AMERIŠKA
AMERICAN IN SPOUT FOREIGN t I IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 178
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, AUGUST 2, 1939
LETO XLII. — VOL. XLU.
Sodnija ni ugodila zahtevi Fisher Body proti piketom
raj popolen. red in mir. Na prostoru, kjer so v pondeljek frčale plinske bombe in peli krepelci, so se včeraj otroci igrali z žogo. Več kot sto delavcev je šlo včeraj popoldne od dela iz tovarne, ne da bi jih kdo nadlegoval.
Stavkarji so na seji v glavnem stanu sklenili, da se bodo pokorili odredbi varnostnega direktorja Nessa, ki je vzpotavil piketno linijo okrog tovarne. Edward J. Gleason, manager tovarne je obljubil, da ne bo noben stavkar izgubil dela, ker je šel na stavko. Manager je včeraj povedal, da ga je unij ski komite j prosil, naj bi se tovarno zaprlo. Toda General Motors bo imela vedno vrata odprta za vsakega, ki hoče delati, je rekel manager. Policija namerava zastražiti hiše onih delavcev, ki niso šli na stavko, ker se širi govorica, da jih bodo stavkarji napadli doma.
Včeraj se je vršilo pred okrajnim sodnikom Dempseyem zaslišanje, če se ugodi zahtevi tovarne Fisher Body, kjer se vrši stavka avtnih delavcev, da se prepove masno piketiranje stav-karjev. Sodnik Dempsey je odločil, da o tem ni potreba razpravljati, ker vlada red in mir pred tovarno. Kompanijski odvetnik je nato zahtevali od stavkarjev, da garantirajo, da se ne bodo zopet izgredi ponovili. Paul E. Mi-ley zastopnik avtne unije, je to obljubil.
Nato se je odvetnik Corrigan, ki zastopa unijo, obrnil do kakih 100 stavkarjev, ki so bili navzoči in jih je vprašal, če obljubijo, da ne bo izgredov, dokler ne bo zadeva rešena na sodniji. Vsi so obljubili. Sodnik Dempsey je nato prestavil zaslišanje na četrtek.
Pri Fisher Body je vladal vče-
Uporni senat je odsekal skoro polovico od Roosevelfovega posojevalnega sklada
Sinoči, v torek, je poslanska Vomica popolnoma zavrgla ^ooseveltov posojilni sklad, katerega je bila že prej senatna zbornica oklestila napol. Republikanci in uporni demo-kratje so glasovali proti Roose-veltu z 193 proti 166 glasovom.
Ko je Roosevelt o tem slišal, je rekel da bo to stalo davkoplačevalce milijone dolarjev in industrija si ne bo mogla od-pomoči.
Kongres se pripravlja, da v »oboto zaključi zborovanje in »e poda na počitnice.
Wahington, D. C. — Zadnje dni zasedanja kongresa je postala senatna zbornica precej varčna in seka na levo in desno iz Rooseveltovih predlogov za trošenje denarja. Tako je senatna zbornica odsekala skoro polovico od Rooseveltovega posojevalnega sklada, ki se je glasil skoro na tri milijarde dolarjev. Iz tega sklada bi se posojevalo denar državam in mestom za gradnje cest, dajalo posojila raznim tu-jezemskim državam za boljše trgovanje, za odpomoč farmarjem in za druge take svrhe.
Senat je sprejel končno predlog, da se v ta sklad dovoli samo §1,615,000,000. Predlog je bil Poslan v poslansko zbornico, kjer ^ora biti odobren, predno postale postava. Senat je dodal k Predlogu tudi, da, so vladni bondi
RFC, ki so plačljivi v 30 letih, podvrženi davkom. To so prve vladne obligacije v zgodovini Zed. držav, ki bodo podvržene davkom, ,-ako poslanska zbornica potrdi predlog senata.
Senat je tudi sprejel predlog, da se doda k postavi, ki daje prednosti vojnim veteranom pri WPA delih, da se to v bodoče nanaša tudi na njih žene in vdove. -o-
Prosi za ženo
Pensacola, Fla. — L. W. Vann, železniški strojevodja je zbolel, pa je prosil, naj bi izpustili iz ječe njegovo ženo, da ga obišče. Oblasti so dovolile jetnici sedem dni dopusta, da je šla k bolniški postelji svojega moža. žena je obsojena na 10 letno ječo, ker je bila v zaroti, da se spravi s tira vlak, katerega je vozil njen mož. Njen mož trdno veruje, da je žena nedolžna.
Novorojenček umrl
Enajst let so čakali pri Mr. in Mrs. Mathew Beros, ki so lastniki znanega fotografskega studia, da bi jih osrečile vile rojenice s potomcem. Na 22. julija se jim je srčna želja izpolnila, dobili so zalega fantka, ki je pa že drugi dan umrl. Velika žalost je zavladala v družini in\oče in mati se kar potolažiti ne moreta nad izgubo tako zaželjenega prvorojenca. Iskreno sočustvujemo s i prizadeto družino.
Nič strahu ta mesec!
Rim, Italija. — Tukaj se splošna govori, da se v mesecu avgustu ni treba bati vojne, her bo šel na počitnice Virginia Gayda, urednik Mussolinijevega urad nega trobila, če ni Gayda za pisalnim strojem in ne piše uredniških člankov k vojni,. potem se iste ni treba bati. Italijani pravijo, da imajo toliko domačih ekonomskih problemov za reševati, da. nimajo časa misliti na vojno. Na vojno mislijo samo zavezniki, ki nimajo drugega dela, pravijo Italijani. -o-—
Preiskava protiameriške-ga elementa
Washington, D. C. — Komitej poslanske zbornice, ki ima nalogo, da preiskuje delovanje komunistov, fašistov in nazijcev v tej deželi, začne z zasliševanjem v dveh tednih, čeprav komitej zadnje čase ni posloval, pa je ves čas pošiljal svoje agente po deželi, ki so zbirali dokaze o proti-ameriškem elementu. Pravijo, da imajo pripravljenega cele kupe gradiva. Preiskovali so zlasti v industrijskih središčih kot v Detroitu, Chicagu in v mestih na zapadni obali. Predvsem se bo bavil komitej s preiskavo komunistov, ker o delovanju fašistov in nazijcev imajo jako malo dokazov kar se tiče industrijskih središč. Fašisti in nazijci so bolj zainteresirani v vojaške in ekonomske zadeve, s temi se pa ta komitej ne bavi, ker spada to pod justični oddelek vlade o vohunstvu.
-o--
Jeklarne poročajo dobro obratovanje ta teden
Youngstown, O. — Obratovanje jeklaren v tem okraju se je zvišalo zadnji teden za eno točko in je zdaj 54% obsežnosti. Pričakuje se, da se bo prihodnji teden še bolj zvišalo. Plavži v Bessemer ju so zdaj najbolj zaposleni kar se tiče letošnjega leta. Jeklarne poročajo, da je trgovanje skoro na isti višini zadnje tedne. Sicer ne pričakujejo kakega posebnega podviga letos, vendar pa mislijo, da bo indu-J strija precej živahna v zadnji polovici leta.
-o----
Sodniku Lauschetu ali senatorju Bulkleyu bo ponudena kandidatura
Uradniki okrajnih uradov Cuyahoga okraja nameravajo vzeti v svoje roke razrvano demokratsko situacijo in izbrati najbolj vplivnega demokrata za županskega kandidata.
Cleveland, O. —- V pondeljek večer se je zbralo enajst okrajnih uradnikov k posvetovanju. Njih namen je bil, da se napravi konec cincanju demokratov, ki ne morejo dobiti kandidata za župana in da kar sami vzamejo zadevo v roke, si izberejo kandidata in vodijo njegovo kampanjo. Okrajni uradniki k temu posvetovanju niso povabili nobenega izmed demokratskih vodij, ne Gongwerja in ne Millerja. To pomeni, da ta dva ne bosta imela besedo v prihodnji županski kampanji, če se tem okrajnim uradnikom posreči dobiti kandidata.
Okrajni uradniki so se združili na eni točki, ki bo njih glavni cilj, da se izbere enega najbolj vplivnih demokratov za kandidata in sicer takega demokrata, ki bo tudi dober župan.
Kot se sliši, nameravajo ti okrajni uradniki vprašati sodnika Frank J. Lauscheta, ali pa bivšega senatorja Roberta J. Bulkleya, da bi sprejela kandidaturo.
Da so vzeli okrajni uradniki
ob enajsti uri problem v roke, je njih bojazen, da bo prihodnje leto pri volitvah izgubljen ves demokratski tiket, ako bodo demo-kratje še naprej razcepljeni.
Sledeči okrajni uradniki so bili navzoči, ali zastopani: okrajni komisarji, okrajni koroner, okrajni inženir, okrajni rekorder, okrajni blagajnik, okrajni šerif, okrajni avditor, okrajni pravdnik. Vsi uradi so v demokratskih rokah.
Včeraj popoldne so se zopet zbrali okrajni uradniki k posvetovanju. Navzoč je bil tudi bivši senator Robert Bulkley, na katerega so vsi apelirali, naj bi sprejel kandidaturo za župana. Pozneje je prišel k seji tudi sodnik Lausche, katerega so tudi vprašali, če bi hotel biti kandidat. Sodnik Lausche je pa odklonil in apeliral na Mr. Bulkleya, da sprejme. Senator ni rekel ne da ne bo, ne da bo. Danes popoldne se okrajni uradniki zopet zbero in tedaj se pričakuje, da bo eden izmed teh dveh, ali sodnik Lausche, ali pa senator Bulkley sprejel kandidaturo.
Roosevelt želi naseliti ljudi v okrajih na zapadu, kjer so posekali gozdove
Washington, D. C. — Predsednik Roosevelt je priporočil kongresu daljnosežni program, da se zopet naseli in obljudi 86 okrajev v osrednjem zapadu, kjer stoje prazne velike parcele nekdaj posekanih gozdov. Ti kraji se nahajajo v severnem Michiganu, Wisconsinu in Minnesota
K temu programu bi bil potreben kapital, ki ga naj preskrbi kongres. S tem denarjem bi se napravilo posojila naseljencem,
ki bi hoteli začeti tukaj obdelovati rodovitno zemljo, ker zemlja v teh krajih je še v deviškem stanju.
Roosevelt je že pred enim letom imenoval poseben komitej, ki je proučeval te kraje in uspeh tega preiskavanja je to Roose-veltovo priporočilo kongresu. Ti kraji merijo v obsegu 57,000,-000 akrov zemlje. Tukaj je nekoč cvetela lesna industrija, danes so pa ljudje, ki so še ostali, navezani samo na relif.
Zakaj je stavka pri General Motors
Ker vlada splošno zanimanje med ljudmi glede izida stavke M General Motors, katere podužnica je tudi lokalna tovarna Wisher Body, naj pojasnimo, zakaj da se prav za prav stavka vrši.
Avtna unija je razdeljena. En del jo spada k CIO, en del pa Ameriški delavski federaciji, že pred enim mesecem je General Rotors naprosila Narodni delavski odbor v Washingtonu, da razpiše glasovanje, katera unija naj zastopa delavce pri General Mo-to>"s. Odbor ni topogledno storil še ničesar.
CIO unija je zahtevala z G. M. novo pogodbo in večjo plačo strokovne delavce, ki izdelujejo orodje in modele. General Mo-tors ni hotela oziroma noče podpisati pogodbe z CIO, dokler Narodni delavski odbor ne odloči, katera unija je v večini in da naj 2astopa delavce v smislu Wagnerjeve postave. Radi tega je CIO poklicala svoje delavce na stavko, unijski delavci pa, ki spadajo k A. F. of L. ne stavkajo.
Iz tega je razvidno, da bi ne bilo stavke in delavci bi lahko do-Se£li svoje zahteve, če bi ne bili razdeljeni v dve uniji.
^^^'^^iniiiiitMntntniuniiiiiiitiHtwninmiiNtmwumniHiitmmmmmii^
Cehi se zbirajo v cerkvah
Praga, češka. — Zadnjo nedeljo se je češki narod zbral v tisočih in tisočih v svojih cerkvah po deželi, da prisostvujejo nedeljski službi božji. Ker je Čehom prepovedano vsako javno zbiranje po shodih, so se zadnje čase začeli zbirati pri cerkvenih slovesnostih, da si dajejo poguma za vztrajnost.
o—--
25 letnica	4
Kar natihem sta praznovala svojo 25 letnico srečnega zakonskega življenja naša priljubljena farmarja Mr. in Mrs. Jos. Grame v Genevi, O. Zadnji petek je minilo 25 let, kar ee je Mrs. Grame prvič peljala v avtomobilu in to je bilo takrat, ko je Jožetu obljubila večno zvestobo. Naše iskrene čestitke in še mnogo let dobrega zdravja!
Pozdravi iz Kanade
Mr. in Mrs. Anton Stanonik ter Mr. in Mrs. J. Papp pošiljajo vsem svojim znancem in prijateljem tople pozdrave iz obiska po Kanadi in Niagara Falls.
PREMOČAN OTROK
Trinidad, Colo. — Lloyd Wayne, star 4 leta, je s tako močjo udaril s težkim kladivom po nakovalu, da je od tega odletel kos železa in se zaril fantku v prsa, kjer mu je prerezal srčno žilo.
-o-—-—
Smrt radi dežja
Salem, N. Y. — Farmar Filip Stannard je nalagal seno, ko se je začelo napravljati k dežju. Ves vesel, da bo dobila zemlja močo, je naglo pognal konje in v diru zapeljal voz na skedenj. Tam so se pa tla udrla in voz je pokopal farmarja pod seboj.
K molitvi
članice sledečih društev se prosijo, da pridejo k molitvi za pokojno Rose Jeraj, na 5809 Prosser Ave. članice Marije Magdalene št. 162 KSKJ naj pridejo ob dveh popoldne in članice podružnice št. 25 SžZ pa zvečer ob sedmih. Vežbalni krožek ji bo tudi izkazal zadnjo Čast. V četrtek ob devetih pa naj se članice udeleže pogreba.
Seja čričkov V petek večer po pobožnosti se vrši seja istaršev čričkov. Vse starše se prosi, da so gotovo navzoči.
Ni hotel biti baron
Milwaukee, Wis. — Rev. Hugh McMahon iz jezuitskega reda, je bil 31 let regent ,pa univerzi v Marquette. Ko je umrl, so dognali iz njegovih papirjev, da je bil edini živeči naslednik baron-stva in velikih posestev v severni Irski, ki spadajo k temu naslovu, Toda Rev. MacMahon ni hotel omadeževati svojega imena s tem, da bi prisegel zvestobo kralju in tako je zdaj z njegovo smrtjo baronstvo propadlo in posestva je dobila vlada. Baronstvo in vse drugo mu je pripadlo po smrti njegovega strica. -:—o--
Denar požrl
Allenton, Pa. — Alvis Murray je bil v cestnem tepežu precej poškodovan. Došla policija ga je odpeljala v bolnišnico. Tam je Murray videl, da mu je izginilo iz denarnice $9. Ostal mu je še desetak. No, tega pa ne bo nihče hamal, je rekel, ga stlačil v usta in požrl.
Ženo potegnil iz vode Joseph Novak iz 60. ceste je videl, kako je v znožju 70. ceste skočila neka ženska v jezero. Kar oblečen se je Novak zagnal zanjo in j a rešil iz vode. Žensko so poslali na opazovalnico na policijsko centralno postajo.
Heil, Hitler!
Župan Burlon in direktor Ness, ki sta včeraj zjutraj prišla pred tovarno Fisher Body, sta bila neobrita in videlo se jima je, da nista dosti spala. Ko je šla mimo njiju Faij Thomas, voditeljica ženske pomožne unije, ju je pozdravila s "Heil, Hitler!" Ljudje naokrog so prasnili v glasen smeh, in namuznil se je tudi ata župan.
-o-
Boj med A. F. of L. in CIO za nadvlado
Detroit, Mich. — Tukaj se je pričel odločilen boj med CIO in A. F. of L. za nadvlado v avtni industriji. Ameriška delavska federacija se bo poslužila avtne unije, kateri predseduje Homer Martin in katera je začela zadnje čase izgubljati članstvo. 85 izurjenih organizatorjev iz vseh krajev Zed. držav je dospelo v Detroit, da dobi zadnja navodila v tej kampanji za novo članstvo. Uradniki Ameriške delavske federacije pravijo, da se bo stavka pri General Motors izjalovila in da bo od tega imela velik dobiček A. F. of L., ki bo dobila novo članstvo radi nezadovoljstva z vodstvom CIO. Geslo v kampanji bo, da samo Ameriška delavska federacija nudi delavstvu varnost in stabilnost.
-o-
Radi domovine v smrt
Riverside, N. J. — Arthur Littman, star 64 let je ljubil Zed. države. Njegova žena Ana je imela raje Nemčijo, odkoder je prišla pred 17 leti. Hotela je nazaj, on je pa hotel ostati tukaj. Prišlo je med njima do prepira, udaril jo je, nato ustrelil in potem še sebe. Oba sta ostala tukaj.
-o-
Papeževa poslanica
Vatican City. — Kakor se do-znava, bo papež Pij XII. izdal svojo prvo encikliko na 15. avgusta. Vatikanski tajnik, msgr. Antonio Bacci, bo predložil besedilo v latinščini papežu v odo-brenja v petek. Enciklika se bo največ bavila z današnjim svetovnim položajem, katerega papež zelo pazno zasleduje.
--o-
Kabelski pozdrav Mr. in Mrs. Frank Jakšič sta poslala iz domovine po kablu obvestilo, da sta na 30. julija srečno dospela v Trst, kjer ju je pričakal g. August Kollander. Že isti dan so se odpeljali z avtom v Ljubljano, odkoder pošiljajo najlepše pozdravi.
Prohibicija v Indiji! Pobuna radi novih davkov
Bombay, Indija. — Včeraj je bila vpeljana po vsej Indiji prohibicija. Ker bo pa vlada vpeljala nove davke radi izgube alkoholnega davka, je bila v Bombay velika pobuna, pri kateri je prišlo do streljanja. Uprli so se Moslemi, ki so napravili izgrede, da je moralo nastopiti 1,100 policistov. 70,000 oseb je korakalo v protestni paradi.
Vlada pričakuje še več demonstracij, ko bodo domačini enkrat videli, da Evropejci in indijski princi lahko dobe opojno pijačo, drugi domačini pa ne. Opojna pijača se bo lahko dobila s posebnim permitom, toda piti se ne bo smelo v javnih prostorih.
Vlada bo izgubila nad $8,000,-000 letno z vpeljavo prohibicije. V pondeljek, k0 je bil zadnji dan, da se je smelo prodajati opojno pijačo, so se ljudje navalili na gostilne in pili na žive in mrtve. Niti iz kozarcev niso pili, ampak kar iz steklenic, da je šlo hitreje. Drugi so pa zopet nabirali prazne steklenice v upanju, daj jih bodo pozneje dobro prodali.
-o-
Španski begunci se vračajo
Bendaye, Francija. — španska nacionalistična vlada se je odločila, da sprejme nazaj 50,-000 vojakov bivše lojalistične vlade, ki so zbežali na Francosko i« ki se zdaj nahajajo v 'francoskih koncentracijskih taboriščih. Vsak teden jih bo prišlo čez mejo domov 2,000 začenši ta teden. General Franco je pristal na to potem, ko je francoska narodna banka odločila, da izroči Fran-covi vladi vse zlato, ki so ga poslali rdeči za časa njih vlade v Francijo. V Franciji se nahaja zdaj kakih 300,000 Špancev, katere preživlja Francija na svoje stroške.
RESEN PROBLEM ZA PGGREBNIKA
Mentor, O. — Tukaj je umrl 41 letni John Cooper, ki je tehtal 456 funtov. Pogrebnik si je belil glavo, kje bi dobil zanj krsto. Po vsem Clevelandu jo je iskal, pa je ni mogel dobiti. Naročiti jo je moral iz Erie, Pa., da so jo naredili posebne mere.
--o--
Važna seja
V četrtek ob osmih se vrši zadnja preakonvenčna seja podružnice št. 3 Slčvenske moške zveze. Ker bo ta seja zelo važna, se prosijo vsi člani, posebno delegati in namestniki, da se seje gotovo udeležijo; vrši se v navadnih prostorih.
Na počitnice
Jean in Marie Debevec, hčerki Mr. in Mrs. John Debevec iz 1284 E. 168th St., sta na počitnicah v Rockwood, Pa. Mnogo zabave jima želimo.
MESTNI STROKOVNI DELAVCI BODO ŠLI K WPA DELOM
Ker vlada pomanjkanje strokovno izučenih delavcev pri WPA projektih in mora vsled tega več takih del počivati, da morajo biti radi tega doma tudi drugi delavci, je mestna administracija odločila, da gredo mestni strokovno izučeni delavci na WPA projekte. Nekaj čez 100 takih delavcev bodo premestili in sicer bodo prideljeni k cestnim in odvodnim projektom. S tem se bo lahko pričelo zopet delo pri
kakih 100 projektih v pondeljek. Kakih tri do štiri tisoč delavcev bo zopet lahko pričelo z delom, ki so bili zdaj doma, ker so bili projekti zaprti. 1,119 delavcev je bilo odstavljenih od WPA, ker niso prišli na delo pet,dni. Včeraj je piketiralo pred mestno hišo kakih 50 delavcev v protest proti odredbam WPA. Nosili so napise, ki so napadali gov. Brickerja, župana Burtona, kon-gresnika Benderja in senatorja Tafta, vsi republikanci.
DOMOVINA
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
•117 Bt. OlAlr Avenue	Cleveland, Oblo
Published didly except 8und*ya ml Holiday*
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado, na leto »5.60. Za Cleveland, po poitl, celo leto $7.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po poitl, pol leta 43.50. Za Cleveland, po raznaialclh: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna Številka, Sc.
SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $0.50 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year. U.8. and Canada, $3.00 for 0 months Cleveland, by mall, $3.50 for 8 months Cleveland and Euclid, by carrier«, $5.50 per year, $3.00 for 8 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c
Entered as second class matter January 5th, 180», at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878.
83
No. 178, Wed., Aug. 2, 1939
BESEDA IZ NARODA
Ob 50-letnici
Piše Anton Grdina
Danes boste brali dopis, ki se nanaša na 50 letnico. Kajne to je že pol stoletja. Mi si mislimo, ko je človek star 50 let, je že med tastarimi. Tu se pa ne gre radi starosti, ampak ta dva o katerih bom sedaj napisal, sta že 50 let v Ameriki. Evo vam jih:
Zakaj ni kandidatov?
Menda bo to leto zapisano v zgodvoini Clevelanda, da demokratje ne morejo dobiti toliko časa županskega kandidata. Vsi vplivni demokratje so bili že vprašani, pa vsak od klanja.
Nasproti tej situaciji pa lahko postavimo druga leta, ko smo imeli toliko kandidatov, da smo jih za božjo voljo prosili, naj jih pol, ali vsaj nekaj odneha.
Da vlada letos taka antipatija do kandidiranja, je največ vzrok razkol v demokratski strani v okraju Cuyahoga. To bi bil morda en vzrok, vendar pa ta ni samcat.
Kakor se sliši, je ameriško časopisje že naprej namenjeno, da zopet podpira sedanjega župana Burtona. Ameriško časopisje ga je izbralo za prvi termin, ga ponovno izvolilo za drugi termin in ga namerava izvoliti i za tretji termin. Tako se vsaj sliši.
In če drugi, ki bili sicer pripravljeni kandidirati, že naprej vedo, da bodo imeli vse ameriško časopisje proti sebi, potem tudi vedo, da nima prav nobenega pomena kandidirati, zapravljati čas in denar v kampanji.
Brez podpore vsaj enega ameriškega časopisa je zmaga skoro nemogoča. Res da se včasih primeri, da prodre kak kandidat tudi brez naklonjenosti časopisja, toda mora že biti to posebne vrste kandidat in tudi časi za to izvanredni. To pa ni slučaj letos.
Kvečjem, če bi se pojavil tak kandidat, da bi ameriško časopisje ne moglo biti naravnost proti njemu, čeprav bi ga sicer ne podpiralo. Moral bi biti kandidat brez madeža, človek izrednih zmožnosti in vrlin, proti kateremu ameriški časopisi ne bi mogli pisati, če si ne bi hoteli nakopati na glavo jeze naroda.
Tudi take možne kandidate imamo, kot na primer sod nik Frank J. Lausche, ali pa bivši senator Robert J. Bulkley. To bi bila dva kandidata, ki bi zmagala, ker sta nad vsako kritiko, pa naj bo to po svoji osebnosti, ali pa po svojem javnem službovanju na sodniji, odnosno v senatu Zed. držav. In zdaj pa pride ameriško časopise in milo toži, zakaj da se ne najde kak kandidat, ki bi si upal premagati Burtona. Vabijo in prosijo kandidate, čeprav že vnaprej vedo, da jih ne bodo podpirali in da kandidirajo brez upa zmage. To se pravi držati veni roki sol, v drugi, za hrbtom, pa palico.
Važnost moje osebe
"Da, mislim, da sem važna oseba. Čeprav sem navaden delavec v tovarni, kjer dela še dva tisoč drugih. Čeprav bi moje delo lahko opravljal vsak drugi, pa se kljub temu čutim, da sem važna oseba.
To pa zato, ker živim v deželi, kjer vsak lahko to misli v deželi, kjer je bodočnost v mojih lastnih rokah. Lahko sam odločam v veri, v politiki in osebnih zadevah. Z mojim de lodajalcem se ne strinjam v veri in tudi ne v politiki, vendar dokler vestno opravljam svoje delo, me nihče ne preganja.
Važnega se počutim, ker dobivam tedensko plačo, ki preskrbi kruha, streho in obleko za mojo ženo in otroke. Va žen sem, ker pošteno plačujem obroke na ledenico, kar pomaga drugim do zaslužka. Plačujem asesmente za zavaro valnino, ki mi varje družino in dom. Plačujem davke, da imajo zaslužek governerji in predsedniki, da se gradi ceste mostove in jezove, da se vzdržuje armada in pomaga potrebnim.
Važnega se počutim, ker lahko volim po svojem prepričanju. Važen sem, ker vzgajam sina, ki pravi, da bo posta šofer, ko bo velik, pa bo morda predsednik Zed. držav. Kar ga bom naučil zdaj, je važno. Važno bo zanj in za človeško družbo, če ga zdaj v mladosti učim o varčnosti in poštenosti
Važnega se počutim, ker smem misliti po svoje in dela li po svoje. Čeprav mi je trdo delo in starost upognilo hrbet pa držim glavo pokonci, dokler sem svoboden ameriški dr zavljan, zavedajoč se svoje državljanske pravice v deželi kjer je vsakemu dovoljeno biti svoj gospodar."
Tako si je mislil delavec, ko je šel zvečer iz tovarne domov. In niso to besede enega posameznika, ampak so besede milijonov drugih v tej svobodni deželi.
V	Buffalo, N. Y. je umrla neka bogata ženska. V svoji oporoki je volila $1,000 za rejo svojega osirotelega psa. Psu je postavljen za varha njen bivši šofer, ki dobi ostali denar, kadar se kuža stegne. Po našem mnenju se pes ne bo dolgo veselil bogate dediščine.
• • •
V	nekem italijanskem mestu se je pojavila na ulici 39 letna Marija Piombo, ki je hodila gor in dol po cesti z napisom: "Rada bi dobila moža, četudi je že nekoliko obrabljen!" Policija ji je kmalu dopovedala, da se v Italiji lahko dobi čisto neobrabljene
može brez javnega vabila.
* * »
Bog me varuj mojih prijateljev, sovražnikov se bom že sam, bo lahko je vzdihnil predsednik Roosevelt. Ker ne republikanci, .ampak konservativni demokrati v zvezi z republikanci so bili, ki so mu prekrižali izpeljavo raznih načrtov novega deala in kar je najbolj važno, demokratje so mu z sprejetjem Hatch postave prekrižali vsako upanje na tretji termin. V koliko je to v korist demokratske stranke, bo pokazal čas.
\
Mrs. Terezija Kmet
Mrs. Theresa Kmet (mati) in Frank Jakšič (sin).
Dne 12. julija je minilo 50 let, odkar sta se pripeljala v Cleveland, Mrs. Theresa JakSič kdt mlada mati s svojim sinom v naročju. Prišla sta za očetom, oziroma soprogom Frank Jakšičem, ki je dospel sem eno leto in pol pred njima in sicer leta 1888. To je dolgo od tega, sam mislim, da sem že dolgo tu, pa sta bila Jaksičeva mati in sin Frank celih osem let pred mano, dasi sem jaz tu že 42 let. Ali ne mislite, da je potrebno, da se take malo opiše?
Da, na vsak način in če kdo zasluži popisa, smo ga dolžni materam, posebno še takim, ki se odlikujejo z velikodušnimi Ideh janji do revnih in potrebnih družin.
Poglejmo malo bolj globoko, kdo je kdo in kaj je kdo napravil dobrega za druge. Navadno bomo našli največ zaslug pri materah. Pri materah, ki imajo usmiljeno srce s katerim premagajo vse, še tako hude čase, polne skrbi in siromaštva. Nekaj izrednega bomo našli pri tej materi. Naj ta njen popis sije žarke, še na druge matere, ki so jo tudi posnemale, če hočemo biti pravični, moramo razmišljati, zakaj jim gredo zasluge, da ne bomo pisali brez resnice. Zato hočem biti jasen in potrditi to, kar je napisano o materi ali o materah.
Te matere so skriti zaklad našega naroda, ki delujejo tiho in opravljajo samaritanska dela, Za vse to malo kdo kaj ve, kdo jim da kakšno priznanje? KJo bomo to razmišljali, se bomo sami prepričali in videli odkod vse to'prihaja in zakaj ta požrtoval-nost, kdo jo povzroča v srcu, da prihaja na dan in vrši taka samaritanska dela.
Da bomo resnično lahko vedeli, kdo so bili tisti, ki so zidali temelje naselbini, moramo začeti prav tam, kjer se je naselbini delala podlaga. Danes lahko reče eden ali drugi in govori o ka-ksm narodnjaštvu in se mogoče kje pri "bari" še malo potrka, klobuček potegne na stran, ko je naselbina že urejena in od te naselbine in narodnih ustanov precej narodnjakov služi svoj kruh. Malokateri ali pa so prav redki med njimi, ki vedo, kako se je delala podlaga naši metropoli. Tisti, ki so ji delali podlago, danes ne štejejo nič pri teh, ki pri barah modrujejo, če bi taka osamljena mamica, prišla v tako narodno stavbo bi jo, da tako rečem, začudeno pogledali
pomilovalno ozirajo na tiste dobre in pobožne mamice, katerim gre vsa čast in priznanje pred vsemi naprednjaki. Zakaj to trdim je razlog tukaj:
Naselbina se je začela že nekaj pred 50 leti. Začela se je s takimi težavami, da je onim, ki so dospeli v Ameriko 20 ali 30 let pozneje, težko verjeti in ne bodo hoteli tega, kar pišem ne priznati in ne razumeti.
Zakaj toliko poudarjam o zaslugah mater, imam dovolj vzrokov. Kar velja v tistem izreku: :'Tri vogale hiše, le žena drži po-koncu." To je bilo že v domovini, kjer jc bil ta izrek že izrečen.
žena in gospodinja, naših družin v Ameriki, pa je tiste čase daleč presegala omenjeni izrek. Bila je sužnja v pravem pomenu besede, le malo je bilo družin, da bi bile izjeme, stvar je enostavna. Ko so prihajali prvi naseljenci, samo na poskušnjo v Ameriko, niso prihajale ženske takoj z njimi, malo katera, zato je bilo pomanjkanje ženskih in tiste, ki so bile so bile preobložene in zaposljene z delom, žensko delo takrat, se ne da primerjati z današnjim in je, kakor noč in dan. Sedaj nikdo, ki se je rodil zadnjih 25 let, sploh ne more verjeti, da je bilo kaj takega sploh mogoče. Ko matere sedaj pripovedujejo svojim otrokom, kako je bilo pred leti, ti sploh ne verjamejo in pravijo, da če je bilo vse to res, je bila mati brez glave in brez pameti, ker je tako delala. Pa bilo je resnično, matere so trpele in delale in prav so imele.
Zato so danes komodni njihovi sinovi in hčere in predno bodo doživeli starost svojih staršev, bodo pogledali v preteklost in se spomnili materinih besed in bodo spoznali velikansko razliko življenja, takrat in danes. Dokler niso začele prihajati za možmi naše žene, se ni mogla začeti razvijati naša naselbina, kajti moški so se selili sem in tja in kakor hitro so zaslužili za karto, so se vrnili nazaj v domovino. Amerika jim je bila zoperna, pusta in kruta, šele ženske so bile tiste, ki so napravile Ameriko prijetno, da so možje ostali tu in si ustanovili svoj dom.
Dovolj dobro vem, kakšna moda je bila takrat in naše drage žene. Kdo je poznal kakšno modo in kdo si je lepotičil obraz? Kdo je strigel ženskam lase in jih lepotičil vse raznovrstne načine, kaj še! "žena je za v kuhinjo so rekli," mož je najel velik prazen "haus" in povedal delavcem v tovarni, da lahko pridejo na stanovanje. Delo v tovarnah takrat in danes! Po 10 in 12 ur in še poleg tega nadurno delo. Stanovalcev v hiši, pa je bilo zopet po ene 10 do 12. Vsakemu je bilo treba kuhati zajtrk, s seboj za kosilo posebej in zvečer je, pa vsaki zopet dobil večerjo, kadar se je vrnil dela in to je trajalo do desete ure ali pa še dlje in vsaki večer Tedanje čase so imeli naši ljudje vse drugače težja in umazana dela kot pa danes in ženske so imele polne rotfe dela, poleg vsega drugega hišnega dela pa še s perilom.
To je bilo nagradno delo za vsako mlado nevesto, ki se je poročila z ženinom — delavcem, ali pa za ženo če je prišla za možem. To delo ni poznalo presledka, tudi nedelje niso imele proste. Seveda se je množila tudi družina in ne tako kot danes, po eden ali dva, kar eden za drugim so prihajali. Ma-svoje rame in garala je leta in leta. Marsikatera je omagala in legla v grob.
Toda slovenska mati je močna, je hrabra, je neumorna in
in rekli: "Kaj pa išče v teh prostorih, saj ne spada sem." Pa so le take matere največ storile, da se mnogi danes lahko šopirijo, ponašajo in ošabno obregajo ter
vredna vsega občudovanja. Poleg vsega svojega dela pa ni pozabila, še na druge človekoljubno dolžnosti, do svojega bližnjega. Zadnja je legla k počitku in
zopet je bila prva, ki je bila na nogah.
Tiste požrtvovalne matere, ki so se s svojim požrtvovalnim delom povspele, da so pričele malo trgovino, so bile ljudem tudi prvo zatočišče v družinskih potrebah. Takrat so bile vse nove in mlade družinice revne. Moški, ki so delali po dolge ure, so tiste čase zelo malo zaslužili. Dekleta, ki so se poročile, so bile same brez prihrankov, ker so le malo zaslužile in največ, pa se jih je poročilo v par tednih, ko so prišle v Ameriko. Tako so nastale nove družinice, revnega stanu. Po teh družinah vam hočem prikazati naše matere pionirke, ki so malo že bolj napredovale, ;o takim revnim družinam tudi samaritansko pomagale.
Tukaj pride v poštev "Jakše-tova mati," kakor so jo radi njene velikodušnosti nazivali v naselbini. Zakaj "mati"? Omenil sem že, da so se množile mlade družine in z njimi mlad naraščaj, treba je bilo "botre," namreč ta c dobre matere, ki bi prišla re vni družini na pomoč, ko je bila nujna potreba za botro.
Pojasnim naj vam, da takrat in danes, je v tem velika razlika, namreč v tem, kdo naj bo boter ali boterca. Takrat so bili številni krsti in malo botrov, a danes pa je ravno obratno, malo krstov in dosti botrov. V tistih časih, so se bali prositi koga za botra, ker se je slednji branil, ker ni imel sredstev; pomoč v družinah, pa je bila toliko bolj nujno potrebno, zato so šli za botre navadno le tisti, ki so bili vsaj malo na boljšem stališču in so imele srce za revne družine. Ena tistih mater je bila tako imenovana "Jakšetova mati."
Kakor so mi povedali, je šla ona za botro več stokrat in to eliko pomeni, kdor hoče razumeti. Taka dejanja so dejanja ljubezni do bližnjega in pomoč v potrebi in taka dejanja se ne more nikdar dovolj opisati, če bi kdo hotel pravično označiti.
Vem, da ta mati pohvale ne pričakuje. Vem, da jo bom užalil, če še kaj k temu dodam. Nisem tega napisal, da bi se njej dobrikal, ona niti tega ne pričakuje in tudi ne mara. Napisal sem to zato, da bi se biseri prave narodne in katoliške zavesti ne pozabili med nami vsaj toliko časa, dokler še živimo. Naj ostane vsaj nekje zapisane, kdo e bil ta rod, kdo in kaj so bile te slovenske matere, ki so na ta način delale podlago naši naselbini. Ce bi naselbina, ne imela tako naklonjenih in požrtvoval nih prvih družin, kakor je bila poleg Jakšičeve, še družina rajnega John Grdinata, katerega soproga Marija še živi in je mati soproge sina Franka Jakšiča in še več takih družin je, ki so po materinsko skrbele, za vse ta-trat prihajajoče nove pare, ki so vstopili v zakonski stan. To je dalo naselbini podlago, da so nnogi radi naklonjenosti in pri jaznosti teh družin, se naselili in ustanovili v sredini slovenske naselbine, ki se je potem širila ob cesti sv. Clare*
O dobrodelnosti teh mater, sem omenil samo eno primero o "botri," prav nič manj požrtvovalno, pa niso postopale v vseh drugih ozirih. Tisti, ki je prej prišel v Ameriko, je moral stati drugim ob strani, kar niso mogle same matere (da može oprostimo, ker so bili preveč zapos-ljeni z delom) so nadomestili njihovi otroci. Mi vemo, da takrat ni bilo naših domačih advokatov in zagovornikov. Bilo pa je takvat veliko slovenskih gosti-len in življenje brez izobrazbe. Ljudje so mnogokrat prelomili mestne postave in so bili odpeljani na policijske postaje. Ljudje takrat niso znali jezika in za vsako potrebo, so morali imeti tolmača ali pomočnika.
Par takih jo bilo pri John Gr-dinatu, namreč njegov sin John, ki je danes trgovec in poznani slovenski "čarovnik," njegova sestra Mary, rajna Mi-s. Haff-ner, pri Jakšičevih pa je bil sin
Če verjamete al' pa ne
Sobota popoldne je. Rad bi šel malo pobožat paradižnike in solato, pa kumare, pa mi je ljubi dežek rekel zapik. Bog ga daj, pa magari če ne grem nikoli več izpod strehe. Kajti hydo so že jamrali sadovi mojega spomladanskega prekopavanja in zija-je obračali oči proti nebu. Pa je prišlo izpod neba v moči, da so se razpoke zalile in jaz sem se ob
Frank. Lahko bi rekel, da so bili to naši prvi slovenski advoka-tje, ki so reševali tiste, ki so se pregrešili zoper postave.
Frank in Ančka Jakšič
Tako je prišel sedaj v naš popis, tudi sin Frank Jakšič, ki letos obhaja že 50 letnico, odkar ga je njegova mati sedaj Mrs. Theresa Kmet, kot malo dete prinesla v Ameriko. Naj vam povem, taj mi je povedala mati o svojem sinu, takole je rekla: "Veste, takrat najbolj sloviti advokat v mestu, je hodil povpraševati našega Franka, ki je bil še mlad šolar, za razne nasvete glede sod-njiskih postav."
Frank Jakšič je bil res nadarjen Francelček, ki se je vedno, od svojega prihoda v Ameriko pridno učil in študiral. Da ni on tako zgodaj zgubil svojega očeta, bi bil on gotovo prvi slovenski advokat v Clevelandu. Toda po smrti očeta, je moral radi ostale družine priskočiti svoji materi na pomoč v trgovini in tako opustiti nadalnje štu-diranje. Znal pa je Frank vse, kar se je V zgodnji mladosti naučil, tudi pozneje dobro porabiti.
Frank je mnogim našim ljudem pomagal z dobrimi nasveti, nikdar in nikomur ni odrekel pomoči., Bil je kri, krvi svoje matere, o kateri vsakdo ve, kako velikodušna je bila.
Ob priliki 50 letnice, bivanja v Ameriki in 25 letnice poroke, si je Frank s svojo soprogo Anico roj. Grdina, privoščil potovanje in obisk stare domovine, da še enkrat vidi žužemberk, dom svojih staršev. Slavljenca sfta vzela s seboj nov avtomobilček in se bosta prav prijetno popeljala na lepo Dolenjsko in si ogledala, tudi druge kraje. Kdo bi jima ne privoščil počitka in razvedrila, ki sta si ga zaslužila. Le prav veselo se zabavaj ta in pri-nesita nam lepih spominov!
čie pogledamo v družinski zapisnik, bomo videli, da je Mrs. Theresa Kmet vdova, rojena Pečjak, poročena Jakšič, doma iz vasi Peševca, fara' šmihel pri žužemberku, p. d. Turkova, ki je dospela v Ameriko 12. julija 1889, torej ravno pred 50 leti. Njen rajni soprog Frank Jakšič, je dospel leto in pol poprej. Poročil ju je župnik Tavčar.
Mrs. Jakšič-Kmet je bila rojena 7. februarja 1868 in je sedaj stara 71 let. Po smrti prvega soproga Franka Jakšiča, je bila vdova štiri leta. Drugič poročena, sta živela z rajnim Fr. Kmetom zadovoljno 31 let. V prvem zakonu se je rodilo troje sinove in tri hčere. Dva sina sta že umrla, žive pa še: Frank, Theresa por. Mlaček, Josephine por. Alich, Dorotheja por. Si-mens. Iz drugega zakona pa so: Victorija, Allice in Vida. Mati je lahko vesela tako lepo izobražene družine, ki ji na stara leta slajša življenje.
Poleg tega se nahaja brat Mike Pečjak v državi Colorado, v stari domovini pa sestra Kmetove matere Ana por. tudi Pečjak. So-(Dal Je na 3. ctranl)
večerih lahko zagnal pod jablano, del roke pod glavo in premišljeval, da je res lepo na svetu, če drugi opravijo delo zate. Bog ga bodi zahvaljen in sveti Miklavž, ki si nas vselej uslišal, kadar smo te hodili gori na Slivnico cukat za nekaj rosice, če že drugega ne.
Torej to soboto, ko nisem mogel ven pod milo nebo, sem najprej privezal našega Jimmyta k divanu, da mi ni sproti odnesel vseh papirjev, cigaret, svinčnikov in drugo, ki spada k dušni paši, kadar se človek spravi k pisanju, sem se vsedel in si rekel, da bom napisal nekaj spominov od štiritedenkih počitnic, ki sem jih imel za pokoro na tem svetu in ki mi bqdo prav hodile na onem, kadar bodo vagali slaba in dobra dela.
Naj napišem nekoliko, kako se človek počuti, kadar te polože na ploh, te opalužijo in potem obrezujejo in zopet šivajo nazaj, da postaneš ves drug človek, znotraj in zunaj. Mnogo jih je naših čitateljev, ki so to že predelali in nekateri že po večkrat, pa jih je tudi mnogo, ki sploh ne vedo kaj se to pravi. Naj bo prvim v obujanje sladkih spominov z bolniške postelje, drugim pa v prijazen opomin, kaj jih lahko še čaka.
Če se bo kdo dolgočasil nad tem branjem, naj se zahvali deževni soboti, ki me je spravila od tlake na vrtu in lepo posadila za pisalni stroj.
Takole so mi rekli, da me je nekaj preveč, nekaj pa premalo in če bodo nekaj odrejali, nekaj pa dodali, da me bo ravno prav. Ukazano mi je bilo, naj, se pokorno javim na ta in ta' četrtek ch treh popoldne v bolnišnjici, drugo bodo pa že sami opravili. Na vsak način pa da je potrebno, da pridem osebno, ker brez mene ne morejo nikamor. Kakor niso mogli opraviti brez cigana, ki je imel biti obešen, dokler ni prišel sam tje. čudne so te stvari.
Nekaj čez štirinajst dni bom imel relifne postrežbe, so mi rekli. Torej se je bilo treba pripraviti za 14 dnevno odsotnost z doma. Najbolj me je skrbelo, kaj bo z vrtom. Trava me sicer ni skrbela, ker bo poletna vročina že poskrbela, da ne bo prehitro rasla. Sicer je pa vseeno, če raso ali ne, ker ne bomo imeli košnje.
Bolj me je skrbelo drugo, kar sem skril marca in aprila pod zemljo in ki je ravnokar začelo riti iz zemlje. Saj veste, treba je okopavati, puliti plevel, namakati in sploh je treba vsak dan malo podrezati na vrt. Meni to zelo prav hodi, ker se lahko vselej, kadar ukaže Johana kako drugo tlako, izmažem z besedami : jaz moram na vrt! In potem pridem nazaj v trdi temi in ko sem gotov, da je vse meni namenjeno in prisojeno delo opravil kdo drugi, največkrat Johana, če ne more vjeti katerega izmed fantov, ki so se precej po meni vrgli in bi se brez jedi in pijače noč in dan raje igrali, kot )a ob polni skleni opravljali hlapčevska dela. Če bi jim pa človek kaj rekel, bi se jim pa zameril.
Torej sem šel in napisal za vseh 14 dni na velik papir vse, kar je treba opraviti vsak dan sproti: ta dan to, drugi dan to itd. Johano sem povišal za diktatorja, ostali generaciji pa za-žugal, da se bomo lovili, ko pridem domov, če ne bodo ubogali mame na prvi migljaj. Naj kar tukaj omenim, da so ubogali, če izvzamem zelenjadni vrt, kjer sem v plevelu komaj našel paradižnike, # korenček, solato, fižol-ček in drugo. Da ne pozabim pozneje omeniti in ker je hudo važno, naj takoj povem, da sem peljal prvi dan, ko so me pripeljali iz bolnišnice, svojo hrabro armado na vrt, vzel debelo palico v roke, se vsedel tam pri fen-cu in so fantički delali ves dan v potu svojega obraza in spravili plevel v pravi kraj, kamor spada.
(Dalje prihodnjič.)
Kaj pravile!
WINNET0U
Po nemikem Isrlraika K. M»y»
Molčal sem. Apači so me ne-zaupno gledali. Vedeli so, da sem prosil za Rattlerja, pa mislili, da bi tudi Santerju rad prizanesel. Naredil sem se, kot da mi je prav, kar misli Sam ukreniti, in legel blizu sirca v travo.
Solnce je zašlo, tema se je naredila. Kiowe so zakurili. Njihovi ognji so zaplamteli nenavadno močno in visoko. Takih velikih ognjev si previdni rdeči •bojevniki ne zanetijo, nitji ,ne, kadar so na lovu.
Njihovi veliki taborski ognji so me le še bolj prepričali, da bi nas radi premotili. Mislili bi naj, da nič ne vejo o nas, jezdili bi jim naj naravnost v past. Pričakovali so nas —.
Med tem razmišljanjem se mi je zdelo, da čujem šum.
Ozrl sem se po tovariših. Mirno so ležali. Od njih nobeden ni povzročil šuma. Napeto sem poslušal.
Res, šum se je ponovil. In to-pot sem tudi čisto razločno čul, da prihaja iz grmovja za mojim hrbtom. Bil je čisto poseben šum, kot da bi kdo trgal iz goščave vejo, na kateri visi velo listje. In veja ni bila gladka, tr-nasta je bila, trnje se je obešalo v vejevje in le sunkoma, pa seva čisto počasi in rahlo, je nekdo trgal in vlekel vejo iz grmi.
Koj sem vedel, odkod prihaja šum. Za mojim grmom je med tremi drevesi rastlo robidovje in v njem je nekdo premikal vejevje. Lahko, da je bila žival, lahko tudi, da je bil človek. Naš položaj je bil nevaren, sovražnik je bil blizu — morebiti je oglednik tičal v grmu Skrajno previden sem moral biti. Pogledati sem ttioral za šumom.
Pa kako bom v temi videl, ali tiči kdo v, grmovju? Čisto lahko.
"Onstran potoka so se svetili ognji Kiow. Nas njihov svit sicer ni dosegel, pa če sem zlezel za grm, sem moral na ozadju svita videti človeka ali pa žival, ki je tičala v grmu. Treba je le bilo, da sem se previdno splazil
za robidovje.
Vstal sem in na videz malomarno odšel, pa ne v grmovje, ampak ob strugi navzgor. Ko sem bil že dosti daleč, sem se obrnil v gaj in se previdno plazil nazaj za rodidovje. Niti moji ljudje me niso slišali, čeprav so videli, da sem odšel.
Kmalu sem bil za robidovjem. Skozi veje so se bleščali ognji. Spet sem čul sumljivi šum. Prihajal je iz roba grmičja. Splazil sem se bliže. Res — v grmu je tičal Indijanec. Pravkar je lezel iz vejevja. Neslišno se seveda ni mogel umakniti. Pomagal si je prav strokovnjaški in mojstrski s tem, da je porazdelil šum in trenje, ki ga je povzročal pri umiku, na daljšo dobo. Mesto enkratnega glasnega šumenja je bilo od minute do minute slišati rahel šum in slišal sem ga samo jaz, ker sem ležal blizu grma
Težavno, naporno umikanje se mu je že skoraj čisto posrečilo .Z vsem telesom je bil že zunaj le glava, ramena in roke so še tičale v grmovju.
Splazil sem se mu za hrbet. Le roke je še imel v grmu. Zravnal sem se na kolena, ga zgrabil za vrat in ga dvakrat udaril po sencu. Tiho je obležal.
Tovariši so čuli zamolkli udar.
"Kaj je bilo —? je vprašal Sam. "Niste nič čuli?"
"Old Shatterhandov konj je zatopotal," je menil Dick.
"Odšel je. Kje neki tiči? Men-j a ne bo počel kakih neumnosti !"
"Neumnosti —? On —? Jih še nJkdar ni počel in jih tudi nikdar ne bo!"
"Ohc —! Ta bi še poiskal Kiowe in jih posvaril ter San-*frja osvobodil, samo da mu živ-1 je reši!" "Ne, tega ne bo storil. Rajši
ga koj zadavi, ko pa da bi mu pustil življenje. Smrt Inču čune in njegove hčerke ga je silno prijela. To ste vendar tudi sami opazili, ali ne?"
"Morebiti. Toda s seboj ga ne vzamem, ko poj dem h Kiowam. Ga prav nič ne potrebujem. Prešteti moram Kiowe in si ogledati položaj. Šele potem lahko določimo, kako jih bomo prijeli. Greenhorn je še, včasi se mu res katera posreči, pa da bi se neopažen priplazil do tistihle velikih ognjev, tega pa ni zmožen, ne! Ti lopovi dobro vejo, da bomo prišli, pripravljeni so, ušesa napenjajo in le star westman se jim bo znal neslišno in neopaže-no približati. Njega pa bi gotovo slišali in opazili." Stopil sem iz grma. "Motite se, ljubi Sam!" sem dejal. "Videli ste, da sem odšel, tule sem in niste me čuli priti. Ali res mislite, da se ne znam neslišno in neopaženo približati?"
Vsi vragi —!" je vzkliknil. "Res ste tu — ? Niti opazil vas nismo!"
"S tem ste dokazali, da vam manjka tistega, česar naj bi po vašem mnenju meni manjkalo. Sicer pa so še tudi drugi ljudje tu in tudi za nje ne veste."
"Kdo? Koga mislite?"
"Pojdite tjale v robidovje, tam ga bodete našli!"
"Našel —? Koga —?"
"Le poglejte!"
Vstal je in stopil za grmvoje. Drugi so stopili za njim.
"Halloo —!" je vzkliknil. "Tule leži Indijanec —! Odkod pa se je vzel?"
"Naj vam sam pove!"
"Mrtev je!"
"Le omotil sem ga."
"Kje? Menda pa ne tu v grmu? Odšli ste, najbrž ste kje la njega naleteli, ga treščili po sencu pa ga zavlekli sem za grm."
"Čemu? Ne! Ležal je tu za robidovjem skrit, čul sem ga, ko je lezel iz grma. Vi ga seveda niste čuli, ker ste star izkušen westman. Zlezel sem mu za hrbet in ko se je mislil umakniti, ^em ga udaril po glavi.
Slišali ste iudair. Saj ste še vprašali, kaj pomeni, in Dick je dejal, da je moj konj zastokal."
"Vsi vragi! Res je! Torej je ičal v grmu! In vse je čul, kar mio govorili —! Kaka nesreča za nas, če bi se nam bil izmuznil! in kako dobro, da ,ste ga prijeli! Zvežite ga in zamašite mu usta, se ne motim!
Ampak kako da ni tam pri svojih ljudeh — ? Česa je iskal tod? Gotovo je bil že pred nami tu!"
Tako poprašujete, pa druge imenujete greenhorne —! Vasa vprašanja so res prav zelena Seveda je bil prej tu ko mi! Kiowe vejo, da bomo prišli, vejo tudi, da bomo prišli po Santerje-vi sledi. Čakajo na nas in da bi bili pripravljeni na sprejepi, so postavili tule na sled opazoval ca, ki bi jih naj o našem priho du obvestil. Todk ker smo prej prišli, nego so si izračunali, a pa, ker je njihov izvidnik pre malo pazil, ali pa, ker je morebiti šele pravkar prispel na svoje mesto, ko smo prijezdili, smo ga iznenadili pa se je skril v robidovje."
"Zakaj pa ni pobegnil k svojim, ko nas je videl prihajati?"
"Ni bilo več časa. Videli bi ga bili in uganili, da nas Kiowe pričakujejo in da jih je Santer posvaril. Mogoče da je tudi zato ostal v grmovju, ker je hotel prisluškovati."
"Vse to je lepo in tudi čisto verjetno. Bodisi kakorkoli, naša sreča je, da smo ga našli. Spo-vedati se bo moral in vse priznati."
"čisto nič se ne bo spovedal! Besedice ne bodete spravili izi njega!"
OB PETDESETLETNICI
(Nadaljevanje lz 2. strani)
vrstniki Kmetove matere, ki še žive so: Mr. Jamšek (Šlogar), Mr. Sadar, Mrs. Mary Grdina in Mr. Košiček.
Nekaj posebnega, pri tej naši pionirski družini je to, da je ta družina ostala vseh 50 let vedno v isti okolici, kamor je prišla in se naselila ob svojem prihodu. Mnogo so preskusili, imeli so gostilno in grocerijsko trgovino. Držali so se vedno v okolici vzhodne 40. ceste v takozvanem Žužemberku. Ob tej priliki sem videl tudi več spominskih slik in med njimi tudi druga poročna, na kateri je 31 oseb. Mati tudi še zvesto hrani sliko svojega prvega sv. obhajila. Prav tako je skr-
skega ruštva "Planinski raj" ter vnet cerkveni pevec. Naj mu bo miren počitek v naročju ameriške zemlje.
Pred par tedni se je poročil mladenič Frank Janežič iz 33. ulice. Carolina Penora je dekle poljske narodnosti, kateri je obljubil, da jo bo zvesto spremljal skozi bodoče življenje. Tudi mi želijo dosti sreče v zakonu.
Iz par tedenskih počitnic sta se povrnila Viljem in Josie Ei-senhardtova. Kar daleč sta jo bila pobrala, prav tje na Wil-lard, Wis. ju je njih mašina za-furala. Na tamošnjih lepih farmah je kar dosti naših ljudi naseljenih. Pri poznani družini Anton Debevca (Kranjč Tone iz Begunj), sta se najprej
bela, da so se vse take slike ohranile, še za njene otroke, ki o sedaj že vsi odrasli in zaslužni za našo naselbino. Res je, da taka zlata mati ohrani vse dragocenosti.
Ako imamo spoštovanje do raznih zaslužnih oseb, naj bodo tu vštete naj prvo take matere, ki so zidale podlago naši naselbini. Slišali smo, da so se krog domov takih mater ustanavljali
ustavila ter prosila za jerperge, katere sta tudi takoj dobila. Se-ve, bila sta vseskozi prav imenitno postrežena. Res se jima je dopadlo tam, da bi bila najraje kar tam ostala vsaj za par mesecev. Pri Debevčevi družini imajo pet krepkih sinov in eno hčerko, ki vsi prav pridno pomagajo obdelovati velko farmo ter oskrbovati 30 krav in štiri konje. Zraven taga pa še celo jato per-
novi slovenski domovi, ker so se naši ljudje čutili bolj varne pri takih dobrih sosedih in preskrbljeni, če bi prišli nad nje dnevi siromaštva, bolezni ali potrebe. Te naše pionirske matere, so bile vedno prve v hišah, kjer je nastopila bolezen ali potreba in v slučaju smrti, pa so bile prve, ki so prinesle prizadeti družini tolažbo. Takih mater bi potrebovali še več. Take matere naj žive med nami v največjem spoštovanju! še na mnoga leta!
Lorainski kotiček
Josephine Eisenhardt
jadi in pujskov.
V spremstvu ^Debevčevih sta obiskala vse tamošnje bližnje naše poznane družine. Večina teh je bila pred leti tukaj v našem mestu naseljena. Prav povsod so jih prav prijazno sprejeli ter s pravo slovansko gotoljubnot-jo potregli. Res, kar prehvaliti ne moreta te naše predrage rojake. Obiskala sta sledeče družine: Mrs. John Zalar, ki je mati Mrs. Debevčeve, Joe Ule, Frank Ule, Math Bombač, Trošt, Je-lerčič in Kranjc. Večina vsi ti so dobro obstoječi farmarji. Res da morajo težko delati, imajo pa vsaj zavest, da so sami svoji go-
V premislek kandiatom in državljanom
Ker mi je precej znano politično stanje 32 varde v splošnem, kakor tudi moč in število slovenskih volilcev, sem se namenil napisati ta članek, v resen premislek volilcem in volilkam, kakor tudi slovenskim kandidatom, ki nameravajo kandidirati za con-cilmane v naši vardi.
Leta 1937 je bilo na dan primarnih volitev oddanih za 3 demokratske kandidate 4,150 glasov, za 3 republikanske kandidate 3,900 glasov. Nominiran je bil en demokrat in en republikanec. Letos pa je politično stanje, kar se tiče demokratskih kandidatov povsem drugačno. Do sedaj je priglašenih že šest kandidatov. Dva sta bolj slabotna in ne bosta dosti štela, oslabila pa bosta moč drugih. Drugi štirje pa bodo približno enako močni. Ako bi bilo v vardi 6,000 demokratskih glasov s katerimi bi se lahko računalo v primarnih volitvah, potem bi se dalo enega no-minirati, ker je pa le nekako 4,-000 glasov na katere se lahko računa in še te razdeliti na šest kandidatov, pa se lahko vidi, da bomo "takratko" vlekli, oziroma jo bodo kandidatje.
Posebna nevarnost pa preti slovenskim kandidatom, do sedaj imamo že tri in govori se še o drugih, ki nameravajo kandidirati. Naj ti slovenski kandidatje premislijo, da je v primarnih volitvah, oddanih samo krog 3,000 glasov slovenskih volilcev in recimo, da se potegne še 700 glasov druge narodnosti, kjer je potem mogoče enemu ali drugemu dobiti 2,000 glasov, da bo nominiran, kadar so kandidatje približno enako močni?
šnja leta.
Le na ta način nam bo mogoče zvojevati zmago in izvoliti Slovenca, drugače bo ves trud zaman j. Prej omenjene številke slovenskih glasov, so dovolj jasen dokaz, da ni prostora za tri ali več kandidatov za concilmana v 32. vardi. Republikanci imajo letos samo dva in močna kandidata in možnost je, da bosta oba nomirana, če se demokratske kandidate ne omeji na manjše število.
Radi operacije, kateri sem se moral podvreči pred par meseci, jaz letos nisem kandidat za concilmana. Toliko o tem, da ne bi kdo mislil, da sem sebi gladim pot. želel bi, da se še kdo drugi oglasi in poda svoje mnenje.
John Rožanc.
EUCLID RIFLE CLUB
Danes je prva sreda v# mesecu in vrši se poleg streljanja tudi mesečna seja. Udeležite se vsi! Izid zadnjega streljanje je bil sledeč:
Mandel............ 18
Lampe............ 19
Kunstel............ 12
Sepic.............. 11
Plesic.............. 10
Gubane............ 12
Jazbec ............ 16
Zabukovec .......... 16
Krames............ 12
Setina.............. 9
C. Lampe, mgr.
-o-
PROSVETNI KLUB S. N. D. SE ZAHVALJUJE
Zadnji teden je tukaj umrl rojak Joseph Strosak, stad 51 let. Rojen je bil na Rakeku, odkoder je prišel sem pred 34 leti. Zapušča sopran.YeEPniko in tri sinove. Zadnja leta se je popolnoma odtujil svoji slovenski na-odnostj, zato tudi ni spadal sedaj k nobenemu slovenskemu društvu, dasiravno je bil pred leti navdušen član tedanjega pev-
spodarji ter od nikogar odvisni.
Josie in Viljem se vsem gori omenjenim družinam prav iskreno zahvaljujeta, posebno pa ljubeznivi družini Debevčevi za vso njih prijazno naklonjenost in postrežbo. Pravita, da se bosta še drugo leto prav rada zopet tam pri njih ustavila. Kakopak, kjer človek preživi prijetne ure, tje zopet rad pohiti; menda j a
V interesu Slovencev 32 varde je, da se ti naši slovenski kandidatje pogovorijo med seboj in naj kandidira tisti, ki ima največ prilike biti zvoljen. Ako se tj naši ki^$daj,j<^ne morejo sporazumeli med seboj, naj članstvo Slovenskega demokratskega kluba skliče sejo, kjer se bo razmotrivalo in pretehtalo te naše kandidate ter enega indorsi-ralo, kakor se je to storilo prej-
Prosveti klub S. N. Doma se najiskreneje zahvaljuje vsem posetnikom piknika Slovenske šole S. N. D., ki se je vršil 23. julija, in domovim odsekom, ki so požrtvovalno sodelovali, da se je cela prireditev tako vzorno završila. Dalje se želimo zahvaliti za velikodušni dar v obliki mehkih pijač The Double Eagle Bottling Co., Mr. Potokarju, ki je poklonil pop v korist Slovenske šole; dalje pe-kariji Fajdiga in Klančar v S. N. Domu za cake; Mrs. John Tavčar, za potico; Mrs. Hrva-tin in Mrs. Udovič, za potico; sledeči pa so darovali v gotovini: Frank Oglar $6, Joseph Žele $2, J. B. Mihaljevich $2, Mrs. Agnes Lunder $1 in Mr. Frank Lipoid $1. Dalje se zahvalimo dnevniku Ameriški Domovini za priobčene dopise v korist Prosvetnega kluba in šole S. N. Doma. Najlepša hvala vsem skupaj. Potrebujemo pa še posnemalcev, če bi kdo mogel kaj darovati v gotovini, naj prinese ali pošlje Mr. Tavčarju v S. N. Dom.
Za prosvetni klub S. N. D.: Erazem Gorshe, tajnik. -o-

IZ DOMOVINE
Narodna garda
v premogar,
skem okraju Harlan, Ky z orožjem proti stavkarjem.
Iz WPA stavkovskih nemirov v Minneapolis, Minn., kjer sta bila dva ubita in več ranjenih. Izgredi so se pričeli, ko je prišlo iz tovarne 100 žensk ,ki niso hotele na stavko.
—Peter Jenko, prokurist ljubljanske tvrdke Schneider in Verovšek, je izdihnil svojo dušo po daljšem trpljenju.
—V Zaborštu pri Št. Vidu na Dolenjskem je umrla Marija Kutnar, stara 80 let. I —Na Lescah je umrl Jakob Eržen, mizarski mojster in po-
Isestnik.
—Umrla je v Sp. Šiški vdo-jva ga. Lucija Mohi*r, posest-nica.
—Elektrifikacija Gor. Savinjske doline. Kranjske de-Ižejne elektrarne v Ljubljani nameravajo elektrificirati Gornjo Savinjsko dolino in v ta namen zgraditi okrog 40 km dolg daljnovod visoke napetosti 20,000 W od Braslovč do , Nove Štifte in transformatorske postaje v Šmartnem ob IPaki, Paški vasi Mozirju, Na-izarjih, Rečici ob Savinji, Št. Janžu, Ljubnem ob Dreti, Bočni, Gornjem gradu in Novi ! Štifti. Zaprosile so že za o-brtno odobritev in gradbeno
dovoljenje.	.
| —V Stojncih je v bližini na-
- brežja Drave pasel krave 17-
i letni pastir Jakob Martin iz
Muretincev. Po nesreči pa je fant padel v deročo reko in utonil.
—Smrtna nesreča se je zgodila v Rašpohu. 45 letni posestnik Anton Olstrah je obiral češnje. 'Naenkrat se mu je veja oldomi-la in mož je strmoglavil v globino. Priletel je s tako silo na tla, da si je polomil obe roki, obenem pa dobil nevarne notranje poškodbe. Prepeljan v bolnišnico je izdihnil.
— Samompr 80 letnega starčka. V Bakovcih se je vrgel v Muro 80 letni Miklavž Cipot. Vzrok samomora ni znan.
—Smrten padec z visoke češnje. Vidgaj Lojze, posestnikov .•sin iz Poljan pri Primskovem, se je te dni poslavljal od doma, ker bi moral nastopiti zapor v Ljub-jani. Obsojen je bil na štiri me-■»sce, ker je bil hranil doma modele za ponarejanje denarja. Za slovo je zvečer zlezel na češnjo n drugo jutro so ga našli pod lrevesom smrtno poškodovanega. Preden je prišel zdravnik, je nesrečni mladenič preminil. Lojze je bil dober fant. Njegovi prijatelji in znanci so prepričani, da je postal le žrtev usodnega naključja, ko je shranil svojim nepoštenim znancem pripomočke za ponarejanje denarja.
-Najdebelejša ženska v Jugoslaviji, Saveta Angljelič, je pred kratkim umrla v Belgi'a-du. Saveta je bila stara komaj 32 let, pa je tehtala nič manj kakor 250 kilogramov. Rodom je bila iz Jagodine, kjer so jo otroci zasmehovali, ker je bila že kot mlada dekljea nenavadno debela. Pozneje so jo najeli za nek potujoči cirkus. Po vsej državi so jo razkazovali kot najdebelejšo žensko v Jugoslaviji. Največji križ pa so imeli z njo v belgrajski bolnišnici, ko se je vanjo zatekla. Komaj da so našli tako široko posteljo, pod posteljo pa so morali podložiti stole, da se blazine niso vdrle. Ne da bi mogli ugotoviti pravo bolezen, je Saveta že umrla.
—Smrtna nesreča. Nedavno je zadela Divjakovo družino v Ojstriški vasi pri št. Juriju ob Taboru huda nesreča. Ivanček, dveletni sinček posestnika, je jedel na vse zgodaj češnje, češnja se je otroku zataknila v sapniku, da se je začel daviti. Prepeljali so ga v celjsko bolnišnico, kjer pa je takoj po prevozu izdihnil.
—Neznani zločinci so zanetili ogenj v velikem gospodarskem poslopju posestnika Pre-korška v Vojniku pri Celju. Poslopje je zgorelo do tal.
—V sušilnico je zlagala opeko v opekarni na Brdu delavka Ivana Zadnikar. Na odru pa je nenadoma izgubila ravnotežje, padla ter se močno potolkla.
Delavec pri podjetju "Sloka-nu," Jakopin Ivan, je zlezel na češnjo, pa se mu je odkrhnila veja. Padel je ter si zlomil roko.
—Prav hudo se je pri košnji urezal s koso v levo roko posestnikov sin z Brezovice.
MALI OGLASI
Išče se stanovanje
4 sobe, 2 spalnici, kopališče, fur-nez, zgorej. Pokličite J. B. EN-dicott 5143. Pokličite med 4 in 6 zvečer.	(178)
Lepa prilika za podjetnega človeka!
Proda se stiskalnica za grozdje, št. 16, ki stisne do 2 toni in pol grozdja naenkrat. Zraven gre felder za čiščenje mošta in vaga, ki potegne do 20 ton. Proda se debro ohranjen sod za 1000 galon, 1 sod za 300 galon in 100 sodov po 50 galon. Tudi 50 sodov finega starega vina se proda. Oglasite se pri Jerneju Knausu, 1052 E. 62nd St. (181)
Delo na farmi
Mladenič, ki je v soboto večer vprašal za delo na farmi na naslovu 5204 St. Clair Ave. naj se zalasi na istem naslovu čim prej mogoče.	(179)
Montaignacu. Korakal sem danes zjutraj mimo njegove hiše, ko me je poklical. "Hej, starec," mi je zakričal, "ali rni želite storiti uslugo? Seveda sem bil takoj pri volji. Stisnil, mi je novec v roko in dejal: "Pojdite in povejte jim, da vam osedlajo konja, potera pa galopirajte v Sairmeuse, kjer boste povedali mojemu prijatelju Lacheneurju, da je sinoči dospel vojvoda de Sairmeuse. S seboj je pripeljal sina Martiala in dva služabnika."
Sosedje so ga poslušali z bledimi obrazi in stisnjenimi ustnicami, a Chupin je sklonil glavo, vedoč, da je prinesel nesrečno novico.
Toda v resnici je bil prav vesel v svoji notranjosti. V tem trenutku je žel maščevanje za vsa zaničevanja in sra-motenje, katero je moral prenašati od vaščanov. In kakšno maščevanje je bilo to!
Njegove besede so padale počasi in obotavljajoče iz ust, kot bi hotel podaljšati žalost svojih sosedov.
Zdajci pa ga prekine neki močan mlad fant, ki je bil videti precej inteligenten, in ki je najbrž uganil, kako se Chupin raduje v srcu:
"Kaj nas briga navzočnost

pina preganjali in kadar so ga vjeli, kar se je včasih tudi zgodilo, tedaj niste mogli daleč naokoli dobiti nobene priče proti njemu.
"Težko je z njim," so govorili možje. "Če bi vedel, da ga je kdo zatožil, bi ga pozneje gotovo čakal, kje za kakim grmonj in streljal na njega."
Medtem je pa jezdec nategnil vajeti pred gostilno Boef Couronne. Stopil je s konja, korakal preko trga in se približal cerkvi.
Bil je precej rejen mož to, nekako petdeset let star, mi-šičast in žilast kot steblo stare trte. Na prvi pogled bi ga nihče ne smatral za lopova. Bil je ponižnega obnašanja, da, celo prijazen je znal biti, toda njegove nemirne oči in izraz na tenkih ustnicah, vse to je dokazalovalo, da je vražje pretkan in navihan.
Ob vsakem drugem času bi se mu sosedje umaknili, ker so sovražili njegovo družbo, toda to pot jih je radovednost gnala proti njemu.
"Hej, počakajte, oče Chupin," so kričali nad njim, ko so se mu toliko približali, da jih je lahko slišal. "Odkod pa prihajate s tako naglico?"
"Iz mesta."
Za prebivalce Sairmeusa in okolice je pomenila besedo "mesto" deželski trg Montaig-nac, oddaljeno kake štiri milje in kjer je živelo do osem tisoč ljudi.
"Ali ste v Montaignacu kupili konja, na katerem ste pravkar pri jahali?"
"Konja nisem kupil, pač pa so mi ga posodili."
Navzoči niso mogli zadržati smeha pri teh besedah, toda Chupin smeha očividno ni videl.
"Da, posodili so mi ga," nadaljuje lopov, '"'in to v namenu, da vam čim prej prinesem veliko in važno novico."
Navzočih kmetov se zopet poloti silen strah.
"Ali je ■sovražnik že dospel v mesto?" vprašujejo bolj boječi z radovednim glasom.
"Da, toda ne oni sovražnik, katerega vi mislite. V mesto je dospel bivši gospodar gradu, vojvoda de Sairmeuse."
"Ah, pa so rekli, da je že zdavnej umrl."
"Motili so se."
"Ali ste ga videli?"
"Ne, ne, jaz ga nisem videl, toda nekdo drugi si ga je ogledal za mene in tudi govoril z njim. In ta nekdo je gospod Laugeron, lastnik hotela v
vojvode de Sairmeuse v Mon-tagnacu? Naj ostane v hotelu, dokler ga je volja. Mi ga že ne bomo iskali."'
"Ne, ne bomo ga ne!" vzkliknejo ostali z odobravanjem.
Toda stari lopov strese z glavo in nadaljuje:
"Gospod vojvoda vam ne bo delal te sitnosti, da bi ga iskali, kajti prišel bo sam že tekom dveh ur."
"Kdo vam je to povedal?"
(Dalje prihodnjič.)
ŽENINI IN NEVESTE!
Naša slovenska unijska tiskarna vam tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni. Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk.
Ameriška Domovina
6117 St. Clair Ave.
HEnderson 0628
Connie Bennett, znana filmska igralka se je podala v Evropo na oddih.
UČITE SE ANGLEŠČINE
iz Dr. Kernovega
ANGLEŠKO-SLOVENSKEGA BERILA
"ENGLISH-SLOVENE READER"
kateremu je znižana cena & O Aft in stane samo:	(UmUIJ
Naročila sprejema
KNJIGARNA JOSEPH GRDINA
6121 St. Clair Ave. - Cleveland, O.
AMERICAN RADIATOR PRODUCTS
WOLFF HEATING CO.
{ilffilr grelni inženirji _T
Gorak zrak, para, vroča voda, plin,	'J
"'je, air conditioning. — Poprav-	1*11- fe^
'jamo vse vrste furnczc in boilerje.	I Laggifj
NOBENE GOTOVINE TAKOJ,	I Hjffl
PLACATE V TREH LETIH	ff Tfl^J
Urad in razstava vseh predmetov	H MRkH
715 E. 103 ST. GLenville 9218 Vprašajte /a našega zastopnika—Štefan Robash
Ohranite- ta,kupon, je vreden 25^
Ta kupon in 75c je za vstopnino dvem osebam na petkovo zabavo v dvorani cerkve sv. Vida, točno ob pol deveiih zvečer.
Telesna straža angleškega kralja. Uniforma se ni spremenila odkar je bila straža ustanovljena.
Ohranite ta kupon, je vreden
Kadar imate svatbo, krstijo, piknik, ali najsi bo k akrkšnekoli veselice ali prireditve, se vam toplo priporočam z mojimi vsakovrstnimi mehkimi pijačami. Jamčim vam, da boste dobili najboljše in najčistejše, kar se sploh more dobiti.
Imam tudi več vrste pive kot
ALE m HALF-AND-HALF
POKLIČITE PO TELEFONU HEnderson 4629 in pripeljali bomo najsi bo na dom, v dvorano ali na piknik na farme, kamorkoli želite.
DOUBLE EAGLE BOTTLING CO.
6511-19 St. Clair Ave.	John Potokar, lastnik	HEnderson 4629
Za čast in poštenje
(ROMAN)
ga so se enako bali kot njego- ' vih strahovitih zaveznikov.
Francoskim kmetom je pomenilo ime Burbonec samo strašno breme davkov in zatiranja.
Predvsem pa je pomenil novi kralj za nje pogin — kajti skoro sleherni med njimi je kupil od republikanske vlade večji ali manjši kos zemlje, in sedaj so prihajala iz Pariza poročila, da se vsa ta zemlja morala vrtnitd nekdanjim gospodarjem, ki so prvotno pobegnili v tujezemstvo, toda so se sedaj vračali z Burbonci.
Ni čuda, da so se z mrzlično radovednostjo zbirali okoli nekega mladega moža, ki se je šele pred par dnevi vrnil iz vojaške službe.
S solzami jeze v svojih očeh je pripovedoval o sramoti in mizeriji, katero so povzročili Franciji vsiljenci.
Pripovedoval je o ropanju v Versaillesu, o moritvah v Or-leansu in o neusmiljenih izsiljevanjih, ki so ljudem pustila golo življenje.
"In ti prokleti tujezemci, katerim so nas izdajalci izročili, se ne umaknejo iz Francije, dokler bomo imeli eno samo steklenico vina še v njej," je vzkliknil.
Po teh besedah je grozeče zavihtel roko napram beli zastavi, ki je plapolala nad stolpom.
Njegova upravičena jeza je izvabila največjo pozornost pri poslušalcih, in slednji so ga še vedno z največjim zanimanjem poslušali, ko se začuje-jo odmevi konjskih tyopit po edini kameniti ulici v Sairmeuse.
Groza prevzame vse navzoče. Skoro slehernemu je prenehalo srce biti.
Kdo more trditi, da ni ta jezdec kak angleški ali pruski častnik? Najbrž je prišel, da naznani prihod kakega tuje-zemskega regimenta, da zapo-vedovalno zahteva denar, obleko in živež za svoje vojake.
Toda motili so se. Jezdec je bil njih rojak, oblečen v razcapano vojaško bluzo. Z neprestanimi vzkliki je priganjal suho kljuso naprej, ki se je že kar penilo od dolgega napora.
"Oh, oče Chupin je!" mrmra eden izmed navzočih kme-tev in se oddahne.
"Da, očka Chupin," pristavi drugi. "Videti je, da se mu strašno mudi.
"M o g o č e je stari lopov ukradel konja, na katerem je prijahal k nam."
Ta zadnja pripomba je povedala vse, namreč kakšno ime je oče Chupin užival pri svojih sosedih.
Bil je res eden onih tatov, ki so strah in kuga v podeželskih krajih. Delal se je kot bi delal od clneva do dneva, toda resnica je bila, da mu je delo mrzelo. Ves čas je uporabil s spanjem in postopanjem v svojem brlogu. Preživljal se je torej samo s tatvino in je moral s tatvino skrbeti tudi za svojo ženo in dva
■	sinova, dva izprijena mlada fanta, ki sta na nerazumljiv
■	način se umaknila vojaški slu-• žbi.
V tej družini niso uživali ni-i česar, kar ne bi bilo ukrade-• no. Pšenica, vino, kurivo, sa-i dje — vse je bilo drugim ukra-. deno. Lovili so in ribarili ob vsakem letnem času, lovski i plen so pa skrivej prodajali, da so tako prišli do denarja.
To je bilo znano .vsem sose-
■	dom, toda kadar so očeta Chu-
Prvo poglavje
Bilo je na prvo nedeljo v imesecu avgustu, leta 1815, točno ob deseti uri zjutraj, ko !je cerkovnik župne cerkve v Sairmeuse trikrat potegnil za vrv cerkvenega zvona, kar je naznanjalo vernikom, da prihaja župnik napram oltarju, Ida daruje sveto mašo.
Cerkev je že bila nad polo-yico napolnjena in ob udarcih zvona so nadaljne skupine mla-iiih in starih hitele v cerkev. Ženske so imele na sebi svojo najboljšo obleko, čedno počesane, nekoliko nališpane in Živahnih obrazov.
Toda ker so bile enako ko-ketne kot ekonomične, so prihajale bose, dočim so nosile čevlje v rokah, toda katere so spoštljivo oblekle, predno sto ^topile v hišo božjo.
V cerkev je prihajalo mnogo več žensk kot moških. Možje so radi postajali zunaj cerkve in klepetali ter s tem vsaj za trenutno igrali sicer običajno ulogo žensk. Nekateri so se pa senčil^ zunaj na dvoru v senci stoletja starih brez in jelš.
Taka je bila že starodavna navada v vasi Sairmeuse.
In dočim so ženske posvetile dve uri molitvi in Bogu so moški blebetali o tedenskih novicah, o uspehu ali neuspehu letine in pridelkov, in običajno ste jih dobili s kozarci pijače v rokah v bližnjih gostilnah še predno je bila služba božja dovršena.
Za kmete po vsej okolici je bila namreč nedeljska maša kot nekak izgovor za skupni sestanek, nekaka kmečka borza.
Vsi župniki, ki so prihajali na. župnijo v Sairmeuse so se trudili, da bi naredili konec tej škandalozni navadi, kakor so jo nazivali, toda očividno so bili vsi njih napori zaman, kajti kmet je bil pretrmast, da bi si dal kaj dopovedati.
Župnikom se je posrečilo idobiti od kmetov eno samo privoljenje. V trenutku, ko je svečenik dvignil sveto hostijo, so glasni govori potihnili, možje so sneli klobuke z glav, nekateri so celo pokleknili in se prekrižali.
Toda vse to samo za trenutek. Govorica se je takoj nadaljevala še z večjo živahnostjo kot prej.
Toda danes ni bilo nikjer o-paziti nenavadnega zanimanja.
Tiho je bilo med skupinami moških; nihče ni govoril, nihče se ni smejal, nihče preklinjal. Nobenih zlodjev in vragov niso klicali na pomoč; prmejdušanje in druge kletvice so ostale pozabljene.
Dočim niso govorili, pa so kmetje tajno šepetali. Nekak neznana žalost je bila brati na licih vseh; kdor je šepetal, se je globoko sklonil k sosedu; bojazen si lahko opazil pri vseh.
Zdelo se je, da nesreča pla-ya nad njimi v zraku.
Minilo je šele en mesec ča-fea, odkar je bil kralj Louis XVIII že drugič ustoličen v kraljevi palači po zmagonos-nih zaveznikih.
Zemlja še ni mogla pogoltniti morja krvi, ki se je preli-la v bitki pri Waterloo. Mnogo nad en milijon tujezemskih yojakov je mandralo francosko zemljo, pruski general Muffling je bil governer mesta Pariza.
Kmetje v Sairmeuse so se itresli od nevolje in strahu. ; Ta kralj, katerega so pripeljali tujezemci v Francijo, nje-