.....................I I* Največji n slovenski dnevnik v Združenih državah Velja za vse leto - • . $6.00 | Za pol leta.....$3.00 ° Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto *oc $7.00 List slovenskih > delavcev v Ameriki. * The largest Slovenian Daily in the United States. □ Issued everyday except Sundays n I and legal Holidays. 75,000 Readers. la ant TELEFON: C0RTLAKDT 2876. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903. at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: C0RTLANDT 2376. NO. 3A6 — ŠTEV 306. NEW YORK. MONDAY. DECEMBER 31, 1923. — PONDELJEK, 31. DECEMBRA, 1923. VOLUME XXXI. — LETNIK XXXI. AMERIŠKA VLADA PRODAJA MUNICIJO Ameriška vlada je sklenila prodati Obregonovi vladi vso preostalo municijo, da s tem pomaga zatreti vstajo.— Prošnja de la Huerte je bila zavrnjena. — Izjava dr -žavnega tajnika Hughesa vsebuje načrt nove in odločne politike. — Obregon ima prednost. Washington, D. <'., :50. decembra. — Vlada Združenih lirzav j<.' obvestila moliisko vlado, da je pripravljena prodali režimu Obret^oiia omejeno množino vojne muuicije, da jo uporabi proti vstaskiin silam de la Huerte. To dejstvo jt* prišlo na dan vreraj zvečer, ko je državni tajnik Hughes avtorizirul naslednje ugotovilo: "Mehiška vlada je predložila naši vladi prošnjo, naj ji proda omejeno množino vojnega materijala. Ta vlada je rekla, da j*- pripravljena prodati vojni materijal vspri-«'-«., odnošiijcv med ameriško vlado ter mehiško, ki je bila formalno priznana zadnjega septembra, ter važnosti, da s«* vzdrži stabilnost ter redno ustavno postopanje v sosedni republiki." Vojni tajnik Weeks ni baje resno nasprotoval prodaji orožju in iiiunieije mehiški vladi, a vojni department ui «• i'oi mnltio sklepal glede te zadeve, kot je razvidno iz ugotovila tajnika Weeksa. Ker pa je državni tajnik Hughes < dohril prodajo, je gotovo, da bo izvršena. Predsednik Obergon j«* Tu
  • ag-Jorgensenovih pušk. katere je imela ameriška armada v zalogi Harding je zavzemal stališče, naj se izvede naš vpliv v mednarodnih zadevah v interesu miru. Pomembnost sklepa sedanjega predsednika pa tiči v tem. da je prepričan na temelju ofieijelnih sporočil, da ima predsednik Obregon prednost pred vstaškimi voditelji in da bo brez dvoma zatrl vstajo. < V bi pa sile de la Huerte končno zmagale, bi potekla brez dvoma nadaljna dolga doba, tekom katere bi ne bilo nikakih ofieijelnih odnošajev med Združenimi državami ter Mehiko. POŽAR V BLAZNICI CILJI AN8LESKE DELAVSKE STRANKE Če bi se povzpela angleška delavska stranka na krmilo, bi priznala rusko sovjetsko vlado. Liberalci bodo naj-brže podpirali McDonalda. —V slučaju krize bi dobil Asquith naročilo sestaviti novo vlado. — Delavski voditelj se mora odpovedati skrajnim socijalistič-nim zahtevam. Slika nam predstavlja takozvanoj *'hišo smrti" v I)iinnb«r, 111. V.CaroJa- London, Anglija. 30. deeembra. -— Priznanje ruske sovjetske vlade bo eno prvih dejanj nove delavske vlade. Konservativni elementi se hrupno obračajo proti tmu koraku in tej ideji, a sklep delavske stranke v tem oziru je neizpremenljiv, kajti libralei soglašajo v splošnem z delavsko stranko glede evropske politike. Prav tako gotovo je, da se lahko zanaša Ramsav MaeDonald, novi ministrski predsednik, na podporo liberalcev pri sprejemu novega stališča napram Franciji. Zadnje volitve niso le pomenjale poraza za Stanley Baldwina, temveč so bile obenem tudi odločilna izjava proti rulir-ski politiki francoskega ministrskega predsednika Po i li- tem poslopju umobolnice je iz-! _ Božični prazniki so končani, in London pričakuje »rulinil požar, ki so je razširil,Novega leta z brezprimerno radovednostjo, kateri pa je i strahovito naglico. iS edem- j pri mešanega precej vznemirjenja. Niti najmanjšega lajst oseb jc zgorelo. Spodnja'dvoma ni več, da bo vladala tri ledne od sedaj iianrei i7r- ____ i-i......"—:i____j.____-, . . . ...... . _ r L slika žen »»k, strežnice na varno. Oblasti bodo nam kaže par blaznih vi krat v zgodovini v Angliji delavska vlada, in to dejstvo katere vodijo bolnike je ustvarilo veliko vznemirjene v krogih, ki ima jo denar. : ____i___i - - , v. . . n ... . , , , Dosti- špekulacije je v okoliščinah glede toka Mac- uveille najstrožjo preiskavo trle- . TininM^r« \t t n - • i • .1.. vzrokov požara. .»onaUlove pohtike. Ali s., bo o.lloc-,1 ,.,1 .kstivmistnv v s>voji stranki ter prevzel pozicijo administratorja liiieral- ELEVTERIJ VENIZELOS IZGINJAVJE ZADNJIH ODPOTOVAL NA GRŠKO CESARSKIH OSTANKOV Prejšni ministrski predsednik Ve-nizelos je odpotoval na. Grško ter pričakuje dosti opozicije, ko bo dospel v Atene. Pristno tokijsko vEno, ki^e romalo v cesarske kleti Habsburža-nov, je sedaj še redka prikazen. Budimpešta, Madžarska. 30. cembra. — Čudovito vino. ki le- je PARNIK NASEDEL. Kodanj, Dansko, 28. decembra Majhen potniški parnik '"King Haakon". ki je odplul zadnjo -redo iz nekega angleškega pristani-sta. je nasedel včeraj na pesek pri Jutlandiji. Potnike so pravočasno rešili. ŽENA PONESREČENEGA ZRA-KOPLOVCA PORODILA SINA. Pariz, Francija, 30. decembra. ' " 7 i Elevterij Venizelos, prejšni grški | znano kot cesarski tokaj. je skoro ministrski predsednik, j«' oil pot o- i izginilo iz Avstrije in Madžarske, val iz Pariza v Atene. Časnikar- j ker je izgubilo patronažo Ilabsbur skim poročevalcem se je izognil z. žanov. Zaman govori človek o t« in izjavo, da je preložil od p at o v an je j vinu. razven če ima dostop do na poznejši čas. \ par privatnih kleti. v katerih še Skrajno previdnost, ki je obdajala gibanja Venizelost. so pojasnili v grških krogih z dejstvom, da še niso izginile velikanske sovražnosti, ki so bile posledica političnih homatij v deželi. Državnik >i demo še vedno tokajea, a to vino vedno hranijo po par steklenic te pijače. Prav nič ne pomaga, če je človek pripravljen plačati ee no. katere je to vino dejanski vredno- Na vinskih kartah naj- Mun7 Dnoinvr 1V' ali 1>a bo llastol>n MaeDonalcl skrajno previdno in 1 MUl rUoAUIvt mo poaebaj po 15 centov za poitnino in druga atroike. ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE: Razpošilja na zadnje pofite ln Izplačuje "Jadranska banka" ▼ Trstu, Opatiji in Zadru. 200 lir ................$ 9.90 300 lir ...............$14.55 600 lir................$23-75 1000 lir ................$46-50 Pri nakazilih, ki znaftajo manj kot 200 lir ra&unlmo poaatoaj pa 18 canto* »a pofttnlno In drug« atroike. Zrn pa*UJa*ve. ki prisegajo znesdt pet tiso« dinarjev ali po dva tiso« lir dovoljujemo pa mogočnosti ie posebni popust. T rednost dinarjem in liram sedaj nI stalna, menja se večkrat ln nepričakovano; Iz tega razloga nam nI mogoče podati natančne cene vnaprej. Računamo po ceni onega dne. ko nam dospe poslani denar t roke. (nede~Uptočil v amefiikih dolarjih glejte poseben oglas ▼ Um listu." Denar nam je poslati najbolje po Domestic Hooey Order all pa Sew lork Bank Draft. ^ A FRANK SAKSEB STATE BASK 82 Oortlandt Street tsi.: corttandt sasr New York, N. T. Glavno zastopništvo Jadranske Bank. ojrnili tontroli. čeprav so bolj zmerni pristaši Konštantinove stranke pripravljeni sprejeti vodstvo Venizelosa. Iz te<*a ralopra je bilo odpoto- reservirana za cesarske kb'ti in malokdo jo je okusil izven dvor-jiih krogov. Republikanski režim bo moproee oživil to industrijo, a pozitivnega se še ničesar ne ve o vanje Venlzclosa iz Pariza tajno tem. in i&totako bo njegov prihod- r Atene tajen. Prijatelji Ven izelosa so skeptični gU*de iLspeha katerekoli akcije, katero bi vprizoril v grškem glavnem int-stu. Jasno je, da bi zadel na odpor najbolj nasilnih elementov v deželi, če bi se zavzel za vzdržanje monarhističinega režima, za katerega je baje. Dobro poučeni krogi pa so raz-ventega v dvomu, če je treba izid zadnjih volitev v resnici smatrati za izraz javnega mnenja v prilog republiki. Zmeda na Grškem je taka, da ne more najti rešitve položaja niti tako močan človek kot je Venizelos. PARNIK "CONEJOS'* POTOPIL. SE JE Približni edini kraji, kjer je mogoče dobiti nekaj zadnjih pridelkov tega vina so London. Pariz ter par dobrozaloženih kleti v Ju^ni Ameriki. Ker se to vino lahko meri z najboljšim portom ter drugimi vinskimi vrstami, je našlo takoj vse polno odjemalcev, ko sta lakota in beda, sledeča vojni, prisilili domačine k prodaji še obstoječih zalog tega vina. Vsled tega je to vino slava preteklosti v tej deželi. V prejšnih cesarskih kleteh na Dunaju, ki so sedaj državna last, je še vedno majhna zaloga tokaj-skega vina, a tudi ta bo kmalu izginila in ostal bo le še Spomin na stare čase, ko so se nagajali Habsburžani z najbolj žlahtno vinsko kapljico, ki je zrasla v deželi. Carigrad, Turčija, 30. dee. — Sem je dospelo poročilo, da se jo potopil v Črnem morju ameriški parnik "Conejos". Pri tem je izgubilo življenje 37 oseb. Parnik "Conejos*-* je prevažal mangan iz črn o morski h pristanišč v Združene države. Zastran postavnega praznika '' Novega Leta" ne izide jutri "Glas "Naroda". Prihodnja številka izide v sredo, dne 2. januarja. Uredništvo. Pariz, Francija. 30. decembra-Izginilo zadnje upanje, da bi našli kakega preživega s pogrešane francoske vodljive zračne ladje "Dixmude", in vlada je pričela danes pošiljati visoke uradnike k družinam petdesetih žrtev, da izrazijo simpatije ter dajo izraza občudovanju junaških kakovosti posadke. Vse bojne ladje, ki so na razpolago. so bile koncentrirane za organizirano iskanje po Sredozem-l.skem morju v bližini Sicilije, kjer so našli truplo poročnika du Plea-sis de Grenadana, poveljnika zračne ladje in s tem iskanjem bodo nadaljevale vojne, ladje, dokler se. ne bo ugotovilo^da ni mogoče ničesar več izvedeti glede usode velikega vodljivega zrakoplova, ki je izginil sredi noči. Oficijelno se domneva, da se je ponesrečila zračna ladja nad morjem. Vse francoske sile v Afriki in tudi civilne oblasti so pripravljene sprejeti kakršnekoli informa cd je. a iskanje v južnem Alžim je bilo končano včeraj. Oddelki sr> ^dobili povelje, naj se vrnejo na svoje postojanke. Domneva pa se, da bo imelo iskanje na morju vendarle kak pozitiven uspeh. Dejstvo, da niso našli dosedaj še ničesar, ne zmanjšuje teh naporov. Oddelki zrakoplovov bodo križarili nad vodo v upanju, da zaslede v globinah kako stvar, ki bi pomagala rešiti skrivnost. Upajo tudi najti kako sporočilo, skrito v steklenico, ki bi plavala po morju. V poročilih iz Sicilije se je gla-.~'Io včeraj, da je mogoče nepričakovana eksplozija uničila zrač no ladjo. Preiskava trupla poročnika Grenadada je pokazalo, da ni imel pri sebi nikakih dokumentov, ki bi nudili kako pojasnilo glede usode zračne ladje. Dejstvo da ni imei poročnik pri sebi nika kih ofieijelnih listin, smatrajo v ofieijelnih krogih za znamenje, da ni bil poročnik mnenja, da obstaja kaka neposredna nevarnost. Teorija glede esksplozije se ujema s poročili, da so zapazili pre bivalci ob socilski obali, v bližini mesta, kjer so našli truplo poveljnika, na obzorju svetlo luč dne 26. decembra ob poltreh zjutraj. KATASTROFALNA LAKOTA. Iz Taškenta uradno brzojavlja- je bil poročnik Grenadan in padla v morje, d očim je zaneslo zračno ladjo naprej. Poročnik je nosil preko uniforme težko suknjo ter imel več negativnih fotografskih plošč v svojem žepu. Ugotovilo se je. da se j.- ura poročnika Grenadana ustavila natančno ob istem času. Nadaljna teorija pa se glasi, daj jo v Moskvo: Položaj je vsak dan se je odtrgala gondola, v kateri slabši. Lakota raste. Med ruskim prebivalstvom gladuje 90 o.Istot-kov. Kmetje beže iz vasi v mesta, kjer upajo najti najpotrebnejše za življenje- Proga Oren bur g-Ta-škent ne more prevažati potrebne količine živil. Smrtnost nn-d prebivalstvom je dosegla 40 odst.. med deco pa je ševeliko večja. Sirotišnice in drugi dobrodelni zavodi so zaprti. Pojavili so se tui*-ški agitatorji, ki hujskajo domačim' proti Ru- mi. Sanitarni odredi si ne upajo lirez močne vojaške straže nikamor. V-^a p,)ta >o za-sedli pripadniki tujih plemen. Nujno je potrebno evakuirati iz okraja v centralno Rusijo 27.000 otrok. Ako centralna vlada nemudoma ne pribiti na pomoč, bo izumrlo do pomladi 40 odst. prebivalstva. DEMENTIRANO POROČILO. . London, Anglija, 30. decembra. Pred kratkim je bilo sporočeno, da se je v bližini Carigrada potopil italijanski parnik "Tsonzo". Družba, ki lastuje ta parnik, je poročilo dementirala. SNEG ZA NOVO LETO. Washingtonska vremenska opazovalnica naznanja, da bo v New Yorku in okolici zapadel danes sneg. AMERIŠKI FARMERJI NAJ SE-JEJO MANJ PŠENICE. Chicago, III., HO. decembra. — ' j Predsednik Coolidge je danes iz-ŽRTVE KITAJSKIH BANDITOV javil, da bi bilo za ameriškega farmerja veliko boljše, če bi se-jal manj pšenice. Na ta način bi so zvišala cena tega produkta. Hankow. Kitajska, 30. dec. — Sem je dospelo poročilo, da so kitajski banditi pri Tsaojangu usmrtili tri luteranske misijonarje- Zatem so zažgali župnišče in cerkev. TRUE BANDITI OROPALI BANKO. Chicago, m., 30. deeembra. — V Summit, 111., so vdrli trije banditi v tamošnjo Državno banko ter odnesli $15,000. Dva bandita sta z revolverji ustrahovala uradnike, tretji si je pa nabasal žepe z denarjem. Zatem so vsi vsi trije ( izginili brez sledu* KOLEDAR sa leto 1924 BT STANE SAMO 40c Naročite ga takoj, da ne boste brez njega "GLAS NARODA" 82 Cortlandt St., New York ALAS NAROriX. 31. MP. « GLAS NARODA" (SLOVENE DAILY) Owned and Published by Blovenic Publishing Company (A Corporation) FRANK SAKSEft, President LOUIS 8ENEDIK, TrMMir« Place Of BuilntM of th« Corporation and Addraaaaa of Abeva Officara: « Cortlandt Street. Borough of Manhattan. New York City, N. Y. "Q LAS NAROD A" (Voica of tha People) eau«d Every Day Eyctot Sunday end Holiday. Za c.io leto velja liet za Ameriko { Za New York xa lelo let®..... In Canada «............... 16.00 Za pol lata ..............«•«••> Zx pol leta .......................-m S3.00 Za inozemstvo za coio lato ... Za i strt lota ..................... |1 .SO Za pol leta Subscription Yearly X-00 Advertieement on Agreement. "Glae Naroda" Izhaja vsaki dan Izvzemti nedelj in praznikom. I t'%i tru <1;ii«H In oahenostl se ne prtobfujejo. Denar na) M blagovoli po- tlU*il po M< ri#*y ( rder. Pri rprrmrmbl kraja, naročnikov, prosimo. d* m tUdI iirfjl ijo bllvallftte natnanl. da hitreje najdemo naslovnika. "0 L A S NARODA" n Cortlandt Street, Borough of Manhatttan, New York, N. V. Telephone: Cortlandt 2876 MEHIKA Y Mehiki je revolucija. To se pravi, da; .vladajo v tiki redne razmere. K.ijti v Mehiki ni normalnih razmer, ee ni revolucije. W.isliin^tuiiska vlada še ni oficijelno priznala Obre-goimvo vlade. \»- jIfdr na to pa lioč-e prodajati Obregonu orožje in t; mirijo. Na ta na<"in lioee pomagati Obregonu, da bo > v* ina*_ al svojega nasprotnika de la Huerto. ( nolidge je razmeroma še malo časa na vladnem kr-i In. \i se dosti mešal v zunanje zadeve. Sedaj se je K v ropa ga že mesece in mesece prosi pomoči, pa je i! le za zaščito in varstvo Amerike. In možak je • i < ln.lj temeljit. Tudi i>rivatnim firmam je prepove-i^il izdelovati orožje za tuje vlade. ('oolidge je dosedaj še vedno vpošteval principe svo-i rodnika, vedoč, da se mu) edinole na ta način obeta zopetna izvolitev. K a koriti t ro se je začel v Mehiki puntati de la Jlm rta, je izpremnil svoje nazore. Nihče ne ve, kdo zasleduje boljše cilje—Obregon ali • <• la Ifm rta. Obregon je baje za delavce in kmete, de la I Inert a pa za ameriške kapitaliste. 'I a ko že vsaj pravijo poročila. Presenetljiva vest, da hoče ( oolidge Obregonu pomagati, pa dovaja do za-Uim-ka, da se je Obregon izneveril svojim idealom in da ji potegnil z ameriškimi kapitalisti. < V se hoče ta ali ona država z vojno zabavati, naj se blagovoli zabavati na svoje stroške. Vmerikanci so se že parkrat opekli ter jih je popra-jbsojal ves civilizirani svet. < e hoče Coolidge pri prihodnjih volitvah kaj oprali. ne sme zasledovati eiljev bivšega predsednika Wilsona i Je bil ob svoji zopet n i izvolitvi zadal častno besedo ter ► j«' par mesecev zatem nečastno prelomil. Viri Iz Jugoslavije. Orožnik ustrelil orožnika. !>■ ■ mi železniške p<*st a je v ■ tie i je orožnik A v ram Milja-r. i • \ ..'v, j,.m ustrelil svojega n-.ša .Tožnika Žarka Klašnja-ki jo obležal na mestu mrtev, jiuife j.- izjavil, da je Klašnja-u-treM, iz neprevidnosti. Raz-•ou ]> baje mehanizem no-i -!u?t>»-neya revolverja. Pni > ■ j" revolver iznenada »pro-ni«' j.- bil aretiran in je p<»i/,kušal izvršiti sarao-l orožnika sta bila baje jatelja, tako da je res da je smrt Klašnjaka le neprevidnosti. Mili. (>; Utopljenec z vrvjo okoli vratn. 1z Save so v Prudih pri Zagrebu >t» trnih truplo nekega neznanca, i je imel vrv okoli vratu. Pri jem je bila najdena legitimacija ime Janez Kadič, Rajhenburg. ia ji- uvedla preiskavo, da ni tajinstA-eno »mrt. j Pol Prepir — nboj. ''r Seljak Andro Mak ovac iz Klo->.ter Tvaniča na Hrvatskem se je spri s svojim zetom Ivanom Ba-: ,,ni, ki mu je med prepirom vr--rel v glavo gorečo Hvetrlko in vrč. Vci p. sledicah težkih poškodb je Makovae 4. decembra v zagrebški Znkiadin bolnici unvrl. Gostilničar in razbojnik. Na cesti med Našicami in Pod-j»ora«'—m v Slavoniji je bil nedavno n'»it in oropan občinski tajnik Pajo Imbriovčan. V zvezi z zločinom so bili aretirani in sodišča iz-ročeni euKtilničar Nikola Sinilja-V ter kmeta Stcvo Dušanič in liože Jorgič. Aretacija gostilničarja je povzročila nplošno senza oijo, ker je Smriljanie v celi okolici znan kot ugleden in bogat človek. Dognano pa je, da je poma trae in član velike roparske tolpe ki ima na vesta Imbrioveanovo smrt. Tolpa je v eadnjem času iz vršila več roparskih umorov, čl a na tolpe Turk o v ič in Celin .sta prianala, da so načrti zadnjih roparskih umorov potekli iz Smilja J Lit'eve gostilne, kjer so imeli raz bojniki svoje redne seje. Ovajsetkratni morilec in vohun v državni službi Cvetko Zimič, rodom iz črne gore, je bil za časa vojne asvatrij ski vohun in je v tem času izvršil nad dvajset zločinov in ubojev Pod imenom Dušan Kapetanovič se jc štiri leta skrival po raznih krajih Jueoslavije ter je s pomoč jo ponarejenih dokumentov napo sled dobil državno službo pri su-botiški finančni upravi. Udobno je živel in se oženil. Nekega dne pa ga je spoznal dijak Satic "Kapettuiovic'' je izginil im se skrival a- okolici Subotice. Detektivi pa so pajcili na (njegovo ženo ter ji sledili, ko mu je needa kosilo v grobnico, kjer je bil skrit. Zimič je bil aretiran. Vlomilska družba zajeta. Zagrebški policiji se je končno jKysreeilo priti na sled veliki vio-nrilski družbi, ki je svoje delovanje razširila eeio do Ljubljane. 10 članov družbe m štirje pomagači, ki ukradeno blago p^rodajaii, so že pod ključem. 1 k Izpred celjske porote. Carinik in židje. Dne 7. decembra se je vršila razprava proti Evgenu Gnmwal-du iz Osijeka, bivšemu cariniku v Celju, čigar aretacija je vzbudila svoječasno veliko senzacijo, ki ga obtožuje državno pravdništvo zlorabe uradne oblasti as oškodovanja d:-žave. Soobtoženr pa so žiad-je: Rafael Levi, starinar v Banja-luki, Izak Pinei, aK?ent v Sarajevu. Izaic Itaruh starLnar v Banja-luki, in Izak Levi, ageoit v Sarajevu. Carinik Kvgen Giiinwald je meseca avgusta, ko je dospelo iz Dra-va, nakar fso bile takoj izročene v>se potrebne aretcije in so bile razkrite nečedne G-riimvaldove manipulacije, ki je živel v Celju iako potratno. Pri hišni preiskavi dne 27. avgusta so našli pri njem 27,000 Din grotovime in dve cslati uri, kar si je pridobil samo s podkupnino. Vse tihotapljeno blago je spadalo pod državni monopol in je bilo za uvažanje čez mejo potrebno izreano dovoljenje uprave državnih monopolov v Reogradu. Taksa na monopolno blago je pa zelo visoka in bila zato škoda, ki jo je doživela z tihotapljenjem država, tem večja. Ghinwald je bil kot carinik dodeljen le na pošto za carinski postopek na kolodvoru sploh ni bil upravičen. Potvoril je vrhu tega uradne listine. _ Ko se je izvršila preiskava v Zagrebu, sta skušala Rafael in Izak Levi podkupiti tamkajšnja revizorja, da bi jima rešila zaple njeno blago. Obrnila sta se celo na policijskega komisarja Tfcalče-viea in mu ponudila visoko nagrado, ako bi jima izročil blago. .. . Nk S . . . =—--~ Zasliševanje obtožencev je vzbudilo med avditorijem opetovano mnogo veselega razpoloženja. Židje so več svojih prvotnih izpovedih preklicali ter se znali s tako prebrisanostjo zagovarjati, da je postal kazenski slučaj še bolj nejasen. Glavni, krivec carinik Griin-\vald se je zagovarjaj s skrajno laksniini razmerami, ki so vladale do tekočega leta v celjski carinar-ni. Navajal je. da je bilo dovoljeno prejemati javne nagrade za nujno zacarinjenje in da -sam ničesar ni zatkivvil, razen da je zaupal strankam ter pogledal samo dva kovčeua, ne da bi vedel, da je v ostalih moBiopolsko blago. Prejšnji in sedanjri upravitelj carinai*-ne t'atir in Kladnik sta porotnikom pojasnila, da je za diurao delo sicer zakonito dovoJjeno prejemati nagrade, ki se na plačujejo pri blagajni in vedno le mesečno razdeljujejo. Drti^e nagrade sploh niso dovoljene. Upravnik Catič je poudarjaj, da se je pod njegovim vodstvom carinilo vse blago v ramnarniei in da Griin-wald na kolodvoru kot uradnik poštnega oddelka ni imel ničesar iskati. Med Čatičem in Griinwal-dom ter njegovim zagovornikom dr. Kaianom ie prišlo večkrat do ostrih kontroverz, ker je Čatiie zalučal večkrat v obraz Gri'rnwaldu, da laže. Zelo obširna je bila izpo-vedba policijiskega komisarja Tkalčeviča v Zagrebu, ki je prvi zasledil vtihotapljeno blago na gl. kolodvoru v Zagrebu in ki je tudi vodil preiskavo v Zagrebu in deloma tudi v Celju. Zanimivo je, da je imel Finci pri svojem tihotapstvu tudi zveze s Kanajetom, znanim iz ravnokar se vršečega zagrebškega procesa. Porotnikom je 'bilo stavljenih 7 glavnih vprašanj, in sicer pri dr iinwaldu radi zlorabe uradne oblasti. V slučaju zanikanja glavnih vprašanj je .stavljenih še 7 even tu el ni h vprašanj. Zagovornik dr. Kalan je ostro bičal korupcijo, ki vlada v državi in zlasati pri ca-rinarnah. Griimvaldov zagovornik je dr. Kalan, ostale štiri obtožence pa zagovarjata dr. Božič in dr. Ore žen. Državni pravdni k je dr. Rus. Porotna razprava še traja. Razne vesti. Oče 39 otrok. Xa Švedskem živi nek 691eten kmet, ki ima 39 otrok. Bil je trikrat oženjen in je imel s prvo ženo 10 dečkov in 5 deklic, z drugo 6 dečkov in 6 deklic in s tretjo ženo 7 dečkov in 5 deklic. Najstarejše drevo na sveta je neka oipresa v vasi Santa Maria defl Tale v Južni Ameriki. Ta cipresa je po mnenju učenjakov stara okodi 5000 let in je najbrže najstarejše drervo na svetu. Delblo drevesa je 40 metrov debelo. Leta 18Q3. je nabil na drevo slaviti učenjak Humboldt neko tablo. Danes je ta tabla že čisto preraščena od J skorje, kar dokazuje, da je drevo še popolnoma zdravo. Grozna žival je miška. Na Francoskem se je pripetil sledeči dogodek. V brzovlaku se je vozilo v posebnem kupeju pet gospo d k" en. Nakrat zažemejo -vse groeen vik in krik. Kaj je 'bilo? Izpod klopi je skočila miška. Gospodične so bile čisto ie sebe. Ena za drugo je omedlevala in samo najsrčnejša je imela še toliko moči, da je potegnila za varnostno zaporo. Takoj ne je ustavil vlak. Prestrašeno «> se spraševali potniki, kaj da se je zgodilo. Pa so zvedeli grozno zgodbo o miški. Gospodične pa vseeno niso hotele nadaljevati vožnje, dokler jim niso dali novega kupeja. Kako ie Upe cigane. Nekemu kmetu na Madžarskem je izginil konj. Išoe ga in išče, toda najti ga ne more. Ni mu preostaja lo drugo, da si kupi novega. Ko pride v drugo vas, zagleda nakrat cigana, ki jaha na njegovem konju. Hitro zgrabi kmet z eno roko konja za uzdo, z drugo pa začne neusmiljeno udrihati po ciganu. ''Nehaj, gospod", prične kričati cigan, "ne tepe se tako cigane!" "Kako pa?" vpraša kmet. "Z obema rokama", odvrne cigan. Kmet si ne da tega dvakrat reči in prime palico % obema rokama, da udari cigana. Tedaj pa vzpodbode cigan konja in zbeži. V Rusiji cveto češnje — v južni Franciji leži sneg. Letošnja zima bo brezdvomno odnesla rekord abnormalnosti. Po poročilih angleških listov se je nad Rusijo razširil val vročine, ki je v tej deželi povzročil drugo poletje. Medtem, ko je Rusija meseca novembra že skoraj vedno ležala pod snegom, vlada tam sedaj pomlad. V Kijevu je španski be-zeg v polnem cvetju, v Odesi se v zadnjem času se je pa čisto iz- prodajajo sveže vijolice, v celi Ukrajini cveto češnje in mesto, da bi površina dežele bila pokrita s snegom, je zemlja bela od češnje vega cvetja. Povprečne temperatura znaša 22 stopinj R. Za rusko poljedelstvo pomeni ta meteorolo-gičen fenomen katastrofo. Kajti ozimina je že pričela poganjati in stebla silijo na dan. S tem je združena nevarnost, da bo pri nasto-pivši slani uničena cela zimska setev Ukrajine, ki je pavzaprav krušna zakladnica Rusije. Medtem, ko vlada na severu Evrope vročina, kot se je ne spominja človeštvo, je obiskala del naše zemlje na jugu kruta zima. V krajih Nimes. Avignon. Nuere so padle ogromne mase snega in strahoviti viharji so povzročili ogromno škodo. Celo v severni Afriki v Alžiru, je padel sneg in temperatura je padla, kakor nizko jo še skoraj ne pomnijo v teh krajih. Izgleda, da je svet res znorel. Tudi iz naših krajev poročajo o fe-nomenalnih vremenskih pojavih. V Bosni je prava spomlad in drevje, predvsem slive, je popolnoma v cvetju . Pri nas v Ljubljani pa je fenomenalno, da pada že skoraj tri tedne dež. Tudi narobe svet. __ •dUl WIPftPA' IA YAJVZ&JT ▼ Nekoč je živel mož Najsvetejšega imena. Bil je bogaboječ človek in je svojega sina vzgojil v mladega kaplana. Njegova hiša je bila hiša pobožnosti. Nobenega bolj po-hušljivega etiva kot je ' Edinostf ni trpel v svojem domu. Možak je praznoval petindvajsetletnih svoje poroke. Velik, svečan praznik je bil. Sin-kaplan je sedel ob njegovi strani. Krog mize pa dvajset povabljenih. In srečen oee ni govoril ob pet-imlvajsetletniei svoje poroke o ničem drugem kot o svojem sinu. 0 taka slava, taka čast. Ko mu je vino zlezlo v glavo, je pa začel vpričo gostov dobrohotno očitati sinu, da zna vse dru go, samo racunaiti ne; da je bil v računstvu veliko slabši kot v drugih predmetih. Zatem se je zasukal pogovor na družinske razmere. Nenadoma vpraša sin očeta: — Oče, ali ostane pri življenju .otrok, ki pride s petimi meseci na svet ? Vsi navzoči so rekli da ne, oče se je pa začudil: — Zakaj vprašuješ? — Vedeti hočem, če je kaka iz jem a — Je ni. — Pa mora biti. Pri meni je že. — Kako misliš? ■— Jaz sem danes star štiriindvajset let in sedem mesecev. Otroci, ki pridejo s petimi mese ci na svet, morajo živeti. Sicer se moj račun ne ujema. # * * Neki učenjak je iznašel aparat, s katerim je mogoče slišati glasove raznih žuželk- Aparat je izredno velike važ nosti. Kogar bo bolha žrla, bo lahko s pomočjo aparata takoj izve del, kje ga žre. In s pomočjo tega aparata bo mogoče marsikaj izvedeti o down townskih kobilcah in komarjih. * * * Poročevalce je zapisal: Dvorana je bila napol prazna Ko so odborniki čitali to poročilo, so vsi ogorčeni planili nanj: Prekliči! Laže! Takoj prekliči. javno v listu. Povej resnico! Povej, da je bilo narobe. In poročevalec je napisal popravek : Dvorana je bila napol polna. * * * Sedaj nočejo ljudje dela, sedaj hočejo zaslužek. * * * Rojak se je pritoževal: — Imel sem psa, dobrega psa. ki je bil nekoč res nekaj vreden. pridil. Čakam ga in ča:kam, pa ga ni nazaj. — Koliko časa ga že pogrešaš? — so ga -vprašali. — Že štirinajst dni. Pred štirinajstimi dnevi .sem ga prodal. Prodal sem ga že petkrat ali šestkrat, pa je še vedno prišel nazaj. .sedaj se pa zlodej ne vrne. • * ♦ Jaz sem sila skromen človek, kljub temu imam pa lepo zbirko. Vanjo spravim vse, kar se mi zdi vredno: pisma, v katerih me rojaki zmerjajo, liste, v katerih me takozvani božje namestniki preklinjajo, izraze hvale, vzpodbude in priznanja. Te dni sem spravil med £akraj-škova proklinjanja in Snojev bojkot pismo nevvvorškega nadškofa Patricka J. Havesa. v katerem mi želi trikrat blaženo srečno Novo leto. Za škofovske žegne sicer ne dam dosti, vendar pa desetkrat več kot za vse Zakrajškovo prokletstvo. ilugnslmicittska Ustanovljena 1. 1898 Kalni. 3!elmnta Inkorporirana 1. 1904 GLAVNI URAD v ELY. MINN. Glavni odborniki: Pr«*ednlk: RUDOLF PERDAN. 933 E. 188 St., Cleveland. vati moža in mu reče: "Pojdi, lenoba lenuliarska. pojdi pa se tudi ti malo okreui in muči, da prinese« kaj domov, kakor delajo to vsi mo-žje!" Nasradin-hodža je nemara na-lašč ženo krivo razumel, ne zine rati besedice, vzame star koc in gre lačen na vrt. Zavije se v koc in se začne po vrtu premetavati na desno in levo. navzdol in povprek, ves božji dan skoraj do večera. Končno vzame koc, y:a raz-pne in razreze ter začne skakati skozenj tja in nazaj. Ko se vrne zvečer ves utrujen domov, ^a vpraša žena: "Kje sri l>il ves dan?" Nasradin-hodža ji pove vse. kaj je delal in konča: ''Cle se nisem danes dovolj mučil in zaslužil večerjo, je ne bom nikdar več.'' A žena mu odvrne: "Pojdi, pojdi, reva moja! Težko nam in hiši s takim gospodarjem!" Nasradin-hodža pa ^ede in premišljuje : "Pri moji veri, to ti je pameten človek, saj ima prav!" Vzame motiko na rame in so rrne domov. l\o sra zagleda žena, da se vrača tako Tcsrodaj domov, jM>zabil obleči", jim odvrne Nasradin-hodža. Nek'm- sk je sprehajal Nasradin-hodža v vrtu odličnega bejra in žagi rila na nekem drevesu papigo. Nasradin-hodža še ni videl nobene oaiM^e in hoče čudnega, lepo pisanega tiea ujeti. Polagoma se mu približuje, a papiga '/leti na dnino drevo. Nasradin-hodža ji sledi, in tako jo lovi nekaj časa Nenadoma pa se zadere papiga. "Stran, lopov!" Nasradin-hodža se prestraši, se začne klanjati in ieče: "Oprosti, gospod! .Mislil sem, la si ptič!" NAPRODAJ \;tla Savinja v Celju, ki obsega 20 sob, :J kuhinje in «S kleti z najlepšim razgledom po Savinjski dolini. Poleg je krasen vrt. Vse v najboljšem redu. cena nizka. Vprašajte pri: Stephen Srebeniič, 2G Irving Ave.. Brooklvn, New York. Nekega dne se odpravi Nasra-dm-hodža trte s^adit. Pride nek saljivec mimo in ga pozdravi: "Dobro jutro, hodža! Si li kaj truden!" "Bog ga daj! Nisem še tru-len'odgovori Nasradbi-hodža. "Kaj pa delaš?" ga vpraša šaljive*-. "Trte sadim, mar ne vidiš?" "IVJifiaj-b'Klo gro?dje rodile?" "Če bo sreča in če je božja volja. v treh letih." "Čemu pa sadiš že zdaj trte in ne KC\ 1323 Erwin fiofen: V LEGIJI TUJCEV. 1 m "Glas Naroda" priredil A. Žabec- [(Nadaljevanje.) Peti dan v t»*diiu je bil imenovan fHiIkovnim praznikom, kajti tega dne *o prejemali legijonar j i plačo. Pet centimov na dan: skupaj p*-tindvaj»K eeirtimov! Zato _ v kantini tak hrup zato tekoče vino. Ta p« ti dan pomeni praznik, glorijozen večer, ko po dva in dva t ovarii* zložita skupaj svoj denar t«*r si za svojih skupnih deset souov kupita }>et litrov vina. Seveda je bila to velika lahkomi-w-lno^t, kajti na.sl»sinjih |>et dni zato ni bilo tobaka- Zato so si pre. vidni in preudarni legijouarji kupili za tri souf tobaka ter se zadovoljili z eno samo steklenico vina! Ostro in ja^no je trdaj presekal ^ t rombe glas trušč in ropot. Kan-tin*>rka je stopila na sredo sobe. smehljajoča, in z obžal ovalnim zmajanjem glave: — Ikvn soir, messieurs! V par sekundah je bila kantina izprajmjena, in legijonarji so se porazgubili |>o svojih sobah. Ko so moji tovariši polegli, sem se splazil na dvorišče. Prevroče in zatohlo je bilo zgoraj. V jasni mesečni noči so se obrisavale konture zidovja, ki je o-bkrožalo vojašnico. Strmel s<«m v zvezde in mislil na daljno^, mrtvo srečo. Tedaj sem začni korake in videl senco na nasprotni strani. Mrl, tresoč glas je tiho pel: I/a m our m'a rendu fou. . . Do polnoči sem sedel v kotu dvorišča Legije tujcev. Ko sva se nekega dne sprehajala z Guttingerjem po dvorišču vojašnice, je pritekel mimo naju legijonar. ki je bil popolnoma oškrop-Ijen s krvjo. Odsekal si je bil dvoje prstov, da bi yostal nesposoben za nadaljno vojaško službovanje. Neki star nad 1 o/.en in pohabljen Arabec, ki se je plazil proti kuhinji, da bi dobtl juhe. je naju ustavil ter poprosil za eigareto* — Dober dan legijonar! Daj mi cigareto! Jaz tudi po nemško —« vojni ujetnik bil — Magdeburg. Komaj sem se nekoliko zavedel od začudenja, ko sem se i znova zgrozil. Mimo nas je korakal legijonar, na čigar čelu je bila vte-tovirana režeča se mrtvaška glava. Legijonar se je ljubeznivo in zadovoljno nasmehljal ko je videl moj strah in mojo osuplost in kot je bilo videti, ga je očividno veselilo, da je naredil tak vtis name. Rekel sem kako je tnogoče, da se da človek tako skaziti za vse svoje življenje,, toda trobentač je le malomarno zmajal z rameni in dejal: — Take stvari počenjajo pri "zefirjih", (Zefirji so bili vojaški kaocnjenci v koloni kaznjencev. Zakaj »o dobili označbo lahnega vetriča, mi m znano, niti ne, kdo jim jo je dal. Op. pisatelja.) No. saj ni nič pri tem. . . — Ni nič pri tem! Da, ničesar razen obupnosti, ki bolj ne mor« priti do svojega izraza- Legijonar z mrtvaško glavo je prišel še enkrat mimo naju. Njegov groteskni obraz se je zado-voljnr\ti rezal, ko me je potrep-Ijal po rami. — Ej, višnjevec, hočeš nekaj videti, kar imajo samo redki, prav stari legijonar ji T In s temi besedami je potegnil iz žepa mošnjo za tobak, ki je bila po vsej priirki ustrojena iz fine mehke kože ter z zlatimi nitmi vere na. — Prsa Arabke! — je dejal mož s tetovirano mrtvaško glavo. — To ti je iz borna mošnja za tobak! Sam sem jo odrezal. Samo se sedem takih mošenj je v celem polku. Chose — nVst ce pas! In režeč se je odšel. — Mošnja za tobak — prave A-rafttke — kaj je malopridnež ponoreli — sem de^al Guttingerju. Toda ta me je poua nima ta žaba niti pojma.*' "Odpri glavo in pokaži možgane!" Spet nisem čutil bolečin in zavedal «ae-m se. čeprav sem videl preti seboj lastne nmžgaue. "Poglej! To le je središče največje sile ki jo nadknljiijejo samo se n e'y prem eni jivi zakoni pri-1 rode. I)a ni dala priroda človeku te-le peščice rjave snovi, bi bila '•stala sama neizmerno lepa in večno nedotaknjena, človek pa bi b:l srečen v naročju svoje mog -č-ne matere, ker bi,ne b:l hrepenel po tajnostih njenega stvarstva.' To je oro/je. s katerim p *b ja člo-: vek pnrodo in saiuega sebe. V tem majhnem kotičku snovi zbrane solze in kri vsega človeštva, le- seni se le pravočasno otivsel teli čudnih sanj. Vr.ig naj me vzame, le vem vsiij približno, kaj pomenijo. V gostih oblakih tobačnega di-j cestne droge po vrst i. kričati sem um in vinskih hlapov s»eni videl moral strašno, kar sem sklepal iz obraze. Pravzaprav jih pa nisem tega, da sem slišal takratni odmev videl, ker sem imel meglo v oeeh'lastnega glasu, vendar pa so lili lii in svituv v glavi, toda sklepal sem'pripetila, nobena nesreča, kajti in lahko trdim, za naše čase šoj motenje nočtttka miru pri nas ni precej logično: če drse po mokrih posebno prepovedano. Sklenil pa tleh noge. če razbijajo po nnizi ju-'sem, da je življenje re-; težko in naske pesti, če trkajo na moje než- da ga tudi jaz komaj nuslm. Kje ne slušne organe nepovabljeni sem zaspal, v predsobi, v ».»bi, pod gostje "per mej, Mieka, še en šte- posteljo ali na nji, tega ne vem. fan", "prej pa ne grema dam",1 Da pa sem zaspal, je jasno in raz-"moj fantič je na T'rolsko van- um!jivo vsakomur, ki ve, da člo-draiv"" iti druga taka ropotija, se' vek lahko sanja samo v spanju, se-oravi, da morajo biti prav bli-' veda če je dosegel gotovo število zu tudi glave, ki dirigirajo to 'bo-1 let in njegov organ"zem nima po-gato simfonijo. Ker pa ima vsaka sebnili napak. Komaj sem zaspali loži nazaj in zapri glavo, ker to je glava, tudi oslovska, svoj prime-'tako trdno, da se niso več majala'nadčloveško in ne pozna v okviru !■-en. notranjim in zunanjim dimen- j tla p >d menoj, je stopil k meni! nw£ne kozarec vina, vtaknil nos v te- "Kam?" seim ga vprašal začu- vsa hudobija sveta. Vsi drugi ud-j koemo in zadremaj. Kako dolgo deno in strah me je objel pri mi-[je se morajo skriti pred njim. Zlo.1 .e je namakal moj nos v drago-j >!i, da m> b<.i | se ne da primerjati z nciheno dni-i .)a lahko, da sem predremal seda-j "Pojdiva, ti pravim! * * je pono- go nesrtvu. Sicer pa _ipohrži ga ljost. ker se mi se vzdranril šele ko j vil jezno, pomagal mi. da sem se \ spet v usta, <"-e ga odrežeš, mu p"'-1 je nastopila l>odočnost, kar je po-j posta vil na noge, in odšla sva. | žene drugi." .rdil solo^glas, ki je izpodrinil že Kaiko dolgo m kje sva hodila,! . Zdelo se mi je da je revizij i /.nano sinil1«unijo. ne vem. Spominjam 4e le tenmjhAmrtje'^kromne a«ebe končana in "Torej, cenjena gospoda", sem vijugastih ulic, ki jih nisem viJeljda se bom lahko vrnil iz'tc straš-ul Si\ozi dim precej močan bas, nikoli poprej, in nekakih sključerUt> dciavniee. zato sem se nemalo mh postav, zavitih v črne plašče,'začudil, ko je sklonil čudni kovač ki so neprenehonm švigale mimo J tik nad menoj svojo debelo glavo naju. Hodila pa sva dolgo, kar, :„ spregovoril z ela*om. ki me je sem depal po žuljih, ki so me zdr^l?, pj) hrbtu kot u>ha jeseil. pekli na nogah. Nazadnje sva kre-'skega dežja: nila v ozko zakotno ulico, kjer iti-1 • , ti , . v-lo \ e k. stvarstvo me je nosi a- sem vee razlikoval mojega sprem- , . I =____. " p i r da v-Rbin vzroke tvoje nesreče na zemlji. Sam jiii n(Fs;ii na st-bi I in v sobi, in zato sem sklenil, da *ker smo že pri stvari, govorimo -> stvari. Iransko leto sem vam pravil in letos ponavljam: Svet stoji na napačni teoriji. Praksa je lobra, vse drugo je za nič. Ker bomo kmalu stopili *• novo leto, začnimo z letom. Ko sem bil še paglavec, mi je oče dejid : sin leto f' jevalca od goste teme. ma dvanajst mesecev, in verjel j "Tu sva, vstopi!*' je dejal ter sem mu. ker j<» ibil moj oče. Ko »ie porinil skozi železna vrata na'L . . --- -—, - i ^ , - i ,1,"• i i i . , Ite PmkuJem. Nov bos stopil v no- eni se naueil citati, sean seste4 in i uvorisce stare napomodrte hiše ' . i- n- , , . iii i-« -JI ■ „i , • ... • \oizi.\ljenje. ,\e o<»s vee sovražil pogleda! v pratuko: res je. cRa- Okna prxlzemlja so bila razsvet- ;n ubii;.l ne boš-tč " lajst, tako stoji zapisano. Škorpi-! ljena in čul sem, kako odmevaio t / . i ^ Jon. bik. devica, dvojčki, rak. šču-' 'idarci kladiv po nakovalih. " J... . 71>0,d* ^ni zasliši ia. ecl zverinjak so ti našteli laž-! "C'ujet, imenitni gospod!" sem' r ki > bil njlvei. Samo osla sem pogrešal in.^e obrnil k spremljevalcu popol- , '' ura, v služ- to se mi je za to n,t' ^ oji \^sakai kovala, na njih so ležale človeške, praksa, požiraš kot niha na suhem j glave, rake, noge, po tleli so bili j zrak. potiš se in trudiš, da bi kaj, raztreseni kosn človeških teles. Pri | razumel, nazadnje se te polasti nakovalih so stale orjaške črne pobrali hi dvomiti začneš, ka) si sam; ^tave zagonetnih nočnih kovačev, n si sploh ali nisi. Vse to, kar se ki s<» vihteli težka kladiva in ne- .' uše>-a. položil roko na sive — vse redu, vse na svojem mestu, llva-glavi je ostalo fZPLAČILAvAMERIŠKIH DOLARJIH. V Jugoslaviji — »e more izplačati dolarje le potnikom v Ameriko proti predloiitvl od Hinerlšfcejja konzula potrjenega potnega li|ta ln no veC kot protlvred-ao.^t od 3.00u. — frankov, to je približno $200.— la enega potnika. V slučaja, di nasknljenec za 1>-plaMlo dolarjev nebi mogel predložiti potrjenega potrtega lista, dobi pošiljat?lj latko dolarje nazaj ali oam pa na novo naroči lzplaCatl nakazani znesek v dinarjih. Nadalje se nam zdi umestuo pripomnit'., da nikakor ne moremo priporočati pošiljati Ceke v Jugoslavijo. Splofino mnenje vlada, da w Cekl, ki »e glas® na dolarje, tudi v dolarjih Izpit ?ajo, kar pa nI res. ker, kot že zgoraj omenjeuo. Je v Jugoslaviji od vlade pod kaznijo prepovedano Izplačevati dolarje. Tudi poglijajo mnogi navadne ameriške čeke v domovino. TI pa nikakor niuo pripiavnl za ljudi na deželi, ker so banke od dal jene ln izplačajo take čeke v dinarjih Sele potem, ko dob« iz Amerike potrdilo, da so jim Mil odobreni. Onim, kt stanujejo na deželi ln ne l»otujejo v Ameriko, je najbolje po-SUjatl denar navadnim potem v dinarjih, knterl se Jim Izplačajo na zadnji poŠt* irea neprtlik. Tudi ca nabavo potnega Usta — fposa) je najprlpravneje poslati dinarje. Dokler namreč potni Ust nI potrjen od ameriškega konzula, ne more potnik dvigniti dolarjev. Stroške za razne LWine in potni list se pa lahko pU.čm tudi s dijarJL V Italiji ln zasedenim ozemlju — so veljavne povsem drugačne odredbe ter lahko Izplačamo dolarje vsakomur do poljubnega zneska. Če Je pa namenjen denar le za potovanje. Je na nakazniei označiti vidno: I»-plačatl le, ako naslovnik potuje. V sled naraSčujočlh stroSkov smo se morali odločiti prevredltl pristojbino za dolarska Izplačil* kakor sledi: Za Izplačila do $25. računamo po 75 centov; od $25. naprej po 3%, to Je po S cente od vsakega dolarja. Na nakaznici naj k« tMm ma- feno: Izplačati t doLarJlk. Ta pristojbina Je veljavna aa dola reka lsplačlla v Jugoslaviji ln ItalijL FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt St., New York City ZANIMIVE KNJIGE ZNANIH PISATEUEV po znižani ceni £odi okrog nas, je časovno določeno za naše deveto koleno ravne 'rte. mi pa smo žrtev sleparije na-uh pradedov. Druga taka laž je znana teorija o — Nekdo je udaril s pestjo po mizi in jedrnato zaklel. Spet se je za-"ela simfonija drsečih nog in junaških pesi i. Obraz, ki je govoril, ie izghnl med obraze, ki so šumeli. Vtaknil sem nos na staro mesto in pravkar sem nameraval zadrema-i, ko sem zaslišal drug glas, ki je bil hripav in se je opotekal kot je-ičen bolnik. "klavni možje in slavne žene! Oprostite mi, ker ne vidim, če so ienske tu med nami ali ne in kakšne so. »tare. mlade, debele ali suhe, splošno pa moramo omeniti, da ženske visoko cenim in sflno spoštujem, kar je dokaz, da sem -človek, ki je popolnoma v redu. Pokušajte. ura je zdrknila! Zdaj-le začne, dvanajstkrat udari po starem letu hi ne bo ga več. Hvala Begu' Tako težko je ivl jenje, da 2£&ko sem se jaz likaL Spisal Jakob Alešovec. Povest slovenskega trpina. V pouk in zabavo. 1.. 2. in 3. deL Vsi 3 zvezki vsebujejo 448 strani, UHniiljmo razbijali po -človeških glavah. "Sem ž njimi" sem za čul iz kota glas, ki mi je preluknjal vso kožo na irrbtn. Iiotel sem ugovarjati, pros:ti, pa nisem spravil be»* sede iz sebe. Aloj spremljevalec' me je potegnil z^t seboj. Obstala I sva pred največjim nakovalom in j najbolj črnim kovačem. j "Vidiš ga, saj sem vedel!" je spregovoril kovač in me jezno pre-J meril od nog do glave^^Taka po-j k veka je kot so vsi drugi, ki " sem jih imel pod kladivom noeoj. Oči ima obrnjene naprej, vidi samo to,' kar se godi pred njim, kaj je des-' no, levo in zadaj, to mu je špahska' vas. Ušesa mu štrle tudi naprej.' Sliši samo pred seboj, od treh strani beži glas mimo njega. Roke,' oglej si njegove roke! Kot grah-j '.je mu jih je dala prtroda. dbrnje-' ne so k lastnemu telesu in grabi-' jo samo za lastno telo. In noge! Ce so te-le okorne palice dostojne' ncKTti človeka, naj mi Jupiter na ga komaj noism. Ampak padel pai mestu razkol je glavo! Vidiš, kam' te nisem pod to težo in tudi ne j me'rijo? Tudi tja, kamor oči in' bom. Dokler bo stala vinska trta, )om stal tudi jaz, dokler bo rodila. bom živel, ko se posuši, bova ";la skupaj pod zemljo. Zato pa pravim: pustite vse teorije, laž naj ostane laž, resnica *aj ne leze iz svojega -brloga, vinska trta pa naj živi in rodi tudi v novem letu, ^akso kot je rodila dosedaj. Ampak življenje je pa vendar težko in komaj ga nosim." Glas je utehnil, odgovarjala mu je simfonija drsečih nog in junaških pesrti. Potegnil sem nas iz mlake, ki je dobivala pritoke od vseh strani, poravnal račun Ln odšel domov. ^ Med po4j* sana^bjeanal vse ob- ušosa. Obrni ga kamor hočeš, v eni smeri bo hodil po svetu. Vse je obrnjeno od telesa, vse p^na samo eno smer, le rok'e so obrnjene proti njemu in gTabijo lahko ml vseh strani. In to-le naj bo človek. krona stvarstva! PoJ;veka je; in nič drugo!" j "Iztrgaj mu sree, da vidimo, če J je tam kaj človeškega!" Čudno se' mi je zdelo, da nisem util nobenih [ bolečin, ko je potegnil nočni' spremljevalec iz mojih prsi okrvavljen Košček mesa. "Razrezi ga! Vid«, w*ho m prazno, mrši če. sta vrečica, ki zbira in odpoailja kri, vse drugo ji je tuje' Sedi v prsih kot zelena žaba $1.60 ljubljanske slike. Spisal Jakob Alešovec. Vsebuje 30 qpisov razzuh aiovenskih stanov, ima 263 strani, , j§ Erihajač. Spisal Dr. Fr. Detela. Splošno priljubljeni ljudski pisatelj nam tu alika ▼ krasni povesti življenje na kmetih z vso svojo resnobo in težavami ter nam predočuje ljudstvo resnično tako, kakršno je. £ajiga vnebuje 157 strani, Jf Juan Miseria. Spisal P. K Coloma. Zelo zanimiva, iz španskega prevedena povest. Vsebuje 170 strani, ,§§ Ne ▼ Ameriko. Spisal Jakob Alešovec. Povest Slovencem v pouk. Po resničnih dogod-•estavljen. Vaebaje 239 strani, .08 Darovana. Spisal Alojzij Dostal. Zgodovinska povest iz dobe elovanskih apostolov. V to povest je vpleteno delovanje in boj med kr. ftčanstvom in poganstvom pri starih Slovanih. Vsebuje 149 strani, ,41 Malo življenje. Spisal D. Fr. Detela. Kmečka povest, ki posega do dna v življenje slovenskega ljudstva ter se zlasti odlikuje po fivo in resnično slikanih domačih značajih. 1—1 Vsebuje 231 strani, j§ Jernač Zmagovač. Spisal Henrik Sienkiewicz. Dve značilni povesti iz ljudskega življenja in trpljenja. Vsebuje >123 strani, .if Kadnja kmečka ,vojna. Spisal Avgust Šenoa. Zgodovinska povest. Slavni pisatelj nam opisuje, kako je nastal kmečki punt in kako so se na-ai očaki, na čelu jim kmečki kralj Matija Gubee, nadalje kmet Elija Gregorič in drugi kmečki junaki borili zoper prevzetne graičake in juna-iko umirali muČeniške smrti, Vaebaje «78 strani, ~ . jj POŠTNINA PROSTA^ "GLAS (NARODA" v 82 Cortlandt St, New York ___ iskrit ■ I.....^ ■_I_mm \ i IflWtHi \ " ^ - V1 / i T GLAS - NARODA, 31. DEC. 1923 (Nadaljevanje.) Sin ubil očeta. Krvava rodbinska tragedija na Viču pri Ljubljani — Hčerka našla očeta ubitega. V četrtek 13. deeembra je razburil Vie in jugozatpadni del Ljubljane zločin, ki je bil zjutraj razkrit. Posestnik in vpokojen železničar na Viču Ivan Jerina je bil od^I v sredo 12. zvečer z do- Oče me je prosil in jaz sem mu obljubil, da bom prekinil z neki dečko mu je bil prinesel pismo, ki je Jerino pozvalo, naj se nemudoma zg-lasi na policiji. Je-rina je pismu verjel in res šel ot doma. Vrnil se ni več. Domači so bili vsi v skrbeli za. očeta, a ponoči si niso vedeli več jjomgati. Ko pa je šla hčerka zjutraj z doma, je zagledala par korakov od hiše moškega, ki je ležal ob potu na hrbtu. V igroizni slutnji je (pristopila bližje in res — bil je njen oče mrtev. Ležal je v mlaki krvi. Na hčerkine kliiee so prihiteli še drugi ljudje iz hiše. Pomagati pa se iti dalo več*. Nesrečni Jerina je bil že trd in mjnzel, go-t< vo že več ur mrtev; glavo je imel od zadaj vso razbito. Obvestili so policijsko stražnico na Viču, ta pa seveda ravnateljstvo. Na kraj umora je dospela komisija, obstoječa iz ipolieijskega zdravnika dr. Avramoviča in policijskih nadzornikov Habeta in PcKlreibei-^ka. Zdravnik je potrdil domnevo, tla je iastopila smrt že pred ieč lirami, morda že zvečer. Obenem je ugotovil, da gre brez-dvomno za unu r; umorjenec je imel glavo trikrat presekano z o-strim orožjem, bržčas s sekiro ali motiko. Policijski organi so začeli nemudoma s poizvedbami- Zaslišani s« bili vsi domačini in sosedje. Poizvedite so rodile strašno sumnjo, vami v.se zveze- Obljubil sem mu tudi prositi vas, da pišete Cipri-janu, naj se vrne. Kaj nt* tla mu boste pisali? — Ne. nikdar! Rajše si roko odsekam. Jernej je olajšan vzdihnil. Ljubil je Marijino roko. Solze, ki so mu vrele po licih, so očitovale njegovo srečo. — Menda že vsaj vi ne hočete, da bi storila kaj takega? Sicer pa pustiva to. Govoriva o čem drugem. Jernej bi bil res rad govoril o čem drugem, pa je slišal očeta, ki se je vračal, — Gospodična Marija, na kolenih vas prosim, pišite Cipri-janu Pišite mu. naj se vrne. Od njegovega povratka je odvisna usoda domačije. Marija mu je umaknila roko. Molče ga je pogledala, in oči so se ji orosile, ko j<- videla solze v njegovih očeh. — Samo zastrantega vas tako goreče prosim, ker sem obljubil svojemu očetu. Ce bodo morali zastran moje krivde prodati domačo hišo. ne bom mogel biti nikdar več vesel, niti ob vaši strani. O, gospodična Marija, vi ne veste, kako ljubim našo domačijo.Kdor živi v Parizu, ne more pojmiti,, kaj je nam priprostim ljudem hiša. v kateri smo rodrli. Prosim vas. pišite mojemu bratu in mu recite, da vam je žal. k«-r ste «ra zavrnili. Prosim, pišite mu, da ga pričakuje* e- Kako goreče je znal prositi. Njegov iniren lep in fin obraz je bil podoben obrazu krasnega (irka, ki je klečal v svetišču pred vestalko. Iz njegovih oči je sevala tako vdana ljubezen, da se ni mogla Marija vee vstavljati, dasiravno je predobro vedela, da bo- ta njen korak usodepolen za vse njeno življenje. Nasmehnila se mu je tako blaženo kot so se nasmihale v starih časih žrtve, ki -»o bile žrtvovane na oltarju ljubezni. — Torej res hočete, Jernej, da mu pišem? — ga je vprašala nežno. — Da. gospodična Marija. Na ta način boste rešili našo imovino. Pišite mu. če varn ni pretežko. — Vse, kar morem storiti za vas, mi je lahko storiti. — IIvala vam. tisočera hvala. Tega ne bom nikdar pozabil. Saj nte razumete, gospodična, kaj ne? — Da, popolnoma. Wtala j? ter šla pred njim v hišo. — • Dajte mi papir in k overt o — je rekla s čudnim pridušenim glasom. Prinesel ji je. in Marija je zapisala s tresočo roko naslednje vrstice: Dragi gospod C iprjian! Kako se vam kaj godi Z«*lo rada bi vas videla ter vas profila odpuščanja. Dosti, >ti vain imam povedati Le hitro se Hit SI jet < koma. In kovo gostilno in rekel, da se pravi pri hiša "Pri Jermovih' . Ni pa poveidal. da je tudi -sam Jertna. Ko je stani Jerina prejel pismo, v katerem je bil vabljen na policijo, je odšel <*krog 6. zvečer na viško stražnico. Tam je zvedel, da gre za misnfikacijo. Od tega trenutka je izgii.-ila ^led za njian. Nesrečnež se ni več povrnil domov in je p<«stal žrtev umora. Hčerka Julka. ki je zaposlena v mestu kot šivilja, se je vračala okrog 8. zvečer proti domu in je opazila nekaj korakov od hiše ležati na ozkem kolovozu nekaj črnega. V temi se ji* raje ognila in stopila v hišo, ne meneč se naprej, kaj bi to bilo. Fmčiška Gorjup pravi, da je bil Ivan Jerina ipri njej od pol 7. do 11. zvečer. Pogovarjala sta se vse mogoče reči. ni pa opazila na njeun nič nenavadnega. Sui se je vrnil okrog 11. pomoči domov iii je i^pil kavo hi pojedel kruh v najboljšim tekom. Nato je le^el k počitku in zaspal kot človek. ki si nima ničesar očitati. nika vir. Ivan Novak in dr. Trav: aer v prisotnosti sodne komisije. Obdolženec 22letiri Ivan Jerina. močan, lep in postaven fant, mirno in trdovratno taji vsako krivilo. Vidi po. se mu. da mu nekaj teži dušo in večkrat je že skušal 2. Januarja: Pres. Monroe, Cherbourg. 3. januarja: Mount Clay, Hamburg; govoriti, vendar pa se je v zad- Sierra Ventana- Bremen, njem liipu premislil. Dne 16. dee. | 5- lanuarja: dopoldne je bil prepeljan v zapo-im^uitanIa» Cherbourg: Columbus, re deželnega s Ivan Jerina nad-1 sumljivi črni masi od prejšnjega!/< rn'^u odkriti, a se je še, večeru ubitega svojega očeta. Sina Ivana vest ni popolnoma nič potrla. O del je takoj k mizarju .Malavašiču na Glineah, pri katerem je naročil krsto. Skrivnostno pismo. Otroci, katere je v sredo 12. dec. zvečer Ivan Jerina ustavil in jim r/roil pismo za očeta, so pripovedovali stvar svojim tovarišem in je tako prišla zadeva tudi na uho policiji, nakar j^ bil Ivan Jerina aretiran. Osumljenec je imel zadnje čase zveze z nekim doslej še neznanim moSkim. Njegov starejši bi at Frane, stanujoč na Pasjem j v . xi ^ ■ • ' i br.Mln. je izpovedal na nolieiii, da da je očeta ubil njegov lastni sin, I . , , _ V ,. . .>.,1 , • t /vi i it i prišel Ivan Y pondeliok 10. dec. JJletm Ivan. 0»>remendne okoli-1. . ... - ŠČLne .so tako naraščale, da je bil J,a ko okrog poldneva Ivan aretiran. 'Jo»la" » Je »a njegov Ivan je bil vedno očetov ljullje- nee. V zadnjem času sta se pač ... . -i . iii , t .ran: denar-za vozni listek v Krani veetkrat sporekla, ker je imel Ivani , , iii* t . „ . j za neko sroispodieno. ki tra čaka na Vieu dekleta, ki «a oce ni ma- 1 e " raeun pri neki sosednji stranki 100 kron (25 dinarjev), rekoč, da Marija. je odstranila list. da bi ne padla solza nanj-Tnkaj, dragi Jernej — mu je rekla. — Pismo lahko odpo-kadarkoli hočete. fala je in se je morala oprijeti stola, da ni padla. In kaj bo^te yl storili, ko bo prišel? — ga je vprašala mu- Jaz se bojif preselil na pristavo v Bardos. Ali vas bom lako tam obiskala? Ne vem, kako bo. Ze vsaj prve dni *e. ko je Marija zastokala, jo je vprašal: — Ali vam je težko, Marija 1 Ni mi t« /.ko, ,.* dobro. Nasvidenje! Ali vas smem poljubiti? M arija mu je ponudila objokani obraz. To je bil njuni tretji poljub. Prvi na senenem vozu sredi travnika ; drugi v norišnici, ki je obljubljal obema vv> blaženost. Kakšne bodo posledice tretjega? Jernej je še istega večera odposlal Marijino pismo. Naslednje dni je z okna opazoval vlake, ki so vozili iz Pariza. Toda Ciprijana ni hotelo biti. Nekega jutra, ko je Jernej odprtih oči sanjal poleg stare hruške, je opuzil tujca, prihajajočega s postaje. Bil je velik, sklonjen suh možak. Bled obraz mu je obdajala 'rna brada. Na glavi j»* imel visok klobuk, na sebi črn, obnošen površnik. Katarina ni poznala prLšleea. Poznal pa je pa stari Bruskal. ki je bil že videl takega v Parizu. Njegov veseli vzklik je Jerneja poučil, kdo je tujec. Marijino- pismo je privedlo v očetovo hišo izgubljenega sina. Jernej je obstal kot v zemljo vkovan. Natančno je slišal bratove besede: — No. mati ali me ne poznaš več ? Za ves svet bi ne stopil k bratu, kajti v prstih ga je šegetalo, in najrajši bi zapičil nohte v C ipri j a no v o grlo- Zm uznil se je za hišo ter skozi zadnja vrata v svojo sobo. Ko je pospravljal svoje stvari, se je na pragu pojavila mati Katarina, vsa objokana. — AH boste prišli kdaj k meni? — jo je vprašal ter jo polju bifr na vela lica. — »Seveda, Jernej, ne boj se. Sveti Bog naj te varuje. Zenica je segla v žep, in Jernej je natančno slišal, kako je prebirala debele jagode rožnega venca. * _ * * * V tistem kraju so ponavadi vsi moški gladko obriti. Oblečeni so v prteaie hlače, višnjeve jopiče in volnene kape. Kosmat človek, z visokim klobukom in v erni suknji je bi nekftj nenavadnega zanje. Splošno se je pa gospod Ciprijan jako irpremenil v enem leta. K*riwlro>h ^jf Katarina pogledala, je nehote zajokala. Bru ji je sieer £*• prej povedal, da ni prav posebno zdrav, da se bo pa tak vrnil, ni nki slutil. (Dalj« prihodnjič.) ral, a ta spor sam ne bi mogel biti zadostno pojasnilo za zlotčin. Kako je umorjeni Jerina držal na Ivana, kaže tudi to, da je bil odločen zapustiti ljršo in posestvice njemu, čeprav je imel še enega starejšega sina. Kaj pripovedujejo domači. Tako mati, kakor tudi hčerki Julka in Angela ter lOletni Jožef si) pri zaslišanju izjavili, da je bil oče izreden čudak. Denar mu nikakor ni (šel iz rok. Imel je pod ključem vsak grižljaj kruha. Za-klopal jim je moko, fižol, krompir in sploh vse. kar so doma pridelali. V svojem skopuštvu je šel rako daleč, da je večkrat sam mol-zel koeo, samo da se je prepričal, koliko da mleka, katerega je sain prodal, kolikor ga je bilo odveč. Denarja je moral imeti zelo veliko. Posojeval ga je proti vlsokin^ oln estim. Dve hranilni knjižici, je imel tudi v viškem župsnišču spravljeni. Umorjeni je bil izredno pobožen. Kam je spravljal denar in komu ga je iposojal, o tem s»i nikdar omenil. Doma bi morali kljub očetovemu denarju stradali, ako ne bi pomagali domači hčeri. Vse to je porajalo v hiši nesoglasja in mržnjo do očeta. V hiši je bil neprestano kreg in prepir. Kar se tiče odnošajev očeta napram sinu Ivanu, naglana umor-jenčeva žena, da sta se zadnje ča e izredno dobro razumela. Oče sedaj tudi ni več nasprotoval si novim odnošajem do njegove izvo-Ijenke, 26!etne šivilje Frančiške Gorjiip iz Nove vasi pri Viču. Izrazil se je baje celo opetovano, da bo izročil sinu Ivaxiu, ako bo ostal pameten, svoje posestvo, sam pa se bo z družino preselij v mesto, tako da bo sin lahko nemoteno gospodaril doma. Na usodni večer in naslednje jutro. V sredo 12. dec. popoldne je rekel sin Ivan .svoji materi, da gre v mesto po opravkih. To je bržkone tudi storil, vendar se ne ve kje je hodil. Iz me.sta se je vrnii. okrog 4. popoldne, ni ipa odšel domov, ampak se je ustavil na (ilin-» cah. Tu. je srečal ob železniški zavori j>oleg Končanorve gostilne 4 šolarje. Ustavil jih je in izročil 8- letnemu Ivanu Vrfiovcu neko pismo z naročilom, naj ga odnese na njegov dom. Kot nagrado mu je dal 5 dinarjev. Opisal mu je natančno hišico, ki losi za Režnd- spodaj. To pa ni bilo res, ampak ga je čakal pred hišo le neki moški. Po mnenju Franceta Jerine je ii a jI rž ta neznanec Ivana zli duh. Usodepolno pismo je imelo sle-ečo vsebino: "V sfc-edo točno ob 6. zvečer se mo1 e zglasiti na policiji, sicer bo.,te kaznovani." Pis rti o je bilo spisano na papir, glede katerega je policija dogna-la. da je enak (papirju pisma, na katerem je sin Ivan pisal svoji ljubici pismo z Bleda. Po drugi verziji je x>isny> izročil Vrhoveu ravno ta neznanec, ki je rekel, da je policaj. Ker je imel civilno >bleko. -stari I Viui Jerna že nekaj časa moral slutiti, da je v nevarnosti. Pre-skrbel si je namreč revolver, ki ga je spravil pod blazino. Sodna komisija ga je tudi v resnici tamkaj našla. Obdukcija trupla. Dne 15. decembra od 2. popoldne nepretrgoma dalje do 12. ure ponoči .se je vršila obdukcija trupla ubitega Jerine. ki je ugotovila sledee: Na glavi je imel ubiti tri rane. od katerih je bila spodnja zelo globoka. Pod očesom je imel kožo 2 cm na široko raztrgano. Lobanja je bila popolnoma razbita in vdrta. Poškodbe sr> morale biti povzročene po nekem ostrem in težkem orodju, verjetno z motiko. Udarci so bili prdzadjana z veliko silo. Smrt je nastopna takoj. Obdukcijo sta izvršila zdrav- vedno preti-Sljeval in zatajeval. Dne 16. dec. dopoldne so «~a prepeljali v zapore deželnega sodišča. Tu ga je obiskal nadzornik Joža Habe z zapisnikarjem. Po dolgem obt tavljanju in težkem boju je Ivan Jerina priznal zločin, da je dne 12. decembra r.b (I. zvečer počaka! očeta blizu domače hiše ter ga n&govoj-il: "Glejte, da se domače žalostne razmere enkrat iz-, boljšajo!" Oče je oso ni o in jezno] odvrnil: "Tebe in mojo babo1 ustrelim"... Po zatrdilu Obdol-j ženea je oče po teh besedah segel' v notranji žep svojega suknjiča, j Razvil se je nato med obema pri i takih razmerah navaden prepir in' b esed no pre rek an j e Po podrobnem zaslišanju, kako je izvršil zločin, je opitsal Ivan Je-] rina dogodek tako-le: Z očetom! sta se po prerekanju spoprijela. Oče ga je -prijel za prsa, ga hoteli vreči na tla, a morilec je prijeli slučajno na tleh v bližini ležeči kol ter je očeta kljub temu, da ga je držal za prsa, trikrat, močno udaril po glavi. Oče se je že po prvem udarcu nezavesten zgrudil na tla. Nato je odšel k svoji ljubici v Novo vas. kjer je ostal pozno v noč do 11. ure. Vrnil se je potem mirno domov ter Šel takoi-s^at. Drugega dne je bil aretiran. V Jugoslauijo v 9 dneh. ^ Vs*ko soboto odpluje eden zuortluh reliksno* ALI NAMERAVATE DOBITI ROJA- AUUITANIA............. 45.674 ton KE V AMERIKO? M Au RET AN IA .......... 50.704 ton« BERENGARIA ......... 52 022 ton 6428 JUGOSLOVANOV BO LETOS RajskoSne knl-ine 3. razreda z 2-4-« PRIŠLO V DEŽELO. posteljami, rr^krasne Jedilnice ka lil Naj Cunard proga pomaga Vafiim ,P?krU krov' 2a rojakom, da dobijo liste, vlzlranja ter tanJe" Domačakuhlnja. Domaiaudob-1lm da potrebna navodila, ki so po- v , B""krbnc*t. trebna za potovanje v Ameriko. Nakaznice denarja potom Cunard, lz- plaCIjlve v Jugoslaviji hitro, sirarno Vse potnike spremljajo do p irnika zaupno. Za k:'rte ln nasvete vpru- družblnl uradniki brez kalcefra poseb- Sajte pri najbližjem agentu v svojem nega doplačila. Potnikom, ki imajo kraju. Cunardove vozne li.stke, nikanici; 24. Savska; 25. Oblaček; 26. Planinska roa. 27. Hercegovska; 28. Ljubezen in pomlad ; 29. Rožica i sLavulj ; 30. NaiSa zvezda; 31. Lahko noč; 32. Pod noč; 33. Kaj bi te prašal; 34. Bože pravde; 35. Na grobih; 30. Nad zvezdami; 37. Vabilo; 38. Uslišl nas; 30. Na morju; 40. Pastir; 41. Slovenska zemlja; 42. Barčica ; 43. Oblaček; 44. Utopljenka; 45. Potrkali na okno; 4G. Glas Grobova; 47. Katrica; 48- Deklica, ti si jokala; 49. Jaz bi rad ru-dečih rož; 50. Zdravica; 51. V mraku ; 52. L*»jia naša domovina ; 53. Vlgred se povrne; 54. Vinska ; 55. Oj dekle, kaj s tak žalostna; 56. Slanica; 57. Oj, te mlinar; 58. Pojdam v rute; 09. Slovenac. Srb. Hrvat; 60. Na3a zvezda ; 61. V slpvo; 62. I gubljeni cvet; 63. Sanak spava; 64. Glejte, kako umira pravični ; 65. Naprej ; 66. Kje dom je moj, 67. Hey Slovenl. 71. Domovini; 72. Sokolska; 73. Jadransko morje; 74. Popotnikova pesem; 75. Domovina; 76. Slovenski svet, ti si krasen; 77. U boj; 78.* Večer na Savi; 79. Zrinsko, Frankopanka; 80. Sto t čut«, Srbine tužnl?; 81. Pobratimija; 82. Pomlad in j^sen; 84. V tihi noči. 85. Milica) 86, Njoj ; 87. Njega nI; 88. Pod okuoia; 89. Prva ljubezen; 90. Labko noč; 91, Pri oknu gva rnclče slonela: 92. Strunam; 93. Slovo; 94; Strunam; 95. pro-inju; 96. V ljubem si ostala kraji; 97. Pod oknom; 98. Ljubezen ln pomlad; 99. Lahko noč; 100. Raztanek; 101. Srra-Canje; 102. Tam, gdje stoji; 103. Prelja. Cena s poštnino $3. "GLAS NARODA" 82 Cortlandt Street New York