REVIJA, S KATERO SE ZABAVAM IN RAZISKUJEM SVET • JANUAR 2013 • LETNIK 8 . : v ..Ml • f 'T- - v, V^ ' « / t * » i » " . / - ' • OP O UP O & (Mri lad i ns ka. co m/m o j p lan et v -V v .- ' -v ? * V- i*. " v \JS4l • Sfci ' ' v-" * -.s. . ti v • . v • V- * ' ■ u* " » . * . v.. OP oo ^ o cn cr < D Hrt Z >u LU C0 m.'. TESt =00 =00 ■(\l iin s 00 Os Podzemlje Pece Življenje v tundri januar 2013 Dragi moji pla rv etovci! Še enkrat vam želim srečno novo leto in veliko dobrega za vse vas in vaše bližnje. Le kaj nam prinaša leto 2013? Mnogi so menili, da bo, kot So napovedovali že večkrat prej, konec Sveta. Pa se to na srečo ni zgodilo. Se pa Svet spreminja, in to na bolje. Največ lahko naredimo vsak pri sebi. Sama ne verjamem v čudežne sezname z zaobljubami, pač pa verjamem v majhne korake. Lahko postanemo za odtenek odgovornejši. Kako, boste vprašali. Na primer, da se zavestno odpovemo nekaterim potrošniškim navadam, ustvarjamo manj odpadkov, jih ločujemo ali pa stvari večkrat uporabimo. Da lepo ravnamo z živalmi in rastlinami, da jemo pri nas pridelano in čim manj predelano hrano, da varčujemo z energijo in vodo ... Gotovo ni naključje, da so Združeni narodi leto 2013 razglasili za mednarodno leto sodelovanja na področju voda, in Moj planet bo pisal tudi o tem. V januarski in februarski številki boste dobili polovici mega posterja, za katerega ste množično glasovali vse do novega leta. Zmagal je barviti tukan, naj vam polepša sobe. Tl-i Pišite nam na moj.planet@mkz.si ali www.mladinska.com/mojplanet, kjer najdete tudi učne liste in filme. 52 8 12 14 16 20 22 24 sesalci Japonski makak ekosistemi Tundra fotografija Naravoslovna fotografija avtohtone pasme Slovenski prašiči narava Zimski zaspanci rastline Dišavnice človeško telo Živčevje svet rastlin Alpski čaj posterji Tukan - 1. del, Volk dr. vetko okolje Uporabim večkrat da vinci learning planetov strip Črni diamanti potepanja po sloveniji Podzemlje Pece moj test Zima - veselje ali muka sive celice nušin kotiček Pripravljeni na novega člana družine? moj planet priporoča vaša pošta s > mmt m Ko sem eno leto študirala na Japonskem, sem si želela, da bi v divjini vsaj enkrat videla japonskega makaka. V bližini univerze je bil naravni park, kjer naj bi makaki živeli. V parku so table opozarjale na prisotnost opic, ob smetnjakih pa so stala opozorila, da jih je treba zapirati, da ne bi opice brskale po smeteh. Bila sem prepričana, da mi srečanje z makakom ne more uiti. Sošolci so me opozorili, da opice človeški nasmeh in kazanje zob razumejo kot grožnjo, zato je pametneje, če imam usta zaprta. Sošolka iz Hong-konga pa je rekla, da se opic boji, saj v njenem domačem mestu ljudem iz rok kradejo hrano in nakupovalne vrečke. A makakov v parku v celem letu nisem srečala niti enkrat. Čeprav sem opice videla v živalskih vrtovih, je občutek, ko žival vidiš v njenem naravnem okolju, čisto drugačen. Tako sem makaka v »divjini« videla samo enkrat in še to skozi okno avtobusa. Zakaj v »divjini«? Ker je Japonska zelo urbanizirana država, kjer kar osemdeset odstotkov prebivalstva živi v mestih, mnogo večjih od Ljubljane, in tudi makak, ki sem ga videla, ni sedel v krošnji drevesa, pač pa na obcestni ograji, za katero so se razprostirale neskončne vrste hiš. takale 9 osebna izkaznica Razred: sesalci (Mammalia) Red: primati (Primates) Vrsta: japonska opica (Macaca fuscata) Teža: od 8 do 11 kg Višina: od 50 do 57 cm Japonski makak je od vseh opic na svetu najseverneje živeča opica. Japonska je namreč izredno dolga država, ki se razteza od 24° do 46° severne zemljepisne širine, zato je tudi njeno podnebje zelo raznoliko: od mrzlega podnebja na najbolj severnem otoku Hokaido pa vse do subtropskega podnebja na južnih otočjih. Makaka razen na Hokaidu najdemo na vseh drugih treh glavnih otokih, zato je na različno podnebje zelo dobro prilagojen, ne motijo ga niti temperature do -20 °C. Opica z zimskim kožuhom Prav zato, ker je Japonska tako dolga, njeno podnebje pa tako raznoliko, se morajo tudi makaki prilagoditi okolju, v katerem prebivajo. Zato tisti, ki živijo bolj severno, pozimi dobijo gostejši in toplejši kožuh. Poleg tega so tudi njihove dnevne dejavnosti odvisne od okolja, v katerem živijo. Opice, ki vsako leto dočakajo pravo pravcato zimo, so zato čez dan manj dejavne in se hranijo manj-krat kot tiste, ki živijo v predelih, kjer se temperature nikoli ne spustijo pod ničlo ali pod 10 stopinj Celzija. Razširjenost: japonski otoki Honš^ Kjušu in S^Ku Življenjska doba: do 7 let:___ Kako se pozimi grejejo opice? V prefekturi Nagano, ki je v osrednjem, goratem delu Japonske in kjer imajo vsako leto veliko snega in mrzle zime, so se opice navdušile nad kopanjem v naravnih toplicah. Japonska je namreč znana po številnih termalnih vrelcih, zato je raj za vse ljubitelje toplic, ki pa so nekoliko drugačne od tistih, ki jih poznamo pri nas. Japonske toplice so veliko manjše in intimnejše, bazeni pa so po navadi urejeni tako, da imamo občutek, da se kopamo v manjših, naravnih kotanjah. In marsikatere toplice so prav zares v naravnih kotanjah in tolmunčkih. Poleg tistih, ki so jih zgradili ljudje, obstajajo tudi povsem naravne in divje toplice. Ene takšnih so tiste v Naganu, ki so jih opice izbrale za svoje zimsko pribežališče. Okrog leta 1963 so opice odkrile, da se lahko v mrzlih zimskih mesecih grejejo v topli termalni vodi. Tako se pozimi vsak dan zjutraj spustijo iz okoliških gozdov in dan prečepijo v toplicah, zvečer pa se vrnejo nazaj v drevesne krošnje. Si ¿3? m. »'¿S Snežne opice Japonskim makakom pravijo tudi snežne opice. Pa ne zato, ker bi bile bele barve, pač pa zato, ker so to edini primati, ki jih lahko vidimo na snežni podlagi. Makaki imajo rjavo siv kožuh, rdeče obraze in kratke repe. Spadajo med opice starega sveta - to so opice, ki živijo v Afriki in Aziji. Čeprav spijo v drevesnih krošnjah, večino dneva preživijo na tleh, hodijo pa večinoma po vseh štirih. Dan v življenju snežne opice ... Snežna opica ima podoben življenjski ritem kot človek. Aktivna je podnevi, ponoči pa spi. Čez dan je zaposlena s številnimi dejavnostmi; iskanjem hrane, negovanjem kožuha, igranjem, druženjem z drugimi opicami pa tudi počivanjem. Makaki so vsejedi, kar pomeni, da jedo tako rastlinsko hrano kot tudi hrano živalskega izvora. Tako kot njihove dnevne dejavnosti pa je tudi njihov jedilnik odvisen od okolja, v katerem živijo. / ... in leto Njihove dnevne aktivnosti so seveda odvisne tudi od letnega časa. Pomlad je tako čas rojstev novih opičjih članov. Samica običajno skoti enega mladiča, ki ga prve štiri mesece prenaša na trebuhu. Samice z mladiči se od tropa oddaljijo, vanj se znova vključujejo počasi. Poletje je čas, ko se mladiči postopoma začnejo učiti samostojnosti. Samica sicer mladiča tudi po štirih mesecih še vedno prenaša naokrog, vendar na hrbtu. Poleti opice svojo zimsko dlako zamenjajo za poletno. Jesen je za opice najbolj dejaven letni čas, saj si morajo nabrati zalogo hrane in maščob za prihajajočo zimo. Ko začne z drevja odpadati listje, se začne opicam počasi zgoščevati kožuh. MeS ^ ^ . da se mladič osamosvoji po približno enem letu; samičke ostanejo v tropu, samci pa si poiščejo nov trop? ... da japonski makak v divjini doživi le sedem let zaradi številnih bolezni in drugih nevarnosti, ki prežijo nanje, v ujetništvu pa lahko dočakajo celo do 30 let? ... da Japonci opicam pravijo saru, japonskim opicam pa nihon saru (Nihon = Japonska + saru = opica)? ... da imajo Japonci številne pregovore, povezane z opicami? Eden takšnih je na primer: Tudi opica kdaj pade z drevesa - pomeni, da se lahko tudi najboljši na svojem področju kdaj zmoti (tudi najboljšim se zgodi). n ekosistemi Daljni sever Tundra na severu sega vse od Arktike, prek severnega dela Severne Amerike, Grenlandije, severne Skandinavije in severa Rusije. Ta puščobna pokrajina oživi le poleti, ko jo sonce obseva kar 24 ur na dan. Za tundro so sicer značilne dolge in suhe zime, meseci brez svetlobe in ekstremno nizke temperature. Severno poletje Poletje v tundri traja okoli 50 dni. Temperature se vzpnejo nad 0 °C. V tem času se začne taliti sneg, pokrajina oživi. V kratkem severnem poletju je hrane dovolj, zato se začno živali in rastline množično razmnoževati. Čeprav čez leto pade zelo malo padavin, je tundra poleti zelo vodnata in blatna, zato proti koncu pomladi tudi ozeleni. Vendar pa so tla v tundri za kmetijstvo popolnoma neuporabna. Permafrost Tundrska tla imajo na površini tanek sloj šote, ki poleti tudi odmrzne ter iz nje zraste nekaj skromnega rastja. Pod tankim slojem šote je debela plast ilovice. Ta je običajno popolnoma prepojena s talno vodo, ker ne more prenikati v globlje sloje. Tik pod njo je namreč debela plast zamrznjene prsti, ki je globoko zamrznjena vse leto. Imenujemo jo permafrost. ".-•-■v 'I > '.v rv >?.„> K"'. ';'•■. ■■■: - 1 V/ \ 1 — ggg ¿-p .. Boj za obstanek V mrzli tundri bijejo rastline in živali nenehen boj za obstanek. Mnoge živali se jeseni preselijo v toplejše kraje. Nekatere živalske in rastlinske vrste pa zimo preživijo pod debelo snežno odejo. Ta jih varuje pred zmr-zaljo. Žal se vsem rastlinam in živalim ne uspe zakopati v sneg pred mrazom. Te vrste so najbolj ogrožene. Izpostavljene so ostrim življenjskim razmeram in pomanjkanju hrane. Pozimi jim vsak dan grozi smrt. Snežna odeja Morda se zdi, da na severu zapade veliko snega. A ni tako. Zrak je v tundri pozimi izredno suh, saj vsaka vlaga zaradi mraza takoj zmrzne. Sneg je za večino živali na severu dobrodejen, v snegu so namreč zračni prostorčki, ki so dober izolator. Razlika med zunanjo temperaturo in tisto pod snežno odejo je lahko celo do 25 °C! Tudi mladiču severnega medveda je topleje v snežnem brlogu kot zunaj J s r. i, Rastlinstvo Za tundrsko rastlinstvo je značilno, da je izjemno nizko. Le redko zraste do enega metra. Drevesa zaradi kratkega vegetacijskega obdobja ne morejo rasti. Na sploh rastline rastejo zelo počasi. Takoj ko se sneg stali, pa neverjetno hitro vzcvetijo. Nekatere rastline takoj po zimskem počitku uporabijo za razvoj zelenih listov in cvetov zaloge hranilnih snovi, ki so jih s fotosintezo pridelale prejšnje leto in so jih shranile v podzemnih koreninah. Prilagoditev rastlin na hud mraz Ker je ena od največjih prilagoditev rastlin na hladno podnebje pritlična rast, se rastline s tem izognejo močnemu vetru, ki jih lahko poleg nizkih temperatur še dodatno poškoduje. Drevesni vrsti zelnata vrba in arktična vrba sta običajno visoki samo do 10 cm! Prilagojene so tudi mačice teh vrb, ki imajo na gosto porasle mrtve dlačice, ki delujejo kot toplotni izolator ter imajo v celicah snovi proti zmrzovanju. V tundri pa na najbolj izpostavljenih mestih uspevajo le mahovi in lišaji. Lišaji se čez zimo popolnoma izsušijo ter tako preprečijo poškodbe tkiva zaradi mraza. Mahovi rastejo v gostih skupinah, kjer je temperatura vsaj za nekaj stopinj višja od okolice. Tudi več cvetnic, kot npr. alpska velesa, se greje na podoben način. Alpska velesa ima za gretje tudi dlakava stebla in plodove. Cvetovi pa se obračajo in sledijo soncu. Ena od rastlin, ki je tudi prilagojena na hud mraz, je rumeni kamnokreč, ki ima večino telesa v gosto olistani rozeti. . a tudi plenilci se pozimi»skrijejo« v belo barvo. Menjavanje barve Zimska in poletna pokrajina tundre je zelo različna. Ker ni dreves, so živali zelo vidne in tako tudi izpostavljene napadom drugih živali. Ena od pomembnih prilagoditev stalnih prebivalcev tundre je zato menjavanje barve. Polarna lisica že zgodaj jeseni dobi bel kožuh, ki je iz daljše in gostejše dlake in jo varuje pred hudim mrazom. Ko se spomladi začne taliti sneg, dobi spet poletno rjavkasto dlako. Ta je krajša in redkejša. Podobno menjavajo barvo tudi nekatere druge tundrske živali, npr snežna sova, velika podlasica, planinski zajec, barjanski jereb ... Kfl - ™ u* ''¡k Selivci v tundri Poleti je v tundri svetlo 24 ur na dan, zato rastline hitro rastejo, živali pa imajo veliko hrane. V tem kratkem času tundra privabi množico živali selivk. Velike jate gosi, pobrežniki, čigre so stalni poletni obiskovalci te pokrajine in se hranijo z vodnimi in obvodnimi rastlinami. Glavni selivci na dolge razdalje pa so velikanske črede severnih jelenov. Te črede se konec poletja selijo iz poletnih bivališč v tundri v prezimovališča v iglastih gozdovih. V vsako smer je pot dolga več kot 1000 km! Severni jeleni in moškatno govedo s parklji razkopavajo sneg, da pridejo do lišajev in pritlikavih vrb. Pred mrazom jih varuje gost in debel kožuh. V hudem mrazu se živali v čredi stisnejo skupaj ter s tem zmanjšajo izgubljanje telesne toplote. M ^ \ da nekatere rastline v mrzlih podnebjih ne iM m | morejo cveteti in razviti plodov v eni sezoni? I ^ I Zato v prvem letu razvijejo cvetne popke, J drugo leto se v njih razvije pelod, šele v ^ 'V tretjem letu cvetijo in nato v četrtem letu ---^^ dozorijo semena. ■ da je za leminge značilno kopanje rovov pod snežno odejo? V rovih so zaščiteni pred plenilci ter imajo nekoliko več hrane kot druge živali v tundri. ■ da se trajno zamrznjena prst oz. permafrost nahaja tudi v visokogorju? ■ da poleti v tundri kar mrgoli čmrljev, kačjih pastirjev ter predvsem velikih rojev komarjev? Številna jezerca so odlično bivališče za množice komarjevih jajčec. Čez zimo zamrznjena jajčeca se spomladi odtajajo in iz njih se izležejo ličinke. Komarjeve ličinke so pomemben vir hrane za razne vrste plojkokljunov in pobrežnikov. Tina Pavlovič ^tograf^ N Danes ima skoraj vsakdo tak ali drugačen digitalni fotoaparat. Fotoaparat je tudi vgrajen v skoraj vsak mobilni telefon ali kako drugo mobilno napravico. Zdi se, da samo pritisneš na gumb in že nastane čudovita fotografija. Toda pogosto so tako na pamet narejene fotografije prav neugledne, pa naj si bo fotoaparat še tako dober naj ima še toliko mega pik ... Tudi fotografiranja, tako kot drugih spretnosti, se moramo naučiti. Nekoč, ko so za fotografijo uporabljali filme, je bilo učenje težje in dražje. Danes pa lahko brez truda in stroškov narediš veliko fotografij, zato lažje in ceneje pridobivaš fotografske izkušnje in se tudi učiš na napakah. a rO« a Naravoslovna fotografija Fotografiranje gobic, rožic, mravelj, hroščev, polhov, ptičkov in sploh vsega v naravi je posebna fotografska disciplina, ki ji pravimo naravoslovna fotografija. Pri takem fotografiranju želimo živali in rastline s fotoaparatom ujeti v naravnem okolju, da so na fotografijah vidne njihove glavne lastnosti, hkrati pa še posebnosti in čim več podrobnosti. Oprema Za naravoslovno fotografijo seveda potrebujete fotoaparat, ta je za začetek lahko kakršen koli, pa še radovedno oko in veliko potrpljenja. Najlažje je začeti fotografirati rožice in druge rastline. Te namreč mirujejo, medtem ko se živali skoraj neprestano premikajo. Pozimi pa je rožic bolj malo, zato se lahko lotite fotografiranja ptičkov. Teh je povsod veliko, pa še zelo foto-genični so, kar pomeni, da so na slikah zelo lepi. Pomembna oprema naravoslovnega fotografa je tudi računalnik in program za obdelovanje slik. Na internetu je veliko dobrih zastonjskih fotografskih programov, kot je denimo PhotoScape, ki ga najdeš na naslovu www.photoscape.org. Nekaj nasvetov za fotografiranje ptic Za začetnika je najlažje, da ptičke fotografira, ko ti sedijo na vejah ali čem drugem. Takrat so namreč bolj ali manj pri miru. Najbolje je, da si ogledaš, kje se ptički po navadi zbirajo, in jih potem s fotoaparatom pričakaš v »zasedi«. Glavno pravilo naravoslovne fotografije je, da je slikana žival osrednji del fotografije in da je slika živali ostra. To pa pri fotografiji ptic pomeni, da se jim čim bolj približaš ali pa imaš tako imenovani zoom, s katerim sliko čim bolj povečaš. Na sončen dan sem posnel škorce na drevesu. Nisem se jim mogel bolj približati, zato škorcev skoraj ni videti, slika je prepolna podrobnosti (sadeži, vejice) in z njo nisem zadovoljen. Ucenje Na primeru zelo povprečne fotografije škorcev na kakiju si bomo ogledali, kako narediti še kar dober končni izdelek, fotografijo, ki jo boste brez sramu pokazali drugim. Kar poskusite! 2 V računalniškem programu zato naredim izrez, na katerem izstopata škorca, sadeži pa tvorijo naravno ozadje, nepotrebno ozadje hribov pa ni vidno. Je že nekoliko bolje. 3 4 Naredim še en izrez, na katerem je viden le en škorec. Kako ponosno sedi! Sedaj so lepo vidna tudi njegova obarvana peresa, čopek, odsev v očesu ... wm Z izrezovanjem pa ne smem pretiravati, saj je potem slika »kockasta«, neostra in zato neuporabna. _^J Andrej Guštin avtohtone k pasme i Med slovenskim kmečkim prebivalstvom so bili nekoč prašiči zelo priljubljeni. Od nezahtevnih živali, ki so se lahko pasle na prostem, pozimi pa prebivale v hlevu, so ljudje dobili nujno potrebno hrano živalskega izvora. Meso in klobase za bolj premožne, slanina, ocvirki ter maščoba za bolj revne. Takrat se pomena avtohtonih pasem še niso zavedali, danes pa jih skrbno varujemo. Le en prašič je slovenski Med slovenskimi avtohtonimi pasmami živali najdemo le eno pasmo prašiča. To je krškopoljski prašič. Že njegovo ime izdaja, da prihaja iz jugovzhodne Slovenije, iz okolice Krškega in Brežic. To je pasma, ki je bila v 19. stoletju zelo priljubljena, potem pa smo jo zaradi križanj s tujimi pasmami že skoraj izgubili. Danes se njena številčnost počasi povečuje, saj se z njo ukvarjajo strokovnjaki in znanstveniki slovenskih fakultet. Kakšen je krškopoljski prašič? Je velik in miren pujs, ki doseže do 300 kg teže. Rad je, zato njegova telesna masa hitro raste. Je črne barve s širokim belim pasom čez sprednje tace in pleče. Uhlji so po-vešeni. Samice so dobre mame in skotijo od 8 do 10 mladičev. Krškopoljski prašič je primeren za v hlev, raje pa se pase na prostem. Pujski, ki redno tečejo in se razgibavajo na svežem zraku in sveži travi, dajejo zdravo meso. V tradicionalni slovenski kuhinji Meso našega prašiča je dobro in okusno, ima več nenasičenih maščobnih kislin (bolj zdravo meso) kot meso drugih pasem prašičev. Primerno je za pečenke, slanino in predelavo v klobase. Če želimo ohraniti pasmo, moramo uporabljati tudi njeno meso. Tako so rejci te pasme ustanovili blagovno znamko »Mesnine krškopoljskega prašiča«, da bi mi uporabniki vedeli, kdaj jemo kvalitetno meso slovenske pasme in kdaj ne. s i i Zakaj pasme izginjajo? Največji problem pri vzdrževanju in nadaljnji reji neke pasme je premajhno število osebkov iste pasme. Hitro pridemo do tega, da parimo živali, ki so med seboj v sorodu. Če pa je takega parjenja preveč, se pri prašičih pojavijo zdravstvene težave, kot je šibek imunski sistem. Te živali zato zbolijo in umrejo za boleznimi, ki bi prašiče, parjene zunaj sorodstva, manj prizadele. Veliko je tudi mrtvorojenih pujskov in smrtnost med dojenimi pujski je velika. Zato so verjetno izginile stare pasme, in če se ne bomo potrudili, se lahko enako zgodi tudi s krškopoljskim prašičem. Izginule slovenske pasme Na območju današnje Slovenije so v 19. stoletju uspevale še tri pasme. Na Gorenjskem so redili gorenjskega črnolisastega prašiča, iz katerega so delali kranjske klobase. V Zgornji Savinjski dolini so redili solčavskega domačega črnega prašiča, ki je veljal za zelo zdravo pasmo. Na Štajerskem so redili štajerskega črnega prašiča. Vse pasme so danes že izginile. Druge pasme prašičev pri nas Na Slovenskem se največ pojavljajo pasme veliki beli prašič, landrace, pietrain in duroc. Zanje je značilno hitro priraščanje telesne mase in veliko potomcev. V ljubiteljske namene pa so ljudje začeli gojiti vietnamske prašiče. Ti ne ostanejo tako majhni, kot je sprva videti, zato moramo imeti v mislih, da bodo na koncu veliki in težki kot velik pes. Pujsi imajo radi čistočo. iS; l^flr ¿M \ ^ J ... da parjenje v sorodstvu lahko prizadene * *y vse živalske in rastlinske vrste, enako velja tudi za ljudi? da imajo pujsi radi čistočo? Krškopoljski prašiči se ne valjajo po lastnih iztrebkih, poleti pa se celo radi okopajo. Nekatere pasme pujsov se ne kopajo rade. da vraža, da pujski prinašajo srečo, izhaja iz obdobja( ko so kmetje, ki so redili pujske in v svojo prehrano vključili svinjsko mast, lažje preživeli hladno zimo? I Irškn Galien —i* In zato na tak zaspan dan včasih potiho zavidam vsem živalskim zaspancem. Tistim, ki zimo prespijo, in tistim, ki jo večino predremajo, vmes pa se zbudijo iz otrplosti, opravijo najnujnejše in spet zadremajo. Tako v zavetju privarčujejo energijo, medtem ko je zunaj mraz in primanjkuje hrane. Jež Jeseni se dobro nahrani. Tolšča bo zimska zaloga. Potem pa se takole zvije in zaspi. Njegovo telo se ohladi - še jeseni je bila njegova telesna temperatura 34 stopinj Celzija, med spanjem pa se zniža na 4 stopinje Celzija. Tudi bitje srca se zelo upočasni - namesto 190-krat v minuti utripa samo še 20-krat na minuto. Ampak včasih se vseeno prebudi in sprehodi naokrog. Zgodi se, da si poišče tudi drugo gnezdo. jf J Netopir Takole pa zimo prespi netopir. Tudi on jeseni poje več kot navadno. Preden se obesi z glavo navzdol, postane lepo zalit. Med spanjem se tudi njegovo telo zelo ohladi, srce utripa le 18- do 80-krat na minuto (sicer od 250- do 450-krat v minuti), vdihne in izdihne pa le od 4- do 6-krat (sicer od 60- do 90-krat v minuti). Po nekaj tednih se prebudi. Takrat lula in pije, včasih pa si poišče primernejše prezimovališče. In kje spi? Večinoma v podzemskih jamah, kjer je stalna temperatura in je dovolj vlage. Spi sam? Običajno se na zimo zbere tudi do 1000 netopirjev in potem skupaj spijo. Kdo ve, ali kaj sanjajo. » v iS £ J ps- .¿Nr § I mm I Medved Medved zimo predrema. Njegovo telo ostane toplo, ritem bitja srca in dihanja pa tak kot vedno. Jeseni se zavleče v brlog. Ob lepem vremenu se prebudi in kolovrati naokrog, potem spet zaspi. V tem času samica skoti mladiče. nt. - i- ■£. "is^lcjeji«" ~ '¿j'*' Metulj je med prvimi znanilci pomladi. Seveda, saj ga iz zimske otrplosti prebudi prvo spomladansko sonce. 0š0im m mm ^MRI •¿S* J A " V. v,. -t ^ i 0> A Polh Gledam svojega vnuka, ki je omagal po vseh dnevnih dogodivščinah. Spi kot polh. Pa res? Andraž ima rdeča lica, topel je in enakomerno diha. Kaj pa polh? Njegovo telesce se med zimskim spanjem ohladi, srce bije zelo počasi in včasih tudi po minuto ne vdihne. Ampak, ker se je pred zimovanjem najedel in zredil in si našel zaveten prostor globoko v zemlji ali zapuščeni ptičji gnezdil-nici, bo zimo varno prespal. mi aX Wv % 0 im gn * IMS Polž se jeseni umakne za ped globoko v rahlo prst. Ustje svoje hišice zapre s snovjo, ki se strdi v nekakšen pokrovček. Tako polž varno dočaka pomladansko topel dan. Jelka Pogačnik - rastline z dišečimi sokovi avnlC^ Rastline dišijo zaradi eteričnih olj*, ki jih imajo v svojih sokovih, bodisi cvetovih, listih, koreninah ... Dišavnice dodamo jedem ali jih pripravimo kot napitke. Hrani poleg prijetnega vonja dajo tudi svojevrsten okus, barvo in jo obogatijo z vitamini, minerali in drugimi pomembnimi snovmi. Na splošno velja, da dražijo sluznico prebavil. Tako vzbujajo tek, izboljšajo prebavo in počutje. *Zmesi iz veliko spojin. Zelo hitro izhlapijo (zato jih zavohamo), običajno so brez barve. Se ne topijo v vodi - zato so dobila ime olja, čeprav nimajo nič skupnega z maščobnimi olji. Dišavnica, zelišče ali začimba? Za dišavnice velja, da so bolj milega okusa in vonja. Rečemo jim tudi zelišča. Običajno med kuhanjem izgubijo aromo, zato jih jedem dodajamo na koncu kuhanja. Nekatere izgubijo aromo tudi med sušenjem, zato jih shranjujemo v olju ali pa jih zamrznemo. Začimbe so po okusu in vonju ostrejše, nekatere celo zelo pekoče. Običajno so bolj »trpežne«. Med kuhanjem sproščajo svojo aromo, zato jih dodamo že na začetku kuhanja. Za naše telo so najboljše tiste, ki rastejo v naših krajih. Telo prepozna njihovo domačnost, zato jih najlažje uporabi. Peteršilj - osvežilec daha in telesni dezodorant To je brez dvoma najbolj razširjena dišavnica in svetovno znana dekoracija. Peteršilj ima prijeten, značilen vonj in edinstveno kombinacijo hranil. Ima trikrat toliko vitamina C kot pomaranče in dvakrat več kalcija kot mleko. Ponaša se z beta karotenom in različnimi minerali - železom, manganom, kalcijem, bakrom. Njegova zelena barva čisti in obnavlja kri. V ljudskem zdravilstvu s peteršiljevim sokom zdravijo slabokrvnost. r2oj /Bazilika - odganja žalost, povzroča srečo in veselje Kraljevska dišava, ki je nikoli niso omenjali kot divjo rastlino. V srednjem veku so ji pripisovali čarobno moč. Danes je številka ena italijanske in francoske kuhinje in skoraj nujni dodatek vsem paradižnikovim jedem. Obstaja najmanj 60 različnih vrst bazilike. Nekatere imajo duh po cimetu, po janežu, po nageljnih, po citronah in po timijanu. Čaj iz bazilike nas pomirja in izbojša spanec. Zdravilci ji pripisujejo blagodejen učinek na srce, pljuča in želodec. Drobnjak - naravni antibiotik Njegovi cevasti listi in svetlo vijoličasti cvetovi imajo okus po čebuli ali česnu, vendar ne pečejo. Ne prenese kuhanja, zato je najboljša dišava za hladne narezke. Drobnjak spodbuja tek in lajša prebavo. Dober je za srce in ožilje. Spada v družino čebulnic, za katere je značilno, da so blagi antibiotiki. Materina dušica ali divji timijan - za izkašljevanje Je v sorodu s timijanom, ki ga poznamo kot gojeno, vrtno rastlino. Materina dušica uspeva v naravi, na sončnih travnikih, tudi na Krasu in v visokogorju. Spada med najbolj znane in uporabljane zdravilne rastline v naši deželi. Nabiramo cvetočo zel, ki ima rožnate cvetove. Hrana, odišavljena z materino dušico, blaži napenjanje in izločanje vetrov. Čaj je cenjeno zdravilo za čiščenje dihalnih poti. da a\V Majaron - naravno pomirjevalo Je tako rekoč starejši brat origana. Oba izvirata iz iste družine, zato sta tudi po videzu zelo podobna. Pa vendar med njima ni pričakovanega ujemanja. V kuhinji zato drži pravilo: ali eden ali drugi. Njegova nežna aroma se dobro poda h krepkim zimskim jedem ali težji mesni hrani. Izvrsten je v jedeh iz zelja in stročnic. Odlično se prilega krompirju. Med sušenjem ohrani vso aromo. Majaron krepi živce, zdravi prehlad in bolečine v želodcu. da so bile začimbe in dišavnice nekoč tako dragocene, da so jih ljudje skrivali, zaklepali, hranili v posebnih škatlah in z vso predanostjo in znanjem dodajali jedem? Pomenile so premožnost ljudi. da so baziliko nekoč ljudje nosili s seboj v žepih in torbah, ker so verjeli, da jih polepša? da so stari Grki sejali majaron po grobovih, kar naj bi prispevalo k večni blaženosti pokojnikov? da so Egipčani uporabljali timijan za balzamiranje mrtvih? Kasneje so tudi znanstveno dokazali, da uničuje več vrst bakterij in glivic ter deluje protivnetno. Vesna Šučur J ^ človeško telo Skorajda vse, kar počnemo, usklajuje in nadzoruje zapleten sistem živčevja. Živčevje je sestavljeno iz milijard živčnih celic. Medvedek Pu bi jim verjetno rekel nervoni. Mi jim pravimo nevroni. Živčne celice ali nevroni imajo pomembno nalogo. Bliskovito hitro prenašajo dražljaje. S tem pletejo živahno mrežo sporočil in navodil. »Poslušanje« Imenitna lastnost živčevja je, da je med seboj usklajeno in podrejeno zakonu: poslušamo drug drugega. Zaradi tega poslušanja v telesu sporočila tečejo v obe smeri: od organov in mišic v možgane in obratno, iz možganov nazaj v organe in mišice. Možgani so nadzorno središče živčevja. V njih se zbirajo podatki o vseh dražljajih. Možgani dražljaje skrbno predelajo in izdelajo navodila, ki po živcih potujejo do mišic in organov. Živčni sistem sestavljata osrednje in periferno živčevje. Iz možganov in hrbtenjače, ki tvorita osrednje živčevje, izhajajo, »poganjajo« živci. Ti so razpredeni po telesu in ustvarjajo periferno živčevje. Dovodni živci prenašajo v osrednje živčevje sporočila o občutkih telesa. Odvodni živci pa iz osrednjega živčevja prenašajo navodila mišicam in organom. Živčni prepleti Periferno živčevje, ki tvori mrežo živčnih vlaken po celotnem telesu, je zanimivo tudi zato, ker je ponekod bolj gosto »tkano«. To so živčni prepleti. Iz vratnega prepleta izhajajo vsi živci za vrat in ramena. V ramenih imamo ramenski preplet, ki oživčuje vse mišice na rokah in dlaneh. Ledveni preplet skrbi za trebušno steno in nožne mišice. Križni preplet pa oskrbuje mišice medeničnega obroča in mišice nog. Avtonomni živčni sistem ali vegetativni živčni sistem deluje samodejno. Naloga avtonomnega ali vegetativnega živčnega sistema je prenašanje navodil iz osrednjega živčevja do notranjih organov. Bitje srca ali dihanje sta nezavedni dejavnosti telesa. Nadzoruje ju avtonomni živčni sistem. \ MOŽGANI VRATNI PREPLET- RAMENSKI PREPLET hrbtenjača LEDVENI PREPLET KRIŽNI PREPLET /čutenje, gibanje V perifernem živčevju pri prenosu sporočil sodelujejo čutilne živčne celice in gibalne živčne celice. Prve prenašajo sporočila iz čutil v osrednje živčevje, druge pa prenašajo živčne signale iz osrednjega živčevja mišicam in drugim organom. TELO Živčna celica in živec Živčna celica ima telo z jedrom, več kratkih živčnih končičev (dendritov) in daljši izrastek (akson). Med sosednjimi živčnimi celicami se prenašajo dražljaji po krajših končičih, do bolj oddaljenih pa po aksonih. Snopi aksonov, ki izhajajo iz možganov in hrbtenjače, tvorijo živce. Živčni končiči so na koncu odebeljeni. Kakor polip se povežejo s končičem sosednje živčne celice. Mesto, kjer se živčni celici stikata, imenujemo sinapsa. Sinapsa je špranja, skozi katero potuje dražljaj od ene živčne celice do druge. Á .MeS-; y... daje bedrni živec najdaljši in *— najdebelejši? ... da se dražljaji prenašajo skozi sinapse ali špranje s pomočjo kemičnih snovi, ki jim rečemo prenašalci? ... da živcem, ki izhajajo iz hrbtenjače, rečemo spinalni živci? Krištof Dovjak I svet rastlin Pozimi se je prijetno pogreti ob skodelici vročega zeliščnega čaja. Čaj je napitek, ki ga pripravimo iz posušenih in zdrobljenih delov rastlin: plodov, listov, cvetov, korenin, lubja ... Čaj nas okrepča in odžeja, mnoge vrste čajev pa so tudi zdravilne. Pripravimo jih iz zdravilnih rastlin, kot so na primer žajbelj, kamilica, meta, materina dušica, janež ... Pozimi najpogosteje pijemo šipkov čaj, različne sadne čaje, prileze pa se tudi alpski (planinski) čaj. Mešanico zelišč za alpski čaj po navadi sestavljajo plodovi šipka, listi robide, plodovi črnega trna, cvetovi lipe, plodovi jerebike in listi poprove mete. Poglejmo si te rastline pobliže! Navadni sipek vsi poznamo. To so tisti bodeči grmi, ki poleti rožnato ali belo cvetijo, jeseni pa na njih dozorijo rdeči, sočni plodovi. V Sloveniji raste okoli dvajset vrst šipka. Precej težko jih je razlikovati med seboj. Plodove nabiramo septembra in oktobra, najboljši so takrat, ko jih oplazi prva slana. Vsebujejo veliko vitamina C, zato šipkov čaj pomaga pri prehladu, prežene utrujenost in poveča odpornost proti boleznim. Črni trn najdemo na gozdnih robovih, v živih mejah in na kamnitih prisojnih pobočjih. Stranske vejice tega grma se končujejo z ostrimi trni. Črni trn spomladi bujno cveti, cvetovi so beli in dišeči, razvijejo pa se pred olista-njem. Plodovi so koščičasti, okrogli, temno modri do črni. Dozorijo jeseni. Kisli so in trpkega okusa. Lipa V naših krajih uspevata dve vrsti lip. To sta navadna lipa in lipovec. Obe sta zdravilni. Poleti nabiramo lipovo cvetje za čaj. Lipe so medovita drevesa in lipov med je zelo cenjen. Lipa velja za simbol slovenstva. Navadna robida Tudi robide so bodičaste. Njihovi cvetovi so podobni cvetovom šipka, listi in plodovi pa precej drugačni. Vsak plod robide je sestavljen iz množice drobnih koščičastih plodov, ki so ob zrelosti sladki in zelo aromatični. Robidine liste za čaj nabiramo v aprilu in maju. Šip-ki in robide spadajo v isto botanično družino - med rožnice, kamor uvrščamo tudi jablane, češnje, slive, hruške in drugo sadno drevje. Raziskuj m"""*'™™™^ J® Raziskuj = • Na gozdnem robu poišči mfrido, ki ž = ima liste zelene tudi pozi/vi Ugo- \ = tovi, kako dolgo stebl°ima = 1||||||||||,|.m.mm,mimiiiiiiiiiiiiiiiIIIIIIIIIIIII? Pobrskaj po kuhinji in ugotovi, katere vrste čajev imate doma. Ugotovi, katere rastline je v alpskem čaju največ in katere najmanj. Pomagaj si s podatki na embalaži. Skuhaj si čaj. Filter vrečko v skodelici prelij z vrelo vodo. Skodelico pokrij in pusti stati 8 do 10 minut. Čaj osladkaj z žličko medu in uživaj. Vrtnice so ljudje vzgojili iz različnih šipkov, ki uspevajo v naravi. Primerjaj cvet šipka s cvetom vrtnice in poišči nekaj razlik. www.mladinska.com/mojplanet Polarni volk dr.Vetko Zakaj imajo mačke rade miške? Lara, 6 let Na vprašanja odgovarja Maja Stopar, dr. vet. med. Dobila bom malega kužka. Ne vem, kako naj ga vzgajam. Nika, 8 let V -/-V ■ , . 'VV:, r ■ - i." Lara, to pa je skoraj tako zapleteno vprašanje, kot če bi me vprašala, zakaj imaš ti rada sladoled! Tako pač je! Ne bi ravno rekla, da imajo muce RADE miši, prej bi rekla, da jim miške teknejo. No, pa šalo na stran, miške in muce so del naravnega razmerja plen - plenilec. Muce so plenilci, lovci in pač miške, ptice in druge manjše živali - plen. To je zakon narave in zato ni nikakršno nečenje, ko nas naša prijazna in domača muca, ki rada popoldneve preživi na topli peči, preseneti z miško na predpražniku. To je njen plenilski nagon. plenijo prese-krušni J Ojej, Nika, to pa ni lahko vprašanje. In v idealnem svetu bi vsaj delno poznala odgovor, še preden si kužka dobila, saj se vzgoja začne takoj, ko kuža vstopi skozi vhodna vrata. Najbolje bo, da si priskrbiš kakšno pomoč, tudi knjiga o psih in njihovi vzgoji ti bo prišla prav. Verjamem pa, da so tvoji starši bolj vešči vzgoje mladega kužka in ti bodo priskočili na pomoč. Majcen kužek ima namreč nekaj potreb, ki jih moraš zadovoljiti, prav tako pa ima njegova človeška družina nekaj zahtev, ki jih bo moral spoštovati on. Denimo najbolj osnovna: da se v hiši ne lula in ne kaka. Najpomembnejše pa je, da razume, da mora ubogati in kot svoje nadrejene sprejeti prav vse člane družine. To pa zahteva veliko doslednosti in vztrajnosti. Normalno za vsakega kužka je, da se v svoji družini skuša dokopati do čim višjega položaja in čim več pravic. Kar pa seveda za nas ljudi ni prav nič zaželeno, saj si res ne moremo predstavljati, da kuža po svojih pasjih zakonih vodi naša življenja, kajne? Zato mu moramo jasno povedati, kaj od njega pričakujemo, in pri tem vztrajati, in to prav vsi člani družine. Najhuje je, če eden nekaj dovoli, drugi pa prepoveduje. Potem ni kužku nič jasno, sploh pa ne, kdo je glavni v hiši - in v njegovi naravi je, da bo to poskušal postati on. Če se na primer odločimo, da kuža ne sme spati na kavču, se moramo tega dosledno držati. Prav je, da se s kužkom odpravita na tečaj male šole v bližnje kinološko društvo, kjer ti bodo dali veliko praktičnih napotkov, prav tako pa se bosta naučila osnovnih povelj, ki jih mora kuža poznati - denimo, da pride na klic, da sede ... Kuža se bo lahko socializiral - spoznal bo druge pse, ljudi, običajno pa tudi druge živali in življenjske situacije (cesto, semafor, živalski vrt in podobno), kar mu bo omogočilo, da bo postal samozavesten in priden pasji prijatelj. Torej le pogumno med knjige in med kinološke prijatelje! ku lahko zastavite vprašanje tudi na spletnih straneh www.mladinska.com/mojplanet. Dragi dr. Vetko, doma imam mucka Rudija. Star je 5 let. Ko je bil majhen, mu je nekdo priščipnil rep, zato smo ga odpeljali k veterinarju. Ta je rekel, da potrebuje veliko oskrbe. Ker sem takrat šla v prvi razred, zanj nisem imela dovolj časa. Zato je za Rudija skrbel moj dedek. Tako sem ga videla samo ob vikendih. Dedek je imel še psa in z Rudijem sta postala zelo dobra prijatelja. Ko pa je dedkov pes Medo umrl, se je Rudi spremenil. Sedaj sem opazila, da ima priščipnje-no uho. Čeprav je dedek zanj lepo skrbel, se rana še po enem mesecu vidi. Kako ga naj pozdravimo? ŽE VNAPREJ HVALA IN LEP POZDRAV. Prosim, da objavite to pismo v naslednji številki, ker me res zelo zanima. Draga deklica, ti pa si skrbna lastnica mucka. Ker ga nisi mogla sama oskrbovati, si ga prepustila v dobre roke dedka, ki je poskrbel, da je muc po poškodbi repa dobro okreval. Celo s psom se je spoprijateljil! Vidiš, kako se stvari obrnejo tako, kot je najbolje za vse. Zdaj pa si je poškodoval še uho, muc nesrečni. Verjetno si ga vendarle ni priščipnil, ampak je najbrž naletel na kakšnega jeznega mačka ali pa muco in se malo stepel. Take rane se po navadi same dobro zacelijo, a je seveda še bolje, če jih oskrbimo ljudje in ne čakamo predolgo. Zdaj po enem mesecu ti res ni treba več skrbeti za rano na ušesu, ker se je uho verjetno ob oskrbi tvojega starega očeta lepo zacelilo, verjamem pa, da ni videti prav nič lepo (vsaj običajno gre pravzaprav za 'odgriznino' in košček ušesa lahko manjka). Če se ti zdi, da se gnoji ali da rana ni zaceljena in čista, pa z dedkom peljita mačka k veterinarju, ki bo rano strokovno oskrbel. Kar se pa tiče spremenjenega vedenja muca po smrti pasjega prijatelja, je seveda povsem normalno, da kužka pogreša, tako kot ga pogrešate vsi. Veš, kaj pa je najboljše zdravilo za tovrstno žalost? Nov kuža, ki bo vsaj malo zapolnil praznino za kužkom v tvojem srcu in tudi v srčku tvojega muca. Kaj pomeni, če ima haski (pes) eno oko rjavo, drugo pa modro? Metka, 10 let No, to pa je težko vprašanje! Tukaj imajo prste vmes zapleteni dedni zakoni, geni, starši ... Pri nekaterih pasmah psov je namreč precej običajno, da oči niso rjave (res pa je, da so rjave pri veliki večini psov, resda v različnih odtenkih), ampak modre. Tak je njihov genski zapis. Modra barva sicer ni dominantna, torej se pojavlja precej redkeje kot rjava. Vendarle pa je na svetu nekaj psov, ki imajo modre oči. Res so večinoma pripadniki haskijev, aljaških malamutov, pa tudi mejni škotski ovčarji in še nekatere pasme se najdejo. Še veliko bolj redko pa je, da ima kuža eno oko rjavo, drugo pa modro. Tu je igra narave z dedovanjem lastnosti, ki so zapisane v genih, res brez meja in kuža je pravi posebnež med štirinožnimi kosmatinci. Odgovor na tvoje vprašanje torej je, da je kuža podedoval take gene od očeta in matere (in so se pri njem tako skombinirali), da ima eno oko rjavo, drugo pa modro. Različni očesi pomenita, da je bilo na delu dedovanje s svojimi zapletenimi zakonitostmi in naključji. Imaš vprašanje? Pošlji ga na naslov Moj planet, 1536 Ljubljana, ali na moj.planet@mkz.si Objavljena vprašanja za dr Vetka bomo nagradili! Več o pravilih za sodelovanje, o varstvu osebnih podatkov in dovoljenju staršev si preberite na strani 55. okolje Dnevi, ko je bilo moderno kupiti plastenko s sokom, so mimo. Časi, ko si v trgovini dobil neomejeno število plastičnih vrečk, so se tudi končali. Ampak zakaj? Našo Zemljo smo preveč napolnili s smetmi, zdaj pa moramo nanjo paziti, da bomo lahko skupaj preživeli še nekaj časa. Začnemo lahko pri nas samih, tako da ne ustvarjamo odpadkov in poskusimo kakšno stvar uporabiti čim večkrat, preden jo vržemo v smetnjak. Neizogibni izdelki za enkratno uporabo Takšnim izdelkom se ne moremo in ne smemo izogniti pri skrbi za zdravje. Predvsem v bolnišnicah ali pri domači oskrbi hudo bolnih ne podcenjujmo čistoče sterilnih injekcij in brizg, gaz, rokavic in druge medicinske opreme. Pri dojenčkih pa je plenice za enkratno uporabo že mogoče učinkovito zamenjati s pralnimi plenicami. Izdelki za večkratno uporabo Ogromno jih je. Zamenjajmo plastične vrečke z vrečkami iz blaga, starimi dobrimi cekarji in košarami. Zmanjšajmo uporabo plastenk in raje uporab-ljajmo bidone, termovke, plastenke in steklenice za večkratno uporabo. Baterije za napajanje igrač in fotoaparatov lahko zamenjamo z akumulatorskimi. In ne pozabimo na poletne piknike. Gore plastičnih krožnikov, kozarcev in pribora zamenjajmo s trajnimi krožniki in kozarci, ki jih po uporabi pomijemo, ali pa vsaj s tistimi iz papirja ali koruznega škroba. In ne pozabi, tudi na pikniku ločuj odpadke, ki bodo nastali! / t- Izmenjava literature Knjižnicam večkratna uporaba prav fino uspeva. Eno njihovo knjigo prime v roke vsaj 15 ljudi na leto. Tudi ti lahko narediš podobno. Svoje stripe, revije, knjige ali celo učbenike lahko posodiš ali podariš prijateljem, sorodnikom in znancem. Le dnevni časopisi nosijo sveže podatke, pa še te nekateri ljudje berejo več dni stare. Gradiva, ki ga najdeš na spletu, pa ne tiskaj, raje si ga shrani v elektronski obliki in beri z ekrana. Ko prerastem, odstopim Vem, da ti je hudo, ko ti najljubša majčka ni več prav. Ampak zdaj jo lahko samo gledaš, zloženo v omari, kjer ti jemlje prostor. Če ni strgana ali preveč obrabljena, jo odstopi mlajšim otrokom, ki jo bodo lahko nosili. Veš, koliko športne opreme, zimskih kombinezonov in kopalk oblečemo le nekajkrat, potem pa jih prerastemo? Poskusi, po-darjanje stvari je prijetno! Obnovim staro in odpisano Star stol, ki je obležal na vrtu, ali zabojček od jabolk lahko končata v smeteh (upam, da v zabojnikih, kamor spadata). Zakaj ju ne bi olepšali, pomladili in ponovno uporabili? Zadostujejo že poceni pripomočki, kot so brusni papir (da odstraniš staro barvo ali štrleča lesna vlakna), čopič in barva. Živo pisan stol lahko poleti postaviš nazaj na vrt, nanj pa postaviš olepšan zabojček, v katerega pospraviš svoje igrače, zbiraš kamne ali narediš pravi cvetlični kotiček. Podarim tistim, ki si ne morejo kupiti Na svetu so otroci in odrasli, ki si zaradi denarne stiske novih stvari ne morejo kupiti. Njim lahko pomagamo, če jim odstopi mo premajhna oblačila in športne rekvizite, igrače in druge stvari, ki jih ne potrebujemo več. Prav je, da podarjamo, saj tako lahko razveselimo druge. Tebe pa nič ne boli, če plavutke, ki jih ne moreš več spraviti na svoje noge, komu podariš. Mogoče bo kmalu kdo obdaril tudi tebe in boš hvaležno vzel stvar, ki ti bo prišla prav. da so škatle za čevlje odlične omarice, v katere lahko pospraviš svoje barvice, zgoščenke in zvezke? ... da z uporabo bombažnih brisač namesto papirnatih prihranimo veliko dreves, iz katerih bi naredili brisače za enkratno uporabo? ... da s peko domačih keksov ustvariš veliko manj odpadne embalaže, pa še zabavaš se pri tem in natanko veš, kakšne sestavine so v njih? Urška Galien - V trupu so vitalni organi, kot so srce, naša črpalka krvi, ledvice, ki kri prečiščujejo, pljuča, brez katerih ne bi mogli dihati, jetra, naša zaloga energije, ter želodec in črevesje, ki presnavljata hrano. Naše celice delujejo usklajeno in nam omogočajo, da jemo, vidimo, govorimo, hodimo, ne da bi morali o tem preveč razmišljati. Prepogni in prepleti Noge in roke nam omogočajo gibljivost. Za razliko od drugih živih bitij je za nas značilna pokončna hoja, zato lahko roke uporabljamo za druga opravila. Stopalo vsebuje 26 kosti, ki jih povezujejo sklepi. Gibanje stopal in nožnih prstov omogočajo mišice. Spete so s kitami, zaradi katerih so stopala bolj čvrsta. Naše roke so zelo natančno orodje. Izmed vseh okončin imajo najbolj zapleteno zgradbo. Palec je še posebno pomemben. Obračamo ga lahko v različne smeri, omogoča nam tudi, da se stvari oprimemo. Roka ima 27 kosti in 28 sklepov. V vsem telesu je več kot 200 kosti, ki nam dajejo stabilnost in oporo. Okostje prenaša naše telo in ga ščiti. Njegov ključni del je hrbtenica, ki jo sestavlja veliko majhnih kosti - vretenca. Med vretenci so ploščice mehkega hrustanca, ki blažijo pritiske ter hrbtenici omogočajo gibljivost. V notranjosti kosti je kostni mozeg. Skozenj tečejo krvna telesca in živci. Naše okostje obdaja okrog 650 mišic. Kri se pretaka po mišicah in jih oskrbuje z energijo. Mišice sodelujejo tudi pri najmanjših gibih. Ko se smejimo, medsebojno sodeluje več kot 20 obraznih mišic. Z občutkom Vrsta organov nam pomaga zaznavati okolico. To so čutila za okus, sluh, voh, tip in vid. Predvsem vid in sluh nam pomagata pri orientaciji v okolju. Vsako oko vidi okolico pod drugim kotom, kar poveča naše vidno polje ter omo- goča, da presodimo, kje se predmeti nahajajo in kako daleč so glede na točko, s katere jih opazujemo. V možganih se podobe, ki jih zaznavajo oči, zlijejo v eno samo tridimenzionalno sliko. A naše največje čutilo je koža. Prekriva naše celotno telo ter nam omogoča zaznavanje temperature, oblike in površine. Tudi s prsti spoznavamo svet. Na konicah prstov je na tisoče drobnih senzorjev. Podobno deluje sluh, vse informacije se stekajo v možganih, ki šele osmislijo zvoke, melodije ali besede. Loči in izloči Možgani nas obvestijo, ko jim zmanjka energije. To dobimo s hrano in pijačo. Hrana oskrbuje telo z vitamini, ogljikovimi hidrati, beljakovinami, minerali in maščobami. Med presnovo želodec in črevesje ločita hranilne snovi od odpadnih. Te pristanejo v črevesju, nato jih telo izloči. Za presnovo telo potrebuje tudi do 10 ur. Hranilne snovi se po krvi prenesejo po vsem telesu. To je tudi namen krvnega obtoka. Pa dober tok Krvna telesca potujejo po našem telesu kot po nekakšnem prometnem omrežju ter dostavijo kri do najbolj oddaljenih kotičkov telesa. Ta sistem poganja srce, ki ni nič drugega kot votla mišica, ki se ritmično krči in sprošča večtisočkrat na uro ter tako črpa kri po vsem telesu. Enako nepogrešljiv kot hrana je kisik. V pljučih je nešteto drobnih vej sapnic oziroma bronhijev, ki se iztekajo v pljučne mešičke. V njih kisik prehaja iz zraka v kri. Srce nato poganja s kisikom obogateno kri po ožilju. Celostna umetnina Možgani med učinkovitim delovanjem shranjujejo tudi znanje in izkušnje. Omogočajo nam, da razmišljamo o nas samih - naši preteklosti in prihodnosti. Telo je čudež. Živčevje pošilja informacije med možgani in telesom s hitrostjo 400 kilometrov na uro, ne da bi to sploh zaznavali. Usklajeno delovanje organov, mišic, kosti, čutil in možganov je brez primere. Da Vinci Learning w W Operacija srca POTREBUJEŠ: . ikarje . I ila^ici r ^ • balo* • rdleče barvilo za kra^o • plai+iče* kozarec • nabodalo poskus r Postopek ' Skledo skoraj do vrha napolni z vodo. V kozarec natoči vodo do polovice in prilij nekaj rdečega barvila. Odreži ustje balona, preostanek balona napni čez kozarec. 1 Ustje balona natakni na slamico in ga pričvrsti z elastiko. Slamici pristrizi tako, da bosta enako dolgi. Balon nad kozarcem preluknjaj na dveh mestih. 1 »Arterijski« slamici vstavi v luknji v gumijastem »srcu«. »Srce« položi v posodo z vodo oziroma »telo«. K*j se do^ufc? Ko pritisneš na srce, potisneš kri skozi zaklopko. Ko popustiš, se zaklopki zapreta in kri ne steče več nazaj v kozarec. Tako srce poganja kri po našem telesu v točno določeni smeri. Tika-taka, srce ne čaka! ZA VEC O TELESU PREKLOPITE NA KAJ IN KAKO -SAMO NA PROGRAMU DA VINCI LEARNING. ČRNI DIAMANTI &£2ltt SJTPAN OD j SV0J€ DRŽAVE 7 UBAJ" Uumo sfSA NAJNoVtJ^ ODKRHMfl. > ^oaze IN rereRŠ,LJ faJj! TU pií£( DA oe víEuici \ΣÊO\ nTŠL€DTlGfrViSLoŽA&NlKA ' z UAJVIVieGA NAPSTPoPJa, [fCrttltS^W.UBOt'/î " JAZ t KAJ »OM /g VV fecêmml ocml rtu jçta^gvbîl tlgßa s eAZWKK.0 i —v. /k. Č*»»IMI ocMi"?To šeJ^A' # biti ' pbKLicÀc 6om sêrjica. ra HALO, Gos pO p SfcJK.T^ .Lojze. II POSCAL, Nfcfco&A Po VAS. / y i maj* vas Kovcefc.vi PA , m0j9ga/ali stj* Z^j-L piA/WA^i^ vfrrrè Ml „ (AOJ€tGA [pereR-siLi^ Pm JSÊJM/IM CHI / v I [MoSiH Le^Tcev^vst&o /stafjj ka ^j>rértva^t ^ ce MC opovnTt. TzAPfciTG &A/ 1 'y j rJA S/V J \ VtM, ICAi \ misus.MG 2/VNf«A(tP0 J€ MjmoV j PPAVÍ , , i S LASTN^I/ /trtalahv, v ^ pAlfetLA I* 2DA U^rlVA NA DOPUST :ruj. Dva svetova Pod površjem mogočne gore Pece je bogat podzemni svet. Prav blizu Doma na Peci je votlina kralja Matjaža. Junaški vladar že več stoletij spi in tako bo, dokler se mu brada devetkrat ne ovije okoli kamnite mize. Toda njegova votlina je le majhen del koroškega podzemnega sveta. Pod Peco so v več kot tristo letih izkopali za kar osemsto kilometrov rudniških rovov. Rudnik Mežica je zdaj zaprt že skoraj dvajset let. Spodnje dele je zalila voda, višje rove pa so preuredili v muzej. Delali so tudi otroci V mežiškem rudniku so svinčevo in cinkovo rudo kopali več kot tristo let. Težko si predstavljamo, kako so rudarji delali še pred izumom elektrike. Svetili so si z baklami ali leščerbami, kopali so s krampi in delali v samo en meter ali meter in pol visokih rovih. Da so dobili plačilo, so morali garati tudi po šestnajst ur na dan. - v. graf ■ ■ 0 Podzemni - rudniški vlak Toda rudniški muzej še zdaleč ni dolgočasen, ampak prava pustolovščina! Rudnik je imel več vhodov, različne kraje pa so imenovali revirji. Muzej je v revirju Moring. V garderobi smo oblekli oranžne površnike, na glave poveznili čelade s svetilkami in se v osrčje Pece odpeljali z rudniškim vlakom. Zdi se, da je vlak zelo hiter, saj glasno ropota in se močno trese. Toda v resnici vozi samo 10 km/h. V petnajstih minutah smo prevozili dobre tri kilometre. V eni uri smo prehodili poldrugi kilometer rovov ter videli, kako so rudarili pred tristo leti. Sčasoma je začela rudnik razsvetljevati elektrika, zaradi avtomatskega orodja pa so lahko kopali čedalje hitreje in čedalje bolj globoko. Nekatere dvorane so visoke tudi 150 metrov! m i mmmms : * -A . " Nekoč so v rudniku delali tudi-dsrJcj.. Zato so očetje s seboj pogosto vzeli sinove, stare deset let ali manj. Ker so bili majhni, so lažje dosegli majhne luknje. Pogosto so v rudniku delale tudi njihove mame. Cela dolina je živela za rudnik! Od rudnika do muzeja Pred petdesetimi ali stotimi leti je v rudniku delalo tisoč rudarjev. Še tisoč pa je bilo drugih delavcev, ki so tesali podporne tramove, sekali les za peči, v katerih so talili rudo, in vzdrževali stroje - avtomatska kladiva, rudniški vlak. Nekoč je imel samo rudnik kar deset elektrarn. Z elektriko so razsvetljevali rudnik in izčrpavali vodo. Toda v zadnjih letih se rudarjenje ni več splačalo. Ker je svinec tudi škodljiv za zdravje delavcev, so rudnik leta 1994 zaprli. Rudnik je že petnajst let spremenjen v muzej. Podzemlje Pece Težak kot svinec Ko nas je vlak pripeljal na plan, smo si ogledali še drugi del muzeja v stavbi, kjer je bila uprava rudnika. Lahko smo preverili, da je svinec res najtežja kovina. Palica svinca, velika kot litrska steklenica, tehta enajstkrat več kot voda, torej enajst kilogramov! Tam je tudi zbirka rud, mineralov in fosilov, ki so jih izkopali pod Peco. Ogledamo si lahko tudi stanovanje, v kakršnem je pred sedemdesetimi leti živela družina rudarskega nadzornika. V primerjavi z današnjimi časi so živeli skromno, za tiste čase pa kar udobno. »Na Koroškem je fajn!« Pod Peco lahko tudi kolesarimo. Opremijo nas s kolesi (lahko imate tudi svoje kolo) in čeladami s svetilkami. Pet kilometrov dolg rov prevozimo kar 500 metrov pod zemeljskim površjem. Domačini pravijo, da je na Koroškem fajn. In tako je tudi pod Koroško, v podzemlju Pece. Tam, kjer je vedno 10 °C. Matej Zalar PELJI STARŠE NA IZLET! Podzemlje Pece TIC Park kralja Matjaža www.podzemljepece.comwww.parkkm.si Mežiška dolina www.meziska-dolina.si MOÜ ^TEST . Zima v eselje Zima je za nekatere najljubši letni čas, saj obožujejo zasneženo pokrajino, sankanje, smučanje, kepanje ... Če kakšno zimo sneg ne zapade, so prav žalostni. Drugi bi bili najbolj srečni, če bi živeli kje v tropih ali če vsaj tega letnega časa ne bi bilo, ker ne marajo dolgih večerov, kidanja in mraza. Pa ti? 1. Če nočemo, da nas pozimi zebe, moramo nase navleči kapo, šal, žabe ... ^ ^ Ja, in? Oblečem, kar moram. Poleti pač kratke rokave. ^ Zlomka, kako srbijo! Vsa ta oblačila sovražim, najraje bi jih vrgel v smeti. ^ ^ ^ Oblačila me spominjajo na to, kako luštno je na snegu. 2. Z neba se usujejo snežinke. ^ ^ ^ Jupi! Najlepše se je poditi po pršiču! ^ Protestiram! Komaj čakam, da bo zime konec. ^ ^ A res? Tudi prav. Precej vseeno mi je. 3. Noči se sicer že krajšajo, a kako všeč so ti dolgi zimski večeri? ^ ^ ^ Ni lepšega kot večerni sprehod po zamrzlem snegu, ki se čarobno iskri. ^ ^ Ne glede na letni čas ob večerih berem oziroma tičim za računalnikom. ^ Več svetlobe! To je čista krivica, ko bi vsaj drugače nastavili uro. ali muka 4. Zunaj mraz grize do kosti. Prijatelj te povabi, da prideš na obisk. ^ Šel bom enkrat spomladi. Na mraz ne bom prostovoljno pomolil niti nosu. ^ ^ Če me mika, grem. Kaj ima to zveze z letnimi časi? ^ ^ ^ Z veseljem grem. Morda se bova igrala na snegu. 5. Kaj ti je pri zimi najbolj všeč? ^ Da je bo kmalu konec. ^ ^ ^ Sveže zapadel sneg, kepanje, sankanje, smučanje ... Skoraj vse! ^ ^ Nimam nekih najljubših stvari, ne v zvezi z zimo ne z drugimi letnimi časi. Barbara Jarc /« mraz sia fj , ^ K'"* čaka/, fe0do datjTi i, f, bo »pol na;e vlačiti v/et, ^tiokačiL Očitno ;„a;,ajVaje at/v;aj>oWad °okLe" z^ tem ko.c, ;vefa J^'ma /e/tavni det z^a. ^ ;e obtec'> ;,ežaka pocjrej ob ioko[ ; je v/eč? VSe Letne čase imaš enako rad oziroma do Letnih čaSov ne gojiš nekih močnih čustev. jVi vsakem Letnem čaSu najdei nekaj dobrega, hkrati pa ima zate tudi vsak kakšno Lastnost ki ti ne diši (pozimi je, na primer, premrzLo, poleti prevroč jeseni turobno ...). A i tem Je ne obremenjuješ preveč in greš Svojo pot. Upamo, da boš čim boLj uživaL v dobrih pLateh zime! Če ne bi biLo zime, bi biL prav žaLoiten. NajboLj si veselo ko zapade Sneg, saj se ti obeta prekraino sankanje, Smučanje, kepanje ... Obožuješ pogLed na zasneženo pokrajino, nad katero Se bLešči zimsko Sonce in ž™ modro nebo, ter komaj čakaš, da se zapodiš na Sneg. Tudi manj prijetne stvari vzameš v zakup, recimo kidanje in mraz. ZeLim° ti še veLiko veseLja! ms M Živali s fotografij vpisi v izpolnjevanko. V navpičnih vrsticah se v njej skrivajo se tri živali. Katera od njih plete mreže? 4 Sestavil: Jože Petelin , T I in* ■ [A. nSSS^HI J V1 I j I »X ijj2! Spretnega tkalca mrež napiši na dopisnico in jo pošlji najpozneje do 31. januarja 2013 na naslov: Moj planet, 1536 Ljubljana. Ne pozabi pripisati svojih podatkov. Med pravilnimi odgovori bomo izžrebali 2 nagrajenca, ki bosta prejela knjigo Čudoviti lisjak. Več o pravilih za sodelovanje, o varstvu osebnih podatkov in dovoljenju staršev si preberite na strani 55. Imeni nagrajencev bosta objavljeni na internetni strani www.mladinska.com/mojplanet in v februarski številki Mojega planeta. Ha $li®gu Deskarji imajo svojega zrcalnega »dvojčka«, le eden je brez. Ga najdeš? TONY TIEN nizozemski film, 2012 Režija: Mischa Kamp Igrajo: Jeroen Spitzenberger, Anna Drijver, Rito Lodeizen Faas Wijn Tony je navihan desetletni fantič, ki ima velikega vzornika v svojem očetu. Pošteni, zgovorni in ambiciozni žerjavist se po vstopu v politiko bliskovito povzpne do položaja ministra. Ob tem vse bolj zanemarja sina in ženo, poleg tega si najde ljubico, zato družina razpade in oče se odseli od doma. Tony je najprej prepričan, da je očetovo novo dekle nihče drug kot sama nizozemska kraljica. Sčasoma ugotovi svojo zmoto in s pomočjo kraljice pripravi načrt, kako bi spet spravil skupaj svoje sprte starše. SOBOTA, 19. JANUAR 2013 na TVS I ob II.I5 Nušin ' kotiček. pripravljeni if čJai a ditliine? Skoraj vsi smo si že kdaj želeli, da bi nas po prihodu iz šole pričakal navihan kosmatinec ali da bi zvečer v našem naročju zadovoljno predla prisrčna mucka. Da bi vsak dan k sebi stisnili čisto svojo živalco, ki bi nam radostno vračala ljubezen. Ali je želja po živalskem sopotniku, ki bi ga imeli neskončno radi, dovolj za to, da mu ponudimo čudovito življenje, ki si ga zasluži? Rad bi imel psa Psiček nas bo res vsak dan veselo pričakal na vratih, če bomo dobro poskrbeli za vse njegove potrebe. Preden se odločimo za pasjega prijatelja, je zato dobro razmisliti o tem, v kateri prostor bomo postavili njegovo blazino ali košaro, če bo bival z nami v hiši, ali kje na dvorišču bomo postavili pesjak z uto, če bo kuža zunanji. Ko vemo, kje bo pasji kotiček, si zamislimo še, kakšne posodice za hrano in vodo, ovratnico, povodec in igrače mu bomo priskrbeli. Potrebovali bomo tudi nekaj pripomočkov, kot sta na primer pasja krtača in šampon, in seveda primerno hrano. Ko je ta seznam poln kljukic, si zamislimo še, kakšno življenje čaka našega pasjega prijatelja. Bomo imeli dovolj časa, da ga večkrat dnevno peljemo na sprehod, se igramo z njim in ga vzgajamo? Kaj bomo s psom, ko se bomo odpravljali na dopust? Kdo bo šel z njim k veterinarju, ko bo treba? Imamo dovolj denarja za hrano, opremo, nego in skrb za zdravje psa? Se vsi v gospodinjstvu strinjajo s prihodom novega družinskega člana, ki bo z nami 10 let in več? novega Z mačko se sicer ne bomo odpravili v mačjo šolo, kar pa ne pomeni, da je za njeno srečno življenje dovolj, da jo zvečer malce pocr-kljamo in ji namenimo skledico dobrot. Tudi mucka potrebuje dovolj naše pozornosti, igre in vzgoje, primerno ležišče, hrano, nego in veterinarsko oskrbo. Ker je zanjo najbolj varno, da kraljuje v hiši oziroma stanovanju in ne prosto spuščena brez nadzora, ji moramo priskrbeti dovolj igrač in igral. Med njimi ne sme manjkati praskal-nik, na katerem si bo mačja navihanka vsak dan zadovoljno brusila kremplje. Nepogrešljivo je tudi mačje stranišče, nasuto s posebnim peskom. Brez dvoma je čisto vsaka mačka posebnica, ki svojemu skrbniku hitro pokaže, kaj ji je všeč in kaj ne. Nekatere mačke so bolj samotarske, spet druge si neskončno želijo mačje družbe. Smo pripravljeni v svoj dom sprejeti več mačjih očarljivk? Prav zvita zver Med hišnimi ljubljenčki je zadnje čase vse več zanimanja tudi za dihurje. Majhne, simpatične zveri marsikomu hitro prikupijo, skrb zanje pa je vse prej kot preprosta. Dihurji resda večino dneva počivajo v varnem zavetju prostorne kletke s straniščem, ki jo moramo redno čistiti, da preprečimo neprijeten vonj. Vsak dan pa potrebujejo vsaj tri ure igre in gibanja izven kletke in takrat bodo iskali predvsem našo bližino. So majhni, gibčni in izmuzljivi, zato se lahko hitro znajdejo v težavah. Včasih zaidejo v napačno luknjo, spet drugič si za igračko vzamejo predmet, ki lahko ogrozi njihovo zdravje. Ker precej pozno pokažejo, da se slabo počutijo, jim moramo zagotoviti varno okolje in predvsem veliko pozornosti, da se izognemo nesrečnim koncem. Več si preberi na: www.dzzz.si d'Z'Z'Z fjuCfjana Če imamo dobre odgovore na vsa vprašanja in o ničemer ne dvomimo, smo pripravljeni na novega družinskega člana. Smiseln naslednji korak je obisk bližnjega zavetišča, kjer nam bodo gotovo najbolje svetovali, katera žival je najbolj primerna za naš dom, in nam zagotovili, da posvajamo zdravega in steriliziranega oziroma kastriranega ljubljenčka, pa naj gre za psa, mačko, dihurja ali katero koli drugo žival. Nuša Miklavec Društvo za zaščito živali Ljubljana moj plane* priporoča Patrick Ness VOJNA POSASTI 3. knjiga trilogije Hrup in kaos Novi Prentisstown je pred velikim spopadom nasprotujočih si vojsk, ki imajo pred očmi le medsebojno uničenje. Todd in Viola sta ujeta med njimi, brez možnosti za pobeg. Posledice vsakega dejanja, vsake besede, so neizrekljivo pomembne: ali slediti tiranu ali terorist-ki? Rešiti življenje tistemu, ki ga najbolj ljubiš, ali življenja tisočih tujcev? Verjeti v odrešitev ali obupati? Kako do miru, ko pa so tisti, ki si ga želijo, tako brezupno v manjšini? In kakšne so možnosti, da se svet sploh ohrani, če se spopadajo pošasti? Ameriški pisatelj Patrick Ness (1971) živi v Londonu. Na oxfordski univerzi je poučeval kreativno pisanje, zdaj pa piše za časopis Guardian. Navdušujoči zaključek trilogije Hrup in kaos je prejel prestižno nagrado Carnegie medal 2011. Avtor se je s trilogijo nesporno uvrstil med klasike sodobne mladinske književnosti. Ga skoraj ni junaka, ki se ne bi veselil poletnih počitnic - a če kolesarski izleti, šotorjenje in druge zabavne reči odpadejo, ker pač prši ali ima oči kakšno službeno obveznost ali že kaj ... no, potem je čisto ok, če te ugrabijo. Seveda morajo biti ugrabitelji prijazni, drugače ni zabavno. Pa ne smejo biti preveč nori na denar, pravzaprav morajo ropati bombone na kilograme, piškote, gorčico, knjige, igralne karte ... take reči pač. In na tako vrsto razbojnikov naleti Ajda, ki jo iz avta ugrabijo na poti k babici. Izkaže se, da je razbojniška družina veliko bolj zabavna in topla od njene prave družine, zato začne Ajda uživati v poletni dogodivščini, polni ropov in nevarnosti. Zabavna in napeta pustolovščina je bila leta 2010 na Finskem nagrajena s prestižno literarno nagrado za otroke Finlandia Junior Award, po knjigi pa je nastal tudi film. Angelika Lang PTICE Opazovanje in prepoznavanje najpogostejših vrst Ptice že od nekdaj navdušujejo ljudi, naj bo zaradi zmožnosti letenja, zaradi petja ali zaradi pisanega perja. Samo v Evropi je danes znanih več kot petsto vrst, katerih zunanjost je nekaj posebnega. V priročniku so predstavljene najpogostejše in najbolj priljubljene evropske ptice, ki jih boste v naravi tudi res opazili in jih sami laže prepoznali. Izvedeli boste tudi več o delih telesa in vrstah perja, obliki kljunov, oglašanju, življenjskih prostorih, prehrani, opazovanju, ogroženosti in varovanju ptic. Izjemne fotografije in mikavni opisi ptic omogočajo edinstven vpogled v naravo, zaradi priročnega formata pa bo knjiga vedno pri roki, še posebej na izletu ali na prostem. k NAGRAJENCI IZ DECEMBRSKE ŠTEVILKE REVIJE MOJ PLANET Ursula K. Le Guin ZGODBE IZ ZEMLJEMORJA Peta knjiga Sage o Zemljemorju Pet zgodb, zbranih v tej knjigi, raziskuje ali dograjuje svet, ki smo ga spoznali v romanih o Zemljemorju. Najditelj se dogaja v mračni dobi okoli tristo let pred časom romanov ter osvetljuje nastanek nekaterih običajev in ustanov na Arhipelagu. Kosti Zemlje je pripoved o učnih letih čarovnika, pri katerem se je šolal Ged. Črna roža in Diamant je ljubezenska zgodba, Na visokem barju pa je zgodba iz tistih let, ko je bil Ged arhi-mag Zemljemorja. Zadnja, Zverca, se dogaja nekaj let po koncu romana Te-hanu in je most med njim in zadnjim romanom, ki bo zaključil Sago o Zemljemorju ... Pisateljica zbirko sklene z orisom Zemljemorja. Saga o Zemljemorju je ena največjih klasik fantazijske književnosti, ki jo po pomembnosti uvrščajo ob bok Tolkie-novemu Gospodarju Prstanov. Knjiga Zgodbe iz Zemljemorja je po izidu leta 2001 dobila eno najpomembnejših nagrad za fantazijsko književnost, nagrado locus. INFORMACIJE IN NAROČANJE: 080 12 05 ali www.emka.si SIVE CELICE - SAME ŽIVALI Iskana beseda: PRAŠIČEK. Knjigo Roalda Dahla Čarovnice prejmeta Marlena Cej iz Nove Gorice in Maja Bogatin iz Slovenskih Konjic. NAGRADNO VPRAŠANJE - KDO SEM? Pravilni odgovor: KAPIBARA. Knjigo Roalda Dahla Čudoviti lisjak prejmeta Luka Lindav iz Škofje Loke in Nina Pohorec iz Velenja. Nagrade bomo poslali po pošti. Nagrajencem iskreno čestitamo! KUPON ZA SODELOVANJE PRI NAGRADNIH IGRAH, PISMIH BRALCEV, DR. VETKU IN NAGRADNIH NATEČAJIH V REVIJI MOJ PLANET Kupon izrežite po oznaki in nalepite na dopisnico. Pošljite jo na naslov Mladinska knjiga Založba, d. d., Slovenska 29, Ljubljana, revija MOJ PLANET. Podpisani_, (ime in priimek) (naslov in pošta) se strinjam, da moj otrok_ (ime, priimek in starost otroka) sodeluje v natečajih, pri nagradnih nalogah, nagradnih vprašanjih za dr. Vetka, pismih bralcev in drugih nagradnih natečajih, razpisanih v tej reviji, ter da se v reviji objavijo otrokov izdelek in njegovo ime in starost. Datum Podpis S podpisom dovolite, da Mladinska knjiga Založba, d. d., za izvedbo nagradnega natečaja (in/ali nagradnih iger) in objavo podatkov o nagrajencih vodi, vzdržuje in upravlja evidenco z vašimi osebnimi podatki in podatki vašega otroka za časovno obdobje 5 let, s podatki o preostalih udeležencih v zgoraj navedenih nagradnih igrah ali natečajih pa do njihovega izteka. Sodelujočim v natečaju in pri nagradnih nalogah je zagotovljeno varstvo osebnih podatkov po zakonu, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Hvala za vaša pisma, pohvale in predloge, ki jih tako pridno pošiljate! Vabimo te, da nam opises, narišeš ali fotografiraš kakšno doživetje z živaljo, ki se ti je še posebej vtisnilo v spomin. Lahko gre za hišnega ljubljenčka, divjo žival, naključno srečanje ... Objavljene prispevke bomo nagradili. Pošlji jih na naslov Moj planet, 1536 Ljubljana. Ne pozabi pripisati svojih podatkov. Danes objavljamo zgodbico, ki nam jo je poslala Nikita Belopavlovič. PSIČKA BAILEY Doma imamo skoraj živalski vrt, a opisala bom psičko Bailey. Bilo je takole. Bailey so nekega deževnega dne našli v škatli sredi gozda, takrat je bila stara komaj nekaj dni. Bailey so takoj pripeljali v zavetišče v Novem mestu ter odkrili, da so jo po vsej verjetnosti tepli ali kaj podobnega. Ko sem gledala po internet«, sem videla, da psička potrebuje dom. Tako sem prosila starše, če jo lahko posvojimo, in na srečo so privolili. Tako smo jo šli takoj iskat v Novo mesto ter ji dali ime Bailey. Bailey spi v postelji, kjer je toplo, lepo se razume z ostalimi živalmi ter ima še posebej rada otroke. Ko vidiš Bailey ter ko bereš njeno zgodbo in vidiš, kaj vse je doživela, se ti sp«sti kar nekaj solz, zato imam t«di občutek, da je ona rešila mene, saj mi je t«di najboljša prijateljica in jo imam najrajši. Nikita Belopavlovič Omet- i* Ema, vajini piimi objavljamo \aJ\aJ\aJ, mladiwika.Com/mojplawet. Na spletnih straneh www.mladinska.com/mojplanet pa lahko odslej tudi pišete dr. Vetku, zastavite vprašanje, sporočite svoje mnenje ter glasujete za poster. V reviji objavljena pisma, fotografije in druge prispevke bomo nagradili. Pošljite jih na naslov Moj planet, 1536 Ljubljana, ali moj.planet@mkz.si. Ne pozabite pripisati svojih podatkov. Če boste poslali svojo fotografijo, ne pozabite priložiti dovoljenja staršev ali drugih skrbnikov, da se strinjajo z objavo fotografije. Več o pravilih za sodelovanje, o varstvu osebnih podatkov in dovoljenju staršev si preberite na strani 55. __ Uredništvo Mojega planeta So trditve pravilne? Kaj praviš? Kviz po januarski številki Opice japonski makaki dneve prečepijo v toplicah. 1 * Na svetu obstaja le ena vrsta bazilike. DRŽI NE DRŽI DRŽI NE DRŽI V Sloveniji imamo le eno avtohtono pasmo prašiča. Nekoč so dišavnice pomenile bogastvo. DRŽI NE DRŽI DRŽI NE DRŽI Poleti je v tundri 24 ur tema. DRŽI NE DRŽI Po podzemlju Pece se lahko vozimo z električnimi avtomobili. H Nevroni so odlična sorta kostanja. DRŽI NE DRŽI H Psi imajo lahko eno oko rjavo, drugo pa modro. DRŽI NE DRŽI DRŽI NE DRŽI Polhi prespijo vso zimo, medvedi pa le počivajo. Lojze in Peteršilj sta junaka Planetovega stripa. DRŽI NE DRŽI Prihodnji mesec v Mojem planetu Si znal odgovoriti na vsa vprašanja? Če ne, polistaj po reviji Moj planet, ki jo imaš v rokah, in kmalu ne bo nobenega dvoma več. Naslednja številka izide 15. februarja. Moj planet, mesečnik, januar 2013, leto 8 • Na leto izide 12 številk. • Mladinska knjiga Založba, d. d., Slovenska 29, 1000 Ljubljana • Predsednik uprave MKZ: Peter Tomšič • Glavni urednik področja Založništvo: Bojan Švigelj • Vodja sektorja Izobraževalno založništvo: Senja Požar Horvat • Odgovorna urednica: Maja Bajželj • Urednica: Jasna Merc • Likovno-tehnično urejanje: Mojca Orehek • Oblikovna zasnova: Vito Cof • Lektorica: Vera Jakopič • Naslov uredništva: Moj planet, 1536 Ljubljana, tel.: 01 241 32 20, faks: 01 425 28 36 • Tiskana naklada: 8.000 • Tisk: Grafika Soča d.o.o., Nova Gorica • Cena številke za naročnike v šoli je 3,74 €, za individualne naročnike 3,99 €, v prosti prodaji 4,70 €. Naročnina se poravna v dveh obrokih. Naročnina za tujino se poravna vnaprej in znaša 96,00 €. • DDV in poštnina sta vračunana v ceno. • Naročnina velja do preklica, odpovedi sprejemamo samo pisno za naslednje obračunsko obdobje. • Za nepravočasno poravnane obveznosti zaračunavamo zakonsko določene zamudne obresti. • Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana. • Naročanje revij: Mladinska knjiga Založba, d. d., Služba oskrbe kupcev, 1536 Ljubljana, tel.: 080 11 08, od 7. do 18. ure. • Vodja sektorja Prodaja revij in promocija izobraževalnih vsebin: Monika Jagodič Gobec, monika.jagodic@mkz.si • V. d. vodje službe Marketing in oglasno trženje: Martina Dolgan • www.mladinska.com/oglasniprostor, sot@mkz.si • Oglasno trženje: Anja Klemenčič, anja.klemencic@mkz.si, T: 01 307 80 08 • ISSN 1854-2883 • V reviji Moj planet objavljenih prispevkov ni dovoljeno kakor koli ponatisniti brez pisnega dovoljenja uredništva. • Nenaročenih rokopisov, risb in fotografij ne vračamo. • Revijo sofinancirata Javna agencija za knjigo RS in Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport» Elektronska pošta: moj.planet@mkz.si • Spletne strani: www.mladinska.com/mojplanet • V uredništvu skrbimo za skladnost oglasnih sporočil z Zakonom o medijih. Na izbor oglaševanih izdelkov in na oblike oglaševanja ter na oglasne priloge nimamo vpliva. n*Ôpl «et jffeil) Ci M® CWBa C<íit« l'J II 1213 gefl S Scelice dalmatinec. H poenter. jtr i (5!) Ljubeča mama w 7 mladičkom je bulterierka. angleška ovčarka. nemška doga. (J) Lastniki dostikrat polepšajo s pentljo svoje r jorkširske terierje. A ptičarje. V malamute. © Rekorderz dolgimi H baset. u afriški uhač. M kraški zajčar. (6^ Velikan med psi je 0 nemška doga. 1 koder K samojed. (7^ Whippet je odličen R čuvaj. D tekač. Z policijski pes. © Ovčarski pes je pasme s šarplaninec. A nemški ovčar E mejni ovčar 9 8. Mladiček na fotografiji je K ruski hrt. A kokeršpanjel. I zlati prinašalec. M. B. Odgovor napiši na dopisnico in jo pošlji najpozneje do 31. januarja 2013 na naslov: Moj planet, 1536 Ljubljana. Ne pozabi pripisati svojih podatkov. Med pravilnimi odgovori bomo izžrebali nagrajenca, ki bosta prejela knjigo iz zbirke Pet prijateljev. Več o pravilih za sodelovanje, varstvu osebnih podatkov in dovoljenju staršev si preberite na strani 55. Imeni nagrajencev bosta objavljeni na internetni strani www.mladinska.com/mojplanet in v februarski številki Mojega planeta. m ■fftQss^tfcS r" V' ,' '-V: A" i- ■ :.t- j8s. Čeprav je morda tako videti: ne, nisem iz Mumindola ... Danes obstajata dve vrsti: prva živi ob zahodni obali Severne Amerike, druga pa tisoče kilometrov stran - v morjih ob Antarktiki. Sem največji plavutonožec; so pa predvsem samci z juga večji od severnih sorodnikov. Ime sem dobil po svoji velikosti in prepoznavnem rilcu, ki ga imajo odrasli samci in je raztegljiv. Samci lahko tehtamo celo pet ton in smo (pozor!) do petkrat težji od samic. Več mesecev preživim v koloniji na kopnem. Tja prvi pridemo samci in se spopademo med sabo. Eden vidnejših znakov teh spopadov so brazgotine, do hujših poškodb pa po navadi ne pride. Zmagovalec dobi harem, vendar mora svoje ozemlje in samice nenehno braniti pred vsiljivci. Mladički so črni, že skotijo se z dlako in tehtajo 40 kilogramov, nato pa do 23 dni sesajo mleko. Samica v tem času močno shujša. Na kopnem sem okoren, se pa odlično potapljam. Pod vodo zdržim kar 20 minut. Lovim lignje in ribe, mene pa orke in veliki beli morski pes. V preteklosti so me na veliko lovili tudi ljudje - konec 19. stoletja mi je že grozilo izumrtje, zdaj pa me že ščiti vrsta zakonov. Me prepoznaš? Jasna Merc Odgovor napiši na dopisnico in jo pošlji najpozneje do 31. januarja 2013 na naslov: Moj planet, 1536 Ljubljana. Ne pozabi pripisati svojih podatkov. Med pravilnimi odgovori bomo izžrebali nagrajenca, ki bosta prejela knjigo Artemis Fowl. Več o pravilih za sodelovanje, varstvu osebnih podatkov in dovoljenju staršev si preberite na strani 55. Ime nagrajencev bo objavljeno na internetni strani www.mladinska.com/mojplanet in v februarski številki Mojega planeta. Ilustracija Petra Skerla iz knjige Močvirniki reri La/iIiCjt Ciciba 3Hr*n Cmeriu Izbor najboljših pesmi iz prve zbirke Cicibanija je razširjen s pesmicami iz zbirke Rad bi, ki so jo otroci prav tako sprejeli za svojo. Nove ilustracije! 72 strani, 25 x 22 cm Cena: 19,95 EUR Osupljive zgodbe iz malega živalskega sveta. Fantazijski dogodek leta! Nagrada Hinka Smrekarja ilustratorju na 10. slovenskem bienalu ilustracije. 296 strani, 21,5 x 25,5 cm Cena: 34,96 EUR Reven mladenič gre po svetu, da bi našel srečo. Mu bo uspelo premagati zmaja z devetimi glavami? Slovenska čudežna pravljica v priredbi Anje Štefan. 26 strani, 23,5 x 30 cm Cena: 16,95 EUR Najhitreje do knjig: