Nacistični vandalski izpadi na tržaškem Krasu: neznanci pomazali pokopališča, spomenike, stebra in cerkvico ¿7 V Doberdobu odobrili varianto za širitev kamnoloma pri Devetakih V- - —/14 Repentabor: Napredna lista predstavila županskega kandidata Casimira Cibija / 7 Primorski Smo ali nismo prioriteta? Dušan Udovič Spet se ponuja priložnost, da povemo nekaj o nas samih. Žal nič kaj preveč spodbudnega. Občni zbor Zadruge Primorski dnevnik se je sinoči odvijal le nekaj dni po vse-državni skupščini združenja založnikov Fieg v Rimu, o kateri smo tudi poročali. Skupni imenovalec te pomembne matične zveze italijanskih založnikov, v katero je preko založniškega podjetja DZP-PRAE vključen tudi naš dnevnik, je danes velika zaskrbljenost zaradi kriznega položaja, v katerem se nahaja ves založniški sektor v državi. Prodaja časopisov strmo pada, nič bolje ni z reklamo, ki je poleg prodaje drugi pomembni dohodkovni vir časopisov. Temu je treba dodati dejstvo, da je vlada v letošnjem proračunu praktično razpolovila postavko državnih prispevkov, ki je po zakonu o založništvu namenjena časopisom. Tako se številni časopisi v Italiji nahajajo v položaju, ko ne vedo, v kolikšni meri bodo lahko za letošnje leto razpolagali z državnimi prispevki. Zadnjo besedo bo glede tega imela vlada, zaenkrat pa še ni znano, kdaj bo sprejela odločitev. Do tedaj praktično plujemo tako rekoč brez kompasa in brez vsakršnih jamstev. Za nekatere časopise so državni prispevki vitalnega pomena in to, kot je splošno znano, velja tudi za Primorski dnevnik. Za naš časopis gre še enkrat poudariti, da lahko preživi le pod pogojem, da se državni prispevki ne zmanjšajo. Nasprotno, morali bi se zvišati, glede na to, da ostajajo že skoraj celo dvajsetletje nespremenjeni. Gospodarno upravljanje, za katerega že vrsto let zgledno skrbita Zadruga in založniško podjetje DZP-PRAE, za preživetje dnevnika očitno ne bo dovolj, kajti z dosedanjimi krčenji je bilo postrgano dno. Nadaljnji restriktivni ukrepi niso mogoči, ne da bi bili pri tem resno prizadeti kadrovski sestav, obseg in kakovost dnevnika, kar bi bila za našo skupnost nepopravljiva izguba. Dobro se je zavedati, da je položaj resen, kot že dolgo ni bil. Nad tem naj se zamislijo vsi dejavniki, tako v okviru manjšine, kot tudi na ravni deželne uprave in matične Slovenije. Sedaj je čas, da spomnimo na večkrat izrečeno oceno, da je obstoj dnevnika vitalnega in zato prioritetnega pomena za našo skupnost. dnevnik SREDA, 22. APRILA 2009_ Št. 95 (19.494) leto LXV._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € italija - Predsednik vlade napovedal udeležbo na proslavi, a ni povedal, kje Berlusconi bo le proslavil 25. april Franceschini: Končno! - Referendum bo verjetno 21. junija zadruga primorski dnevnik - Na sinočnjem občnem Zaskrbljenost zaradi negotovih prispevkov zboru OPČINE - V Prosvetnem domu na Opčinah je bil sinoči občni zbor zadruge Primorski dnevnik. Poročilo upravnega sveta zadruge je podal predsednik Ace Mermolja, poročilo o bilanci podpredsednik Livio Valenčič, poročilo nad- zornega odbora pa predsednik slednjega Vojko Lavriha. Na občnem zboru je prišla do izrara zaskrbljenost zaradi dejstva, da je vprašanje državnih finančnih prispevkov za Primorski dnevnik za lansko in letošnje leto še vedno nedore- čeno. Napovedano krčenje državnih prispevkov bi namreč lahko resno postavilo pod vprašaj kakovostno raven dnevnika, njegov obseg in njegovo letno izhajanje. Udeleženci so z veliko večino odobrili poročila in izvolili nadzorni odbor. RIM - »Sklenil sem, da bom proslavil 25. april. Kje bom to storil, pa bom sporočil naknadno.« Tako je včeraj povedal predsednik vlade Silvio Berlusconi. Njegovo odločitev je takoj pozdravil voditelj Demokratske stranke Dario Franceschini, ki je v minulih dneh premiera pozval, naj se uradno udeleži proslavljanja državnega praznika osvoboditve. Berlusconi bo to prvič storil, odkar je pred 14 leti stopil v politično areno. Predsednik vlade je včeraj tudi povedal, da bo volilni referendum po vsej verjetnosti 21. junija, hkrati z drugim krogom upravnih volitev. Na 6. strani Začetek volilne kampanje v FJK Na 3. strani V Dolini transakcija med občino in dolinsko srenjo Na 8. strani O glasbi in skladateljih natečaja Ignacija Ote Na 9. strani Na Kalvariji poti prve svetovne vojne Na 14. strani Preiskava o umoru Lorenzettija zaključena Na 14. strani rasizem Na konferenci ZN sprejeli sklepno izjavo ŽENEVA - Države članice ZN, ki sodelujejo na konferenci o rasizmu v Ženevi, so včeraj, drugi dan zasedanja soglasno sprejele sklepno izjavo, v kateri pozivajo k boju proti nestrpnosti in diskriminaciji. Pogajanja o izjavi so trajala več mesecev, sprejeto pa je bilo besedilo, o katerem so se dogovorili minuli konec tedna. Izjava je precej skrčena različica prvotnega besedila, iz katerega so bili umaknjeni najbolj sporni deli in stavki. Besedilo ne omenja Izraela in ne omejuje svobode govora z omejevanjem kritike verstev. Na 18. strani FJK - Gala slovesnost z nastopom Giovannija Allevija Svečana predaja obnovljenega občinskega gledališča v Gradišču GRADIŠČE - V obnovljenem občinskem gledališču v Gradišču so se na si-nočnji otvoritveni svečanosti zbrali predstavniki oblasti in domačih upraviteljev, med katerimi župan Franco Tommasini, predsednik vlade FJK Renzo Tondo, deželni kulturni odbornik Roberto Molinaro in predsednik goriške pokrajine Enrico Gherghetta. Protagonista dogajanja sta bila igralka Vanessa Gravina in umetniški vodja gledališč iz Gradišča, Krmina in Gorice Walter Mramor. Sprehodila sta se skozi zgodovino teatra, ki je med najstarejšimi tovrstnimi strukturami v deželi. Naposled so dvorano preplavili klavirski akordi virtuoza in skladatelja Giovannija Allevija. Na 15. strani 2 Sreda, 22. aprila 2009 ALPE-JADRAN / avstrija - slovenija - Posvet prireja Katoliški dom prosvete Fischer in Türk v Tinjah tudi o manjšinskih pravicah Predsednika bosta 5. junija sodelovala v razpravi»Avstrija in Slovenija - soseda in partnerja v Evropski uniji« CELOVEC - Avstrijski zvezni predsednik Heinz Fischer in predsednik Republike Slovenije Danilo Türk se bosta 5. junija udeležila diskusije »Avstrija in Slovenija, soseda in partnerja v Evropski uniji«, ki jo bo priredil Katoliški dom prosvete v Tinjah. Prireditev bo vodil ugledni avstrijski politolog Peter Filzmaier z univerze v Kremsu v Nižji Avstriji. Kot je znano, je avstrijski zvezni predsednik Heinz Fischer pretekli teden sprejel delegacijo predstavnikov koroških Slovencev, v kateri so bili predsednik ZSO Marjan Sturm, podpredsednik NSKS Rudi Vouk in predsednik SKS Bernard Sadovnik, in ob tej priložnosti še za letos napovedal nov poskus reševanja vprašanja dodatnih dvojezičnih krajevnih tabel na Koroškem. Fischer je ob tem priznal, da so razsodbe ustavnega sodišča glede dvojezičnih krajevnih tabel po njegovem mnenju neuresničene in jih je treba končno uresničiti. Zato se bo osebno zavzel za rešitev in se ponudil kot posrednik pri iskanju rešitve. Napovedal je še, da bo govoril z vsemi prizadetimi, njegov prvi sogovornik pa bo že v kratkem zvezni kancler Werner Faymann. Izobraževalni referent doma v Tinjah Martin Pandel tolmači nastop obeh predsednikov kot zadnji veliki poziv v smislu rešitve še odprtih vprašanj v zvezi s slovensko manjšino na Koroškem. Za uvod prireditvenega niza o vprašanjih pravne države bo strokovnjak za ustavno pravo Heinz Mayer že v ponedeljek spregovoril o problematiki še vedno neuresničenih razsodb ustavnega sodišča o dvojezični topografiji iz leta 2001. Ivan Lukan I t - < Predsednika Danilo Türk in Heinz Fischer sta se že srečala 7. aprila 2008 na Dunaju koroška - SKS Kugyjeva nagrada za slovenija - Srečanje predsednikov koalicijskih strank Pretres vzrokov za trenutna ■ • • I I • v« • razhajanja v vladni vecmi CELOVEC - Skupnost koroških Slovencev in Slovenk (SKS) bo letošnjo Kugyjevo nagrado podelila nekdanjemu deželnemu komandantu koroške žandarmerije (danes policije) Willibaldu Liberdi, in sicer za zasluge na področju čezmejnega sodelovanja in krepitev sožitja na Koroškem. SKS v izjavi za javnost poudarja, da se je Liberda še posebno zavzemal za ohranitev policijskih postaj na dvojezičnem ozemlju Koroške in za pridobivanje jezikovne kompe-tence policistov. Tako je omogočal SKS-ju, izvedbo poskusnega tečaja slovenščine, h kateremu se je prijavilo kar 116 policistov. Nagrajenec je podprl tudi pogodbo med SKS in notranjim ministrstvom Republike Avstrije za izvedbo in financiranje jezikovnih tečajev. Na področju čezmejnega sodelovanja pa je podpiral in omogočil skupna srečanja in skupne projekte v prid varnosti na čezmej-nem področju Avstrije, Slovenije in Furlanije-Julijske krajine. Posebne zasluge ima tudi za ustanovitev tri-lateralnega kontaktnega biroja na Vratah na tromeji na Koroškem. Skupnost koroških Slovencev in Slovenk bo nagrado podelila meseca maja šele tretjič, poimenovana pa je po znanem večjezičnem in multikul-turnem alpinistu in avtorju knjig s področja gorništva Juliusu Kugyju (1858 - 1944), čigar korenine segajo na tri področja alpsko-jadranskega prostora: v spodnjo Ziljsko dolino pri Pečah, v Gorico in Trst ter na področje Julijcev v današnji Sloveniji. Ideja Kugyjeve nagrade sloni na zamisli o alpsko-jadranskem zbliževanju v trikotniku Koroška - Slovenija - Furlanija-Julijska krajina in na želji po znanju štirih jezikov tega prostora (slovenščine, nemščine, italijanščine in furlanščine) ter na spoznavanju kultur na stičišču treh evropskih jezikovnih družin. (I.L.) LJUBLJANA - Predsedniki slovenskih koalicijskih strank so včeraj razpravljali o trenutnih razhajanjih v vladni koaliciji zaradi podaljšanja posojila NLB Infond Holdin-gu. Predsedniki Zaresa, DeSUS in LDS so pojasnili, da so le izmenjali stališča o nastalem problemu, premier Borut Pahor pa je po srečanju sporočil, da je s sestankom zadovoljen. Predsednik Zaresa Gregor Golobič je pojasnil, da so se na sestanku pogovarjali o vsebinskih vprašanjih, saj je treba paziti, da se obljube, dane pred volitvami, ne bi prelomile. Poudaril je še, da v Zaresu niso grozili z izstopom iz koalicije oziroma "izkopali bojne sekire", pač pa le opozarjali, da je na preizkušnji verodostojnost vlade. Koalicija ima po njegovih besedah svoje zaveze, ki jih je zapisala v koalicijski sporazum, in različne akte, "včerajšnji sestanek pa k temu ni nič dodal in temu, kar je pomembno, ni nič odvzel". Po njegovih besedah tudi ni razlogov, da bi na včerajšnji seji sveta stranke Zares razpravljali o izstopu iz koalicije. Kot je povedal predsednik DeSUS Karl Erjavec, so se "odkrito pogovorili o nastalem problemu". Sam je zastopal stališče, da ne bi bilo dobro, da bi bila zaradi tega koalicija v krizi, saj imajo pred seboj preveč pomembne naloge. "Imam občutek, da bomo to koalicijsko krizo tudi prebrodili," je de-jal.Predvideva, da bodo jutri na vladi sprejeli tudi stališče v zvezi z zadnjimi dogodki, zlasti glede samega podaljšanja posojila NLB Infond Holdingu; "ali je bilo prav, da je bilo tako posojilo dano in ali pomeni kršitve sklepa vlade ter zakonodaje na tem področju". Na vprašanje, ali bo vlada obsodila ravnanje NLB, je odgovoril, da pričakujejo, da bo tako. Današnji razgovor po njegovih besedah ni potekal v tem smislu, saj je bil "odgovor povsem odprt". Sicer pa je pojasnil, da ostrih besed na sestanku ni bilo. Po besedah predsednice LDS Katarine Kresal pa je bil včerajšnji sestanek odkrit, predsedniki strank pa so si izmenjali stališča o tem, "kako naj bi se določene stvari urejale" in kako naj bi se reševali problemi, kot je podaljšanje posojila NLB Infond Holdingu. "Vsak ima določeno prepričanje, kako naj bi se določene stvari urejale, to smo si povedali," je pojasnila. Vlada po njenih besedah ni v krizi, so le koalicija, "ki si rada zelo naglas pove, kaj si o določenih zadevah misli". Po njenem prepričanju bodo koalicijski partnerji na koncu ugotovili, da je "več skupnih imenovalcev, ki jih druži, kot pa razdružuje". "Kriza je tu, problemov je nešteto, skrajni čas je, da jih začnemo reševati," je dodala. Minister za finance Franc Križanič se po navedbah predsednikov strank včerajšnjega sestanka ni udeležil. Premier Pahor pa sestanka ni želel komentirati, sporočil je le, da je z njim zadovoljen ter da k svoji včerajšnji izjavi, ki jo je dal v državnem zboru, nima kaj dodati. (STA) obrežje - Mamilo na trgu vredno približno 300 tisoč evrov Cariniki v tovornjaku iz BiH odkrili 128 kilogramov marihuane OBREŽJE - Slovenski cariniki so na mejnem prehodu Obrežje minuli četrtek pri pregledu z ogljem naloženega tovornega vozila z endoskopom v podvozju priklopnika odkrili dvojno dno, v katerem so našli 128 kilogramov mari-huane, je včeraj na Obrežju povedal direktor carinskega urada Brežice Ivan Lah. Kot je pojasnil na skupni novinarski konferenci carinske izpostave Obrežje, Policijske uprave (PU) Krško in Generalne policijske uprave (GPU), so cariniki mamilo našli v tovornem vozilu z bosansko-hercegovskimi registracijskimi tablicami. Na tovornjaku je bil sicer tovor oglja. Mamilo je bilo zavito v približno kilogramske zavitke, približna vrednost po podatkih vodje sektorja kriminalistične policije PU Krško Franceta Bo-žičnika pa znaša približno 300.000 evrov. Kriminalisti so prepovedano drogo in vozilo zasegli, za voznika, 47-let-nega državljana Srbije s stalnim bivališčem v Srbiji in začasnim v Švici pa je okrožni sodnik v Krškem na temelju suma neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami odredil pripor. Po zbranih obvestilih in po pregledu dokumentacije pa je policija ugotovila, da je bil tovor z območja BiH namenjen v Švico, zato kriminalistično preiskavo nadaljujejo s pridobivanjem podatkov prek mednarodnega policijskega sodelovanja, je pojasnil Božičnik. Tihotapljenje prepovedane konoplje in njenih izdelkov po mnenju predstavnika policije za odnose z javnostjo za področje kriminalitete GPU Draga Me-negalije poteka iz držav jugovzhodne Evrope, v preteklih letih pa je bila zelo prometna tihotapska trajektna pot iz Grčije in Albanije proti Italiji in državam Evropske unije. V zadnjem obdobju je ta kanal usahnil, kot izvor teh mamil pa nastopajo druge države, predvsem Makedonija, Bolgarija in tudi BiH, kar po Me-negaliji sumijo tudi v zadnjem primeru zasega na Obrežju. V tem primeru je šlo za letošnje največje odkritje in zaseg ma-rihuane, cena kilograma tovrstnega ma- mila pa se na črnem trgu giblje od 2500 do 5000 evrov, je ocenil. Cena mamila je odvisna od načina gojenja in kakovosti oz. vsebnosti psihoaktivne snovi, kakovost zaplenjene prepovedane konoplje pa je po prvih ocenah visoka, je povzel vodja sektorja kriminalistične policije PU Krško France Božičnik. (STA) Hrvaški časniki o možnosti preložitve pristopne konference o Hrvaški ZAGREB - Hrvaška časnika Večer-nji in Novi list pišeta, da naj bi Slovenija ponovno zahtevala odložitev medvladne pristopne konference EU in Hrvaške, in sicer na julij. Uradni govorec na slovenskem zunanjem ministrstvu Milan Balažic je tovrstne navedbe zanikal in zatrdil, da Slovenija preložitve ni zahtevala oz. je ni predlagala.Opozoril JE, da preložitev pristopne konference ni v rokah Slovenije, ampak je to stvar češkega predsedstva EU. Je pa Balažic obenem poudaril, da bo smiselnost izvedbe pristopne konference v petek postavljena pod vprašaj, če srečanje hrvaškega in slovenskega zunanjega ministra, Gordana Jandrokovica in Samuela Žbogarja, z evropskim komisarjem za širitev Ollijem Rehnom in predsedujočim triom EU, to sredo ne bo prineslo premika naprej. Viri pri češkem predsedstvu EU pisanja hrvaških časnikov, da naj bi Slovenija zahtevala preložitev pristopne konference Hrvaške z EU na julij, niso želeli potrditi oz. komentirati. Štajerska vpadnica v Ljubljano se bo imenovala Titova cesta LJUBLJANA - Ljubljanski mestni svet je ob obstrukciji svetnikov SDS s 24 glasovi za in štirimi proti v ponedeljek zvečer podprl predlog o poimenovanju vzhodne mestne vpadnice po Josipu Brozu Titu. Titova cesta bo potekala od krožišča pri Plečnikovih Žalah po trasi novo načrtovane severne vpadnice preko toma-čevskega krožišča do križišča z Zasavsko in Dunajsko cesto v Črnučah. Predlog za poimenovanje ceste po pokojnem jugoslovanskem predsedniku Titu je komisija za poimenovanje naselij in ulic sprejela soglasno, je povedal predsednik komisije Peter Božič (Lista Zorana Jankovica). Pomisleke je po njegovih besedah izrazil le podpredsednik komisije Janez Moškrič (SDS), ki pa se je glasovanja vzdržal. Vodja svetniške skupine SDS Dimitrij Kovačič je v razpravi pred napovedjo obstrukcije dejal, da gre za vsiljevanje Titove ceste nekomu, ki tega ne želi oz. ki mu s tem povzročajo bolečino. "Svojcem žrtev povojnih pobojev se v Ljubljani vsiljuje poimenovanje po človeku, ki je odgovoren za te poboje," je poudaril. (STA) Danes v Kozini predstavitev romana Jasne Jurečič KOZINA - V knjižnici na Kozini bo danes ob 17. uri gostja literarna ustvarjalka Jasna Jurečič iz Saleža. O svojem romanu Prerokuj mi še enkrat (Mladika 2008) se bo pogovarjala s književnikom Sergejem Ver-čem. Srečanje, ki ga sežanska Kosovelova knjižnica prireja v sodelovanju z Agencijo za knjigo RS in Občino Hrpelje-Kozina, poteka v sklopu 14. slovenskih dni knjige. Roman Prerokuj mi še enkrat je prvenec Jasne Ju-rečič in se je uvrstil v ožji izbor nagrade Slovenskega knjižnega sejma za najboljši literarni prvenec v letu 2008. Popoldan z gostjo bo glasbeno popestril harmonikar Matic Štavar. m Zveza Slovenskih Kulturnih Društev sklicuje redni občni zbor V soboto, 16. Ht&J 3. ob 14.30 v prvem in ob 15. uri v drugem sklicanju v dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah Ul. Ricreatorio 2 Občni zbor bo potekal po naslednjem dnevnem redu: 1. otvoritev občnega zbora in namestitev delovnega predsedstva 2. predsedniško poročilo 3. blagajniško poročilo 4. poročilo nadzornega odbora 5. razprava, odobritev bilanc in sprememb pravilnika 6. razno. / ALPE-JADRAN Torek, 21. aprila 2009 3 volitve - Postopki so že v polnem teku 6. in 7. junija na volišča v 167 občinah naše dežele Prvič bodo volitve tudi na soboto - Navodila odbora FJKza komunikacije Corecom TRST - V Furlaniji-Julijski krajini so že v polnem teku postopki za junijske evropske in administrativne volitve. Medtem ko za evropske volitve skrbijo direktno v Rimu, je za izpeljavo upravnih volitev pristojna deželna uprava. Volitve bodo v soboto, 6. in nedeljo, 7. junija, kar pomeni, da bomo na volišče lahko prvič šli tudi v soboto popoldne. Na volišča so poklicani polnoletni občani in občanke iz 167 občin tržaške, goriške, videmske in porde-nonske pokrajine. Edina občina, kjer bo lahko prišlo do drugega kroga, je Sacile (ima več kot 15 tisoč prebivalcev), v Pordenonu pa bodo tudi pokrajinske volitve. Morebitni drugi krog je tudi tukaj napovedan za 21. junij, ko bo lahko prišlo tudi do ljudskega volilnega referenduma. Volitve bodo tudi v številnih narodno mešanih upravah. Na Tržaškem v Dolini, Repnu in Zgoniku, v goriški pokrajini tudi v Števerjanu, Sovodnjah in Doberdobu, v Benečiji pa med drugim v Špetru, Sv.Le-nartu-Podutani, Sovodnjah, Podbo-nescu, Srednjem, Podbonescu, Na-borjetu - Ovčji vasi, Reziji, Bardu. Praprotnem. Lokalne volitve zadevajo nekaj nad pol milijona volilcev, evropske volitve pa vse volilne upravičence. Deželni odbor za komunikacije (Corecom), ki ga vodi bivši direktor Piccola in Radio Rai Paolo Francia, je včeraj predstavila volilna pravila, ki zadevajo zainteresirane občinske uprave. Tako imenovana institucionalna komunikacija je v tem predvolilnem času zelo omejena, izjeme so prazniki 25. aprila, 1. maja in 2. junija. Občinski sveti, kjer bodo volitve, se v tem času lahko sestanejo le v izrednih primerih. Pravila, ki jih je posredoval Corecom (v njem ni nobenega Slovenca) veljajo za radijske in televizijske mreže. Furlanija-Julijska krajina je glede evropskih volitev sestavni del severo vzhodnega volilnega okraja, ki obsega še Veneto, Tridentinsko-Ju-žno Tirolsko in Emilijo-Romagno. S tega območja bodo volivke in volivci izvolili v evropski parlament trinajst poslancev. Italija je bila pravzaprav primorana uvesti sobotno volilno preizkušnjo na osnovi zakonodaje Evropske unije, ki določa, da morajo biti volitve za evropski parlament obvezno od četrtka do nedelje zvečer. Podpredsednica deželnega sveta Annmaria Menosso, predsednik Corecoma Paolo Francia in funkcionar Eugenio Ambrosi na včerajšnji tiskovni konferenci dežela Liga spravlja v težave Tonda VIDEM - Severna liga ne bo podprla deželnega zakona, s katerim FJK formalno osvaja vsa določila Evropske unije, ki zadevajo deželno realnost. Odklonilno stališče Bossijeve stranke je napovedal vodja Lige v deželnem parlamentu Danilo Narduzzi, njegove besede pa so povzročile politično polemiko. Demokratska stranka sprašuje predsednika Dežele Renza Tonda, kako je s toliko opevano evropsko usmeritvijo deželne vlade. Oglasila se je tudi Sredinska zveza UDC, ki poziva ligaše, naj ne ustvarjajo političnih težav desnosredinski koaliciji. Stališče Lige je vezano tudi na junijske evropske in upravne volitve. Narduzzi in njegovi hočejo očitno zaostriti polemiko do Bruslja ter s tem pridobiti naklonjenost volilcev, ki dvomijo v politiko Evropske unije. volitve - Stranke oblikujejo kandidatne liste Serracchiani na vrhu liste Demokratske stranke Pressburger opozarja na naraščajočo nestrpnost RIM - 38-letna odvetnica Debora Serracchiani, ki je po rodu iz Rima, a živi v Vidmu, je po pričakovanju ena od treh nosilcev kandidatne liste Demokratske stranke za evropski parlament. Prvi na listi v severovzhodnem volilnem okraju, v katerega sodi tudi FJK, je bivši minister Luigi Ber-linguer, kateremu sledita Salvatore Caronna iz Emilije-Ro-magne in, kot rečeno, Debora Serracchiani, ki jo je sinoči v Vidmu javno podprl nekdanji tajnik DS Walter Veltroni. Serracchiani ima možnosti za izvolitev v evropski parlament. Volilno kampanjo je že zdavnaj začel tržaški pisatelj in režiser madžarskega porekla Giorgio Pressburger, ki je imel včeraj kar dve predvolilni pobudi. Dopoldne je v kavarni Tommaseo v Trstu predstavil svoj okvirni volilni program, popoldne pa se je v knjigarmi Minerva srečal somišljeniki, zlasti iz vrst kulturnega življenja. Kandidat stranke Italija vrednot Antonia Di Pietra je izrazil prepričanje, da se Italija s sedanjo vlado oddaljuje od evropskih principov, saj se po njegovem napačno sooča s pojavom prise-ljenstva. To po Pressburgerjevem prepričanju neti kseno-fobijo in rasizem. Kandidat za Strasbourg je prepričan, da se Italija oddaljuje od Evropske unije tudi na področju informacijskih sistemov. Navedel je primer televizijskega sektorja, v katerem predstavlja Italija pravo evropsko izjemo. Glede biološke oporoke se Pressburger zavzema za svobodno odločanje. Giorgio Pressburger (drugi z leve) na predvolilnem srečanju v tržaški knjigarni Minerva kroma lese - Neposredni prenos izreza iz beneškega kulturnega ustvarjanja na prvem programu Radia Slovenije Radijski poslušalci spoznavali Benečijo Kulturno društvo Rečan se je LESE - V soboto je Radio Slovenija v živo oddajal iz Benečije. Na frekvencah prvega programa je bila namreč na sporedu dvourna oddaja Koncert iz naših krajev, ki jo slovenski radio pripravlja enkrat mesečno že celih 42 let. Prenosov iz različnih slovenskih krajev, tudi v zamejstvu in zdomstvu je bilo tako že več kot 700, v soboto pa je ekipa slovenskega radia, z voditeljem in urednikom od- izkazalo kot vzoren gostitelj celotne prireditve - Občinstvo do zadnjega kotička napolnilo krajevno telovadnico daje Janezom Dolinarjem ter odgovorno urednico 1. programa Radia Slovenija Tatjano Pirc prvič prišla v Benečijo. V telovadnici na Lesah (občina Grmek) so kot posebni gostje nastopili člani ansambla »Vitezi Celjski«, poslušalci 1. programa Radia Slovenije pa so lahko boljše spoznali celotno beneško stvarnost. Nekaj pesmi so zapeli otroški pevski zbor Mali lujerji, MEPZ Rečan iz Les, Twelovadnica na Lesah je bila polna do zadnjega kotička; Bruna Dorbolo (desno na srednji sliki) in Aldo Clodig (levo na desni sliki) v pogovoru z voditeljema oddaje nm skupina BK Evolution in MPZ Matajur iz Klenja (občina Špeter), izkazal pa se je tudi Harmonikarski orkester Glasbene matice ter recitatorke Cecilia Blasutig, Gia-da Iussig, Emma Golles in Ilaria Ciccone s pesmima Alda Clodiga Korito in Loredane Drecogna Marjuta. Ravnateljica Živa Gruden je predstavila delovanje dvojezičnega šolskega centra v Špetru, o Inštitutu za slovensko kulturo je spregovorila njegova predsednica Bruna Dorbolo, o KD Rečan, ki praznuje letos 40-letnico delovanja, pa Aldo Clodig. Giorgio Banc-hig je podal zgodovinski okvir Benečije, govoril pa je predvsem o odnosih med Slovani in Langobardi. Miha Obit je spregovoril o narečjih, ki jih je v Nadiških dolinah več, in o narečnem literarnem ustvarjanju, ki je kljub omejenemu besednemu zakladu zelo bogato. Predstavil je zbornik Besiede tele zemlje, ki je neke vrste antologija vseh beneških avtorjev. Renzo Mattelig je govoril o izseljenstvu in povezavi z Benečani, ki zdaj živijo v drugih evropskih državah in drugih celinah, Jole Namor pa o kulturnem delova- nju društev in o tem, kako se je to po potresu leta 1976 okrepilo. Renzo Rucli je naštel skupne značilnosti slovenske in beneške arhitekture, Davide Clodig je predstavil delovanje Glasbene matice in nje- no skrb za kvalitetno rast glasbenega ustvarjanja, Luisa Cher Tersko dolino, Marina Cernetig pa je ob koncu izpostavila potrebo po pravem kulturnem centru, ki ga zaenkrat še ni. (NM) 4 Sreda, 22. aprila 2009 GOSPODARSTVO analize - Poročilo študijskega urada Raiffeisen Research za srednjo in vzhodno Evropo Vrnitev razmeroma zdrave rasti v Sloveniji šele leta 2011 Dolgoročno naj bi se rast slovenskega BDP ustalila med 3,0 in 3,5 odstotka LJUBLJANA - Potem ko bo slovenski BDP letos realno padel za tri odstotke in se prihodnje leto popravil le za pol odstotka, se v letu 2011 pričakuje vrnitev k relativno zdravi rasti v višini 1,5 odstotka, napovedujejo strokovnjaki Raiffeisen Research. Dolgoročno naj bi se rast ustalila na ravni od enega do 1,5 odstotka višje od rasti v območju evra.Pri Raiffeisen Research, ki ponuja raziskovalno podporo investicijski banki Raiffeisen Capital Management, ugotavljajo, da je zaradi tesne povezanosti slovenskega gospodarstva z gospodarstvi velikih članic EU oz. območja evra, kot so Nemčija, Francija in Italija, svetovna finančna in posledično gospodarska kriza v zadnjih četrtletjih močno negativno vplivala na bruto domači proizvod v Sloveniji, gospodarska dejavnost pa se bo v letošnjem letu znatno upočasnila. Še posebej je vodja Raiffeisen Research Peter Brezinschek na včerajšnji predstavitvi poročila o gospodarskih razmerah in napovedih za države srednje in vzhodne Evrope za Slovenijo izpostavil padec izvoza (ta naj bi se zmanjšal za med sedem in devet odstotkov) ter investicij v osnovna sredstva, ki naj bi upadle po podobni stopnji. Prav izvoz in investicije so namreč v preteklih letih spodbujale hitro gospodarsko rast v Sloveniji. Obenem se bo letos potrošnja posameznikov in gospodinjstev le malenkost zmanjšala, saj naj bi se učinek povečanja brezposelnosti poznal šele v naslednjih letih, ko naj bi se povpraševanje potrošnikov zmanjšalo. Stopnja brezposelnosti naj bi letos dosegla 7,5 odstotka, prihodnje leto pa naj bi ostala praktično nespremenjena pri 7,4 odstotka. Slovenski bruto domači proizvod (BDP) naj bi se po letošnjem triodstotnem padcu prihodnje leto povečal za 0,5 odstotka, industrijska proizvodnja pa naj bi se po letošnjem približno šestodstotnem padcu okrepila za odstotek. V letu 2011 naj bi se vzpostavila razmeroma zdrava rast (1,5%) in se nadaljevala v letih 2012 in 2013 z 2,5 oz. 3,5 odstotka. Dolgoročno do leta 2020 naj bi se slovenska potencialna gospodarska rast ustalila nekje med 3,0 in 3,5 odstotka, medtem ko naj bi se v območju evra znižala z 2,0 na 1,7 odstotka, je še povedal Brezinschek in pri tem poudaril, da gospodarska rast v letu 2007, ki je bila v Sloveniji blizu sedmih odstotkov, ni bila vzdržna. Raiffeisen Research v poročilu o gospodarskih razmerah in napovedih za srednjo in vzhodno Evropo ugotavlja, da so leta visoke gospodarske rasti, velikih prilivov kapitala iz tujine, velikopoteznega najemanja posojil in nezadostnega domače- ga povpraševanja v veliko državah iz regije pripeljala do izrazitega plačilnobilan-čnega neravnovesja, ki ga nekatere države zaradi trenutnih razmer na mednarodnih kapitalskih trgih težko financirajo. Zaradi tega bodo morala po njihovem mnenju v prihodnosti skozi obdobje bolečega raz-dolževanja in gospodarskega prilagajanja. V teh državah bodo morali zato poleg tega, da bo že sam upad gospodarske dejavnosti prispeval k izravnavi plačilno bilančnega neravnovesja, uskladiti rast plač z rastjo proizvodnje, povečati privlačnost domačega varčevanja, spodbuditi domača in tuja vlaganja v izvozno najbolj obetavne panoge, uvesti restriktivno fiskalno politiko in uskladiti rast posojil z rastjo plač in BDP, kar sicer velja tudi za veliko razvitih držav. Pri Raiffeisen Research opozarjajo na veliko verjetnost trdega pristanka za regijo, ki bo imel tako gospodarske kot socialne posledice, s čimer pa bodo obenem vzpostavljeni stabilnejši temelji za prihodnjo rast in za uspešno nadaljevanje gospodarske konvergence z zahodnoevropskimi državami. (STA) Slovenska Raiffeisen banka je naslednica Krekove banke, ki je bila ustanovljena leta 1992, deset let pozneje pa je postala del ene največjih evropskih bančnih skupin Raiffeisen Zentralbank (RZB) banke - V Trstu skupščina delničarjev Banca Generali lani kljub krizi zadovoljivo TRST - Skupščina delničarjev banke Banca Generali je včeraj v Trstu odobrila lanski poslovni obračun, ki se je končal s 7,9 milijona evrov dobička, kar je znatno manj od 15,3 milijona iz leta 2007. Skupščina, ki jo je vodil predsednik upravnega sveta banke Giovanni Perissinotto, je sklenila razdelitev dividende v vrednosti 6 centov na delnico (leto prej je znašala 18 centov) v skupni vrednosti 6,7 milijona evrov. Delničarji bodo dividende prejeli od 21. maja naprej. Od dobička je odšteto 8,1 milijona evrov razvrednotenja vrednostnih papirjev, do katerega je prišlo v pretežni meri v tretjem četrtletju lanskega leta. Skupni bilančni prihodki so lani znašali 36,6 milijona evrov, konsolidirano čisto premoženje pa je znašalo 188,9 milijona evrov. Kot je na skupščini povedal Giovanni Perissinotto, je gospodarska in finančna kriza zaradi kompleksnosti trgov spodbudila povpraševanje po finančnem svetovanju, njeni učinki pa so GIOVANNI Perissinotto arhiv očitni tudi v bilančnih rezultatih Bance Generali. Če upoštevamo krizo, potem so rezultati zadovoljivi, je menil predsednik, za katerega podelitev dividend dokazuje premoženjsko trdnost banke in njeno pozornost do delničarjev. Za letošnje leto je Perissinotto potrdil velika prizadevanja za nadaljevanje razvoja banke tudi v tem kriznem obdobju. Banka bo namreč stavila ravno na povečano povpraševanje po finančnem svetovanju, kar Banci Generali odpira pomembne nove razvojne priložnosti. gostinstvo - Sinoči v Križmanovi gostilni v Repnu Večer koroške kuhinje V organizaciji SDGZ in celovške SGZ so se predstavile slovenske gostilne iz Roža Trinajst koroških gostink in gostincev je udeležencem večera v gostilni Križman postreglo z dobrotami svoje lepe dežele med jezeri in gorami kroma Tondo o vlogi zadrug pri socialni solidarnosti v času krize VIDEM - Deželni zadružni sistem bi lahko postal institucionalni sogovornik za dodatne ukrepe na področju družbene solidarnosti in pri tem uporabil začasno neaktivne delavce za delo na področju storitev za skupnosti. To bi bil tudi način za podpiranje zaposlenosti, je prepričan predsednik Dežele FJK Renzo Tondo. Svoj predlog je Tondo oznanil na srečanju z deželnimi zadružnimi centralami na sedežu deželne uprave v Vidmu. Z njim je bil tudi podpredsednik deželnega odbora Luca Ciriani, zadružna združenja pa so zastopali predsedniki zvez AGCI Adino Cisilino, Lega-coop Renzo Marinig in Confcoo-perative Franco Bosio. Tondo in Ciriani sta sogovornikom predlagala »post ideološki« pristop k skupnemu ukrepanju proti krizi in napovedala sklicanje tehničnega omizja z zadrugami o vseh problemih njihovega sektorja. Trije predsedniki so namreč povedali, da zadružni sistem potrebuje več pozornosti, da ne bi izgubili blagodejnih učinkov močne rasti zadružnega gospodarstva v zadnjih letih. Trenutno daje ta sistem v Furlaniji-Julijski krajini delo več kot 35 tisoč ljudem, zadruge pa k deželnemu bruto domačemu proizvodu prispevajo skoraj 7-odstotni delež. Slovenska oblikovalka na milanskem pohištvenem sejmu MILAN - Slovenska oblikovalka Nika Zupanc bo od danes do27. aprila predstavljala svoje izdelke na milanskem pohištvenem sejmu, ki ga organizira tamkajšnji oblikovalski epicenter Superstudio Più. Zupančeva bo na tem sejmu sodelovala že četrtič, a tokrat prvič z lastnim razstavnim paviljonom. Kurator razstave z naslovom Začasni muzej novega oblikovanja, ki bo prinesla strog izbor in svetovljansko nabrušen pregled relevantnih avtorjev in podjetij na področju oblikovanja, je Giulliuo Cappellini. Na dveh lokacijah se bo na 13.000 kvadratnih metrih razstavnih površin predstavilo 26 oblikovalcev. EVRO 1,2932 $ -0,26 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 21. aprila 2009 valute evro (povprečni tečaj) 21.4. 20.4. ameriški dolar japonski jen 1,2932 126,82 1,2966 127,80 kitajski juan ruski rubel mniickn niruia 8,8354 44,187 65,2710 8,8604 8,8604 43,7864 65,0630 II lUlJjIVa 1 ULJIJa danska krona hntsncrU'! ti int 7,4492 0,88860 7,4494 0,88960 L/1 1 La1 OM 1 Ul 1 L švedska krona nr-ir\¿i ^ UjOOOUU 11,1760 8,7940 11,1180 8,7925 1 1UI VCjKa M Ul IG češka krona 27,035 15114 27,018 15174 jVIUCIIjM llallK estonska krona m^HTarcki Ti^nnt" 15,6466 300,35 15,6466 299,20 1 1 la U L.G 1 J M II 1L poljski zlot 4,4177 1 6051 4,3758 1,5985 Kol IGUJM UUIGI avstralski dolar nAlnarcki Ia\/ 1,8509 1,9558 1,8386 1 9558 UUIUal Jl\l ICV romunski lev lii"/*\\/cki ifac 4,2438 3,4528 4,2353 3,4528 IILUVJM IILaj latvijski lats hr37i ICKI rAal 0,7093 2,9052 0,7092 2,8761 islandska krona ti lira 290,00 21211 290,00 2 1251 LUI jl\a lila hrvaška kuna 7,3839 7,4049 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 21. aprila 2009 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) 0,44125 LIBOR (EUR) 0,9975 LIBOR (CHF) 1,1 1,65063 1,94938 1,40813 1,60875 1,77063 EURIBOR (EUR) 1,005 1,405 1,6 1,768 ZLATO (999,99 %%) za kg 21.911,78 € -52,13 I TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 21. aprila 2009 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 8,42 imtttdci iddda c «h -0,24 +1 08 KRKA 1 1 IKA KOPER 50,89 19 71 -0,41 -1 99 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 150,22 -2,95 -0 13 TELEKOM SLOVENIJE 235,00 147,81 +0,23 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA -AERODROM LJUBLJANA 27,97 DELO PRODAJA - ctni -1,86 ISKRA AVTOELEKTRIKA - - ictd a bcm7 /icq .âîyl NOVA KRE. BANKA MARIBOR ft/ii imntcct 8,74 +1,16 KOMPAS MTS - - MICA PIVOVARNA LAŠKO drr7a\/adn\/Ai Mir a ca\/a 44,53 -1,68 PROBANKA - - cai 1 ic 1 ii idi 1 am a SAVA ' TERME ČATEŽ 239,96 -0,17 IERME ČAIEŽ ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 69,10 15,59 -1,29 +0,06 MILANSKI BORZNI TRG mib 30: 21. aprila 2009 -0,10 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLEANZA ATIAMTIA 1,15 4,7675 12 54 -0,35 -0,83 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 4,655 +2,03 +0,76 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 1,194 4,005 +0,42 -2,08 EDISON ENEL ENI 0,879 3,8025 1463 -0,57 +1,60 FIAT FINMECCANICA 7,28 +0,83 -3,32 FINMECCANICA GENERALI IFIL 9,425 14,64 +2,61 -1,68 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,2275 1430 -0,56 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 12,76 +3,03 -1,47 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 3,8675 7,295 +0,45 -2,93 PIRELLI e C PRYSMIAN 1,452 0,251 8105 -2,88 +5,37 -1 34 rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 15,35 -0,52 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,7575 4,91 0916 -0,46 +4,97 -1 66 TENARIS TERNA 8,865 2 315 +0,57 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 0,322 9815 +0,98 UNICREDIT 1,702 +2,45 -2,18 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 46,51 $ +1,37 IZBRANI BORZNI INDEKSI 21. aprila 2009 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana 3.540,90 850,38 -0,69 -0,51 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS 1.523,87 933,78 -0,65 +0,78 FIRS, Banjaluka Belex 15 Beograd 1.298,40 41098 +0,59 -1 85 DCICA 1 J, DCUUIdU SRX, Beograd BIFX Sarajevo 184,29 1.547,24 -2,10 -1 22 Dir a, Jai ajcvu NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 9.737,20 1.874,69 +1,52 +0,23 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 7.969,32 1.643,85 +1,63 +2,22 Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSF 1fin I nnrlnn 850,08 849,12 4.501,63 +2,13 -3,65 +0,34 FiSE 100, London CAC 40, Pariz ATX Dunaj 3.987,46 2.973,94 1.819,02 -0,09 +0,15 -0,66 a i X, Dunaj PX, Praga El IROSTOXX 50 811,60 2.243,63 -1,97 -0,26 EUROSi OXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 8.711,33 1.887,25 15.285,89 2.535,83 10.898,11 -2,39 +0,66 -2,95 -0,85 -0,74 / MNENJA, RUBRIKE Torek, 21. aprila 2009 5 OGLEDALO Tajkunski pašniki na sončni strani Alp H > Ace Mermolja_ Finančna in posledično gospodarska kriza se je naglo pomaknila iz ZDA v "staro" Evropo in je nato zajela vzhodne države in nove članice EU. Prišla je tudi v Slovenijo, kjer sedaj pustoši tako svet financ kot gospodarstvo. Za Slovenijo so minili časi, ko smo leta 2000 v Italiji žalostno gledali na posledice poka internetnega balona, v Sloveniji pa so borzni indeksi in proizvodnja zavidljivo rastli. Sedanja kriza je drugačna, globlja in sega povsod tja, kjer so razpredene mednarodne mreže finančnih in gospodarskih poslov. Kriza je torej prišla v Slovenijo in odkrila mnoge pokrove navzven lepo lakiranih posod in raztrgala zavese z navidez bleščečih odrov. Nimam ne podatkov in ne znanja, da bi analiziral slovensko gospodarsko in finančno situacijo. Vem, kar berem, zaustavil pa bi se pri tajkunih, torej pri pojavu, ki ni le finančno škodljiv, ampak prinaša psihološke in drugačne posledice. Tajkunov verjetno ni za veliko konjušnico, nekatera imena pa so izzvala razumljivo ogorčenje. Kot tajkune pojmujemo tiste mened-žerje, ki so izkoristili svoj položaj in na račun podjetji, ki so jih vodili, prekomerno obogateli. V bistvu so škodili podjetjem in to mimo in preko krize. Uporabljali so bolj ali manj poznane trike, ki gredo od poceni odkupov poosamosvojitvenih certifikatov do bolj kompleksnih špekulacij z delnicami, posojili na delnice in z ustvarjanjem novih podjetij, kamor so se stekali denarci iz zdrave proizvodnje. Tajkunska praksa pomeni torej tudi dodatno fantazijo in zanjo ni dovolj priročnik. V tej igri prisvajanja denarnega in delniškega premoženja so imele nemajhno vlogo banke. Slednje so posojale denar, ki pa se ni vedno iztekal k plemenitim ciljem, ampak tudi v tajkunsko podmizje. Slovenske banke so se nato zadolževale pri tujih, tuje pa so v sedanji krizi zahtevale pokritje lukenj brez pravega jamstva, kar je odkrilo marsikatero igro, ki naj ne bi postala javna. Tajkunskih tehnik torej ne poznam v podrobnosti, gre pa, kot zapisano, za sistem, ko so si menedžerji v igri plač, delnic, posebnih nagrad in drugih bonitet prisvajali dele podjetja ali pa nesorazmerno visoka premoženja v odnosu do navadnih delavcev ali v primerjavi s srednjim slojem. Dodatno znamenje tajkuna je, da v primeru slabega upravljanja, odpusta ali stečaja podjetja dobi zagotovljene zlate odpravnine, to je nagrade za slabo opravljeno delo. Skratka, odpuščeni delavec gre obupan v beznico na žganje, tajkun pa se zapelje v marino na jahto, kjer pije francoski šampanjec. Tovrstne izmišljotine bogatenja že od nekoč seveda niso neka slovenska izvirnost. Veliko krivdo za ameriško finančno krizo nosijo ameriški tajkuni oziroma mened-žerji, ki so za višanje lastnih dohodkov ustvarjali umetne finance in bogastva. Ovrednotili so papirje brez vrednosti, se pri tem posluževali celo matematikov, prazno slamo so nato prodajali za resničen denar in kasirali odstotke in visoke nagrade. Podoben pojav pozna tudi stara Evropa, čeprav ni bil tako markanten, vendar se je s krizo odkril. V Italiji hitre obogatitve niso nove in marsikatera ostaja skrivnostna. Ne verjemimo pravljici, da z dobro idejo lahko obogatiš čez noč. Obogatiš, če te podpira bolj ali manj odkrit oziroma zakrit sistem. V ZDA so imeli ob bančnem vzporeden in nepro-zoren finančni sistem, ki je bil enako velik kot bančni in je bistveno vplival na borzne trge in na svet financ. Slovenski direktorji in poznejši tajkuni so se prilagodili, spoznali sisteme, se po njih ravnali in za nameček izkoristili še nedovršeno zakonodajo. Globalne izkušnje so prilagodili domači stvarnosti po načelu: "misli globalno in delaj lokalno". Slovensko tajkunsko zgodbo je težko pripisati tej ali oni vladi. Nedvomno so obstajale in obstajajo med politiki in direktorji vezi. Slovenija je morala na nek način preiti iz socialističnega v kapitalistično gospodarstvo. Pravih kapitalistov ni bilo in država je ostajala še vedno glavni gospodar. Smer, da se ustvarijo novi slovenski kapitalisti, ni bila napačna. Pri vsakem prehodu premoženja se ustvari neka krivica, možne so tudi nepravilnosti (nanje je sicer Evropa opozarjala, vendar ne brez masla na lastni glavi) pomembno pa je, če sistem funkcionira ali ne oziroma, če pride do pretiravanj ali ne. Pomembni svetovni ekonomisti, npr. Stiglitz, so svojčas ugodno ocenili prehod Slovenije v demokracijo in v tržni sistem. Tu se ob začetku ni zgodilo kot v Rusiji, kjer so tajkuni povsem brezobzirno kradli in bogateli s tem, kar je bilo prej državno. Nekateri so dvigali svoj standard na že kar nesramen način. Sedanje slovenske afere pa mečejo manj pozitivno luč na sončno stran Alp. Pri tem je nekaj zadev, ki presegajo zgolj gospodarske učinke. Prva ugotovitev, ki jo želimo omeniti je, da demokracija zori na različnih osnovah. Volitve in parlament sta eden izmed stebrov demokracije. Že tu pa se pokaže zrelostna stopnja. Eno je namreč demokracija, kjer se večina obnaša kot absoluten vladar, drugo je, če lahko v demokraciji opozicija igra vlogo nadzornika in ima možnost, da predlaga korekture pri odločitvah vlade. Še pred volilnim sistemom pa sta bistvena ustava in posledični pravni sistem. Zrela pravna država lahko učinkovito popravi zlorabe tako v politiki kot v gospodarstvu. Demokracija brez prava se lahko spremeni v diktaturo večine. Tržišče brez zakonov lahko postane mafijska džungla, kjer zmaga nujno močnejši. V Evropi obstaja še tretji element: socialna država, ki upošteva tako vlogo sindikatov kot potrebo, da se vsem državljanom jamčijo osnovne pravice do zdravstva, šolanja in osnovne socialne varnosti. Tu se je Evropa močno razlikovala od ZDA. Več ameriških demokratskih predsednikov je poskušalo pred-rugačiti zdravstveni in šolski sistem. Prav zaradi krize ima to možnost Obama. V ZDA vsaj milijon in pol ljudi ni več kos plačevanju posojil za hiše, ker je družinski član zbolel. Skratka, celo v liberalni Ameriki se uveljavlja zavest, da kapitalizem ni le brezobzirna tekma, ampak sistem, ki nosi odgovornosti do celotne družbe. Omenil sem nekatere stebre demokracije, uteži in protiuteži, ker so imele s temi vprašanji bivše socialistične države nemalo težav. V Sloveniji so tajkuni, posebne bonitete, neupravičene plače, menedžerski odkupi in drugi podkupninski škandali dokazali, da država ni prepotovala poti do zrele demokracije (tu ni sama), še bolj pa, da se moralno vprašanje ni zaključilo s socializmom in z bivanjem v Jugoslaviji. Tajkuni pomenijo torej nekakšen narodni šok. Ugotovitev presega gospodarsko konjunkturo. Osamosvajanje Slovenije je potekalo na narodni osnovi. Prelom z Jugoslavijo in s socializmom pa je imel tudi moralne in etične razsežnosti. V socializmu ni šlo le za vprašanje (ne)svobode, ampak za razširjeno korupcijo, ki je izpodjedala gospodarstvo. Če listamo predosamosvojitve-ne članke, proglase in izjave raznih forumov civilne družbe, nam bo jasno, da je bilo moralno vprašanje močno v ospredju in eden izmed tehtnih razlogov za odcepitev in odločitev za novo družbo. Ljudje so osamosvojitev razumeli tudi v tej smeri. Jasno je torej, da deluje deprimentno, ko bereš v seznamu tajkunov ali ljudi, ki so osumljeni korupcije, kako ime, ki je pomenilo ikono osamosvojitvenega procesa. Če torej vso zadevo postavimo na politično raven, sta očitni dve stvari. Pahorje-va vlada se bo morala tako ali drugače spoprijeti z nelahkimi posledicami krize. Napoved, da bi lahko v Sloveniji izgubilo delo kakih 100.000 ljudi, je za dvomilijonsko državo tragična. Obstaja pa še razočaranje. Če taj-kuni niso glavni vzrok za krizo in če milijonska odpravnina faliranemu direktorju ni odločilna ne za tovarno in ne za državo, dobi močan simbolni pomen. Ljudem namreč pripoveduje, da prehod iz socializma v demokracijo in tržni sistem ni rešil moralnega vprašanja in da ni rešil državljanov pred družbeno krajo. Tako je po slovenski televiziji star delavec izjavil nekaj podobnega: "V mojih boljših časih bi tovariš Maček rekel temu direktorju, vrni mi denar do šeste ure popoldan. Direktor bi šel in vrnil več denarja". Voditeljica je vprašala: "Zakaj več?" Stari delavec je odgovoril : "Zato, da bi se lahko direktor vrnil domov". V Franciji, v Angliji in v ZDA se tamkajšnjim tajkunom dogaja, da jih mora policija reševati pred razjarjeno množico in jih pospremiti domov s posebnimi varnostnimi ukrepi. Skratka, tajkunski pašnik lahko postane bojno polje za socialne nemire, kar seveda ni dobro, toliko manj za majhno državo, ki danes plava na velikem morju. nabrežina - Jutri v okviru niza Filmski četrtki Dokumentarec Babice revolucije Film Petre Seliškar je dobitnik nagrade Darko Bratina 2008 V dvorani Igo Gruden v Nabrežini se nadaljuje niz Filmskih četrtkov v organizaciji Mladinskega krožka SKD Igo Gruden v sodelovanju s Kinoateljejem. Tako bo jutri ob 20.30 na sporedu dolgometražni dokumentarni film Babice revolucije, ki je do sedaj obiskal več kot 20 festivalov in še vedno potuje. »Babice so svoje življenje posvetile svojim idejam in idealom. To je zgodba o borkah za tri različne ideje: domobransko, anarho-komuni-stično in komunistično. Njihove zgodbe nam pomagajo razumeti zlom socialističnega sistema v bivši Jugoslaviji. Ob razlagi vrednot, ki že dolgo niso več žive, spoznamo njihovo neizprosno borbo za preživetje. Kljub številnim vojnam in spremembam sistemov v obdobju sedemdesetih let so obdržale pozitiven duh. Živele so v različnih deželah, kjer se je v času njihovega življenja zgodilo veliko sprememb. Iz zgodb je razvidna njihova večna borba za našo boljšo prihodnost. Ob tem se zavemo, kako nemogoče bi bilo njihovo početje danes, ko je ideale zamenjala le ena vrednota - denar. Njihove poti se nikoli niso križale, ne moremo ugibati, če bi kdaj sploh sedle za isto mizo in razpravljale o prihodnosti. Vsekakor se o politiki ne bi mogle pogovarjati. Vse tri so preživele intenzivno obdobje v času, ko so se formirale nove države. Pripoved babice še najbolj spominja na bajke, ki so nam jih pripovedovali, ko smo bili še otroci. Njihove zgodbe so skoraj neverjetne, da bi lahko bile resnične. Ko babic ne bo več; bodo z njimi v grobove odšle tudi njihove zgodbe. Te zgodbe pa so del nas.« Režiserka Petra Seliškar ter soscenarist in njen življenjski sopotnik Brand Ferro na podlagi nedavne izkušnje njunega starševstva raziskujeta vpliv ideologije svojih starih staršev na ekstremni način življenja svojih družin. Razkriva se nam zgodovina družin, razcepljenih med Evropo in Latinsko Ameriko ter različne politične sisteme. V deželi, ki ne obstaja več - Jugoslaviji - se srečajo usode dveh babic in dedka, ki se borijo za vrednote in prepričanja. Razlaga njihovih domobranskih, anarho-komunističnih in komunističnih idej razkriva njihov neizprosen boj za preživetje, ki se združuje v genskem zapisu nove generacije - generacije obeh ustvarjalcev in njunih otrok. Petra Seliškar se je rodila leta 1978 v Ljubljani. Študij režije in produkcije je končala na Northern Media School v Sheffieldu. Sedaj živi in dela med Ljubljano in Skopjem. Odlika njenega avtorskega pristopa v dokumentarnem filmu je neobremenjen in raziskovalen odnos do preteklosti, do svojega družinskega, družbenega in političnega okolja. Avtorica izvirno spaja svoj hudomušen pogled, posebno očiten v odlični montaži in uporabi filmskega arhivskega gradiva, s pogledom na zgodovino in družbo, ka- Petra Seliškar kršnega so imeli njeni sogovorniki. Pri tem svojo pripoved in dialog uglasi z univerzalnim prizadevanjem ljudi po boljšem življenju zase in za lastno potomstvo in zagovarja boljši svet, pa čeprav se je čas revolucij že končal. Petra Seliškar je dobitnica Nagrade Darko Bratina za leto 2008, Poklon viziji za dokumentarni film Babice revolucije (2006). ljubljana - Jutri Predstavitveni večer Založbe Mladika v prostorih SSK Svetovni slovenski kongres prireja jutri ob 18. uri v okviru večerov Izza kongresa predstavitveni večer Založbe Mladika iz Trsta. Predstavitev bo v prostorih Svetovnega slovenskega kongresa, na Cankarjevi cesti 1/IV v Ljubljani. Na predstavitvi bodo sodelovali Marij Maver, Nadia Roncelli, Jurij Paljk ter avtorica knjige o Marici Nadlišek Evelina Umek. Del večera bo posvečen predstavitvi knjige Eveline Umek »Po sledeh Fate Morgane - Marica Nadlišek Bartol 1867-1940«. pisma uredništvu Velikonočni uvodnik Dragi Aldo Rupel, oprosti, če te kar prijateljsko nagovorim, pa čeprav se osebno ne poznava. Zahvaliti se ti želim za pismo o velikonočnem uvodniku D. Jakomina, ki ti ga je uredništvo objavilo 16. aprila. Res nisem mogla verjeti, da se le najde človek, ki si javno in odkrito upa zagovarjati laičnost, ateizem oz. naturalistični odnos do sveta! Pa ne, da bi moralo to presenečati. A vendar je danes tako. Kam so izginili vsi trdi komunisti, ateisti, demokrati in nasplošno laiki? Zlasti med politiki jih skorajda ne najdemo več, saj v javnosti ne. V nekaj letih so popolnoma izginili. Sedaj nas vsi politiki, bivši ateisti ali ne, blagoslavljajo s televizijskega ekrana (morda v posnemanju Gerry-ja Scottija...) Skoraj vsi čakajo v vrsti, da jih papež sprejme, vsi branijo Vatikan, tudi ko se neumestno vtikava v notranje zadeve tuje države (Italije). O barantanju med odpiranjem donosnih in tajnih računov v vatikanski banki v zameno za nešteto privilegijev v prid Cerkve na račun italijanskih davkoplačevalcev ne bi govorila, ker je bilo dovolj člankov in knjig napisanih o tej zadevi kakor tudi o zanemarljivem odstotku dohodkov, ki jih Cerkev dodeli miloščini. Da bo jasno, moje besede nočejo žaliti vernike, ki jih spoštujem, čeprav z njimi ne soglašam, so pa protest proti naraščajoči aroganci cerkvenega komuniciranja in ravnanja, kar je postalo že norma Zaradi tega ni čudno, da se m duhovnikom zdi koristno in naravno in zato nežaljivo, ko zmerjajo in omalovažujejo drugače misleče. V tem smislu bi tudi tolmačila nerodne besede v velikonočnem uvodniku, ki jih je uporabil sicer zelo zaslužen in požrtvovalen zamejski duhovnik. Ob prebiranju tvojega pisma sem ugotovila, da si točko za točko potrjeval moje misli in pomisleke. A zakaj menim, da so tvoje besede tako važne? Važne so, ker je važna pluralnost, ki je srž demokracije. Demokracija mora biti laična, da lahko zagotovi iste pravice vsem različnim komponentam družbe. Demokracija, ki ni laična, ni demokracija. Demokracija potrebuje tudi informirano, izobraženo in kritično prebivalstvo. V Italiji, kot kažejo razne ankete in raziskave, smo s tega vidika precej šibki. Ob propadu ideologij ob koncu prejšnjega stoletja je žal civilna oz. laična družba popolnoma odpovedala, ko ni znala le-teh nadomestiti z laično etiko. Za to smo vsi sokrivi. Vrzel pa je znala hitro in uspešno zapolniti Cerkev tako, da se sedaj praktično znajdemo v teokratski in zato nedemokratični državi. Menila sem, da je pomembno, da ti sporočim, da smo številni, ki soglašamo s tabo. Lep in laičen pozdrav Wilma Campanialli 6 Sreda, 22. aprila 2009 ITALIJA / politika - Sovpadal naj bi z drugim krogom upravnih volitev Volilni referendum zelo verjetno 21. junija Berlusconi napovedal, da bo proslavil 25. april - Franceschini: Končno! RIM - »Mislim, da bo referendum o volilnem zakonu po vsej verjetnosti 21. junija, a o tem ne morem povedati kaj več, ker minister Maroni še vodi pogovore o zadevi z opozicijo in mi o rezultatih še ni poročal.« Tako je povedal predsednik vlade Silvio Berlusconi, ko je včeraj popoldne zapuščal pripravljalni sestanek na evropske volitve na sedežu Ljudstva svobode v Rimu. Vse kaže torej, da bo glede datuma referenduma prišlo do nekakšnega kompromisa. Pobudniki referenduma, Demokratska stranka in nekateri drugi so se prvotno zavzemali, da bi referendum razpisali skupno z evropskimi in krajevnimi volitvami 6. in 7. junija tudi zato, da ne bi razsipavali javnega denarja. Toda temu se je odločno postavila po robu Severna liga, ki je celo zagrozila z vladno krizo. Bossijeva stranka je namreč prepričana, da bi povezava z volitvami olajšala doseg potrebne minimalne udeležbe za uspeh referenduma, čemur sama nasprotuje, saj bi s tako odobreno volilno reformo težje samostojno nastopala na parlamentarnih volitvah. Kot rečeno, zdaj kaže, da bo referendum 21. junija, ko bo na sporedu drugi krog upravnih volitev. Tudi to bi vsaj delno omejilo volilne stroške. Zaradi tega je Demokratska stranka po propadu svojega prvotnega predloga na to varianto včeraj pristala in jo celo sama predlagala. Vodstvo stranke je medtem včeraj sprejelo odločitev, da bo stranka na referendumu podprla »da«. »Ne glede na izid referenduma, pa se bo Demokratska stranka zavzemala za to, da bi parlament potem odobril volilno reformo, ki bo volivcem na parlamentarnih volitvah omogočila izbiro ne le strank, ampak tudi kandidatov na listah,« je dejal sekretar Dario Franceschini. Silvio Berlusconi Sicer pa je Berlusconi včeraj napovedal tudi, da se namerava udeležiti proslavljanja 25. aprila, čeprav ni povedal, kje. »Mislim, da bom tudi kaj povedal, saj ne bi bilo prav, da bi se tega praznika polastila ena stran,« je dejal premier. Tudi na to se je Franceschini takoj odzval. »Kot Italijan in kot sekretar Demokratske stranke sem zadovoljen, da je Berlusconi sprejel moj poziv. Bolje pozno kot nikdar. Odkar je stopil v politiko, je Berlusconi imel 14-krat priložnost, da proslavi praznik osvoboditve, a doslej je vsakokrat to priložnost zamudil. 25. april mora spet postati dejavnik povezovanja kot antifašizem in temeljne ustavne vrednote,« je zaključil Franceschini. Biološka oporoka: poziv terminalnega bolnika RIM - »Jemljejo mi še zadnjo svoboščino, s katero razpolagam: da lahko odločam o svoji smrti. Vsakdo izmed nas je ob iztekanju svojega življenja sam pred obličjem smrti, toda država in cerkev se hočeta polastiti vloge Boga.« Tako med drugim pravi Paolo Ravasin, 49-letni bolnik z amiotrofično lateralno sklerozo, v video posnetku, s katerim se obrača na državnega poglavarja Napolitana in na predsednika obeh vej parlamenta Schifanija in Finija. Ravasin potrjuje, kar je že zapisal v svoji biološki oporoki, da namreč odklanja umetno hranjenje in hidracijo. Ob tem pa obžaluje, da parlament ta čas sprejema zakon, ki bi to njegovo voljo izničil. Ravasin ta čas leži negiben v domu za ostarele Magnolie pri Trevisu. Ni v stanju premikati ne rok ne nog. Njegov video poziv je včeraj predstavila poslanka Radikalne stranke Emma Bonino. Izrazila je upanje, da bo prispeval k reviziji stališč tistih parlamentarcev, po oceni katerih umetno hranjenje in hidracija ne smeta biti predmet bioloških oporok. vse vec drugih in civilnih porok RIM - V Italiji raste število drugih in civilnih porok. Tako izhaja iz poročila, ki ga je včeraj objavil osrednji italijanski statistični zavod Istat. Leta 2007je bilo namreč 33.070 drugih porok, kar je predstavljalo 13,2 odstotka vseh sklenjenih porok, medtem ko so jih leto poprej zabeležili 31.846. Kar zadeva civilne poroke, so jih leta 2006 sklenili 83.628, leta 2007 pa 86.639, kar je predstavljalo 34,6 odstotka vseh porok. Leta 2007 so skupno sklenili 250.360 porok, 3.144 več kot leto poprej. Priče smo torej rahlemu porastu, vendar po oceni Istata ni mogoče še govoriti o pravi spremembi trenda padanja števila porok, ki ga je v Italiji mogoče opaziti vse od leta 1972. Italijanski statistični zavod ugotavlja tudi, da so poroke vse bolj zapoznele: ženin je zdaj povprečno star 32,8 leta, nevesta pa 29,7 leta. Fašistični diktator Mussolini v videu ob obletnici Rima RIM - Desničarski župan Rima Gianni Alemanno je bil deležen ostrih kritik, ker se v videu ob obletnici ustanovitve mesta pojavi tudi fašistični diktator Benito Mussolini. »To je bila zelo slaba izbira,« je dejal opozicijski poslanec Walter Verini in od Alemanna zahteval, da se opraviči zaradi videa ob 2762. rojstnem dnevu večnega mesta. Posnetek, ki so ga predvajali v nedeljo, tri dni pred dejansko obletnico, prikazuje Mussolinija, kako leta 1940 napoveduje vojno Franciji in Veliki Britaniji. Video se po besedah Veri-nija ni distanciral od »dogodka, ki je Italijo pahnil v grozote vojne«. »Rim si ne zasluži takšne žalitve svojega spomina, zgodovine in vrednot anti-fašizma, ki so temelj naše demokracije,« je poudaril poslanec Demokratske stranke. Alemanno je kritike označil za »norčevanje«. Levico je obtožil, da izkorišča vprašanje: »Če bi izpustili odlomek o fašizmu, bi nas obtožili, da smo želeli izbrisati tragedijo diktatorstva.« abruci - Načelnik doberdobskih prostovoljcev civilne zaščite Michele Narduzzi Domačine premaguje malodušje Prostovoljci so v stalnem stiku LAQUILA - Z dežja pod kap. Na območju potresa v Abrucih se je neštetim problemom, ki pestijo prebivalstvo, te dni pridružilo še slabo vreme. Zaradi dežja in mraza se ljudje v šotorih tiščijo pod odejami, zemlja pa se še naprej trese. Brez strehe nad glavo je kakih 40.000 ljudi. Minister za infrastrukture Altero Matteoli je medtem ocenil, da bo za obnovo prizadetih območij zadostovalo manj kot 12 milijard evrov, kolikor jih je predvidel notranji minister Roberto Maroni. Javni tožilec iz LAquile Alfredo Rossini pa je poudaril, da kriminalne združbe v gradbene posle ne bodo smele imeti vstopa. s potresenci in jih skušajo tolažiti - V mestnem središču presunljiva tišina - Abruce zajela dež in mraz, sunkov še ni konec V soboto popoldne se je iz Abrucev v domači Doberdob vrnilo šestprostovoljcev civilne zaščite. Pogovorili smo se s koordinatorjem Michelejem Narduzzijem. Doberdobska enota civilne zaščite je posebna skupina, kajne? Skupina je nastala kot prostovoljna protipožarna ekipa in je pozneje pristopila k civilni zaščiti. Enoto, ki je pred nekaj leti štela 23 članov, danes pa 54, koordiniram že sedem let. V glavnem se ukvarjamo s požari, leta 2003 smo po katastrofalnih poplavah posegli v Ukvah, tokrat smo se prvič soočali s posledicami potresa. S kakšnimi občutki se vračate iz LAquile? S psihološkega vidika je bilo grozno, saj so ti ljudje v nekaj sekundah izgubili svoje imetje. Civilna zaščita je postavila 18 šotorišč s približno 3000 šotori, v vsakem šotoru je največ deset ljudi. Za vse te ljudi kuhajo alpinci. Še vedno prevladuje strah, zemlja se še trese. Prejšnji torek je prišlo do potresa, ki je dosegel moč 4,9 po Richterjevi lestvici. Do nedavnega se je zemlja tresla sedemkrat na dan ... Katera so bila vaša opravila? V glavnem smo nameščali šotore in električno napeljavo. Po potrebi smo se odzivali klicem iz operativne centrale. Po tri, štiri ekipe naenkrat so se odpra- Desno doberdobski prostovoljci Mitja in Matej Ferfoglia, Ivano Lavrenčič, Igor Krulc, Manuel Ferletič in Michele Narduzzi; levo ruševine v Abrucih. vljale v bližnje vasi, npr. v Onno in Poggio S. Maria. Urniki niso bili definirani: operativni smo bili od 8. ure do večera. Poleg fizičnih opravkov pa je tudi kar nekaj psihološkega dela. Predstavljam si, da ste bili v stalnem stiku z domačini. Tako je. Domačini so z nami prijazni, cenijo dejstvo, da smo prišli iz oddaljenih dežel. Bojijo se povratka v svoje domove. Mnogo stanovanj je zdržalo in vanje bi se lahko spet vselili. Na območju je kakih 1500 inženirjev, ki pregledujejo vse stavbe in ocenjujejo, ali so hiše varne. Dober del stavb bo potrebno porušiti, še posebej v zgodovinskem mestnem središču in Onni. Marsikaj bodo morali znova zgra- diti, tokrat s primernimi materiali. Brez dvoma. Posebno pa nas je pre-sunil večerni sprehod po mestnem središču, kamor smejo samo policijske sile in prostovoljci. Grozno je bilo, vse skupaj je bilo zavito v popolno tišino. Ko hodiš po ulicah, ki so navadno gosto obljudene, te neverjetna tišina močno presune. Opazil sem, da so tudi domače živali še vedno preplašene, psi tavajo po mestu brez cilja. Slišali ste za tatove oz. »šakale«? Da, čeprav se s tem ukvarjajo policija, karabinjerji in vojaki. Prijeli so 10 tatov. Kakšno pa je življenje v šotorišču? Med naše naloge so sodili sprotni popisi. Vsak drugi dan smo v šotoriščih preštevali ljudi, da bi ugotovili, koliko jih je pri- šlo, koliko je otrok in ali imajo vse, kar potrebujejo, od stranišč do prh. Opazil sem, da so ljudje zelo demoralizirani. Vtis imam, da ko bi se kaj takega zgodilo tu pri nas, bi več ljudi ostalo v svojih hišah ali vsaj v bližini. V teh dneh je bilo celo mesto prazno. Verjetno so morali obvezno zapustiti hiše, ali ne? Odredb ni bilo. Vsi so zapustili mesto in se zatekli v šotore ali avtomobile, nekateri so odpotovali k sorodnikom v druge pokrajine. Njihova glavna bojazen je ta, da se bo zemlja odprla in jih pogoltnila. Stalno smo jih tolažili. Ljudje pa se počasi vračajo v mesto: na cestah, ki vodijo v LAquilo, se ustvarjajo kolone vozil. Aljoša Fonda r Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu repentabor - Srečanje Napredne liste v kulturnem domu na Colu Župan Križman predstavil županskega kandidata Cibija Dolgoletni občinski tajnik sedaj v tekmi za upravitelja - Obračun opravljenega dela Tri muhe na en mah - tako učinkovito je bilo ponedeljkovo srečanje z re-pentabrskimi občani, ki ga je Napredna lista priredila v Kulturnem domu na Co-lu. Povod zanj je bila predstavitev županskega kandidata liste na junijskih volitvah Casimira Cibija, kar je njegov politični sponzor, župan Aleksij Križman, izkoristil za oris doseženih ciljev sedanje uprave, sam Cibi pa za prikaz smernic bodočega občinskega delovanja. Casimiro Cibi - Miro, kot ga je po-domačil Križman - je na Repentabru dobro znan. Ne le zato, ker se je pred dvajsetimi leti semkaj priselil, potem ko ga je družinska pot vodila od Proseka do Škednja, temveč ker ga je že pred tem poklic občinskega tajnika - med nenehnim popotovanjem od Milj do Na-brežine in od Doline do Zgonika - pri-vedel tudi na županstvo na Colu. Cibi do potankosti pozna upravne mehanizme, pravila, norme, člene in paragrafe, ki narekujejo zakonsko delovanje občinskih uprav. Po upokojitvi in zasluženi post-poklicni osvežitvi se je odločil, da poskusi skok čez formalno-pravni plot na politično sceno. Županski kandidat Napredne liste je bil zelo jedrnat: izpostavil je družinsko življenje (oče s Proseka, zaposlen v škedenjski železarni, mama s Komna, žena, Italijanka Giorgia, se je naučila slovensko, trije otroci, Nataša, Lara in David, ki so opravili slovenske šole), omenil prehojeno poklicno pot po zmagi natečaja za občinskega tajnika v Rimu; med drugim je bil tudi tajnik Kraške gorske skupnosti. Številni prisotni -bilo jih je kakih trideset - so doumeli, da ima bogate upravne izkušnje. Bo le-tem lahko kmalu dodal še upraviteljske? Odgovor bo odvisen od odziva repentabr-skih občanov na junijskih volitvah. Župan Križman mu je ponudil roko z naštevanjem ciljev, ki jih je sedanja uprava dosegla. Ti niso od muh. Občina ima - v pokrajinskem merilu - najnižje tarife za smetarsko službo, najnižjo stopnjo davka na nepremičnine ICI, davka Irpef sploh ni uvedla, šolski prevoz za otroke vrtca, osnovnošolce in niž-ješolce je brezplačen, prispevek staršev za šolska kosila je najnižji v pokrajini. Med javnimi deli je župan omenil obnovo telovadnice, ureditev nogometnega igrišča, posodobitev šole in vrtca, ob- elektrarna Igor Kocijančič: Podjetje Lucchini izkorišča krizo Deželnega svetnika SKP Igorja Kocijančiča dogovor o izgradnji termoelektrarne pri Žavljah ne prepriča. V tiskovnem sporočilu poudarja, da podjetje Lucchini Sever-stal v kriznem obdobju vsiljuje svoje strategije s pomočjo prizanesljivih institucij. Kocijančič omenja, da je podjetje »v dobro mesta« pripravljeno vložiti v elektrarno 300 milijonov evrov, istočasno pa se predsednik Pristaniške oblasti odpravlja v Rim, da bi razumel, ali bo vlada res dodelila 280 milijonov evrov za logistično ploščad. Mar ne bi kdo svetoval podjetju Lucchini (slednje se skuša medtem uveljavljati tudi kot terminalist), naj raje vloži 300 milijonov evrov v ploščad, se sprašuje deželni svetnik, ki meni da podjetje izkorišča gospodarsko krizo za pre-moščanje ovir. Svetnik obžaluje dejstvo, da nekateri sindikati svetujejo Tondu, naj skliče omizje, na katerem bi se malo diskutiralo in več storilo. novo vodnjakov, tlakovanje cest in še marsikaj (na primer dogovor s srenjo, kar je tudi pomemben dosežek). Skratka: lepa vizitka za županskega kandidata Cibija. Ta je s prikazom programskih smernic »pogledal« v prihodnost občine. Omenil je regulacijski načrt, obrtno cono na Fernetičih, ureditev prometa na Fernetičih, ureditev ekoloških otokov, preureditev in posodobitev kulturnega doma na Colu, preureditev repenskega trga, nakup pokrajinskega Kraškega muzeja v Repnu, ureditev mrliške vežice na pokopališču, povečanje javnega prevoza v občini in povečanje mreže občinskega plinovoda. O teh in še drugih predlogih je stekla kratka razprava. Med tistimi, ki sta ji prisluhnila, sta bila tudi deželni svetnik Stranke komunistične prenove Igor Kocijančič in podžupan Marko Pisani. Njega, županskega kandidata liste Slovenske skupnosti Skupaj za Repentabor, je Cibi še posebno toplo pozdravil. Še ta teden bosta listi uradno podpisali volilni dogovor za nadaljnje povolilno upravljanje občine. M.K. Župan in županski kandidat Napredne liste: levo Aleksij Križman, desno Casimiro Cibi kroma vandali - Mazaška akcija od Bazovice do Nabrežine Kljukasti križi in nacistična gesla na kraških pokopališčih in spomenikih Občina Trst se je že aktivirala za čiščenje - Ali je šlo za praznovanje Hitlerjeve obletnice? V ponedeljek ponoči so si običajni vandali privoščili obširno mazaško akcijo, katere znaki so vidni od Bazovice do Nabrežine. S kljukastimi križi in nacističnimi gesli so pomazali večje število objektov, med temi tudi vhoda pokopališč v Bazovici in Trebčah, cerkvico sv. Cirila in Metoda na Padričah, spomenik padlim na Padričah, spomenik na openskem strelišču na Pikelcu, razne avtobusne čakalnice (na Božjem polju in v Bazovici, kjer je bil napis protislovenski), cestne table in plinsko kabino na cesti za Hudo leto pri Padričah, tablo pri kolesarski stezi v Trebčah ter obcestna stebra med Nabrežino in Križem (kriške »kalune«). Predsednik vzhodnokraškega rajonskega sveta Marko Mil-kovič je fotografsko gradivo poslal tržaškemu županu Robertu Dipiazzi, ki je zagotovil, da bo nemudoma steklo čiščenje. Adriano Dugulin, ravnatelj mestnih muzejev zgodovine in umetnosti, si je s policijo Digos včeraj zjutraj ogledal spomenik na openskem strelišču. Vandalsko dejanje je ostro obsodil in povedal, da se bodo najprej ukvarjali s čiščenjem spomenika, danes pa s stebroma pri Križu. Do podobnega dogodka je prišlo v začetku februarja v Trstu, ko so se kljukasti križi pojavili na območju Sv. Ane in Sv. Alojzija. Takrat so neznanci pomazali vhod v Dijaški dom Srečko Kosovel, a tudi sedež zdravstvenega podjetja, več avtobusnih čakalnic in celo policijsko postajo pri Sv. Soboti. Ravno v ponedeljek, 20. aprila, je minilo 120 let od rojstva Adolfa Hitlerja, včeraj pa je bil dan, ko se Judje spomnijo holokavsta. (af) Levo steber med Križem in Nabrežino, desno pročelje trebenskega pokopališča, spodaj spomenik padlim na Padričah prvi dve kroma, tretja foto kzkv 1 0 Sreda, 22. aprila 2009 TRST APrimorski ~ dnevnik 25. april Slovesnosti v Rižarni in po vaseh Osrednja svečanost ob 25. aprilu bo v soboto v Rižarni. Ob 11. uri, po prihodu častne vojaške čete, praporov krajevnih uprav in polaganju vencev predstavnikov oblasti in združenj bosta za mikrofon stopila dolinska županja Fulvia Premolin in tržaški župan Roberto Dipiazza. Nika Pregarc in Diego Muratore bosta prebrala odlomka pričevanj deportirank Eme Tul in Jolande Marchesic. V uradni del komemoracije bo tudi letos vključen Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič, ki bo zapel priljubljeni Bella ciao in Vstajenje Primorske. Sledili bodo katoliški, lute-ranski in srbsko-pravoslavni verski obredi (judovskega ne bo). Slovesnost se bo zaključila z že običajnim koncertom partizanskega zbora. V petek, 24. aprila, se bodo predstavniki tržaške občine in pokrajine ob 8.30 zbrali na Malem trgu za županstvom. Vence bodo nato položili k obeležjem v Parku spomina pri Sv. Justu, v Istrski ulici, v Ul. Massimo DAzeglio, na Vrdelski cesti 25, Ul. Ghega in na openskem strelišču. Kot običajno bodo svoje padle in vse žrtve fašizma počastili tudi v re-pentabrski občini. Vence bo občinska uprava polagala pri spomenikih padlim v petek, 24. aprila: ob 19.40 pred spomenikom padlim v Repnu, ob 20. uri na grob komandanta Bazoviške brigade Franca Nemgarja na pokopališču na Colu, ob 20.15 pred spomenikom vsem žrtvam fašizma na Colu, kjer bo sodeloval MoPZ Kraški dom in še ob 20.30 v kulturnem domu na Colu, ko bodo predstavili knjigo domačinke Vilme Purič Bur-jin čas. V soboto, 25. aprila bo delegacija krožka Kras- Altipiano Stranke komunistične prenove položila venec na spomenike padlim, ki so postavljeni na vzhodnem Krasu in v Občini Devin-Nabrežina: ob 8.25 v Prečniku, ob 8.45 v Praprotu, ob 8.55 v Šempolaju in ob 9.15 v Nabrežini oz. ob 9. uri na Opčinah, ob 9.15 v Treb-čah, ob 9.30 na Padričah, ob 9.45 v Gropadi in ob 10. uri v Bazovici. Svoje padle za svobodo bodo počastili tudi pri Sv. Ivanu v nedeljo, 26. aprila. Slovensko kulturno društvo Slavko Škamperle in Odbor za počastitev padlih v NOB od Sv. Ivana in s Kolonje bosta ob 11. uri priredila spominsko svečanost pred spominsko ploščo na pročelju zapuščene stavbe Narodnega doma na Vrdelski cesti. Posegel bo predstavnik pokrajinskega odbora VZPI-ANPi Edvin Švab in nastopili pevci mladinskega zbora Tončka Čok iz Lo-njerja. Nato se bodo pomaknili do Ul. Pindemonte k spomeniku Alme Vi-voda in še k obeležju v Podlonjerju in k spomeniku v Lonjerju. Zgoniška občinska uprava bo v četrtek, 30. aprila, polagala vence na spomenike in obeležja v spomin padlim po sledečem razporedu: pro-seško pokopališče ob 10. uri, Prose-ška postaja ob 10.15, Zgonik (zbirališče) ob 18. uri, Repnič ob 18.15, Bri-ščiki ob 18.25, Gabrovec ob 18.40, Sa-matorca ob 18.50, Salež ob 19. uri in Zgonik ob 19.15. V četrtek, 30. aprila, bodo člani Odbora za počastitev padlih za svobodo od Sv. Ivana in Kolonje polagali cvetje na obeležjih v Ul. dello Sco-glio 197 (nekdanji krožek Hass) ob 17. uri, v Ul. Orsenigo 7 (nekdanji krožek Pisoni) ob 17.15, v Ul. Monte Valerio pri obeležju v spomin na Franca Az-zara ob 17.45 in v Ul. Flemming pri krožku Pečar ob 18.15. 8 Sreda, 22. aprila 2009 TRST / dolina - Izredna seja občinskega sveta Skupščina sprejela transakcijo med občino in dolinsko srenjo Zadovoljstvo srenje, ki bo po končanem postopku sama upravljala lastnino Dolinski občinski svet je na včerajšnji izredni seji odobril osnutek transakcij-ske pogodbe z dolinsko srenjo. Ta bo torej v prihodnosti neposredno upravljala lastno premoženje oz. zemljišča, ki jih je doslej upravljala občina. Na dolinskem županstvu je bil v tem smislu storjen zadnji pomemben korak na poti okrog deset let trajajočega postopka, ki je doživel zasuk še zlasti v zadnjih treh letih. Zdaj bo moral osnutek še v urad deželnega komisarja za odpravo jusarske pravice, po njegovem povoljnem mnenju pa bo lahko srenja podpisala pogodbo in začela upravljati svoje premoženje. Z odobritvijo osnutka transakcijske pogodbe, kot so to poudarili med včerajšnjo razpravo v občinskem svetu, je leva sredina tudi izpolnila obljube iz prejšnje volilne kampanje, da bo uredila odnose med občino in domačimi srenjami. Pred dolinsko je občinska uprava po izvensodni poti že poravnala spora z boljunsko in z ricmanjsko srenjo. Sicer je sejo uvedla županja Fulvia Premolin. V svojem poročilu je med drugim povedala, da se zaključujejo dela za gradnjo parka za otroke v Boljuncu in da bi morali v roku 30 dni končati z vsemi podrobnostmi in manjšimi deli. Podobno velja za poseg v Prebenegu, za katerega so že izbrali primerne klopi in gredice. V zvezi s parkom v Žavljah je dejala, da je bilo treba počakati na mnenje gozdne straže, odgovorni za preiskavo pa so svoje delo opravili zelo hitro. V teku so tudi priprave za Majenco, ki jo bo letos zaznamovala solidarnost. Z denarjem, ki ga bodo unovčili s prodajo vina, bodo namreč krili stroške za avtobusne mesečne vozovnice za študente iz revnejših družin ali za družine, v katerih je član (ali več članov) izgubil delovno mesto zaradi gospodarske krize. Skupščina je v nadaljevanju sprejela nekatere spremembe proračuna in že je bila na vrsti razprava o osnutku transakcije. Leva sredina je transakcijo podpirala, medtem ko ji je del opozicije nasprotoval na osnovi dejstva, da so nekateri funkcionarji dali negativno mnenje. Zaradi tega je občinski svetnik Združenih v tradicijah Boris Gombač tudi predlagal, da se to postavko umakne. Svetnik Slovenske skupnosti Sergij Mahnič je odgovoril, da morajo zemljo upravljati lastniki, to načelo pa je zaznamovalo tudi transakcijo z bo-ljunsko srenjo. Četudi so se nekateri funkcionarji izrekli negativno, to ne sme nikogar strašiti, je poudaril Mahnič. Z njim je v imenu Stranke komunistične prenove soglašala občinska odbornica za kulturne dobrine in dejavnosti Tatjana Turco in dodala, da se bo lahko morebitne tehnične probleme brez težav reševalo naknadno. Županja Premolin je ob tem poudarila, da bo formalno zahtevala od funkcionarjev, da podrobno razložijo, zakaj je prišlo do negativnega mnenja. Obenem je naročila, naj funkcionarji opravijo tudi poglobljeno zgodovinsko študijo. V programu je bilo vsekakor tudi reševanje odnosov s srenjami, je povedala županja in spomnila na že sklenjene dogovore. Sklep so nato podprli občinski svetniki in odborniki levosredinske večine. S klopi opozicije so prišli štirje negativni glasovi (Roberto Drozina, Giorgio Jercog, Roberto Massi in Boris Gombač), medtem ko je svetnica Zelenih Moira Fontanot glasovala v korist transakcije. Svetnik Severne lige Sergio Ru-dini je med glasovanjem zapustil dvorano. Predstavniki dolinske srenje so po glasovanju izrazili zadovoljstvo, ker se je z mnenjem občinskega sveta pozitivno končal dolg postopek, saj so morali v sodelovanju z občinskim tehničnim uradom preveriti, kaj je last občine in kaj srenje. V to je bilo vloženo mnogo truda in časa. Zato ni razumljivo zadržanje opozicije do tega sklepa, so poudarili, kot tudi zadržanje nekaterih občinskih funkcionarjev. Naj dodamo, da je skupščina odobrila še spremembo občinskega pravilnika za določanje tarife za ločeno zbiranje odpadkov in resolucijo, s katero se je dolinski občinski svet ponovno izrekel proti novi železniški povezavi Trst-Divača. A.G. dolina - Včeraj sprejem na županstvu »Naša zmaga« Uprava je sprejela košarkarje Brega, ki so marca napredvoali v deželno C-ligo Da je športno društvo Breg sestavni in pomemben del dolinske občine in nasploh teritorija, kaže slavnostni sprejem, ki so ga včeraj v zgodnjih večernih urah pripravili na županstvu v Dolini. Županja Fulvia Premolin, odbornik za šport Antonio Gersinich in odbornica za šolstvo Alenka Vizzi so v sejni dvorani sprejeli košarkarje Brega, ki so 14. marca letos napredovali v deželno C-ligo, in odbornike dolinskega športnega društva. Županja je v uvodnem pozdravu najprej čestitala košarkarjem, nato pa poudarila pomembnost športnega udej- stvovanja, ki ima vzgojno in socialno vlogo. Napredovanje je označila kot rezultat dobrega dela in zaželela klubu še veliko takih uspehov: »Zavedati pa se moramo, da to ni končna postaja. Napredovanje je le prvi korak, ki naj bi prive-del do nadaljnjih rezultatov,« je pojasnila županja, ki je dodala, da je to »naša zmaga. Dobro je, da valoriziramo to, kar imamo na teritoriju.« Premolinova je obljubila, da bo uprava še naprej stala ob strani ekipi in nasploh celotnemu klubu. Uvodnim besedam je sledil poseg odgovornega pri košarkarski sekciji Borisa Salvija, ki se je zahvalil za sprejem: »Čeprav nekaterim ne diši, da smo se uvrstili v višjo ligo, nam podpora, ki jo dobivamo s strani občine, daje novega elana in zagona. Prva ekipa je sicer samo špica gibanja, ki ima v osnovi mladinsko delovanje.« Občinska uprava je vsem košarkarjem in odboru ŠD Breg podelila spominsko knjigo, in sicer zadnjo publikacijo V dolini Glinščice s priložnostnim posvetilom. ob zaključku so vsi skupaj nazdravili, županja pa je še izrazila željo, da bi se tudi košarkarji udeležili krvodajalska akcije, ki bo v Dolini 2. maja. (V.S.) V Zgoniku Dan Zemlje Danes, ob 19. uri, bodo v zgoniški Vinoteki obeležili Dan Zemlje. Vabilu Občine Zgonik so se odzvali Občina Sežana, ki bo v dar prinesla sadiko potomke več kot 230 let stare vinske trte sorte refošk iz Še-pulj - Turkova domačija, Kras, Slovenija. S to simbolno gesta občini, ki že vrsto let tesno sodelujeta se dodatno povezani. Novo trto bodo predali zgoniškemu oskrbniku, ki bo zanjo skrbel, čuval in negoval. Navzoče bosta pozdravila župan Občine Zgonik Mirko Sardoč in Sežane Davorin Terčon, o vinih pa bodo spregovorili vinarji sami oz. predstavniki konzorcijev. Z degu-stacijo teranov iz občin Zgonik in Sežana se bodo predstavili: Matej Skerlj (Salež), Andrej Skerlj (Bajta pri Saležu), Stanko Milič (Zgonik), Roberto Savron (Zgonik), Vina-kras Z.O.O. Sežana, Boris Lisjak (Dutovlje), Širca Kodrič (Godnje), Vina Štoka (Krajna Vas), David Štok (Dutovlje). Za pevski utrinek bo poskrbel Oktet Odmevi iz Sale-ža, pod vodstvom Rada Miliča. Lacota o poimenovanu Titove ceste v Ljubljani Vodja skrajnega ezulskega združenja Unione Istriani Massimiliano Lacota pravi, da ponovno preimenovanje Titove ulice v Ljubljani potrjuje, da vodilni politični krogi v Sloveniji še niso obračunali s preteklostjo. Lacota, ki se bo danes popoldne v Kopru srečal s predstavniki Civilne iniciative za Primorsko, je v izjavi za tiskovno agencijo Ansa poudaril, da je do preimenovanja prišlo le nekaj tednov po dogajanjih v Lokvi, »kjer so protestniki preprečili ezulom od pristojnih oblasti dovoljeno pobudo pred fojbo Golobivnica«. Večji požar prizadel ducat vozil, dve ovadbi V ponedeljek ponoči se je v nekem parkirišču pri Sv. Andreju vnel velik požar, ki je prizadel dva avto-doma in kakih deset avtomobilov, pa še drog javne razsvetljave in delno tudi stavbo banke Unicredit. Požar so pogasili gasilci, ki so pogorišče zatem pregledali skupaj s policisti. Požar je bil verjetno podtaknjen, policija pa je že osumila dve osebi in ju kazensko ovadila. Uvedli so preiskavo. trst - Občinski svet Nova krajevna komisija za krajino Tržaški občinski svet je na ponedeljkovi seji odobril ustanovitev krajevne komisije za krajino. Ta bo zamenjala dosedanjo gradbeno komisijo. Razprava o odloku je bila mestoma zelo živahna. Levosre-dinska opozicija je zahtevala preložitev razprave, da bi zadevo bolje proučili. Župan Roberto Dipiazza in njegova desnosredinska večina sta predlog zavrnili. Načelnik Demokratske stranke Fabio Omero je ocenil, da je ustanovitev nove komisije po svoje dobrodošla, saj bi se na ta način »odrešili« dosedanje gradbene komisije, ki je bila nekakšen ozek »klub profesionalcev, ki so izrekali mnenja o načrtih drugih kolegov«, od katerih jih je bilo mnogo tudi članov komisije. Levosredinska opozicija je k besedilu predložila vrsto amandmajev, da bi bilo delovanje nove komisije bolj prozorno. Tako je eden predvideval, naj bi v komisijo ne imenovali ljudi, ki opravljajo svojo poklicno dejavnost v tržaški občini, drugi pa vključitev predstavnikov okoljevarstvenih organizacij v komisijo. Desnosredinska večina je oba amandmaja zavrnila, zato je levosredinska opozicija glasovala proti odloku. Mestna skupščina je potem odobrila odlok o pravilniku z normami o poenotenju zunanjega videza javnih lokalov. Gre za ureditev mizic in stolov ter drugih pritiklin pred bari in restavracijami na javnih mestih. Tudi o tem odloku se je razvnela živahna razprava, predvsem o ureditvi javnih prostorov pred bari in gostinskimi lokali na Velikem trgu. Opoziciji je vendarle uspelo izglasovati popravek, po katerem bodo morali lastniki javnih lokalov v roku 30 mesecev prilagoditi zunanjo opremo določilom novega pravilnika. Sklep je bil tako odobren tudi z glasovi le-vosredinske opozicije. zadruga naš kras - Redni občni zbor Kraška ohcet 30. 8. Predsednica Martina Repinc dala ostavko, na njeno mesto Edi Kraus - Kmalu sestanki Kraška ohcet2009 V petek, 17. aprila, so se člani Zadruge Naš Kras zbrali v Kraški hiši, kjer je potekal redni občni zbor. Predsedniško poročilo se je dotaknilo številnih dogodkov, ki so se v lanskem letu zvrstili v Kraški hiši. V ospredju delovanja je bilo obe-leženje obletnice zadruge, ki je lani praznovala 40 let delovanja. Jubileju je bila posvečena fotografska razstava ustanovitelja zadruge, novinarja in javnega delavca Egona Krausa, ki žal ni dočakal 40. obletnice zadruge in delovanja Muzeja Kraška hiša. Prav tako se je leto zaključilo z izdajo zbornika, posvečenega Krausu. Vseskozi so bili dogodki, razstave in srečanja v Muzeju Kraška hiša dobro obiskani, kot je bil tudi izredno dober obisk muzeja in to s strani domačih in tujih obiskovalcev. Predsedniškemu je sledilo še blagajniško poročilo in obe sta bili potrjeni in sprejeti s strani udeležencev občnega zbora. Ob koncu svojega poročila je predsednica zadruge Martina Repinc podala svojo ostavko in se ob tem zahvalila vsem, ki so ji bili v teku petletnega mandatnega obdobja v pomoč, predvsem članom upravnega sveta. Znotraj odbora je bil nato, na prvem uradnem sestanku upraviteljev, na predsedniško mesto izvoljen Edi Kraus. V nadaljevanju večera in sicer v njegovem diskusijskem delu, je beseda tekla o letošnji Kraški ohceti, ki bo potekala od 26. do 30 avgusta. S strani organizacijskega odbora praznika - poleg zadruge Naš Kras, so v njem predstavniki Občine Repentabor in KD Kraški dom - je prišla zamisel, da bi se za pomoč pri nekaterih ključnih organizacijskih trenutkih obrnili na naša društva, ki delujejo na teritoriju. Zanimanje in razsežnost manifestacije skorajda preraščata lokalne organizacijske zmogljivosti, zato je bila iznesena ideja, da bi mogoče prav kulturna društva (lahko pa so tudi športni klubi, v katerih je največ mladih sil) lahko priskočila na pomoč. V mesecu maju naj bi zato stekli pripravljalni sestanki po raznih društvih, na katerih bi bil govor predvsem o pomoči pri urejanju nedeljskega sprevoda, ki postaja, zaradi ogromnega števila noš, nekoliko kaotičen. Organizatorji si tega ne želijo, saj ima Kraška ohcet drugačno denotacijo, ki naj izpričuje predvsem bogato kulturno dediščino Slovencev, ki živimo na tem območju. Ob posredniški pomoči Zveze slovenskih kulturnih društev bodo društva dobila vabilo, da si prevzamejo organizacijo informativnih sestankov Kraška ohcet 2009, namenjenih predvsem tistim, ki se nameravajo v nošah udeležiti poročnega mimohoda. Sestanki, na katerih bodo prisotni organizatorji, naj bi se zvrstili od začetka maja do okvirno 20. junija. Zamisel je, da naj bi več društev, ki delujejo na določenem področju, skupno organiziralo po en sestanek, npr.: Breg, vzhodni, srednji in zahodni Kras, mesto - predmestje ali podobno. Za podrobne informacije in dogovor naj se predstavniki društev obrnejo na Vesno Guštin (tel. 040 327124 ali 3386856703). Seveda si organizatorji želijo, da bi skupne priprave in sodelovanje privedlo do pozitivnih rezultatov, ki bi bili vidni že na letošnji izvedbi Kraške ohceti, z namenom, da bi manifestacija tako za udeležence kot za obiskovalce potekala v kar najbolj pozitivnem vzdušju in pustila v vseh prijeten spomin. / TRST Sreda, 22. aprila 2009 9 zskd - Predstavitev notne zbirke Brstje in koncert Spoznavanje neštetih glasbenih svetov Zbirko sestavljajo najboljše nagrajene skladbe zborovskega natečaja Ignacij Ota Redko katera kulturna zvrst pritegne generacije po vsem svetu tako kot zborovsko petje oziroma vitalno druženje, izobraževanje, poglabljanje in ustvarjanje novih skladb. S temi besedami je uradno predstavitev notne zbirke Brstje in koncert nagrajenih skladb natečaja za zborovske skladbe Ignacij Ota pozdravil direktor Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Igor Ter-šar. Novo zborovsko mapo Brstje, ki jo je izdala Zveza slovenskih kulturnih društev (uredila jo je Rosana Sabadin, za notogra-fijo je poskrbel Aljoša Tavčar), so namreč uradno predstavili v ponedeljek v mali dvorani Kulturnega doma; zbirko sestavljajo najboljše nagrajene skladbe prvih treh izvedb zborovskega natečaja Ignacij Ota. Večer, ki je bil namenjen spoznavanju skladateljev in njihove glasbe in se ga je udeležila tudi družina Ignacija Ote, je vodila Rossana Paliaga. Tako predsednik ZSKD Marino Marsič kot predsednik zveze USCI Sante Fornasier sta natečaj ocenila kot promocijo slovenske besede in pesmi, ki nedvomno bogati naš kulturni prostor in celotno zborovsko gibanje. Glavno besedo pa je imela nedvomno glasba. Nagrajenec Matej Bonin se večera ni mogel udeležiti, njegova priredba napeva .Stoji mi polje pa je 4 koncerti LIVE v Nabrežini Giuliapellizzari ballaben En večer, ena vas, štiri koncerti, štiri različne lokacije. V Nabrežini se v petek obeta zanimiva pobuda, ki so jo prireditelji večjezično poimenovali Live - Aurisina Nabre-žina in concerts. V štirih javnih lokalih, točneje v baru Igor, kavarni Gruden, piceriji Pam Pam in pivnici Bunker, ki se nahajajo v neposredni bližini nabrežinskega »placa«, bodo od 21. ure dalje potekali štiri koncert lahke glasbe. V baru Igor bo nastopila Giuliapelliz-zariballaben s svojim bendom, v kavarni Gruden skupina The Blues Followers, po polnoči pa DJ ŠČEK. Goste picerije bodo zabavali 3 prasički in DJ Janka Vallo, tiste v pivnici pa skupina Road Tested in DJ Zippo. Kot nam je povedal upravitelj Bunkerja Danijel Lovre-čič, so želeli upravitelji štirih nabrežinskih lokalov obogatiti vaško življenje s kulturno prireditvijo, ki ponuja glasbo za vse okuse. Predvsem pa ponuditi mladim možnost, da preživijo večer v njihovi vasi, se varno sprehodijo od koncerta do koncerta in skupaj pozabavajo. Najbolj vztrajnim bodo ob koncu večera nudili tudi prevoz domov. Želja organizatorjev, ki so po Lovrečičevem mnenju lepo in složno sodelovali pri pripravah, je, da bi se tovrstni dogodki ponavljali. Že danes pa je jasno, da je petkov LIVE izvirna pobuda, namenjena mladim, kakršnih na Krasu (pa tudi v Trstu) ni ravno na pretek ...(pd) zaživela v izvedbi Mešanega pevskega zbora Devin-Rdeča zvezda pod taktirko Rada Miliča, ki je skladbo ocenil kot tekočo in umirjeno, ravno kot polje, ki stoji. Med publiko je sedel tudi energični nagrajenec Davide Clodig, ki se je v pogovoru s Paliago-vo prepustil razmišljanju o socialni in združevalni moči glasbe. »Petje v slovenskem jeziku je bilo še pred leti problem, danes pa se vsaki vasici v Terski ali Nadiški dolini ponuja priložnost stika s slovensko kulturo.« Njegova Tonkanje ali zvenenje zvonov je sicer težka z jezikovnega vidika, saj jo je avtor Luciano Chiabudini napisal v narečju, ki ga govorijo v Podbonescu. Publiki jo je ponudil Mešani pevski zbor Lipa, ki je pod vodstvom Tamare Ražem zapel tudi istrsko ljudsko Mamca, pošljite me po vodo v priredbi Mateje Petelin. O notni zbirki Brstje je nato spregovorila muzikologinja Luisa Antoni. Spomnila se je prve izvedbe natečaja v spomin na preminulega pedagoga, skladatelja in zborovodjo, človeka, ki je imel za vsakogar dobro besedo in koristen nasvet. »Otov opus je danes delno še nepoznan, v pripravi pa je monografija, v kateri bodo zbrali skladateljevo zapuščino, njegove rokopise in seveda širokosrčno radodarnost,« je zaupala Anto-nijeva in poudarila izredno kakovostne nagrajene prispevke, ki dodatno nadgrajujejo Otovo delo. Na kavč je nato sedel nagrajenec Bojan Glavina iz Postojne, ki je napisal 250 skladb in izdal 25 samostojnih zbirk, saj, kot je dejal, se pred nami odpira področje neštetih zvočnih svetov. »Dotaknila se me je Kettejeva pesem Melanholične misli in se neverjetno hitro zlila na papir.« Pevcem Moškega pevskega zbora Vasilij Mirk in dirigentu Miranu Žitku pa je takoj zlezla v uho in prepevali so si jo tudi med vsakdanjimi opravili, z njo pa postregli tudi v ponedeljek. Kot zadnjega je voditeljica k pogovoru povabila nagrajenca Aljošo Tavčarja, ki v glasbi izraža občutke, ki se v njem porodijo ob branju besedila. Skladba je nastala na podlagi poezije njegovega očeta Pozabljene poti, ki govori o načinu življenja, ki smo ga danes pozabili. Ob pevkah Mešanega mladinskega zbora Trst pod vodstvom Aleksandre Pertot je zaigral tudi Nomos Ensemble (Daniele Ruzzier - flavta, Salvatore Perri - oboa, Daniele Furlan - klarinet, Aljo-ša Tavčar - fagot in Riccardo Zoccoli - kontrabas). Za zmagovalce četrte izvedbe natečaja, ki je ravnokar v teku, pa bomo izvedeli šele jeseni. (sas) Desno nastop MoPZ Vasilij Mirk z dirigentom Miranom Žitkom, spodaj pa voditeljica Rossana Paliaga med pogovorom z nagrajencem Bojanom Glavino kroma opčine - V Prosvetnem domu Še danes FestinvalOp Gledališko srečanje oseb s posebnimi potrebami prireja Sklad Mitja Čuk - Častna gostja Miranda Caharija V openskem Prosvetnem domu se je včeraj začel FestinvalOp, prvo gledališko srečanje oseb s posebnimi potrebami, ki se bo nadaljeval tudi danes. Festival prireja Sklad Mitja Čuk ob tridesetletnici delovanja, izvedbo pa je podprla Pokrajina Trst. Včeraj so na odru nastopili Varstveno delovni center iz Kopra in Bivalno središče iz Medeje, Barvana Klapa Sklada Mitja Čuk in VZS Se-sljan. Nabito polno dvorano je nagovorila predsednica sklada Stanislava Sosič Čuk, častna gostja pa je bila Miranda Caharija. Nadebudni igralci in igralke so lahko tako prisluhnili besedam in izkušnjam uveljavljene gledališke in filmske igralke. Danes bodo (od 10. ure dalje) ob Barvani klapi in skupini VZS Se-sljan na vrsti gledališka skupina Zavoda za usposabljanje Janeza Levca iz Ljubljane in C.E.S.T. iz Trsta. Za čarobni zaključek dvodnevnega praznika bo poskrbela čarodejka Nada, nastopila pa bo tudi pevka Martina Feri. Razpis za zlato zrno še do 24. aprila Do petka je čas za prijavo na nagrado zlato zrno, ki je namenjena umetniškim dosežkom mladih slovenskih ustvarjalcev iz Dežele Fur-lanije Julijske krajine. Za nagrado se lahko potegujejo besedila iz leposlovne in dramske umetnosti ter dela iz likovne in glasbene dejavnosti. Na razpis, ki je kot rečeno odprt do 24. aprila, se lahko prijavijo slovenski ustvarjalci do 35. leta starosti, ki imajo stalno bivališče v Furlaniji Julijski krajini; prijavijo se lahko sami ali pa naj jih predlagajo kulturni zavodi in ustanove. Petčlanska žirija bo izbrala najboljše delo in avtorici oziroma avtorju podelila nagrado v znesku 2000 evrov, drugi nomini-ranci (žirija bo imenovala skupno največ štiri nominirance) pa bodo prejeli nagrado v višini 500 evrov. Vse dodatne informacije so na voljo na spletni strani www.skladton-cic.org. Enrico Letta predstavlja danes svojo knjigo Pri založbi Mondadori je pravkar izšla njegova najnovejša knjiga Co-struire una cattedrale. Perché l'Ita-lia deve tornare a pensare in grande. Poslanec Demokratske stranke Enrico Letta jo bo danes predstavil v Trstu. V dvorani Tessitori (Trg Oberdan 5) se bodo od 17.45 dalje pogovarjali Corrado Antonini, Daniele Marini, Paolo Possamai, Bruno Tabacci in Francesco Russo. SPDT: Plezališča brez meja Slovensko planinsko društvo Trst -Alpinistični odsek prireja jutri ob 20.30 predavanje in predstavitev novega plezalnega vodnika Plezališča brez meja, ki bo v Trstu v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20. Vodnik bo predstavil avtor Erik Švab in s kratkim predavanjem prikazal plezalna področja v Trstu, zaledju in v Istri. Razstava Qing Yue V galeriji San Giusto (Ul. Conti 1/2) bo v organizaciji druženja UNA nocoj ob 18.30 odprtje likovne razstave slik in fotografij Qing Yue z naslovom Dvojno veselje ali Shuang-xi, kitajski ideogram harmonije in ljubezni; njegovo simboliko je umetnica pomensko predelala v prenovljenem kontekstu globalizacije. Ob odprtju se bo odvijal izvirni performance (poseg v prostor s posteljo, postavljeno po principih Feng Shuia), pri katerem bo sodelovala skupina mladih z izvirnimi oblekami in na koži natisnjenimi podobami, ki jih je za to priložnost pripravila Qing Yue. O umetnici bo spregovorila Jasna Merku ob prisotnosti pisateljice Laile Wadia. Performance pa bo predstavil showman Andro Merku, medtem ko bo za glasbeni utrinek poskrbel saksofonist Joe Niemela. Razstava bo na ogled do 15. maja, od ponedeljka do petka med 18. in 20. uro. Na tretji televizijski mreži Rai oddaja o Ondini Peteani V okviru proslav ob 25. aprilu, prazniku osvoboditve, bo državna televizija RAI na tretji televizijski mreži predvajala posebno oddajo o tržaški partizanki v Brigata Garibaldi in deportiranki Ondini Peteani. Oddaja bo na sporedu v nedeljo, 26. aprila, ob 12.55 kot že napovedano na RAI 3. Pripoved o Ondinini udeležbi v antifašističnem odporu sloni na sporočilu povzetem iz knjige E' bello vivere la liberta - Lepo je doživljati svobodo! Oddaja bo prikazala življenjsko pot dveh žensk - Trža-čanke, ki je doživela partizanstvo in nacistično taborišče in pa padle Rimljanke v Ardeatinskih jamah. 1 0 Sreda, 22. aprila 2009 TRST dsi - Na ponedeljkovem srečanju Nagrado Vstajenje Marku Kremžarju so prevzeli njegovi otroci V ponedeljek so v Peterlinovi dvorani podelili literarno nagrado Vstajenje Marku Kremžarju za knjigo Časi tesnobe in upanja ter za politično-kulturno delo med slovensko politično emigracijo v Argentini. Večer je najprej glasbeno uvedle tenorist Marjan Štrajn ob klavirski spremljavi Mire Fabjan. Predsednica komisije dr. Lojzka Bratuž je v nadaljevanju večera predstavila delo komisije. Iz lanske izvirne knjižne bere je komisija pregledala 42 del zamejskih in zdomskih avtorjev z letnico 2008. Kot izhaja iz utemeljitve, je Kremžarjeva knjiga epopeja posameznika, ki je vpet v usodo slovenske diaspore v Argentini. »Njegovo prozo odlikuje živahen pripovedni slog, distanca in humor ter smisel za dramatično upovedovanje s pretresljivimi viški. Odlike njegove proze so poleg svežega jezika tudi poudarki na moralni dimenziji predstavljenih oseb in njihovih odločitev. Delo je prava freska težkih povojnih let politično razvejane slovenske emigracije.« Predsednica komisije se je zahvalila Zadružni kraški banki za izkazano podporo pri finančnem kritju nagrade. Marko Kremžar je v pisni zahvali, ki jo je prebrala hčerka Lučka, poudaril, da so v ospredju njegovih leposlovnih del predvsem povojni časi. V knjigi Leto brez sonca je Krem- Nagrajenca so na podelitvi zastopali njegovi otroci kroma žar opisal osebno doživljanje obdobja v povojnih koncentracijskih taboriščih in zaporih, v knjigi Časi tesnobe in upanja pa je v ospredju kolektivna zgodba slovenske povojne skupnosti v Argentini. Odlomke iz nagrajenega dela je prebral igralec Radijskega odra Tomaž Susič. V njih je prišla do izraza večplastnost tega dela, ki opisuje po eni strani osebno in družinsko življenje, po drugi pa nudi avtorju možnost, da ob na prvem pogledu vsakodnevnih zgodbah razmišlja, opisuje in analizira nov svet in situacije tudi s kančkom humorja, ki bralca razvedri in preseneča istočasno. O osebi in osebnosti nagrajenca je prisotnim spregovoril dr. Matija Ogrin iz ZRC SAZU. V svojem prispevku je izpostavil ne le avtorjevo življenjsko pot, ampak tudi jezik, saj s preprostim jezikom utegne bralcu posredovati tudi kompleksne vsebine. Gre za pisca, ki ni le literat, ampak predvsem socialni in družbeni mislec. Tudi v teh delih Kremžar poudarja pomen in potrebo po spremembah, do katerih pa ne more priti, če ne gre posameznik in skupnost skozi proces spreobrnitve. Nagrado so v očetovem imenu sprejeli otroci Marjanka, Andrej in Lučka, podelil pa jo je član upravnega odbora Zadružne kraške banke Walter Stanissa. Peter Rustja Včeraj danes Danes, SREDA, 22. aprila 2009 LEONIDA Sonce vzide ob 6.07 in zatone ob 20.00 - Dolžina dneva 13.53 - Luna vzide ob 4.31 in zatone ob 17.13 Jutri, ČETRTEK, 23. aprila 2009 JURIJ VREME VČERAJ: temperatura zraka 17,3 stopinje C, zračni tlak 1014,9 pada, veter 47 km na uro severo-vzhod-nik, vlaga 91-odstotna, nebo oblačno, morje razgibano, temperatura morja 14,5 stopinje C. [13 Lekarne Od ponedeljka, 20., do petka, 24. aprila 2009 Ul. Mazzini 43 (040 631785), Ul. Fabio Severo 122, Žavlje - Ul. Flavia 39/C (040 232253). Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Mazzini 43, Ul. Fabio Severo 122, Ul. Combi 17, Žavlje - Ul. Flavia 39/C. Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Combi 17 (040 302800). Sobota, 25. aprila 2009 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Ul. Mazzini 43, Ul. Fabio Severo 122, Ul. Combi 17, Žavlje - Ul. Flavia 69/C, Fernetiči (040 212733). Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Mazzini 43 (040 631785), Ul. Fabio Severo 122 (040 571088), Žavlje - Ul. Flavia 39/C (040 232253). Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Ul. Mazzini 43, Ul. Fabio Severo 122, Ul. Combi 17, Žavlje - Ul. Flavia 39/C. Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Combi 17 (040 302800). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. U Kino AMBASCIATORI - 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »Fast & Furious«. ARISTON - 16.00 »Che L'argentino«; 18.45, 21.00 »Fuera De Carta - Fuori menu«. CINECITY - 16.00, 17.00, 18.05, 19.15, 20.10, 21.30, 22.15 »Fast & Furious«; 16.10, 18.10, 20.10, 22.10 »Questione di cuore«; 16.05, 18.10, 20.05, 22.00 »Earth - La nostra terra«; 16.10, 22.10 »Duplicity«; 18.30, 21.30 »Che L'argentino«; 16.00, 17.10, 18.00, 19.20, 20.00, 22.00 »Mostri contro alieni«. FELLINI - 16.45 »Mamma mia!«; 18.50, 20.30, 22.10 »Frozen River«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.40, 18.30, 20.20, 22.00 »Gli ami-ci del Bar Margherita«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.40, 18.30, 20.20, 22.10 »Questione di cuore«; 20.15, 22.15 »Gran Torino«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.20 »Io & Marley«. KOPER - KOLOSEJ - 17.30, 19.00 »Lajf«; 20.30 »Sneg«; 17.00, 19.40, 22.00 »Hitri in drzni 4«; 17.40 »Pošasti proti Ne-zemljanom«; 19.20, 21.40 »Somrak«. NAZIONALE - Dvorana 1: 18.30, 20.20, 22.15 »Diverso da chi?«; 18.30, 20.15, 22.15 »Franklyn«; Dvorana 2: 16.40 »Mostri contro alieni«; Dvorana 3: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Disastro a Hollywood«; 16.20, 18.15, 20.15, 22.15 »Duplicity«; Dvorana 4: 16.40 »Dra-gonball Evolution«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.00, 18.45, 20.30, 22.10 »Fast & Furious«; Dvorana 2: 17.50, 20.10, 22.00 »Io & Marley«; Dvorana 3: 17.40, 20.00, 22.10 »Disastro a Hollywood«; Dvorana 4: 17.30, 19.50, 22.00 »Questione di cuore«; Dvorana 5: 17.45, 20.00, 22.10 »Duplicity«. H Šolske vesti DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO PRI SV. JAKOBU vabi na ogled razstave o življenju in delu pisatelja Josipa Ribičiča, ki bo v Kettejevi dvorani v ul. Frausin 12 do 24. aprila, od 8. do 13. ure ali po predhodnem dogovoru z uči- teljico Nadio Barazutti (tel. št.: 0403481599). NAGRADNI NASTOP 9. GLASBENE REVIJE Državne nižje srednje šole sv. Cirila in Metoda se bo odvijal danes, 22. aprila, ob 17.30 uri na sedežu Glasbene matice v ulici Montorsino, 2. Toplo vabljeni! M Izleti SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST Alpinistični odsek vabi v četrtek, 23. aprila, ob 20.30 na predavanje in predstavitev novega plezalnega vodnika »Plezališča brez meja«, ki bo v Trstu v Gregorčičevi, ul. Sv. Frančiška, 20. Vodnik bo predstavil avtor Erik Švab in s kratkim predavanjem prikazal plezalna področja v Trstu in zaledju, ter v slovenski in tržaški Istri. ŠOLSKE SESTRE DE NOTRE DAME organizirajo v soboto, 25. aprila, soudeležbo pri skupnem tržaškem romanju na Sladko goro, kjer bo skupna sv. maša ob 11. uri. To je tudi prva točka romarskega »trojčka«. Po sv. maši se bomo podali še na Tinsko in nato še v Šmarje pri Jelšah, kjer bo tudi kosilo. Po kosilu si bomo ogledali znamenitosti kraja in imeli v cerkvi pete litani-je Matere božje in blagoslov z Najsvetejšim. Za vpis in vse druge informacije pokličite čim prej na tel. št. 040220693 ali 347-9322123. PLANINSKO DRUŠTVO NOVA GORICA vabi v soboto, 2. maja, na planinsko turo: Tolminski Triglav (1141 m) - Kobilja glava (1475 m) - Jalovnik (1457 m). Lahka krožna tura z 1200 m višinske razlike, izhodišče nad vasjo Žabče pri Tolminu. Možnost organiziranega prevoza. Sestanek v društvenih prostorih v torek, 28. aprila, ob 18.00 uri. Vodi Simon Gorjup. IZLET PRIMORSKEGA DNEVNIKA V ŠPANIJO: na tretji izmeni, 24.-31. maja, sta prosti še dve mesti. Informacije pri organizatorju potovanja, v agenciji Aurora. PODPORNO DRUŠTVO V ROJANU IN KROŽEK KRUT obveščata, da je razpolago še nekaj prostih mest za izlet v Kanalsko dolino z ogledom Naborje-ta, Žabnic, rudarskega muzeja v Rablju in Belopeških jezer, ki bo v nedeljo, 10. maja. Dodatne informacije in vpisovanje na sedežu krožka, ul. Cicerone 8, Trst; tel. 040-360072, pri g. Darku Ko-balu, tel. 040-826661 in pri g. Antonu Boletu, tel. 040--417025. IZLET PRIMORSKEGA DNEVNIKA - ogled Kumrovca, Krapine, Stubice, Zagreba, so še razpoložljiva mesta za odhod 14. maja. Pokličite na tel. št. 040-637025 (agencija Adriatica.net). H Čestitke Štorklja je priletela in srčkanega, malega TIMOTEJA mamici Jasmini in očku Emanuelu v zibko dela. Staršema čestitamo in malemu Timoteju želimo srečno življenjsko pot. Vsi od TPPZ P. Tomažič. OBČINA ZGONIK Občina Sežana, Konzorcij vina Doc Kras in Konzorcij kraških pridelovalcev terana vabijo ob Dnevu Zemlje, danes, 22. aprila, ob 19. uri, v Vinoteko v Zgonik na večer »Moja duša je židane volje, kot bila bi pila Kraški teran« (O. Župančič). Pozdravu županov Zgonika in Sežane bo sledila posaditev potomke več kot 230 let stare vinske trte sorte refošk iz Šepulj - Turkova domačija, Kras, Slovenija in predaja oskrbniku. Z degustacijo tera-nov iz občin Zgonik in Sežana se bodo predstavili člani konzorcijev: Matej Skerlj (Salež), Andrej Skerlj (Bajta pri Saležu), Stanko Milič (Zgonik), Roberto Savron (Zgonik), Vinakras Z.O. O. Sežana, Boris Lisjak (Dutovlje), Šir-ca Kodrič (Godnje), Vina Štoka (Kraj-na Vas), David Štok (Dutovlje). Za pev- -/ ski utrinek bo poskrbel Oktet »Odmevi« iz Saleža, pod vodstvom Rada Miliča. MPZ LIPA vabi na celovečerni dobrodelni koncert v okviru prireditev ob 110-letnici Skd Lipa. Koncert bo v četrtek, 23. aprila, ob 20.30 v športnem centru Zarja. GALERIJA MILKO BAMBIČ (Proseška ul. 131 - Opčine) pod pokroviteljstvom Tržaške pokrajine vabi na razstavo »Umirjena samota časa« slikarke Judit Horvath Fontana. Odprta bo do 24. aprila od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure in od 17. do 19. ure. KD KRAŠKI DOM vabi v petek, 24. aprila, ob 20.30 v Kulturni dom na Colu, na predstavitev romana Vilme Purič »Burjin čas«. Knjigo bo predstavila Ines Škabar. Sodeluje MoPS Kaški dom. ZADRUGA NAŠ KRAS vabi v petek, 24. aprila, ob 19. uri v Kraško hišo v Repen na odprtje slikarske razstave Edi-ja Žerjala »Duhovnost vode«. Avtorja in dela bo predstavil Štefan Turk. Pesniški utrinek Aleksij Pregarc, glasbeni uvod prof. Miloš Pahor. SKD TABOR - OPČINE V APRILU V nedeljo, 26. aprila, ob 18. uri, v Prosvetnem domu na Opčinah, gledališka predstava C. Goldoni »Campiello«, v izvedbi gledališke skupine SKD Tabor. Režija Sergej Verč. V sredo, 29. aprila, v sodelovanju s krajevno sekcijo VZPI-ANPI počastitev dneva osvoboditve: ob 20. uri, pri osrednjem vaškem spomeniku - priložnostna misel, pesmi in recitacije v izvedbi učencev OŠ F. Bevka z Opčin; ob 20.30 v Prosvetnem domu predvajanje dokumentarca »Italijansko koncentracijsko taborišče na otoku Rabu (režija Jože Vozny, Lj, 2007). V NABREŽINSKI ŽUPNIJSKI DVORANI bo do 26. aprila na ogled tradicionalna razstava pirhov iz vsega sveta. Urnik: četrtek in sobota od 16. do 19. ure, nedelja in prazniki od 9. do 12. in od 16. do 19. ure. AVALON - Poti umetnosti & wellness-a (Briščiki) vabi na ogled likovne razstave »Barve dobrega počutja« slikarke Luise Milano Rustja. Razstava bo na ogled vsak dan do 17. maja od 9. do 21. ure. 0 Mali oglasi DAJEM V NAJEM NEPREMIČNINO v Gabrovcu, 50 kv.m., primerno za pisarno ali za katerokoli dejavnost. Tel. št.: 348-4459266. IŠČEM optimist v dobrem stanju. Tel. št.: 040-228703 ali 338-8804155. IŠČEM DELO - z lastnimi sredstvi (kosilnico in motorno žago) kosim travo in obrezujem drevesa. Tel. št.: 3332892869. IŠČEMO OSEBO za nego starejše osebe v popoldanskih urah trikrat tedensko. Tel. 340-0855716 v večrnih urah. LESENO POHIŠTVO (315x100) s pomivalnim strojem, z omaro na vogal s šipo, miza, trije stoli, dve klopi. Prodam tudi posamezno po delih. Cena: 800,00 evrov. Tel. št. 040-941476 ali 3477838117. MLADIČE KRAŠKEGA OVČARJA prodam. Mati slovenski prvak v lepoti. Tel. 040 - 226207. PRODAM mitsubishi pajero pinin, 1.8 mpi, 5 vrat, 85.000 km, leto 2003. Tel. št.: 328-5934823. PRODAM KAMNITI PORTAL - tel. 349 - 8524631. PRODAM KOMBI FIAT DUCATO 1.9 D, letnik 1998, prevoženih 105.000 km, dobro ohranjen, cena 3.500 evrov. Tel. 347-2547025. PRODAM MOTORNO KOLO gilera SMT 50, letnik 2007, v odličnim stanju. Tel. 040 - 227022. PRODAM na novo vezene naramne in naglavne rute s čipkami ali brez, za kraško nošo. Tel. 040-299820. PRODAM scooter focus 125 ccm, črne barve, prevoženih samo 3.800 km, letnik 2006, zagon elektronski ali z da-ljincem. Cena: 750,00 evrov. Tel. št. 328-0466885 po 15. uri. PRODAM ŠTEDILNIK na drva z možnostjo priključitve na napeljavo za ogrevanje stanovanja. Klicati ob uri obedov na tel. št. 349-3320198. VW PASSAT 1.9 TDI COMFORTLINE 130 konjev (96kW), letnik 2001, 220.000 km, srebrne kovinske barve, redno dokazljivo servisiran, komaj zamenjan zobati jermen, odličen motor, prodam za 5.500 evrov. Tel. 389 4303189. / TRST Sreda, 22. aprila 2009 1 1 Sklad Mitja Čuk s prispevkom Tržaške pokrajine organizira v sklopu "Vsi za vse"- trideset let Sklada - prvo gledališko srečanje oseb s posebnimi potrebami FestinvalOp v Prosvetnem domu na Opčinah Danes, 22. aprila, od 10. ure, nastopi: Barvana Klapa-VZS Mitja Čuk, sodeluje VZS Sesljan; Cest iz Trsta; Zavod za usposabljanje Janeza Levca iz Ljubljane. Sledi Čarobni zaključek s čarodejko Nado. Sodeluje pevka Martina Feri. Pozdravni nagovor predsednice Sklada Mitja Čuk Stanislave Sosič Čuk. Častna gostja bo igralka Miranda Caharija [III Osmice DREJČE FERFOLJA ima odprto osmico v Doberdobu. Tel. št.: 0481-78377. DRUŽINA LAURICA je v Dolini 445 odprla osmico. Tel. 040-228511. DRUŽINA ŠUC je odprla osmico, Brišči-ki 18. KMETIJA KOMAR je v Logu odprla osmico. Poleg točenega in stekleničenega vina nudi domač prašičji prigrizek. Tel. 040-380749. Vabljeni! KMETIJA KRALJIČ ima odprto osmico v Prebenegu. Na razpolago so tudi mlade kokoši. Tel. 040-232577 MARIO PAHOR je odprl osmico v Jamljah. Toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek. Tel. 0481-419956. OSMICO je odprl Frandoli v Slivnem 25. Tel. 040-200750. OSMICO je odprl Milič, Repen 49. Tel. 040 -327104. OSMICO je odprl Miro Žigon, Zgonik 36. OSMICO je odprl Škerk v Praprotu. Tel. 040-200156. PAOLO PERNARČIČ je odprl osmico, Medjavas 21. PRI ŠTOLFOVIH je odprta osmica, Salež 46. Nudimo domače dobrote. Tel. 040229439. V SAMATORCI ima odprto osmico družina Pipan. Tel. 040-229261. V VIŽOVLJAH je odprta osmica pri Ivanu Pernarčiču. Tel. 040-291498. □ Obvestila ZDRUŽENJE ZA ZDRAVLJENJE ALKOHOLNE ODVISNOSTI ASTRA sporoča, da je posvetovalnica v nabrežinskem zdravstvenem okraju (1. nadstropje, zadnja soba desno) na voljo ob četrtkih, od 11. do 12. ure. KRUT sporoča spremembo urnika: od ponedeljka do četrtka, od 9. do 13. in od 15. do 18 ure, ob petkih od 9. do 13. ure. KRD DOM BRIŠČIKI sklicuje danes, 22. aprila, 13. občni zbor, ki se bo vršil v društvenih prostorih v Briščikih, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. O.N.A.V. - tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina prireja v četrtek, 23. aprila, ob 20.15 na svojem sedežu na Lonjerski cesti št. 267 predavanje o sodih - Barrique z degustacijo. Loterija 21. aprila 2009 Bari 61 21 79 36 45 Cagliari 28 48 79 76 61 Firence 22 72 62 26 10 Genova 11 12 88 50 58 Milan 71 21 19 56 20 Neapelj 59 49 15 8 19 Palermo 19 87 52 78 33 Rim 26 13 56 16 45 Turin 61 18 68 85 8 Benetke 57 64 83 8 17 Nazionale 88 45 74 1 24 Super Enalotto St. 48 19 22 26 59 61 71 jolly 57 Nagradni sklad 3.591.244,58€ Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 47.475.881,07 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 13 dobitnikov s 5 točkami 41.437,44€ 1.528 dobitnikov s 4 točkami 352,54€ 59.685 dobitnikov s 3 točkami 18,05 € Superstar 88 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnikov s 5 točkami --€ 3 dobitniki s 4 točkami 35.254,00 € 281 dobitnikov s 3 točkami 1.805,00 € 4.211 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 26.727 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 57.745 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € Predaval bo izvedenec Dr. Alessandro Duranti. Vabljeni vsi člani in prijatelji! Zaželjena je predhodna prijava na spletni strani »www.onav.it«, elektronski pošti trieste@onav.it ali na tel. 3334219540. MLADINSKI KROŽEK LUNA PUHNA iz Gropade in s Padrič vabi na občni zbor, ki bo danes, 22. aprila, v prostorih Gozdne Zadruge na Padričah, ob prvem sklicu ob 20. uri in ob drugem sklicu ob 20.30. Vabljeni! SK BRDINA vabi vse zainteresirane člane na sestanek, ki bo danes, 22. aprila, ob 20. uri na društvenem sedežu, Repen-tabrska 38 - Opčine. Govorili bomo o komaj zaključeni tekmovalni sezoni in predstavili smernice za novo. SKLAD MITJA ČUK organizira FestinvalOp s prispevkom Tržaške pokrajine v sklopu »Vsi za vse« - trideset let Sklada. Prvo mednarodno gledališko srečanje oseb s posebnimi potrebami bo danes, 22. aprila, vsakič s pričetkom ob 10. uri. Čarobni zaključek s čarodejko Nado. Sodeluje pevka Martina Feri. Nagovor predsednice Sklada Mitja Čuk Stanke Čuk. Častna gostja bo igralka Miranda Caharija. POKRAJINSKI VZPI-ANPI TRST - Ob praznovanju 25. aprila bo delegacija bivših partizanov VZPI-ANPI, deporti-rancev ANED in političnih preganjan-cev ANPPIA položila vence na 11.ih spomenikih in spominskih ploščah padlim v NOB, začenši »v četrtek, 23. aprila, ob 9. uri, v Ul. Ghega. V Rižarni bo venec postavila ob svečanosti 25. aprila. SKD F. PREŠEREN iz Boljunca vabi na občni zbor v četrtek, 23. aprila, v prvem sklicanju ob 20. uri, v drugem sklicanju ob 20.30 v društveni dvorani gledališča F. Prešeren v Boljuncu. SKD IGO GRUDEN vabi v okviru Filmskih četrtkov na ogled filma »Babice revolucije«, režija Petra Seliškar v četrtek, 23. aprila, ob 20.30 v dvorani Igo Gruden v Nabrežini. ZADRUGA KD PROSEK-KONTOVEL vabi članice in člane, da se udeležijo rednega občnega zbora v četrtek, 23. aprila, ob 20.30 v drugem sklicanju. Zborovanje bo potekalo na sedežu FC Pri-morje v Kulturnem domu na Proseku. JADRALNI KLUB ČUPA vabi vse člane na redni volilni občni zbor v petek, 24. aprila, v dvorani SKD Igo Gruden (Nabre-žina, 89), ob 20. uri v prvem in ob 20.30 ob drugem sklicanju. ZDRUŽENJE ODBOR ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ ŠKEDNJA, SV. ANE IN KOLONKOVCA vabi sorodnike, prijatelje in oblasti na svečanost ob obletnici osvoboditve v soboto, 25. aprila, ob 9.30 pri spomeniku (Istrska ul. 192). Slavnostni govornik bo Milan Pahor, sodeluje MePZ Rdeča zvezda Devin - Sa-lež, vodi Herman Antonič. Polaganje cvetja bo v petek, 24. aprila, ob 15.30 na vojaškem pokopališču (ul. della Pace), ob 16. uri na glavnem pokopališču (Istrska ul. 192). SKD SLAVKO ŠKAMPERLE vabi na pravljično uro in likovni kotiček »Prav posebna pošast«, avtor Guy Diselez in Ruby Kersten. Pravljica je primerna za otroke iz vrtca in 1. razreda osnovne šole. Vabljeni v petek, 24. aprila, ob 16. uri v društvene prostore na štadjon 1. Maj. S seboj prinesite krpo velikosti 50x50 cm. SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO vabi na občni zbor, ki bo v petek, 24. aprila, ob 17.30 v prvem in ob 18. uri v drugem sklicanju na sedežu društva v Trstu, Ul. Mazzini 46 (prvo nadstropje). TONČIČEV SKLAD zbira predloge za »Zlato zrno 2009«, nagrado za umetniške dosežke mladih v Dijaškem domu S.Kosovel in Narodni in študijski knjižnici v Trstu, v Feiglovi knjižnici v Gorici in v Slovenskem kulturnem centru v Špetru do 24. aprila. Razpisni pogoji na navedenih mestih in na spletni strani www.skladtoncic.org. TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bo v petek, 24. aprila, ob 15.30 odhod avtobusa iz Padrič za nastop v Zagorju ob Savi. V soboto, 25. aprila, ob 11. uri nastop na proslavi v Rižarni in ob zaključku proslave še tradicionalni koncert. ZADRUGA NAŠ KRAS vabi v petek, 24. aprila, ob 19. uri v Kraško hišo v Repen na odprtje slikarske razstave Edija Žer-jala »Duhovnost vode«. Avtorja in dela bo predstavil Štefan Turk. Pesniški utrinek Aleksij Pregarc, glasbeni uvod prof. Miloš Pahor. DRUŠTVENA GOSTILNA NA OPČINAH zadruga z. o.z. vabi člane na redni občni zbor v prvem sklicanju v soboto, 25. aprila, ob 8. uri na sedežu zadruge na Alpinski ulici 18 in v drugem sklicanju v ponedeljek, 27. aprila, ob 20.30 na sedežu Sklada Mitja Čuk - Proseška ulica 131 na Opčinah. STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE -Krožek 1. maj vabi v soboto, 25. in v nedeljo, 26. aprila na antifašistični praznik, v Ljudski dom v Podlonjerju (Ul. Ma-saccio 24). 25. aprila odprtje kioskov s kosilom ob 13. uri, 26. ob 16.00. SZSO vabi na ogled skavtskega nogometnega turnirja »Fuzbalada 2009«, katerega se bo udeležilo deset skavtskih ekip iz Slovenije in zamejstva. Tekme bodo potekale v soboto, 25. aprila, popoldne, na stadionu 1. Maja in v nedeljo, 26. aprila, zjutraj v prostorih ora-torija pri Sv. Ivanu. Skavti bodo v večernih urah imeli sv. mašo, ki jo bo daroval Robert Friškovec in taborni ogenj v skavtski koči v Dragi. Vsi toplo vabljeni. VZPI ANPI - Devin-Nabrežina vabi občane v soboto, 25. aprila, da se udeležijo polaganja vencev s sledečim urnikom: ob 7.30 županstvo, ob 7.40 Slivno, ob 7.50 Medjavas, ob 8. uri Devin, ob 8.05 Vižovlje, ob 8.10 Cerovlje, ob 8.15 Mav-hinje, ob 8.25 Prečnik, ob 8.40 Ternov-ca, ob 8.45 Praprot, ob 8.55 Šempolaj. Ob 9.15 bo pred spomenikom na nabrežinskem trgu krajša spominska svečanost, kjer bo spregovorila članica pokrajinskega odbora VZPI - ANPI Marta Ivašič. SEKCIJA VZPI-ANPI DOLINA-MAČKO-LJE-PREBENEG IN SKD V. VODNIK -DOLINA vabita na svečanost ob 64. obletnici osvoboditve v soboto, 25. aprila, ob 17. uri pri spomeniku padlim v NOB v Dolini na Taborju. Priložnostna govora bosta Stanka Hrovatin in Margherita Hack. Sodelujeta pihalni orkester Breg (dir. Maurizio Codrich) in MoPZ V. Vodnik (dir. Anastazija Purič). DRŽAVNO ZDRUŽENJE ENAL CACCIA prireja v nedeljo, 26. aprila, »Pasjo razstavo vseh pasem« na športnem igrišču pri Domju. Nagrajen bo tudi najbolj simpatičen ne čistokrvni pes. Vpisnina je od 8. ure dalje na športnem igrišču. Razstava se prične ob 9. uri. Vabljeni. ODBOR ZA POČASTITEV PADLIH V ODPORNIŠTVU iz Sv. Ivana in Kolo-nje ter Kulturno društvo Slavko Škam-perle sporočata, da bodo v nedeljo, 26. aprila, potekale slovesnosti v počastitev spomina na padle: ob 11. uri polaganje vencev k spominski plošči na pročelju Narodnega doma, v imenu pokrajinskega vodstva VZPI-ANPI bo spregovoril podpredsednik Edvin Švab, pel pa bo Mladinski pevski zbor Tončke Čo-kove iz Lonjerja; sledilo bo polaganje cvetja k spomeniku Alme Vivoda v Ul. Pindemonte, k spominski obeležju v Podlonjerju in k spomeniku v Lonjer-ju. V Četrtek, 30. aprila, bo delegacija ob 17. uri, položila cvetje v Ul. Scoglio 197 (bivši krožek Haas), ob 17.15 v Ul. Orsenigo, ob 17,45 na hribu Valerio ob obeležju Franca Azzara in ob 18.15 pri krožki Pečar v Ul. Fleming. Predstavniki tržaške Občine in Pokrajine bodo položili venec k obeležju na pročelju Narodnega doma. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 27. aprila, v Pe-terlinovo dvorano, Donizettijeva 3, v Trstu, na srečanje z avtorjema Zoro Tavčar in Alojzom Rebulo ob izidu njunih knjig, pesniške zbirke Žarenje in dnevniških zapisov »Pod vrhom tisočletja«. Začetek ob 20.30. POKRAJINSKI SVET SKGZ sklicuje 6. pokrajinski kongres v ponedeljek, 27. aprila, ob 18.30 v prvem in ob 19. uri v drugem sklicanju v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. S.Francesco 20/II). V BARKOVLJAH bomo počastili padle na domačem pokopališču v ponedeljek, 27. aprila, ob 14.30. Na sporedu polaganje vencev, recitacije in petje učencev OŠ Finžgar in priložnostna misel. VAŠKE ORGANIZACIJE IZ BAZOVICE vabijo na »Prvomajsko praznovanje«. V ponedeljek, 27. aprila, ob 20.30 v Ba-zovskem domu, dokumentarni film »Bil sem zraven« - Edi Šelhaus. V četrtek, 30. aprila, ob 21. uri poklon padlim pri vaškem spomeniku, sledi taborni ogenj pri Kalu in nočni pohod na Kokoš. V petek, 1. maja, ob 7. uri budnica z godbo V. Parma iz Trebč, sledi poklon padlim na pokopališču. GLASBENA MATICA vabi na redni občni zbor, ki bo v sredo, 29. aprila 2009, ob 18.30 v prvem in ob 19. uri v drugem sklicanju, na sedežu Glasbene matice v Trstu, ul. Montorsino 2. Dnevni red: 1. Uvodni pozdrav; 2. Poročila; 3. Razprava; 4. Odobritev obračuna 2008 in proračuna 2009; 5. Razno. HOSPICE ADRIA ONLUS: Združenje prostovoljcev vabi na predavanje »Generacijska problematika: težko bolni starostnik in mladi« v sredo, 29. aprila, ob 17. uri, v Peterlinovi dvorani v Ul. Donizetti 3 v Trstu. Predaval bo psiholog in terapevt dr. Andrej Zaghet. SKD IVAN GRBEC IZ ŠKEDNJA vabi v društvene prostore - Škedenjska ul. 124 - na redni občni zbor, ki bo v sredo, 29. aprila, ob 19.30 v prvem sklicanju in ob 20. uri v drugem sklicanju. 70-LETNIKI iz Devina Nabrežine, Prose-ka in Zgonika pripravljamo enodnevno »romanje« na Koroško in sicer 13. junija. Interesenti naj se do ko konca aprila javijo odgovornim: Lojze 040-299335, Anna Maria 040-200565, Gino, 040200688, Giusto 040-299689, Antek 040299509, Peter 040-229364 in Miranda 040-2528009. DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE sklicuje redni občni zbor v četrtek, 30. aprila, na sedežu društva, ul. DAn-nunzio 62 v Miljah, ob 7. uri v prvem in v petek, 15. maja, ob 20.30 v drugem sklicanju. Dnevni red predvideva branje predsedniškega, tajniškega in blagajniškega poročila, predstavitev bilanc ter odobritev obračunske in predračunske bilance. Vabljeni vsi člani. FOTOVIDEO TRST 80 sklicuje redni občni zbor v četrtek, 30. aprila, na sedežu društva, ul. San Francesco 20, ob 8. uri v prvem in v četrtek, 14. maja ob 20.uri v drugem sklicanju. Dnevni red predvideva branje predsedniškega, tajniškega in blagajniškega poročila, predstavitev bilanc ter odobritev obračunske in predračunske bilance. Vabljeni vsi člani. ŠKD CEROVLJE - MAVHINJE obvešča dramske skupine, da je podaljšan rok za prijave na »8. Zamejski festival amaterskih dramskih skupin« do vključno četrtka, 30. aprila 2009. Za informacije lahko pokličete na tel. št. 040-2916056 ob sredah od 21. do 22. ure ali pa pošljete e-mail na naslov: cerovljemavhinje@li-bero.it. 10. OBLETNICA MATURE 1999-2009 Organiziramo 4-dnevni izlet od 16. do 19. julija v Novalijo (otok Pag). Prevoz z lastnimi sredstvi. Javite se do 1. maja odgovornim osebam: »F.Prešeren« (Sara 340-5937718), »Z.Zois« (Silvia 3331314065), »J.Štefan« (Rudi 3298536418), »A.M.Slomšek« (Edwin 3208572522). POLETNI CENTER PIKAPOLONICA - Šc Melanie Klein in Slovenska prosveta obveščata, da se bo poletni center, namenjen otrokom od 2. do 10. leta, odvijal od 6. julija do 28. avgusta, v prostorih otroškega vrtca U. Vrabec v Bazovici. Vpisovanje je možno vsako soboto od 2. maja do 20. junija, med 16. in 18. uro, v ul. Cicerone 8 ali po internetu. Info: tel. 328-4559414, www.melanieklein.org. KRUT obvešča, da je še nekaj prostih mest za skupinsko bivanje v zdravilišču Stru-njan od 3. do 13. maja. Podrobnejše informacije in prijave na sedežu krožka, ul. Cicerone 8/b - tel. 040 - 360072. OBČINA REPENTABOR sporoča, da je razpisana javna selekcija na podlagi preverjanja znanja za 1. mesto upravnega inštruktorja - prevajalca dodeljenega jezikovnemu okencu (kat. C ekonomski položaj C1) za določen čas in z delnim delovnim urnikom za obdobje 12 mesecev z morebitnim podaljšanjem od 1. junija. Zahtevani pogoji: diploma višje srednje šole, poznanje slovenskega jezika v pisni in ustni obliki. Rok za predstavitev prošenj zapade 4. maja ob 13. uri. Za informacije in dvig razpisa se lahko obrnete na repentabrsko občinsko tajništvo od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure, ob ponedeljkih in sredah tudi od 15. do 17.30. FUNDACIJA ELIC - USTVARJALNA MAVRICA: kreativne delavnice za otroke (okvirno) od 6. do 12. leta starosti. V igri, z ustvarjanjem preko opazovanja, glasbe, telesnega izražanja in ročnega obli- kovanja bodo otroci odkrili pomembnost našega odnosa z okoljem, od 16. do 18. ure, v soboto, 9. maja - Umetnost v listu; v nedeljo, 10. maja - Barvane note; na sedežu Fundacije ELIC, ul. Maz-zini št.30, 5.nadstropje. Za informacije pokličite tel. št.: 040-390823 ali 333478293, tudi leoelca@tin.it. OBČINA DEVIN-NABREŽINA obvešča, da so začele vpisovanja v občinske otroške jasli K. Štrekelj v Sesljanu za šolsko leto 2009/2010. Obrazci za vpis so na razpolago v Uradu za šolstvo v Občinski knjižnici v Nabrežini št. 102. Prošnje morajo biti predložene občinskemu Uradu za protokol - Nabrežina Kamnolomi 25 - najkasneje do petka, 15. maja, do 12. ure. Za podrobnejše informacije se zainteresirani starši lahko obrnejo na Urad za šolstvo, tel. št.: 0402017375. KRUT vabi v Dolenjske toplice od 7. do 17. junija na skupinsko počitnikovanje z vključenim paketom za zdravje in dobro počutje. Vse podrobnejše informacije in vpisovanje na sedežu krožka, u. Cicerone 8/b - tel. 040 - 360072. Prispevki Namesto cvetja na grob Vilme Zerjal daruje Pepi Mikuš 30,00 evrov za TPPZ Pinko Tomažič. V spomin na Milkota Škrlja darujeta Marija in Anica Pirc 25,00 evrov za AŠK Kras. Ob praznovanju okrogle obletnice rojstva in v spomin na starše ter vse pokojne iz družine Caharija daruje Rožeta 30,00 evrov za AŠK Kras. V spomin na drago mamo Slavo Furlan vd. Sedmak daruje sin Roberto 100,00 evrov za MoPZ RZ. V spomin na Marjota Budina in Milkota Škerlja daruje Bruna Milič 50,00 evrov za AŠK Kras. Namesto cvetja na grob gospoda Luciota Emilija in gospe Dorice Legiša vd. Škerlavaj darujeta Olga in Vinko z Repna 20,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. Ob praznovanju rojstnega dne Milana Kraljiča iz Prebenega darujejo prijatelji Robi, Ladi, Renato, Livijo, Giuseppe, Boris (Bobo) Doran in Walter 130,00 evrov, Berto in Magda 50,00 evrov ter skupina ostalih prijateljev 296,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na Norčko Cossutta darujeta Silva in Srečko Maganja iz New Yorka 50,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim NOB v Križu. Zadnji pozdrav gospe SONJI MAVEC ter iskreno sožalje sorodnikom. Tanja Purič in Boris Kosovel Ob težki izgubi Sonje Mavec sočustvujemo s svojci. Sedanji in bivši kolektiv Farca srl Ob prerani izgubi dolgoletne sodelavke Sonje Mavec izreka svojcem iskreno sožalje Aleksander Jerič z družino Naši dragi Sonji... Ostala boš vedno v naših srcih. Teta Marija, Dušan, Silvana, Devan in Irina 22.4.1999 22.4.2009 Karlo Mikolj Ob 10. obletnici smrti se te spominjamo z ljubeznijo. Vedno si v naših srcih. Tvoji najdražji 12 Sreda, 22. aprila 2009 KULTURA / tržaška opera verdi - Pogumna poteza Solbiatijeva enodejanka in predstava sodobnega baleta Opero je tržaško gledališče naročilo Alessandru Solbiatiju - Maggiodanza v predstavi BB&BB-Berio, Bach & Break Beats V zlatih stoletjih operne umetnosti so skladatelji pisali skoraj izključno po naročilu gledališč, danes pa je ta praksa izjema, kajti operni repertoar se zelo počasi obnavlja in sloni pretežno na mojstrovinah 19., bolj redko 20.stoletja. Tržaško gledališče Verdi je lani z dokaj pogumno potezo naročilo opero Alessandru Solbiatiju: mojster velja za enega najuglednejših sodobnih komponistov in je vabilo sprejel, čeprav odkrito priznava, da do opernega žanra ne goji posebne simpatije. Za snov svoje enodejanke je segel po Puškinu in zaprosil prijateljico Silvio Canavero za dobeseden prevod tragične zgodbe z naslovom Zabava v času kuge, ki je v librettu spremenila naslov v Voz in pesmi (Il carro e i canti). Iz originalnega naslova že lahko razberemo turobno ozračje, v katerem se gibljejo protagonisti zgodbe, sicer pa je metafora dokaj jasna in prilagodljiva naši dobi: medtem, ko razsaja kuga, se dva para predajata zabavi in opojnosti, s pesmijo in vinom utapljata žalovanje za umrlimi prijatelji in sorodniki, dokler jih mrliški voz ne neposredno sooči s smrtjo; duhovnik jih zaman odvrača od bogo-skrunskega obnašanja, sicer pa kruta realnost zareže tudi v navidezno brezbrižne duše. Primerno turobno sceno in kostume je narisal Domenico Franchi, režiser Ignacio Garcia pa je gibe uskladil s črnino, ki obdaja protagoniste ob migeta-joči razsvetljavi Stefana Mazzantija. Solbiati črpa iz zgodbe glasbeno tkivo, ki se razpreda v dokaj domiselnih, čeprav pretežno temnih barvnih kombinacijah: postopek pomeni, da se vokalne linije razvijajo iz instrumentalnih vzorcev, medtem ko pri večini skladateljev poteka proces v obratni smeri. Največje tragične mojstrovine 20. stoletja, kot Bergova Lulu in Wozzeck, pa tudi Brittnova Smrt v Benetkah, so prežete s petjem , ki se ograjuje od romantičnih vzorcev, a še vedno išče v človeškem glasu lirske in ekspresi-vne odtenke, Solbiati pa je- najbrž zaradi podzavestnega odklona - glasovom namenil izredno težavne vloge. Več usmiljenja je pokazal do dveh protagonistov, Mary in Walsingtona, medtem ko sta vlogi Lise in Mladeniča na robu histerije. Sopranistka Alda Caiello ter baritonist Maurizio Leoni sta se pohvalno izkazala, tenorist Gianluca Bocchino je po svojih močeh izpeljal nelahko nalogo, najbolj nehvaležno partijo pa je odigrala Sonia Visentin, sicer izkušena koloraturna so-pranistka, ki se je morala spopadati z nenaravnimi legami in vrtoglavimi skoki, Gianluca Buratto pa v relativno enostavni vlogi duhovnika ni imel težav. Z orkestrom in pevci sta z odra interagirala harmonikar Corrado Rojac, odlični tržaški glasbenik, ki je diplomiral iz kompozicije pod Solbiatijevom mentorstvom, ter Adele DAronzo, ki je na klaviaturi nadomestila prvotno predvideni cymbalon. Paolo Longo je kompleksno partituro izpeljal z veščo roko ter lepo koordiniral oder in orkester; odziv občinstva je bil nekoliko zadržan, vsekakor ni manjkalo aplavzov za vse po-ustvarjalce. Drugi del večera je oblikoval baletni ansambel Maggiodanza, ki ga že nekaj let vodi ruski mojster Vladimir Derevianko. Avtor predstave z naslovom BB&BB-Berio, Bach & Break Beats je Massimo Mo-ricone, koreograf in režiser lepljenke, ki je želela združiti dokaj heterogene elemente klasičnega, modernega in pa »pocestnega« plesa, breakdance. Rdeča nit, ki naj bi povezala Beriove Folk Songs z Bachom, Chopinom in elektronsko »glitch« glasbo Alve Nota, ni bila jasno razvidna: splet ljudski pesmi Luciana Beria je našo pozornost osredotočil predvsem na sopranist-ko Aldo Caiello, ki je svoj glas lepo oblikovala in prilagajala etničnim značilnostim posameznih spevov; V plesni predstavi so se prepletali različni žanri Berio je bil sicer naknadno vljučen v predstavo, ki je želela imeti tudi rahel humoristični prizvok z izstopajočo figuro plesalca na koturnih, kot karikatura plesnega učitelja, od ironije pa je balet prehajal tudi na bolj resna razmišljanja o bistvu plesa ...»ko se duša znebi telesa...ali ko se telo znebi duše ...« Pianist Francesco Novello je ples spremljal z Bachovo in Chopinovo glasbo, vmes pa je bil (nekoliko predolg) zelo glasen vlo- žek glitch glasbe, v kateri so se z izrednimi atetsko-akrobatskimi sposobnostmi izkazali break-plesalci Manuela Bodegue, Medhi Ouachek in Mined Yahiaoui. Predstavo je zaokrožil citat klasičnega baleta, trenutek poezije z umirajočim labodom ob Chopinovem Preludiju. Novost je nekatere gledalce neprijetno presenetila, večina pa je plesalce nagradila z aplavzi. Katja Kralj / KULTURA Sreda, 22. aprila 2009 13 trst - Sodelovanje konservatorija Tartinija in ljubljanske Akademije Mahlerjeva simfonija navdušila tržaško občinstvo Pred številnim občinstvom je mlade interprete vodil dirigent Anton Nanut Druga simfonija Vstajenje v c-mo-lu Gustava Mahlerja je zaživela v ponedeljek v dvorani Tripcovich v Trstu. Slavnostni koncert Akademije za glasbo iz Ljubljane je priredil tržaški kon-servatorij Giuseppe Tartini v čast 90-letnici ljubljanske Akademije. Prvi koncert je bil pretekli petek, ko so se predstavile komorne skupine, ponedeljkov koncert pa je slovesno zazve-nel v dobro obiskani dvorani Tripco-vich. Po uvodnem pozdravu, ki ga je napovedala evropska himna, je prevzel besedo ravnatelj konservatorija Tarti-ni Massimo Parovel, ki se je zahvalil dvesto mladim izvajalcem za oblikovanje ponedeljkovega koncerta, med katerimi so bili tudi študentje tržaškega konservatorija. K uresničitvi tega pomembnega gostovanja so pripomogle številne ustanove in združenja, med katerimi je ravnatelj Parovel izpostavil Prefekturo, konzulat Republike Slovenije in gospo Luiso Vaccari. Pod taktirko dirigenta Antona Nanuta je v dobro zasedeni dvorani Tripcovich zaživela Mahlerjeva druga Nastop sta odlikovala svežina in mladostni elan, ki ju je z veščo roko »upravljal« Nanut (na desni sliki) kroma simfonija Vstajenje, o kateri je skladatelj zapisal: »Zatopljen v razmišljanje o svoji simfoniji sem nenadoma zaslišal zbor, ki je pel Klopstockov koral Vstajenje.(...) Samo če doživim, »ustvarjam« glasbo in le, če »ustvarjam« glasbo, doživim.« Tokrat so pod mojstrskim vodstvom Antona Nanuta in asistentom Markom Hribernikom nastopili Akademski pevski zbor Tone Tomšič, ki ga je pripravila zborovod-kinja Urša Lah ter orkester in zbor Akademije za glasbo iz Ljubljane. Na ponedeljkovem koncertu sta peli soli- stično vlogo sopranistka Rebeka Radovan in mezosopranistka Katerina Roussou. Koncert je prevzel številno tržaško občinstvo, pa tudi izvajalce same, saj sta, tako mojster Nanut kot pomožni dirigent Hribernik poudarila, da so bile vaje in priprave na ta dogodek izredno navdušujoče, polne svežine in mladostnega elana. Ponovitev simfonije je bila sinoči v Cankarjevem domu v Ljubljani, naslednja bo v Celju, načrtujejo pa še nadaljnja gostovanja. Mira Fabjan Slovenski dnevni knjige v Kopru Od 20. do 24. aprila potekajo Slovenski dnevi knjige, v katere se s številnimi prireditvami vključuje tudi koprska knjigarna Libris. Knjižno ponudbo bodo popestrite tudi številne stojnice na Prešernovem trgu v Kopru. Danes bodo ob 18. uri na gimnaziji v Kopru predstavili novo pesniško zbirko Boš videl Marka Matičetovega, ki je stopil na samostojno pesniško pot pred tremi leti z zbirko V vsaki stvari je ženska. Z mladim pesnikom iz Lucije se bodo pogovarjali dijaki, člani krožka Pogovori ob branju, z mentoricama Jasno Čebron in Natašo Vagajna Petrič. Predstavitev knjige E-knjiga in pogovor s tržaškim pisateljem Miranom Košuto bo jutri, prav tako ob 19. uri v koprski knjigarni Libris. Gostovanje štirih makedonskih avtorjev na Srednji ekonomsko poslovni šoli v Kopru pa bo 24. aprila ob 11.uri.Dijaki pripravljajo večdnevno prireditev, ki so jo poimenovali Besede sonca- Sončevi-te zborovi.Predstavili se bodo: Borče Panov, Kire Nedelkovski, Vanja Izova Veleva in Violeta Tančeva Zlateva. V okviru te prireditve bodo tudi pripravili razstavo z naslovom Pozdrav iz Makedonije in predstavili projektne naloge o Makedoniji. Na sami prireditvi pa bodo sodelovali z recitalom in glasbenimi točkami. (O.K.) Pulitzerjeve nagrade trem pisateljicam Pulitzerjevo nagrado za književnost letos prejmejo: za beletristiko Elizabeth Strout za zbirko 13 kratkih zgodb »Olive Kitteridge«, za dramatiko Lynn Nottage za zgodbo o trpljenju žensk v kaosu kongovske državljanske vojne (Ruined), za zgodovinsko delo pa Annette Gordon-Reed za sago »The Hemingses of Monticello: An American Family«. Pulitzerjeve nagrade vsako leto podelijo v več kot 20 kategorijah. (STA) nova gorica - Spominski večer ob deseti obletnici smrti Huberta Berganta Izjemen pedagog in velik umetnik V spomin profesorju so 14. aprila v veliki dvorani Kulturnega doma spoštljiv in topel poklon pripravili nekdanji in zdajšnji dijaki Gimnazije Nova Gorica z gosti V Šempetru pri Gorici je 19. januarja 1999 umrl Hubert Bergant, priznani slovenski virtuoz na orglah in profesor, ki je tako na Akademiji za glasbo v Ljubljani (kjer je skoraj 30 let učil orgle) kot na Gimnaziji Nova Gorica (kot profesor umetnostne zgodovine) ali kot ravnatelj Glasbene šole Šempeter pri Gorici vzgojil številne mlade glasbenike in jim nesebično predajal svoje izjemno enciklopedično vedenje. Z značilnim humorjem, izjemno širino in odprtostjo je dijakom in študentom nudil informacije, ki jih sicer od profesorjev težko dobimo. Kot velik strokovnjak na orgelskem področju (leta 1969 je zaključil podiplomski študij na Dunaju) je v Sloveniji in v republikah nekdanje Jugoslavije oral ledino, k njemu so prihajali študenti tudi iz tujine. In za tiste, ki so mu bili simpatični, je vedno poiskal posebna imena. Pred petinštiridesetimi leti je Bergant (rojen 13. novembra 1834 v Kamniku) začel poučevati tudi na Gimnaziji Nova Gorica in se kasneje kot profesor umetnosti vrnil še enkrat v osemdesetih letih. Kljub obveznostim na ljubljanski Akademiji za glasbo in pestri koncerti dejavnosti (sam in v različnih komornih zasedbah je doma in v tujini nastopil na več 100 koncertih, izvedel je vsa Bachova orgelska dela, krstil številna slovenska in jugoslovanska dela za orgle, posnel nekaj plošč in zgoščenk in leta 1966 napisal knjigo O orglah) je vendar kot kulturni delavec in umetnik zapustil pomemben pečat tudi v goriškem prostoru. Dijakom, študentom in kolegom je odpiral vrata v drugačno zaznavanje in spoznavanje umetnosti, in tistim, ki so prisluhnili vedno zanimivim zgodbam in vtisom z njegovih turnej, bo profesor Bergant ostal v spominu kot »zelo dober in prijeten človek, kot velik strokovnjak in še večji umetnik« (Renata Bauer). V spomin profe- sorju Hubertu Bergantu so 14. aprila v veliki dvorani Kulturnega doma Nova Gorica spoštljiv, prijazen in topel poklon pripravili nekdanji in zdajšnji dijaki Gimnazije Nova Gorica z gosti. Domiselno in logično je prve takte večeru zaigrala orgelska glasba Johana Sebastiana Bacha (Preludij v g-molu), saj sta tako orgle kot Bach predstavljala krono poustvarjalnih uspehov Bergan-ta, predstavljala tudi njegovo večno ljubezen in predanost. V mikavni svet kraljice med inštrumenti se je tokrat podala Minka Markič, ki se je lani po opravljeni nižji glasbeni šoli iz klavirja preusmerila k orglam v razred prof. Dimitrija Rejca v Glasbeni šoli Nova Gorica. V zapletene, a znane glasbene sfere Preludija št. 1 v cis-molu S. Rahmani-nova se je poskušala vživeti mlada goriška pianistka Uršula Belinger, ki se pod mentorstvom prof. Mihe Štoklja letos pripravlja na zaključni nastop ob za- ključku desetega razreda klavirja na GŠ Nova Gorica. Slovenski klavirski trio, ki ga sestavljajo pianist Miha Štokelj, violinistka Maja Fleischman in violonče-listka Sanja Repše je zgledno, suvereno in doživeto prebujal lahkotno čarnost klasicizma z izvedbo Klavirskega tria št. 39 v G-duru J. Haydna. Baritonist Andraž Gartner je tri ariette V. Bellinija podajal skromno in preprosto, nam (kljub nekaterim težavam z intonacijo) predstavil vokal, ki še veliko obeta. Goriška pianistka Natalija Šaver (ki trenutno nadaljuje podiplomski študij klavirja pri prof. Dubravki Tomšič Srebotnjak na ljubljanski Akademiji za glasbo) se je vnovič razkrivala kot interpretka, ki svojo živahno in odločno naravo še najraje izrazi v skladbah avtorjev 20. stoletja (A. Srebotnjak: Makedonski plesi, S. Barber: Excursions, op. 20). Njena igra je natančna in intenzivna, njena izpoved je doživeta. Vrhunec pa je spo- minskemu večeru zaigral Ivan Skrt, pianist iz Kanala ob Soči, ki je na svoji glasbeni poti »okušal« markantne dobrine različnih pianističnih šol (od tistih začetnih v GŠ Nova Gorica in kasnejšega intenzivnega izpopolnjevanja pri prof. Sijavušu Gadžijevu do tistih na slovitem konservatoriju P. I. Čajkovski v Moskvi, ki jih je nadgradil še s specializacijo na Ecole Normale Nationale v Parizu). Profesor Hubert Bergant bi njegovim interpretacijam zahtevnih skladb I. Albeniza ( El Albaicin v b-mo-lu iz Iberie suite za klavir) in F. Chopina (Sonata št. 2 v b-molu, op. 35) zagotovo s ponosom in navdušenjem zaploskal, 28-letnemu glasbeniku (ki sedaj poučuje na Glasbeni šoli Nova Gorica kot zunanji sodelavec) izbral kakšno izvirno novo ime, ki bi Skrtu morebiti celo omogočilo bolj prijazno (in radodarno) odpiranje vrat koncertnih dvoran po Sloveniji in tujini. Pisani mladostni glasbeni druščini (ki je večinoma svoje glasbene talente bogatila tudi z rednim delom na gimnaziji Nova Gorica) sta se pridružila baritonist Robert Vrčon (ki je do leta 1981 živel v Novi Gorici, danes pa je avtor številnih znanstvenih strokovnih in poljudnih člankov o slovenski ljudski vokalni glasbi) in organistka Renata Bauer, docentka na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Profesorju Bergantu se bodo na Gimnaziji Nova Gorica poklonili tudi v začetku maja, ko pripravljajo delavnice o umetnostni zgodovini in sprejemanju likovne umetnosti. 3. junija pa se bodo velikega virtuoza na orglah in izjemnega pedagoga spomnili tudi v Gallusovi dvorani v Cankarjevem domu v Ljubljani - na koncertu bodo zaigrali nekdanji najboljši in sedanji študenti orgel na Akademiji za glasbo. Tatjana Gregorič 1 0 Sreda, 22. aprila 2009 TRST APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu doberdob - Občinski svet odobril varianto regulacijskega načrta Opravljen prvi korak za širitev kamnoloma Varianta predvideva tudizazidljivost nekaterih območij in določitev nove lokacije za anteni mobilne telefonije Doberdobska občina je dala zeleno luč za širitev kamnoloma pri Devetakih. Občinski svet je namreč v ponedeljek z glasovi večine odobril varianto št. 8 občinskega regulacijskega načrta, ki ob širitvi kamnoloma vsebuje tudi določitev nove lokacije za postavitev anten mobilne telefonije ter priznava zazidljivost številnih območjih v raznih vaseh in zaselkih doberdobske občine. Opozicija se je pri glasovanju vzdržala, proti pa je glasoval le svetnik Igor Juren. Pred začetkom širitve kamnoloma, pri kateri bo morala družba Granulati cal-carei upoštevati dogovore, ki jih je z občinsko upravo sprejela lani, bo morala načrt o širitvi kamnoloma odobriti še dežela Furlanija-Julijska krajina. »Opravili smo šele prvi korak. Na potezi je dežela, od katere bomo zahtevali, da opravi celo vrsto po zakonu predvidenih kontrol, vezanih na vpliv širitve kamnoloma na zdravje ljudi in na naravno okolje. Načrt, ki bo podjetje moralo izdelati v sodelovanju z našo občino, mora izključevati možnost negativnih učinkov na prebivalce, okolje in zasebno lastnino,« je podčrtal doberdobski župan Paolo Vizintin. Varianta hkrati določa novo lokacijo za postavitev anten mobilne telefonije, ki sta trenutno v ulici Redipuglia in v neposredni bližini nogometnega igrišča v Doberdobu. »Kljub temu, da je družba Wind pridobila za namestitev teh dveh anten vse potrebne avtorizacije, se je naša uprava odločila, da bo skušala operaterja spodbuditi, naj napravi premakne izven vasi. Pomembno se nam je zdelo odstraniti predvsem anteno, ki deluje pri nogometnem igrišču; na tem območju je namreč vsak dan veliko otrok,« je Vizintin. Občina in družba sta se pred nekaj meseci sporazumeli in odločili, da bosta obstoječi anteni odstranjeni, namesto njiju pa bo zgrajena ena sama nova antena, ki jo bodo namestili izven naselja, in sicer v bližini pokopališča v ulici Osimo. V prostorskem načrtu so v ponedeljek priznali tudi zazidljivost številnih območij, za katero so občani že zdavnaj vložili prošnjo. »V varianti smo preprečili, da bi lahko prišlo do gradbenih špekulacij in divjih gradenj. Industrijski obrati niso predvideni, prepovedane pa so tudi gradnje, ki ne upoštevajo kraške specifike in tradicije,« je povedal Vizintin in dodal: »Varianta jamči, da se ohrani kulturni in zgo- lorenzetti Zaključili preiskavo o umoru Poleti ali najkasneje oktobra se bo začel proces proti osumljencem za umor Eriberta Lorenzettija, direktorja goriškega zavoda INPDAP, ki so ga 15. oktobra lani umorili na njegovem domu v Turjaku. Namestnik javnega tožilca Fabrizio Suriano je v prejšnjih dneh naslovil obvestila o zaključku preiskave, odvetniki pa bodo imeli dvajset dni časa, da vložijo zahteve po dodatni dokumentaciji. Javno tožilstvo sumi, da je bila pobudnik umora Giu-liana De Nigris, ki je bila sprva v priporu, nato pa so jo izpustili na prostost. Z nožem naj bi Lorenzettija zabodel 22-letni albanski državljan Fation Rex-hepi, ki je še vedno v goriški kaznilnici. V preiskavo je bila vpletena njegova 20-letna partnerka Rosa Rambetti, ki je decembra rodila sinčka in je zato v domačem priporu. O načrtu zoper 63-letnega Lorenzettija je bila obveščena tudi mati Rose Rambetti, Michela Mele. Maja bo določen datum preliminarnega zaslišanja. Kamnolom pri Devetakih dovinski značaj našega teritorija. Urbanistična ureditev vaških jeder se ne bo bistveno spremenila, sličen današnjemu pa bo ostal tudi videz zaselkov.« Dalje je občinski svet odobril dokument o pobratenju z madžarskim mestom Ujfeherto, ki leži v deželi Szabolcs Szatmar Bereg na meji z Ukrajino, in preliminarni altran načrt za ureditev odseka pokrajinske ceste št. 9 pri Devetakih. Upravitelji so se ne nazadnje spomnili žrtev potresa v Abrucih. »Njihovim družinam bomo namenili ponedeljkovo sejnino,« je podčrtal Vizintin. Pohvalil je tudi doberdobsko sekcijo civilne zaščite, ki je prejšnji teden dala svoj doprinos v prizadetih krajih. (Ale) podgora V športni palači tudi koncerti Goriška občinska uprava namerava poživiti dogajanje v športni palači Bigot v Podgori. Le-ta je namreč v mnogih obdobjih povsem neizkoriščena, zato je občina odločila, da bo preverila možnosti za alternativno uporabo dvorane. Tehniki občinskih uradov so ugotovili, da bi bil predlog prirejanja prireditev, kot so koncerti, povsem izvedljiv, pred tem pa je potrebno zvočno izolirati športno dvorano. Preliminarni načrt za akustično prilagoditev poslopja in njegovo prilagoditev varnostnim normam, ki so ga zaupali navezi arhitektov Paola Ursiga, Federica Fabbra, Roberta Franca in Gabrieleja Piga, je občinski odbor sprejel na včerajšnjem zasedanju, dela pa naj bi se začela novembra ali decembra. Občina Gorica bo del sredstev za poseg, ki skupno znaša 640.000 evrov, črpala iz sklada medobčinske zveze ASTER, v katero se je povezala z občino Sovodnje. Iz sklada za medobčinske zveze bo prejela 200.000 evrov, 400.000 evrov pa je posegu namenila dežela Furlanija-Julijska krajina. Iz občinske blagajne bo uprava črpala 40.000 evrov. Dela za prilagoditev športne palače se bodo začela po zaključku obnove telovadnice zveze Coni, ki jo bodo lahko uporabljale košarkarske ekipe, ki trenutno trenirajo in igrajo v palači Bigot. sovodnje - Občina Ustanovili komisijo za okoljska dovoljenja Okoljskih dovoljenj in lokacijskih informacij po novem ne bo več izdajala dežela Furlanija-Julijska krajina. Za odločanje o območjih, ki so podvrženi oko-ljevarstvenim omejitvam, bodo pristojne krajevne medobčinske komisije, ki jih bodo občine ustanavljale s konvencijami. Takšen sporazum je med ponedeljkovo sejo sprejel občinski svet iz Sovodenj, ki ustanavlja komisijo z občinami Doberdob, Zagraj in Foljan-Redipulja. Sovo-denjska občina, ki je bila pobudnik konvencije, bo tudi prispevala vodilnega funkcionarja. V štirih omenjenih občinah bo namreč za postopke za izdajanje okoljskih dovoljenj odgovoren vodja so-vodenjskega urada za urbanizem Paolo Nonino. Na dnevnem redu sovodenjskega občinskega sveta sta bila tudi glasovanje o varianti št. 2 k občinskemu proračunu 2009, triletnemu proračunu 2009-2011 in triletnemu načrtu javnih del, ter ratifikacija sklepa občinskega odbora, ki je predvideval varianto št. 1 letošnjega občinskega proračuna, triletnega proračuna in programskega načrta 2009-2011. »Med glavnimi vsebinami variante je postavka, ki ponovno vnaša v proračun preko 900.000 evrov, ki bodo omogočili nadaljevanje zamrznjenega postopka za razvoj sovodenjske obrtne cone,« je povedal župan Igor Petejan in nadaljeval. »Trgovinska zbornica nam je denar že nakazala. Del sredstev pa smo morali vrniti, saj se dela zaradi neskladja z regulacijskim načrtom niso mogla začeti pravočasno. Pri zbornici so nam zagotovili, da nam bodo po sprejetji variante vrnili prispevek,« je pojasnil sovodenjski župan. Občinski svet je obravnaval še okrepitev napeljave za zemeljski plin na progi Vileš-Gorica, ki jo bo izvedla družba Snam Rete Gas. Plinovod teče tudi po predelu sovodenjske občine, zato je občinski svet moral glasovati o ustanovitvi služnosti. (Ale) kalvarija - Občina se je zavzela za ureditev turističnih točk Ovrednotili kraj spomina S pomočjo rajonov, organizacij in prostovoljcev očistili peš poti ter območje treh križev in obeliska - Postavili štirijezične table in natisnili reklamne letake Goriška občinska uprava se je zavzela za ovrednotenje poti prve svetovne vojne na Kalvariji. Z deželnimi prispevki in z dragocenim sodelovanjem rajonskih svetov za Podgoro in Ločnik, združenj Isonzo, La Primula, CAI, alpincev in Seppenhofer ter civilne zaščite in gozdne straže so v prejšnjih mesecih iz- vedli serijo posegov, s katerimi so uredili več spomenikov, razglednih točk in stez, ki peljejo na grič, ki je bil med prvo svetovno vojno prizorišče srditih bojev in topniškega obstreljevanja. »Ovrednotenje Kalvarije je cilj, ki spada v širši projekt turistične promocije naših krajev. Prizadevamo si, da bi le- Spomenik treh križev na Kalvariji (levo) in Devetag pred informativno tablo v Ločniku (desno) bumbaca ta 2018 Gorica bila ena izmed najpomembnejših italijanskih in mednarodnih središč praznovanj stoletnice zaključka prve svetovne vojne,« je povedal občinski odbornik Antonio Devetag, ki se je včeraj v spremstvu župana Ettoreja Ro-molija, predstavnikov rajonskih svetov za Podgoro in Ločnik Walterja Bandlja, Ca-terine Ambrosi in Giorgia Stabona, številnih funkcionarjev ter predstavnikov organizacij povzpel na Kalvarijo in si ogledal opravljeno delo. Z denarjem -okrog 120.000 evrov -, ki ga je dežela FJK dodelila občini Gorica v več tranšah že v času župana Brancatija, je sedanja uprava na začetku pešpoti v Grojni in v Loč-niku postavila tri štirijezične table z ma- pami, informacijami in življenjepisi Lui-gija Cadorne, Armanda Diaza in Scipia Slataperja. Septembra lani so prostovoljci očistili odpadke in rastlinje na cesti, ki pelje na Kalvarijo, uredili pa so tudi ploščad pri obelisku spomina. V prejšnjih tednih so rastlinja očistili tudi stezo, ki povezuje obelisk in spomenik s tremi križi. Tudi na tem območju, ki velja za edinstveno razgledno točko, so izvedli »lepotni poseg«. »Ob stezi, s katero so leta 1962 povezali obelisk in tri križe, so posadili 54 cipres,« je dodal podgorski rajonski svetnik Remigio Blasig. Devetag je tudi napovedal, da namerava uprava v bodoče osvetliti spomenik s tremi križi in očistiti obelisk. (Ale) / GORIŠKI PROSTOR Torek, 21. aprila 2009 15 gradišče - Sinoči svečana predaja obnovljenega občinskega teatra Gledališču so vrnili blišč, vrnili mu bodo še prestiž Ceremonija ob udeležbi predstavnikov oblasti in gostov - Alleviju čast prvega nastopa Tudi blišč sinočnje gala ceremonije ob odprtju obnovljenega občinskega gledališča je pokazal, da se je za Gradišče zgodilo nekaj prelomnega, kar bo vplivalo na kulturno rast kraja ob Soči, ki ima slabih sedem tisoč prebivalcev, a razpolaga sedaj s teatrom s skoraj štiristo sedeži. V dvorani z dvojnim balkonom in ži-vordečimi sedeži so se zbrali predstavniki oblasti, povabljenih gostov pa je bilo toliko, da je bilo mest za krajane le še za vzorec. Nič zato, krajanom so vrata gledališča odprli v nedeljo, sinoči pa so uprizorili njegovo uradno in svečano predajo. Poleg domačih upraviteljev so se na odru zvrstili najbolj vidni gostje. Gostitelj je seveda bil župan Gradišča Franco Tommasini, ki je zabil obredni prvi Levo: občinstvo na otvoritveni slovesnosti; desno: župan Franco Tommasini pribiva obredni prvi žebelj v odrske deske bumbaca žebelj v odrske deske, deželo sta zastopala predsednik vlade FJK Renzo Tondo in kulturni odbornik Roberto Molinaro, v imenu goriške pokrajine je pred občinstvo stopila podpredsednica uprave Roberta Demartin, protagonista nadaljnjega dogajanja pa sta bila igralka Vanessa Gravina, ki so ji dodelili čast simbolnega reza traku kar na gledališkem odru, in Walter Mramor, ki bo z združenjem a.ArtistiAssociati vodil umetniško sezono. Sprehodila sta se skozi zgodovino teatra, ki je med najstarejšimi tovrstnimi strukturami v deželi. Stavbo so zgradili med letoma 1660 in 1670, v času, ko je bilo Gradišče prestolnica kneževine in grofije Gra-diščanske ter so usodo tukajšnjih krajev kovali tudi štajerski knezi Eggenberg. Gleda- vrh-štmaver - Jurjevanje Goriški skavti okrepili svoje vrste Obljubilo petnajst volčičev in volkuljic ter deset izvidnikov in vodnic Muhasto vreme, ki je sicer preizkusilo organizacijske sposobnosti voditeljev, ni moglo skaliti razigranosti goriških skavtov, ki so v nedeljo slavili svoj vsakoletni praznik, jurjevanje. Tokrat so sprejeli v svoje vrste petnajst volčičev in volkuljic ter deset izvidnikov in vodnic, ki so izpite za vstop v organizacijo opravili v dneh pred jurjevanjem. Vesela druščina se je zjutraj zbrala na Vrhu Sv. Mihaela, kjer so se otroci, mladi in starši razposajeno sprostili ob skavtskih igrah. Nato so se zaradi -z Vrha v Štmaver zaradi grozečih oblakov in mrzlega vetra preselili v prostore krajevnega društva v Štmavru, kjer so novinci med mašo, ki jo je daroval Marijan Markežič, slovesno izrekli obljubo. Župnik jih je z besedami ustanovitelja Baden Powella srčno nagovoril, naj pustijo za sabo boljši svet od tega, ki so ga prejeli; za to pa se je treba potruditi, je povedal. Načelnica Slavica Radinia je poudarila, da obljubiti zvestobo organizaciji pomeni odločiti se za dobro, sprejeti skavtske vrednote za svoje in po njih živeti. Vsi prisotni - zbralo se je kar nekaj staršev in tudi starejših skavtov - so bili povabljeni na skavtsko kosilo, nato pa na krajši »taborni ogenj« v stavbi bivše štmavrske šole z zabavo ob zvokih kitar, pesmih in skečih. lišče je dočakalo razcvet v 18. in 19. stoletju, ko je na odru med drugimi blestela Eleonora Duse. Pripoved Mramorja in Vanes-se Gravina je zvenela poetično, kar je občinstvo nagradilo s toplim ploskanjem. Ko je bilo nagovorov konec, je na oder stopil pianistični virtuoz in skladatelj Giovanni Allevi, ki so mu poverili krstni na- stop v obnovljenem gledališču. S spremstvom orkestra I Virtuosi Italiani je predstavil polurni program z lastnimi skladbami iz plošče Evolution, ki ga je v decembru zaigral v rimskem senatu, sinoči v Gradišču pa premierno na ozemlju dežele FJK. To le še potrjuje, da je bil včeraj za obso-ško mestece pomemben dan. nova gorica Stečaj Mipa, na preži tudi kriminalisti S stečajnim upraviteljem Mipa Miroslavom Benedejčičem so se včeraj, za strogo zaprtimi vrati, srečali člani bivše uprave, pravzaprav Marko in Vojteh Volk, ki naj bi končno predala še manjkajočo dokumentacijo, predvsem tisto povezano z nepremičninami in hipotekami. 250 zaposlenim v Mi-pu v soboto poteče delovno razmerje, potem se bodo znašli na zavodu za zaposlovanje. Prav s predstavniki slednjega se bodo delavci in stečajni upravitelj sestali jutri. Zavod je za veliko število takrat že brezposelnih Mipovcev pripravil poseben časovni razpored za obravnavo na uradih za delo. Mnogim bodo skušali čim prej najti novo delovno mesto ali jih prekvalificirati. Še nekaj 100 zaposlenim iz Mipa Maloprodaje, ki je v stečaj šlo kasneje, se bodo posvetili, ko bodo tudi ti prejeli delavske knjižice. Benedejčič naj bi sicer včeraj nekaterim iz matične družbe ponudil pogodbo za potrebe izpeljave stečajnega postopka. Družba Mip se bo kot kaže v naslednjih dneh soočala z novimi obiski, tokrat novogoriških kriminalistov. Ti bodo po besedah vodje sektorja kriminalistične policije Milo-vana Ipavca v akcijo stopili takoj, ko bodo v zadevi, ki jo sicer imajo pod budnim očesom, vidni in ugotovljeni prvi znaki gospodarskega kriminala. (tb) Hit, prispelo 19 prijav Na javni razpis za predsednika uprave novogoriške družbe Hit se je prijavilo devetnajst kandidatov. »Veliko zanimanje je tudi mene presenetilo,« pravi predsednik nadzornega sveta Marko Jaklič. Prispele prijave bodo nadzorniki odprli danes, jih pregledali in se nato odločili, katere izmed kandidatov bodo povabili na individualne pogovore. O imenih v javnosti ne bodo govorili niti po seji nadzornikov, vse te dni že poudarja prvi mož nadzornikov. (tb) gorica - Prava poslastica za raziskovalce preteklosti Po mestu drdral tramvaj Veliko gradiva je tokrat prvič objavljenega - Poziv k ovrednotenju preživele tramvajske remize Liubina Debeni Saronito (zgoraj) in tramvaj ob Trgovskem domu pred prvo svetovno vojno (desno) vip, bumbaca Le redki Goričani se še spominjajo, da je pred mnogimi desetletji tudi po goriških ulicah drdral tramvaj. Za mesta tako značilno prevozno sredstvo je Gorica spoznala na začetku prejšnjega stoletja, ukinili pa so ga že sredi tridesetih let. Zelo podrobno in lepo zasnovano knjigo o goriškem tramvaju so predvčerajšnjim predstavili v prostorih Fundacije Goriške hranilnice v Gosposki ulici, ki so po obnovi postali zelo ugledno mesto za razstave in druge kulturne prireditve. Fundacija je tudi pokrovitelj pri izdajanju knjig, zlasti takih, ki govorijo o zgodovini Gorice. Med te spada tudi knjiga z naslovom »La storica rimessa del tram di Gorizia« (Zgodovinska remiza goriškega tramvaja). Naslov knjige lahko mnoge zavede, saj daje misliti, da je namenjena izključno garaži tramvajev in kasneje avtobusov, ki se še danes nahaja na koncu korza Italia, sto metrov pred južno železniško postajo. Dober del knjige sicer res obravnava veliko goriško remizo, celotna prva polovica pa opisuje dogodke, ki so botrovali načrtovanju in izgradnji tramvaj- skih prog, njihovega pomena za mesto, na koncu pa nerazumljivi ukinitvi. Prvi tramvaj je skozi mesto odropotal še v času av-stroogrske oblasti leta 1909, zadnji pa pod fašistično Italijo leta 1935. Knjiga je zelo bogata s fotografskim materialom, z načrti prog in z izvlečki člankov iz tedanjih časopisov. Avtorici knjige sta Liubina Debeni Saronito in Maddale-na Malni Pascoletti, ki sta pred nabito polno dvorano podrobno predstavili raziskovalno delo in nastajanje publikacije. Veliko gradiva še ni bilo objavljenega, tako da je tudi s tega vidika knjiga prava poslastica za ljudi, ki jih zanima krajevna zgodovina. Uvodni pozdrav sta prenesla Mario Chinese, podpredsednik združenja Italia Nostra, ki je izdalo knjigo, in predstavnik Fundacije Goriške hranilnice Angelo Palumbo, ki je financirala tisk publikacije. Vsi štirje so v svojih nagovorih pozvali mestne oblasti, naj ne dopustijo, da bi zgodovinska tramvajska remiza propadla, kajti velik pokriti prostor bi lahko služil nastanku marsikatere turistično-razstavne dejavnosti. (vip) 1 6 Sreda, 22. aprila 2009 GORIŠKI PROSTOR / nova gorica - Pogovori med mestno občino in goriško pokrajino Snujejo čezmejno promocijo prostovoljskega dela mladih Krajevne uprave ob meji podpisale dogovor o tesnejšem sodelovanju na področju sociale gorica - V petek Minister in študentska mobilnost V Gorico prihaja minister za Slovence v zamejstvu in po svetu, Boštjan Žekš. Univerzi iz Vidma in Nove Gorice ter Emuni (evro-sredozemska univerza s sedežem v Portorožu) prirejajo evropski dan na temo mobilnosti študentov kot dodana vrednost medkulturnega povezovanja v EU s poudarkom na Italiji in Sloveniji. Potekal bo v petek, 24. aprila, od 9. ure dalje v Križni ulici v Gorici, v prostorih novogo-riške fakultete za znanosti o okolju; za udeležbo je potrebna prijava. Glavna tema posvetovanja, ki bo potekalo v angleškem jeziku, bo mobilnost študentov v okviru programov Evropske komisije, Erasmus in Jean Monnet, ter doprinos le-teh k medkulturnemu dialogu. Pozdravni nagovor bo imel minister Žekš. Drevi redni občni zbor planinskega društva Člani Slovenskega planinskega društva v Gorici, ki je bilo ustanovljeno leta 1911 in vnovič obnovljeno leta 1945 in od tedaj neprekinjeno deluje, se bodo drevi ob 20.30 zbrali na rednem občnem zboru v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici. Upravni odbor bo predstavil poročila o dejavnosti v lanskem letu, finančno poročilo ter program za tekoče leto. Na skupščini bodo člane seznanili z ugodnostmi in možnostmi zavarovanja po formalnem sprejemu društva v PZS. Skupščina bo imela tudi slavnostni trenutek; zaslužnim članom bodo namreč izročili posebna pisna priznanja za zvestobo društvu, trem članom pa priznanje za opravljeno slovensko planinsko pot. »Nič o mladih brez mladih« je geslo letošnjega mednarodnega dneva mladih prostovoljcev, ki ga Slovenska filantropija, Združenje za promocijo prostovoljstva letos že desetič zapored obeležuje s Festivalom mladih prostovoljcev. Pozornost festivala je usmerjena na moč posameznika pri blaženju posledic gospodarske krize. Ob tej priložnosti so oblikovali tudi nov slogan: »Recikliraj se - Obnovi najboljše v sebi.« S festivalom povezani dogodek je včeraj potekal v Novi Gorici, ob robu katerega so se predstavniki no-vogoriške mestne občine in goriške pokrajine menili, da bi pobuda postala prihodnje leto čezmejna. »Z letošnjim festivalom želimo poudariti moč posameznika, saj verjamemo, da je pot iz nastale situacije odvisna od vsakega med nami. Potrebno se je aktivirati in pro-stovoljstvo je najboljši način za to,« pravijo organizatorji. Praznovanje je hkrati namenjeno promociji prostovoljskega dela mladih, osveščanju javnosti o programih in aktivnostih, ki jih mladi prostovoljsko izvajajo, njihovih dosežkih, motivaciji in povabilu mladim, da se jim pridružijo. Dogodkom, ki v 24 slovenskih krajih potekajo v tem tednu, so se včeraj s Festivalom prostovoljstva mladih pridružili tudi v novogoriškem Mladinskem centru, ki je predstavitev prostovoljnih nevladnih organizacij pripravil v središču mesta, tudi letos v sodelovanju s Centrom za socialno delo Nova Gorica. Na stojnicah so svoje programe in projekte, svoje aktivnosti, dosežke in izdelke predstavile številne organizacije, s slovenske strani Varstveno delovni center Nova Gorica, Šent, Ozara, Društvo slepih in slabovidnih, Mladinski center, Rdeči križ, Center za socialno delo, osnovna šola Milojke Štrukelj, vrtec Nova Gorica in Rod Soških mejakov, taborniki katerega so poskrbeli za peko palačinke; festivala sta se udeležila tudi Valdorfska šola iz Zagraja in združenje Utopia z italijanske strani meje. »Število vseh mladih prostovoljcev na Goriškem, ki so v letošnjem letu vključeni v t.i. Projekt prostovoljnega socialnega dela, bo znano konec maja, ko jim bomo v zahvalo za prostovoljno pomoč pripravili posebno slovesnost, lahko pa povem, da bo številka vsaj tolikšna kot lani, če ne celo večja, ko smo na Goriškem imeli okoli 150 mladih pro- Novogoriški festival stovoljcev,« pravi Gabrijela Prinčič iz novo-goriškega Centra za socialno delo, ki projekt vodi že sedemnajst let. Novo Gorico je ob tej priložnosti včeraj obiskala tudi odbornica za socialne zadeve pri goriški pokrajini Licia Morsolin, ki sta jo sprejela novogoriška podžupana Darinka Kozinc in Vojko Fon. Govorili so o možnosti širjenja festivala, tako vsebinsko kot organizacijsko, da bi ta v prihodnjem letu postal čez-mejen. Predlog, da bi Gorica na svojem sej- foto t.b. mišču enkrat letno gostila vse organizacije širše okolice, ki se ukvarjajo s prostovoljstvom, je bil lepo sprejet, sicer pa je tovrstno sodelovanje plod pred dvema letoma podpisanega sporazuma o sodelovanju med goriško pokrajino in občinami Gorica, Nova Gorica in Šempeter-Vrtojba, ki predvideva tudi tesnejše sodelovanje na področju sociale. Na goriškem sejmišču je goriška pokrajina podoben festival organizirala že lani, letos pa bo ta v Gradišču sredi septembra. (tb) Shod Občinske enotnosti Člani in somišljeniki sovodenjske Občinske enotnosti se bodo zbrali nocoj ob 20.30 na sedežu društva Vipava na Peči. Bliža se namreč rok za predstavitev liste in volilnega programa, zato bo danes priložnost za odobritev programskih smernic in potrditev kandidatov, ki se bodo 6. in 7. junija ob županskem kandidatu Alenki Florenin potegovali za sedež v občinskem svetu. Na dnevnem redu bo tudi volilna kampanja in določitev datumov za srečanja z občani. »Zaradi pomembnosti dnevnega reda so vabljeni vsi, ki bi radi prispevali svoj delež h kvalitetni in uspešni izmenjavi mnenj,« so organizatorji zapisali v vabilo. O fojbah in revizionizmu Modra's galerija kulturnega društva Jezero iz Doberdoba in krajevna sekcija VZPI-ANPI prirejata drevi ob 20.30 predstavitev knjige »Foibe - revisionismo di Stato e amnesia della repubblica«, ki je izšla v zbirki Resistenza storica pri založbi KappaVu. Gre za zbirko dokumentov s posveta, ki je potekal lani v kraju Se-sto San Giovanni pri Milanu. Na njem so obravnavali tudi italijanski kolonializem v Afriki, sporne biografije preživelih v foj-bah in fašistično okupacijo Jugoslavije. Prisotna bosta zgodovinar Sandi Volk in raziskovalka Alessandra Kersevan. Vozil v nasprotno smer Goriška prometna policija je v soboto prijavila sodnim oblastem 62-letnega slovenskega državljana, ki je po hitri cesti Vi-leš-Gorica vozil v nasprotni smeri. Av-tomobilistu je prometna policija opravila alkotest, ki je pokazal 3,24 gramov alkohola v litru izdihanega zraku. Voznika so prijavili, avtomobil pa so mu zaplenili. »25. april ni za vse praznik« »Preko 650 Goričanov je po 25. aprilu plačalo z deportacijo svojo ljubezen do Gorice in Italije. To je pomen, ki ga ta dan ima za naše mesto. Do osvoboditve je namreč tu prišlo šele po 40 dneh terorja.« O tem je prepričan Rodolfo Ziberna, predsednik goriških sekcij zveze Lega na-zionale in združenja ANVGD. Predstavnik ezulskih organizacij je poudaril, da spoštuje vse, ki vidijo v 25. aprilu praznik osvoboditve, vendar upošteva tudi tiste, ki jih ta dan spominja na »komunistično okupacijo.« »Spoštujemo občutljivost vseh, ki so bili žrtve režimov. Omeniti gre judovsko skupnost, pa tudi Slovence. Le-ti so bili namreč na tem območju žrtev nasilnih poskusov raznarodovanja.« doberdob - Jelinčič na srečanju v Modra's galeriji V* • I I «v v • • naravi in ljudeh išče izzive za spoznavanje samega sebe doberdob - O knjigi na Gradini Besede o vitovski podkrepili s pokušnjo Cosma o izvoru imena in značilnostih vina, ki ga pridelajo na Krasu Ob mednarodnem dnevu knjige so v Modra's galeriji, na sedežu kulturnega društva Jezero v Doberdobu, posvetili sobotni večer potovanjem in pisateljevanju. V goste so povabili tržaškega pisatelja in gornika Duška Jelinčiča. O Jelinčičevih potovanjih, visokogorskih vzponih in knjigah, ki so nastale iz teh izkušenj, je uvodoma spregovorila Luisa Gergolet, ki je tudi podrobno orisala lik priznanega avtorja. O njem je dejala, da je svoboden popotnik in človek, ki išče v naravi in ljudeh nove izzive za spoznavanje samega sebe. Za gorskega pisatelja je Duško Jelinčič z Luiso Gergolet na sedežu doberdobskega društva bumbaca potovanje ter fizični in psihološki napor ob vzpenjanju na najvišje vrhe na svetu tudi priložnost za snovanje novih knjig. Številni prisotni so si na sedežu Jezera do poznih ur ogledovali diapozitive z Jelinčičevega potovanja po Južni Ameriki izpred 25 let in iz odprave Karakorum 2003, ko je osvojil vrh osemtisočaka Gašerbrum 2; odprava je navdihnila njegovo knjigo Kam gre veter, ko ne piha. Ob tej priložnosti so pri društvu pripravili tudi razstavo fotografij mlade goriške umetnice Erike Buzin, na katerih so posnete azijske ženske od otroštva do starosti. VOLITVE V SOVODNJAH Devetak in Gabrovec predvsem o Malnišču Walter Devetak, županski kandidat v sovodenjski občini, se je sestal z deželnim svetnikom stranke Slovenske skupnosti Igorjem Gabrovcem. Srečanje je potekalo ob sobotni predaji novega sedeža civilne zaščite na Vrhu. Ob navzočnosti pokrajinskega tajnika SSk Julijana Čavdka in koordinatorja občanske liste Skupaj za Sovodnje Vlada Klemšeta se je De-vetak najprej predstavil, nato pa je Gabrovca seznanil z nekaterimi perečimi problemi, ki tarejo Sovodnje in za katere bi bilo potrebno čim prej najti rešitev. V prvi vrsti ga je opozoril na odlagališče na Malnišču. »Sovo-denjska občina sama ne more biti kos posegu, saj ne razpolaga s potrebnim denarjem. Zaradi zavlačevanja pri odpravi odlagališča pa so občani zaskrbljeni za zdravje ter za onesnaževanje zemljišč in bližnje Vipave. Ravno ob zadnjih poplavah je reka nevarno narasla in se približala gmoti odpadkov,« je dejal Devetak. Ga-brovec je obljubil pomoč in dodal, da je potrebna vztrajnost, kajti podobnih primerov je v deželi veliko. Stefano Cosma na Gradini, ob njem Ana Černic, ki je uvedla v knjižno predstavitev fotorogos V sprejemnem centru Gradina v Doberdobu je prejšnji teden potekala predstavitev knjige o vitovski in vinogradih od morja do Krasa, ki jo je uredil goriški izvedenec s področja eno-gastronomije in publicist Stefano Cosma. Izšla je lani pri prestižnem italijanskem založniku in je bogato opremljena s fotografijami. Ob Cosmi, ki je bil gost dobro obiskanega doberdobske-ga večera, so pri knjigi sodelovali še Vesna Guštin, Marino Vocci, Luca Toninato in Luana de Francisco, pojavljajo pa se tudi pričevanja Borisa Pahorja, Alojza Rebule in Veita Heinichena. Cosma je na Gradini navedel značilnosti vitovske in se pomudil pri izvoru imena; za nekatere je le-to povezano z Vitovljami, za druge pa z vitezi, ki so do šestnajstega stoletja branili ozemlje pred zunanjimi vpadi in so v zameno prejemali od plemičev vino. Knjiga starta iz Devina, katerega ime naj bi izhajalo iz besede vino, kajti v srednjem veku je bilo to ozemlje bogato z vinogradi, je pojasnil Cosma in omenil, da že pripravlja podobno monografijo o vinu pro-seccu. Posebej je poudaril značilnosti dobre vitovske in tako uvedel v pokušnjo vin, ki so jih ponudili vinarji z goriškega in Tržaškega Krasa; med njimi izstopa podjetje Grad Rubije, ki na Goriškem edino stekleniči vitovsko. / GORIŠKI PROSTOR Torek, 21. aprila 2009 17 gorica - Jutri svečano odprtje razstave v Kulturnem domu Dugo hkrati v obeh Goricah Izbor del bo istočasno na ogled tudi v novogoriški galeriji Artes - Slikar sodi med protagoniste likovne scene na Goriškem V galeriji Kulturnega doma v Gorici bo jutri ob 18. uri svečano odprtje razstave del slikarja Franca Duga, ki sodi med protagoniste likovne scene na Goriškem. O njem so se že razpisale ugledne revije, posamezni ciklusi pa so bili objavljeni v prestižnih katalogih. Razstava je čezmejno zasnovana, saj bo izbor Dugovih del istočasno na ogled tudi v galeriji Artes v Novi Gorici, v ulici Gradnikovih brigad. Umetnika bo v Gorici predstavil likovni kritik Joško Vetrih. Franco Dugo je rojen leta 1941 v Grgarju, živi in dela pa v Gorici, ki ga je s svojo obmejnostjo v vseh ozirih zaznamovala. Umetnosti se je popolnoma posvetil relativno kasno, saj je v življenju marsikaj doživel, kar je potem prenesel v svoja olja, pastele in grafične liste. Bil je namreč dile-tantski boksar, delavec, politični aktivist, ljubitelj filma, melodrame in jazza, aktiven pri kulturnih združenjih, umetniških ustanovah in muzejih ter pri izrazito socialnih pobudah, pa še igralec in scenograf pri goriškem mestnem gledališču. Njegova prva samostojna razstava v galeriji Il Torchio v Gori- ci sega v leto 1972. Leta 1975 se je udeležil desetega kvadrienala Nova generacija v Rimu. Njegovo slikarstvo se razvija po ciklusih, v katerih umetnik analizira in predela osnovno temo, ki izhaja iz kompleksnosti manjših motivov; nekateri od teh so nato stopili v ospredje kasnejših ciklusov. Dugo, ki veliko razstavlja, rad zahaja tudi v Slovenijo, kjer je že nekajkrat sodeloval na likovnih srečanjih. Njegova ustvarjalnost pravzaprav nima meja, loteva se vsega, od pokrajin do portretov, zanimajo ga skrivnostne silnice, neverjetni pejsaži, morje in nebo v nevihti itd. Čezmejno razstavo prirejajo goriški Kulturni dom, finančna delniška družba KB 1909, ki je omogočila izdajo bogatega kataloga, in galerija Artes iz Nove Gorice pod pokroviteljstvom občine Gorica in goriške pokrajine ter dežele FJK. V Kulturnem domu bodo Dugova dela na ogled do 31. maja (od ponedeljka do petka, 10.00-13.00 in 16.00-18.00 ter ob prireditvah), v galeriji Artes pa do 16. maja (ob delavnikih, 9.00-12.30 in 15.00-19.00). Franco Dugo je rojen v Grgarju, živi in dela pa v Gorici, ki ga je s svojo obmejnostjo zaznamovala CI3 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI MARZINI, korzo Italia 89, tel. 0481531443. DEŽURNA LEKARNA V FARI BACCHETTI, ul. Dante 58, tel. 0481888069. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, ul. F. di Manzano 6, tel. 048160140. DEŽURNA LEKARNA V DOBERDOBU AL LAGO - PRI JEZERU, Rimska ul. 13, tel. 0481-78300. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU ALLA SALUTE, ul. Cosulich 117, tel. 0481-711315. ~M Gledališče OBČINSKO GLEDALIŠČE V GRADIŠČU obvešča, da so za otvoritveni večer, ki bo 28. aprila na razpolago vabila v dvorani Bergamas v Gradišču med 10. in 12. uro. SNG NOVA GORICA obvešča, da so bili zaradi bolezni v ansamblu primora-ni preložiti premiero predstave Čudež v Šarganu Ljubomira Simovica, ki bi morala biti v četrtek, 23. aprila. Zaradi tega je prav tako preložena pred-premiera v sredo, 22. aprila, in ponovitev predstave v petek, 24. aprila. U Kino GORICA KINEMAX Dvorana 1: 17.00 - 18.45 -20.30 - 22.10 »Fast and Furios - Solo parti originali«. Dvorana 2: 17.30 - 19.50 - 22.00 »Che - LArgentino«. Dvorana 3: 18.00 - 20.10 - 22.10 »Gli amici del bar Margherita«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.00 - 18.45 -20.30 - 22.10 »Fast and Furios - Solo parti originali«. Dvorana 2: 17.50 - 20.10 - 22.00 »Io & Marley«. Dvorana 3: 17.40 - 20.00 - 22.10 »Di- sastro a Hollywood«. Dvorana 4: 17.30 - 19.50 - 22.00 »Questione di cuore«. Dvorana 5: 17.45 - 20.00 - 22.10 »Du- plicity«. V DRŽAVNI KNJIŽNICI v ul. Mameli v Gorici je na ogled razstava Antonia Mazzaglie z naslovom »Percorsi Danteschi«; do 2. maja. V GALERIJI ANTICHE MURA v ul. Rosselli 18 v Tržiču bo v petek, 24. aprila, ob 18. uri odprtje razstave ob praznovanju 25. aprila. Na razstavi bodo na ogled slike, ki jih je slikar Val-dino Tomasin ustvaril na skicah v obdobju 1943-1945; do 30. aprila med 10. uro in 12.30 in med 17.30 in 19.30. V GALERIJI HIŠE KULTURE V ŠMART-NEM je na ogled razstava del Gregorja Maverja; do 29. aprila ob četrtkih in petkih med 10. in 15. uro, ob sobotah in nedeljah med 14. in 18. uro. V GALERIJI LA BOTTEGA v ul. Nizza 4 v Gorici je na ogled razstava Renza Codognotta; do 29. aprila od torka do sobote med 10.30 in 12. uro ter med 16.30 in 19. uro, ob nedeljah med 10.30 in 12. uro. V GALERIJI TIR v centru Mostovna v Solkanu bo do 3. maja na ogled razstava akademika in tipografa Lucijana Bratuša in udeležencev delavnice Tipo Brda. V MESTNI GALERIJI NOVA GORICA je na ogled tematska razstava grafik in fotografij z naslovom Eros Kalos - Erotična motivika v grafiki in fotografiji; do 24. aprila. V PAVILJONU POSLOVNEGA CENTRA HIT (Delpinova 7a v Novi Gorici) je na ogled razstava slikarke Patri-zie Devide; do 4. maja. V PILONOVI GALERIJI v Ajdovščini je na ogled razstava Vrata, objekti in slike avtorjev Bogdana Borčica in Metke Kavčič; do 8. maja. V POKRAJINSKIH MUZEJIH v goriškem grajskem naselju je na ogled razstava Tina Piazze; do 31. maja od torka do nedelje med 9. in 19. uro. SL0VENSK0 PLANINSKO DRUŠTVO GORICA sklicuje 61. redni občni zbor DANES - 22. aprila 2009 ob 19.30 v prvem in ob 20.30 ob drugem sklicanju v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici. 0481-882024), Saverij R. (0481390688), Ema B. (0481-21361) in Ana K. (0481-78061). Predujem 20 evrov. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO GORICA obvešča, da napovedani izlet v Škofjo Loko in Volčji potok, napovedan za nedeljo, 26. aprila, odpade. STARŠI IZ DOBERDOBA organizirajo izlet v park Mirabilandia (RA) v torek, 18. junija. Cena znaša 39 evrov in vključuje avtobusni prevoz in vstopnino v park. Otroci, ki ne presegajo 1 m višine in nesamostojni prizadeti plačajo 20 evrov; informacije in vpisovanje (po možnosti do 30. aprila) na tel. 348-4735330 (Lucia Ferfolja). Čestitke V Doberdobu na Gmajni bo danes veselo, PEPETU jih je 70 odcvete-lo. Še mnogo zdravih in srečnih dni mu želijo brat in sestri z družinami. Danes slavi 70. rojstni dan JOŽEF FRANDOLIČ (Miklič). Še na mnoga zdrava in srečna leta mu poje moški pevski zbor Jezero. Ü3 Obvestila ~M Koncerti fï Razstave 6. FOTOGRAFSKA RAZSTAVA VIR-TUALGART v priredbi združenja Graphiti je na ogled v hiši Morassi v goriškem grajskem naselju; do 26. aprila. FOTOKLUB SKUPINA 75 vabi v Galerijo 75 na Bukovju 6 v Števerjanu na ogled fotografske razstave SkupinArt; do 3. maja ob praznikih od 10. ure do 12.30 in med prvomajskimi praznovanji (informacije na spletni strani www.skupina75.it in na naslovu elektronske pošte info@skupina75.it). GLEDALIŠČE VERDI V GORICI: v torek, 12. maja, ob 20.45 koncert skupine Take 6; informacije pri blagajni gledališča v ulici Garibaldi 2/A (tel. 048133090) od ponedeljka do sobote med 9.30 in 12.30 ter med 16. uro in 19.30. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU bo v četrtek, 23. aprila, koncert violinistke Nicole Benedetti ob spremljavi pianista Vladima Gladkova; pred-prodaja pri blagajni občinskega gledališča od torka do sobote med 17. in 19. uro, tel. 0481-790470), v knjigarni Antonini v Gorici in na spletni strani www.greenticket.it. M Izleti DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja v soboto, 9. maja, enodnevni izlet na Vrhniko po poteh Ivana Cankarja (z vodenim ogledom spominske hiše in lahkim pohodom po pisateljevi poti). Po kosilu bo sledil obisk Predjamskega gradu. Obvezne prijave do zasedbe samo enega avtobusa sprejemajo Ivo T. (tel. GORIŠKI MESTNI REDARJI sporočajo ulice, dneve in urnike merjenja hitrosti z radarjem: Svetogorska ulica v sredo, 22. aprila, med 10. in 11. uro. BRDAUT 2009 - krožna orientacijska vožnja z avtomobili po Brdih bo v nedeljo, 3. maja, ob 9 uri. Razpis je objavljen na spletni strani www.brin-celj.net; informacije na tel. 3342294517 (Tamara). DRUŽINSKA HIŠA NA PALKIŠČU je bila v četrtek, 16. aprila, tarča tatinskega pohoda. Neznanci so v notranjost vdrli skozi pritlično okno hiše na Pal-kišču 38, na ovinku ob glavni cesti, predvidoma med 8. in 15. uro, ko gospodarjev ni bilo doma. Ker se je tatvina zgodila pri belem dnevu in ob glavni cesti, domači upajo, da je morda kdo od krajanov ali mimoidočih opazil kaj nenavadnega. Zato pozivajo vse, ki so morda opazili sumljive ljudi ali avtomobile ali kar koli drugega, koristnega za preiskavo, da pokličejo na tel. 338-3176605. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja degusta-cijo olivnega olja in domače kapljice pri Alešu Komjancu na Jazbinah danes, 22. aprila, ob 16. uri. Obvezne prijave sprejemata Ivo T. (tel. 0481882024) in Saverij R. (tel. 0481390688). Lasten prevoz, zbirni kraj bo pri telovadnici v Podgori. KULTURNO DRUŠTVO DANICA prireja 2. rekreacijski dan na Vrhu ob dnevu mladosti v nedeljo, 24. maja, na Vrhu s pričetkom ob 9. uri. Sodelujejo lahko šestčlanske ekipe z najmanj dvema ženskama. Igre in pravilniki bodo na razpolago ekipam isti dan; informacije in vpisovanje do 10. maja pri Dolores (tel. 339-7484533) in Demi-triju (tel. 339-8667252). KMEČKA ZVEZA je na razpolago za pomoč pri izpolnjevanju prijav dohodkov 730 oz. Unico. Urad v Gorici je odprt za stranke ob ponedeljkih, sredah in petkih od 8. do 13. ure (tel. 0481-82570). KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL na Verdijevem korzu v Gorici je odprta od ponedeljka do petka med 9. in 19. uro. OBČINSKA KNJIŽNICA SOVODNJE je odprta ob ponedeljkih in sredah od 10. do 12. ure in od 15. do 18. ure, ob petkih od 10. do 12. ure. OBČNI ZBOR SPDG bo danes, 22. aprila, ob 19.30 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicu v mali dvorani Kulturnega doma v ulici Brass v Gorici. 0 Prireditve OBČINA SOVODNJE prireja ob praznovanju 25. aprila polaganja vencev pri spomenikih padlim: v petek, 24. aprila, ob 19.15 v Gabrjah (zbirališče na trgu Neodvisnosti) in ob 20.30 v Ru-pi, kjer bo slovesnost ob 20-letnici spomenika. V soboto, 25. aprila, ob 10.30 v Sovodnjah, ob 10.50 na Peči in ob 11.15 na Vrhu, kjer bo slovesnost ob 35-letnici spomenika. PROSVETNO DRUŠTVO RUPA-PEČ v sodelovanju z zvezo VZPI-ANPI v Ru-pi bo obeležilo 20-letnico odkritja spomenika padlim za svobodo. Nastopili bodo otroški pevski zbor Rupa-Peč, mešani pevski zbor Rupa-Peč in moški pevski zbor Jezero iz Doberdoba. Spominska slovesnost bo 24. aprila ob 20.30 pred spomenikom, slavnostni govornik bo Aldo Rupel. VZPI-ANPI VRH in KD Danica vabita na proslavo ob 35-letnici odkritja spomenika padlim v NOB na Vrhu v soboto, 25. aprila, ob 11.15. Nastopajo otroški pevski zbor Vrh sv. Mihaela, ženska vokalna skupina Danica in moški pevski zbor Kras iz Opatjega se-la. Slavnostna govornika bosta Ivan Cibic in Stojan Spetič. OBČINA DOBERDOB prireja 25. aprila ob 10. uri mašo za padle NOB v cerkvi v Doberdobu, polaganje vencev na spomenike padlim ob 11.15 v Jamljah, ob 11.30 na Palkišču in ob 11.45 na Poljanah, ob 12. uri osrednjo slovesnost ob spomeniku padlim v Doberdobu; govornik bo podpredsednik Zveze borcev goriškega območja Štefan Ci-goj, sodelovali bodo godba na pihala Kras, ženska vokalna skupina Jezero, kulturno društvo Kremenjak in kulturno društvo Kras Dol-Poljane. V ŠTANDREŽU organizira vaška sekcija VZPI-ANPI prireditev v soboto, 25. aprila, ob 11. uri pri spomeniku. Govornik bo Ivan Bratina, nastopila bo vokalna skupina Sraka. 40. PRAZNIK FRTALJE v Rupi od 16.30 dalje: v soboto, 25. aprila, bodo nastopili OPZ Zgonik, OPZ Rupa-Peč, pobratena zbora F. Bogovič iz Dobo-ve in C. Silič iz Vrtojbe, otroška dramska skupina iz Rupe; sledilo bo tekmovanje v cvrtju frtalje in ples z ansamblom Souvenir. V nedeljo, 26. aprila, bodo nastopi otroških pevskih zborov, tombola in ples z ansamblom Hram. V petek, 1. maja, bosta nastopila MPZ A. Klančič iz Mirna in dramska skupina iz Štandreža, sledil bo ples z ansamblom Happy Day. OBČINSKA KNJIŽNICA V SOVODNJAH vabi vse otroke, ki radi poslušajo pravljice v prostore knjižnice v ponedeljek, 27. aprila, ob 15. uri, kjer bo Tamara pripovedovala zgodbo Mali bober in odmev. PRVOMAJSKO SLAVJE V ŠTEVERJA-NU v priredbi domačega kulturnega društva Briški grič bo letos potekal ob sedežu domačega kulturnega društva na prireditvenem prostoru na Bukovju. V soboto, 2. maja, ob 21. uri bo nastopila balkanska skupina Kočani or-kestar iz Makedonije. Kulturni program bo dopolnilo tradicionalno prvomajsko slavje ter športno-rekreakcij-sko obarvana pobuda Spoznavajmo Brda v nedeljo, 3. maja, in po lanskem uspehu še rally z avtomobili po Brdih. V DVORANI APT na železniški postaji v Gorici organizira APT v sodelovanju z goriško pokrajino in Videmsko univerzo literarna srečanje »Il libro delle 18-03«: v četrtek, 23. aprila, ob 18.03 sta na vrsti Paolo Magris in Marcello Crea s knjigo »Come fosse l'ul-timo, omaggio a Carlo Michelstaed-ter«; v četrtek, 30. aprila, ob 18.03 predstavlja Pino Roveredo svojo zadnjo knjigo »Attenti alle rose«. V KNJIŽNICI PALAČE ALVAREZ v ul Diaz 5 v Gorici bo danes, 22. aprila, ob 16. uri predstavitev knjige Giulia Er-colessija »L'Europa verso il suicidio? Senza Unione federale il destino de-gli europei e segnato«. Ob prisotnosti avtorja bosta knjigo predstavila Claudio Cressati in Ugo Ferruta. V KNJIGARNI ANTONINI v Gorici (korzo Italia 51) bo danes, 22. aprila, ob 17.30, predstavitev knjige o Madžarski z naslovom »L'Ungheria contemporanea - Dalla monarchia dualista ai nostri giorni« avtorjev Gizelle Nemeth Papo in Adriana Papa; ob njuni udeležbi bo govoril docent Videm-ske univerze Filvio Salimbeni. 0 Mali oglasi PET DVOMESEČNIH PSIČKOV išče dobre prijatelje in topel dom; tel. 347-1243400. PRODAM hišo z dvoriščem, vrtom in garažo v Podgori; tel. 320-1817913. Bi Osmice V DOBERDOBU pri Cirili imajo odprto ob petkih, sobotah in nedeljah; tel. 0481-78268. Pogrebi DANES V GORICI: 10.00, Magda Lokar - sestra Jedrt (iz goriške splošne bolnišnice ob 8.20) v kapeli zavoda Sv. Družine in na glavnem pokopališču; 10.00, Sergio Cozzi iz goriške splošne bolnišnice v Trst za upepelitev; 11.30, Concettina Costa por. Ticozzi z glavnega pokopališča v cerkev v Stražicah in na glavno pokopališče. DANES V KRMINU: 11.00, Albino Toros (iz tržiške bolnišnice ob 10.25) v stolnici Sv. Adalberta in v Spineo za upepelitev. DANES V ROMJANU: 13.30, Carlo De-vetta (iz tržiške bolnišnice ob 13.15) v cerkvi Sv. Štefana in v Spineo za upe-pelitev. DANES V TRŽIČU: 11.00, Gemma Ri-na Verardo vd. Montena s pokopališča v cerkev Sv. Jožefa in na glavno pokopališče. DANES V VILEŠU: 14.30, Gina Rosset-to vd. Galiazzo (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. 1 8 Sreda, 22. aprila 2009 SVET / združeni narodi - Predčasno, a s soglasnim sklepom Na konferenci o rasizmu sprejeli sklepno izjavo Konference se ne udeležujejo ZDA, Izrael, Italija in nekatere druge zahodne države ŽENEVA - Države članice ZN, ki sodelujejo na konferenci o rasizmu v Ženevi, so včeraj, drugi dan zasedanja soglasno sprejele sklepno izjavo, v kateri pozivajo k boju proti nestrpnosti in diskriminaciji. Pogajanja o izjavi so trajala več mesecev, sprejeto pa je bilo besedilo, o katerem so se dogovorili minuli konec tedna. Izjava je precej skrčena različica prvotnega besedila, iz katerega so bili umaknjeni najbolj sporni deli in stavki. Besedilo ne omenja Izraela in ne omejuje svobode govora z omejevanjem kritike verstev, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Predsedujoči konferenci, kenijski generalni tožilec Amos Wako, je izjavo označil za "zgodovinski rezultat", ki "kaže, da lahko ostanemo konstruktivno angažirani in dosežemo soglasje", poroča francoska tiskovna agencija AFP. Petdnevno konferenco bojkotirajo ZDA, Izrael, Avstralija in Kanada, ker se bojijo, da jo bodo izkoristili za napade na Izrael, podobno kot prvo konferenco ZN proti rasizmu pred osmimi leti, ki je potekala v južnoafriškem Durbanu. Iz Evropske unije na konferenci ne sodelujejo Nizozemska, Italija, Poljska, Nemčija in Češka. Prvi dan konference je zaznamoval nastop iranskega predsednika Mah-muda Ahmadinedžada, v katerem je napadel Izrael, zaradi česar je večina predstavnikov držav EU zapustila dvorano. Govor je obsodil tudi generalni sekretar ZN Ban Ki Moon. Delegati so povedali, da jih je Ah-madinedžadov govor spodbudil k temu, da čimprej sprejmejo dokument, zato so ga sprejeli že včeraj in ne zadnji dan konference v petek, kot je bilo načrtovano. "Nismo smeli dopustiti, da bi našo odločnost in soglasje uničil osamljeni primeri ali nestrpnost in spodbujanje sovraštva, ki smo mu bili priča včeraj," je za AFP dejal britanski veleposlanik Peter Gooderham. Vodja slovenske delegacije Andrej Logar je pred tem za STA povedal, da so včeraj potekala intenzivna pogajanja med državami članicami EU, islamskimi državami, afriško skupino ter državami Latinske Amerike in Karibov, da bi dosegli soglasje o takojšnjem sprejetju izjave. "Takojšnji sprejem dokumenta bi bistveno razbremenil napetosti in nevarnost, da se še posega v besedilo in se ga spreminja," je poudaril in dodal, da je Slovenija zadovoljna z besedilom. (STA) Prazen sedež predstavnika Italije na ženevski konferenci ansa izrael - Številne reakcije na Ahmadinedžadov nastop v Ženevi Dan spomina na holokavst zaznamovala polemika z Iranom JERUZALEM/OSWIECIM - Izrael je včeraj obeležil dan spomina na holokavst, ki so ga letos v velik meri zasenčile protiizrael-ske izjave iranskega predsednika Mahmuda Ahmadinedžada na konferenci ZN o rasizmu v Ženevi. Po vsej državi so se za dve minuti oglasile sirene, s čimer so se spomnili na šest milijonov v času nacizma umorjenih Judov. Ob 10. uri se je ustavil promet, Izraelci pa so se ustavili in prekinili delo. Osrednja slovesnost je že v ponedeljek zvečer potekala v spominskem obeležju za žrtve holokavsta Jad Vašem, med njo pa je izraelski predsednik Šimon Peres posvaril pred vsakršno obliko zanikanja ali omilitve milijonskega umora Judov. V Izraelu še vedno živi okoli 240.000 preživelih holokavsta. Predsednik izraelskega parlamenta Reuven Rivlin pa je ob včerajšnjem dnevu poslal pismo poslancem po vsem svetu, v katerem je iranskega predsednika primerjal z Adolfom Hitlerjem. Svet je na konferenci ZN o rasizmu doživel vrnitev Hitlerja, le da je tokrat nosil brado in govoril farsi, je zapisal Rivlin in poslance po vsem svetu pozval, naj se učijo iz preteklosti, da se v letu 2009 ne bo ponovila zgodovina iz leta 1939. Tudi namestnik izraelskega premiera Silvan Šalom je Iran primerjal z nacistično Nemčijo. Primerjavo je Šalom podal na kraju, kjer je nekdaj stalo nacistično taborišče smrti Auschwitz-Birkenau, kjer je zatem potekal t. i. pohod živih, s katerim se je več tisoč mladih Izraelcev poklonilo več kot milijonu umrlih Judov v tem taborišču. Na pohodu so sodelovali tudi šolarji in študentje iz Poljske, Premier Netanjahu in predsednik Peres na svečanosti Nemčije in drugih držav. Pohod poteka vsako leto od leta 1988. (STA) v r. V i ' * NL Moskva odpovedala vojaško srečanje Rusije in Nata BRUSELJ - Rusija je včeraj odpovedala za maj predvideno srečanje poveljnikov generalštabov Rusije in zveze Nato. Svojo potezo je obrazložila z besedami, da si bo Moskva za otoplitev odnosov med Rusijo in Natom raje prizadevala na politični kot na vojaški ravni. Ob tem kot razloga ni omenila načrtovanih vojaških vaj Nata v Gruziji. Odločitev so ruski predstavniki sporočili med neuradnim srečanjem vojaških predstavnikov Nata in Rusije v Bruslju, niso pa je navezali na za maj načrtovane vojaške vaje zveze Nato v Gruziji, ki jih je Moskva pred tem označila za provokacijo, je dejala tiskovna predstavnica Nata Carmen Romero. Rusija se bo kljub temu udeležila prvega srečanja Sveta Nato-Rusija po lanski prekinitvi odnosov, ki naj bi potekalo 29. aprila v Bruslju. V Nemčiji bodo izkopali trupla Judov iz grobišča BERLIN - V Nemčiji se bodo danes začela izkopavanja na domnevnem množičnem grobišču, v katerem naj bi bila trupla 753 Judov, ki so jih nacistične sile SS ubile v zadnjih tednih druge svetovne vojne. Množično grobišče v zvezni deželi Brandenburg naj bi bilo največje grobišče zunaj nacističnih koncentracijskih taborišč v Nemčiji. Žrtve, večina naj bi jih bila iz Poljske in Ukrajine, so bili zaporniki v prisilnem delovnem taborišču Lieberose južno od Berlina, ki je bilo podružnica koncentracijskega taborišča Sachsenhausen severno od prestolnice. Sile SS so jih postrelile 2. februarja 1945, ker so bili preveč izčrpani ali bolni, da bi se lahko podali na beg pred bližajočo se sovjetsko armado. Na Sinaju odkrili štiri templje iz časa faraonov KAIRO - Skupina egiptovskih arheologov je med izkopavanji na Si-najskem polotoku na mestu, kjer je bila nekoč utrdba, odkrila štiri templje iz časa faraonov. Največji tempelj, ki so ga odkrili v Kantari, štiri kilometre vzhodno od Sueškega prekopa, meri 70 krat 80 metrov in ima tri metre debele zidove. Sestavljajo ga štiri pravokotne dvorane, v katerih je bilo nekoč 34 stebrov, ki so podpirali strop. Arheologi so v templju poleg reliefov staroegipčanskih bogov odkrili tudi reliefe faraonov Ramzesa II. in Tutmozisa II. Templje so odkrili med izkopavanji na nekdanji vojaški poti, znani kot Ho-rusova pot, ki je povezovala Egipt in Palestino. Horus je po staroegipčan-ski mitologiji bog sonca in neba, ki so ga upodabljali s sokoljo glavo. (STA) bližnji vzhod - Predsednik ZDA Obama pričakuje dejanja dobre volje WASHINGTON - Ameriški predsednik Barack Obama je včeraj izjavil, da v prihodnjih mesecih od vseh strani na Bližnjem vzhodu pričakuje "dejanja dobre volje". Ob tem je izrazil prepričanje, da obeti za mir še vedno obstajajo. Obama je slednje dejal po srečanju z jordanskim kraljem Abdulahom II. v Beli hiši. "Ne želim iti v podrobnosti, kaj naj bi ta dejanja dobre volje bila, a mislim, da strani v regiji kar dobro razumejo, kakšne vmesne korake bi bilo potrebno narediti kot ukrepe za izgradnjo zaupanja," je dejal Obama. Abdulah II. je bil tokrat prvič na obisku v Beli hiši, odkar je predsedniški stolček januarja zasedel Obama. Novi ameriški predsednik je napovedal, da si bo prizadeval za mir na Bližnjem vzhodu, a se je pri tem vprašanju pojavila negotovost. Obama je Izraelu dal vedeti, da je po njegovem mnenju mir mogoče doseči na podlagi že dogovorjenega časovnega načrta in dogovora iz konference v Annapolisu leta 2007, katerih cilj je vzpostavitev dveh držav, izraelske in palestinske, ki bi v miru živela druga ob drugi. A nova desno usmerjena izraelska vlada pod vodstvom premiera Benjamina Netanjahuja očitno ne želi nadaljevati pogajanj v smeri vzpostavitve palestinske države. V Beli hiši za zdaj tudi niso mogli potrditi poročil, da bi lahko Netanjahu že v maju obiskal ZDA in se sestal z Obamo. (STA) koreji - Trajali so 22 minut Prvi pogovori po več kot letu dni SEUL - Delegaciji Severne in Južne Koreje sta se včeraj sestali na prvih pogovorih po več kot letu dni, a se je srečanje brez dogovora končalo po le 22 minutah, so sporočili z južnokorejskega ministrstva za združitev, podrobnosti pogovorov pa niso razkrili. Delegaciji sta se sestali v mestu Kaesong na meji med Severno in Južno Korejo, zaradi "logističnih težav" pa so se pogovori, ki jih je minuli teden predlagala Severna Koreja, začeli z 12-urno zamudo. Šlo je za prvo uradno srečanje med državama, odkar je pred skoraj 14 meseci v Južni Koreji na čelo države stopil konservativni predsednik Lee Myung Bak. Ta za razliko od svojega liberalnega predhodnika, ki se je zavzemal za otoplitev odnosov, zagovarja nepopustljivost do severne sosede. V regiji poleg tega vse bolj naraščajo napetosti zaradi severnokorejske izstrelitve rakete v začetku aprila. Pjongjang trdi, da je z raketo v vesolje poslal satelit, a po mnenju tujine je šlo dejansko za test rakete dolgega dosega. Varnostni svet ZN je izstrelitev obsodil z resolucijo, na kar se je Severna Koreja odzvala z umikom iz pogajanj o jedrski razorožitvi, ameriškim strokovnjakom ter inšpektorjem Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) pa ukazala, naj zapustijo državo. Pjongjang je tudi napovedal, da bo obnovil pridelavo plutonija v obratu v Yongbyonu, ki ga je zaprl v skladu z dogovorom, doseženim na šeststranskih pogajanjih. eu-turčija - Na včerajšnjem srečanju Pozivi k nadaljnjim turškim reformam PRAGA - Češki zunanji minister Karl Schwarzenberg, švedski zunanji minister Carl Bildt in evropski komisar za širitev Olli Rehn so na včerajšnjem srečanju s turškim vodjo diplomacije Ali-jem Babacanom poudarili, da so pristopna pogajanja Turčije z EU na dobri poti. Schwarzenberg je Turčijo kljub temu pozval k nadaljnjim reformam. "Pogovori so pokazali, da se Turčija pomika bliže in bliže EU," je po srečanju v Pragi dejal Schwarzenberg, katerega država trenutno predseduje uniji. Rehn je medtem dejal, da so odnosi med EU in Turčijo "zelo tesni". Kot poroča nemška tiskovna agencija dpa, pa udeleženci srečanja niso predstavili nikakršnega časovnega načrta za turško članstvo. Ankara se z Brusljem o članstvu v uniji pogaja že od oktobra 2005. Od takrat je odprla deset od 35 pogajalskih poglavij, enega od katerih je tudi že zaprla. Babacan je ob tem včeraj opozoril pred tem, da bi se njegovi državi zaprla pot v EU. "Tovrstne raz- prave prinašajo tveganje škodovanja dvostranskih odnosom," je dejal vodja turške diplomacije. Tako imenovano "priviligirano partnerstvo" kot nadomestilo polnemu članstvu Turčije v EU, ki ga omenjata Francija in Nemčija, je Babacan ponovno zavrnil. Namesto tega je izrazil upanje, da bo Turčiji še med češkim predsedovanjem uniji uspelo odpreti nova poglavja. Bild, čigar država bo julija od Češke prevzela predsedovanje EU, je po pisanju češke tiskovne agencije CTK dejal, da je večina držav članic EU naklonjena sprejemu Turčije v unijo. A Schwarzenberg je izpostavil nekatera področja - svoboda veroizpovedi, institucionalne reforme in boj proti korupciji -, v katera mora Turčija vložiti še precej dela. Pozval jo je tudi k nadaljnjim reformam za uskladitev turške zakonodaje z evropsko. Reformni proces v Turčiji potrebuje "nov impulz", je dejal Schwarzenberg, Babacan pa je zatrdil, da v Ankari obstaja volja za reforme. (STA) w Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu / TRST Sreda, 22. aprila 2009 1 1 APrimorski ~ dnevnik nogomet - Na gostovanju B-lige v Vicenzi Triestini se končnica za napredovanje izmika Slaba igra in še slabša forma ne obetata uspešnega konca sezone Vicenza - Triestina 1:0 (1:0) STRELEC: Raimondi v 46. Vicenza (4-3-1-2): Fortin, Raimondi, Zanchi, Volta, Giani, Bottone (5.DP Rigo-ni) Morosini, Botta, Serafini (30. dp Brivio), Bjelanovic (38. dp Margiotta), Sgrigna. TRENER: Gregucci. Triestina (4-4-2): Agazzi 6, Gorgone 5.5, Cottafava 5.5, Minelli 5, Cacciatore 5.5, Antonelli 5.5 (20. dp Ardemagni 5.5), Prin-civalli 5.5 (38. dp Stankovič), Allegretti 4.5, Tabbiani 5 (30. dp Cia 6), Testini 5, Gra-noche 5. TRENER: Maran SODNIK: Stefanini iz Prata 6 OPOMINI: Morosini, Granoche, Bjelanovic, Volta, Fortin; GLEDALCEV 4.000 Triestina je v Vicenzi izobesila belo zastavo. Več kot očitno Maran in njegovi varovanci ne verjamejo več v možnost uvrstitve v končnico za napredovanje. Četrti poraz v šestih tekmah je res preveč za ekipo, ki bi hotela nekaj več od životarjanja v zadnjih šestih krogih. Za včerjanji nastop Tržačani res nimajo izgovorov. Kar smo videli, nikakor ni bila ekipa, ki mora igrati na vse ali nič. Proti skromnemu nasprotniku so odpovedali vsi, trener v prvi vrsti. Vi-cenza namreč ni pokazala ničesar, a proti Triestini je bilo dovolj res malo. Kanček zagrizenosti in obrambne organizacije po doseženem golu. Nič več. Igralci so po tekmi trdili, da so prepričani, da je končnica dosegljiva. Žal tega prepričanja včeraj nismo videli, vsaj na igrišču ne. V tretji gre rado, končno so tekmo 35. kroga med Vicenzo in Triestino le odigrali. V začetni postavi Triestine sta bili dve spremembi v primerjavi s tekmo proti Grossetu. Rullo ni okreval po lažji poškodbi, tako, da je Maran nazaj pomaknil Gorgo-neja, ki je igral kot desni bočni branilec. To je sprostilo mesto v vezni vrsti, kjer je znova od prve minute igral Allegretti. Gra- Kapetan Allegretti je bil na koncu popolnoma brez nocheju je v napadu pomagal Testini, levi pas desne vrste pa je kril Tabbiani. Trener domačih, Gregucci, je zaupal doslej najbolj uspešnima napadalcama Vicenze Bjelano-vicu in Sgrigni. Slednji je lani igral v Trstu, a ga niso uspeli zadržati, saj je bila le polovica izpisnicev v lasti Triestine. Testini je tekmo začel kot pravi napadalec, saj je igral ob Granocheju, ne pa za njim, vendar je že v deveti minuti dokazal, da ni pravi napadalec. Prvo priložnost je že po treh minutah zapravil Serafini s strelom nad prečko z dokaj ugodnega položaja; v resnici so bili napadi Vicenze pravi »one man show«, Sgrigna je podajal, preigraval, streljal. Na srečo so v večini primerov soigralci zapravljali tisto, kar je on ustvarjal. Gorgone ga je poskušal vsaj delno zaustavljati, a naloga je bila sile zahtevna. Maran je tako sre- di pol časa poskušal z inverzijo branilcev: Cacciatoreja je premaknil na desno, Gor-goneja na levo. Tekma je bila na dokaj nizki ravni, ekipi sta skoraj tekmovali na tem, kdo bo pokazal manj. Primanjkovalo je idej na eni in na drugi strani. Prvi polčas se je že iztekal, ko je Raimondi izkoristil napako na »osi« Allegretti-Testini in s kirurško preciznim strelom zatresel mrežo. Drugič zapored je torej Triestina prejela gol v sodnikovem podaljšku prvega polčasa. Obrazi igralcev Triestine med tem, ko so zapuščali igrišče so povedali marsikaj. Drugi polčas se je začel z napako Mi-nellija, ki jo Vicenza ni uspela izkoristiti, igralci Triestine pa so bili brez moči in brez idej. Allegretti je le bleda senca igralca, ki smo ga videli na delu na začetku sezone, tokrat tudi po pasovih sta bila Tabbiani in An- tonelli v podrejenem položaju. Granoche v napadu pa se je zaman trudil, ker uporabnih žog ni bilo od nikoder. Triestina tako v drugi polovici tekme ni ustvarila niti ene nevarne priložnosti, med tem, ko je Vi-cenza zapravila nekaj proti napadov. Svoje je dodal še Maran, ki je mimo gledal dogajanja na igrišču. Top: ni igralca, ki bi zaslužil pohvalo. Flop: trener Maran je tokrat zamudil z menjavami in tudi njegove izbire niso prepričale. Ni sprejemljivo, da prvo menjavo narediš v 65. minuti ter da vztrajaš z Allegrettijem na igrišču, ki je tako utrujen, da sploh ni izvajal prostih strelov in kotov. Iztok Furlanič B-liga IZIDI 36. KROGA Albinoleffe - Cittadella 2:0, Ancona - Bari 0:3 , Brescia - Avellino 3:0, Frosinone - Modena 1:0, Grosseto - Empoli 2:2, Parma - Ascoli 2:0, Pisa - Mantova 1:1, Rimini - Salernitana 2:0, Sassuolo - Piacenza 2:1, Treviso - Livorno 0:4, Vicenza - Triestina 1:0 Bari 36 19 12 5 49:27 69 Parma 36 17 15 4 52:27 66 Livorno 36 13 20 3 55:32 59 Brescia 36 16 10 10 48:35 58 Empoli 36 15 10 11 43:42 55 Sassuolo 36 14 13 9 48:38 55 Albinoleffe 36 14 12 10 42:36 54 Triestina 36 14 10 12 50:41 52 Grosseto 36 14 9 13 55:60 51 Ascoli (-2) 36 14 9 13 33:36 49 Piacenza 36 12 10 14 39:41 46 Vicenza 36 11 13 12 39:32 46 Pisa 36 11 10 15 40:47 43 Mantova 36 10 13 13 34:41 43 Rimini 36 11 10 15 36:47 43 Ancona 36 12 6 18 46:56 42 Cittadella 36 9 15 12 36:37 42 Frosinone 36 10 12 14 41:49 42 Salernitana 36 11 7 18 39:51 40 Modena 36 8 12 16 45:57 36 Avellino (-2) 36 7 14 15 33:52 33 Treviso (-1) 36 6 14 16 33:52 31 PRIHODNJI KROG: sobota , 25. ob 16.00 Treviso - Triestina. rasizem Odgovornost gledalcev in igralcev Skandiranje rasističnih gesel je na nogometnih igriščih, ne le v Italiji, žal dokaj pogost pojav. To, kar je preteklo soboto na olimpijskem stadionu v Turinu med tekmo proti Juventusu doživel Interjev temnopolti igralec Mario Balotelli, sicer italijanski državljan in član državne reprezentance mladih do 21 let, pa je bilo kljub temu še huje. Mladenič namreč ni bil tarča žaljivk peščice idiotov, temveč velikega števila gledalcev iz vseh sektorjev stadiona, drugi gledalci pa so bili tiho. Pokazali niso nobenega znaka nasprotovanja ali obžalovanja. Ker zdajšnji pravilnik določa, da je tekmo mogoče ustaviti le, če se na tribunah pojavijo žaljivi napisi, sodnik tekme ni prekinil, po tekmi pa se nihče v Ju-ventusovem taboru fantu ni opravičil. Nasprotno, nekateri so celo dali razumeti, da je za nedopustno ravnanje gledalcev kriv sam Balotelli, za katerega je znano, da na igrišču ni ravno zgled športnega obnašanja. Dogodekje povzročil veliko slabe krvi med kluboma. Juventus, ki je že bil kaznovan tako, da bo naslednjo tekmo doma igral za zaprtimi vrati, se je Balotelliju nekaj ur po tekmi opravičil, hkrati pa vložil priziv, češ da je ukrep prehud, ker klub zaradi takih dogodkov doslej nikoli ni bil kaznovan. Predsednik UEFA Michel Platini, ki se je včeraj mudil v Rimu, da bi županu Alemannu predfinalom izročil pokal za zmagovalca Lige prvakov, je napovedal, da bo njegova organizacija sprejela sklep, po katerem bodo odslej v takih primerih prekinili tekmo za deset minut ali pa celi dokončno, če rasisti ne bodo umolknili. Vendar se je podpredsednik italijanske nogometne zveze FIGC Albertini upravičeno vprašal: zakaj se igralci v soboto niso ustavili sami? odbojka Blejski Ach državni prvak RADOVOLJICA - S tretjo zaporedno zmago v finalu končnice prve lige so odbojkarji ACH Volleyja že petič zapored in šestič nasploh osvojili naslov najboljšega v državi. Blejci so v Radovljici v zadnji tekmi sklepnega dejanja domačega prvenstva premagali moštvo Salonit Anhovo s 3:0 (25:21, 25:16, 25:18). KONČNICA - Izidi 2. tekme polfi-nala končnice odbojkarske A1-lige: Piacenza - Macerata 3:2 (20:25, 25:22, 20:25, 28:26, 15:11) NOGOMET - Danes ob 20.30 (TV Raiuno) druga polfinalna tekma državnega pokala Juventus - Lazio (izidi prve tekme 1:2). EMERSON - Brazilski veteran Milana je iz družinskih razlogov sporazumno prekinil pogodbo s klubom. NABOR - Veliki up španske košarke, 18-letni Ricky Rubio se je odločil, da bo sodeloval na junijskem naboru lige NBA, danes poročajo španski mediji. Rubio, ki ima sicer še veljavno pogodbo z Joventutom do konca sezone 2011, naj bi bil eden prvih izborov na »draftu«. NBA - Izidi prvega kroga končnice, vzhod: Boston Celtics - Chicago Bulls 118:115 (stanje 1:1); Zahod: San Antonio Spurs - Dallas Mavericks 105:84 (1:1). Center moštva Orlando Magic, Dwight Howard, je bil izbran za najboljšega obrambnega igralca lige NBA. Howard je postal šele peti košarkar v zgodovini lige, ki je bil na vrhu tako po povprečju skokov kot blokad. gorica - Edy Reja gost v Kulturnem domu Žoga namesto kmetije Rodni Ločnik je za Ferraro zapustil proti volji očeta - Včasih ni nihče odhajal od doma, da bi z nogometom obogatil Nekdanji trener Napolija Edy Reja se je med sinočnjim obiskom v goriškem Kulturnem domu počutil kot med starimi prijatelji. Skoraj dveurni pogovor, ki je v polni dvorani (med poslušalci je bilo veliko Slovencev s te in one strani meje ter Italijanov) potekal delno v slovenščini, delno v italijanščini ter celo v manjši meri tudi v furlanščini, se ni dotaknil samo nogometa, temveč tudi kulture, sociale, zgodovine in jezika. Reja, Slovenec iz Ločnika, se je z ravnateljem goriškega Kulturnega doma Igorjem Komelom, doma iz Pevme, spoznal proti koncu šestdesetih let v »ošteriji« (kot jo je imenoval sam Reja), Edyjeve tete Tilde na Oslavju pri Gorici. Sogovornika (za mizo je sedel tudi predsednik goriškega CONI-ja Giorgio Bran-dolin) sta ob prvem snidenju prišla tudi do zaključka, da se njuni sorodstvi prepletata. »Specialiteta tete Tilde so bile tripe in pohan piščanec. Koliko sem ga pojedel,« se spominja ločniški trener, ki je pri svoji teti ob nedeljah tudi stregel. »Mama Marija je pač pomagala v kuhinji, jaz pa sem stregel. Tako sem zaslužil nekaj napitnine,« je uvodoma dejal Reja in priznal, da v mladih letih ni obiskoval goriškega Kulturnega doma in Gorice nasploh. »Doma v Loč-niku smo imeli kmetijo in sem moral pomagati očetu. Kvečjemu sem redno hodil k sorodnikom v Brda, na Kojsko in tam okoli.« Giorgio Brandolin pa je Rejo spoznal leta 1975 na trenerskem tečaju. »Reji je uspelo, meni pa ne,« se je pošalil Bran-dolin, ki je Rejo vprašal, čemu se je odločil oditi s trebuhom za kruhom najprej v Ferraro in nato naprej po Italiji. »Ker sem Reja med ravnateljem Kul. doma Komelom in Brandolinom (CONI) bumbaca ljubil nogomet,« je najprej dejal Reja in dodal: »To le iz ljubezni do tega športa. V tistih časih še ni krožilo toliko denarja, tako da ni nihče odšel od doma, da bi postal bogat. Doma pri nas smo bili revni, čeprav nismo bili nikoli lačni, saj smo imeli kmetijo. Oče se ni strinjal z mojo odločitvijo, tako da sem pri Spalu in še prej v Tu-rinu (pri Juventusu in Torinu) z zvijačo sam podpisal pogodbo v njegovem imenu. Takrat sem bil namreč še mladoleten. Mama pa mi ni nikoli težila in me je pri tem stalno podpirala. Ko sem bil v Ferrari, mi je dvakrat tedensko pošiljala pisma v slovenščini in večkrat sem dobil tudi polno košaro pohanih piščancev. Oče pa je vedno trdil, da se moram posvetiti kmetijstvu. Mogoče bi zdaj ravnal drugače. Še dobro se spominjam, ko sem kot otrok vsako leto pisal pismo Miklavžu in ga prosil za žogo. Vsako leto pa tega darila nisem prejel. Vse je bilo na mizi, nogavice, majčke, pomaranče, ne pa žoge. In zaradi tega sem bil žalosten.« V Spal je Reja odšel skupaj s Fabiom Capellom iz Pierisa, zdajšnjim selektorjem Anglije. Pred tem je igral pri ekipi iz Ločnika in iz Šlovrenca (takrat ga je prodal predsednik Ravnik). Capella se Reja spominja kot odličnega tehničarja, ne pa dobrega tekača. »Moral sem ga pokrivati in večkrat sem mu rešil kožo, saj sem bil jaz hiter in fizično dobro pripravljen. «Po končani igralski karieri Reja ni takoj sedel na trenersko klop. V Ferrari, kjer je spoznal ženo Livio, je odprl športno trgovino in prodajal posebne nogometne čevlje iz kengurujeve kože, ki so bili takrat v modi. To pa ga ni najbolj navduševalo in šele njegova žena ga je prepričala, naj se vrne v nogometni svet. Seveda kot trener. Edy Reja je najbolj hvaležen prijatelju in trenerju Giovanniju Ga- leoneju, ki ga je povabil k Pescari, pri kateri je Edy najprej vodil mladinski sektor, nato pa je prevzel člansko ekipo. »Galeo-neja zelo spoštujem kot osebo in kot trenerja. Je izredno dober. Takrat smo s Pes-caro osvojili prvenstvo B-lige z izredno mlado ekipo.« Na Brandolinovo vprašanje, kdo sestavlja nogometno ekipo med kupoprodajno borzo, je bil Reja zelo jasen: »V Italiji v glavnem sestavljajo ekipo predsednik in športni vodja. Poznam le dva trenerja, ki imata proste roke: to sta Mourinho, ki je zelo karizmatična in pozitivna osebnost, in Capello. Žal pa se tudi naš poklic spreminja. V Italiji je vse večje povpraševanja po za medije zanimive trenerje. Dobri trenerji se včasih ne morejo uveljaviti.« Reja je nato še povedal, kako je bilo vsa ta leta v Neaplju, nekoliko kritičen je bil do mladih (»Niso se več pripravljeni žrtvovati«) in ni pozabil na svoja Brda, na katera je zelo navezan. Med občinstvom sta bila tudi doberdobski župan Paolo Vizintin, ki ga je Reja pred 25 leti tudi treniral pri Pro Go-rizii, in Sovodenjc Branko Kuzmin, ki se spominja, kako so Sovodenjci kot »mulci« igrali proti ekipi iz Ločnika, pri kateri je igral tudi Edy. Dodati moramo še, da je srečanje z Rejo, ki so ga poleg Kulturnega doma organizirali še ZSŠDI, ŠZ Dom, goriški CONI in SKGZ, napovedala tudi Gazzetta del-lo Sport, ki pa je (žal) zgrešila uro. Srečanje z Rejo je bilo ob 19.00 in ne ob 21.00, kot je poročal »roza« časopis. Tudi oni se včasih zmotijo! Jan Grgič 20 Torek, 21. aprila 2009 ŠPORT / jadranje - Predolimpijska regata v Hyeresu za Sivitza Košuto in Farnetija Čupina jadralca od danes v zlati skupini Zadnji dan predtekmovanja sta končala na 26. mestu - Včeraj osvojila 15. in 33. mesto Čupina jadralca Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti, ki se te dni mudita v Franciji na predolimpijski regati v Hyeresu, sta včeraj končala tridnevni kvalifikacijski del tekmovanja. Naša jadralca sta se s končnim 26. mestom uvrstili v zlato skupino, v katero bo vključenih 36 najboljšh posadk. Rezultat je nepričakovan, saj sta Simon in Jaš šele na prvi predolimpijski izkušnji. Med najboljšimi jadralci sveta in olim-pijci sta jadralca, ki trenirata pod taktirko Matjaža Antonaza, nastopila zelo prepričljivo in si prislužila tudi pohvalo italijanske jadralne zveze. V francoskem jadralnem središču na jugovzhodnem delu obale so bile včeraj vremenske razmere boljše. Dež je prenehal, veter pa je še naprej pihal z zmerno jakostjo. Včeraj so opravili dva plova: v prvem sta bila naša jadralca 15., v drugem pa 33. (na boji sta imela kazenski krog in tako izgubila prednost). Predvsem zadnji izid je bil dokaj neugoden, saj sta s končnega 13. mesta (po prvi včerajšnji regati) zdrknila na 26. Kljub temu sta se uvrstila v zlato skupino, v kateri bosta tekmovala danes in jutri ter lahko še izboljšala sedanjo uvrstitev. Jaš in Simon sta trenutno četrta med italijanskimi posadkami. Najboljša je dvojica Zandona/Mancinelli na drugem mestu, na 22. mestu sta brata Dub-bini, na 24. pa Airo/Mascoli. Vodi švi- carska posadka Buchler/Steiger. Slovenska posadka Mikulin/Prinčič se je uvrstila v srebrno skupino: predtekmo-vanje je končala na 43. mestu. V ženski konkurenci sta med 33 ženskimi dvosedi po šestih plovih Francesca Komatar in Sveva Carraro na 18. mestu (trenira ju Matjaž Anto-naz), Slovenki Tina Mrak in Veronika Macarol pa 19. V razredu finn dobro kaže Koprčanu Gašperju Vinčecu, ki je v razredu finn po šestih regatah na drugem mestu. Zbral je 2., 1., 5., dve 6. mesti in 7. (najslabšega rezultata sicer ne upoštevajo). Vrstni red razred 470: 1. Buhler/Steiger (ŠVI) 16 točk (2, 1, 1, (12), 5, 7); 2. Zandona/Mancinelli (ITA) 17 (4, 5, 5, (12), 2, 1), 3. Mcnay/Biehl (ZDA) 20 (1, 9, 3, 1, 6, (12)), 4. Char-bonnier/Meyer Dieu (FRA) 25 (1, (20), 10, 6, 2, 6), 5. Ryunosuke/Yugo (JAP) 26 (6, 3, 8, 1, (25), 8), 6. Asher/Wills (VB) 27 (12, 2, 2, 6, (20), 5), 22. Dubbi-ni/Dubbini (ITA) 61 (7, 11, (24), 9, 17, 17), 24. Airo/Mascoli (ITA) 64 (23, 10, (24), 15, 13, 3), 26. Sivitz Košuta/Far-neti (ITA) 67 (3, 32, 12, 5, 15, (33)), 40. Bertagna/Giannini (ITA) 84 (15, (28), 8, 22, 27, 12), 43. Mikulin, Prinčič (SLO) (7, 13, 15, 28, 22, (35)), 46. Zeni/Pitan-ti (ITA) 88 (10, 19, 28, (ocs), 8, 21, 27), 57. Bertola/Alcidi (ITA) 114 (28, 23, 16, 29, 18, (35)), 72. Savoini/Savoini (ITA) 148 ((ocs), 34, 34, 33, 19, 28). hitra hoja - V Trstu in v Zagrebu Fabio Ruzzier stopnjuje formo Lonjerski hitrohodec Fabio Ruzzier je konec tedna tekmoval na dveh preizkušnjah. V soboto so v Trstu v okviru praznovanj 25-letnice kluba ACT priredili atletski miting. Hitro-hodci so tekmovali na razdalji 3 km. Najhitrejši je bil Tržačan Alessio Wruss, mladinec, ki je razdaljo prehodil v 11 minutah in 57 sekundah. Postavil je nov deželni rekord in za nekaj sekund zaostal za italijanskim mladinskim rekordom na tej razdalji. Slovenski hitrohodec pa je bil drugi s časom 14 minut 9 sekund in 73 stotink: »Zadovoljen sem, saj sem izboljšal za 20 sekund čas, ki sem ga dosegel v Anconi na evropskem dvoranskem prvenstvu veteranov,« je pojasnil Ruzzier. V nedeljo pa je Lonjerc nastopil na članskem hrvaškem prvenstvu open. Tekma je obenem veljala kot druga preizkušnja Alpe Adria Cup. Hi-trohodci so tekmovali v Zagrebu, točneje v Bundeku, kjer so uredili park in sprehajalno pot okoli umetnega je- Fabio Ruzzier zera. Razdaljo 20 km je prehodil v odličnem času 1.43,27: »Rezultat je zelo dober: za 8 minut sem izboljšal čas, ki sem ga dosegel lani na evropskem prvenstvu veteranov v Ljubljani, kjer sem bil drugi. Tokrat sem bil hiter: najbrž je hladno vreme pozitivno vplivalo na ritem hoje,« je povedal Ruzzier, ki ni občutil nobenih bolečin v kolenu. Drugo mesto je pripadlo Zagrebčanu Hau-brichu (1.47,57), tretje pa Radotiču iz Zadra (1.57,22). Naslednjo soboto čaka lonjer-skega hitrohodca tekma v Vidmu na razdalji 10 km. balinanje - Začetek Zarja brani naslov prvaka na Tržaškem Danes se bo pričelo društveno balinarsko prvenstvo, ki ga prireja tržaški pokrajinski odbor. Skupaj bo v obeh skupinah nastopilo deset ekip iz naše pokrajine.To je nekako rekreacijsko tekmovanje, v katerem nastopajo vse ekipe, ki nimajo na razpolago takih, predvsem mladih sil, ki bi nastopile v zahtevnejših disciplinah kot je na primer hitrostno zbijanje, kot zahteva pravilnik tekmovalnega prvenstva prve divizije. Naslov pokrajinskega prvaka brani bazovska Zarja, ki se je v lanski izvedbi res odlično izkazala. Poleg Ba-zovcev bodo nastopili tudi Nabrežinci, katerih igralski kader pa je bistveno slabši in je potemtakem odstotek možnosti za visoko uvrstitev zelo nizek. Križmančičevi varovanci bodo letos nastopili v glavnem v nespremenjeni zasedbi, kot lani. Vsi skupaj pa bodo nedvomno občutili veliko vrzel tako na tekmovališču kot na organizacijskem področju, saj se bo odsotnost neutrudnega Zorka Petarosa še kako poznala. V vsakem srečanju bo na sporedu pet zvrsti (bližano in obvezno zbijanje, tehnično zbijanje, enojke, dvojice in trojke), to se pravi da bodo v vsakem obračunu razdelili skupno deset točk. Igralo se bo ob sredah s pričetkom ob 19. uri, prvenstvo pa se bo končalo 1. julija. V primeru slabega vremena bodo srečanje tako ali drugače odigrali naslednji dan na odprtem ali pa na pokritem balinišču v primeru dežja. Razpored prvega kroga, danes, 22. aprila ob 19. uri: San Giovanni Aurisi-na in pri Maddaleni Trieste Trasporti -Zarja. Duinese je prost. (Z.S.) šah - Deželno ekipno šolsko prvenstvo na Opčinah v priredbi DTTZ Zois in društva SST Na DP osem ekip naših šol Med 40 ekipami kar 12 slovenskih - Skupno je nastopilo 207 igralcev - Sklepni del bo na Siciliji Osnovnošolci Doberdoba so nadigrali vse nasprotnike tenis Paola Cigui od danes na Bolu Igralka Gaje Paola Cigui bo danes začela z nastopi na mednarodnem turnirju ITF na Bolu z nagradnim skladom 10.000 dolarjev. V glavnem turnirju se bo v prvem krogu pomerila z Dijano Banovec iz Zagreba, ki je bila na turnir povabljena (wild card). 17-letnica še ni vključena v lestvico WTA. V glavnem turnirju bo nastopila tudi Slovenka Tina Obrez, ki letos nastopa z Gajo v prvenstvu B-lige. Tina (660. mesto na lestvici WTA) se je prebila skozi kvalifikacije (štirikrat je zmagala), v glavnem turnirju pa bo igrala proti Patricii Veresovi iz Slovaške (536. mesto na lestvici WTA). LADIES Poraz gajevk pred domačo sodnico Gajine teniške veteranke so odigrale tekmo 3. kroga prvenstva ladies. V srečanju proti močni postavi ASD Libera iz Vidma brez Devettijeve niso mogle upati nič več kot na časten poraz. Srečanje, v katerem so za Gajo nastopile Marina Mocoro-vi, Tiziana Napolitano in v igri dvojic Dus-si in Grio, se je končalo z gladkim 3:0 v korist Libere. Prvič je v vlogi društvenega sodnika nastopila Tatjana Čač, ki je prav tako kot še nekateri drugi člani Gajine teniške sekcije, pred časom opravila potrebni tečaj in posledični izpit. ODBOJKA Govolley začenja svojo pot Odbojkarice Govolleyja pričenjajo z nastopi v polfinalu končnice za napredovanje v deželno D-ligo. Varovanke trenerja Rajka Petejana čaka najprej dvojni spopad z Morarom, ki jih je po rednem delu prehitel na končni lestvici zaradi boljše razlike v setih. Prva tekma bo v soboto v Moraru, s pričetkom ob 20. uri, druga naslednjo soboto, 2. maja, v Gorici, morebitna tretja pa bo spet v Mo-raru. V rednem delu je Govolley gladko zmagal v Moraru, izgubil pa doma, sicer v okrnjeni postavi. V drugem polfinalu merita moči Pro Romans in Villesse. Minulo soboto je na Opčinah potekalo deželno ekipno šolsko šahovsko prvenstvo v organizaciji DTTZ Žige Zoisa in tržaškega šahovskega društva SST. V prostorih Prosvetnega Doma in Zadružne Kraške Banke, ki je tudi bila med pokrovitelji letošnje izvedbe, se je v sedmih turnirjih pomerilo 40 ekip, nastopajočih igralcev pa je bilo kar 207. Zaradi sorazmerno majhnega števila mlajših višješolcev (skupno jih je bilo le 6) je bila to druga najštevilnejša izvedba po tisti izpred treh let v Gorici, ko je bilo igralcev celo 215. Število slovenskih ekip na deželnem finalu je po lanskem padcu (le 8 nastopajočih) spet naraslo na dvanajst - kot pred dvema letoma v Červinja-nu. Od teh pa se jih je letos na državno prvenstvo na Siciliji uvrstilo kar osem. Pri tem moramo sicer upoštevati, da so na šahovski zvezi pred kratkim spremenili pravilnik in število uvrščenih povečali na 3 najboljše moške in dve najboljši ženski ekipi. Tako sta se uvrstili še dve slovenski ekipi, delež slovenskih ekip med uvrščenimi pa je seveda padel s 50% (6 na 12) na 40% (8 na 20). Vse ekipe so igrale proti vsem nasprotnikom iz iste kategorije, ženske pa kar dvakrat, saj je bilo ekip največ štiri. Med osnovnimi šolami so Do-berdobci nadigrali prav vse nasprotnike in zasluženo osvojili prvo mesto. Elia Saggin je bil drugi najboljši na prvi šahovnici, Luka Gergolet prvi na drugi, Simon Cotič tretji na tretji, na četrti deski pa sta bila Martin Juren drugi in Davide Trevisan tretja. Ekipa iz Križa, ki je zastopala opensko ravnateljstvo, je po sorazmerno slabem začetku osvojila drugo mesto predvsem po zaslugi Liama Visentina (drugi na drugi šahovnici) in Luke Na-bergoja (prvi na četrti). Sirk je med vsemi tekmeci iztržil največ točk Doberdobu, tako da se bosta lahko na državnem prvenstvu obe ekipi borili za visoko uvrstitev. Med ženskami je ekipa didaktičnega ravnateljstva Op-čine z Veroniko Vascotto in Mojco Pe- taros na čelu osvojila drugo mesto in se uvrstila na državni finale. Njihove bivše sošolke, ki zdaj nastopajo v srednješolski konkurenci, pa bi se na drugo mesto lahko uvrstile, ko bi zmagale povratno tekmo proti Sedeglianu (prvo so namreč remizirale). Pohvalo pa si zasluži Urška Petaros, ki je bila druga najboljša na tretji deski. Med moškimi je ekipa iz Doberdoba z odlično igro v popoldanskih krogih osvojila drugo mesto. Omar Cusma je bil tretji najboljši igralec tega turnirja, Francesco Papais drugi na tretji deski, Patrik Kojanec pa prvi na četrti. Srednji šoli Ivana Cankarja pa podvig ni uspel, saj se je uvrstila na nehvaležno četrto mesto. Ob dobri igri Alexa Solinasa in Matjaža Zobca (prva na drugi oz. tretji deski) je bil zanje usoden remi v drugem krogu z najšibkejšo ekipo prvenstva, saj so zatem tudi premagali na koncu tretjeuvrščeno ekipo iz Maniaga. Moška ekipa Kosovela pa je na koncu zasedla šesto mesto. Med mlajšimi višješolci so igralci Prešerna dosegli odlično drugo mesto in pravico do nastopanja na državnem finalu kljub odsotnosti Gia-coma Vassalla, prve šahovnice na pokrajinskem prvenstvu. Luca Sacher in Igor Žerjal sta bila druga najboljša na drugi oz. tretji šahovnici, Nicola Pin-zani in Max Jerman pa tretja na prvi in četrti. Slednji, ki ni na pokrajinskem prvenstvu dosegel nobene zmage, je bil naposled odločilen za visoko uvrstitev. Ženska ekipa tržaškega liceja je bila edina v celi deželi, v moški konkurenci pa se je vsekakor izognila zadnjemu mestu. Njihove starejše sošolke pa so povsem nadigrale ostale nasprotnice: Cristina Sustersich, Veronica Porro, Roberta Chissich in Veronika Žerjal so zmagale vse tekme, Tjaša Oblak na prvi in Valentina Oblak na drugi šahovnici pa sta nasprotnicam pustili le po eno oz. pol točke. Med starejšimi višješolci so se dijaki goriškega licejskega pola s kančkom sreče in dobro igro Gregorja Ger-goleta (najboljši na zadnji šahovnici) le uvrstili na državni finale. Ekipa Pre- šerna pa je bila sedma v konkurenci osmi ekip, kljub dobri igri Jana Zobca (tretji na drugi deski). Na splošno so najboljše rezultate dosegli tisti igralci, ki so med letom ali vsaj v zadnjem obdobju redno vadili, kar priča o uspešnem delu pedagogov, ki že več let vodijo šolske šahovske krožke. Postave in izidi slovenskih ekip Osnovne šole: moški: Didaktično ravanteljstvo Doberdob: Elia Saggin (6/7), Luka Gergolet (6,5/7), Simon Čaudek (2/3), Martin Juren (4/4), Simon Cotič (3/3), Davide Trevisan (3/4); Didaktično ravnateljstvo Opči-ne - OŠ »A. Sirk«: Devan Štoka (4/7), Liam Visentin (6/7), Danjel Pipan (3/7), Luka Nabergoj (6/7), Andraž Štoka, Jan Hussu; ženske: Didaktično ravnateljstvo Opčine: Veronika Vas-cotto (4/6), Dana Tenze (3/5), Tina Busan (2,5/4), Mojca Petaros (3/5), Karen Prester (2/4) Srednje šole: moški: Didaktično ravnateljstvo Doberdob: Omar Cusma (4/6), Stefano Zio (2,5/6), Francesco Papais (4,5/6), Patrik Kojanec (4,5/6); SŠ »I. Cankar«: Federico Ban (0/6), Alex Solinas (5/6), Matjaž Zobec (5/6), Costel Dutcovici (3/4), Pamela Venuti (0/2); SŠ »S. Kosovel«: Andraž De Luisa (2/5), Kilian Babuder (0/5), Vedran Guštin (2/5), Rudi Kante (2,5/5), Giacomo Morassutti Vitale (2/4); ženske: SŠ »S. Kosovel«: Nina Malalan (0,5/6), Jana Prašelj (2/6), Urška Petaros (4/6), Ksenija Vremec (2/4), Maja Bole (1/3). Višje srednje šole U16: Licej »F. Prešeren«: moška ekipa: Nicola Pin-zani (3/5), Luca Sacher (4/5), Igor Žer-jal (4/5), Max Jerman (3/5); ženska ekipa: Jasmin Franza (1/5), Martina Žerjal (0/5), Tea Slobec (1/5), Irena Cossutta (1/5). Višje srednje šole O16: Licej »Gregorčič-Trubar«: Robert Devetak (4/7), Jan Gergolet (3,5/7), Matej Gergolet (0,5/7), Gregor Gergolet (6,5/7). Licej »F. Prešeren«: Saša Žerjal (1,5/5), Jan Zobec (4/7), Erik Hrovatin (2/7), Jakob Vascotto (0,5/5), David Požar (0/2); ženske: Licej »F. Prešeren«: Tjaša Oblak (3/4), Valentina Oblak (3,5/4), Cristina Sustersich (3/3), Roberta Chissich (2/2), Veronica Porro (1/1), Veronika Žerjal (2/2). (M.O.) / ŠPORT Sreda, 22. aprila 2009 21 nogomet - Kapetan Zarje Gaje Martin Grgič Pri Zarji Gaji hodijo ob sobotah prej spat ••• » V play-off se je treba šele uvrstiti«- Ob ekipi se je zbrala lepa skupina odbornikov Pred začetkom prvenstva so pri vzhodno-kraški Zarji Gaji v 2. amaterski ligi ciljali na uvrstitev v končnico prvenstva. Dva kroga pred koncem rednega dela so rumeno-modri tik pred izpolnitvijo načrta. Varovanci trenerja Giacoma Di Summe zasedajo z 49 točkami tretje mesto. V zadnjih dveh krogih pa čakata Zarjo Gajo še dvoboja proti Beglianu (v nedeljo v Bazovici) in proti Primorju, ki se borita za obstanek v ligi. Rumeno-modri morajo osvojiti vsaj štiri točke. »Najbrž bi bilo treba osvojiti vseh šest razpoložljivih točk. Le tako si bomo zagotovili tretje mesto,« je prepričan kapetan vzhodno-kraške ekipe Martin Grgič. »Zelo pomembna bo nedeljska tekma proti Beglianu. Tri točke so imperativ. Goriška ekipa pa se bo gotovo borila vse do zadnje minute, saj se bori za obstanek v ligi.« Tudi proseško Primorje še ni doseglo obstanka. Tudi Primorje bo trd oreh. Mogoče pa bodo primorjaši v zadnjem krogu že rešeni. Kateri je bil vaš letošnji recept za uspešno prvenstvo? Naša ekipa je zelo homogena, čeprav to ni nobena novost. V zadnjih letih smo bili zelo složni in enotni. Vsekakor so letošnji dobri rezultati še dodatni motiv, da treniramo dobro. Smo zelo motivirani. Pa tudi novi igralci (Zoc-co, Bernobbi) so se dobro vključili v našo skupino. Pa tudi ob sobotah ste bolj umirjeni ... Velja (smeh), ampak to se dogaja že nekaj sezon. Težave so bile pred več leti, ko smo bili vsi skupaj nekoliko mlajši in smo radi pončevali. Zdaj pa smo bolj odgovorni in ob sobotah gremo prej spat. Če se uvrstite v play-off ... Moramo se šele matematično uvrstiti. Vsekakor je končnica prvenstva prava posebnost. Vsi igrajo na vse ali nič. Na obeh tekmah bo treba igrati kot da gre za finale. Zelo pomembna bo prva tekma, na kateri je treba absolutno zmagati, če želiš napredovati v višjo ligo. Strateški načrt pa bo treba šele pripraviti. Vsekakor se fizično dobro počutimo in iz tega vidika ne bi smelo biti težav. Za kondicijo pri vas letos skrbi trener vratarjev Franco Lonis. Tudi on ima skupaj s trenerjem Di Summo velike zasluge. Treningi so bolj kakovostni in veliko bolj zanimivi. Vsekakor se je ob ekipi zbrala lepa skupina ljudi, ki nam stalno stoji ob strani in nas podpira. To so predsednik Robert Kalc, Kapetan Zarje Gaje Martin Grgič (levo) je v letošnji sezoni zbral 22 nastopov kroma podpredsednik Edvin Milkovič Slauc, odborniki Silvano Poropat, Valter Milkovič, pa še mlajši pomočniki Daniele, Damjan, Peter in še bi lahko našteval. Doslej imate tudi najboljšo obrambo v skupini D. Prejeli ste 27 golov. Res? Tega nisem opazil. Dobro to- rej. To se pravi, da igramo dobro. Vsekakor imamo solidno obrambo, saj se vsi igralci zelo dobro poznajo in igrajo skupaj že vrsto let. (jng) DRŽAVNI POKAL - Državna faza, četrtfinale: Muggia - Cantu (danes ob 16.00 v Miljah, na prvi tekmi 2:1 za Cantu). NASE ŠTEVILKE V znamenju treh šestic V nedeljo smo zabeležili šest porazov, šest izključitev, šest 11-metrovk, štiri v korist in dve proti. Šest porazov je letošnji nov negativni rekord za naše ekipe, ki so doslej doživele največ pet porazov. Več (sedem) so jih beležili v lanski sezoni. Prvič v letošnji sezoni smo videli tudi šest izključitev, doslej največ pet v 9. kolu. Di Gregorio (Primorec) je moral že drugič predčasno v slačilnice, Bertocchi (Vesna) pa kar četrtič pred iztekom srečanja pod tuš. Sicer Bertocchi, ki igra pri Vesni devet sezon ima svojevrsten rekord. Nedeljska je bila že 20 izključitev v skupno 169 odigranih tekmah. 11 -metrovke so v nedeljo koristili Vesna (sedmo v letošnji sezoni), vse je uspešno izvedel Venturini, ki je z 19 danimi goli tudi najboljši strelec v vrstah kriške enajsterice. (B.R.) odbojka - Fantje Soče in Sloge na memorialu Cornacchia Igrali tudi proti Italiji! Med šestnajstimi udeleženci je bilo kar deset reprezentanc - Osemnajst setov v dveh dneh Med velikonočnim premorom je tudi letos v Pordenonu in okolici potekal mednarodni moški in ženski odbojkarski turnir Under 19 za 27. Memorial Ferruccio Cornacchia. Gre za košarka - Deželno prvenstvu U19 Bor NLB s porazom končal dobro sezono Bor Nova Ljubljanska banka - Barcola-na 45:54 (11:9, 22:28, 28:46) BOR: Erik Filipac 5, Brian Filipac 14, Devčič 17, Formigli 2, Gombač, Celin 5, Pancrazi, Preprost, Pescatori, DAmbro-sio 2, trenerja Fabio Sancin in Dejan Fa-raglia. TRI TOČKE: Devčič 3, Celin in Brian Filipac 1. Borovi mladinci so sklenili vsekakor pozitivno sezono (osvojili so 2. mesto) z nepričakovanim porazom v zaostalem srečanju proti Barcolani. Nasprotniki so sicer skromni, vendar v tem zadnjem delu prvenstva so spravili v težave marsikoga. Dosledno predvajajo neugodno consko obrambno postavitev, ki je tudi Sancino-vi varovanci niso prebavili. Zlasti v tretji četrtini so namreč gostitelji zgrešili celo vrsto odprtih metov in tekmeci so povedli za dvajset točk. V poslednjem delu so naši le reagirali, vendar prepozno. Zaostanek so sicer občutno zmanjšali, dvojčka Filipac in Devčič pa so bili preosamljeni, da bi lahko poskrbeli za popoln preobrat. Medpokrajinski prvak Jadran Zadružna kraška banka bo pred finalom za deželni naslov igral še zadnjo tekmo danes v gosteh proti San Vitu ob 20. uri v telovadnici v ulici della Valle v Trstu. DRŽAVNO PRVENSTVO U17 CBU Videm - Jadran ZKB 111:58 (28:12, 46:32, 77:43) JADRAN: Ban 34, Bernetič 4, Sacher 7, Dellisanti 11, Valič 2, Daneu 0, Gre-gori 0. TRENER: Gerjevič. Jadranovci so tudi v povratni tekmi visoko izgubili proti Videmčanom, ki zasedajo prvo mesto in so še neprema-gani. Očitno jim igra nasprotnikov ne leži, saj so tudi v prvem delu prvenstva izgubili s tako razliko. Gerjevičevi varovaci so začeli sicer spodbudno. V drugi četrtini so tudi dosegli večje število košev (18:20), v nadaljevanju pa so popustili, kar kažejo tudi delni izidi tretje in četrte četrtine (31:11 in 34:15). Tudi tokrat so jadranovci zaigrali v okrnjeni postavi: nastopilo je le sedem košarkarjev, odsotni pa so bili Šekrl, Starec, Longo in Moscati. nedvomno najboljši mladinski mednarodni turnir v Italiji, katerega se redno udeležujejo tudi mladinske reprezentance številnih držav. Tako v ženski kot v moški konkurenci je kar šestnajst nastopajočih ekip, od katerih je bilo letos 10 reprezentanc (Slovenija, Hrvaška, Tunizija, Švica, Izrael in Luksemburg v ženski ter Izrael, Alžirija, Indija in Švica v moški konkurenci), dve kitajski ekipi, ena iz ZDA, italijanska moška mladinska selekcija Club Italia, ekipe iz Nemčije, Madžarske, Bolgarije, Španije, Srbije, Avstrije, slovenski Žužemberk in seveda še vrsta ekip iz Italije. Na 25. in 26. izvedbi je z moško ekipo nastopila tudi Sloga (slogaši so pred dvema letoma osvojili celo odlično šesto mesto), letos pa so naše društvo povabili le dva dni pred začetkom turnirja: tik pred zdajci je namreč svojo prisotnost odpovedala državna reprezentanca iz Tunizije, ki je bila v preteklih letih vedno med najboljšimi (leta 2007 je tudi osvojila prvo mesto). Seveda je bilo težko sestaviti ekipo na vrat na nos, za nameček celo sredi velikonočnih počitnic, ko marsikaterega igralca ni bilo doma, tako sta se v duhu projekta Rast povezali Sloga in Soča in dobesedno čez noč sestavili ekipo, ki se je podala na ta zahtevni odbojkarski izziv. Naši odbojkarji, ki jih je vodil trener Lucio Battisti, so se res dobro odrezali. Resda so zmagali samo enkrat, vendar so prikazali na vseh tekmah zelo lepo in borbeno igro in prav Mladinci Soče in Sloge so na turnirju v Pordenonu igrali tudi proti izbrani vrsti Club Italia, s sovrstniki pa so se tudi fotografirali nihče od »velikanov«, s katerimi so se pomerili, jih ni pregazil, nasprotno, vsem so nudili zelo dober odpor. V izločilni skupini H so bile, poleg naše, še ekipe Volley Team San Dona' (selekcija najboljših mladincev iz tistega predela Veneta), reprezentance Švice in Club Italia. Naši odbojkarji so izgubili z 0:3 tako s San Donajem kot z Italijo, presenetljivo pa so iztrgali prvi set Švici in tako »pripomogli« k prvemu mestu Italije v tej skupini (v izločilnih tekmah so odigrali tri sete, vsak osvojeni set pa je prinesel točko). Naslednji dan je ekipa Soča/Sloga najprej po zanimivi in borbeni tekmi klonila pred alžirsko reprezentanco z 1:3, popoldne pa je premagala celovški Klagenfurt s 3:2 in se tako uvrstila na končno štirinajsto mesto. Mimo rezultata samega lahko trdimo, da je šlo za res nepozabno izkušnjo, od katere so naši odboj-karji igralsko veliko odnesli: ne nazadnje so v dveh dneh odigrali kar osemnajst setov na visoki tehnični ravni, kar velja za odličen trening za popestritev zaključka sezone, če pa vse to poteka v prijetni družbi mladih iz vsega sveta pomeni še veliko življenjsko obogatitev. Za Sočo/Slogo so na tem turnirju nastopili Saša Butkovič, David Cettolo, Jan Černic, Ivo Ilič, Matej Juren, Tadej Lango in Ervin Taučer. Naj omenimo še to, da je v moški kinkurenci prvo mesto osvojila reprezentanca Indije pred nemško ekipo Baden Wuttemberg, v ženski pa Volley Team Belluni pred ameriško ekipo Northern Lights. (INKA) kolesarstvo Robert Vidoni v Doberdobu na 2. mestu V nedeljo so člani ekipe Team Ep-pinger Saab nastopili na dirki po goriškem Krasu. Na krožni dirki v okolici Doberdoba so prevozili skupno 77 kilometrov s povprečno hitrostjo 39 km/h. Proga je bila zelo razgibana, tekmovalce pa je vseskozi motil tudi veter. Končni vrsti red je določil pobeg skupine desetih kolesarjev, med katerimi je bil tudi član kluba Eppinger Robert Vidoni. V končnem sprintu je bil Vidoni šesti, v kategoriji juniorjev pa je zasedel 2. mesto. Glavnina je čez ciljno črto prikolesari-la minuto za ubežniki. Med njimi so bili tudi ostali člani kluba: Andrej Guček je bil tretji med seniorji, Jan Prešeren pa sedmi. V kategoriji super gentelmen pa je bil Ivo Doljak sedmi. Ekipno so slovenski kolesarji osvojili četrto mesto. Tekme se je udeležil tudi slovenski gorski kolesar Christian Leghissa. Na tekmi v Pierisu je mladi Matej Laurenčič, ki tekmuje za klub iz Ronk Tea-mIsonzo, obiskuje pa 4. razred OŠ P. Vo-ranc V Doberdobu, osvojil drugo letošnjo zmago. Med deklicami je zmagala Majkol Tomasini, prav tako dijakinja srednje šole v Doberdobu. DOWNHILL V Avčah s.... Katancem V Avčah (med Kanalom in Tolminom) bo v nedeljo že šesto leto zapored potekala tekma za slovenski pokal v spustu downhill Avče 2009. Lani, ko so prvič v dosedanjih izvedbah imeli srečo z vremenom, se je spusta udeležilo rekordno število tekmovalcev iz Slovenije in tujine. Proga meri 2150 metrov z višinsko razliko 420 metrov, start pa je na 570 metrov visokem Kuku. Priprave na letošnjo tekmo so prav tako že v polnem teku. Prosti in uradni trening bo v soboto, izjemno spektakularna dirka pa se bo v nedeljo pričela ob 10.15 s polfoinalni-mi nastopi. Posebna atrakcija bo nastop sina nekdanjega selektorja nogometne reprezentance Slovenije Srečka Katanca, ki bo tudi sam spremljal tekmo. Rok za prijave zapade danes na e-mail naslovu: dhav-ce@gmail.com. Več informacij na http://sl.netlog.com/dhavce. HOKEJ NA ROLERJIH Milano 24 Quanta premagal Edero Poletovi hokejisti članskega moštva ZKB Kwins so bili minuli konec tedna prosti, druge ekipa pa so odigrale tekme 21. kroga. Za presenečenje je poskrbelo moštvo HC Milano 24 Quanta, ki je premagalo tržaško Edero. ZKB Kwins bo v zadnjem krogu rednega dela prvenstva konec tega tedna gostoval v Civitavecchii. IZIDI 21. KROGA: Milano 24 - Ede-ra Belletti 5:2, Libertas Forli' - Draghi Torino 9:6, Lions Arezzo - Asiago Vipers bo danes; Ferrara - Pirati Civitavecchia 0:3, Diavoli Vicenza - Montebelluna 7:5. VRSTNI RED: Asiago in Edera 49, Vi-cenza 41, Milano 33, Civitavecchia 30, Forli 29, Arezzo 28, Polet 19, Ferrara 11, Torino in Montebelluna 7. □ Obvestila SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST Alpinistični odsek vabi jutri, 23. aprila 2009, ob 20.30 na predavanje in predstavitev novega plezalnega vodnika Plezališča brez meja, ki bo v Trstu v Gregorčičevi, ul. Sv.Frančiška, 20. Vodnik bo predstavil avtor Erik Švab in s kratkim predavanjem prikazal plezalna področja v Trstu in zaledju, ter v slovenski in tržaški Istri. SK BRDINA vabi vse člane na sestanek, ki bo danes, 22. aprila, ob 20. uri na društvenem sedežu, Repenta-brska 38 - Opčine. Govorili bomo o komaj zaključeni tekmovalni sezoni in predstavili smernice za novo. SK DEVIN vabi vse člane in udeležence smučarskih tečajev na sklepni praznik, ki bo v nedeljo 26.aprila v Agriturizmu Pri Kovaču v Doberdobu od 16.ure dalje. Potrebno je potrditi prisotnost na: info@skdevin.it ali na 340 2232538, 348 1334086 ali 335 8180449. 22 Sreda, 22. aprila 2009 PRIREDITVE / benetke - Slovenska Galerija A+A Omanova Ara Pacis Razstava uveljavljenega koroškega likovnika bo na ogled od jutri do 21. maja Valentin Oman je uveljavljeni likovnik, ki že desetletja soustvarja slovensko in avstrijsko sodobno umetnost: v slovenski Galeriji A + A v Benetkah bo prvič celovito predstavljeno njegovo ustvarjanje iz obdobja zadnjih pet let. Oman (rojen 14. 12. 1935 v Šteb-nju /St. Stefan/ pri Beljaku) je leta 1958 maturiral na Plešivcu, v letih od 1958 do 1962 je študiral pri profesorici Hildi Schmid-Jesser na Akademiji za uporabno umetnost na Dunaju ter leta 1963 končal še specialko za grafiko na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost pri profesorju Riku Debenjaku. Imel je veliko število osebnih razstav, sodeloval pa tudi na mnogih skupinskih predstavitvah v Avstriji, Sloveniji, po Evropi in drugod v svetu. Je prejemnik številnih nagrad, med njimi nagrade Prešernovega sklada (1980), nagrade Riharda Jakopiča, velike nagrade na piranskem Mednarodnem slikarskem ex-temporu (1969). Leta 1997 so mu podelili naziv častnega doktorja univerze v Celovcu. Ob njegovi 70. letnici mu je Slovenija podelila Zlati red RS za zasluge - za življenjsko delo na področju likovne umetnosti in za prizadevanja za enakopravnost slovenskega jezika na Koroškem, avstrijski kancler Schüssel pa ga je odlikoval z avstrijskim častnim križem za znanost in umetnost 1. razreda. Njegova dela so na ogled v pomembnih nacionalnih zbirkah v Avstriji, Slovenji in drugod. Živi in dela na Dunaju in v Bek-štanju (Finkenstein) na Koroškem. Njegove podobe so večplastne tako v tehnološkem kot oblikovno tematskem smislu, znotraj katerega mu je vedno glavna vsebinska skrb človeška figura. Posamična podoba in razstava kot celota je določljiva z »omanovsko« mani-ro: v minimaliziranih silhuetah se znotraj slikarskega prostora, opredeljenega s premišljeno izbrano modrino, rdečino ali sivino kot nosilko konkretnih znanih in intimno simbolnih sporočil, diskretno odstirajo človeške figure. So skrajno intimni Omanovi spomeniki rodovom in posameznikom, ki so skozi stoletja FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST La Contrada Vincenzo Salemme: »Bello di papa« / Nastopa Vincenzo Salemme. Urnik: od danes, 22. do sobote, 25. ob 20.30 in v nedeljo, 26. aprila ob 16.30. »Pomeriggio in giallo« / Nastopa Teatro a Leggio. Urnik: v petek, 27. aprila ob 17.30. GORICA V sredo, 29. aprila ob 20.45 / »Ma il flautista chi e? (Kdo je flavtist?)«. Nastopa gledališka skupina Pro Loco "Senza confini". SLOVENIJA NOVA GORICA SNG Nova Gorica Danes, 22., jutri, 23. in v petek, 24. aprila ob 20.00 / Ljubomir Simovic: »Čudež v Šarganu«. LJUBLJANA SNG Drama Ljubljana Veliki oder Danes, 22. in jutri, 23. aprila ob 19.30 / Andrej Rozman Roza, Davor Božič: »Neron«. V petek, 24. aprila ob 18.00 in ob 20.30 / Mihail A. Bulgakov: »Zarota sveto-tihcev, Molière«. V soboto, 25. aprila ob 19.30 / Mihail A. Bulgakov: »Zarota svetotihcev, Mo-lière«. Mala drama V petek, 24. aprila ob 20.00 / Milena Makarovic: »Barčica za punčke«. V soboto, 25. aprila ob 20.00 / Milena Makarovic: »Barčica za punčke«. Mestno gledališče ljubljansko Veliki oder Danes, 22. ob 19.30, jutri, 23. ob 20.00 in v petek, 24. ob 19.30 / Tit Makcij Plavt: »Osli«. V soboto, 25. aprila ob 19.30 / David Drábek: »Ples na vodi«. Mala scena Danes, 22. aprila ob 20.00 / Sergij Bel-bel: »Mobilec«. Jutri, 23. aprila ob 20.00 / Janez Janša, Dušan Jovanovic: »Spomenik G«. Cankarjev dom Jutri, 23. in v soboto, 25. aprila ob 21.00 Klub CD / »Café teater pod oblaki«. Nastopa Marko Vezovišek, režija Jaša Jamnik. Šentjakobsko gledališče Danes, 22. aprila ob 19.00 / »Guerra -Propad Evrope« (plesno - gledališka predstava). Jutri, 23. aprila ob 19.30 / J. Austen/J. Jo-ry: »Prevzetost in pristranost« (romantična komedija), režija Zvone Šedlbauer. V petek, 24. aprila ob 17.00 / J. Au-sten/J. Jory: »Prevzetost in pristranost« (romantična komedija), režija Zvone Šedlbauer. Slovensko mladinsko gledališče Danes, 22. ob 19.30, jutri, 23. ob 18.30, v torek, 28. in v petek, 29. aprila ob 19.30 / Fjodor Mihajlovič Dostojevski - Diego de Brea: »Zločin in kazen«, režija Diego de Brea. TRST Gledališče Rossetti Benny Andersson & Björn Ulvaeus: »Mamma mia!« / Režija Phyllida Lloyd. Urnik: od danes, 22. do petka, 24. ob 20.30, v soboto, 25. ob 16.00 in ob 20.30 ter v nedeljo, 26. aprila ob 16.00. Gledališče Verdi A. Solbiati: »Il carro e i canti« / Opera, prvi del. Režija Ignazio Garcia. Drugi del balet - BB & BB. Maggiodanza del Maggio Musicale Fiorentino. Dirigent: Vladimir Derevianko. Urnik: danes, 22. in jutri, 23. ob 20.30 ter v petek, 24. aprila ob 16.00. »Koncertna sezona 2009« / Nastopata orkester in zbor gledališča Verdi. Dirigent: Lorenzo Fratini. Urnik: v nedeljo, 26. aprila ob 17.30. NABREŽINA "Aurisina - Nabrežina Live in Concerts" Vsi koncerti bodo v petek, 24. aprila od 21.00 dalje. Kavarna Gruden: »The Blues Followers & Dj Šček«; Pizzeria Bunker: »Road Tosted ft. Franco Toro & Dj Zippo«; Pizzeria Pam Pam: »3 Prašički & Janka Vallo«; Bar Igor: »Giuliapellizzariballaben & Tuttotranneilliscio«. TRŽIČ Občinsko gledališče Jutri, 23. aprila, ob 20.45 / Nastopata: Nicola Benedetti - violina in Vladimir Gladkov - klavir. SLOVENIJA LJUBLJANA Cankarjev dom Danes, 22. aprila ob 20.00 Gallusova dvorana / »Simfomični orkester iz Pekinga«. Dirigent: Tan Lihua, solist: Li Biao - tolkala. Jutri, 23. aprila ob 19.30 Linhartova dvorana / »Baletni večer s podelitvijo strokovnih nagrad DBUS 2009«. Jutri, 23. aprila ob 20.00 Gallusova dvorana / »Impresija«. Nastopa Simfonični orkester RTV Slovenija. Dirigent: Lorenzo Castririota Skanderberg. Solist: Zoran Markovic - kontrabas. V petek, 24. aprila ob 20.30 Linhartova dvorana / »Firm Sundation, Rok Golob, Big Band RTV Slovenija«. Gosta: Murat & Jose. Šentjakobsko gledališče Danes, 22. aprila, ob 10.00 / S. Maka-rovič: »Mali kakadu« (otroški muzikal), režija Andrej Jus (koprodukcija s KZ Kult). FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgo- ustvarjali specifično identiteto in entiteto določenega okolja. Od tod tudi metaforično in močno izrazno poimenovanje predstavljenega ciklusa in razstave: kostnica iz prve svetovne vojne oziroma mo-numentalni spomenik Ara Pacis (Oltar miru) v Medeji (Medea) v bližnji Furla-niji, ki so ga po drugi svetovni vojni postavili kot spomenik žrtvam vseh vojn, je Omana je izzval v razmišljanja o preteklosti, sedanjosti in prihodnosti ter seveda o nesmiselnosti preteklih in sedanjih vojnih grozot, interpretiranih v ciklih: Ecce Homo, Man-Woman, Homo Sapiens, Homo Mediteraneus, Fragmente, Carso-Ara Pacis, in drugih, katerih izbor bo predstavljen na razstavi. Razstava Ara Pacis v povečanem obsegu bo jeseni še v Mestni galeriji Piran in v Galeriji Loža Koper. Za katalog (oblikovanje Duška Dukič) so tekste prispevali Peter Baum, Nives Marvin (kustosinja razstave), Andrej Medved in Boris Podrecca, fotografije pa Ernst Prokop in Ferdinand Neumuller. dovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. Palača Gopčevic (Ul. Rossini 4): do 10. maja, v dvorani Attilio Selva je na ogled razstava fotografij Georgeja Tatgeja. Urnik: odprto vsak dan, od 9.00 do 19.00, vstop prost. OPČINE Bambičeva galerija: do 24. aprila bo na ogled razstava slikarke Judit Horvath Fontana. Urnik: od ponedeljka do petka od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00. BRIŠČIKI Avalon: do 17. maja je na ogled razstava slikarke Luise Milano Rustja, pod naslovom »Barve dobrega počutja«. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 21.00. REPEN V Kraški hiši: v petek, 24. aprila (otvoritev ob 19.00) do 17. maja, bo na ogled slikarska razstava Edija Žerjala, pod naslovom »Duhovnost vode«. Avtorja in dela bo predstavil Štefan Turk. Pesniški utrinek Aleksij Pregarc, glasbeni uvod prof. Miloš Pahor. Urnik: Razstava je na ogled ob nedeljah in praznikih od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. GORICA V Pokrajinskih muzejih v goriškem grajskem naselju: do 31. maja je na ogled razstava Tine Piazze; odprto od torka do nedelje med 9. in 19. uro. Ars galerija (na Travniku): do 20. aprila bo na ogled fotografski projekt »Trgi - prostor in čas«. Razstavljali bodo Andrej Furlan, Robi Jakomin, Viljam La-vrenčič. Hiša Morassi (goriško grajsko naselje): do 26. aprila, v priredbi združenja Graphiti bo na ogled 6. fotografska razstava Virtualgart. Razstavljajo člani kulturnega združenja immaGinativa iz Gorice Khalil Mariano Azar, Cristian Cecchi, Juliya Chumachenko, Sergio Culot, Mariano Di Clemente, Marco Faganel, Emiliana Gennari, Sara Occ-hipinti, Claudia Pompei, Loredana Princic, Paul David Redfern, Annalisa Secchi, Igor Skorjanc, Enzo Tedeschi. Kulturni dom: od jutri, 23. aprila (otvoritev ob 18.00) bo na ogled razstava likovnega umetnika Franca Duga. Urnik: od ponedeljka do petka od 10.00 do 13.00 in od 16.00 do 18.00 ter ob prireditvah V državni knjižnici (Ul. Mameli): do 2. maja je na ogled razstava Antonia Maz- zaglie z naslovom »Percorsi Danteschi«. RONKE V vili Vicentini Miniussi (na Trgu dell'Unita): do 22. maja bo na ogled razstava pod naslovom razstave z naslovom »Fotografie di Fabio Albanese, ufficiale italiano in Dalmazia 19411942«. Urnik: od ponedeljka do petka med 9.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah med 16.00 in 18.30. ŠTEVERJAN Galerija 75 (na Bukovju 6): do 3. maja, Fotoklub skupina 75 v sodelovanju s kulturnim združenjem Graphiti in z vinogradniškim podjetjem Simon Komjanc vabi na odprtje in ogled fotografske razstave SkupinArt. Z deli v neobičajnih ineksperimentalnih tehnikah se bodo predstavili člani Skupine75 Mitja Juren, Silvan Pittoli, Miran Vi-žintin in Marko Vogrič. Razstavo bo predstavila Giuseppina Mastrovito, Lorella Coloni bo kritično uokvirila razstavljena dela in avtorje. Urnik: od 10.00 do 12.30 in med prvomajskimi praznovanji (informacije na spletni strani www.skupina75.it in na naslovu elektronske pošte info@skupina75.it). DOBERDOB V sprejemnem centru Gradina je na ogled fotografska razstava pod naslovom »Kraški motivi« fotokrožka Uni-tri iz Nove Gorice. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom: na ogled razstava slikarja Marka Krvine in kiparja Stipeta Milčiča. PIRAN Galerija impresije (Fornače 15): na ogled razstava dobrodelne likovne kolonije »Piran 2009«. Galerija Banke Koper (Pristaniška 14): do junija bodo na ogled fotografije Jaka Jeraša. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14. in 16. uro ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL Grad Štanjel, Galerija Lojzeta Spaca- la: Lojze Spacal - stalna razstava grafik. Odprto od 10.00 do 14.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 18.00, ob ponedeljkih zaprto. AJDOVŠČINA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. Pilonova galerija: do 8. maja je na ogled razstava »Vrata«. Objekti in slike avtorjev Bogdana Borčica in Metke Kavčič. IDRIJA Razstavišče Nikolaja Pirnata (grad Gewerkenegg): Od jutri, 23. aprila do 17. maja bo na ogled razstava del akademskega slikarja Franceta Slane. CERKNO Cerkljanski muzej: od četrtka, 24. aprila do 10. maja bo na ogled fotografska razstava Rudija Jereba. BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101). MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. Gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). Mestna glerija: do 24. aprila, bo na ogled razstava grafik in fotografij z naslovom »Eros Kalos - Erotična motivika v grafiki in fotografiji«. Na njej bodo predstavljene grafične in fotografske stvaritve osemnajstih svetovno znanih avtorjev, od francoskega impresionista Pierre-Augusta Renoira, avstrijskega secesionista Egona Schie-leja do grafičnih listov avtorjev, kot so Pablo Picasso, Andre Masson, Leonor Fini, Shu Takahashi, Miroslav Šutej, Andy Warhol in Tom Wesselmann ter mladih avtorjev kot sta Sevda Chkou-tova in Frederic Leglise. Med fotografi pa bodo predstavljeni avantgardistični eksperimentator Man Ray, kontro-verzni japonski mojster Nobuyoshi Araki, Helmut Newton, Ralph Gibson, Jeanloup Sieff ter kultna ameriška avtorica Nan Goldin in Sam Taylor-Wood. Galerija Tir (Mostovna): do 3. maja, bo na ogled razstava »Lucijan Bratuš - Tipografija & Tipo Brda«. Razstavljajo: Lucijan Bratuš, Samo Ačko, Žiga Art-nak, Robi Doljak, Domen Fras, Wolfgang Gosch - Wo, Barbara Hiti, Ciril Hornjak, Tomato Košir, Lukatarina, Katerina Mrvar, Tomaž Pilih, Gašper Premože, Alenka Pustotnik, Andraž Sedmak, Vasja Semolič, Matjaž toma-žič, Luka Umek. Galerija Artes: od jutri, 23. aprila, (otvoritev ob 20.30) bo na ogled razstava slikarja Franca Duge. Urnik: ob delavnikih, od 9.00 do 12.30 in od 15.00 do 19.00. LOKAVEC Kovaški muzej: orodje in oprema, stalna razstava. KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Grad Tivoli, pod turnom 3: Mednarodni grafični likovni center; do 7. junija, bo na ogled razstava pod naslovom: »Razočarala me je Lara Croft«. Narodna in univerzitetna knjižnica (Turjaška 1): do 16. maja bo na ogled razstava »Otokar, Plečnik in Žogica Marogica«. Urnik: od ponedeljka do petka, od 9.00 do 16.00 in ob sobotah od 9.00 do 13.00. Mestno gledališče Ljubljana: še jutri 23. aprila bo na ogled razstava »Žarko Petan ob 80-letnici«. Italijanski inštitut za kulturo (Kongresni trg 13): bo na ogled razstava Massimiliana Gosparinija pod naslovom »Pripovedi v sliki«, ki obsega študije, avtoportrete in slike iz stripov-skega romana "La Ghiacciaia". Cankarjev dom (Galerija CD): do 26. julija je na ogled razstava »Mehika pred Kolumbom«. ŠPORTNA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (21.4. 2009) Vodoravno: moderator, Armstrong, R. L., sitka, Tosoni, T. A., Pivk, Altaj, ton, os, Elsa, Atalanta, R. A., Gadi, Piksi, K. N., Atena, Sensini, triolet, etnik, A. E., Mari, Giani; na sliki: Ta-dei Pivk. / RADIO IN TV SPORED Sreda, 22. aprila 2009 23 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Mali copatarji - V družbi učencev celodnevnih OŠ iz Sa-leža in Zgonika 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno 6.10 Nad.: Incantesimo 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina 9.35 Aktualno: Linea verde Meteo Verde 10.00 Aktualno: Verdetto finale 11.00 Aktualno: Occhio alla spesa 11.25 Vremenska napoved 11.30 Dnevnik 12.00 Variete: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik - Gospodarstvo 14.10 Variete: Festa italiana 16.15 Aktualno: La vita in diretta 16.50 Dnevnik - Parlament, vremenska napoved 18.50 Kviz: L'eredita 20.00 23.00 Dnevnik 20.30 Nogometna tekma: Juventus - Lazio (It. pokal, polfinale) 23.05 Aktualno: Porta a porta 0.40 Nočni dnevnik V^ Rai Due 6.15 Dnevnik - Zdravje 6.20 14.00 Talent show: Italian Academy 2 6.55 Variete: Quasi le sette 7.00 Variete: Cartoon Flakes 9.45 Aktualno: Un mondo a colori 10.00 Dnevnik - Punto.it 11.00 Variete: Insieme sul Due 13.00 Dnevnik 13.30 Aktualno: Tg2 Costume e societa, sledi Zdravje 15.00 Aktualno: Italia allo specchio 16.15 Aktualno: Ricomincio da qui 17.20 Nad.: Law & Order 18.05 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 19.00 Nan.: Piloti 19.30 Nan.: Squadra speciale cobra 11 20.30 Dnevnik 21.05 Film: Tutta colpa dell'amore - Sweet home Alabama (kom., ZDA, '02, r. A. Tennant, i. Reese Wither-spoon, J. Lucas) 23.05 Dnevnik, sledi Punto di vista 23.15 Dok.: La Storia siamo noi 0.15 Aktualno: 12° Round, sledi Dnevnik - Parlament ^ Rai Tre 6.00 7.30 8.15 9.15 9.20 12.00 12.45 13.05 14.00 14.50 Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caf-fe di Corradino Mineo in Italia, istruzioni per l'uso Dnevnik, sledi Rai News 24 1.10 Aktualno: La Storia siamo noi Aktualno: Verba volant Aktualno: Cominciamo bene Dnevnik, športne vesti, vremenska napoved, sledi Agritre Aktualno: Le storie Nad.: Terra nostra Deželne vesti in vremenska napoved Aktualno: Tgr Leonardo, sledi Tgr Neapolis 15.15 Variete: Trebisonda 15.20 Nan.:Double Trouble 16.00 Dnevnik - GT Ragazzi, sledi Mele-visione 17.00 Aktualno: Cose dell'altro Geo, sledi Geo & Geo 18.15 Dnevnik in vremenska napoved 19.00 Deželne vesti, vremenska napoved in športne vesti 20.00 Variete: Blob 20.10 Nad.: Agrodolce 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Dnevnik 21.10 Aktualno: Chi l'ha visto? 23.10 Variete: Parla con me 0.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved Rete 4 11.40 12.25 13.30 14.05 15.10 16.00 16.10 18.40 18.55 20.30 21.10 23.25 Nan.: Quincy Nan.: Hunter Nan.: Nash Bridges Nad.: Febbre d'amore Nan.: Ultime dal cielo 16.50 Dnevnik in prometne informacije Nan.: Un detective in corsia Nad.: Renegade Dnevnik in vremenska napoved Aktualno: Sessione pomeridiana: Il tribunale di Forum Nan.: Wolff - Un poliziotto a Ber- lino Nad.: Sentieri Film: Agguato sul fondo (voj., ZDA, '43, r. A. Mayo, i. t. Power) Nad.: Tempesta d'amore 0.25 Dnevnik in vremenska napoved Nan: Walker Texas Ranger Variete: Stranamore e poi... (v. E. Folliero) Film: Terapia d'urto (kom., ZDA, '03, r. P. Segal, i. Jack Nicholson) Canale S 8.00 8.40 11.00 13.00 13.40 14.10 14.45 16.15 18.50 20.00 20.30 21.10 22.45 23.45 1.30 Dnevnik - Prima pagina Dnevnik, vremenska napoved, borza in denar 10.00 Dnevnik Aktualno: Mattino cinque Aktualno: Forum Dnevnik, okusi in vremenska napoved Nad.: Beautiful Nad.: CentoVetrine Aktualno: Uomini e donne Aktualno: Pomeriggio cinque Kviz: Chi vuole essere milionario Dnevnik in vremenska napoved Variete: Striscia la notizia Film: Al di la del lago (dram., It., '09, r. S. Reali, i. K. Capparoni, G. Spa-ziani) Dnevnik - Kratke vesti in vremenska napoved Aktualno: Matrix Nočni dnevnik O Italia 1 6.20 6.35 9.00 9.25 10.20 11.15 12.15 12.25 14.30 15.00 15.50 16.40 18.30 Jutranji dnevnik 13.40, 17.40 Risanke Nan.: Willy, il principe di Bel Air Nan.: Xena - Principessa guerriera Nan.: Baywatch Nan.: Supercar Aktualno: Secondo voi Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Risanke: Simpsonovi Nan.: Smallville Nan.: Kyle Xy Film: Scooby-Doo e il terrore del Messico (anim., ZDA' 03, r. S. Je-ralds) 22.10 Dnevnik in vremenska napoved 19.50 20.30 21.10 23.20 1.45 Nan.: Camera cafe' Kviz: La ruota della fortuna Film: Cambia la tua vita con un click (kom., ZDA, '06, r. F. Coraci, i. A. Sandler, C. Walken) Variete: Chiambretti Night Studio Sport ^ Tele 4 7.00 8.35, 13.30, 16.40, 19.30, 23.02 Dnevnik 8.10 Pregled tiska 12.00 Kratke vesti 12.10 Aktualno: Mappero 13.00 23.30 Aktualno: Noi cittadini 13.15 Aktualno: Trieste economica 13.50 Aktualno: ... Attualita 15.40 Dokumentarec o naravi 16.30 Il Friul par Furlan 17.00 Risanke 19.00 Qui Tolmezzo 19.05 Fra ieri e oggi 19.10 Il Rossetti 20.00 21.00 Kult. odd.: Mamma mia...che tv! (prenos iz Rossettija) 20.25 Fra ieri e oggi 20.30 Deželni dnevnik 20.50 Oddaja o delovanju Deželnega sveta 23.50 Film: BMX banditi (akc., '89, i. N. Kidman, D. Argue) La 7 7.00 Aktualno: Omnibus, sledi Omnibus Life 10.10 Aktualno: Due minuti un libro 10.25 Nan.: FX 11.30 Nan.: Matlock 12.30 Dnevnik, športne vesti 13.00 Nan.: L'ispettore Tibbs 14.00 Film: Il cappotto di astrakan (kom., It./Fr., '80, r. M. Vicario, i. J. Dorel-li) 16.05 Nan.: Relic Hunter 17.05 Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mondi 19.00 Nan.: Jag - Avvocati in divisa 20.00 Dnevnik 20.30 1.15 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Aktualno: Exit - Uscita di sicurez-za 23.35 Variete: Victor Victoria 0.50 Dnevnik |r Slovenija 1 6.10 7.00 7.05 9.10 9.35 10.05 10.20 11.00 11.20 11.55 13.00 13.15 14.25 15.10 15.45 16.10 17.00 17.30 18.25 18.35 19.00 19.55 20.05 22.00 23.05 1.10 1.35 2.10 Kultura, sledi Odmevi 8.00, 9.00, 15.00 Poročila 8.05 Dobro jutro Risan. nan.: Nekoč je bilo ... življenje Risanka Profesor pustolovec (pon.) Zlatko Zakladko (pon.) Knjiga mene briga Dok. serija: Naši vetrovi Dokumentarec meseca (pon.) Poročila, športne vesti in vremenska napoved Polemika (pon.) Slovenski magazin (pon.) Mostovi - Hidak Ris. nan.: Nils Holgerson Kviz Poročila, športne vesti in vremenska napoved 0.20 Turbulenca Žrebanje lota Risanke Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti Tv pogled Film: Osumljeni Odmevi, kultura, sport, vremenska napoved Omizje: koliko javnega še? Sedma moč osamosvojitve - Tv dnevnik 22.04.1991 (pon.) Dnevnik Dnevnik zamejske Tv (t* Slovenija 2 6.30 9.00, 0.05 Zabavni infokanal 7.00 Infokanal 7.30 Sedma noč osamosvojitve - Tv dnevnik 22.04.1991 7.55 Studio city (pon.) 8.55 Seja državnega zbora (pon.) 14.45 Spet doma (pon.) 17.30 Črno beli časi 17.50 Nad.: Samo bedaki in konji (pon.) 18.50 Oddaja TV Maribor: O živalih in ljudeh (pon.) 19.30 Z Damijanom (pon.) 20.00 Predstavitev videospotov za Evro-song 22.00 Kvartet: Heiner Müller 23.05 Slovenska jazz scena 0.10 Dok. film: Življenje v ravnovesju Koper 13.45 14.00 14.20 14.50 16.20 16.50 17.45 18.00 18.35 18.40 19.00 19.25 19.30 20.00 20.40 21.10 21.40 22.10 22.40 23.20 0.25 8.00 9.00 9.05 10.05 11.05 15.30 17.10 18.00 18.45 19.00 20.00 20.30 21.00 22.00 Dnevni program 0.15 Čezmejna TV - TG R FJK - deželne vesti Globus Film: Robin Hood Biker explorer 27. mednarodni pokal v plesih Vsedanes - vzgoja in izobraževanje Minute za... Vremenska napoved Primorska kronika 21.50, 0.10 Vsedanes - TV dnevnik Šport Dok. oddaja: Ponza Pogovorimo se o... City Folk Folkest v Kopru Avtomobilizem Dok. oddaja: La via francigena Srečanje z... Iz arhiva po vaših željah Čezmejna Tv i Tv Primorka Dnevnik Tv Primorka 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 Novice 15.30 Mozaik 16.30 Hrana in vino 12.05, 13.05, 14.05, 15.05, 0.00 Vi-deostrani Mozaik Nad.: Jelena Mladinski kviz Kulturni utrinek Športni ponedeljek (pon.) 23.00 Dnevnik Tv Primorka, kultura in vremenska napoved Objektiv Odprta tema Odbojka: Končnica DP (pon.) RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 »Berlin 1989 - čas odjuge«; 9.00 Radioaktivni val; 10.00 Poročila; 10.10 3x3 je deset; 10.15 Oprta knjiga; 11.00 Studio D; sledi Na lepše; 13.20 Iz domače zakladnice; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Ženski portreti; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Glasbena skrinjica; 18.00 Istrska srečanja; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30,13.30,14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 6.20 Utrinek s Primorske poje; 7.00 Jutranjik; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 10.00 Skrivnosti lepote in dobrega počutja; 12.30 Opoldnevnik; 13.00-14.30 Na rešetu; 14.45 Obračun; 16.15 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Pregled prireditev; 18.30 Glasbena razglednica; 20.00 Slovenci ob meji; 21.00 Primorska poje 2009; 22.30 Crossroads. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o; 9.00 Commento in studio; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 13.00 Chiachieradio; 14.10 Leto šole; 14.45 Italo heroes; 15.05 Pesem tedna; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 Etnobazar; 19.00 Le note di Giuliana; 20.00 Radio Capodistria Sera; 21.00 Odprti prostor; 21.55 Sigla single; 22.30 Commento in studio; 23.00 Prosa; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.40 Priimkova delavnica; 7.45 Plodovi narave; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Violinček; 10.10 Intervju; 11.15 Storž - odd. za starejše; 11.45 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice, obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 16.30 Evrožvenket; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Gymnasium; 21.10 Izlivi; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.30 Info odd.; 22.40 Minute za šanson; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15 Šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Avtomobilsko prometne minute; 11.40 Obvestila; 12.00 Kje pa vas čevelj žuli; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.20 Obvestila; 14.40 Glasbena uganka; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 16.45 Sredin klicaj; 17.15 Evropa; 17.45 Šport; 18.00 Express; 18.10 Vzhodno od rocka; 18.50 Večerni sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Ne zamudite; 21.00 V sredo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Na piedestal; 23.30 Težka kronika. SLOVENIJA 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 00.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Literarna matineja; 11.45 Intermezzo; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Danes smo izbrali; 14.05 Arsov forum; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Sodobna umetnost; 17.00 Glasbeni utrip; 18.00 Radijska igra; 18.10 Rondo; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Arsov art atelje; 22.05 Zvočna iskanja; 23.00 Jazz session; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 200,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 24 Nedelja, 19. aprila 2009 V REME, ZAN IMIV O S TI jasno zmerno oblačno oblačno ó rahel dež a A zmeren ÜÜ dež óVr nevihte veter megla vremenska slika 1020 ŽENEVA " 7/18 O MILAN o 10/17 LIZBONA O 12/21 VARŠAVA O 4/15 DUNAJ 8/21 O LJUBLJANA ° 10/14 BEOGRA , ° 13/: ^ {gS .rim ^S72?JEO 11/19 7/21 v MOSKVA O KIJEV 7/15 • V Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. c '„„ATENE v , J2/23 O-» Naša dežela bo danes pod vplivom anticiklona, pihali Plitvo ciklonsko območje se počasi umika proti vzhod-bodo suhi severovzhodni vetrovi. Jutri pa se bo proti naši nem Sredozemlju. S severovzhodnimi vetrovi bo nad deželi pomikalo območje nizkega zračnega pritiska. naše kraje dotekal razmeroma suh zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.07 in zatone ob 20.00 Dolžina dneva 13.53 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 4.31 in zatone ob 17.13 BIOPROGNOZA Vremenski vpliv bo ugoden, v krajih s sončnim vremenom tudi vzpodbuden. V noči bo spanje občutljivih ljudi moteno. MORJE Morje je razgibano, temperatura morja 12,6 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 3.24 najnižje -40 cm, ob 9.22 najvišje 30 cm, ob 15.02 najnižje -41 cm, ob 21.20 najvišje 55 cm. Jutri: ob 3.50 najnižje -50 cm, ob 9.56 najvišje 32 cm, ob 15.30 najnižje -38 cm, ob 21.45 najvišje 59 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m...........19 2000 m............3 1000 m ..........12 2500 m............0 1500m............7 2864 m ...........-2 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu v gorah dosegel 7, po nižinah 6. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER rahel sneg z sneg mocan gil sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona TOLMEČ O 6/18 TRBIŽ O 5/17 o 3/17 KRANJSKA G. > VIDEM O 4 8/25 O PORDENON 9/24 ČEDAD O 9/24 CELOVEC O 5/20 O TRŽIČ 5/20 O KRANJ o GRADEC 6/22 ' O 5/19 S. GRADEC CELJE 7/20 O MARIBOR o 7/21 PTUJ O M. SOBOTA O 7/21 CA O £ 25 11/24 ¿J7 1T4/25*'^1 GORICA O 10/25 O N. GORICA 11/24 PORTOROŽ O 13/23 O LJUBLJANA 7/21 POSTOJNA O 7/20 KOČEVJE O . O ČRNOMELJ N. MESTO 8/21 ZAGREB 10/19 O UMAG OPATIJA PAZIN O g* REKA 13/23 £ ^NAPOVED ZA DANES Po vsej deželi bo lepo vreme z jasnim do pretežno jasnim vremenom. Stopnja vlage bo zelo nizka. Po nižinah in ob morju bo pihala zmerna burja. Najvišje dnevne temperature se bodo odločno dvignile. Pretežno jasno bo, le ponekod v južni Sloveniji občasno zmerno oblačno. Pihal bo severni do severovzhodni veter, na Primorskem pa šibka do zmerna burja. Najnižje jutranje temperature bodo od 3 do 8, ob morju 13, najvišje dnevne od 16 do 21 stopinj C. O GRADEC 7/16 M. SOBOTA O 6/16 (NAPOVED ZAJUTRI Prevladovalo bo oblačno vreme z rahlimi do zmernimi padavinami. Po nižinah bo pihala zmerna burja, ki bo močnejša ob obali. Dnevne maksimalne temperature bodo odločno nižje v primerjavi s sredo. V noči na četrtek se bo pooblačilo in bo spremenljivo do pretežno oblačno, občasno bodo padavine, deloma kot plohe. podnebne spremembe - Po podatkih organizacije Oxfam velika britanija - Včeraj 54 odstotkov več ljudi bo Kraljica Elizabeta II. do leta 2015 potrebovalo pomoč slavila 83. rojstni dan DUNAJ - Do leta 2015 bo okoli 375 milijonov ljudi letno trpelo za posledicami podnebnih sprememb, zaradi česar bo 54 odstotkov več ljudi odvisnih od mednarodne pomoči, je pokazala študija "Pravica preživeti", ki jo je pripravila človekoljubna organizacija Oxfam. Oxfam je poročilo objavil dan pred srečanjem ministrov za okolje skupine sedmih najrazvitejših držav sveta in Rusije (G8), ki bo danes v Sirakuzah na Siciliji. Na omenjenem srečanju sicer ne pričakujejo napredka v pogovorih o nasledniku Kjotskega protokola. Prvi vidni posledici podnebnih sprememb smo bili po prepričanju Oxfama priča v mestnih barakarskih naseljih oziroma slumih v indijskem Bombaju (Mumbai), kjer je leta 2005 zaradi poplav umrlo okoli 900 ljudi. Oxfam je v poročilu tudi opozoril, da je potrebno pomoč za primere naravnih katastrof prilagoditi posledicam podnebnih sprememb. (STA) Oxfam združuje 13 organizacij, ki se borijo proti revščini v več kot 100 državah po svetu Grki se v času krize zatekajo v kavarne ATENE - Grki se tudi v času gospodarske krize ne želijo odreči posedanju v kavarnah. Medtem ko so številna mala podjetja zaradi zmanjšanja povpraševanja propadla in ima težave tudi grški turizem, kavarnam posel cveti. Grki letno popijejo skoraj šest milijard skodelic kave, poraba pa se kljub krizi in visokim cenam ne zmanjšuje. V Atenah je treba za skodelico ponekod odšteti pet ali več evrov, vendar pa številni Grki menijo, da je pitje kave še najcenejša oblika zabave. Namesto da bi plačali osem evrov za ogled filma ali 30 evrov za večerjo v restavraciji, raje gredo na kavo in v kavarni - na žalost kavarnarjev, ki bi želeli hitrejšo izmenjavo gostov - ostanejo tudi po nekaj ur. (STA) V naühcEfllrili Sha liti-Ayurveda, Thalaiso, Wlai Thai, Sa ana Park in pokritih bazenih ilermomintralrn In ap*irano morska vodo. tamo poskrbeli za vaši dobra počirt^iproftrt« in popoln oddih. I Thala&sq center WO lí:r»lM¿ cij.i uporab? ( ji JMlfJí pijt v P^tof frtu. 5HAKfl - AYUSVEPA íÉNTER Edini jyurveAklcrnter na swtu podpakravilt-lj ilnjiYi ¡Adiete líi»Jli. .[Ibrtíiyiirvííí. WaiTHAI Nijcclovilcjil cc-ntrr (¿jil.h j iurtjij Tjjhkc LONDON - Britanska kraljica Elizabeta II. je včeraj praznovala svoj 83. rojstni dan, ki ga je skupaj s soprogom princem Philipom (na sliki) preživela v gradu Windsor nedaleč od Londona. Opoldne so topovi iz prve svetovne vojne izstrelili častno salvo. Vendar pa topov letos zaradi gradbenih del niso razvrstili v Hyde parku, običajnem prizorišču te tradicije, temveč v Green parku pri Buckinghamski palači. Poleg dejanskega rojstnega dneva v aprilu Elizabeta II. sicer praznuje tudi v sredini junija. Ker je poleti ponavadi precej lepše in bolj stabilno vreme kot spomladi, takrat v Londonu tudi poteka barvita parada "Trooping the Colour". 5 692 90 OI - WWW.lifetlaiS.net küpúsm 10 bwke «1 t^ifce m™*™ dhcnttp - do 29- malo 2009 j wai thai : thalasso center féculas s j agF^O* HGTILSfii 5 PA nHMjrftw velja odpojttMfka áa prtkal