SPET ZAPLET PRI CENI STANOVANJ Prvi del - Trnovo, drugi del - rnue in kaj potem? Prav gotovo nam je zgodba soin-vestitorjev v trnovska stanovanja e v sveem spominu V gradnjo so sproti vlagall svoj denar a so jlh tik pred vslltv!|o hotell postaviti v polozaj navadnih kupcev In |lm krepko navili ceno. ZIL In SCT pa sta sl enkrat za spremembo polo-mila zobe. Ko so kupci stanovanj vidcli, da po nobeni normalni poti nimajo niti kanka upanja na uspeh, so se organiziralt drugae. K srei so bill med njimi vseh sort strokovnfaki, od gradbenikov, ra-unalnlarjev, pravnlkov in e po-sabno k srefil tudi takSni, ki so imeli posluh za stlke z javnostjo. Nobeni dokazi, kako so jim ceno napak zraunali, kako so jim od-stotke podraitev pribijali na e plaani denar, bi jim namre ni ne pomagall. Ko pa so se kosti loti-la menda vsa naSa sredstva obve-anja, politika ni ve mogla stati ob strani. Pod zdruenim priti-skom sta morala ZIL In SCT popu-stlti in kupci so se lahko vsellli v za naSe razmere neverjetno pocenl stanovanja. Zakaj tollko ponavljanja? Zato, ker smo verjell in upali, da bo Tr-novo dragocena ola. ola za izva-jalce del. prodajalce in kupcs sta-novanj. Verjeli smo, da ne bo ve treba samoorganiziranja, pritlskov, poga|anj. Verjeh smo, da bo kupec stanovanja vedel. kollko In zakaj plaa Injti njim ne bo mogel (upal) nihe ve polgravatl. Kakna Ijuba naivnost. Verjetno se zaradi trnovske sramote niko-mur ni ni zgodilo in zgodba se zdaj ponavlja. Obiskali so nas ku-pci stanovanj v ob|ektu B31 -33 na Crnuah. Njlhova teava je skoraj do piice takSna, kot smo |o srea-II v Trnovem Morda le e malce bolj zapletena. Nlso namre le so-investitorji. Hkrati so lani zadruge SCT In SCT je tudi izvajalac del na tm obfektu. V zaetku lanskcga leta so s sta-novanjsko zadmgo sklenili pogod-bo o zdruzevanju sredstev za pri-dobltev slanovan| Po naelu soin-' vestitorslva so svoj danar vlagali po dlnamlkl In v vljlnl, doloeni s pogodbo. Upali so. da bo SCT u-vajal dela po nalobenem progra-mu, sprejetem na samoupravni stanovanjsk! skupnostl Beigrad. . Po tem programu bl morala gradnja stei 1. marca lanl in se konati 1. marca letos. e to bi bila zamuda, saj metodologija za ugo-tavljanje strokov in oblikovanje cen v stanovanjski gradnji za tak objekt predvideva najve 10 mese-cev. Dobili so le usten odgovor, da so podaljanje predvideli zaradi predvidenega tejega terena. Pozimi je gradnja sploh zastala in hltro se je blial rok za izraun konne cene. 0 ceni pa vse tiho. Od zadruge SCT so terjall sklic zbora soinvestltorjev. Zbrall so se konec januarja in zvedeli. da se te-ren poseda. 0 ceni e vedno nifi. Nezadovoljni z zadruzno samou-pravo so izvolili zaasni hisni svet in ta je prevzel nalogo urediti ob-vesanje In odloanje. Zagrizli so se v delo in ugotovili, da zavlaevanje gradnje zaradi po-sedanja ni strokovno utemeljeno. eprav predpisi doloajo, da mora biti konna cena oblikovana 2 me-seca pred rokom konca gradnje. se do nje niso zmogli dokopati. Ni- so doblll tinannih poroil o prillvu in odlivu sredstev, izvedeli so le, da so rok konca gradnje premakni-li na21. maj 1986. Ob tem pa je izvajalec mirno po-zabil, da so to soinvestitorji in e njegovi zadruniki za povrh. Poslal |e ponudbo cene, ki je bila v zaet-ku gradnje dobrih 107. tisoakov za kvadratni meter, zdaj pa je skoila na vei kot 159 tiso dlnarjev. Spet se zgodba ponavlja. Sami so raunali po ve razlinih meto-dologijah in vedno jim je priSlo pri-blino 40 tisoC dinarjev manj. Pri-merjali so ceno kvadratnega mezra s tisto. po kateri lahko od drugega izvajalca kupi podobno stanova-nje na klju. Tudi v tej primerjavi so jo kot soinvestitorji slaLie od-nesli. Znova ugotovitve, da so jlm menjali celo izhodisrio ceno In ni-so upotevali e plaanih delezev. Negodovanje nad zadrugo, ki ni iz-polnila domala nobene naloge iz svojega statuta, tek okoli pravo-branllcev in vseh mogolh in ne-mogoCih intituclj... Predstavnika SCT in zadruge SCT, ki sta se tega pogovora ude-leila, nista imela nobenega prave-ga odgovora na vsa ta vpraSanja. No, enega samega, ki ga lahko str-nemo: SCT je raunal po edino veljav-nih zaasnih pogojih za oblikova-nje cene kvadratnega metra stano-vanjske povrsine. Vse njegove od-loCitve so drubeno poegnane in prave. e pa se soinvestitorjem godi krivica (nista rekla, da se jim ne), tifii vzrok v sistemu samem. Popolna zmeda In neurejenost povzroata, da vsak, ki se loti na-kupa stanovanja po takSni ali dru-gaCni poti. Sele ez nekaj asa ugotovi, v ka) je pravzaprav padel. Kupci s tem odgovorom niso bili zadovoljni. Koliko pa bo uspeen, bo pokazal fias - po novem samo-organiziranju. plsarjenju, ugotav-Ijanju politiene skode. kl da se ne sme veL ponoviti... CIRIL BRAJER Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si
NAPAKA - STRAN NI BILA NAJDENA


Žal nam je, a strani, ki ste jo iskali, ni bilo moč najti.
Prosimo, poskusite uporabiti ISKALNIK in poiskati publikacijo, ki jo potrebujete.


Knjige
Periodika
Rokopisi
Slike
Glasba
Zemljevidi