4-V-1 ' ; .......w.. Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj In praznikov. 4 Glas Naroda List Slovenskih delavcev v c/4meriki. The first Slovenic Daily" in the United States. Issued every* day* except Sundays and Holidays. TELEFON PISARNE: 127® RECTO«. Entered ao Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congres of March 3, 1879. TELEFON PISARNE: 1179 ISO*M NO. 98. — ŠTEV. 98. NEW YORK SATURDAY, APRIL 25, 1908. — V SOBOTO, 85. MAL. TRAVNA, 1908. VOLUME XVL — LETNIK XVL Predlogi proti anarhistom pokopani. ROOSEVELTOVI PREDLOGI, KO-JE JE POSLAL KONGRESU IN SO BILI NAPERJENI PROTI ANARHISTOM NISO VSPELL Pododsek pravosodnega odseka je predsednikova priporočila uničil. BREZPOMEMBNO VPRAŠANJE. Washington, 24. aprila. Predsednikova poslanica, ktero je poslal dne 9. aprila kongresa in ki je priporočala postavodaji, naj stori potrebne korake proti anarhistom, je ostala pokopana v sobi odseka za pravosodje, in ni jedno predsednikovo priporočilo ne bode obveljalo, kljub temu, da je v poslanici divjal proti anarhistom na vse mogoče načine. Zajedno s poslanico je postavodaja dobila tudi pismo generalnega pravnika, kteri opozoruje kongTes na neke anarhistične časnike, kteri se razpošiljajo po pošti. Predsednik je tedaj v bvojej poslanici izjavil, da je mnenja, da ima glasom obstoječih zakonov pravieo, odvzeti časopi.-om pravico do razpošiljanja po pošti, kar naj velja zlasti za one časopise, kteri priporočajo umorstvo in požige. Vendar je pa še boljše, ako izda kongres posebni zakon proti takim časopisom. Roosevelt je s tem brezdvomno mislil, da bi bilo umestno, ako se izdela kak izjemni zakon, kteri naj se pred vsem nanaša na aocijalistieno in anarhistično časopisje. Poslanico je kongres sicer sprejel, potem so jo pa izročili pravosodnemu odseku, koji jo je izročil zopet posebnemu pododseku. Nekteri postavodajalci so Čestokrat izjavili, da je ta pododsek grobišče za vse one predloge, kteri ne bodo nikdar sprejeti. Vsi predlogi, kteri niso sprejeti in kteri ne bodo nikdar sprejeti, gredo običajno v ta pododsek. AVTOMOBILI IN KRAVE ZA . MORNARICO. Tozadevni predlog v zvezinem senatu je obudil mnogo smeha. Washington, 23. aprila. Avtomobili, krave in konji, kot potrebščine za opravo naših vojnih ladij, so senatorja Hepburna spravili skoraj do obupa. Celo oni. kteri so se svoje-časno zadovoljili, da je postal povsem navaden zdravuik poveljnik vojne ladije. so odločno nastopili proti tozadevnemu predlogu za vojno mornarico. Ko se je ta predlog prečital, je senator Hale, ki je predsednik mor-narienega odseka, takoj pričel govoriti o jahajočih mornarjih. Senator Bacon je potem priporočil, da se za mornarico nabavi namesto pravih krav morske krave in senator Perkins je vprašal, čemu ne rabijo na vojnih ladijah mesto mornarjev kot stražarjev raje pse. Dotični predlog je tudi zahteval potrebni denar za nabavo avtomobilov, kakor tudi denar za hrano krav in konj za vojno mornarico. Trije otroci zgoreli. Huntington, W. Va., 23. aprila. V Lincoln county ju so zgoreli trije o-troci Jacob Brumfielda, dočim je njihova mati zadobila nevarne poškodbe. Hiša, ki je stala na samem, je bila že v plamena, ko se je rodbina probudila. Rrumfleld je imel jedva dovolj časa probuditi svojo ženo, katero je vzel v naročje in z njft skočil ■looai okno. Pri tem si je zlomila nogo in zadobila tndi druge poškodbe. Otroci, kterih najstarejši je bil 12 k* star, so spali v druge j sobi in bilo Je nemogoče rešiti jih grozne smrti. Brum field se je že več mesecev prepiral « svojimi sosedi, proti kterim je — nastopil kot priča in radi d* so mu sosedje Tajnik Taft potuje na panamski Istmus. NJEGOVA POT JE OFICIJELNA, VENDAR PA NAMEN NJEGOVEGA POTOVANJA NI ZNAN. Poravnal bode baje spor med Panamo in Colombijo, vendar se pa temu ne verjame. POLITIČNI VZROKI. Washington, 25. aprila. Vojni tajnik Taft je dobil nepričakovano ukaz, da mora nemudoma potovati na Panamski Istmus, vendar pa dosedaj ni bilo mogoče dognati vzrokov, vsled kterih mora potovati na jug. Dosedaj tudi ni bilo mogoče uradnim potom dognati, da so na Istmu nastale po-težkoče, ktere zahtevajo, da mora biti tudi vojni tajnik prisoten, ali da mora v kakem drugem vprašanju posredovati. Prijatelji vojnega tajnika, ki o tem sploh neče ničesar govoriti, trdijo, da bode njegovo potovanje velike koristi, kajti med republikama Panama in Colombia so baje nastali prepiri radi meje. Vendar pa v teh razlogih še nikakor ni mogoče uvideti pravega vzroka njegovega potovanja, na ktero se mora tako nepričakovano podati. Taftovi nasprotniki pa trdijo, da je tudi to Taftovo potovanje političnega pomena, kajti tukaj so se zbrali vsi Taftovi politični poslovodje. Nekteri trdijo, da je gotovo najboljše, ako se Tafta zadnje tedne pred konvencijo pošlje kara v inozemstvo, da mu tako politiki ne morejo nagajati. Kaj mislijo s tem. naravno ni znano. Mogoče nameravajo proti njemu kaj taoega ukreniti, da mu ne bode prav in radi tega ga hočejo poslati v daljino. Vsekako je njegovo nepričakovano potovanje v Panamo zelo misteri-jozno. IZVOZ ZLATA. V novejšem času se je pričelo zopet izvažati zlato iz Amerike v Evropo. Tekom zadnjih dni se je poslalo iz našega mesta že na milijone dolarjev v zlatu v Evropo, kjer imajo sedaj zopet, kakor redno vsako leto, denarno krizo. Predvčerajšnjim so poslali newyoreki bankarji v Paris za pet milijonov dolarjev zlata, kar pomenja, da je denarna kriza pri nas končana in da se pričenja sedaj v Evropi čutiti pomanjkanje denarja. Družba ulične železnice mora plačati odškodnino. v Newark, N. J., 22. aprila. Alfred R. Wright iz New Yorka in njegova sina so vložili pri tukajšnjem sodišču proti North Jersey Street Railway Company tožbo na plačilo odškodnine v skupnem znesku $30,000, ker so se nedavno vozili z vozom imenovane železnice, kojega so pa morali sredi pota ostaviti in nadaljevati svojo pot peš. dasiravno je vsakdo plačal vozni no po pet centov. Denarje v staro domovino pošiljamo: za 10.35 ...... sa 20.46 ...... za 40.90...... za 102.00 ...... xa 204.00 ...... za 1017.00 ...... Poitarina j« všteta pri teh vsotah. Doma se nakazane vsoto popolnoma Izplačajo hm vinarja odbitka. Naše denarna poailjatve izplačaj« c. kr. poštni hranilni urad t 11. le 12. dneh. Denarje nam poslati Jo najprOU-nsjs do |26.00 ▼ gotovini ▼ pripora-čenem ali registriranem pismu, vočje zneske po Domestic Postal Mam f Order ali pa Hew York Bank Draft. FRANK BASSES CO., 1*9 Greenwich St, New Task, «04 ft*. Olsir 9. M. Divjanje tornadov v južnih državah. VIHARJI SO NAPRAVILI V MNO-ZIH JUŽNIH KRAJIH VELIKANSKO ŠKODO. V Mississippiju je bilo šestdeset ljudi, med temi dva bela, ubitih. V ALABAMI. Natchez, Miss., 25. aprila. Včeraj zjutraj je po državi Mississippi divjal grozen tornado in v kolikor je bilo mogoče do večera dognati, je bilo med viharjem ubitih oseminpetdeset zamorcev in dva bela. Tornado je divjal tudi v jednem delu Concordia Parish v Louisiani, nakar je prekoračil Mississippi in divjal po countyjih Adams, Jefferson in Clairborne. Miss., in po-vsodi je bilo mnogo ljudi ubitih. Vihar je razdejal na stotine koč po raznih nasadih. V državi Mississippi je bila viharjeva pot dolga 59 milj. V Anite, La., je bilo 45 ljudi ubitih, do-čim je doseglo število ranjencev 75. Birmingham, Ala., 25. aprila. Nek železničar se je včeraj popoludne vrnil iz Dore, Ala., kjer je divjal zjutraj orkan, naznanja, da je tam gotovo sto ljudi ranjenih in da je tudi število ubitih veliko. Brzojavna zveza z Albertville. Ala., je razdejana. V nekem malem kraju med Warrier in Reeds so bile tri osobe ubite. New Orleans, La., 25. aprila. Tekom včerajšnjega dne je šest tornadov v Louisiani, Mississippiju in Ala-bami razdejalo sedem mest. Vse brzojavne zveze so razdejane, tako da natančnih poročil ni mogoče dobiti. Ve se le, da je bilo mnogo ljudi ubitih in da je število ranjencev velikansko. Tornado je najbolj divjal v Lamourie, Richland in Vidalia, La., Walls in Baxter, Miss., ter v Bergen in Albertville, Ala. Tudi v Shreveportu, La., je bil vihar izredno jak. NESREČA NA ŽELEZNICI. Devet delavcev je bilo blizo Elmira, N. Y.. ubitih. Elmira, N. Y., 23. aprila. Nek tovorni vlak Susquehanna & New York železniee je pri Laquinu, Pa., skočil raz tir, ker je vanj na nekem klancu za vozil prazen vagon, ki se je utrgal od nekega druzega vlaka. Pri tem je bilo osem delavcev na mestu ubitih, dočim je deveti umrl kasneje, ko so ga prepeljali v bolnico. Petnajst na-daljnih delavcev je bilo pri tem nevarno ranjenih. Nesreča se je pripetila na stranskej progi, ki vodi v Ralston, kjer nakladajo delavci les za Laquin Lumber Co. Ta proga vodi v breg in to je tudi vzrok, da se je pripetila nesreča. AVSTRIJSKI KONZUL IN DRUŽINA VANDERBILT. Baje se namerava newyorski konzul O'Carroll poročiti z gospo Vanderbiltovo. i Naši 11 boljši" krogi skrbe vedno za kako novost. Včeraj se je razne-slji vest, da se namerava avstrijski konzul v New Yorku poročiti z ločeno ženo milijonarja Vanderbilta. Kakor se vidi, so avstrijskim "grofom" zadnje čase posebno zadišale lastnice Vanderbiltovega imena. Konzul O'Carroll se je pred enim tednom podal na štirimesečni dopust v Italijo. Pred svojim odhodom je prodal svojo hiSo v New Yorku, pohištvo pa je spravil v klet konzulat-nega poslopja. Včeraj pa se je podala na pot v Evropo tudi ločena Še-iia milijonarja Vanderbilta. Konzul O'Carroll je bil ie več let n s Vanderbiltovo. On je bil tudi Jri je Mongolca 8zčchčnyija uvedel v Iružino, nakar je sledil zakon z Van-. lerbiltovo hčerjo. Ker se je sedaj Vanderbiltova podala v Neapolj, kamor je odšel tudi konzul,v se sklepa, Južne republike. Grozovlada v Guatemali. PREDSEDNIK ESTRADA CABRERA JE SKLENIL VSE ZAROTNIKE POSTRE-L J A T I. Dosedaj so ustrelili po predem sodu že osemnajst nesrečnikov. NADALJNE ŽRTVE IN PREDSEDNIKOV STRAH. Guatemala Ciudad, Guatemala, 24. aprila. Tukaj so po prekem sodu ustrelili že osemnajst zarotnikov, ki .«© nedavno izvršili napad na predsednika Estrada Cabrera, ki je bil tem povodom ranjen. Danes bodo nadalj-ne aretovance ustrelili, kar se bode zgodilo tudi z onimi zarotniki, kteri so še prosti, kakor hitro jih vjamejo. Oni, ktere so dosedaj postreljali, so bili izključno kadetje vojaškega zavoda, kteri so tvorili častfro stražo predsednika Cabrera. Predsednik, kteri se ne upa več ostaviti svoje palače, je včeraj naznanil zastopniku neke tuje vlasti, da je za trdno sklenil kar najstrožje kaznovati vsakega zarotnika, kteri pride njemu v roke. On trdi, da so glavni zarotniki iskati med onimi ljudmi, ktere so zaprli v lanskem aprilu radi zadnje zarote in kteri so bili potem pri sodišču pomilusčeui v večletno ječo. Jetniki so bili vedno v zvezi s svojimi zavezniki in tako so na ta način sklenili predsednika umoriti. Radi te ga se v nadalje ne bode več oziral na kake milostne predloge. Po prvem napadu na predsednika Cabrera so aretovali 150 ljudi, in od teh jih je mno«:o izvršilo samomor. Devetnajst, med kterimi je bilo tudi šest inozemcev, je bilo obsojenih v smrt, dočim so bili ostali po kratkem zaporu pomiloščeni. NOV PARNIK AUSTRO - AMERIČANE DOSPEL V NEW YORK. Parnik Martha Washington dospela v prvič v našo luko. (Posebno brezžično brzojavno poročilo "Glasu Naroda".) Iz novega parnika Martha Washington, ki je last parobrodnega društva Austro-Americana, prejeli smo ravnokar brezžično brzojavno poročilo, da pride imenovani parnik-'v prvič v našo luko tekom današnjega dne. Novi parnik, ki je največji in najlepši imenovane družbe, prihaja iz Glasgowa na Škotskem, kjer je bil zgrajen, in od imenovanega mesta do naše luke je rabil le osem dni. Na novem parniku je prostora za dvatisoč potnikov medkrovja in za tristo potnikov kajite. Z Martho Washington, ki odpluje dne 29. t. m. v prvič v Trst, bode potovalo 400 Slovencev, kteri so si že omislili paro-brodne listke. POSLEDICE BREZPOSELNOSTI. Samomori so na dnevnem redu. Še nikoli se v našem mestu ni pripetilo toliko samomorov kakor letos, ko je tudi brezposelnost tako velika, kakor malokdaj popreje. Med drugimi se je zaklal 601etni Frederick Vogel na Marion Ave. v Bronx Borough v New Yorku, ker mu je bilo nemogoče najti delo, dasiravno je vsaki dan po vsem mestu iskal zaslužka. V Centralnem parku blizo 86. ulice se je ustrelil nek nepoznan 30 let star možki, pri kterem se ni našlo ničesar, iz česar bi bilo sklepati, kedo je nesrečnik. Ustrelil se je v pričo mnogih žensk in otrok, ktere so bile na bližnjem travniku. Brezdvomno je tudi ta nesrečnik jeden Izmed ne-številnih brezposelnih, kojih je slasti v imenovanem parka vse polno. Nedobrodošli gostje. Američani na Kitajskem. AMERIŠKO VOJNO BRODOVJE NE BODE OBISKALO NITI JE DNE KITAJSKE LUKE. Mandžursko vprašanje postaja vedno bolj kritično. Zveza med Rusijo in Japonsko. KITAJSKI NAČRTI. Peking, 24. aprila. V oficijelnih ameriških "krogih tukajšnjega mesta se odločno upirajo predlogu, da bi ameriško vojno brodovje na svojem potu okrog sveta obiskalo kako kitajsko luko, kajti tekom zadnjih tednov je postal položaj« v Mandžuru mednarodnega pomena, in ta, da ga smatrajo tukaj nevarnim. Vlasti so namreč mnenja, da bi obisk ameriške mornarice na Kitajskem pomenjal nekako demonstracijo proti Japonski. Nemčija, Francija in druge vlasti nimajo ničesar proti obisku Američanov, toda kako stališče bode zavzela Rusija v tem vprašanju,* še ni znano. Vsekako se bode Rusija zavzela za Japonsko, kajti sedaj je znano, da obstoji med Rusijo in Japonsko zveza glede vladanja v Mandžuru. Ako se stvar le malo poslabša, zamore radi Mandžura nastati mednarodni konflikt. v kterem bodeta Rusija in Japonska nastopila jedna za drugo, tako, da bodo škodo imele le Kitajska in druge vlasti. Vse vlasti so sedaj prepričane, da se g°j* japonska in ruska politika v Mandžuru na podlagi tajnih dogovorov, ne pa na podlagi preje sklenjenih pogodb, kar je razvidno iz razvoja sedanjega položaja. JUGOZAPADNI PREMOGARJI. Skupna konferenca med premogarji in njihovimi delodajalci na jugozapadu se nadaljuje. Kansas City, Mo., 23. aprila. Zastopnik: lastnikov premogovih rovov in jugozapadni premogarji so se danes posvetovali o medsebojnih predlogih. Lastniki rovov so predlagali, da imenuje vsaka stranka dva razsodnika in jednega zvezinega sodnika kot: razsodišče, ktero naj sodi v vseh spornih vprašanjih, koja bi nastala v bodoče med obema strankama. Odsek, ki se je potem posvetoval o tem vprašanju, pa ni mogel priti do sporazuma in tako je vsa stvar ostala nerešena. BORILEC Z BIKE. Španski milijonar je dospel v Ameriko, da se tudi tukaj poskusi v borbi z biki. S parnikom Slavonia je prišel včeraj v naše mesto mladi Španski milijonar Rafael M. Gomez, kteri bode potoval v Mehiko, kjer se bode poskusil boriti z mehikanskimi biki. Ponosen, kakor vsak Španec, je včeraj na pomolu pripovedoval, da je tekom zadnjih dveh let na Španskem pobil 350 bikov in da je bil pri tem čestokrat ranjen. Znan je po vsej Španski kot najboljši matador, vendar pa svoje dohodke kot matador izroči vedno v dobrodelne namene, kajti denarja ima itak dovolj. Oženjen ni in tudi zaročen ni, k večjem s kflkim bikom, kterega pa vsakega iz same ljubezni umori. Iz Avstro-Ogrske. Kriza na Ogrskem. OGRSKI MINISTERSKI PREDSEDNIK JE PRIŠEL NA DUNAJ K CESARJU. Vprašanje o zborovanju delegacij v maju; odprava računov po goldinarjih. L E G A R. Dunaj, 25. aprila. Ogrski minister-ski predsednik Wekerle dospel je na Dunaj, da se posvetuje s cesarjem o političnem položaju. Kakor zatrjujejo politiki, pomenja avdijenea pričetek akutne krize pri ogrski vladi, ktera je nastala vsled nameravanega zborovanja delegacij v maju. Sedaj je namreč dozorelo vprašanje, naj se li snidejo delegacije v maju, da rešijo vprašanje o povišanju plače nepotrebnih častnikov, čemur se pa ogrska vlada in delegacije kar najenergičneje upirajo. Skupni ministerski svet se bode o tem vprašanju posvetoval dne 30. aprila. Pri tem so na obeh straneh velika nasprotstva, kterih nikakor ni bilo mogoče poravnati, kajti ogrska vlada vztraja pri tem. da častniki ne potrebujejo večje plače za svojo brez-delnost. Ako ne bode mogoče najti poti do poravnave, potem pride na Ogrskem prav gotovo do ministerske krize in potem bodeta morala tudi minister inostranih del Aehrenthal kakor tudi vojni minister Schoenaich odstopiti. TukajSnji mestni svet je naročil mestnemu magistratu, da nemudoma odpravi vse račune, kteri so spisani še po goldinarjih in naročil, da se nadalje računa le s kronami, ker na ta način bode v računih videti mnogo večje številke, ktere tudi v Avstriji imponirajo, dasiravno je njihova vrednost neznatna. Budimpešta, 25. aprila. V Stein-amangerju (Szombathely) se je pričela razširjati epidemija legarja in v kolikor je posneti iz dosedanjih poročil, je tam bolnih že pet odstotkov vsega prebivalstva. Vlada je odredila vse potrebne zdravstvene korake, da se razširjanje epidemije prepreči. Rojakomja znanje! Pri pregledovanju upravniških knjig smo opazili, da se mnogi naročniki niso odzvali našemu opominu glede naročnine za list, vsled česar smo bili primorani vsem onim, kteri za tekoče leto še niso naročnine ponovili, list ustaviti. Zatorej vljudno poživljamo vse one rojake, kterim smo list ustavili, da naročnino čim prej ponove, da jim na ta način zamoremo vse zaostale številke dostaviti. Dalje pa prosimo vse cenjene na-jročnike, da točneje naročnino vplačujejo, ker le na ta način nam je mogoče vsem zahtevam čitateljev Glasa Naroda ugoditi ter list redno dostavljati. Upravništvo "Glasa Naroda". Razne novosti iz inozemstva. SEISMOGRAFI NA OTOKU WIGHTU IN V LJUBLJANI SO OZNAČILI ZOPET JAK POTRES. Kitajski bojkot proti Japoncem se je razširil iz Azije do Avstralije. GOULD OVA ANA IN SAGAN. Za $24.00 v Trst ali na Reko bode peljal novi parnik n« dva vijaka MARTHA WASHINGTON, Kdor rojakov želi potovali s tam parnikom, saj m takoj oglati pri: " FRANK BAgfl-BB oo., 109 Greenwich St, How Took, ali 6104 St Clair Avenno, V. TL, ARETOVANCI ODVEDLI POLICAJA. Peljali so ga iz Harlema v Bronx t avtomobilu. Tudi pri nas v New Yorku se ne dogaja vsaki dan, da bi aretovanei odvedli seboj policaja, kteri je vršil službo, vendar se je pa to sedaj tudi v našem mestu pripetilo, in sicer policijskemu kolesarju Frank Reusehle-ju od postaje na zapadnej 125. ulici. Najlepše pri vsem tem pa je, da oni, ki so policaja ukradli, ne bodo kaznovani, ker sodnik ni hotel izdati proti njim potrebnega zapornega povelja. Imenovani policaj je tekom dopolu dneva aretoval Edward B. Gallagher ja in Henry S. Cbaplina, ker sta prehitro vozila b svojim avtomobilom po Lenox Avenue. Sodišče je potem Gallagherja stavilo kljub temu, da je tajil, pod $100 jameevine. Gallaglierja je to tako vjezilo, da se je potem pričel z imenovanim po lieajem na mostovžu sodišča prepirati, nakar ga je s pomočjo svojega prijatelja vrgel na avtomobil, kteri ga je čakal pred sodiščem. Naslednji trenotek sta prijatelja policaja že odpeljala z vso mogočo hitrostjo proti Bronxu. Policaj se je zaman skušal oprostiti, kajti njegova spremljevalca sta ga držala trdno, tako da se ni mogel rešiti in tudi ne seči v žep po svoj revolver in signalno piščalko. Na pomoč klicati ga je bilo sram in tako je raje molčal. Na 138. ulici sta ga končno avtomobilista vrgla iz avtomobila, nakar sta se odpeljala, predno ju je zamogel ponovno areto-vat. Ko se je vrnil potem zopet v Harlem, je o tem naznanil sodniku, kteri se mu je pa'le smejal in ni hotel izdati zaporno povelje, da bi bila tatova policajev fie enkrat aretovana. oo bo "Qiao Ha London. 25. aprila. Seismograf na otoku Wightu, je včeraj kmalo po polnoči zaznamoval jak potres, o kterem se poroči tudi iz Ljubljane, kjer ga je tamošnji seismograf tudi zaznamoval. Ljubljanski profesor Belar trdi, da se je potres pripetil na zapad-njej strani Južne Amerike ali pa severno od mesta Honolulu na Pacifiku. Sydney, Avstralija, 24. aprila. Bojkot, kterega so uprizorili Kitajci proti Japoncem radi znane afere Tai-tsu Maru, se je sedaj razširil tudi na Avstralijo ter je popolen. Japonski parnik Yawata je moral včeraj odpluti od tu na Kitajsko, ne da bi bil na njem samo jeden kitajski potnik in kaj blaga. Xeapolj, 25. aprila. Gouldova Ana iz New Yorka, ločena grofica Castel-larte, dospela je semkaj z nemškim parnikom in pri njenem prihodu jo je sprejel '-'princ" Sagan, kteri je bil prvi, ki je prišel na parnik. Na poti >e ni mogel ubraniti e^sniškim poročevalcem, kterih je bilo povsodi polno ill povsodi so ga fotografirali, kakor da bi bil kaka velika predpotopna žival. Gouldova Ana in njen "princ" sta se tukaj nastanila v hotelu Ber-tolini. Boulogne. Francija, 24. aprila. Tukajšnja policija je aretovala grofa in grofico Marcehetti. Grof trdi, da je bil svoječasno pobočnik kralja Um-berta. Jetnika sta obdolžena, da sta v Marseille izdajala ponarejen denar. Colomb Becbar, Algier, 24. aprila. Pod poveljem generala Charles Leon Vigyja, poveljnika druge algierske brigade, je odšla od tukaj 4500 mož velika kazenska ekspedieija proti fanatičnim Arabcem v pokrajini Ain-chair. Tam se je namreč pričelo živahno gibanje proti Francozom in domačini so izvršili že več umorov. Šestnajst žrtev požarja v Chelsea. Boston, Mass:, 23. aprila. V razvalinah hiše 112 Congres St., Chel-a, so včeraj našli posamezne dele nekega trupla, o kterem se misli, da je ono Edward B. Manninga, kterega njegova rodbina že od velikega požarja nadalje pogreša. Dosedaj so našli v razvalinah razdejanega mestnega dela šestnajst trupel. Sedaj se vrše preiskave, da se dožene, kako je nastal požar. McKinleyev dom prodan. Cleveland, Ohio, 23. aprila. Mrs. Rose Klorer iz Cantona, .Ohio, je tamkaj ravnokar kupila hišo in posestvo pokojnega predsednika Wm. McKinleya, za ktero je dala $20,000. Posestvo je takoj po nakupu izročila v dar tukajSnjemu škofu Horstmanu, kteri je dar naravno takoj vzeL Poslopje pokojnega^ predsednika bodo spremenili v bolnico, ktero bodo Se tekom tega leta odprli pod imenom Mercy Hospital. V tej bolnici bodo vladale neke sestre. V-mM'. t ■ "GLAS NARODA" (Slovenk Daily.) Owned and published by the SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (a corporation.) FRANK SAKSER, President. VICTOR VALJ A V EC, Secretary. LOUIS BENEDIK, Treasurer. Place of Business of the corporation and of above officers: 109 Greenwich Borough of Manhattan, New York leto velja list za Ameriko in Canado.........$3.00 l>ol leta.........1.50 za meeto New York 4.00 „ Mri leta za mesto New York . 2.00 ,, Evropo za vae leto.....4.50 „ pol leta.....2.50 « „ „ četrt leta .... 1.75 ▼ Evropo pošiljamo skupno tri številke. "GLAS NARODA" izhaja vsak dan iz vsemsi nedelj in praznikov. "GLAS NARODA" ("Voice of the People") bival every day, except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3-00. ^Advertisement onjagreement. Dopisi brez podpisa in oeobnoeti se ne natisnejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje blvaiiA&e naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Dopisom in pošiljatvam naredite naslov: "QLAS NAKODA" 109 Greenwich Street, New York City. Telefon: 1279 Kector. Koncem tedna. Ravnatelji trust a za jeklo so si dovolili velike svote denarja, preduo so razpisali dividende za delničarje. Tako je pravilno, kajti i>ovsodi se je treba ravnati po izreku: Charity begins at home... • • • Profesor Poe je izumil stroj, s kterega pomočjo se zamore na ume ten način dihati in ta stroj bode pomagal, da bode na tisoče ljudi, ki so že navidezno mrtvi, še nadalje živelo. Še tega je treba! To ne pomenja druzega, nego kvariti delo narave I Ali nas že itak ni dovolj na svetu T... * * t Predvčerajšnjim je na ulicah našega mesta umrl nek mož vsled lakote. Da bi saj prišel k njemu profesor Poe s svojim dihalnim strojem. Morda bi se mu tudi tukaj posrečilo probuditi človeka k i4življenjudasi ravno je umiral na ulici, kakor navadna žival... * * • Vendar je pa tak stroj, ki pomaga človeku do podaljšanja življenja, tudi nekoliko vreden. Poznam na primer nekega človeka, kteri bi si za tuje novce nabavil več takih strojev, da bi saj še nekoliko časa zamogel dihati, kajti sapa mu je že pošla in sedaj životari le še od utrinkov svojega nekdanjega življenja... * * • V skrajnej patrijotičnej navdušenosti je 400 mladih "dam" v Los Angeles, CaL, priredilo mornarjem naše vojne mornarice banket, pri kterem so z mornarji plesale in uganjale tudi drugi 44fun" — in take histerične ženske se zamorejo po banketu tudi žrtvovati na oltarju ljubezni do — domovine... * m • Velikonočne lilije so bile letos zelo po ceni. Radi slabih časov f In morda radi tega, ker ljudje niso imeli dovolj denarja, da si nabavijo velikonočne cvetlice? Bog obvaruj! Pač pa zato, ker so se morale velikonočne lilije umakniti drugim cvetlicam, kte- re so mnogo dražje, nego one... • « • Najnesrečnejša rodbina je bila v tem tednu v našem mestu Quinnova: oče je brez dela, vseh pet osob mora stradati, gospodar jih je prepodil iz stanovanja, potem so prenočevale pri nekem kurilcu kraj kotlov in tu so se onesvestili vsled plinov. Največja nesreča pri tem jih je pa zadela, da so štiri obudili k 4'življenju", dočim je samo jeden bil tako srečen, da je umrl... • * • Resnična dogodba: Nek zakoDski mož, čegar žena je ta teden v New Yorku umrla, se ni hotel za pogrebom peljati v istem vozu, v kterem je bila njegova tašča. Pogrebnik mu je dejal, da to ni lepo, ako se ne pe-Ija s svojo taščo za pogrebom, nakar mu je pa vdovec odgovoril: 44 Ako sedim poleg nje (tašče) v kočiji, potem je vsa zabava pokvarjena"... * * » Emo Goldman, znano anarhlstinjo, je dohitela ista osoda, kakor Evelyno Thawovo. Sedaj so tudi Emo prepodili iz nekega hotela. Radovedni p« smo, ktera bi bila radi take primere bolj razžaljena: Ema ali Eve-lynf. *. • « • V Readingu, Pa., ne smejo policaji več nositi brade. To je zopet omejitev osobne svobode. Amerika postaja vedno bolj evropska. Mogoče je pa tudi, da so se brivci v Readin- gu zmenili s policijskim šefom in da bodo v nadalje graft medsebojno delili... » * * Predsednik Rock Island železnice naznanja, da ne bode pustil, da bi njegov sin postal železničar, kakor je on, kajti -V tem poklicu je preveč "trubla". Jaz, na primer, bi tudi ne pus(il svojemu sinu, da postane žurnalist, in sicer iz istih razlogov, lvako bi pa bilo, ako bi menjala f Jaz bi sina železničnega predsednika uvedel v žurnalistiko; on bi pa imenoval mojega železniškim predsednikom... * ♦ * Dame naše 44society" so za dobrodelne namene priredile v hotelu Pla za 44žive slike". Nadalje so tudi plesale, se kratkočasile ter uganjale vsakovrstni 44fun" z navzočimi mož-kimi — in vse to v dobrodelne namene. Kakor v srednjem veku: Casanova pripoveduje o nekem društvu dam v Florenci, kterega članice so iz dobrodelnosti ljubile — siromašne ljubimce... * * • Lastnik mesarskega trusta Armour zida zopet novo hišo v Fort "Worth, Texas: 44občna prosperiteta" se po- vrača počasi v deželo... * * * Z enim mahom je postalo mesto Paterson zopet 44čisto", ker doslej je bilo na glasu, da je skoro najne-nravnejše mesto: Od danes nhprej ne smejo 44chorus girls" na plakatih nič več kazati svojih belih nog, prsa si morajo zakriti, preskrbeti dostojne jopiče in srajce iz 41 neprozornega" blaga. Zivjo Molierov 44 Tartuffe "... * # * Mladenič, ki se je v razporočni obravnavi svojega očeta izrekel dokaj slabo o časti svoje matere: pač vredno meso od njenega mesa!... Pesnica iz Fiddietowna. Spisal Bret Harte. (Nadaljevanje.) IV. Popoldanski vlak je pravkar z o-trim žvižgom naznanil svoj ogorčeni protest, da mora počakati v Genui, ko se gospod Jack Prince pripelje v mesto v smeri proti hotelu. Bil je utrujen in slabe volje. Peljal se je na sprehod po bližnjih farmah, in ker ni videl povsem ničesar novega, je bil jezen. Ognil bi se celo svojemu malobesednemu gospodarju, la ga ni slednji že čakal na pragu hotela. ,4Y čakalnici vas pričakuje neka dama", mu reče. Gospod Prince odhiti po stopnji-cah in baš je hotel odpreti vrata, ko mu pride nasproti gospa Starbottle. Grozno se je spremenila v zadnjih desetih letih. Visoka postava je bila že nekoliko sključena. Lepo vzbo-čena prsa in ramena so ji upadla. Nekdaj tako polne roke so ji visele sedaj ob bokih kot trske in zlate zapestnice so pretile zdajpazdaj pasti navzdol. Na njenih licih se je kazala barva jetike in očesne jamice, ti so nekdaj vzbujale splošno pozornost, teh očesnih jamic sedaj ni bilo več videti. Le njene oči so se še nekoliko bleščale, in dasi so se uglo-bile, vendar so bile še vedno lepe. Tudi usta so še obdržala svoj čarovni smeh, dasi so se ji ustnice, kadar je skušala dihati, kaj nelepo odpirale. Krasoto svojih rujavih las je še imela, le postali so nekoliko svetlejši in med nje se je vmešavalo precej sivih. — 44Klara!" reče Jack očitajoče. 4i ^jfelfcAi^JsiiiifeS^C^ .difetfc difai-^tLtfc SlJUfa: ifefefei S^lblUUlb! ACSUhtf^Eb ^^ Telefon 2-46. Frank Petkovšek 220 Market Street, Waukegan, III. priporoča rojakom svoj SALOON, y kterem vedno toči 8Veže pivo, dobra vina in'whilkey, ter ima na razpolago fine smodke. Pošilja denarje v staro domovino zelo! hitro in ceno; r zvezi je z Mr. Frank Sakserjem v New Yorku. Velika zaloga vlr»a i in zganja. Marija Grill Prodaja belo vino po........70c. gallon črno vino po........50c. „ Drožnik 4 galone za............$11.00 Brinjevec 12 steklenic za........$12^00 ali 4 gal. (sodček) za........... $16.00 Za oblino naročilo se priporoča Marija Orill^ 5308 St. Clair Ave., N. EL, Cleveland, Ohio. NAZNANILO. Društvo sv. Jožefa št. 53 J. S. K. Jednote izžrebalo je dne 12. aprila številko 281. Pozdrav vsem rojakom in rojakinjam! Fran Uožanc, 583 E. Mill St., Little Falls, N. Y. Iščem prijatelja SIMONA SIRONIČ. Doma je iz Kala pri Kanala na Primorskem. V Ameriki je že ka-eih 12 let in je čevljarski mojster. Cenjene rojake prosim, če kdo kaj ve o njem, da mi blagovoli naznaniti, ali pa *aj se sam oglasi. — Joseph Lipovšek, R. R. I. Box P. Tome, Pittsburg, Kansas. (24-28—4) NAZNANILO. Rojakom v Johnatownu, Pa., in oko lici priporočamo našega zastopnika g. FRAN GABRENJA, 1105 Virginia Ave., Johnstown, Fa Preje je bival na fil»y2 Power St. Dotičnik je pooblaščen pobirati aa ročnino za list in knjige tor je s nami ie več let v knpčijskej zvezi. Spoštovanjem FRANK SAKSER CO. (F raps nikakJh sitnosti slo kupiš vožni listek ^a svojce ali prijatelja stare domovine v Zjed. države, pi FR. SAKSER CO., 109 Greenwi< St., New York, >ro- 1l Nižje podpisana oriDoro čam potujočim S laeaatA. in Hrvatom svoj........ SALOON 107-109 Greenwich Street, oooo NEW YORK oooo v katerem točim vedno pivo, doma prešana in importirana vina, fine likerje ter prodajam izvrstne smodke........... Imam vedno pripravljen dober prigrizek. Potujoči Slovenci in Hrvatje dobe............. stanovanje in hrano proti nizki ceni. Postrežba solidna ............ Za obilen poset se priporoča FRIDAvon KROGE 107-109 Greenwich St., New York. Kje je ANTON JUSTIN t Doma je iz Ihana pri Domžalah in sedaj star 27 let. Pred enim letom in pol je prišel v Ameriko in ne vem, kje se je nastanil. Kdor izmed rojakov ve za njegov naslov, naj ga mi blagovoli naznaniti, za kar mu bodem zelo hvaležna. — Maria Zevnik, 182 Devisedero St., San Francisco, Cal. (21-24—4) Kje sta JANEZ in ALOJZIJ OMAN t (Doma sta iz Podkorena pri Kranjski gori na Gorenjskem. Če kdo izmed rojakov ve za njun naslov, naj mi blagovoli naznaniti, ali pa naj se sama oglasita. — Jacob Cuznar, 310 Mineral St., Milwaukee, Wis. (25-27—4) - -...... i-M-inrw i¥i « ■■ i. ■ ■ - ._ _ . SLUŽBO ŽELI DOBITI priletna Slovenka pri slov. drnžini. Opravlja lahko kuhinjska dela in drugo. . Lansko leto je bila vsled zlomljene roke dalj časa v bolnišnici in od tedaj naprej je brez dela, brea denarnih sredstev, ter živi v največjem pomanjkanju in je primorana prositi najpotrebnejšega pri dobrosrčnih ljudeh, dasi bi rada delala. Kdor bi potreboval, naj se zglaai v naše j podružnici: Frank Sakser Oo., 6104 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio, (25-28—4) IT ANGLEŠČINA v 3 do 6 mesecih. Lepopisje, slovenščina, računstvo. Pouk se vrši potom dopisovanja. Pojasnila se dajejo zastonj. Slovenska korespondenčna šola, P. O. Box 181, Sta. B, Cleveland, O. (10-4—10-5 Pozor Rojaki! Novoiznajdeno garantirano mazilo za pleiaste in golobradce, od katerega v 6 tednih lepi lasje, brki in brada popolnoma zrastejo, cena $2.60! Potne noge kurje očesa, bradovice in ozeblino Vam v 3 dneh popolnoma ozdravim xa 75c. da je to resnica se jamči $600. Pri na* ročbi blagovolite denarje po Post Money Jakob Wahčič, F*. O. Box G9 cueveuAND, OHIO. I IftVM J^ rono m tujih Jugoslovanska • 1 Š5I0S Inkorporir&na dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. — o- o URADNIKI: Predsednik: FRAN MEDOŠ, 9483 Ewing Ave., So. Chicago, HL Podpredsednik: JAKOB ZABUKOVEC. (Radi bolezni na dopustu Evropi.) Glavni tajnik: JURIJ L. BROŽlC, P. 0. Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: MAKS KERŽIŠNIK, L. Box 383, Rock Springs, Wyo. Blagajnik: IYAN GOVŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn- NADZORNIKI: IVAN GERM, predsednik nadzornega odbora, P. 0. Box 57, Brad-doPa. ALOJZIJ VIRANT, II. nadzornik, Cor. 10th Avenue & Globe Street, 4S«uth Lorain, Ohio. IVAN PRIMOŽIČ, HI. nadzornik, P. O. Box 641, Eveleth, Minn POROTNI ODBOR: MIHAEL KLOBUČAR, predsednik, porotnega odbora, 115 7th Strert, Calumet, Mich. IVAN KERŽIŠNIK, H. porotnik, P. O. Box 138, Burdine, Pa. IVAN N. GOSAK, IIL porotnik, 719 High St., W. Hoboken, N. J. Vrhovni zdravnik: Dr. MARTIN J. IVEC, 711 North Chicago Street, Jeliet, DL Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise, premembe udov in druge Us tine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH, Box 424, Ely, Minh., po svojem tajniku in nobenem drugem. Denarne poiiljatve naj poiiljajo krajevna družtva na blagajnika: JOHN GOUŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobe-aem drugem. Zastopniki krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsake počil jat ve tudi na glavnega tajnika Jed no te. Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: MICHAEL KLOBUČAR, 115 7th St., Calumet, Mich. Pridejani morajo biti natančni podatki vsake pritožbe. Društveno glasilo je "GLAS NARODA" DrobnostL KRANJSKE NOVICE. Škof — povozil dečka. Dne 15. apr. ob tričrirt na 12. uro je škofova ekvi-paža povozila v Stritarjevih ulicah v Ljubljani nekega dečka. Kolo mu je šlo čez nogo, da je bil težko poškdo-dovan. Vkljub nesreči, ki se je zgodila, škof ni dal ustaviti voza, marveč se je ravnodušno peljal naprej, kakor bi se ne bilo ničesar zgodilo. Morda pa je bil tako zamaknjen v lepo muzo na Prešernovem spomeniku, da ni videl ob svojem vozu ponesrečenega dečka! Naj že bo kakor koli, lepo ni bilo od škofa, da je ponesrečenega dečka pustil ležati na tleh, ne da bi se brigal zanj. Mnogo srca ni pokazal gospod škof in ni se čuditi, ako so ogorčeni svedoki mučnega prizora dvigali pesti za njegovim vozom. V Savo je skočil pred meseci Fran Kračman iz Slapa in utonil v njej. Zmešalo se mu je. Našli so ga šele sedaj pri Senožeti pri Dolskem. Poneverjenje. V nedeljo 12. aprila je orožnik odvedel v zapor pismo nošo Valentina Stareta iz Srednje vasi, ki je prejemal od strank denar, ne da bi ga bil oddal pošti. Oči vidna je bila ta defravdacija, kajti Stare je živel že dlje časa potratno in si privoščil vsakovrstne športe, dasi je imel le 30 K mesečne plače. Ljudje so več kot za dvatisoč kron oškodovani. Pa ker je bil "fest" fant, ni gospodična pošta-rica niČ opazila kaj dela, akoravno je bilo že dlje časa znano, da p i smo noša ne oddaja redno denarja na pošti. Vsled take nebrižnosti morajo slednjič nedolžni ljudje trdo prisluženi denar izgubiti. Nevaren odgnanec pobegnil. Meseca avgusta lanskega leta je neko nedeljo ljubljanska policija prijela nekega Laha, ki je v Latermanovem drevoredu prodajal fino kolo, preje pa je izvršil v mestu dve žepni tatvini. Pri policiji je izpovedal, da se piše Gvi-don Nigris in da je doma iz St. Da-niela v Italiji, za kolo je pa priznj da ga je ukradel v Mariboru. Pri dišču je priznal, da se je pri poli zlagal in da se v resnici piše Bianchi, da j« doma iz Miscelie v vine i Bari. Preiskovalni sodnik je zneje dognal, da je dninar Truant, in da je doma v vide: provinei Dne 1. aprila je bil po mesečni kazni izpudfeen in od gnan Ljubljane proti domu skozi Moža pa ni menda nič kaj veselil v blaženo Italijo, kajti v Trbižu odgonskem zaporu prekopal zid neznano kam popihat Truant je nevaren tat in nsailen človek, je prišel v Ljubljano, ae je pote| Spodnji Avstriji in po Stajersl kradel, kar mu je prišlo pod roko,j bode seveda delal tudi nadalje in rofteev ni prav nič zavidati, da pose til ta tujec. stoji pred konknrzom. bodo graKiao i vodi sedaj ljublj Umrl je na Brezovici uradnik c. kr. užitnine Matevž Oblak. PRIMORSKE NOVICE. S smrtjo je žugal svoji ženi Štefan Cejan iz Moše na Goriškem. Ko jo je nekoč hotel pretepati, jej je priskočil na pomoč njen brat. Na tega je streljal Cejan s samokresom, pa ga ni zadel. Za taka junaštva je dobil Cejan [»red goriško okrožno sodnijo 13 mesecev težke ječe s postom in trdim ležiščem vsak mesec. Tat, ki je povrh Še pretepel svojo žrtev. Dne 14. aprila stal je v ulici Barriera vecchia v Trstu voz sena, lastnina Frančiške Jarc iz Doberdoba. Za trenutek je kmetica pustila voz brez varstva; ko se je povrnila na mesto, je zapazila človeka, ki je hotel odnesti butaro sena. Ona je hotela preprečiti tatvino; tat, jezen, da je bil zasačen, je pa začel neusmiljeno pretepati ubogo kmetico. Na krik je priletel redar, ki je predrznega uzmo-viča spravil v luknjo. ^ Bosansko-hercegovski pešpolk St. 4 je došel z Dunaja v Trst. Sprejem je bil prav slovesen. Pričakovali so Bošnjake namestnik, župan in razni drugi dostojanstveniki. Z godbo na čelu so korakali vojaki v mesto, spremljala jih je velika množica, ki je bila vsa navdušena ob zvokih tržaške himne "Viva S. Giusto". Nastanjeni so v veliki vojašnici, v bivši kadetnici, deloma na gradu in deloma v bivšem poslopju mestne zastavljalnice. Zanimiv železnični projekt. Želaz-nieno ministerstvo je dovolilo dunajskemu odvetniku dr. Grafu tehnične priprave za nonnalnotirno železnico od postaje Matulje do zaliva Preluke. Od tu bi vozile ladije med otokom Cresom in Krkom. Preko otoka Pag bi zopet vozila železnica, potem zopet dalje do Zadra. Na ta pačin bi se prr-šlo z Dunaja v Zader v 17 urah. Obenem se napravi iz Preluke trgovinsko pristanišče, za kar je določenih pet milijonov. mora mož oprostiti, ker shod na prostem ni bil postavne, sklican. Tudi kulturna sličica. Sloveči operni pevec Pennarini bi imel nastopiti v celjskem gledališču dne 4. aprila. Mogočni plakati so že dalj časa vabili nemško občinstvo celjskega mesta v nabavo vstopnic k temu opernemu večeru. A glej! Celjska "umetnostna" publika se je temu pozivu tako malenkostno odzvala, da Pennarini niti ni hotel — nastopiti! Velike povodnji so nastale po celem Štajerskem. Promet na železnici Spielfeld-Ljutomer je na dva dni u-stavljen. "Najlepši stan, soldaški stan.—" Nedavno dopoldne se je prišedši iz Budimpešte peljal v Ljubljano bataljon vojakov. Na postaji Zidani most je čisto mlad častnik nekega vojaka tako udaril po obrazu, da se mu je vlila kri. Neki prostak je udarjenega vojaka pri vodopadu pral. Minister vedno prisega, da je trpinčenje vojakov prepovedano in da se strogo kaznuje, seveda so te ministrove izjave sam humbug. Z vojaki delajo slabše kakor s psi. KOROŠKE NOVICE. Plačilni boj tesarjev v Celovcu. Dne 10. aprila je bilo v Celovcu odpuščeno od dela polovico tesarskih pomočnikov, ko so zahtevali plačilo 40 vinarjev od ure in temu mojstri niso ustregli rekoč, da jim radi predragega materi jala ni mogoče plačilo zvišati. Polovico pomočnikov je ostalo pri delu za staro plačo 30 vinarjev od ure. Nesreča pri železnici. Pri zgradbi največjega mosta pri Turški železnici v Stampfjarku pri Graeah na Koroškem se je 1. aprila z delavci vred porušila lesena stavba pri predpri-pravni cesti za dovažanje materijala k mostu. Dolga je bila okoli 40 m in visoka 15 do 20 m. Pri delu je bilo kakih 20 do 30 delavcev; eden je na mestu izdihnil, 10 jih je več ali manj ranjenih. Grozno je bilo videti, kako so ležali delavci med deskami in tramovi. Delavci so vsi iz Spodnje Avstrije. BALKANSKE NOVICE. Vzhodna cerkev v sužnjosti. Dolgoletni konflikt med turško vlado in grškim patriarliatom v Carigradu je sedaj stopil v novo fazo. Patriarhat se že poldrugo leto pritožuje nad disci-plinacijo grških škofov v Macedoniji, ktere turška vlada dolži podpiranja grških čet. Večkrat se je že uvedla proti tern škofom sodnijska preiskava in se jim je prepovedalo zapustiti rezidenco. Tudi je vlada od patriarhata zahtevala, da štiri škofe takoj odpokliče. Turška vlada je nadalje patriarhat opetovano pozvala, naj Kueo-vlahom dovoli cerkveno avtonomijo, ker je to vprašanje vedni povod konfliktov med Grčijo in Rumunijo. Patriarhat nikoli nobene zahteve ni izpolnil, temveč vse zadeve zavlačeval in sestavljal dolge proteste. Seveda je imel patriarhat nekaj opore pri ne-kterih poslanikih, zlasti pri Sinovje-vu, zastopniku Rusije. Največji revež je pri tem patriarh Joahim sam. On bi rad preprečil propagando, ki jo škofi uganjajo v Macedoniji, tudi Ku-covlahom bi rad ustregel, toda razun dveh so vsi metropoliti njegovi osebni sovražniki. Zbor laikov pa, ki ima tu tudi besedo, je na strani patriarhov!, ravno tako grška vlada, ki na vsak način hoče preprečiti patriarhov odstop, ker bi drugače še večje težkoče nastale. Zdaj je turška vlada patriarhu poslala noto,-v kteri označuje sedanjo sestavo cerkvenega sinoda za nepo-stavno in odrejuje, da se takoj razpusti. Vzrok je ta, ker je vsak sinod izvoljen samo za dve leti, sedanji sinod pa zboruje že nad pet let. Vse je radovedno, kaj bo zdaj patriarh ukrenil. RAZNOTERO STL Škof — oče. V Vel. Varadinu se je pričela nedavno obravnava proti on-dotnemu škofu. Škofa toži 191etna hči škofovega vrtnarja Mariška Tar-mandi zaradi očetovstva. Obravnava je zbudila veliko senzacijo. Deklica je z vso odločnostjo izjavila, da je škof oče njenemu otroku. Vsi na škofij-kem dvoru so vedeli, da je bilo med jo in škofom ljubavno razmerje. Vail jo je opetovano v svoje stanovanje ji dajal denar ter druga darila, bljubil ji je tudi, da ji bo daroval inograd. Ko je postala noseča ter je orala oditi z dvora, ji je žkof Se edno dopisoval ter jo v pismu nazi-val *'moja piska". Toda ko je prišlo dete na svet ter bi bilo treba začeti zanj skrbeti, je škof umolknil ter ni hotel več poznati ne nje ne otroka. Škof je takoj ponudil prisego, da* sploh še nikoli ni imel Ijubavnega razmerja. Deklica pa je ponudila dokaz resnice, s pričami in Škofovimi pismi. Dasi sta proti temu ugovarjala škof in njegov zagovornik, vendar je sodišče sklenilo, da se razprava preloži do 28. aprila, da se povabijo predlagane priče. Kralj in anarhist. Mkdi španski kralj je izvedel, da v neki tovarni blizu Barcelone dela mož, ki je hud anarhdst in ki se je Že javno bahal, da bodeta s kraljem obračunala, ako le prideta skupaj. Kralj se je nato peljal v spremstvu edinega prijatelja v avtomobilu k dotični tovarni ter se dal peljati v delavnico razvpitega anarhista. Kralj ga je začel izpraše-vati o delu ter se sploh živo zanimal za naporno službo. Delavec je spoznal kralja ter se je čudil, da se mu upa krajj brez spremstva in brez orožja približati, a ostal je malobeseden. Kralj ga je vprašal, ali ima mater, ženo in otroke. Anarhist je razdraženo odgovoril: ''Nimam matere, ženo pa sem dobil šele pred kratkim časom." Še večje je bilo delavčevo začudenje, ko mu je kralj ponudil cigareto, a končno si je vzel rožo iz gumb-nice ter jo izročil delavcu z besedami: "Vzemite to rožo ter jo nesite svoji mladi ženi; povejte ji, da ji rožo pošilja kralj, ki jo prosi, naj sprejme ta dar." Nato je kralj ljubeznivo pozdravil ter se poslovil, dočim jex delavec strme zrl za njim in na rožo. Važno za rojake, ki nameravajo potovati v staro domovino. / BRZOPARNIK3 francoske družbe, severonemikega Lloyda in Hamburg-ameriške proge, kteii ,®dplujejo iz Now Yorka v Evropo kakor sledi: V HAVRE (francoska proga): LA SAVOIE odpluje dne 30. apr. ob 10. uri dopol. LA PROVENCE odpluje dne 7. maja ob 10. uri dopol. LA LORRAINE odpluje dne 14. maja ob 10. uri dop. LA TOURAINE odpluje dne 21. maja ob 10. uri dop. LA SAVOIE odpluje dne 28. maja ob 10. uri dop. LA PROVENCE odpluje 4. junija ob 10. uri dopol. LA LORRAINE odpluje 11. junija ob 10. ufc dopoL LA SAVOIE odpluje 18. junija ob 10. uri dopol. LA PROVENCE odpluje 25. junija ob 10. uri dopol. V BREMEN (severonemski Lloyd): KAISER WILHELM H. odpluje 28. aprila. KAISER WILHELM DEE GROSSE odpluje dne 5. maja. KRONPRENZESSIN CECILIE odpluje dne 12. maja. KRONPRINZ WILHELM odpluje dne 19. maja. KAISER WILHELM DER GROSSE odpluje dne 2. junija. ^RONPRINZESSIN CECILIE odpluje 0. junija. KRONPRINZ WILHELM odpluje 16. junija. KAISER WILHELM TT-odpluje 23. junija. KAISER WILHELM DER GROSSE odpluje dne 30. junija. V HAMBURG (hamburško-amerižka proga): DEUTSCHLAND odpluje dne 28. junija, la vaa pofcUiaa ali nnts«lks pe-Jaaafla dede potovanja pilite pravo- FRANK lAKIKm CO., 109 Greenwich 8t, How Teric, ARGENTINA odpluje dne 6. maja. LAURA •dpluje dne 20. maja. ALICE odpluje dne 3. junija. MARTHA WASHINGTON odpluje dne 17. junija. V ROTTERDAM (Holland-American Line): NIEUW AMSTERDAM odpluje 20. aprila ob 4.joii zjutraj. RYNDAM odpluje dne «. nuja ob 9. mi dopoL POTSDAM odpluje 13. maja ob 2. uri popoldne. NOORDAM odpluje dne 20. maja ob a uri dopoL STATENDAM odpluje 27. maja ob 10. uri dopoldne. ▼ ANTWERPBJT (M Star Lias): KROONLAND odpluje 2. maja. FINLAND odpluje dne 0. maja. VADERLAND odpluje dne 10. maja. ZEELAND odpluje dne 23. maja. KROONLAND odpluje dne 30. maja. V SOUTHAMPTON (Americas Idas): PHILADELPHIA odpluje dne 2. maja. ST. PAUL odpluje dne 9. msia. NEW YORK odpluje dne 16. maja. ST. LOUIS . odpluje dne 23. maja. PHILADELPHIA odpluje dne 30. maja. Ato kd. ** Pojasnila še o dru-J^e tukaj naznanjenih parniiS. MJf 86 * županjem obrne SmeSm Potom na znano elovensko FRANK SAKSER CO 109 an*»wich St. New York. JStT^ ** Vsakdo vertao i* dJZS** P°Jtnik - "redi tako doVedck ^ v pisarno Rojaki Slovenci! NAROČAJTE IN ČITAJTE NOVO OBŠIRNO KNJIGO. Novih, 50.000 iztisov.' se zastou j razdeli med Slovence. "ZDRAVJE" Katero je Izdal prvi, najstarejši in najzanesljivejši zdravniški zavod. The COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE Ta knjiga je najzanesljivejši svetovalec za moža in ženo, za deklico, in mladeniča ! Iz nje bode-te razvideli, da je zdravnik COLLINS N. Y. MEDICAL INSITUTA edini, kateremu je natanko znana sestava človeškega telesa radi tega^zomore najuspešneje in v najkrajšem času ozdraviti vsako bolezen, bodisi akutna ali zastarela (kronična). Dokaz temu so mnogobrojna zahvalna pisma in slike katera lahko čitate v časopisih. Knjiga je napisana v slovenskem jeziku na jako razumljiv način ter obsega preko 16o strani z mnogimi slikami. Dobi jo vsaki Zastonj, ako pismu priloži nekoliko znamk za poštnino. Ko prečitate to knjigo, Vam bode lahko uganiti, kam se Vam je v slučaju u bolezni ako hočete-v kratkem zadobiti preljubo zdravje, sedaj ko razni novo ustanovljeni * zdravniški zavodi in kompanije rojake na vse mogoče načine vobijo in se hvalijo, samo, da izvabijo iz njih težko prisluženi denar. Zatoraj rojaki, ako ste bolni ter Vam je treba zdravniške pomoči, pišite po to knjigo ali takoj natanko opišite svojo bolezen ter vsa pisma naslavljajte na ta naslov: COLLINS Y. N. MEDICAL INSTITUTE MO West 34. Sir. - NEW VORK, N. Y. Vožnje listke aa navedene panike! prodajamo po ioti eeni, kakor v glav- j nih pisarnah parobrodnih družb. FRANK 00., 1M Greenwich St. Kov York. Zdravju najprimernejša pijača je «»«9» LB1S V_p 1 V O ktero je varjeno iz najboljšega importiranega češkega hmela. Radi tega naj ntkdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi v korist svoje družine, svojih prijateljev m drugih. Leley pWo je najbolj priljubljeno ter se dobi v vseh boljSih gostilnah. Vse podrobnosti zuesie pri Geo. Travoikar-jn 6102 Si. Clair Ave. N.fcJ. kteri Vam dragevolje vse pojasni. THE ISAAC LE1SY# BREWING COMPANY CLEVELAND, O. J Za vsebiao feajtk egUaov al oJfavorno ne oprarnlifrro m vedalfere* 1 kteri ?u podučil o potovaaju. Dalje so ie kraal pofeal paniki da raipolaco, kteri odptajejo kakor V BREMEN (aoveronemiki Iioyd): GROSSER KURFUERST odpluje 7. maja. MAIN" odpluje dne 14. maja. BARBAROSSA •dpluje dne 2L maja. NECKAfi odpluje dne 30. maja. GROSSER KURFUERST odpluje U. junija. BREMEN odpluje 18. junija. FRIEDRICH DER GROSSE odpluje 20. junija. PHINZ FRIEDRICH WILHELM Odpluje 25. junija. BARBAROSSA odpluje 27. junija. ▼ HAMBURG (k—ihuriko-amerlška sna): PRESIDENT GRANT odpluje 2. maja. AMF.RTKA odpluje dne 7. maja. BLUECHER odpluje dne 14. maja. KAISERIN AUGUSTE VICTORIA odpluje dno 21. maja. V TRST ALI REKO (Aaatro-American Una): MARTHA WASHINGTON odpluje dno 20. aprila, AVSTRO-AMERIKANSKA ČRTA (preje bratje Cosulich.) Najpripravnejša in najcenejša parobrodna črta za Slovence in Hrvate, sv- Novi parnik na dva vijaka "Martha Washington". REGULARNA VOŽNJA MED NEW YORKOM, TRSTOM IN REKO. VaL spodaj navedeni novi parobrodi Za na_dva vijaka imajo brezžični brzojav: | lAIjICfl, .LlAUBA, MARTHA WASHINGTON, ! \ ARGENTINA. V mesecih maju in joniju se bodeta sgoraj navedenemu brodovjn pridružila ie dva drnga nova potniška Gane voznih listkov iz NEW YORKA za lil. razred so do: TESTA..............................................$24.— LJUBLJANE.......................................$24.60 REKE...............................................$24.— ZAGREBA..........................................$25.20 KABLOVC A........................................$25.35 # II. RAZRED do TRSTA ali REKE..........................#52.50 do Parobrod "MARTHA WASHINGTON" odpluje 29. aprila 1906. Phelps Bros. & Co., Gen. Agents, 2 Washington street. New tossl -JsJSgH V padišahovej senci -o- Spisal Karol Hay; u "Glas Naroda" priredil L. P. -o- PRVA KNJIQA. - PO PUŠČAVI. (Nadaljevanje.) Jadro nam zgine izpred očij in veslali smo tako hitro, da smo bili že v pol turi pri naši dahabiji, ki naj nas pelje naprej. Stari Abn el Reisan je slonel na krovu svoje ladije. Ko zagleda žensko ▼ našem Čolnu, takoj sprevidi, da se je naš namen posrečil vsaj do tega trenutka. "Ustavite," zakliee. "Stopnjiee so pripravljene." Stopimo na krov ter pri vežemo čoln za ladijo. Nato napno mornarji vrvi in nategnejo jadra. Ladija se obrne od suhe zemlje; veter se upre v plat ni no in nas nese proti sredini reke. Sedaj stopim k reisu. "Kako je bilo?" me vpraša. "Prav dobro. Povem ti pozneje; vprašam te samo, če more dober sandal dohiteti tvojo barko." * 'Kaj nas zasledujejo T" "Ne vem, vendar mogoče je." "Moja dahabija je izvrstna, vendar dober sandal jo vedno ujame." "Tedaj bi želel, da nas ne bodo preganjali!" Povem mu. kaj smo doživeli, nakar se podam v kajito, kjer odložim svojo mokro obleko, ktero zamenjam z drugo. Kake dve uri minete, ko zagledam v daljavi konec nekega jadra, ki se je vedno bolj večal. Kmalu spoznam sandal, kterega smo že preje opazili. "Vidiš ladijo T" vprašam kapitana. "Alah skbar. Bog je velik in tvoje vprašanje je tudi veliko," mi odvrne. "Kapitan sem. in ne bi videl jadra, ki je tako blizo moje ladije!" "Ali je morebiti podkralje va ladija t" "Ne." "Kako veš tof" "Ta sandal prav dobro poznam." "Ah!" "Sandal je Tast kapitana Halid ben Mustafe." "Ali poznaš tega Halidaf" "Seveda: vendar midva nisva prijatelja." "Zakaj ne?" "Pošten mož ne more biti prijatelj nepoštenjaka." "Hm, torej slutim nekaj." "KajT" "Da je Abrahim na njegovem krovu." "Bomo videli." "Kaj boš naredil, če bo hotel sandal pristati ob naši dahabiji t" "Ugovarjati ne smem. Postava dovoljuje." "In če jaz ne dovolim?" "Kako? Jaz sem kapitan te ladije in se moram ravnati po postavah." "In jaz sem kapitan svoje volje." Sedaj stopi k nam Isla. Nikakor ga nisem hotel vznemirjati, vendar me že sam vpraša: "Kara bea Nemsi, ti si moj prijatelj, najboljši prijatelj, kar sem jih kdaj imel. Ali naj ti povem, kako je Zenica prišla v oblast Abrahima?" "Rad bi zvedel, vendar za tako pripovedovanje potrebujemo miru in razpoloženja, kterega pa sedaj nimamo." "Nemiren si? Zakaj?" Zapazil še ni ladije, ki je plula za nami. "Obrni se in poglej ta sandal!" "Ali je Abrahim na krovu?" "Jaz sieer ne vem, vendar je zelo lahko mogoče, ker je kapitan lopov, ki se je dal od Abrahima podkupiti." "Kako veš, da je kapitan lopov "Abu el Reisan mi je povedal.'1 "Da," reče slednji; "jaz poznam tega kapitana in njegovo ladijo. Tudi če bi bil še tako oddaljen, bi spoznal njegovo jadro, ki je že trikrat zakrpano." "Kaj storimo?" vpraša Isla. "Najprvo se moramo prepričati, če je Abrahim na krovu." "In če jet" "Na naš krov ga ne pustimo." Kapitan preudari tek sandala in svoje lastne barke, ter konečno prizna, da sandal vidno napreduje. Proti nam obrnjen reče: "Bliža se nam vedno bolj. Razpel bom še eno jadro." To se je zgodilo, vendar sem uvidel, da se nam sandal vedno bolj bliža. Konečno je bil oddaljen le še nekaj metrov od nas in zavil eno jadro, da zmanjša' svojo hitrost. Na krovu zagledamo Abrahim-mamurja. "Je že tu!" zakliče Isla. "Kje stoji?" vpraša kapitan. "Čisto spredaj." "Torej ta? Klara ben Nemsi, kaj naj storimo? Nagovorili nas bodejo in mi jim moramo odgovoriti!" "Kdo mora po-postavah odgovoriti?" "Jaz lastnik dahabije." 1' Torej slušaj, kaj ti povem, Abu el Reisan. Ali mi hočeš dati svojo ladijo v najeir do Kaire?" Kapitan me začudeno pogleda, vendar takoj ugane, kaj nameravam in reče: "Da." "Torej sem jaz lastnik ladije?" "Da." "In ti kot kapitan moraš narediti, kar jaz zapovem?" "Da." "In ti nisi za ničesar odgovoren?" "Ne." "Dobro! Sklici svoje ljudi!" Na njegov klic pride cela posadka in kapitan jim reče: "Možje, povem vam, da je ta efen'di, Kara ben Nemsi, najel našo lady o do Kaire. Ali ni tako?" "Da, res je,'' odvrnem jaz. 11 Torej boste pričali, da jaz nisem gospodar ladije?" "Pričamo!" "Torej, podajte se na "svoje prostore. Vedite pa, da vodstvo ladije obdržim jaz, ker mi je Kara ben Nemsi zapovedal." Mornarji odidejo, seveda začudeni nad čudnim sporočilom. Medtem je sandal prišel v enako črto z nami. Njegov kapitan dolg, suh človek, z velikim peresom na svojem turbanu, stopi na kraj ladije in vpraša: "Ho, dahabija, kteri kapitan?" Sklonern se in odvrnem: "Kapitan Hasan." "Hasan Abu el Reisan?" "Da." "Lepo, ga poznam," odvrne kapitan s ^škodoželjnim obrazom. "Na krovu imate žensko?" "Da." "Izročite jo meni!" "Halid ben Mustafa, ti si neumen!" "Bomo videli. Ladijo obrnem proti vam!" '' To bomo preprečili!'' "Sem radoveden kako?" "Takoj ti pokažem. Pazi na pero na svojem turbanu!" Hitro vzamem puško, ki sem jo imel že preje pripravljeno, pomerim in sprožim. Pero zleti iz turbana. Tudi najhujša nesreča ne bi častitljivega ben Mustafa tako vznemirila kot ta strel. Skoči v zrak kot bi bil iz gumija, se prime za glavo in se skrije za jarbolnik. 'Sedaj veš, kako streljam, ben Mustafa," mu zakličem. "Če tvoj sandal ne odpluje takoj od naše strani, ti ne postreljam samo peresa iz turbana, temveč tudi dušo iz telesa; lahko se zaneseš na moje besede!" Ta grožnja je imela takoj učinek. Ben Mustafa hiti proti krmilu, ga iztrga iz rek krmarja in sam naravna. V dveh minutah je bil že v taki odalji, da ga moja kroglja ni mogla zadeti. "Za trenutek smo sedaj varni," pripomnim. "Mislim, da ga ne bo tako kmalu zopet blizu," pritrdi mi Hasan-, toda opazovali nas bodo, dokler kje ne pristanemo na bregu, kjer nas bodo zatožili oblastem. Seveda teh se ne bojim; toda "bojim se nečesar drugega.'' "Kogat" "Tega- le tu!" Z roko pokaže na vodo in takoj smo razumeli kaj misli. Že nekaj časa smo opazovali, da valovi vedno bolj naraščajo, in da se j bregovi vedno bolj približujejo edenn drugemu. Bližali smo se tako zva-nim brzicam, ki so manj ali bolj nevarne ladijam, in ki so največja ovira plovbi po reki Nilu. Molčati je moralo sedaj vse človeško sovraštvo, j da se tem laglje posvete moči in sile grozečemu elementu. Na krovu se : začuje glasni klic kapitana: ! "Glejte, možje, nasproti prihajamo šelalu, kataraktu! Združite se in molite sveto faČo!" Ljudje ga ubogajo in začno: "Čuvaj nas, o Gospod pred od tebe kamenjanim zlodjem!" "V imeni Vsemogočnega!" odvrne kapitan. Nato se uvrste vsi in začno moliti fačo, prvo suro iz korana. Priznati moram, da je ta molitev tudi mene ganila, ne radi strahu, temveč iz spoštovanja do teh napol divjih ljudij, ki ničesar ne začno in ne store, ne da bi se spomnili na Onega, ki pomaga lahko vsem slabim. "Na delo torej, vi mladiči, vi pogumni junaki, zasedite svoje prostore, '' zapove vodnik ; '' tok nas je zgrabil.1' j Poveljstvo na nilski ladiji ni tako mirno določeno po pravilih kot na pomorskem parniku. Vroča južna kri razburi človeka do najhujše fantazije in ga zopet potlači do največje zabitosti in razburjenosti. Vse vpije, , kriči, tuli, rjovi, moli in preklinja v trenutku nevarnosti in takoj za ! tem, ko je nevarnost minila pa prične vse peti, smejati, žvižgati in j vriskati. Pri tem dela vsakdo z vsemi svojimi silami in poveljnik ladije skače od enejra do druzega, tega navdušuje, počasneje psuje z izrazi, ki . jih more izmisliti le Arabec, hrabre pa imenuje po najlepših in najsladkej-ših izrazih, med kterimi je beseda "junak'' najbolj pogosta. Hasan se je i dobro pripravil na nevarno mesto v vodi in zbral skupaj vse svoje možtvo. j Vsako veslo je bilo dvojno zasedeno in pri krmilu so bili postavljeni trije možje, ki so natančno poznali tok reke. i Valovje je grozno šumelo in skoro zagrinjalo našo barko; šume se je i voda razlivala po našem krovu in bobnenje mogočnih slapov ali kataraktov 'je udušilo vsako besedo. Ladija je pokala v vseh svojih spahih; vesla niso . hotela delovati, krmilo je bilo brez rabe in ladija je drvela po valovih kot slamnata bilka. I Breg s svojimi črnimi skalami se naposled tako zoži, da more naša la-f iadija komaj skozi. Valovje se tlači in pritiska ter bobni med skalami kot | bi moralo zdajci popokati. j Z grozno naglieo smo drveli po vodi. Vesla ne morejo več v vodo. ! Nahajamo se kot v nekaki luknji in skale ob bregu »mo lahko z rokami pri-| jemali. Kot bi nas hotelo pognati v zrak, nas zažene grozen tok reke čez velik katarakt naprej v kotel razburkanega valovja. Okoli nas Šumi, vre, divja, gromi in tuli. Tu nas prime z nevzdržljivo silo ter nas potegne v prepad, navzdol v dolino, ktere vodna površina je pred nami tako gladka in prijazna, in vendar se ravno pod to prijaznostjo skriva največja nevar-j nost, ker mi ne plovemo, ne, mi padamo z grozno hitrostjo navzdol po strmi poti.--- I "Alah kerihm, Bog je milosten!" zakriči Hasan tako glasno, da ga je moral kljub groznemu šumenju vsakdo slišati. "Alah il Alah, k veslom, k veslom, vi mladiči, možje, junaki, tigri, pantri in levi! Smrt leži pred , vami. Ali je ne vidite? Amal, amal, ia Alah amal, delajte, delajte, za Boga, delajte vi psi, jazbeci, lopovi, mačke, delajte, delajte vi junaki, svetniki, po-gumniki, hrabri, skušeni in zvoljeni!" Hiteli smo proti neki skali, ki je nam nasproti poželjivo zijala, da nas požre. — "Alah ia satir, o rešnik, Alah, pomagaj! Na levo, na levo, vi psi, jastrebi, podgane, smradljivci, na levo, na levo s krmilom, vi junaki, vi sijajni« očetje vseh junakov, Alah, Alah, Mašalah — čudeže dela gospod, njemu hvala!" Tukaj živečim bratom Slovencem in Hrvatom, kakor potujočim rojakom, priporočam svojo moderno gostilno, pod imenom "Narodni Hotel,"un 709 Broad St., eden največjih hotelov v mestu. ^ Na čepu imam vedno sveže pivo, najboljše vrste whiskey, kakor naravnega doma napravljenega vina in dobre smodke. Na razpolago imam čez 25 urejenih sob-' z& prenočitev. — Vzamem tudi rojake na stanovanje. — Evropejska kabin}* I Za obilen poset se priporočam udani* Božo Gojsovlč, JohnstoTn, Ps. Zaston)! Zastonj! L Nikjer v Ameriki nc morete dobiti tako dober in fini IMPORTIRANI TOBAK za cigarete ia pipo ali cigare, _ kakor pri nas. Pošljite nam na eni J dopisnici vaš naslov in dobite takoj ■j zastonj našega tobak! za cigarete f ali pipo za vzorec in tudi naš cenik, i da se prepričate o finoti istega. Vsi j ljudje morajo naš tobak poskusiti, € da »e prepričajo, da je najboljši in | najcenejši. Pišite takoj na: ADRIA TOBACCO CO. k 1265-67 Broadway, Now York. F A i i 11 i! SLABA KRI JE NEVARNA. !| Tisoče družin je zavarovanih proti boleznim, ker njih hišna mati ima vedno pri roki zalogo Severovih zanesljivih zdravil. £ i k* V ER. Blood Purifier Slaba, redka, nečista kri je gotove znamenje prihajajoče bolezni. Cista, krepka is rudeča kri je znamenje zdravja. Ako je vaša kri slaba, to je znak preteče nevarnosti hudih boleznij. Slaba kri povzroči izpuščaje, bule, bledico in druge. Take bolezni so prva znamenja slabe krvi. Slaba kri tndi povzroči upadlost, mrzlico, raka in tuberkulozo ali jetiko. To so nekateri nasledki slabe krvi. Ako hočete svojo kri ohraniti v dobrem stanu, čisto in močno, da bode ista dajala pravo hrano vsem organom, začnite jo krepiti z zdravilom, ki je zanesljivo, in to je: KRIČISTILEC. To je pravo in zanesljivo zdravilo, ki deluje naravnost na kri, čisti vso nečistočo, ter okrepča in prenovi ves človeški sistem. Daje življenje in zdravje vsakemu organu. Cena $1.00. W. F. Severa Co. Gospodje:— "Bil sem žrtev raznih kožnih boleznij, ki so povzročile na mojej koži goste izpuščaje. Ako M jaz ie bil čita) vašega oznanila, ne bil bi Se sedaj zdrav. Severov kričistilsc je naiboljfte zdravilo, kar še poznam, za to ga priporočam vsem svojim prijateljem. Pozdrav! Luka Wolanski, Leetsdale, Pa. Prodaje se v vseh lekarnah. Vprašajte samo po »SEVEROVIH.* Ustavite kašelj! Ne trpite na kaSlju! Odstranite ga predno se je n trdil. Severov balzam za pljuča omeči dihalnik, odstrani nerede v votlinah pljuC in prinese popolno zdravje. Cena '25 in 50c. Ohranite mladost! Ne glede koliko rojstnih dni ie Štejete, lahko ostanete Se vedno mladolični in si ohranite veselje do Življenja, ako rabite Severov življenski balzam. To zdravilo ponovi okus, krepča moč, čisti kri in daje novo življenje. Cena 75c. Pretege in odrgnine. Nobena stvar nc prinese tako hitro pomoči kakor Severovo olje sv. Gotharda Uribljite ga v rano ali boleči ud in pokladajte tople obkladke. Severovo olje sv. Gotharda zdravi hrDtenico, bolne in pretegnjene milice in odstrani bolečine in otrpnelost. Cena 50c. Zdrava obrazna barva. Ohranite kožo čisto in sveto z rabi jen jem Severovega zdravilnega mila za kožo, ki odstrani izpuščaje in nerede kože ter dela kožo gladko in m »hko kakor iamet. Daje licu mehko kožo in prenovi barvo obraza. Cena 25c. Važno. Važno, Važno. Važno, 0 C >N C > Ura za gospode (18 size) 20 let j a m če na z dvojnim pokrovom (field) z zlatom prevlečena o z 15 kameni....................CfJlO.UU $15.00 z 17 kameni................. Ravno take vrste ure za gospe bolj male (size 6) z 15 kameni (t«| g~\f~\ kolesovjem Elgin ali Waltham ... Za blago jamčim. Priporočam se za naročbo, kajti zgornje cene so samo za nekaj časa. /VI. Pogorele, 1114 Heyworth Building, Chicago, 111. Naslov za knjige: M. POGORELC, Box 226 Wakefield, Mich. Važno. Važno. Važno. Važno Gompagnle Generale TiansatMlp (Francoska parobrodna družba.) JOHN KRAKER EUGUD, O. JOHN VENZUL, 1017 E. 62nd Street, N. E„ Cleveland. Ohi« izdelovalec kranjskih in nemških HARMONIK. Delo napravim na zahtevanie naročnikov. Cene so primerno nizke, a delo trpežno in dobro. Trivrstni od $22 do $45. Plošče so iz najboljšega cinka. It* delujem tudi plošče iz aluminija, nikelj* ali medenine. Cena trivrstnim ie od $45 do $80. NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Rojakom naznanjamo, da je Mr. (JEO. 0. SHULTZ, 7 Iron St., Canonshurg, Pa., naš zastopnik za Canonsburg in oko-lieo. Pobira naročnino za "Glas Naroda" in pošilja po našem posredovanju denar v stari kraj ter ga vsem. toplo priporočamo. Spoštovanjem Prank Sakser Company. NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Rojakom v Pueblo, Colo., in okolici naznanjamo, da je za tamošnji okraj naš zastopnik Mr. PETER CHTJLIG, 303 E. Northern Ave., Pneblo, Colo.* ki je pooblaščen pobirati naročnino za "Glas Naroda" in knjige, vsled česar ga rojakom najtopleje priporočamo. TJpravništvo "Glasa Naroda". . Priporoča rojakom svoja izvrstna VINA, ktera v kakovosti nadkriljn-jejo vsa druga ameriška vina. Rudeče vino (Coneord) prodajam po 50 centov galono; belo vino (Ca-Jawba) po 70 centov galono. NAJMANJŠE NAROČILO ZA VINO JE 50 GALON. BRINJEVEO, za kterega sem im-portiral brinje iz Kranjske, velja 12 steklenic sedaj $13.00. TROPINO-VEC $2.50 galona. DROŽNIK $2.75 galona. — Naj man je posode za žganje so 4V& galone. Naročilom je priložiti denar. Za obila naročila se priporoča JOHN KRAKER, Euclid, Ohio. NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Cenjenim rojakom v Pittsburgh Pa., in okolici naznanjamo, da je za tamošnji okraj pooblaščen g. IGNACIJ PODVASNIK, 159 Long Alley, Pittsburg, Pa., pobirati naročnino za "Glas Naroda" in g?, cenjenim naročnikom toplo priporočamo. S spoštovanjem FRANK SAKSER CO. NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Rojakom v Braddocku, Pa., in okolici naznanjamo, da sta za tamolnji okraj naša zastopnika Mr. JOHN VAROGA in Mr. MICHAEL MAGISTER, 1005 Wood Alley, Braddoek, Pa., ktera sta pooblaščena pobirati naročnino za "Glas Naroda" in razne v naši zalogi se nahajajoče knjige, vsled česar jih našim rojakom najtopleje priporočamo. Upravništvo "Glasa Naroda". Zdravilni nasvet brezplačno. W. F. Severa Co CEDAR RAPIDS IOWA DIREKTNA CRTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN 'JUBU Poštni parnild so:] "La Provence" na dva vijaka..................14,200 ton, 30,000 konjskih m< "LaSivoie" „ „ ....................12,000 „ 25,000 „ "La Lorraine" „ „ „ ..................12,000 „ 25,000 „ "LaTouraine" , „ „ ..................idjooo „ 12,000 „ J * La Bretagne"................................ 8,000 „ 9,000 „ * *La Gasgogne"................................ 8,000 „ 9,000 „ „ Agencija: 19 STATE.STREET, NEW YORK. corner Pearl Street, Chesebrough Building. Paraikl »dpi njej o od sedaj aaprej yedno ob četrtkih ob 10. uri dopoludne iz pristanišča St. 12 North Hirer, ob Morton St., N. Y< •LA 6AVOH3 80. apr. 1908. *LA PROVENCE 4. jun. 1906. •LA PROVENCE 7. maja IMS *LA LORRAINE 1L jun. 1906. •LA LORRAINE 14. maj« 190S *LA SAVOIE 18. Jon. 1906. •LA TOURAINE EL maj* 1906*LA PROVENCE 25. jun. 1909. •LA SAVOIE 98. maja 1906*LA LORRAINE 2. julija 1908. Parnika s srezdo zaznamovani Imajo po dm vijaka. M. W. Kozminski, generalni agent ra zapacL 71 Oeaoorn fit.. Chicajro, ZK Ako hočeš dobro postrežbo z mesom in grocerijo, tako se obrni na Martin Geršiča, -- t 301-303 E. Northern Ave., Pneblo, Colo, Tndi naznanjam, da tanam ▼ zalogi vsakovrstno suho meso, namreč: klobase, rebra, jezike, Sunke itd. Govorim v vseh slovanskih ^JJ^fil. "^ViT -niui3tii.il obisk. M-V M J* W W f M S