilom z organi reševalne postaje ter 4 bolniški strežaji. Čim je avtomobil obstal na cesti in so strežaji izstopili, je pričel Cirej naravnost divjati. Strežaji so ga skušali sprva zlepa pregovoriti, naj se vsede v avtomobil. Norec pa je na to reagiral skrajno nasilno. Lotil se je strežajev in so imeli ti hude boje. preden so ga mogli povezati. Cirej se je krčevito branil ter je tolkel po strežajih z vso silo. Ranil je vse 4 strežaje, ki so okrotili norca šele čez dobro uro in ga močno povezanega spravili spet nazaj v bolnico.
Samomor
zaradi nesrečne ljubezni
Kočevje, 30. junija V soboto je šel kovaški mojster Josip Bachmayer po svojih opravkih v svojo šupo. Ko je vstopil skozi vrata, je že ob vhodu zadel ob nekoga, ki je visel skoraj tik ob vratih. Vznemirjen se je ozrl na obešenjaka in v svoji grozj spoznal v njem svojega sina. Poklical je nato mestnega stražnika, ki je obvestil o dogodku pristojne oblasti.
Po mestu se je vest o samomoru mladega Bachmayerja bliskovito raznesla. Fant je bil star komaj 23 let in je bil izučen v kovaški obrti. Letos je prišel šele od vojakov. Fant je sklenil, da si uniči svoje življenje zaradi nesrečne ljubezni in je o tem pripovedoval tudi nekaterim svojim tovarišem, ki mu pa seveda niso mogli verjeti, ker je bil drugače zelo vesel 'm zabaven fant.
Dopis!
ZIDANI MOST. Prav marljivo se pri nas pripravljamo na 30 letnico obstoja po« družnice SPD, ki jo bomo praznovali to nedeljo. Med drugim bo tudi koncertirala tvrdka »Slord« z veliko radijsko koncert« no napravo. Imeli bomo pevski zbor, ki bo vse udeležnike vpeljal v splošno Ijud« sko petje. Sloveč impresario bo postavil menažerijo z različno z-verjadjo in Ijudo« žrei. Prijavil se je tudi originalni Ribni* čan Vrban. Tu in daleč naokrog še ni bilo veselice, ki bi se mogla tej primerjati. Pcw kazali bomo mi Zidanmoščani, kaj vse znamo! Le pridite k nam v vas!
ŠT. ILJ V SLOV. GOR. V nedeljo, 6. julija bo proslavilo društvo »Obmejni Zvon« desetletnico obstanka. Vsa ta leta je agil-no delovalo in sodelovalo pri raznih narodnih prireditvah ob meji, z narodno pesmijo in tamburico. ZKD v Mariboru je ustanovila v orilju društvo knjižnico, ki jo bomo ob tej priliki razširili z nabavo novih knjig, ki jih narod, posebno mladina, prav rad čita.( Sodelovalo bo tudi znano društvo »Jadran« iz Maribora, ki prihiti korpora-tivno na mejo. Vedno in vsakokrat je rado prišlo med nas in s svojo pesmijo utrjevalo narodno in državno misel. Parola vseh rodoljubov naj bo: 6. julija v Št. Ilj na mejo! Ob tej prilii so vabljeni tudi vsi nekdanji člani društva! Obenem prosimo bližnja društva, da bi ta dan opustila svoje morebitne prireditve ter nas posetila v obilnem številu. — Odbor.
DOLNE KAMENCE. Dne 13. junija je prevzelo Gasilno društvo Dolne Kamence pri Novem mestu novo motorno brizgalno 20HS s 600 litri vode na minuto in pri tej priliki preizusilo brizgalno, ki je morala potiskati vodo skoz 500 m položenih cevi več ur na hrib, visok 90 m in tam s pritiskom gasiti ogenj. Učinek je bil presenetljiv, brizgalna je na splošno začudenje prebivalstva svojo nalogo izborno rešila ter so domačini ž njo nad vse zadovoljni. Omenjena preizušnja je bila najbrže najtežja preizušnja motorne brizgalne v Jugoslaviji z ozirom na daljavo, višino in strmino potiskane vode. Gasilno društvo, ki ima veliko veselje z novo brizgalno, se g. Koširju za izvršeno nabavo izvrstnega orodja najlepše zahvaljuje.
Globoko znižane cene v svili!
Foulard svila, krasni vzorci fina
kvaliteta ,šir. 95 cm, samo . . Din 65.— Bemberg Parisetts, šir. 72 cm . > 58.— Dagmar svila, velika izbira . ( •» 28.— razne umetne svile ..•»■> 20.—? 9918	nudi
F. I. GORICAR, Ljubljana, Sv. Petra cesta
jih članov, izpopolnjen z enakimi podatki o vseh drugih slavistih, z imenikom slavi« tičnih revij, časopisov, akademij, društev, knjižnic, arhivov itd., vedno z navedbo natančnega naslova. Tako bodo slavisti dobili priročno knjigo po vzorcu nemške* ga »Gelehrtenkalender««ja.
Naša vojska v češki vojaški reviji. Ob priliki udeležbe češkoslovaškega vojaštva na vsesokolskem zletu v Beogradu je če« ška vojaška revija »Naša vojska« posveti« la posebno številko jugoslovenski vojski. Tu so izšli med drugim članki o karakte« ristiki jugoslov. vojaka (polkov. Kryštof), o jugoslovenski zgodovini (O. Kolman), o vplivih Masaryka na Jugoslovene (D. Pro« haska) z mftogimi slikami.
Moderna češka lirika v srbohrvaškem prevodu. V založbi beograjske knjigarne S. B. Cvijanoviča je izšla že dolgo napo« vedovana knjiga »Moderna češka lirika«. Tu je zastopanih 23 lirikov od Sove in Machara do najnovejših. Ni antologija o klasičnem pomenu besede — zdi se, da je danes težje nego nekoč izdajati antologi« je — marveč samo majhen izbor. Zasto« pani so pesniki: O. Brezina, Josef S. Ma* char, Peter Bezruč, Viktor Dyk, Jiry Ka* rasek z Lvovic, Karel Hlavaček, Otokar Theer, Ot. Fischer, St. K. Neumann, Fr. Šramek, Fr. Gelner, K. Toman, P. Krička, J. Mahen, J. Durvch, J. Hora, J. Horejšf, J. Wolker, K. Brbl, I. Seifert, V. Nerval in V. Zavada. Vsi ti so pretežno sodobni pesniki, zato je knjiga tem zanimivejša. G. dr. Jovan Kršic je preložil vse objav« Ijene pesmi in spisal predgovor o moderni
češki liriki. Knjigo je vsekako treba po« zdraviti kot lep donesek k spoznavanju češke literature pri nas. S pesniške strani bi bila ta zbirka boljša, če bi prireditelj dal to ali ono pesem prevesti komu dru» gemu. Tako pa ne moremo trditi, da bi bili prevodi brezhibni in kongenialni, ka* kor bi želeli. Knjiga stane 30 Din.
Novi Index Librorum Prohibitorum. Pred meseci je izšla nova izdaja vatikan« skega Index Librorum Prohibitorum (kaza« lo zabranjenih knjig). Z novo izdajo so nastopile nekatere izprmembe. Tako na primer Balzac ni več prepovedan v celoti, zabranjeni so le njegovi ljubezenski roma« ni (omnes fabulal amatorial). Dantejev spis »De Monarhia« je zopet dovoljen, ka» kor so že celo stoletje dovoljeni spisi Kep« lerja, Kopernika in Galileja. Značilno je, da spisi Charlesa Darwina niso bili n?k» dar cerkveno zabranjeni in tudi na novem indeksu niso. Dobremu katoličanu pa je zabranjeno čitati dela naslednjih pisate«. Ijev in znanstvenikov: Descartes, Spinoza, Malebranche, Locke, Hobbes, Gibbon, J. S. Mili, Taine, Bergson, Bossnet, Lord Ac* ton, Doellinger, S. Richardson, Goldsmith, Heine, Wictor Hugo, vendar niso na in* deksu vsi niihovi spisi. Značilno je, da se stališče cerkvene cenzure glede nekaterih avtorjev izpreminja. Tako je bil na primer Rabelis nrvotno zabranjeh, sedaj pa je v •♦i dovoljen Volcai časa je bila na in« deksu knjiga Roberta Bellarminea, ki je bil med tem proglašen za blaženega. Med cerkveno zabranjenimi je tudi knjiga La* rousseov Grand Dictionnaire UniverseL

=
K sreaa, ?. vn r93o
Vsako sredo, soboto in nedeljo godba in
>
^ ostale dneve radio koncert v hotelu ,Bellevne4.
Izborna pijača in prvovrstna kuhinja, najlepša razgledna točka v Ljubljani. — Krasne tujske sobe, zelo prijetno bivanje za letoviščarje. — Pension Din 65.	Interurban telefon 3042.
Domače vesti
*	Za cenjene naročnike, ki jim je potekla naročnina, smo v včerajšnji številki priložili položnice, da jo morejo takoj obnoviti za drugo polovico leta, oziroma za tretje četrtletje ali vsaj za mesec julij. Prosimo vse, naj se drže običajnega reda in naročnino vplačajo takoj prve dni meseca. Zaostanki naj se poravnajo z redno naročnino.
„	Uprava »Jutra«.
♦	Na željo mnogih naših naročnikov bomo v »Jutru-< na kratko prinašali vse bistvene podatke iz onih uradnih in drugih službenih objav, ki so poprej izhajale v »Uradnem listu«, a jih sedanji »Službeni list« kr. banske uprave ne prinaša več. Objava se nahaja danes na 7. strani.
*	Kralica Marija je oblekla 50 otrok in jih poslala na morje. V beograjski šolski polikliniki se je predvčerajšnjim vršila lepa slavnost: Nj. Vel. kraljica Marija je 50 deklicam - svojim varovankam iz Beograda in Zemuna preskrbela kompletno obleko in jih za mesec dr.i poslala na morje. Že popoldne so se otroci z brzovlakom odpeljali v Dalmacijo, kjer bodo na Lokru-mu preživeli prijetne počitnice. Šolski polikliniki je kraljica darovala 10.000 Din.
+ Odlikovanje češkoslovaških deiegatov na vsesokolskem zletu. Kakor javljajo iz Beograda, so bila v ponedeljek opoldne izročena odlikovanja čsl. delegatom, ki so prišli v Beograd na vsesokolski zlet. Minister prosvete je izročil red Sv. Save I. razreda češkoslovaškemu vojnemu ministru Viškovskemu. Istočasno so bili odlikovani: general Sirovy s Karagjorgjevo zvezdo 2. razreda, polkovnik Bastl pa z redom Belega orla 3. razreda. Razen teh je bilo odlikovanih 22 oficirjev z redom Belega orla
4.	in . razreda, ter z redom Sv. Save 4. in
5.	razreda. Nadalje so bili odlikovani č#-škoslovaški avijatiki: podpolkovnik Jaro-slav Plas z redom Sv. Save 3. razreda, majorja Vladislav Sika in Josip Hermansky z redom Sv. Save 4. razreda; kapetan Zde-nek Šindler z redom Sv. Save 4. razreda; poročnika Rosomir Sedlak in Bole • Ho-šek pa z redom Sv. Save 5. razreda.
♦	Spremembe v železniški službi. Upokojeni so zvaničniki I. kat.: Saišek Rozalija, komerc. zvan.; Jančar Simon, pisarnik, Maribor glav. kol.; Mihevc Franc, nadstro-kovnik, kurilnica Ljubljana H. gor. kolod.. Kramar Josip, sprevod, vlakovodia, Ljubljana glav. kol.; Pernek Franc, sprevod.-viakovodja, iVlaribor glav. kol.; zvaničniki II. kat.: Grzetič Ivan, skupinovndjs, pro-govna sekcija Ljubljana gor. dol. proga; Sajovic Mihael, skladiščnik, Kranj; Rubin Franc, nadkretnik, Jesenice; Cotič Franc, kretnik, Brezovica; Vodišek Franc, skupi-novodia. progov. sekcija Zidani most; Os-\valdič Ignacij, Lipovšek Jurij, Koclrič Juri], progov. čuvaji, prog. sekcija Mariboi glav. proga; Grabar Giuro, skladiščnik, progov. sekcija Ptuj; Robar Franc, kretnik, kurilnica Maribor; Zajec Ignac, kurjač; Kamnikar Alojzij in Urbanec Josip, nadkui-jača, kurilnica Ljubljana I. glav. kol.; To-mažič Jernej, pisar, sluga, progovna sekcija Jesenice: Siavta rec. Slavec Karel, sprevodnik, /vlaribor glav. kol.; Stern Franc, blokov, sluga, Pragersko; Ostrovrš-nik Ivan, skladiščnik, Sevnica; Valenčič Franc, blokov, sluga, Ljubljana glav. kol.; Tertnik Franc, premikač, Zalog; Kovačič Jožef, kretnik, Pragersko; Kosil Franc, kretnik, Maribor kor. kol.; Faganel Anton, pisarniški sluga, Rakek. Postavljeni so za zvaničnike II.-3 premikači: Bonisegna Karel in Leden Viktor, Zalog; Vadnjav Lav-rencij, Jesenice; Marentič Frančišek, Novo mesto; tovor, sprevodnik: Hren Anton in Kotnik Peter. Ljubljana glav. kolodvor; čuvaj proge: Bergant Ivan, progov. sekcija Ljubljana gor. dol. proga; Grobovšek Frančišek, progov. sekcija Jesenice; FeštanJ Matija, progov. sekcija Zidaki most, sklad, desetarja: Štrukelj Alojzij in Kranjc Anton, Rakek; kretnik Resnik Alojzij, Šoštanj To-po!šica;.b!okovnik Frahs Jakob, Rakek: za služitelja 2. skupine: svetilničar Burkelc 1 eopold, Zidani most.
+ Promocija. Na zagrebški univerzi sta promovirala za doktorja vsega zdravilstva g. Bogomir Magajna iz Gornjih Vrem in g. Ljubko Pagon iz Tolmina. Čestitamo!
♦	Iz zdravniške službe. Zdravnica dr. Kornelija Sertičeva je bila zaradi premestitve v Zagreb črtana iz imenika Zdravniške zbornice za Dravsko banovino.
*	Jugoslovenski zdravnik odpotoval na Kitajsko. Na povabilo Društva narodov je prošlo nedeljo direktor zagrebškega Higi-
Vremensko poročilo
meteorološkega zavoda v Ljubljani
Številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja, 2. stanje barometra, 3. temperaturo, 4. relativno vlago v %, 5. smer in brzino vetra, 6. oblačnost 1—10, 7. padavine v mm, 8. vrsta padavin.
1. julija 1930. Ljubljana: 7. 759.8, 17, 94, mirno, megla, —, —. Maribor: 7. 758.2, 20, 75, SW2, 0, —, —. Mostar: 7. 756.3, 22, 65, N 2, 7, dež, 12.0. Zagreb: 7. 758.6, 20. 85, mirno. 5, dež, 9.0. Beograd: 7. 757.3, 19, 100, WNW 2, 9, dež, 6.0. Sarajevo: 7. 759.8, 15, 100, mirno, 10, dež, 1.0. Skoplje 7. 757.4, 19, 85, mirno, 9, dež, pršil. Kumbor: 7. 756.0, 23, 85, mir« no, 7, —, —. Split: 7. 757.2. 25, 55, ENE 2, 1, dež, 5.0. Rab: 7. 757.3, 24, 85, SE 2 2, —, —. Vis: 757.1, 19, 75, N 6, 1, —, —..
Najvišja temperatura danes v Ljubljani 28.5, najnižja 16.0; v Mariboru 17; v Za« grebu 18; v Beogradu 18; v Sarajevu 14; v Skoplju 18; v Splitu 21.
jenskega zavoda dr. Berislav Borčič odpotoval na Kitajsko, kjer bo kot uradnik ministrstva za narodno zdravje organiziral moderne higijenske institucije. Na Kitajskem ostane dve leti. V spremstvu svoje •soproge je preko Dunaja odpotoval v Cher-bourg, kjer se bo vkrcal za Ameriko ter preko Japonske dospel na svoj cilj.
*	Propagandni zvezek Slovenije. Star pla-ninar nam piše: »Putnik« v Ljubljani je izdal letos propagandni zvezek iz kraljevine Jugoslavije (Slovenije), vsega 32 posnetkov. Nekatere slike so prav lepe, a Mariborska koča, Jezersko in Logarska dolina pa precej slabe. Odveč so slike: Bled v maju, Solnčni zahod ob Bohinjskem jezeru, Cerkev sv. Areha in Sv. Janez ob Bohinjskem jezeru. Manjkajo pa slike, ki bi se jih nikakor ne smelo prezreti: Ptuj, slap Savice, slap Savinje, Igla, Luče, Novo mesto ali sploh kaj iz Dolenjskega, zlasti pa Kamniška Bistrica. Ako bo »Putnik« izdal vnovič tak zvezek, naj upošteva naše mnenje.
*	Glede slovenskih rodbinskih imen, o katerih je bilo v nedavni notici (seveda le mimogrede) navedeno, da jih je nad 100 tisoč, nam piše gosp. prof. Koštial iz Novega mesta: »Precej let se že ukvarjam s priimki, zato smem reči, da jih ni nad deset tisoč. Slovencev je približno 1,500.000, torej nosi poprečno vsak priimek blizu 160 ljudi, dočim bi po trditvi omenjene notice prišlo na vsak priimek le njih 15. Vsakdo ve, da imamo cele legije Zupančičev, Hočevarjev, Hrovatov, Mlakarjev, Ravnikarjev, Vidmarjev, Zajcev, Gorjupov, Jugov, Ka-stelcev in drugih. Pri številu 10.000 pa niso všteti številni nemški priimki (Pipenba-cher, Kramberger, VVeber, Kraut, Spind-ler itd.).
*	Končni izpiti na drž. dvorazredni trgovski šoli v Ljubljani so se vršili pod predsedstvom ministrskega odposlanca g. direktorja dr. L. Bohma od 2. do 25. junija. K izpitu je bilo pripuščenih 73 kandidatov in kandidatinj, od katerih jih je napravilo izpit 53, dočim je bilo odklonjenih za 3 mesece 6 kandidatov in 13 kandidatinj, za 1 leto 1 kandidatinja. Končni izpit so napravili: Birtič Franc, Caleari Franc, Cerne Josip, Jenko Franc, Kitzer Anica, Korošec Marija, Mille Helena, Pirš Bogomir, Pogačnik Marija, Primožič Anton, Rossmann Edvard, Sijanec Kamila, Škof Karel, Špa-capan Bogdana, Tomažič Antonija, Volk Josip, VVeber Franc, Zalokar Josip, Zevnik Kristina, Accetto Fanči, Bratož Rada, Fra-netič Milena, Grlj Josipina, Kecur Kristina, Kopušar Cirila, Mozetič Draga, Plestenjak Marija, Poznik Marija, Pungerčar Franja, Sluga Vida. Tonin Anica, Traven Marija, Vailgoni Vilibalda. Vodušek Tatjana, Vrho-vec Leopoldina, Zornada Lidija, Zupane Marija, Zupančič Anica, Brecelj Marija, Delgos Alice, Galobič Regina, Gregori Štefanija, Jerman Mihaela, Kamnikar Draga, Kosec Jožica, Krušič Mira, Martelanc Mar-ja, Mirtič Valerija, Rugelj Marija, Šimno-vec Marta, Volčič Anica, Zavašnik Milena, Zevnik Antonija.
Samo še danes ob 4., pol 8. in 9. zvečer
KREOLA
Prekrasni film cvetja, ljubezni in plesa s Claro Bow v glavni vlogi.
KINO IDEAL.
Znižane cene!
*	Smrtna kosa. V Slovenjgradcu je dne 29. junija v starosti 70 let umrl župnik Franc P e č n i k iz Podgorja, kjer je žup-nikoval 33 let.
*	Društvo zobotehnikov za Slovenijo je na zadnjem občnem zboru sklenilo, da se bodo vršili redni sestanki vseh zobotehnikov vsako prvo sredo v mesecu ob 20. v gostilni »Novi svet«, Ljubljana, Gosposvet-ska cesta. Vabijo se vsi še nevčlanjeni in včlanjeni zobotehniki, da se sestanka sigurno udeleže. Razpravljala se bodo važna stanovska vprašanja. Udeležba obvezna za vse kolege Dravske banovine. — Odbor.
*	Rezultat konjske dirke v Št. Jerneja 29. junija. V prvi dirki za 3 in 4 leta stare konje na daljavo 1680 m, vožnja z gigom so bili doseženi sledeči rezultati: 1. darilo. Jožefa Turk, Roje, obč. Št. Jernej 3 minute 36 sek.; 2. Franc Pleskovič, Gomila pri Št. Jerneju 3.51; 3. Franc Martinčič, Drama, obč. Št. Jernej 3.5i2. V dirki za konje z gigom od 5 let naprej na daljavo 2520 m: 1. darilo: Janko Recelj, Št. Jernej 5.5; 2. Alojz Mencin, Drama pri Št. Jerneju 5.16; 3. Alojz Znideršič, Roje pri Št. Jerneju 5.3S. Jahanje v galopu na daljavo 2520 m: 1. darilo: Alojz Mencin, Drama pri Št. Jerneju 323; 2. Alojz Mencin, Drama pri Št. Jerneju 3.31. Dvovprežna in za ameriške dirkače določena dirka se zaradi slabega vremena niso mogle vršiti.
*	Na predvečer praznika svf Cirila In Metoda. 4. t. m. naj skrbijo podružnice CMD in druga narodna društva, da zaplapolajo na vseh gričih in vrhovih naših gora kresovi. Ti kresovi ojačajo narodno in državno samozavest med ljudstvom v obmejnih krajih, bratom in sestram onstran meja pa naj bodo dokaz, da nismo pozabili nanje.
*	Ferijalna zveza ima osem letovišč. Dne 5. julija bo zaključeno vpisovanje članov za ferijalne kolonije. Doslej se je vpisalo več sto študentov, gimnazijcev in ostalih srednješolcev, a še vedno je lepo število praznih mest v posameznih ferijalnih kolonijah. Na otoku Hvaru je urejeno mešano letovišče za visoko- in srednješolce. Doslej se je prijavilo 34 češkoslovaških študentov
m 90 Jagoslovenov. Za kolonijo v Jelši Je
prijavljenih 63 dijakov, vendar je še nekoliko prostih mest Istotako se še vrši vpis za kolonije v Bolu, v Škofji Loki, v Sv. Ste-vanu in v Sujomoru. Za enomesečno biva-ne v kolonijah se plača 800 Din. V vsaki koloniji bodo instalirani radioaparati z zvočniki, prirejali se bodo skupni izleti in gojili razni športi.
*	Dar Cetinja jugoslovenskemu sokol-stvu. Cetinjski župan Toma Miloševič je Savezu Sokola kraljevine Jugoslavije izročil prelep dar cetinjske občine: Njeguševa dela v srebrnih platnicah. Na naslovni strani je v reliefu Lovčen s kapelo, ki jo je dal zgraditi kralj Aleksander, nad kapelo pa je sokol z razprostrtimi krili. Na platnicah je posvetitev: »Savezu Sokola kraljevine Jugoslavije, Vidovdan 1930. Opština Ceti-nje.«
♦	Konjerejsko društvo za Dravsko banovino poroča, da se bo vršilo letošnje pre-movanje plemenskih konjev dne 15. julija ob 10. dopoldne pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah, za sodni okraj Sv. Lenart; dne 16. ob 8. v Ptuju za sodni okraj Ptuj; dne 17. ob 8. v Ormožu za sodni okraj Ormož; dne 19. ob 9. v Beltincih za sreza Dolnja Lendava in Murska Sobota ter dne 23. avgusta ob 8. v Kranju za sreze: Kranj, Radovljica, Ljubljana - okolica in Litija. K tem premovanjem so dopuščeni le plemenski konji mrzlokrvnih pasem. Za toplokrvne pasme pa so določena premovanja: dne 18. avgusta ob 8. v Ljutomeru za srez Ljutomer ter dne 24. avgusta ob 8. pri Sv. Jerneju na Dolenjskem za sreze Brežice, Krško, Novo mesto in Litija.
Danes nepreklicno zadnjikrat
Ob 4., pol 8. In % 10. Grandiozno filmsko delo, ki nad-kriljuje po svoji lepoti znani film »WINGSc
Sedem orlov
„črni pUot"
Velenapeti zračni boji. — Krasni ljubavni prizori. — Očarljiva godba in dobri igralci. — Pretresljiva vsebina. Globoko znižane letne oene!
Elitni kino Jtfatica.
Telefon 2124.
*	Kako se določi naročnina za sporedne telefonske postaje. Ministrstvo javnih del je odredilo, da znaša naročnina za sporedne postaje 50 % naročnine tiste glavne postaje, s katero je sporedna zvezana. Ce pa bi bila sporedna postaja montirana v prostoru, po katerem bi spadala v višjo kategorijo kakor glavna, n. pr. glavna bi bila v stanovanju, sporedna pa v trgovini, pisarni, delavnici itd., potem je smatrati za glavno postajo vedno tisti telefon, ki spada v višjo kategorijo, za sporedno pa onega, ki je v nižji kategoriji. Ce pa ima naročnik več sporednih postaj v različnih kategorijah, je smatrati za glavno postajo, ako ta že ni v isti ali višji kategoriji, tisti telefon, ki je v najvišji kategoriji. Najmanjša naročnina za sporedne postaje je 300 Din.
*	Štorklja v avtomobila. Iz Zidanega mosta nam poročajo: Gospa Anica iz Suhega dola se je nameravala te dni z avtom odpeljati v celjsko bolnico. 2e spotoma med Rimskimi Toplicami in Laškim pa je v avtu pokukala štorklja in poklonila krepkega fantička. Mlada mati in sinček sta zdrava in se nahajata v dobri negi v Laškem.
*	Velike defravdacije v samoborski Puč-ki štedionlcl. O aferi direktorja Pučke šte-dionice v Samoboru smo svojedobno že poročali. Direktor Špalj, ki je poneveril veliko vsoto, je bil v Zagrebu aretiran ter izročen sodišču. Preiskava je sedaj dovršena in proti Špalju vložena obtožnica zaradi zločina goljufije in predložitve lažnih dokumentov. Državno pravdništvo« zahteva za krivca desetletno ječo. Kakor je preiskava ugotovila, znašajo pasiva štedionice poldrugi milijon, aktiva pa samo 149.000 Din. V blagajni štedionice so našli po aretaciji direktorja Špalja samo 35 Din.
*	Solidnost zgradbe ter izčrpna izraba zazidane ploskve je predvsem v strokov-njaškem načrtu, proračunu, ter v strokov-njaškem nadzorstvu gradbenih del. V vsakem primeru se obrnite na: Tehnični biro arh. Ivana Zupana, Ljubljana, Gradišče 13, telefon 2796.
*	Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna Josip Relch.
h Ljubljane
u— Povratek Sokolov. Včeraj okrog 12.30 je prispel v Ljubljano posebni vlak z našimi Sokoli in Sokolicami. Na glavnem kolodvoru je bil prav lep sprejem, ki se ga je udeležila precejšnja množica ljudi, dasi se je vlak zakasnil za več ko eno uro. Ude-ležniki na sokolskih dnevih v naši prestol-
PEGE °dPravl Hitro in brez sledu .,CREME ORIZOL"
Dobiva se v lekarnah, drogerijah in parfumeri jati. Depot: Cosmocbemia, Zagreb, Smifiikiasova 23. Telefon 49—99.
m
Kolodvorska ulica št. 28, I. nadstr., JE ZOPET ODPRT. 8981
1a potreMSvne najeeneje ▼ drogerijah
MUC, LJUBLJANA
in	_
KAM C (WoUram), MARIBOR CENIK GRAT1S!
Izvršujemo vsa amaterska dela.
niči in p«, telovadci ter telovadke so se vrnili zdravi in p ta v dobre volje. Utrujenost se jim je poznala le malo. Vsi so pol ni najlepših utisov, ki so jih dobili med trajanjem sokolskih svečanosti in ki jih ne bo do nikoli pozabili.
u— Skupina češkoslovaških Sokolov izletnikov v Ljubljani, S sinočnjim potniškim vlakom iz Zagreba je prispela ob 18.30 v Ljubljano skupina kakih 60 češkoslovaških Sokolov in Sokolic. Na kolodvoru je goste v imenu občine pozdravil postajni načelnik g. Ludvik, v imenu Ljubljanske sokotske župe pa br. Verij Švajger. Nastanjeni so člani v Akademskem kolegiju, članice pa v areni Narodnega doma. Danes odpotujejo bratski gostje na Bled in Vintgar.
u— Osebna vest Predsednik višjega deželnega sodišča g. dr. Anton R o g i n a nastopi danes svoj letošnji odmor.
* Uradniški dom v LJubljani. Hranil u <n posojilni konzorcij v Ljubljani 1t od mestne občine kupil stavbišče v Gajevi ulici, kjer bo zgradil veliko stanovanjsko hišo — Uradniški dom. V poslopju bodo tudi poslovni lokali.
u— Trezni mladini. Vse člane in prijatelje treznostnega pokreta, ki se želijo udeležiti skupščine Jugoslovenske zveze treznosti in Zveze trezne mladine 5. in 6. t. m. v Zagrebu, pozivamo, naj se zaradi potrebnih informacij udeležijo informativnega sestanka, danes ob 18.30 v glasbeni sobi moškega učiteljišča. — Odbor društ'=> *Trez-nost«.
u— Rdeči križ v boju proti nalezljivim boleznim. Škrlatinka, ki je v zadnjih tednih močneje nastopila v nekaterih krajih dravske banovine, zlasti v Borovnici, je povzročila, da ie splošna javna bolnica ljubljanska tako prenapoljnjena, da vanjo ne morejo sprejeti niti najnujnejših slučajev. Da odpomore tej hipni zadregi, je dal Oblastni odbor Rdečega križa sanitetni upravi na razpolago svojo kompletno Doe-ckerjevo sanitetno barako, v kateri je prostora za 30 do 40 bolnih otrok, n— Počitniška kolonija ljubljanske** krajevnega odbora Rdečega križa na Trati v Poljanski dolini. V kolonijo so sprejete po predlogih šolskih uprav in na temelju zdravniške preiskave naslednje deklice: Bevc Marija, Sv. Petra c. 74. Bizjak Gi-zela, Podmilščakova 26. Bonča Marica, Brinje ITI. Brejc Marija, Ahacljeva c. 10. Bučer Ljudmila, Dunajska c. 29. Firm Ivanka, Streliška u. 10. Jakolin Leopoldina, Ri-harjeva 6. Grajland Marija, Riharjeva 9. Keržič Ivana, Vodovodna c. 4. Kitek Vera, Za artiljeriisko vojašnico 9. Klančar Franja, Kobaridska 3. Kmetič Roza, Ribniška ul. 6. Kune Vera, Cesta v Rožno dolino 32. Krulc Štefanija, Reber 15. Lesar Davorina, Grajska planota 1. Lombarda Vera, Glince IX. Majdič Ivana, Vodovodna 55. Makovec Ana. Pot na Rakovo jelšo. Močnik Melita, Komenskega c. 36. Ogrin Franja, Sv. Petra c. 76. Ošterc Božena, Streliška 10. Pečnik Ana, Kette - Murnova 25. Poljšak Danica, Lipičeva ul. 2. Pregelj Davorina, Zalokai-jeva 9. Stokovič Vida, Zelena jama. Šetina Marta, Florijanska 24. Šušteršič Angela, Švabičeva 15. Toplak Leopoldina, Vilhar-jeva 2. Vanelli Ana, Sv. Petra c. 74. Zupančič Ana, Šolska ul. 11. — S posebnimi dopisi smo obvestili starše teh deklic. Kolonija se odpelje v soboto dne 5. julija ob 9. uri izpred Mestnega doma z avtobusom. Kolonistinje se naj zberejo ob pol 9. uri dopoldne pred Mestnim domom ▼ spremstvu svojih staršev. — Odbor.
a— »Sočani« - ballnarjl. Danes sestanek pri »Tičku«. Nezaposleni ob 5., drugi takoj po 6. Vabljeni lanski in novi.
u— Šolski uspehi ljubljanskih skavtov. Prejeli smo: Skavtu je dolžnost najpre! dom potem šola in potem šele skavtizem. Vodjem pa nalaga skavtizem popolno nadzorstvo svojih članov, tako tudi za napredovanje v šoli. Skrb z ene in druge strani pripomore k dobremu uspehu, kar se je tudi spoznalo pri statističnem pregledu ob zaključku zadnjega šolskega leta. Ljubljanske šole, največ srednje, je obiskovalo 128 skavtov. Med temi je na koncu leta odlič-njakov 10 odstotkov, prav dobrih 27 odst dobrih 36 odst ponavljalnih izpitov 15 odst. padlih 5 odst. 8 skavtov je delalo in naredilo maturo, med njimi eden z odliko. Iz tega je razvidno, da dobri uspehi naših skavtov v veliki meri prevladujejo nad slabimi. Vsekakor je treba misliti na to, da si šola in skavtizem nista v nasprotju in da morajo šola in gg. profesorji priznati vzgojno vrednost skavtizma, če že skavtizem daje prednost šoli. In vendar naši skavti, ki vedo o svoji organizaciji to, da jim nalaga samo dobro in koristno delo, čujejo tu In tam v šoli nepovoljno mnenje o skavtizmu.
o— Proslava 25 letnice Olepševalnega društva v Rožni dolini se bo pričela v soboto zvečer z bakljado, razsvetljavo in po-doknico županu častnemu predsedniku Pe-trovčiču. V nedeljo bo ob 8. maša v rožno-dolski kapeli, ob 14.30 stafetni tek obeh' domačih športnih klubov, ob 15. odkritje spominske plošče prvemu odboru OD, nato pa se bo razvil IX. rožnodolski velesejem v vseh rožnodolskih gostilnah. Koncertirale bodo vojaška godba, »Sloga« in »Gradašči-ca«, sodelovalo bo več pevskih društev, razen tega bodo na štirih plesiščih domače godbe. Rožnodolčani se pripravlajo s tako vnemo, da bo že prijetni vonj po kuhinjskih dobrotah in posebno še slavnih štrukljih privabil vse Ljubljančane. Avtobusi bodo od 14. dalje vozili izpred Nunske cerkve.
■— Ljubljanski športni klub priredi v soboto 5. julija na dan sv. Cirila in Metoda zvečer v klubovi čolnarni ob Ljubljanici svoj prvi letošnji interni družabni večer. Na klubovem razsvetljenem prostoru se b j do pekli ražnjiči, čolni bodo opremljeni z lampijoni in preskrbljeno bo za razne zabave. Klubovi člani, ki jim je gotovo v dobrem spominu večerna zabava lanskega leta, se vabijo, da se večera polnoštevilno udeleže. Pričetek zabave ob 6. zvečer.
t— Tombola IJubl]an*kega Acb-kluba. Uvidevnosti naših restavraterjev in kavar-narjev se mora zahvaliti Aero - klub v Ljubljani, da je uvedena tudi pri nas tombola, ki v Beogradu in Zagrebu ter drugih krajih vzbuja toliko zanimanja občinstva. Bellevue, lastnik gosp. Peter Sterk, Ljub-
ljana VII.; Keršič Karel, Ljubljana VTL; hotel Milič, Ljubljana, so lokali, kioi prireja ■fvo o tombolo v korist osnovanja pilotske šole in nabave šolskih letal naš Aero-klub. K'ijb prosi cenjeno obČ;is:vo, d.i izvoli v prvi vrsti posečati navedene lokale. Z nakupom ene same tablice za 2 Din, je vsakomur mogoče v teku nekaj minut biti srečen lastnik dobitka, ki znaša 62 odstotkov izkupička za prodane tablice in ki se izplača na licu mesta v denarju. Podpirajte Aero-klub! Poskusite svojo srečo!
u— v obrambo ugledne žene. Brezmejno infamne so govorice, ki krožijo po Ljubljani in okolici, da je neka žena rodila pse ln sicer zlasti zato, ker se tu s perverzno škodoželjnostjo namigava, da je bila to gospa P. Gospa P. je že skoro leto dni težko • bolna in dnevno v zdravniški oskrbi. Ko je slišala o teh govoricah, se je njeno zdravstveno stanje zelo poslabšalo in je malo manjkalo, da ni podlegla. Ne morem si razlagati, na kakšni podlagi so se razvile te govorice. Kaj takega je nesmiselno, se še ni zgodilo in je fiziološko tudi nemogoče. Inteligentom menda ni treba tega natančneje razlagati, druge pa, ki to verujejo in raznašajo, pozivam v imenu hu-manitete in obzira do sočloveka, da prenehajo s takimi izmišljenimi podlostmi. Kdor pa bo iz sadističnih nagibov te govorice dalje razširjal, se ga bo sodnijsko zasledovalo.	Dr. J.
u— Akademski pevski zbor. Drevi bo skupna vaja, od katere bo odvisno, ali še nadaljujemo z vajami v počitnicah za naš nastop ali ne. Prosimo torei, da vsi člani, ki so še v Ljubljani, gotovo pridejo. — Odbor.
u— Nogo si je zlomil. V splošno bolnico so pripeljali včeraj popoldne 6. letnega Rada Pavletiča, sina nadučitelja z Vrhnike. Dečko se je dopoldne lovil z drugimi otroci in po nesreči padel, pri čemer si je zlomil levo nogo.
a— Poskusen samomor. Žena fotografskega pomočnika 26 letna Albina B.. stanujoča na Grudnovem nabrežju v barakah, se je predvčerajšnjim ponoči zaprla v sobo in v samomorilnem namenu izpila stekleničico lizola. Pozneje, ko je pričel strup delovati, je jela nesrečnica klicati na pomoč. Prihite! je mož, nato pa še nekateri	ki so
obvestili o dogodku rešilno postajo. Albino so kmalu nato prepeljali z rešilnim nznm v splošno bolnico. Kaj je pripravilo nesreč-nico, ki leži v bolnici še vedno v hudih bolečinah, do obupnega koraka, ni znano.
a— Huda ženska. Delavec Peter se je seznanil predsnočnjim z nočno ptičko Ma-ričko, s katero je hodil okrog po mestu in se zabaval ž njo po raznih gostilnah. Pozno ponoči sta zašla v kavarno v Kolodvorski ulici, kjer pa se je Peter začel zanimati za druge ženske. Ko se je vrnil k mizi, ga ie Marička začela oštevati, kar pa Petra nI baš razburilo. Naenkrat pa se ie Marička tako razjezila, da je pograbila za steklenico in treščila nič hudega slutečega kava-Iirja z vso silo po glavi. Fanta je oblila kri in so ga morali prepeljati z rešilnim vozom v splošno bolnico, dočim ie hudo žensko, ki ga je imela precej v glavi, spravil stražnik v zapor.
a_ Pogrešan herbarij. Dijak, ki je pa
razstavi na fl. drž. gimnaziji dne 10. junija pomotoma ali namenoma vzel moj, s polnim imenom označeni herbarij, naj ga ne« mudoma vrne na naslov: Majda Cimolini, Masarykova cesta 60.
a— Ukradeno obleko je izsledil Delavec Ludvik Podgornik, stanujoč v Idrijski ulici 11, je pred dnevi javil policiji, da mu je neznan zlikovec ukradel iz veže v hiši, v kateri stanuje, razuo obleko. Storilca takrat navzlic takojšnji prijavi niso mogli izslediti. V nedeljo popoldne se je Podgornik sprehajal pod Tivolijem, kar je nenadoma ugledal pred seboj dva bosanska delavca, izmed katerih je imel prvi na sebi njegov suknjič, drugi pa hlače. Podgornik je takoj pozval stražnika, kateremu sta delavca pojasnila, da sta kupila obleko od nekega tovariša delavca. Poznejša poizvedovanja so pokazala, da je šla ukradena obleka najmanj skozi troje rok in tako bo imela policija še vedno prav nerodno nalogo, da izsledi pravega tatu.
o— Zaradi snaženja m belenja poslovnih prostorov v Zavodu za zdravstveno zaščito mater in dece v dneh 3. in 4. julija se ne bo poslovalo v dečji kliniki in posvetovalnici za matere.
u— Sprejmem v popravilo vsakovrstne čevlje: moške močne 29 Din, ženske solidne 22 Din ter se priporočam Rudolf Tobias, čevljar, Florijanska ulica 28, Ljubljana.
o_ Našel se je ščipalnik s črnimi stekli.
Lastnik ga dobi v pisarni Elitnega kina Matice.
Iz Celja
c— Kupite takoj srečke! Ker bo žreba« nje I. razreda 20. kola državne razredna loterije že 8. t. m., naj vsakdo pohiti z na« kupom srečk, ki se dobe v izberi v po« družnici »Jutra« v Celju.
e— Upokojeno učiteljstvo iz Celja in okolice bo imelo svoj redni sestanek v so= boto 5. t. m. Ob 16. odhod iz Celjskega doma v predilnico v Gaberju, kjer bo od< mor v gostilni Grah.
e— Izprememba v celjskem mestnem avtobusnem prometu. Poleg dosedanje av» tobusne zveze Dobrne skozi Celje v Roga« ško Slatino z odhodom z Dobrne ob 11.55, skozi Celje ob 12.45, s prihodom v Roga« ško Slatino ob 14.20, vozi od 1. t. m. do 31. avgusta večerni avtobus, ki odhaja iz Rogaške Slatine ob 19.55 skozi Grobelno ob 20.40 in skozi Celje ob 21.25, na Dobr« no pa prihaja ob 22.15. Vozi le ob sredah, sobotah, nedeljah in praznikih ter se vra« ča še isto noč ob 22.30 v Celje-
e— Ciril-Metodovi kresovi. Kakor vsako leto, bosta tudi letos priredili tukajšnji podružnici družbe sv. Cirila in Metoda kreso-vanje na Starem gradu. Občinstvo se vabi. da prisostvuje prižiganju kresov in da prt tej priliki izdatno prispeva v namene družbe sv. Cirila in Metoda.
e— Iskanje vode za mestni vodovod. Kakor znano, se celjski mestni občinski svet že več časa intenzivno bavi z vprašanjem, kako najti izdatno talno vodo za mestni vodovod. Prebivalstvo v višjih poslopjih poleti običajno sploh nima vode.
'Občinski svet }e pooblastil vodovodni odsek in mestnega župana, naj takoj pokliče ta v Celje strokovnjake, ki bodo skušali najti izdatno talno vodo.
e— Izprememba telefonske številke. Prc Jstojništvo celjske mestne policije, ki je imelo doslej telefonsko številko celj skega sreskega načelstva 23, je od danes naprej zvezano na številko 100 (policija)
e_ Z drevesa sta padla. 41 letna delav
ka Marija Smehova iz Št. Petra na Med vedovem selu je padla 29. junija z drevesa m si zlomila levo nadlehtnico. — 10 letni Martin Gačner iz Zabukovce pri Grižah si je pri padcu s črešnje zlomil levo nogo pod kolenom. Oba se zdravita v celjski bolnici.
e— Nesreča s patrono. Čevljarju Franu
Vršiču, stanuiočemu v Gosposki ulici je 27. junija eksplodirala patrona v roki in mu raztrgala palec in kazalec levice. Vršič moral iskati pomoč v celjski bolnici.
e— Popravek k poročilu o nedeljskem športa v Celju. Včerajšnje »Jutro« je -svoji športni rubriki napačno poročalo izidu nedeljske nogometne tekme med re« prezentancama Celja in Maribora. Pravil ni rezultat je bil: Celje je premagalo Ma riborčane z 2 : 1 (polčas 1 : 1).
e— Koga je še oškodoval Otorepec. Po« ročali smo že, da je bil v Mariboru areti ran Franc Otorepec, doma iz Spodnje Hu dinje pri Celju. Pri njem so našli več pred metov, izvirajočih iz tatvin, izvršenih -s Celju. Razen tega je policija zaplenila \ Čretu pri neki stranki več predmetov, ki jih je prodal Otorepec, a izvirajo gotovo iz kakih vlomov v bližnji celjski okolici Zaenkrat poKcija še ne ve za lastnike na* slednjih predmetov: 2 brisač, 1 ovratnika, 1 srajce, 1 modnih hlač, 1 jopiča, 1 klobu. ka in 1 žemperja. Eventualni lastniki naj se javijo na celjski mestni policiji.
Iz Maribora
a— češkoslovaški sokolski vlaki so se
vračali te dni s praznimi garniturami skozi Maribor. Velik del češkoslovaškega Sokol* stva se je namreč po zletnih dneh podal še na potovanje po naši državi, drugi se vračajo z rednimi brzimi vlaki, deloma pa tudi s parniki po Dunavu. Včeraj okrog 13. je vozil skozi Maribor edini polni posebni češkoslovaški brzovlak.
a— Študijsko potovanje prvih maturan* tov trgovske akademije. Včeraj so se od» peljali prvi maturanti in maturantinje ma» riborske trgovske akademije na enomeseč« no študijsko ekskurzijo v inozemstvo. Eks« kurzijo vodi profesor trgovske akademije v Ljubljani, g. Prezelj, nadzorstvo pa je prevzela iz posebne požrtvovalnosti gospa Zora Ravnik, soproga odvetnika g. dr Ravnika v Mariboru. Študijskega potova« nja se udeležuje 12 maturantov in 4 ma» turantinje iz Maribora, pridružila pa sta se še dva privatna udeleženca. Ekskurzisti so odpotovali preko Gradca v Monakovo. kjer ostanejo tri dni, nakar odpotujejo v Hamburg, Amsterdam, Pariz ter se preko Italije vrnejo zopet v domovino. Povsod si bodo ogledali razne tovarne in sploh vse važnejše pridobitve moderne tehnike. 2e» limo prvim maturantom naše trgovske aka« demije, da bi si čim bolj izpopolnili svoje znanje v inozemstvu in se vrnili zdravi domov!
a— Odhod dekliške kolonije v Bakarac.
Dekliška kolonija Pomladka Rdečega križa v Mariboru odpotuje danes na letovišče v Bakarac. Deklice naj se zbero ob 15.30 (3.30 pop.) na dekliški meščanski šoli II. v Cankarjevi ulici, odkoder je potem skupen odhod na glavni kolodvor.
a— Gostovanje članov Narodnega gledališča v Mariboru. Člani Narodnega gledališča v Mariboru Štefka Fratnikova, Stje-pan Ivelja, Franjo Tovornik in kot vodja Pavel Rasberger prirede koncertne in gledališke večere 2. t m. v Rušah, 3. v Dravogradu, 4. v Prevaljah, 5. v 2alcu, 6. v Šoštanju, 8. v Konjicah, 9. v Šmarju pri Jelšah, 10. v Laškem, 11. v Vojniku in 12. v Slovenjgradcu.
a— Učni uspehi na drž. realki v Mariboru. Ob sklepu šolskega leta 1929-30 je imel zavod 475 učencev in 113 učenk, skupaj torej 5S8. Z odličnim uspehom je dovršilo 19+10=29 (4.9 odst.) s prav dobrim uspehom 106+47=153 (26.1 odst), z dobrim uspehom 220 +34=254 (43.34 odst.). Razred-je torej izdelalo 346 + 91=436 (74.2 odst.). Popravne izpite polaga jeseni 96-rl9= 115 (19.6 odst.) razred mora ponavljati 32+3=35 (6 odst.)
a_ Mariborski učiteljski abiturijenti iz
L 1880., 1881 in 1882. se snidejo letos k to-variškemu kramljanju v Rogaški Slatini 5. in 6. t. m. dopoldne ter proslavijo obenem 50 letnico mature tovarišev jubilantov letnika 1880. Pet dnevnih osebnih vlakov sem in tja na razpolago. Večerni sestanek bo v hotelu »Solnce«. V nedeljo zarano udeležba pri službi božji, izleti, skupni obed — razhod. Vsak udeleženec naj naznani takoj svoj prihod tovarišu g. Ivanu Kitu v Rog. Slatino. Tovariši (šice) dobrodošli. — Tone Porekar, Maribor.
a— Nova moderna javna kuhinja ▼ Mariboru, za katero se adaptacijska dela v hiši OUZD na Slomškovem trgu bližajo h koncu, bo predvidoma otvorjena že v času od 10 do 15. julija. Kuhinjo bo uredila Delavska zbornica. Te dni montira mestna plinarna v kuhinji velike plinske in električne kuhinjske opreme.
a_ Smrtna kosa. V ponedeljek je primi-
nula v Mariboru v 33. letu starosti gdč. Olga Mikiš, trgovska nameščenka. Pogreb se bo vršil danes ob 16. iz mrtvašnice splošne bolnice na magdalensko pokopališče na Pobrežju.
a— Zopet nova kolonija pod mostom. Obsežni prvi obok državnega mostu je dobil nove stanovalce — družino 6 oseb, ki je naložila vse svoje »bogastvo« pod ka-meniti obok. Mnenja smo, da takih pojavov naše vsestransko razvijajoče se mesto prav nič ne potrebuje, ker nudijo preveč žalostno sliko naših socijalnih razmer.
a— Afero železničarjev mariborske železniške delavnice, ki so bili aretirani zaradi suma komunizma, je državno sodišče v Beogradu odstopilo sedaj mariborskemu okrožnemu sodišču kot sodečemu sodišču. Kakor smo že poročali, so na podlagi neke ovadbe 13. marca aretirali 6 železničarjev in 1 brivca. Trije železničarji so bili že izpuščeni med preiskavo, ostali pa čakajo na razpravo, ki bo v kratkem.
Iz Škofje Loke
šl— Prihod fcrijalcev. Z lanskim letom je bila ustanovljena za Škofjo Loko podružnica počitni§ke zveze. Mesto so posetiii za 4 tedne v juliju dijaki in dijakinje iz južnejših krajev 46 po številu. Savez ferijalcev je oskrbel prišlecem železne postelje in slam-njače. Škofjeloški šolski odbor je odstopil ljubiteljem naše Gorenjske prostore v deški šoli, za dijakinje pa je bil določen samostan. Gostom je šel ljubeznivo na roko tudi prosvetni referent g. Zahrastnik. Celotni promet udeležencev je znašal 34.365 Din. Diiaštvo si je ogledalo v izletih Vrata s Peričnikom, Bohinj, Bled; nekaj se jih je povzpelo celo na Triglav. Izjalovil se je izlet na Koroško. Vodja ferijalne kolonije je bil g. Janežič. Za letošnip se prav do poslednjih dni ni vedelo ali.pridejo feriialci zopet. Odločilo pa se je ko"*"o le. da dobi Škofja Loka tudi letos lcn'««Mn. Moramo pa ob tej priliki z vso odločnostjo zavrniti zlobno zanešeno govorico, da so feriialci sami — bolniki. Kajti je nasprotno res, da se vsi kolonisti pred odhodom zdravniško preiščejo. Feriialci pridejo okoli 20. julija.
Z Jesenic
s— Sobotna in nedeljska kronika. Na
Vidov dan so bile Jesenice odete v zasta« ve. Dopoldne se je brala v savski cerkvi svečana maša, ki so ji prisostvovali števil« ni državni uradniki, zastopniki KID, re« zervni oficirji, šolska mladina s svojim učiteljskim zborom itd. V popoldanskih urah pa je šlo nebroj turistov v karavan« ško in triglavsko pogorje in so se večino« ma šele naslednji dan vračali. V nedeljo se je vršil na Savi letni sejem, katerega je v dopoldanskih urah motil dež, popol« dne pa se je vreme izboljšalo in privabilo na sejem velike množice okoličanov. Glav« na privlačna sila pa je bil film »Valček za dve srci«, ki se je odvijal v kinu Ra« dio in je pri vseh predstavah napolnil dvorano. To je bil nedvomno eden naj« boljših zvočnih filmov, kar je bilo doslej prednašanih na Jesenicah, za kar gre vse priznanje g. Sablatniku, ki ima pri izbiri filmov srečno roko in se ne straši ne tru« da ne stroškov, samo, da lahko nudi svo« jim obiskovalcem prvovrsten užitek. Lju« dje so odhajali od predstav izredno zado« ■voljni.
Iz Novega mesta
n— Motosklub Ilirija je razstavil v iz« ložbi manufakturne trgovine g. Medica krasna darila, tako pozlačene pokale, sre« brne doze ter okusno gravirano dragoce« no vazo, ki jo bo prejel v nedeljo zmago« valeč na gorski dirki na Gorjance.
n— Pogreb gospe Fani Ropasove se je vršil v ponedeljek ob obilni udeležbi me« ščanstva in okoličanov na šmihelsko po« kopališče. Izredno velika udeležba je naj« bolj pričala, kako priljubljena je bila po« kojnica med ljudmi. Zlasti je imela zlato srce za uboge in nesrečne, katerim je bila vedno naklonjena
Iz Tržiča
č— Nova organizacija. Pri zadnjih cerkvenih procesijah in na Vidovdan so zbudili precej pozornosti mladci, oblečeni v športne obleke z dolgimi hlačami ln posebnim emblemom s križem na prsih, zaznamovani z velikima črkama C B. To je nova or-organizacija Cirilovih bratov z neznanimi načeli.
Iz Trbovelj
t— Šahovski turnir. V sredo m. m. je bil zaključen šahovski turnir, katerega se je udeležilo 15 klubovih članov. Na prvo mesto se je plasiral dosedanji prvak g. Hin-ko Jazbec, ki je dosegel od 15 dosegljivih točk 13 in pol in s tem prvo nagrado 200 Din. Drugo nagrado 100 Din si je priboril Gvido Sredenšek (12 točk). Tretio nagrado 50 Din pa je dobil g. Ivan Kosi (9 in pol točk). Klubov odbor je sklenil, da zaradi nastopivše poletne sezone do nadaljnega odpadejo obvezni šahovsko-igralski večeri ob sredah. Da pa se posameznikom vseeno omogoči trening, bode ob istih dneh (sredah) članom kluba na razpolago potreben inventar.
t— Olepšava trga. Rudniška uprava je odstranila ob restavracijskem vrtu že slabo žično ograjo in napravila novo cementno, katero je zasadila z lepimi cvetlicami. Kakor po mestih, tako bi si želeli tudi pri nas na oknih malo več cvetja, kar bi dalo našim že itak mrkim hišam malo več življenja. '
Iz Višnje gore
vg— Krsnikov blagovni in živinski sejem je bil proti pričakovanju prav dobro založen z živino. Prignali so 162 volov, 56 krav, 6 ovac, 4 koze in 5 telet, skupno 232. Tudi kupčija se je povoljno razvijala; cena govedine je variirala med 8 in 9.50 za kg žive teže.
Iz Slovenjgradca
»g— Osebna vest. Upravitelj davčnega urada g. Josip Šprah je premeščen k davčnemu uradu v Prevalje. Poslovodja ljudske hranilnice g. Ivo Meierle nastopi svoje novo mesto pri podružnici Ljubljanske kreditne banke v Celju.
sg— Spomenica. Upravni odbor meščanske šole je izdal »spomenico« s slikami in jako zanimivo vsebino. Knjiga je tudi velikega pomena za tujsko-prometno propagando. Prodaja jo po 15 Din ravnateljstvo meščanske šole.
sg— Veseloigra »Ploha« katere uprizoritev je bila določena za 27. junij se je morala zaradi udeležbe članov na všesokol-skem izletu preložiti na 4. t. m.
sg— Veliki letalski miting. Mariborski Aero-klub »Naša krila« bo priredil 20. julija v Slovenjgradcu velik letalski dan. Vse informacije glede letenja in prireditve same bodo pravočasno objavljene.
Iz .Gornjega grada
gg— Cestni odbor za gornjegrajski srez . je sklenil na svoji zadnji seji, da se naj cesta iz Solčave v Logarsko dolino do Pi-skernikovega zavetišča povzdigne v bano-vinsko cesto. Na ta način bi prišla ta vele-važna cesta v prave roke, ki bi jo tudi primerno vzdrževale. Za tujski promet je tQ velikanske važnosti. Celjski avtobus vozi sedaj iz Celja naravnost do Piskernikove-ga zavetišča.
Schichtov Radion
pere sam, varuje perilo!
GOSPODARSTVO
Nova letina in cene
V	Vojvodini je letos žetev pričela prej kakor druga leta. Nova pšenica se bo že ta teden nakladala. Kakor je iz poročil o dosedanjih rezultatih žetve in mlačve razvidno, bo letošnja kakovost pšenice prav dobra: Teža bo znašala 79—80 kg za hektoliter, deloma tudi nad 80 kg.
Količina pa je letos pri pšenici manjša, in sicer nasproti lanskemu pridelku za okrog 20%. Ce upoštevamo, da je bila lanska pšeniCna letina ocenjena v vsej državi na 26.4 milijona met. stotov ali 264.000 vagonov, tedaj bi pri povprečno 20% manjšem pridelku znašal letošnji pridelek v vsej državi 21.1 milijona stotov ali 211.000 vagonov. Na podlagi te kalkulacije bi imeli letos znatno manj pšenice za izvoz, in sicer največ do 20.000 vagonov, dočim smo v kampanji 1929/30 izvozili okrog 60.000 vagonov pšenice. Pridelek ječmena je v Vojvodini prav dober, tudi rž je prilično dobro obrodila, dočim je pridelek ovsa slab. Koruza je v rasti zaradi suše zaostala, vendar pa pri ugodnem vremenu lahko dobimo še obilno letino.
V	splošnem letošnja letina v Vojvodini ne bo slaba, čeprav ne bomo dosegli lanskih rekordnih količin. Tudi v ostali Evropi bo letina zlasti v pšenici manjša kakor lanska. Navzlic temu pa se pod vplivom ameriškega tržišča, kjer obstojajo še obilne stare zaloge, cene razvijajo za našega kmeta naravnost katastrofalno. Za novo pšenico plačujejo v Vojvodini komaj 160— 165 Din za met. stot, dočim se je lani ob novi letini trgovala nova pšenica preko 200 Din, predlanskim pa po 255—260 Din (stara pšenica se je trgovala celo po 350 Din za stot). V teh številkah se zrcali vsa kriza, v kateri se nahaja naša agrarna produkcija. Ko je lani v septembru padla cena pšenici na 175 Din, se je splošno sodilo, da pomeni taka cena za našega seljaka katastrofo. Danes pa je cena novi pšenici še za 10—15 Din nižja.
O bodočem razvoju naših žitnih cen se mnogo ugiba. Trgovci sodijo, da cena pšenici ne more več občutneje pasti, saj je pšenica že danes na pol zastonj. Ker je torej riziko majhen pri tem pa možnost zaslužka prav verjetna, se pričakuje, da letošnje letine pri sedanjih sramotno nizkih cenah, ki so posledica nesigurnosti na ameriškem tržišču, ne bo težko vnovčiti. Presežek pšenice, ki bo kakor rečeno znašal le kakih 20.000 vagonov, bomo lahko izvozili v češkoslovaško, Avstrijo in predvsem v Grčijo, ki bo imela letos nenavadno slabo letino. Tudi cene rži in ječmena so za novo blago tako nizke, da izključujejo vsako rentabilnost produkcije. Le cene koruzi so se zadnje dni nekoliko okrepile, vendar pa znašajo navzlic temu komaj polovico lanske cene.
Jugoslovanske tekstilne tvornice Mautner d. d., Ljubljana
Dne 1. julija se je vršil VII. redni občni zbor tega največjega tekstilnega podjetja v naši državi, na katerem je bilo sklenjeno, izplačati za leto 1929. 6-odstotno dividendo. Iz tiskanega letnega poročila povzemamo sledeče splošne podatke, ki se nanašajo na razvoj tekstilne industrije:
»Trgovina ni bila ravrio nepovoljna, ker je dobra žetev spodbujala konsurn dežele. Proti koncu leta pa so se posli poslabšali, in to glede na dejstvo, da je znatno padel konsurn vsled slabih cen poljskih pridelkov. Nadalje se je izkazala carinska zaščita kot nezadostna, na eni strani zaradi dumpingov industrije drugih evropskih držav, kjer se nahaja bombažna industrija v težki krizi, nadalje vsled nepovoljnega stopnjevanja carinske tarife, ki predvideva samo carino po teži brez primernih razlikovanj. Posledica zadnjega je, da proizvaja tekstilna industrija v deželi samo gotove vrste, v katerih medsebojno konkurira, dočim se je morala v drugih panogah, zaradi gori omenjene nezadostne zaščite, umakniti inozemski konkurenci, ker zaradi znatno višjih produkcijskih stroškov napram starim industrijskim deželam v teh vrstah blaga ne najde svojega računa. K temu pride še, da se z načinom obračunavanja davka na poslovni promet, ki uvoz izpušča, domačo industrijo pa zadene, ustvarja naravnost premija za uvoz.
Svetovna kriza v tekstilni industriji še vedno traja ter se tudi v naši državi občutno izraža. V tekočem letu smo morali našo produkcijo zmanjkati in smo bili celo prisiljeni, uvesti v obeh podjetjih teden prestanka. Na podlagi izkušenj pa obstoja upanje, da bo začetkom žetve trgovina zopet oživela. Glede na gori navedene razmere smo se odločiti, prodati naše delnic« Beograjske tekstilne industrije d. d. Beograd«.
Na občnem zboru so bili izvoljeni v upravni svet poleg g. dr. Ernesta Zuk-kera, ki je bil izbran ta družbenega podpredsednika, sledeči gg.: Makso Aniič, Jindfich Bčlohribek. Betizion Bul-ly, Josip Dekleva, Ofcto Deutsch, dr. Ernst Geiringer, dr. Nikola Kostrenčič,
Josip Luckmann, dr. Fran Pavlin, dir. Jaroslav Preiss, Leo Souvan in Vladimir Špevec.	832
= Revizija avstrijsko-jugoslovanske trgovinske pogodbe negotova. Z Dunaja poročajo, da naša vlada še ni dala pooblastila za podpis dodatne pogodbe k trgovinski pogodbi z Avstrijo in da obstoja nevarnost, da sploh ne bo prišlo do revizije trgovinske pogodbe. Ker pa je od revizije ju-goslov.ravstrijske pogodbe odvisno uveljavljanje višjih carin na žito in moko je postala iluzotna tudi pravkar od madžarskega parlamenta ratificirana madžarsko - avstrijska dodatna pogodba. Dunajska vlada se že pripravlja, da v primeru neuspeha glede revizije sedanje pogodbe z našo državo, ki je do konca junija prih. leta ne-odpovedljiva, predloži v zaščito avstrijskega kmetijstva poseben davek na moko od 15 grošev pri kg, ki bi prinesel 100 milijonov šilingov in iz katerega bi-plačevala premije na pridelovanje žita.
= Epilog k fuziji dunajske Kreditanstalt z Bodenkreditanstalt. Ko je lani dunajska Kreditanstalt prevzela propadlo Bodenkre« ditanstalt je bilo splošno razširjeno mne« nje, da je Kreditanstalt napravila dobro kupčijo. Kakor pa je sedaj podoba ta transakcija ni bila tako ugodna. S fuzijo je Kreditanstalt poleg Mautnerjevih teks« tilnih tvornic prevzela tudi večino delnic znane avtomobilske tvornice Steyr«Werke, ki sedaj izkazujejo v bilanci 23.7 milijona šilingov izgube (192 milijonov Din), s če« mer so izgubljene vse rezerve in vrhu te« ga še devet desetin delniške glavnice. Gle« de na to izgubo bodo Steyr«Werke znižale delniško glavnico od 15.1 na 1.5 milijona šilingov. V zvezi s polomom Bodenkredit« anstalt je tudi zanimivo, da je avstrijska Poštna hranilnica, ki je zadnja leta kakor znano izgubila ogromne vsote pri angaž« manih s propadlim finančnikom Boslom, sedaj tudi zaradi razvrednotenja delnic Bodenkreditanstalt. ki jih je imela v port« felju, izgubila 17.3 milijona šilingov ali 140 milijonov Din.
—	Poslovanje naše največje poroplov« ne družbe. V ponedeljek se je vršil v Splitu redni občni zbor »Jugoslovenskega Llovda«, naše največje paroplovne družbe. Iz poročila, ki je bilo podano na tem zbo« ru, je razvidno, da je družba, ki je lani nastala iz fuzije med »Atlantsko plovidbo« in »Jugoslovensko«ameriško plovidbo«, pomnožila svoj ladijski park za 3 edini« ce, tako da ima sedaj 26 velikih preko« oceanskih parnikov s skupno 207.296 bru« to«register tonami. S to tonažo, ki pred« stavlja dve tretjini vse jugoslovenske tr* govinske mornarice, zavzema Jugosloven« ski Lloyd, kot domače paroplovno podjet« je tudi v svetovni paroplovbi prav častno mesto. V prvi polovici preteklega leta je družba ugodno poslovala. V drugi polovici leta pa so cene za pomorski prevoz na svetovnem trgu pričele rapidno padati in so do oktobra dosegle nivo, pri katerem ni bilo več mogoče najti kritja za stroške. Da se družba obvaruje izgube, je letos stavila izven prometa 8 starejših edisic s skupno tonažo 64.400 ton. Navzlic težki krizi svetovne paroplovbe gleda družbeni upravni odbor z optimizmom v bodočnost. Dobiček družbe je bil lani spričo vlada« jočih težkih razmer manjši in se bo pre« nesel na nov račun, tako da delničarjem ne bo izplačana nikaka dividenda. Ugodni nadaljnji razvoj je pričakovati, čim bo po« pustila sedanja svetovna kriza in čim se bo na podlagi znane pogodbe z državo razvil živahnejši promet na predvideni redni liniji z Južno Ameriko, ki jo bo dr* žava subvencijonirala, za kar pa se je pod« jetje obvezalo nabaviti tekom let 36 veli« kih prekooceanskih ladij z 10 do 14.000 tonami. Na občnem zboru je bil za pred« sednika družbe izvoljen g. Paško Baburi« ca, naš znani južno ameriški rojak, za čla« na uprave pa so bili izvoljeni gg. Božo Banac, Franjo Petrinovič, dr. Miše, Kolin in dr. Mika Marinovič.
—	Glavna skupščina Saveza hrvatskih obrtnikov. V nedeljo se je vršila v Samo-boru letna glavna skupščina Saveza hrvatskih obrtnikov, na kateri sta Zvezo obrtnih zadrug v Ljubljani zastopala kot gosta predsednik g. Josip Rebek in gosp. Iglic. Na zboru je predsednik Saveza gosp. Ramnščak podal obširno poročilo o načrtu obrtnega zakona ter je ponovno obrazložil stališče Saveza glede vprašanja sistema Zbornic, ki naj bi bile ločene, tako da bi obrtniki dobili posebne obrtniške zbornice.
0	vprašanju ureditve gospodarskih zbornic je referiral tudi savezni tajnik g. Milan čupak, nakar se je razvila debata, v kateri je g. Rebek ponovno obrazložil stališče slovenskih obrtnikov, ki odločno zagovarjajo sistem skupnih Zbornic. Na zborovanju, ki je trajalo od 9. do 14. ure, je bilo zastopanih okrog 400 hrvatskih obrtnikov.
= Uradni tečaji za julij. Finančni mini« ster je za julij določil naslednje uradne tečaje: 1 napoleondor 218 Din, 1 zl. tur« ška lira 247, 1 angl.'funt 274.90, 1 dolar 56.50, 1 kaftadski dolar 56.20, 1 nemška marka 13.50, 1 poljski zlat 6.34, 1 avstr. šiling 8, 1 belga 7.90, 1 madž. penga 9.90,
1	brazilj, milrajs 6.35, 1 egiptski funt 282, 1 uruguajski pezos 51, 1 argentinski pe« zos 21, 1 turška papirnata lira ali 100 pap. pjastrov 26.30, 100 zlatih ali švicarskih frankov 1095.90, 100 franc. frankov 221.90, 100 ital. lir 296.40, 100 hol. goldinarjev 2270, 100 rum. lejev 33.50, 100 bolg. le« vov 41, 100 danskih ali norveških kron 1513, 100 švedskih kron 1518, 100 španskih pezet 658, 100 grških drahem 73. 10P če«, škoslovaških kron 167.60, 100 finskih mark 142, 100 letonskih latov 1086.20.
= Oddala nakladanja in razkladanja Premoga in drv v enoletni zakup bo z ofertal-
no licitacijo 16. t m. pri direkciji državnih železnic v Zagrebu. Pogoji so na vpogled v Zbornici za TOI v Ljubljani.
= Oddala zakupa restavracije na postali Rum bo z ofertalno licitacijo 14. t m. pri direkciji državnih železnic v Sarajevu. Pogoji so na vpogled v Zbornici za TOI r Ljubljani.
= Dobave. Dne 16. t m. bo pri komanffl dravske divizijske oblasti v Ljubljani licitacija glede dobave živil (fižola, riža, testenin, zdroba, olja, kave, čebule, kisa, sladkorja itd.) Oglas je na vpogled v Zbornici za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri omenjeni komandi.
BORZE
1. julija
Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet minimalen ter je prišlo do prometa le v devizah na Curih. Tečaji deviz so ostali v glavnem nespremenjeni. Med efekti je prišlo do javne prodaje 186 delnic Delniške tiskarne v Ljubljani po 110 Din.
Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda obdržala nespremenjene tečaje, vendar ni prišlo do prometa. Od drž. papirjev je bilo zaključeno le 7 odst. Blairovo posojilo po 84. Tudi zasebne vrednote so bile zanemarjene ter je prišlo do prometa le v Praštedioni po 910 in v Srpski po 185. Trboveljska je ponovno popustila na 415 do 420.
Devize in valute.
Zagreb. Amsterdam 22.70—22.76, Dunaj 797.08—800.08, Berlin 13.4650—13.4950, Bruselj 787.37—791.37, Budimpešta 987.93 do 990.93, Milan 295.211 — 297.211, London 274.43—275.23, Newyork kabel 56.4550 do 56.6550, ček 56.3450—56.5450, Pariz 221.131 do 223.131, Praga 167.39—168.19, Curih 1094.40—1097.40.
Curih. Zagreb 9.1250, Pariz 20.27, London 25.0750, Newyork 515.95, Bruselj 72.0250, Milan 27.0650, Madrid 57, Amsterdam 207.45, Berlin 123, Dunaj 72.85, Sofija 3.74, Praga 15.30, Varšava 57.90, Budimpešta 90.2850, Bukarešta 3.0650.
Efekti
Zagreb: Državne vrednote: Vojna škoda aranžma in kasa 433—433.50, za julij 434 blago, za december 434 bi., investicijsko 87—87.50, agrarne 54—54.75, 8 odst. Blair 94.75—95.50, 7 odst Blair 83.875—84, 7 odst. Drž. hip. banka 82.75—83.25; bančne vrednote: Praštediona 905—910, Union 194.50 do 196, Jugo 78.50 den., Srpska 180—185, Zemaljska 134—138, Ljubljanska kreditna 122 den., Poljo 57.50—58; industrijske vrednote: Nar. šumska 23 den., Gutmann 169 blago, Slaveks 65—69, Slavonija 200—210, Danica 108—112, Drava 200—228, Brod vagon 115—125, šečerana 335—340, Vevče 128 denar, Isis 22 den., Dubrovačka 390 den., Trbovlje 415—420.
Beograd. Vojna škoda 442.75 zaključek, za avgust 448.50—449 zaklj., investicijsko 89.50—90, 7 odst Blair 85.50 do 85.75.
Blagovna tržišča
LES
-f- Ljubljanska borza (1. t m.). Tendenca za les nespremenjena. Zaključkov ni bilo. Nudi se 2—3 vag. bukovih testonov (12—30 cm, 20 mm, 2.25 m, za promtno oddajo), nadalje je na ponudbo ca. 30 vagonov bukovih drv, večja množina hrastovih friz (v raznih dimenzijah) in nekaj borovih madrijerjev (deb. 75 mm, širina 20 in 22 cm, dolž. 3.20, i, 5 in S m, L, II., IL) ŽITO
-j- Ljubljanska borza (1. t m.). Tendenca za žito stalna. Zaključkov ni bilo. Ponujali so pšenico (slov. postaja, mlevska tarifa, plač. 30 dni): baško, 80 kg po 255 do 257.50, 78 kg po 247.50—250, 77 kg po 240 do 242.50, baško novo za julij, uzančno blago po 205 in za avgust po 210; koruzo; baško, promtno po 150l-152.50; rž: baško, 72-73 kg po 197; ječmen: baški, ozimni, 62 do 63 kg po 162.50 do 165; oves: baški, navadna voznina po 195 do 200; moka: »Og«, feo Ljubljana, plač. 30 dni po 405 do 410.
-}- Novosadska blagovna borza (1. t m.). Tendenca prijazna. Promet: 6 vag. pšenice, 10 vag. moke, 5 vag. otrokov, 10 vag. ječmena in 15 vag. koruze. Pšenica: baška, 77kg 185—180; gorenjebaška, 78 kg 187.50 do 19®; banaška Tisa' šlep, 78 kg 195 do 200; sremska, 77 kg 170—172.50. Koruza; baška in sremska 100—102.50; ladja Dunav 103—105; baška za avgust 107.50—110; bji-naška 92.50—95. Ječmen: baški in sremski, 63-64 kg 105 do 107.5. Oves: baški in sremski 130 do 135. Moka: >00« in »0«320—330, »2« 285—295, >5« 225—235, >6« 178—180, »7« 105—115, »8« 80—90.
-f- Somborska blagovna borza (1. t m.). Tendenca prijazna, le za novo pšenico mlačna. Promet 473 vag. Pšenica: baška, 77 kg 180—185; 78 kg 185—190; sremska, slavonska 155—165; nova banaška. Tisa, šlep, 78-80 kg 160—165; banaška Bega, 77 do 78 kilogramov 155—165; slavonska, sremska 77-78 kg 150—155; baška, 78-80 kilogramov 157.50—162.50. Koruza: baška, promptna 95—100; za julij-avgust 100—105. Oves: banaški 130—135. Ječmen: banaški, 63-64 kg 100—105.
-f- Budimpeštanska terminska borza (1. t m.). Tendenca prijazna, promet srednji Plenica: za oktober 18.46_18.47; rž- za oktober 10.62—10.03; koruza: za julij 13.42 dO 13.45, za avgust 13-72—13.75.
Srečke
L RAZREDA 20. KOLA
državne razredne loterije dobite v podružnici » Jutra«- na Jesenicah.

Sre2a, 5. tU. 1500
Iz življenja In sveta
Z vsesokol* skega zleta
Posebno pozornost so na zleta vzbujali kmečki Sokoli, ki jih je prispelo v Beograd okrog 5000 iz vseh krajev Jugoslavije, vsi v narodni noši svojega kraja. Na naši sliki vidimo kmečke Sokole iz Črne gore.
Mož, ki ne ve, kam bi z milijoni
Naši ljudje se še vsi spominjajo ekscentričnega Američana, »književnika« in »milijonarja« Johna Kaya ali Johna de Kaya, ki se je po naših krajih na čudne viže vozil (včasih peš poleg avtomobila), svoj denar razsipaval za prazen nič in ljudi presenečal s svojo darežljivostjo — ali pa jih prav pošteno za nos potegoval.
S tem Johnom Kayem je takole:
Iz Solnograda, kjer ga je bilo nahajati zadnje dni, pravkar poročajo, da
so ga aretirali — aretirali pa so ga, ker je osumljen potvarjanja čekov in goljufije.
Solnograška policija je izdala o vsem tem daljše poročilo, iz katerega posnemamo še naslednje podrobnosti:
John de Kay, ki se izdaja ta čas za enega najbogatejših borznih mešetarjev v Ameriki, je napravil potovanje po Evropi. Spomladi je obiskal Italijo in Grško, potem Albanijo, kjer ga je sprejel baje sam kralj Zogu, ki je Američanu za velikodušni dar 1 milijona dolarjev v prid albanskemu šolstvu in zdravstvu podelil najvišje tamošnje odlikovanje. Imetniki tega odlikovanja imajo pravico do naslova
»Bratranec albanskega kralja« (podoben red imajo, kakor znano, v Italiji). Iz Albanije se je podal v Dubrovnik, kjer je z balkona nekega tamoš-njega hotela vrgel nekoliko deset tiso-čev dinarjev med spodaj zbrano množico. Tam se je tudi ponudil, da kupi pristanišče z vsemi ladjami, ki so bile v njem. Počenjal jih je takšne, da so ga naposled pozvali, naj mesto zapusti.
Njegova nadaljna pot skozi naše dežele je znana. 25. maja je prišel s svojim spremstvom preko Trbiža v Avstrijo. V Sališki dolini (Selztal) je naročil posebni vlak do Linca, ker pa je izjavil, da ima pri sebi samo albanski denar in tega niso marali, je nadaljeval potovanje s svojima dvema avtomobiloma do Ischla m potem do Solnograda, kjer ga je čakala žena. Vso to pot je razmetaval denar s polnimi rokami. Svojim znancem — bilo jih je mnogo, zlasti med postopači — je večkrat pokazal železno skrinjico, ki je bila polna draguljev. V Solnogradu je stanoval v najbolj razkošnem hotelu in na vseh pri-reditvih ga je bilo polno. Aretirali so ga zato, ker ga je več poslovnih ljudi ovadilo, da jim je za velike nakupe nudil čeke in albanske bankovce, ki v Avstriji ne veljajo. Ob svoji aretaciji je bil izredno dobre volje, vse mu je bilo šala m izjavil je, da
ga zanima seznaniti se z avstrijskimi zapori.
Policija se sedaj seveda trudi, da bi mu pobliže pretipala obisti.
Vprašala je pred vsem ameriško poslaništvo na Dunaju in konzulat v Sol-
nogradu, kaj vedo o možu. Tam ga — sploh ne poznajo... A njegov potni list je narejen po vseh pravilih... V tem potnem listu stoji, da se je rodil 1872. v New Hamptonu (Združene države) in da je pisatelj. Zanimivejše so informacije iz drugih virov:
Tako pravi uprava solnograškega hotela, v katerem je stanoval, da ji dolguje 10.000 šilingov, raznim zdravnikom je za 1000 šilingov v žlahti, državno pravdništvo v Monakovem pa ga ima ovadenega, ker je neko tamoš-njo banko oškodoval za 80.000 mark in več hotelov za večje vsote ... Najzanimivejše pa je to, da ga imajo na sumu, da je
oškodoval Albansko Narodno banko z nekritim čekom za 260.000 švicarskih frankov.
Razne druge podrobnosti, ki so si jih zabeležile avstrijske oblasti:
V Solnogradu je naročil posebni vlak qo Splita, a je odstopil od te poti, ko je bil vlak že pripravljen. Avstrijske Zvezne železnice imajo radi tega 1300 šilingov škode. V ostalem pa mu rabita na njegovih potovanjih po Evropi (potuje z ženo in dvema otrokoma baje že 14 let) dva prvovrstna avtomobila, ki mu prevažata tudi prtljago 40 kovčkov. Povsod so ga morali nagovarjati s »kraljevskim visočanstvom« in povsod je trdil, da je lastnik albanskega tobačnega monopola, mezopotamskega petrolejskega trusta in mesnega trusta v Mehiki. Baje se pravda z raznimi ameriškimi vladami za ogromne vsote.
Tako je torej s tem Johnon de Ka-yem, ki mu ta čas avstrijske preiskovalne oblasti otipavajo obisti, da bi dognale, ali gre za zločinsko ali duševno bolno osebnost. Kdo bi to uganil! Dejstvo je, da so ga imeli v Monakovem svoj čas že interniranega na — psihiatrični kliniki, a to ne pove še nič.
Mnenje Kingsforda Smitha
Kakšen pomen ima letanje preko oceana, danes namreč, ko smo takšnih poletov doživeli že toliko, da ne predstavljajo nič novega več? Kapitan Kingsford Smith, ki je s svojim letalom »Južnim križem« pravkar opravil ta rekordni polet, pravi, da nima nobenega pomena, vsaj ne za družbo. Za letalca je pač lahko dokaz njegovih sposobnosti, za marsikaterega je spet trgovski posel — to je vse v redu; da bi pa iz tega delali zadevo celega naroda aH celo človeštva, to je bedastoča. Tako pravi Kingsford Smith, ki nima nobenega smisla za junaško poziranje. In zato je odklonil vse svečanosti, ki so mu jih pripravljali v Newyorku, in zato so morali v zadnjem hipu odpovedati veliko parado in zmagoslavni pohod po new-yorških ulicah, ki so mu ga bili name-
nili, ko se bo tam pojavil. V času, ki pretirava vsakršni rekord, bi morali biti Kingsfordu Smithu za to odločnost in iskrenost naravnost hvaležni.
Trgovina s človeškim mesom
Znameniti francoski romanopisec Jo-seph Kessel, avtor romana »L' Equipa-ge« in drugih moralnih romanov je'v družbi treh neustrašnih spremljevalcev prepotoval še skoro neznane predele Arabije in vzihodne Afrike, kjer je odkril pravo trgovino s človeškim mesom, ki ga prodajajo in kupujejo na javnih s emirjih po določenih cenah za moške, ženske in otroke. Kar je Kessel videl in doživel, to je popisal v seriji člankov »Semnju sužnjev«, ki ih bo pričela pri-občevati edina slovenska tedenska revija »Življenje in svet«. Članki bodo izhajali bogato ilustrirani. Odlični avtor, čigar dela so zaslovela baš po njegovi resnicoljubnosti in borbi za pravico, popisnje svoja odkritja tako, da mu mora slediti vsak do konca z največjim zanimanjem. Prvi članek izide že v prvi številki nove knige »Znojenja in-sve^-ta« v petek 4. julija.
Pred 30 leti..«
2. julija 1900. Je polete! prvi Zeppelinov zrakoplov (na ter!) na svoj poskusni polet nad Bodenskim jezerom. Dolg je bil 128 m, gnalo ga Je komaj 50 HP. Desno:: Zgraditelj tega tipa zrakoplovov, grof Zeppelin,
Kosola,
eden izmed vodij fašističnega kmetskega gibanja na Finskem, ki so zagrozili sedanji vladi, da bodo priredili pohod na prestolnico Helsingfors, če ne bo vlada sprejela njihovega načrta za pobijanje komunizma.
Samomor kot naraven zakon
Nemški sociolog Arnold Hahn je spisal knjigo »Povišanje življenske energije«, v kateri priobčuje presenet* ljive podatke o sodobni somomorilski kugi. Sleherno uro si vzame na Nem« škeni 10 ljudi življenje. Če prištejemo tiste, ki jim pravočasno izčrepajo že* lodec ali jih rešijo iz zanke, ne ostane v vsem letu nobena minuta brez tega, da se ne bi kdo poslužil vrvi, revol« verja, noža, strupa. Če bi prenašal ra« dio odmev slehernega samomorilnega strela na svetu, bi poslušalci lahko mi« stili, da so med svetovno vojno na fronti. Samomori so posebno grozni, ker ostane njih števiJO redno na isti višini, dočšm zaifere ali omeji sodobna higiena lahko vsako drugo nalezljivo bolezen. Na vsak milijon svetovnega prebivalstva odpade povprečno 200 sa» momorov na leto. Nemčija je najbliž« ja te|j sredam števSHri, na Francoskem znaša 222, na Danskem 244 in v Švici 225. Čim bolj bogata je dežela, tem večje število samomorov izkazuje nje* na statistika! Torej ni vezan ta pojav na levščino in socialne vzroke, tem« več mora biti v zvezi z naravnimi za* kani. To nedvomno dokazuje tudi stal« nost drugih podrobnosti. Največ sa* momorov izkazujeta najprijetnejša meseca: maj in junij. Oženjeni so med samomorilci na zadnjem mestu, sam* cev je več in ločencev največ. Žene si neprimerno bolj redko vzamejo živ* Ijenje nego moški. Morebiti bo ugo* tovila socialna psihologija sčasoma vzroke te pretresljive enakomernosti,
PRAVI
: FRANCK:
vedno
odliina kakovost!
Pohujšljivi zvezdniki
Hollywoodski igralci in njih veselo življenje so predmet živahne pozorno« sti. Protestantovska duhovščina v Los Angelesu .je ustanovila poseben odbor, ki s: je nadel hvaležno nalogo, nadzo« rovati hollywoodske razmere. Poseb« no razupite in lahkožive zvezdnike bo« do zapisali v črno knjigo. Duhovščina bo po vsej Ameriki priporočala ver« ndkom, naj ne obiskujejo predstav s filmi pri katerih sodelujejo v indeksu zabeleženi igralci. Če bodo filmski rav* natelji zapazili kakšno nazadovanje svojih dohodkov, se bodo že pobriga'U za hollywoodsko moralo in odstranili pohujšanje!
Krojaška avtorska pravica
Videti je, da bodo modne dame pla* čale za svoje »pariške mode« še več denarja nego doslej. Pariška sodnija je priznala po dolgi pravdi »avtorjem« novih čevljev, klobukov in oblek iste pravice kakor pisateljem in skladate« ljem. V Parizu cvete posebna razboj« niška industrija t. zv. »posnemoval« cev«, ki so na tihem pridobivali in raz« pošiljali v inostranstvo modne risbe. Zdaj so zmagali štirje vodilni pariški saloni v skupnem boju zoper dvojico posnemovalcev, ki sta bila obsojena na milijon frankov odškodnine. Stro« kovnjaki so dokazali, da imajo posne* movalci neprimerno več zaslužka nego mojstri sami.
Jadranje po obrežju — nov šport
po kopališčih na francoski in belgijski obali se Siri čim dalje bolj nov šport _ jadranje po suhem. Namesto ladje imajo lahek voz z gumastimi kolesi, ki drči lahkotno preko gladkega peska. Jadro se ravna kakor na ladjah. Nova športna panoga je imela že več dobro uspelih »regat«.
Sveti Birokracij
Francoska monopolska uprava spre* jema toliko pritožb o kakovosti svo* jih vžigalic, da se je po' dolgem obo« tavLanju odločila za pogumno sred« stvo. Kupec, ki ni zadovoljen s svojo škatlico, jo lahko zamenja in 'obi po« polnoma brezplačno novo. J.:vnost bi nedvomno pozdravila to odredbo. A odra uprava jo je vezala na težko« če, ki jim bo lahko kos sam- zelo po* trpežljiv in nezaposlen konsument. Pred vsem navadne trafikantinje ne smejo zamenjati vžigalic. Pritožbe sprejema s mo glavna zaloga. Škatlica mo« ra vsebovati najmanj 10% neporab«
ljenih vžigalic in nato spišejo uradni zapisnik o slabi kakovosti. Šele potem dobi tožitelj po pošti nakazilo, s ka« terim lahko dvigne v vsaki trafiki no* vo škatlico. Prodajalec, ki sprejme nakazilo, ima ž njim zopet veliko opravka. Mora odtrgati in predložiti glavni zalogi kontrolni odrezek. Iz av-ne zaloge roma ta v tovarno, ki je kriva slabe kakovosti. Pri zame« njavi škatlice mora kupec izpolniti in podpisati posebno polo. Vse povmje« ne vžigalice morajo tri mesece ležati v glavni zalogi in od tod romajo v Pariz na naslov monopolske uprave in tako dalje. Poti je torej dovolj.
Od mesečnih prejemkov
določite malenkosten znesek za preizkušnjo svoje sreče.
8. julija bo prvo žrebanje v državni razredni loteriji. S tem dnem začne igranje v novem kolu, ter bo zopet več milijonov izplačanih na srečne igralce.
Kdor ne igra, seveda ne zadene nič
Zato: Po srečke, dokler jih je še kaj!
Dobijo se v vseh podružnicah »Jutra« ter v oglasnem oddelka »Jutra« v Prešernovi ulici ter
v ZADRUŽNI HRANILNICI r. z. z o. z. Ljubljana, Sv. Petra c. 19.
|!l|!;| I
ii»
i s i
i iiii'
I
i
Hirmanslia darila
iH. Suttner, £fuh1}ana 6
Največja zaloga ur, zlatnine in srebrnine
Lastita protokolirana tovarna ur v Švici
Prešernova ulica 4.
(Poleg frančiškanske cerkve.)
Birmanske m aa dečke od Dta 44.— naprej zapestae are od Din 70.— naprej
Zahtevajte cenik, gratis in franko.
»JUTRO« St 150
Sreiia, 2. VII. 1930
V. Williams3
KRVAVA MAŠA
Epopeja velike francoske revolucije.
Ko se mu je Hektor približal, se je Couthon v naslanjača nekoliko vzravnal in ogledoval došleca z vso pozornostjo.
»Vi ste državljan Gharpeotier, ki nii ga je priporočil javni tožilec?«
Couthonov gjas je bil izredno neprijeten, čisto hripav in z vsiljivim naglaskom ljudi iz Auvergnea.
»Da, državljan,« je mirno odvrnil Hektor.
»Pokažite mi svoje papirje,« je velel Couthon in nekam nezaupljivo pogledal k vratom. Njegovi koščeni prsti so nervozno bob-nali po opori.
Hektor je s klobuka snel državljanski list, ki ga je Couthon temeljito pogledal in mu ga nato vrnil.
»Pred par dnevi« je nadaljeval, »je patriot Robespierre domala izgubil življenje. Šlo je za las. Jedva, jedva je ubežal bodalu lopova, ki ga je bil najel podli Pitt. In istega dne so prijeli poslanca Collota kot člana iste, iz inozemstva organizirane zarote. Jasno torej, da morajo vsi oni, katerih življenje je za blagor republike posebno dragoceno, biti neprestano pozorni. Danes bom imel v konventu zopet velik govor...«
In potegnil je iz žepa svojega plašča šop popisanih papirjev, jih razgrnil m pričel zanosno:
»Pitt, Coburg in vsi vi drugi bojazljivci, vi žalostni tirani, ki smatrate ves svet za svojo posest ter se nahajate v poslednji obupni borbi s pogubljenjem — le brusite, brusite svoja bodala! Naše zaničevanje je preveliko, da bi se vas bali. In vi se pač sami zavedate, kako vzvišeni smo mi nad tem, da bi vas posnemali...«
Naglo je pogledal Hektorja, kakor da se hoče prepričati, če po-
slušalec res tudi sledi njegovim besedam.
»Pravica,« je povdarjal še glasneje in visoko dvignil preteči kazalec, »človeška pravica, pred katere močjo trepetate, drži svoj meč preteče nad vašimi glavami. Ta meč bo zadel vas vse! Nebo kriči po tem maščevanju, določili pa ga bomo mj,«
Tu je Couthon prekinil samega sebe in nadaljeval z vprašanjem:
»Vi prihajate iz inozemstva, kaj ne? Povejte vendar, kako me tam presojajo.«
»Sloves državljana Couthona je naravnost velikanski,« se je odločno zlagal Hektor.
»Nu, kot govornik res nimam premca. Na zborovanjih vedno in vedno ponavljajo, da je treba moje govore objavljati po vsej Franciji. Robespierre razvija v svojih govorih zdrave nazore, — toda, kadar gre za zanos in navdušenje, zahtevajo mene. Preobložen sem z delom. V moji predsobi se dan in noč gnetejo ljudje. Potrebujem nekoga, ki bo uravnaval ta človeški tok v pravo strugo. Na priporočila državljana Fouquiera bom torej poskusil z vami...«
Nenadoma pa se je pograbil za grlo. Silovit napad kašUa ga je vsega pretresel. Njegov obraz je pobledel smrtno in hladen pot mu je oblil čelo. S tresočo roko je pokazal na steklenico, stoječo na bližnji mizici. Hektor je takoj ubogal in natočil polno čašo. Poželjivo je bolnik vžil tekočino. Kašelj je polagoma jenjal, nastopilo pa je sopenje, ki je Couthonu vidno povzročalo hude bolečine. Naposled je tudi to prenehalo in bolnik se je naslonil bled in skoro brez sape ob naslonjalo.
»Trpim... venomer trpim,« je komaj spravil iz sebe. »Prav tako se mi zdi, kakor da mi ljubi bog zavida velike usluge, ki jih izkazujem republiki, in da zato skuša lomiti mojo delovno silo s tem, da me je vtaknil v to hirajoče telo! Moji udi naj že bodo pokvečeni, toda moja glava je zdrava in bistra. Nikoli ne pozabite tega, državljan Charpentier! Ce vam bodo moji prijatelji kdaj hoteli natveziti to ali on6, naj vas nikar ne moti, da sem pohabljen. Ce bi zahteval blagor naroda, bi mi bila igrača razredčiti Francijo... Samson in
njegovi pomagaS, vam rečem, poslujejo pri giljotini sila hitro in okretno. Dvanajst glav je padlo včeraj v kratkih trinajstih minutah. Krvava žetev, ki dozoreva, pa jih bo podvizala k še večji vnemi. Srp vihtim jaz sam!«
Hropeč se je nagnil nazaj. Oči je podplula kri, na ustnah se je pojavljala pena. Hektor je uvidel, da je ta kreatura, v kateri so oči-vidno delovali samo še možgani, po krvoločnosti še opasnejša kakor Fouquier.
»Zdaj pa grem v konvent,« je čez čas dejal Couthon. »Državljan, prinesite mi iz sosednje sobe klobuk in plašč, našli ju boste na postelji!^	v
Hektor je ubogal in pomagal pohabljencu pri oblačenju. Couthon ga je zdaj zopet motril pozorno.
»Vi ste močni, mladi mož. Pajte, nesite me vendar preko stooaic k mojemu vozičku. 2e vidim, da boste mnogo spretnejši kakor Javoir, bedasti moj sluga. Ob eni pridite zopet semkaj. Tedaj vam bom povedal, kakšna opravila vam pripadajo.«
Razprostrl je proti Hektorju svoje suhe roke in mu jih položil okrog vratu. Odeja je zdrsttela na tla in pokazalo se je dvoje pohabljenih, brezupno bingljajočih nog, tankih kakor pri otroku, nemočnih kakor pri čeči. Njegove roke so bile hladne in vlažne. Hektor je Couthona dvignil, ne da bi mogel v sebi zatajiti zopernost, ter ga je ponesel iz sobe.
Spodaj pri glavnih vratih je še vedno stal policist pri bolniškem vozičku. Hektor je vanj položil pohabljenca in policist je previdno spravil voziček s pločnika na cesto. In zdaj se je Couthon premikal s pomočjo dveh ročajev, ki sta kretanje prenašala na kolesa. Hektor je še nekaj časa zrl za možem, kako je — z glavo sklonjen naprej, z lakti zasukanimi navzven in urno kretajoč z rokami — ropotal črez tlak... Niti enkrat ni bilo treba Couthonu pozvati ljudi, naj se mu umaknejo. Vsak, ki je že od daleč čul ropot njegovega vozička, je onemel, ali pa bojazljivo šepnil sosedu: »Couthon se pelje...«
Iz uradnih in drugih službenih objav
Na ponovne želje mnogih naših naročnikov bomo odslej v »Jutru« objavljali vse bistvene podatke iz onih uradnih in drugih službenih objav, Id so poprej izhajale v *Urad-nem Usta«, a jih sedanji »Službeni list« kr. banske uprave ne prinaša več.
Banska uprava je razpustila »Društvo za
čuvanje narodnega zdravja za Tržič in oko-licoi« ker že več le ne deluje, nima ne članov nc imovine in torej ne pogojev za pravni obstoj. _ Zaradi premestitve v Za-. greb je bila dr. Kornelija Sertič črtana iz imenika zdravniške zbornice za dravsko banovino.
Sodni razglasi: Vendelin Cuk v Kapci pri Dolnji' Lendavi toži Keszegi takarek-penztar v Keszegu na Madžarskem zaradi naprave listine za izbris zastavne pravice. Narok za ustno sporno razpravo Je določen • a 6. avgusta ob 8. uri pri sodišču v Dolnji Lendavi. Ker je odstavitev povabila nemo-oča, je postavljen toženi stranki za skrbnika dr. Janko Pipuš, odvetnik v Dol. Lendavi. _ Anton Fister, trgovec v Beltincih to"' Jožefa Maučeca v Gančanih zaradi 2.106 Din s. p. Narok za razpravo je določen na 6. avgusta ob 8. uri pri sodišču v Dol. LendavL Ker je bivališče toženca neznano, mu je postavljen za skrbnika dr. Janko Pipuš.
Dražba. Dne 11. avgusta ob 9. bo pri ok rajnem sodišču v Novem mestu dražba nepremičnin vL št. 678 zemljiške knjige Jurka vas. Cenilna vrednost 2.629 Din, najmanjši ponudek 1.315 Din. Podrobnosti na uradni deski sodišča v Novem mestu.
Občni zbor »Drave«, lesne industrijske d J v Mariboru, bo 16. julija ob 15.15 v prostorih mariborske podružnice Ljubijaa-sj<e kieditne tanke. Po pravilih odpade ua 10 delnic en glas. Delnice je treba založiti štiri dni pred občnim zborom pri mari-bors'-' podružnici Ljubljanske kreditne banke.
V t govinskl register so se vpisale firme: Pri okrožnem sodišču v Celju dne 20. jur ija Vladimir Kobi, lesna trgovina v Kozjem, imetnik je Vladimir Kobi v Kozjem— Pr> okrožnem sodišču v Mariboru dne 26. junija Karol Hitzel v Mariboru, Vinarska ulica 27, obratni predmet trgovina in izdelovanje železne konstrukcije, imetnik
Karol Hitzel. _ Pri istem sodišču dne 20.
junija »Medo« trgovina z mešanim blagom, d. z o. z. s sedežem v Mariboru. Obratni predmet je nakup in prodaja deželnih pridelkov, kolonijalnega blaga, praženje kave itd. Osnovna glavnica 50.000 Din je vplačana v gotovini. Poslovodji sta Leo Cer-golj, posestnik in trgovec v Mariboru, Glavni trg 21 ter Rado Meznarič, trgovec istotam. Pravico podpisa ima vsak poslovodja zase. _ Pri istem sodišču dne 20. junija Štefan Mesarič s sedežem v Murski Soboti; obratni predmet je zidarsko podjetje; imetnik Štefan Mesarič. — Pri istem sodišču dne 20. junija »Mermolja in drug«, št. Ilj pri Mariboru, sedež podjetja v Stri-hovcu. Obratni predmet trgovina z deželnimi pridelki, sadjem itd. Podjetje je javna trgovska družba, družbenika pa sta Venče-6lav in Stanko Mermolja, ekonoma v Stri-hovcu 43. V podpis sta upravičena oba družbenika vsak zase, prokuro pa ima Ivan Mermolja, posestnik v Strihovcu 43. — Firmi M. Rosner v Mariboru in Franc Ger-muth v Breznem - Ribnici sta spremenili dosedanja nemška vpisa svojih firm v slo-■tssnske.
Iz zadružnega registra: Pri Osrednji štajerski vinarski zadrugi v Mariboru se izbriše dosedanji član načelstva Alojz Rez-man in vpiše novo izvoljeni član Vnk Ve-koslav, vinogradnik v Dubravi. _ Pri Hranilnici in posojilnici pri Sv. Mihaelu poleg šoštanja je iztopil iz načelstva Lovrenc Skaza, vstopil pa Anton Kopitar, posestnik v Lokovici 43. _ Pri Kmečki hranilnici in posojilnici v Predanovcih se izbriše iz načelstva Ivan Kocen, vpiše pa Miha Šiftar, posestnik v Strukovcih. _ Hranilnica in posojilnica Sv. Primož nad Muto se imenuje odslej »Hranilnica in posojilnica na Muti« r.* z. z n. z. Briše se iz načelstva Marko Lauko, vpiše pa Aleš Gros, posestnik pri Sv. Primožu. _ Pri Obrtni hranilnici in posojilnici v šoštanju so izstopili iz načelstva Mihael Cerovšek, Martin Kumer in Matko Zalar, vstopili pa Vinko Perovec, Ferdo Kompan, Anton Volovšek in Joeip Ropan, vsi posestniki v šoštanju.
Konkurzne zadeve. V konkurzni stvari Franca Perhaja v Kočevju se odveže uprav-niških poslov Roman Koritnik in imenuje za upravnika mase Ivan Macher, trgovec v Kočevju. _ V konkurzni zadevi Matije Jur-jaševiča, trgovca v Središču se vrši 3. julija ob 9. uri pri okrajnem sodišču v Ormo-žu narok za razpravo o ponujani prisilni poravnavi.
ŠPORT
Madžari v Ljubljani
Water=polo FTC (Budimpešta) : Ilirija
SK Iliriji je uspelo, da zopet preskrbi naši športni publiki redek užitek: pridobi« la je renomirano waterspolo moštvo bu> dimpeštanskega FTC, ki potuje skozi Ljub« ljano, da odigra tu trening tekmo z do« mačim moštvom.
Moštvo FTC spada med prvorazredna moštva," kar spričo dejstva, da so Madža« ri najboljši waterpolisti v Evropi, vsek^« kor mnogo pomeni. Jasno je, da jim do« mače moštvo ne bo resen protivnik. da bo moralo napeti vse sile, da izvojuje časten rezultat. Prav tako jasno pa je tudi. da nam bodo gostje ne samo dobra šola za naše igrače, temveč tudi prvovrstna pro« paganda za to v Ljubljani še malo pozna« no igro.
Tekma se bo odigrala v kopališču Ilirije v četrtek 3. t. m. predvidoma ob 1230 po« poldne.
Propagandna dirka kluba kolesarjev Ribnica
V nedeljo 6. i. m.
Start in cilj za vse skupine"je pred Mi« klovo gostilno. Novinci start ob 6.50, pri« hod na cilj približno ob 7 40, juniorji start ob 6.45, na cilju ob 8.15, glavni start ob 5.30, na cilju ob 9.5.
Proga: Novinci: Ribnica—Kočevje—Rib* niča 32 km (čas prvega 1.10). -Juniorji: Ribnica—Turjak—Ribnica 46 km (1.45) Obrat pred Prajerjevo gostilno.
Glavna: Ribnica—Ljubljana—Ribnica 95 kilometrov (3.40). Obrat pred gostilno Je« lačin na Dolenjski cesti.
Nagrade. Novinci: prvi trije spominsko plakete; juniorji: prvi trije kolajne; glav« na: prvi darilo, drugi srebrno, tretji bro« nasto kolajno.
Splošna določila: 1. dirka se po tehnič« nem pravilniku Koturaškega saveza kralje« vine Jugoslavije; 2. dirka je strogo obvez« na za vse člane kluba; 3. razpored starta, katerega določi športna komisija, je točno upoštevati. Dirkači se imajo javiti na star« tu pol ure pred dirko; 4. Odredbam vod« stva dirke se je najstrožje pokoriti; 5-vsak tekmovalec mora strogo upoštevati cestno policijske predpise, kolo mora biti opremljeno z zvoncem in rabljivo zavo« ro; 6. prireditelj ne odgovarja za škodo, katero povzroče dirkači med dirko; 7. prijave s prijavnino 5 Din sprejema iz« ključno le do četrtka 3. t. m. g. Ivan Križ« man. Na poznejše prijave in na prijave brez prijavnice se absolutno ne bo ozi« ralo.
Sodnik tekme Ilirija : Concordija. Ili« rija in Concordija, ki igrata prihodnjo ne« deljo v Ljubljani prvo izločilno tekmo, sta se sporazumela, da bo sodil to tekmo ali Dunajčan g. Goebl ali pa Beograjčan g. Jokšič. V prvi vrsti pride v poštev go» spod Goebl.
Gorenjsko nogometno prvenstvo. V nedeljo se je vršila na sokolskem igrišču v Kurji vasi prvenstvena nogometna tekma za pokal Gorenjske med jeseniškima r tnaloma SK Bratstvo in SK Svoboda, ki je končala z zmago prvega v razmerju 6:3 (4:0). Moštvo Bratstva je bilo celo igro v premoči. Odlikovala se je zlasti krils'*a vrsta in vratar, napad je bil mnogo boljši kot običajno in tudi branilca sta bila svoji nalogi kos. Igri, ki je bila zelo napeta, je prisostvovalo izredno veliko prijateljev nogometnega športa, ki stalno pridobiva na privlačnosti. S to zmago si je SK Bratstvo priboril nadaljnji dve točki v prvenstveni tabeli Gorenjske.
SK Ilirija (nogometna sekcija). Danes v sredo ob 18. trening I. skupine. Približno ob 19. sestanek I. moštva zaradi prvenstvene tekme s Coneordijo. Udeležba obvezna. Točnost!
Pri Tamraju bomo 5. t. m. volili mis Planico Je to mogoče že nekoliko obrabljena točka dnevnega reda naših veselic. V našem primeru bo pa to nekaj originalnega Prvič se pri nas voli planinsko kraljico lepote, zato se mora to izvršiti slovesno in originalno. Za najlepšo so pripravljena lepa originalna praktična darila precejšnje vrednosti. Zato pa naj bo deviza naših fantov, da se vsi odzovejo v svojem lastnem interesu vabilu prirediteljev. Obe-
POZOB, DAME, fiOSPODJE!
Likanje moške ali damake obleke Din 18. Ako hočete imeti zopet veselje s svojo obleko, da-si ni nova, pošljite jo v WaUet Expres, Ljubljana, Start trg 19, da jo kemično sčisti, zlika, pošlje, umetno zakrpa (Kunst-stepperei) in obrne. Cena obračanju Din 300. Po obleke se pošlje na dom. Na likanje se lahko počaka.	9056
nem imajo lahko tudi poučno ekskurzijo ia si pregledajo kraje, kjer so pozimi delali pike. Smuk! Najlepša bo pa mis Planica!
Velika gorska motocikiistična dirka, ki jo priredi motociklistični klub Ilirija 6". t. m. ob 14. na Gorjance je vzbudila med našim občinstvom veliko zanimanja Start te krasne gorske dirke Je določen na križišču dveh državnih cest pri žibertu v žabji vasi. Proga je dolga 12 km. Tekme se udeležita tudi prvaka Zagrebčana Anton Uroič in Anton štrban. Po končani tekmi se vrši slovesna razdelitev nagrad za najboljši čas, nato velika športna prireditev na restavracijskem vrtu g. Windischerja v Kandiji. Vzdrževanje reda je poverjeno orožništvu ter gasilstvu. Občinstvo se opozarja, da ne porablja z vozili te proge za čas napovedane tekme, ker imajo varnostni organi nalog, da vsakega voznika brez pardona zavrnejo in zaustavijo, ker se sicer lahko pripeti velika nesreča.
Radio
IZVLEČEK VL PROGRAMOV
Sreda, 2.. Julija.
LJUBLJANA 12.30: Reproducirana glasba —'13: Napoved časa, borza, reproducirana glasba. — 13.30: Poročila iz dnevnikov. — 15: Otroša ura. — IS.30: Koncert radio-or-estra. — 19.30: Slie iz svetovne literature. .
20: Koncert radio - orkestra. — 21: Pre- |
nos plesne glasbe z Bleda. — 22: Napoved časa in poročila.
Četrtek, 3. Julija.
LJUBLJANA 12.30: Reprod. glasba. — 13: Napoved časa, borza, reproducirana glasba. — 13.30: Poročila iz dnevnikov. — 18.30: Koncert radio orkestra. — 19.30: Novi kazenski zakonik. — 20: Koncert pevskega In orkestralnega društva »Grafika*.
—	22: Napoved časa in poročila. — 22.15; Prenos z Bleda.
BEOGRAD 12.30: Konaert radio - kvarteta. — 19.30: Violinski koncert — 20: Prenos koncerta iz Ljubljane. — 22: Poročila.
—	22.15: Koncert radio - kvarteta. — ZAGREB 12.30: Opoldanski koncert — 19.40: Lahka glasba. — 20.30: Burka. — 22: Lahka godba. — PRAGA 17: Koncert iz Moravske Ostrave. — 19.30: Prenos iz gledališča: opera »Čarostrelec«. — 22.15: Koncert na orgle. — BRNO 17: Koncert iz Prage. — VARŠAVA 18: Koncert solistov.
—	20.1: Proslava ameriškega narodnega praznika. — 23: Godba za ples. — DUNAJ 12: Opoldanski koncert — 15.30: Koncert orkestra. — 17.20: Violinski koncert — 20: Izraz poletja v glasbi. — 21.15: Koncert moderne glasbe. — Reproducirana glasba.
—	BERLIN 18.50: Pevski koncert — 20: Prenos iz gledališča: opera »La Traviata«.
—	FRAiNKFUiRT 19.30: Koncert orkestra mandolin..— 21.10; Prenos koncerta iz Štuttgarta. — LANGENBERG 17.30;" Orke-
stralen koncert — 20: Prenos vrtnega koncerta. — Lahka godba. — STUTTOART 19.30: Prenos programa iz Frankfurta. — 21.10: Orkestralen in pevski koncert BUOIMIPEŠTA 9.15: Dopoldanski koncert
—	18.10: Operetna glasba in valčki. — 20.15: Vojaške koračnice. — 21.30: Kitajske in japonske pesmi. — 22.10: Ciganska godba. — RIM 17.30: Koncert lahke glasbe.
—	21.02: Mascagnijeva opera: »Iris«,
Iz Slov. Bistrice
sb— Zaključek šol Na Vidovdan so tukajšnje šole zaključile šolsko leto z razdelitvijo spričeval. Po cerkvenem opravilu sta imeli obe osnovni šoli na svojih zavodih interne proslave, meščanska šola pa v okrašeni hranilnični dvorani. Te proslave so se udeležili tudi predstavniki občine, uradništvo, oficirski zbor in mnogo drugega občinstva. Po slavnostnem govoru g. ravnatelja Rismala so gojenci pod spretnim vodstvom strok, učitelja Živka krasno zapeli več narodnih pesmi, šolski orkester pa je vzorno odigral več koncertnih komadov.
sb— Razstava ročnih deL Pomladek RK na meščanski šoli je razstavil v svoji delavnici ženska ročna dela, ki so tudi . na prodaj. Res okusna in lepa dela so bila izdelana pod vodstvom gdč. Vodenikove in Lebnove. Čisti dobiček razstave ie namenjen za snujočo se šolsko kuhinjo.
Kupujte knjige v Tiskovni zadrugi!
Stalna razstava umetniških slik In velika izbira okvirjev
A. KOS
Ljubljana
Mestni trg 25. nasproti magistratu
Dame, pozor!
Praktična dama si da urediti
TRAJNO ONDULACIJO
samo na najmodernejšem original »Russo« aparatu, ki je tehnično spopolnjen in siguren na uspehu.	9059
DAMSKI SALON I. POL AN C,
Kopitarjeva ulica št. 1.
šele sedaj sem sprevidel, "da ni zdravja brez dobre prebave želodca. Pritisk v želodcu, pogosta vrtoglavost, glavobol, nespečnost, zoprn okus, vzpehavanje, hemoroidi (zlata žila) so navadno posledica mučne zaprtosti. V vseh teh slučajih je najbolje jemati
LAKS1T
ki je najprijetnejši za zauživanje, ker ima vonj in okus čokolade in je najcenejši. — Originalna škatljica za 12kratno uporabo stane v vseh drogerijah in lekarnah 10 Din. — Po pošti razpošilja	166
DVORSKA LEKARNA, BOGOJEVICA, SKOPLJE.
Aleksandrovo na otoku Krku
Restaurant »Triglav"
se priporoča cenjenim obiskovalcem Aleksandrova za čim večji obisk. Popolna oskrba z vsemi taksami (hrana in soba) dnevno Din 55 za osebo. Otroci po dogovoru. Dobra in obilna hrana, po želji sveže morske ribe in domače vino. Gostom, ki ostanejo pri meni vsaj 14 dni, dam 6 % popusta. Na morje, ca solnce! — Priporoča se lastnik: 9057	IVAN FRANOLIČ.
ŠPECERIJSKA VELETRGOVINA V LJUBLJANI sprejme
trgovskega pomočnika > skladiščarja
Reflektira se le na moči z večletno prakso, vojaščine proste in ki so že službovale v enakih podjetjih.
Istotam se sprejme
kontoristinfa začetnica ali prakttkant.
Pismene ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Stalna služba«. 9060
ADVOKATA
dr. Kari koderman in dr. Kari Slokar
V MARIBORU
naznanjata, da sta se kot družabnika sporazumno RAZŠLA.
Dr. Koderman uraduje v dosedanjih prostorih v hiši Aleksandrova cesta 12, v pritličju.
Dr. Slokar ima odslej svoje prostore v Isti hiši v I. nadstropja (v prejšnjih pisarniških prostorih pok. dr. Juritscha).	5061
ZAHVALA
Čutimo dolžnost se tem potom najiskrenejše zahvaliti gospodu dr. Blumauer-ju, kirurgu v Ljubljani, ki je v pozni nočni uri rešil s svojo spretno roko življenje našemu edincu. Istotako se zahvaljujemo gospodu dr. Krajcu, hišnemu zdravniku in čč. sestram Leo-nišča za ves trud in požrtvovanje pri operaciji ter gosp. dr. Baum-gartnu, rudniškemu zdravniku, ki je nudil prvo pomoč.	9048
še enkrat vsem naša najprisrčnejša zahvala.
Rodbina rudn. obratovodje WIDRA, Trbovlje.
Kupujte po tabeli in po številu!
Glavno zastopstvo in skladišče za Jugoslavijo:
Robert Weinberger n. d.
Zagreb, fiafeua nI. 10
Umrl nam je naš ljubi soprog in oče, gospod
FRANC LESJAK
poštni uradni ravnatelj
Pogreb nepozabnega bo v sredo, dne 2. julija 1930 ob 5. uri pop. od doma žalosti, Resljeva cesta štev. 24 na pokopališče k.-Sv. Križu.	9052
Cvetje se hvaležno odklanja.
V Ljubljani, dne l. julija 1930. Žalujoča rodbina LES JAKOVA.
CENE MALIM OGLASOM:
Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. če na) pove naslov Oglasni oddelek »Jutrac, je plačati posebno pristojbino 2 Din. če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din.
Telefonske številke: 2492, 3492
mu po alf 9 po posti naalcv
&Cdcr hoče d°
aH GaGe drufc in form aeije ticoco me matih oflamov naj priloži v »namGah a •tcer ne ho pre;e/ odgovora t ^
Cfffl? MALIM OGLASOM:
Ženitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsa-ka beseda 1 Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro S Din. Vse pristojbine je uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. Št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani. 11842.

Kuharico
Mifoktno sprejmem k 3 Meha«, proti 500 Din mesečne plače. Ponudbe poti rfSnažnost« na oglasni oddelek- »Jutra«.	36341
Mehanik-šofer
■ TtSlet.no prakso, vešč popravil, tudi šivalnih strojev in kole« — s kavcijo, dobi takoj službo Jiaslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	36333
Fotograf, pomočnika aH pomočnico
sprejmem taiko}. Sprejme M tudi praktikant ali kaka mlajša moč Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Fotografe. 28271
Delavce tekstilne tkalce
■otrebuje takoj Tekstilna Fabrika Mita Kistič i Si-iovi u Nišu Delo stalno te dober zaslužek. 26161
Učenca
•	predpisano šolsko izobrazbo sprejmem t manufaktur-jio trgevino t Ljubljani. — Haslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	26093
Brivski pomočnik
frvrst delavec, dobi takoj etažbo. Vpraša ee pri A. Fepernik v Celju. 26491
Modni salon Vera Miklič
Miklošičeva cesta 34 išče *ajenko.	26443
2 učenki
♦	trgovino z mešanim bla-frm sprejmem. Ponudbe pod šolska predizobrazba u oci. odd. »Jutra«.
26438
Sirarla
c TeSletno prakso iščejo Osrednje mlekarne v Ljubljani z» takojšen nastop.
Starejšo natakarico
zmožno tavcije, z večletnimi spričevali. vešča mora biti tudi nemškega jezita. sprejmem za okrepčevalnico »JezersB vrh«. — Ponudbe na avtodružbo Kranj.	26521
Trg. vajenca
• predpisano šolsiko izob-laebo in g stanovanjem v Ljubljani. sprejme F. R. Khaim, Ljubljana, Miklošičeva c. 8.	2653?
Snujoče se
velepodsetie
alkoholnih in brezalkoholnih pijač išče za takojšen nastop' verzirame skladiščnike, potnike, knjigovod-kinjo in korespomlentko, zmožne srbohrvaščine. — Ponudbe ped »Čimprej 1930« na oglasni oddelek »Jutra«.	26629
Mesarski *m preka-jevaiski pomočnik
kateri je vojaščino prost, dobi službo. Naslov v oglasile™ oddelku »Jutra«. 26503
Biiv. pomočnika
izurjenega, sprejmem od 10.—13. julija. Dragan Lisic, Hrastnik..	26504
Restavrac. servirke
ravelbane. z znanjem nem. »čine, sprejmem. Nastop takoj. Predstaviti se je osebno pri .plačilnem natakarju v kopališki restavra-mji v Rimskih Toplicah.
36503
Prodajalko
starejšo, izurjeno v mešanem blagu, takoj sprejmem. Prosti hrana in stanovanje, dobra plača. — Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Ljubljana«.	26583
Hišnika
oženjenega. sprejmem s julijem za hišo v sredini mesta. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutea« pod »Hiš-nik-obrtuik«.	26580
Frizerko
dobro moč. takoj sprejmem. Mekinc, frizer, Bled 26575
Čevljar, pomočnika
sprejmem takoj. Ambrož Josip, Zagradec pri Stični.
26574
Pekovski pomočnik
skupni delavec, trezen in zanesljiv. dobi takoj mesto. Oglasijo naj se samo' talci, ki odgovarjajo zahtevam. Prednost imajo taki, ki so se izučili ali delali na Štajerskem. Peka-rija Wilfan, Tržič. 26576
. Potnika,
ki je pri privatnih strankah na Gorenjskem dobro vpeljan, sprejmem takoj v dobro stalno službo. Ponudbe na podružnico »Jutra« na Jesenicah pod šifro »Stalno mesto«.	26194
U oblastv. Koncesljonlrana
šoferska šola
Camermik. Ljubljana
UunaJsKa cesta Stev. 3»
(Jugoavto). Tel 2236. Pouk in praktične vožnje. 251


Mesto hišnika
išče s 15. julijem par brez otrok. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek. »Jutra« pod šifro »Delovna«. 26074
Zobotehnik-asistent
perfekten v tehniki in ope-rativi, išče službo. — Pc-nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Asistent«.
26323
Hotelska blagajničarka
z večletno prakso v kuhinji in točilnici, zložna voditi vse kuhinjske posle, želi spremeniti mesto s 15. julijem ali takoj. Naslov se izve pri podružnici »Jutra« v Celju.	26433
100 Din dam
onemu, kdor mi preskrbi ključavničarstvu primerno službo. Naslev v oglasnem oddelku »Jutra«. 26542
Dekle
staro 16 let, pridno ic pošteno. želi službe, kjer bi se lahko priučilo kuhanja. Mat-us Franja, Trbovlje, Loke 355.	26526
Deklica
stara 14 let, bi se rada izučila pri kakem frizerju. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Začetek« • 26525
Šivilja
išče mesto pomočnice, gre pa tudi šivat na dom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra««	26594
Mlada vdova
trg. naobražena, zanesljiva, vajena gospodinjstva, želi primernega mesta. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Vredna«.
26517
Gospodična
vešča, nemškega, hrvaškega in slovenskega jezika išče mesta k malemu otroku ali za postrcžnico. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Varuhinja«.
26498
Blagajničarka
ali kontoristinja želi mesto, najraje na deželi. Ponudbe pod »Skromna«/J5 na oglasni oddelek »Jutra«.	£6535
Mesto gospodinje
išče inteligentna, solidna, neodvisna ženska k gospodarici ali samostojni osebi. Razume popolnoma vse vrste gospodinjstva. Cenjene ponudbe na Schmolka-oglasni zavod Novisad pod »Domačica«.	26359
Absolvent
meščanske šol« išče mesto pisarniškega sluge ali temu primerne službe. — Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Absolvent« 26514
Mizar, pomočnik
išče službo. Naslov „v ogl. oddelku »Jutra«. 26499
Kot učenka
želi vstopiti nufakturno na deklica meščanske oskrbo pri ponudbe na lek »Jutra« učenka«.
boljšo ma-trgovino lolet-z izobrazbo 3 šole z vso starših. Cenj. oglasni odde-ped »Pridna 26512
Krojaški pomočnik
izurjen v V6em, želi pre-meniti mesto v Ljubljani. Ponudbe pod šifro »Izurjen« na oglasni oddelek »Jutra«.	26513
Dekle
z gospodinjsko šolo, zmožna trgovine in gostilne, nemščine, želi službe pri boljši družini. Cenjene naslove pod značko »Zmožna«.	26501
Fotograf
prvorazredna moč, negativ-pozitiv retušer, operater, išče mesto v boljšem ateljeju v Sloveniji. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Dober fotograf«.
26565
Mladenka
ljubiteljica otročičkov, nežna in vestna, želi mesta kot varuhinja pri boljši rodbini za takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 26586'
V veletrgovini
mešanega blaga izvežbani trgovski pomočnik z enoletno prakso in priporočljivimi spričevali želi nastopiti stalno mesto v kaki večji trgovini. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod »Zanesljiva dobra moč«	26591
Gospodična
etara 19 let. ima največje veselje do učenja trgovine in bi se zelo rada šla uičit v trgovino z mešanimi blagom. Ima 5 razredov ljudske šole tel je zanesljiva in poštena. Naslov se izve v podružnici »Jutra« Celje.
26592
Učenka
z 2 razredoma meščanske šole, stara 15 let, išče me sta v trgovini mešanega blaga. Vajenec, star 14 let, išče mesta v mesarski obrti. Naslov: Gostilničar. Studenci, Aleksandrova 17.
26595
~ i* a
Potovalne
zastopnike
za prodajo dveh renomira-nib konsuimnih predmetov pb jugoslov. pokrajinah sprejmemo. — Zaslužek ob marljivi sposobnosti jako velik. Ponudbe s popolnim opisom dosedanjega poslovanja id sliko (neobhodno) sprejme ogl oddelek Jutra pod šifro »Nastop kmalu«.
26299
Fiksum in provizijo
nudimo potnikom manufak-turne stroke, za obisk privatnih strank v Ljuibljani in okolici Gospodje, kate ri so v tem svojstvu že delali, naj se javijo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«	26060
Dobra prilika
Iščemo za vse krajp agil-ne zastopnjke in prodajalce za »Aerofiks«, avtomatično sredstvo za defekte na gumah. Potrebno vsakemu Kolesarju. Pisati na A. gkubic. Niš, HI. Crveni krst 58. 263S1
fotograf, zavodi
ki bi izdelovali slike po zmerni ceni, razen plošč, razvijanja in pošte, naj pošljejo ponudbe na podružnico »Jutra« Jesenice pod »Fotografija«. 26505
Kdor je oduševljen
za. svoje delo, kaže zmagoslaven smeh uspeha. — Vsako delo ima svojo dra-žest. Naše delo Vas bo zadovoljilo tako fizično, ma-terijeino kot morolično. — Kaj se hoče še več? Ali se zavrže 800—1000 Din tedensko? Pomislite? Pisati pod »Smej se, in imaš uspeh«. Prložite 50 para za bogat katalog. 26559
»;# f«
Izložbeno okno
z vrati kombinirano, veliko 0.90 X 1.50, odnosno 0.90 X 2.65 m naprodaj v Holaapflovi ulici 19. 26233
Malinovec
is domačih gorskih malin, z rafinatolm sladkorjem vkuhan, bre? vsake kemične primesi, do 5 kg po 17 Din za kg, do 10 kg po 16 Din, od 10 kg naprej po 15 Din za kg po železnici. V kraje, kamor dostavljam sodavičarske izdelke iji kiele mineralne vode, tudi malinovec na moje stroške. L. Rogelj, Vrhnika.	25993
Puhasto perje
fcg po 8» Din razpošiljam po pometjo najmanj 6 kg Potem Ksto belo gosje kg po 130 Din tn čisti puh kg po 250 Din U Brozo-rii. Zagreb. IKea 82. K« miška Sistilnica perja 242
Želodčno tinkturo
preizkušeno, pnoti zaprtju in drugim težkočajn želodca, priporoča dr. G. Pic-ooB, lekarnar v Ljubi jami. Oblastveno bomcesicmiraTia.
161
2 kompletni okni
za kletno stanovanje ceno proaam. &.oaeijevo, oiom-
škova 17.	26502
Otroški voziček
po ceni naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	36582
Kuhinjska miza
z 2 stolčkoma in majhna pečka po niiki ceni naprodaj. Medvedova c. 35/11.
26584
Motorno kolo
znamke F M 350 za 6S00 D proda A. Kaučič, Glince, Tržaška cesta 4. 26456
Auto
OM tiipa Mille Sliglia, dvo-sedežni, v zelo dobrem stanju, ugodno pnodam. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Ogodcn nakup«.	36506
Motorno kolo
znamke BSA, debro ohranjeno, se radi nakupa avtomobila ugodno proda-Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	36534
Potniški avto
v brezhibnem stanju, davka prost, naprodaj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Dvoseidežni Wan-derer«.	36570
Motorno kolo
znamke Peugeot proda takoj A. Kaucič, Glince. Tržaška c. 4.	27456
Dirkalno kolo
znamke »Diamant«, popolnoma novo, ugodno naprodaj. Gcstiloa Amerikanec, Florjanska ui. 20. 36546
Damsko kolo
malo rabljeno, dobro ohranjeno, prosti tek, kupim. Ponudbe pod »Deklica« na oglasni oddelek »Jutra«.	36458
Kolo
moško, eelo dobro ohranjeno, ee ceno proda. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	26451
Trajno kodranje
Prodam aparate za trajno kodranje cd 5500 Din naprej. Peperaik, frizer, Celje.	26484
Vrtno uto
skoraj novo, prodam. — Ogledati v Strossmajerjevi ulici 5.	26416
Čoln
(KieTboot) poceni naprodaj. Naelor v oglasnem oddelku »Jutra«.	26549
G. Th. Rotman:
Potovanja m čudovite prigode Tomija Popkinsa
103.
Na Marsu — pravijo učeni možje — Je ?rak mnogo redkejši kakor na zemlji. Naš profesor, ki je tudi učen in je to dobro vedel, je seveda poskrbel, da ne nastopijo nčprilike. Vzel je bil s seboj štiri maske, ki so bile zvezane s posebno posodo na hrbtu. Te posode so bile napolnjene z zgoščenim zrakom. Le nič strahu, dovolj ga ie bilo za izlet in sprehode po Marsu!
Raketa je drvela z brzino desetih milj na sekundo.. Nu, te hitrosti si vi, mladi čitatelji sploh ne morete predstavljati. In vendar je poteklo celih deset tednov, preden so dosegli kraj, kamor so bili namenjeni. Daleč, daleč tam za solnčnim jezerom so pristali. Radovedni odpro vrata... pravkar jim prijezdi nasproti prebivalec Marsa. Čudo božje, koliko nog! Pa tndl konjiček s svojim gospodarjem vred je ves začuden.
Parni kotel
za kurjavo z rujavim premogom 0—18 mm debeline zrna, 12 atmosfer, 50 do 70 ms kurilne površine, sistem Flammrohr ali Heiz-rohr, veliki parni prostor, kupim. Zraven: 6topnjiča-sto ognjišče (Trappenrost-feuerung), kotelno armaturo z napajalnimi sesalka-mi ter 24 m visokim pločevinastim dimnikom približno 700 mm premera. — Ponudbe z navedbo cene, dobavnega roka, dokumenti kotla in skicami na: šentjanški premogovnik And. Jakil a. d., Kr-melj na Dolenjskem.

Kot družabnik
vstopim v dobro idoče rentabilno podjetje z 300.000 do 500.000 Din. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod oudeležba«.	26073
Mlad obrtnik
išče posojila 10.000 Din za 6 mesecev odplačila proti dobrim obrestim. Ponudbe pod »Mlad obrtnik« na oglasni oddelek »Jutra«.

Laško
I>ve bife » zeml jiščem ali brez proda Sehmidlin. Laško.	26328
Parcelo
v Zeleni jami prodam za nizko ceno. Poi®ve se Vodmait, Ciglarjerva ulica, št 30	26460
Stavbna parcela
vogalna — za Bežigradom naprodaj. Ponudbe na ogil. oddelek »Jmbra« pod šifre »Bežigrad 600 m1«. 96365
Pozor!
Prodam krasno popolnoma novo hišo oziroma vilo z dvema stanovanjema in 3 kletmi pod Rožnikom, Pot na Dreni kov virih št. 1. Ivanka Golob, zastopnik Ivan Heni.
Stanovanjsko hišo
tridružinsko, popolnoma ■novo, .prodam z vrtom, stanovanja po 2 eobi, kuhinjo, shrambo, pritikline in električno razsvetljavo, je 15 let davka prosta in amortizirana. Vseli se lahko tekom treh mesecev v okolici Studenec — D. M v Polju. Naslov pove ogl. odjietek »Jutra«. 26564
Mlin
na prometnem kraju, 3 orale zemlje, gospodarsko p5-slopje, ugodno proda Ivan Bezjak, Leskovec pri SI. Bistrici.	36590
Dvonadstropno
skladišče
krasnimi prostori ter kletjo, primerno za tovarniški obrat, v bližini gorenjskega kolodvora, oddamo v najem. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Skladišče«. 26171
Lokal
s prostorom za delavnico
vzamem takoj v najem — v mestu na Gorenjskem, ali kje drugje na prometnem kraju. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »y najem«.	26385
Trgovski lokal
s stanovanjem iščem na prometnem kraju najraje na deželi za 1. 1931. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Trgovina 1931«. 26507
Lokal
oddam na prometnem kraju. r«asiov pove oglasni oddelek »Jutra*. 26515
Lokal In klet
s stanovanjem 2 sob in pritiklin oddam solidni stranki. Aleševčeva 30, Ljubljana VII.	26552
2 poslovna lokala
na Tržaški cesti na Glin-cah se takoj ugodno odda-sta. Vprašati pri društvu hišnih posestnikov, Salen-drova 6	26588
Gostilno
dobro idočo — najraje v okolici Ljubljane, ali na Gorenjskem v^mem v najem ali na račun. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Gostilna 50«.
26367
Trgovino
meS. blaga z gostilno vzamem v najem. Ponudbe
V	IIVJTMU. X
pod šifro »Trgovina z gostilno« na oglasni oddelek »Jutra«.	26506
Kuhinjo
dam na račun takoj v Ljubljani. Prednost imajo samo dobre kuharice, ki so vajene tudi primorske kuhinje. Naslov v oglasnem oddelku »Juitrac. 36567
Pridihi
Travo na »Volarju«
pri »Mokarju« olb Ižanski cesti odda uprava velepo-eestva Turjak v Namrše-lju, pošta Studenec-Ig.
Stanovanje
2 sob in kuhinje išče miren, mlad zakonski par s 1. avgustom t. 1. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »3354«. 26387
Mirna stranka
3 Slaarov, išče stanovanje 3—3 sob v mestu za avgust. Prevzame.tudi event. stanovanje združeno s trgovskim lokalom. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 26349
/ttc-IHS^
Letovišče na
Gorenjskem
Takoj oddam 3—4 sobe s kuhinjo tn senčnatim vrtom, v bližini Bleda. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	26338
Preden greste
na letovišče
ne pohabite sporočiti upravi ilustrovane tedenske revije »Življenje in svet« (Ljubljana, Knafljeva ulica 5), da se želite naročiti na revijo, ki stane mesečno samo 8 Din.
Izletnikom
in miru potrebnim letovi-ščarjiem se priporoča »Hotel Bistrica«, oddaljen 7 minut od postaje Bistrica-Bohinjsko Jezero z lepim senčnim vrtom ob potoku Bistrica. Postrežba točna in solidna, hrana vedno sveža in tečna, sobe novo-opremljene in zajamčeno čiste. cene zelo zmerne. — Pojasnila daje podjetnica Anica Stare, hotelirka na Bohinjski Bistrici. 26569
Soi>e
Prazno sobo
blizu kolodvora ob Dunajski cesti oddam, Naslov v ogL odd. »Jutra«. 36173
Opremljeno sobo
lepo, z balkonom, oddam. Kavškcva cesta 26/1. na desno.	26497
Stanovanje
lepo, »olnčno, sestoječe te 2 seb, kuhinje in pritiklin, oddam s 1. avgustom mirni stranki. Ogledati je od 10 —12. ure dopoldan. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	26539
Stanovanje
1—S sob iščem za avgust v bližini tovarne Bonač. Ponudbe na tovarno Bonač 26524
Stanovanje
2 sob in kuhinje išče mi T en, mlad zakonski par s
i. avgustom t. I. Ponudbe na oglasni oddelek »JutTa-« pod šifro »3354«. 36627
3sobno stanovanje
z kuhinjo in kabinetom in priiiklinantri ee cdda s 1. avgustom na ulici 10.	26918
Večje stanovanje
z eno sobo vn kuhinjo <a-koj oddam. Naslov v cnglas. oddelku »Jutra«. 26616
Stanovanje
2 sob ic pritiklin odidam za mesec avgust. Naslov v oglasnem cddelteu »Jutra«?	86533
Stanovanje
3 sob, kuhinje in pritiHin oddam takoj. Bočna dolina cesta M/31.	30664
Sobo
z vso oskrrbo v »edini mesta oddam. Kje pove ogl. odd. »Jutra«. 26459
Sobo
z dvema posteljama s strogo separiranim vhodom, oddam. Poljanski nasip 32 36457
Sobo
posebnim vhodom in elektriko ta-koj oddam. Naslov T oglasnem oddelku Jutra 26108
Opremljene sobo
in prazen kabinet, s separatnim vhodom, absolutno čisto, iščem v centru mesta za takoj ali s 15. julijem. Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dobro plačam«.	26407
Uradnica
išče za takoj malo, cenejšo sobico eventuelno z zajtrkom. Ponudibe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Mirna 265«.	96540
2—3 sobe
event. opremljene, s posebnim vhodom, oddam v najlepšem ., prometnem kraju sršdnM mesto. Pripravno za zdravnike ali pisarne Pismene ponudbe pod št. 77 na oglasni oddelek »Jutra«.	36522
Kabinet
s posebnim vhodom, parketom in elektriko takoj oddam ob Zmajski cesti blizu Stadiona. Cena 125 Din Naslov na ogl. odd. »Jutra«.	26509
Prazno sobo
v novi hi$i oddam. Trnovo, Staretova 17, Cigler.
26510
Opremljeno sobo
lepo, čisto in zračno, oddam takoj zraven uttpžni-ce, Jenkov* ulica 13, I.
36511
Snažno sobico {
separirano, iščem. Ponudbe pod »Železničar« na oglasni oddelek »Jutra«. 36591
Sobo
lepo opremljeno in čisto, oddam takoj. Poljanska c, 20/U.	26573

Gospodična Nuška
ki se je v nedeljo popoldne peljala v družbi dveb prijateljic iz Kamnika v Domžale, 6e naproša, da javi svoj naslov znancu iz kupeja na oglasni, oddelek »Jutra« pod »Turist«. 36585
Vdovec
srednjih let, Vipavec, v državni službi, želi znanja v svrho ženitve z rojakinjo samsko ali vdovo brez otrok z nekaj gotovine in blagega srca. Ponudbe na podružnico »Jn+Ta« Jesenice pod šifro »Vipavska dolina,	26520
Boljši obrtnik
29 let star, želi znanja s preprosto gospodično šiviljo, tihega in mirnega značaja, z nekaj gotovine, v svrho takojšnje ženitve. — Ponudbe s sinko na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Skupno delovanje 1930«.
26589
4 d ' *
Kovčeg-gramofon
s ploščami poceni proda Dremelj. Kariovška cesta št. 30/U.	26379
Kratek klavir
dobro ohranjen, ceno prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 36533
Srebrno flauto
in piccolo ugodno proda Janko Gregorc, Ljubljana, Salendrova ul. 4. 26530
Klavir
po "rzredno nizki oenfi naprodaj v Gosposki ulici št. 4/1. levo.	26555
Psa
dobrega čuvaja, kupim. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutrac.	26531
Čebele
Prodam čebel jnak, 7 obljudenih, 3 prazne A. Z. panje ter pritikline po nizki ceni v okolici Ljubljane. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Čebele«.
26587

Cenj. občinstvu
■naznanjam, da bo s 1. julijem otvoTjena na novo preurejena točilnica z de-likateso in mlekarno na Jernejevi cesti 53 Sp. Šiška, v kateri se bodo točila najceneje pristna _ domača vina ter mrizlia jedila. — Priporoča se M. A. Kieč.	36545
1 — 2 gospoda
vzameim T eepairiraio sobo za 105 Din mesečno. — Slenak, Rožna dolina, cesta 15, St. 17	36500
Opremljeno sobo
z električno razsvetljavo, posebnim vhodom, oddam gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
26561
Opremljeno sobo
odidam 1 ali 3 osebama. — StanTtrg 3/II, desno. 26553
Opremljeno sobo
zraven univerze oddam takoj. Kos, Gosposka niica 4/1.	26556
Sobico
s. posebnim vbodom S¥&e s 1. avgustom akademik. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Stalen«.
36557
Separirano sobo
prašno ali opremljeno oddam takoj gospodnT aH d_a-mi. Dopi« prosim pod »mirno in solnčno« na. oglasni oddelek »Jutra«. 26550
Sobico
.išče Svilja, katero hi evnt. z delom odslužila. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Soba 10«. 36562
Sostanovalko
sprejmem v zračno in sna-žno stanovanje blizu kopališča Ilirije event. z zajtrkom in perilo po nizki ceni. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 36566
Opremljen kabinet
takoj oddam na Bleiweiso-vi c. 5/m. desno. 26568
Solnčno sobo
lepo opremljeno, veliko, ▼ sredini mesta, takoj oddam 1—2 osebama. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	26556
Pisalni stroj
kuipim v brezhibnem stanju, malo rabljen, boljše znamke. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 26182
Motor 10 K S
na bencin ali sesal™ plin poceni prodani. — Pismena vprašanja pod »Takoj 22« na oglasni oddelek »Jutra« 35981
Motor 10 KS
na bencin ali sesalni plin poceni predam. Pismena vpraišanja pod »Takoj 22« na oglasni oddelek »Jutra«!.	36©8il
Kolarski stroj
rahljem, Raidmascliine, kopirni stroj in tračna žaga poceni ' na .prodaj. Oskar £iero, iijuiDijama, uunaj-
s» 50.	26528
Stroj za rezanje ma-nufaktur. vzorčkov
dobro ohranjen, takoj kupim. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra«.
26563
Fotoamaterjem
razvija in kopira najbolje atelje Josip Pogačnik, Mestni trg 17.	25474
Odeje
sprejmem v delo in popravilo. Rožna ulica 19. 26518
IZVANREDNA TOLIKA!
Železna »latinska patent postelia iloiljiva, s t»-peciraAom madracom, zelo praktična »a vsako hiio. hotele, nočne službe in potnjuče ' osobe stane samo Dta 390.—. Razpošiljam po poilne-nom povzetju.
OTVOREN
Lesena patent posteli«,
zložljiva. » tapeciranim madracom. «1° P"*' tična. stane samo D 280.
Ležalka »a snnčan;e —
(L.cgcstuhll oajnov.ie vrsti, stane samo Din 1S0.
Madraei punjeni z vol-nom stanejo samo D 7S»-U BROZOVIC. ZAGREB ILICA 82.
Svarilo!
Svarim gotove osebe za Bežigradom, da prestanejo vmešavati 6e v ožje življenje moje rodbine. zlasti kar se tiče študij moje sestre, ker v nasprotnem bom proti vsakomur sodnijsko postopal. Vsak naj pometa pred svojim pragom — Ljubljana, 1. julija 1930. — Jamnik Adolf. 26561
Poziv!
ProeS se dobična dama. U
je bila napadena na 6V. Petra cesti 30. 6. zvečer oh H8-, za naslov na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Tožba«.	36579
Kurja
očesa
Najboljše sredstvo proti kurjim očesom »GLAVEN« je mast
Dobite ▼ lekarnah, droge-njab ali naravnost lx tvor-niče tn glavnega skladiMa
M. Hrnjak
lekarnar — Sisak
T. SOKLIČ
MARIBORj
Čitajte vedno
naše ogb^e!
Vsakovrstne čevlje
oprejemam v popraivilo. — Moške močne Din 29, ženske solidne Din 22. Se priporoča Rudolf Tobias. čev ljar, Florjanska ulica 38. Ljiubljana.	36419
Preklic
Tukaj .podpisani izjavlja, da ni resnica, kar je govoril o Alojziji Ciuha. — L. Podlipec.	36519
T VODNE
lURBiNE
za vse razmere, avtom, regulatorje, opre« me za mline in žage izdeluje
G. F. SCHNEITER, Škofja Loka
Podjetje za zgradbo vodnih turbin.
Proračuni brezplačno. — Zmerne cene. Prvovrstne reference.
Zastave
g aH brez grba, čisto volnenej garantirane barve, v lepi izdelavi, izdeluje in razpošiljaj JOSIP VVLNKJLER, Subotica, poštni predal 48/d. Bustrovani cenik brezplačno.	82
Stavbni les, Deske za obijanje
stropov itd., Trd, parj en bukov, hrastov in javorov les
več let naravno usušen, ima stalno v zalogi po zelo ugodnih cenah tvrdka
Hi REMEC C o., ■
LJUBLJANA, Kersnikova ulica 7
Dostavlja se v Ljubljano in okolico na lice
mesta.	8909
Prodajo se najugodneje:
Predelne velike stene, izložbena okna, velike tehtnice za kolonijale in meso, velik stroj za rezanje manufakturnega blaga, dobro ohranjen avtomobil in velika Lutzova peč.	9009
Pristopajte k Vodnikovi družbi!
Pomočnika
takoj sprejmem v trgovino s Špecerijskim in kolonialnim blagom ter deželnimi toridelki na debelo.
Prednost ima mlajša moč s finim nastopom, pošten, trezen, dobžr prodajalec* ki ima veselje do potovanja z avtom.
Ponudbe je poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod »Potnik 4«.	9037
Urejuje Davorin Ravtjen. Izdaja za kotrooccB »Jutra« Adotf Ribnika*. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiska/naris Franc Jezeižek. Za foseratm de* Je odgovoren AJoizaj Novak. Vsi v Ljubljani,