L '■si' ii, i i I- fh.	>
Maribor, petek 25. julija išHD.
■.tiki*. 166.
Političen list.
Naročnina znaša:
Z dostavljanjem na dom ali po pošti K 5'bO mesečno.
četrtletno K 16'50.
Če ?.i pride naročnik sam v upravništvo po list: Mesečno K 5'—. — lnserati po dogovoru.
Grobokopi.
List izhaja vsak delavnik po 4. uri popoldne z datumom drugega dne.
Posamezna številka stane 30 vin.
Uredništvo in uprav?:
Narodni dom (vhod iz Kopališke ulice)
Telefon Št. 243.
Svetovna vojna je rodila m a j-niško deklaracijo. Ves narod brez razlike strank je tedaj prisegel na to deklaracijo. Ni je bilo vasi na Slovenskem, kjer bi se ne navduševali za
Deset- in desetletja je živelo v našem narodu hrepenenje po lastni, svobodni državi. Težak je bil tuji jarem.	,	....
Na eni strani avstrijska vlada, ki ni Jugoslavijo. Starčki so se pomladili, imela nikdar srca za naš narod in ki ženske so posegle v javno življenje ter ga je le takrat poznala, kadar je za- j navduševale od h.se do hiše za naše htevala	od njega davek v denarju	ali j vis°ko geslo.
v krvi.	Na drugi strani sta bila	pa:	Svetovna vojna je	drugače izpadla,
Nemec in Italijan, ki sta poželjivo se- j kakor je sanjal Viljem. Zmagal ni pruski gala svoje roke ne le po naši grudi, j imperializem, marveč pravica. Nemčija marveč tudi po naših otrokih. Koliko ;>n Avstro-Ogrska sta bili poraženi in meči je	moral naš narod vporabiti,	da, sta danes najslabejši	državi na	svetu,
je odbijal te tri pritiske od sebe in	da'Ja zmagovita pravica	je pričela	deliti
ni propadal, marveč se kulturno in go- darove, ki jih je vsak narod zaslužil.
spodarsko bolj razvijal kot marsikateri drugi narod. In če pomislimo, da je vporabil naš narod tudi mnogo, premnogo eneržije v domačem političnem boju, tedaj smemo trditi, da je naš-narod zdrav in močan.
In ravno vsled tega je postajalo hrepenenje po lastni državi vedno jasnejše in izrazitejše. Pojavljalo se je v kulturnem in v političnem življenju. Čeprav ga je avstrijska'vlada s trdo roko pobijala, ga vendar ni mogla zatreti.
Naše stoletno hrepenenje po lastni, svobodni državi se j.z udejstvilo. Združili smo.se Srbi, Hrvati in Slovenci v samostojno kraljestvo. Ko se je to zgodilo, ni bilo pri nas politika pa tudi ne stranke, ki bi se ne bila strinjala s tem dejstvom. Nihče se ni upal nasprotovati, ker je uvidel, da je ves narod srečen in zadovoljen, da se je vendar enkrat izpolnila njegova želja. Pričelo je mlado državno življenje. Trde so bile prve ure tega mladega življenja. Marsikdo je že klonil glavo, ko je videl, s
kakšnimi žrtvami moramo braniti svoje meje na severu in na jugu. Polagoma se utrjujejo te meje. Danes imamo ta-korekoč le na Štajerskem zagotovljeno mejo.
Možje, ki stoje na krmilu države, imajo težke skrbi. Njihovo delo ni lahko in ne moremo ga jim zavidati. To delo bo pa le tedaj uspešno, če je bo podpiral tudi ves narod.
Toda pojavila se je med nam ona grda zavist. Gotovi elementi so hoteli priti na površje. Smatrali so sedanji čas za najugodnejši, da pridejo na ministrski ali pa vsaj na pouerjeniški stolček. Ti elementi so potem potegnili za seboj druge in naposled cele stranke. Ker pa ne moreta dva sedeti na istem mestu, so pričeli boj proti vladi, proti vladnim odredbam, sploh proti vsem, kar ni zrastlo na njihovi njivi.
£ni so zabavljali čez visoke davke ter hujskali kmeta, naj jih ne plačuje, čeprav so dobro vedeli, da ti davki v primeri z normalnimi časi niso previsoki in da država ravno sedaj potrebuje mnogo denarnih sredstev. Drugi so zopet zabavljali čez vojaštvo, čez vsako strožjo odredbo, s katero je
Veliki mogul.
Angleški spisala A. K. Green.
(Dalje).	(21)
V svoji zmedenosti sem vstal, da se poslovim. Toda dama me je menda hotela zadrževati. Pričela je tako živahno govoriti, da sem komaj opazil, kako je ves ta čas slekavala rokavice. Tako se je zgodilo, da sem skoro pozabil na diamant — morda, ker ga je s svojimi gibi zakrivala. To sem Še le prav opazil, ko se je kar naenkrat pri oknu obrnila, kamor me je povedla, d& mi pokaže igro snežink, in ko mi je s koketno prošnjo stisnila svoje rokavice v roke, naj jih za njo shranim. Spominjam se še, da sem hotel, ko sem vzel rokavice, še enkrat pogledati diamant, čegar blesk me je popolnoma omamil, toda imela je pahljačo na prsih, tako da nisem videl kamna. En trenotek na to se mi je zdelo, da slišim korake, ter sem odšel iz alkovna. To je bil moj prvi obisk«.
Kb je gospod Durand prenehal govoriti, mogoče da se oddahne, mogoče pa, da vidi, kakšen vtisk je napravila njegova izpoved na me, je vporabil nadzornik to priliko, da vpraša, ali mu je gospa Fairbrother med tem časom kedaj pokazala hrbet. Gospod Durand
je potrdil to vprašanje. To se je v resnici zgodilo, ko je stala pri oknu.
»Ali je zadoščal ta čas, da sname lišp ter ga vtakne v rokavice, če je to nameravala?«
»Drezdvomno«.
»Toda vi niste opazili, da je to storila?«
»Ne«.
»Tedaj ste vzeli rokavice brez vsakega suma?«
»Gotovo«.
»Ter ste jih vzeli s seboj?«
»K nesreči, da«.
»Ne da bi pomislili, da jih bo mogoče v par minutah zopet hotela-imeti ?«
»Zdi se mi, da nisem resno mislil na rokavice. Vse moje misli so bile končen trirane v mojem razočaranju«.
»Ali ste te rokavice obdržali v rokah, ko ste odšli iz alkovna?«
»Ne. V žepu«.
»Tako. In potem ste srečali —«
»Nikogar. Šum, ki sem ga slišal, je moral priti iz hodnika za alkovnom«.
»Ali ni bil nihče na malih stopnicah?«
»Ne. Neki gospod je stal spodaj, poleg stopnic — bil je gospod Grey — neki Anglež — toda obraz je imel obrnjen od mene.
In zdelo se je, kakor da bi stal že par minut v isti poziciji«.
»Ali vas je ta gospod — gospod Grey — videl?«
»Ne morem tega natančno povedati, toda dvomim o tem. Bil je zamHlien. Bili so še drugi ljudje v bližini, toda nikogar nisem poznal«.
»Prav dobro. Zdaj opišite, prosim, svoj drugi obisk, ki ste ga, kakor ste bili rekli, napravili nesrečni damil«
Nadzornikov glas je bil trd. Nekoliko tesnejše sem se okleni'a strica. Gospod Durand me je samo enkrat obupno pogledal in se je potem dvignil, kakor da bi se zavedal, da se zdaj prične najresnejši del boja.
»Pri mojem prehitrem odhodu sem popolnoma pozabil na rokavice«, je rekel. »Toda tedaj sem se spomnil in ta misel me je vznemirjala. Ni mi bilo prijetno, nositi lastnino te dame s seboj. Eno uro popfej sem se zaročil z gospodično Van Arsdale, in zelo sem želel, da bi se kmrlu sešol z njo. Ro-i kavice so mi bile nadležna, ln tako sem 'konečno sklenil, po kratki bretsmotreni hoji ipo različnih sobanah, v 'niti se ter jih vrniti lastnici. Vrata v obednico so ravnokar odprli. Veža je bila v onem delu, ki ie bil blizu alkovna, razmeroma prazna. Na rumenem
Stran 2.
Ma<ribč;r^i delavec.
Mari/fe.t, An* <)5. julija i9iU.
-	‘	•--■'-■■L.-	-1.	■
hotela vlada vzdržati red in mir v državi. Pričeli so pa tudi oni grdi osebni boji proti vsakomur in če je ta tudi iz zgolj ljubezni do svojega naroda posvetil vse svoje moči delu za bodočnost naše države. V vsakem delavcu, ki je dosegel uspehe in ki mu je bil narod za to hvaležen, so videli konkurenta. V svoji osebni častihlepnosti so pričeli osebni boj proti takim uspešnim delavcem. To nečedno rovarjenje so pa izrabili zopet drugi elementi, ki že od nekdaj niso bili prijatelji našega naroda in naše svobode. Kakor tatovi so se plazili okoli naših ljudij, od katerih so vedeli, da so nekoliko nezadovoljni, ter jim kazali izjave tega ali onega »odličnega« Slovenca. Naše ljudstvo je včasih lahkoverno in se da zapeljati, čeprav kmalu spozna svojo zmoto. Včasih pa tudi samo eno nepremišljeno dejanje zadošča, da se podere zgradba, ki so jo leta in leta gradili, posebno pa še, )
ni hodil na shode in ne v Pariz. A danes? Zaradi svojih zmožnosti postal klerikalni gospodi neprijeten in zato so ga hoteli kratko-malo politično ubiti. Niti z očesom niso trenili, ko so lopnili z samo njim 'astno nesramnostjo po njem, samo da bi se rešili tega moža, ki žrtvuje za d jbrobit domovine svoje zdravje. Vedeli smo, da se bodo blamirali, in smo mirno čakali na to njihovo blamažo. Nečuveno je bilo to postopanje. A dalo se je še tolmačiti kot izbruh klerikalne strankarske strasti proti duševnemu vodji nasprotne stranke. To pa, kar so storili včeraj generalu Maistru, osvoboditelju in branitelju našega Maribora in cele severne meje sploh, nam je bilo na prvi mah popolnoma neumljivo. Da klerikalni listi lažejo, to nam dokazuje vsaka diuga njihova notica, a ta napad ni bila navadna laž, to je bila lopovščina take vrste, da slovenski jezik res nima pravega imena zanjo.
Dares lahko odkrito govorimo. Vsi tisti, ki so bili člani Narodnega sveta in ki smo s temi elani vsak dan občevali vemo do pičice, da je v tistem usodepolnem trenutku, ko je sklical takratni nemški mestni komandant vse štabne častnike na posvetovanje, kaj naj storijo, da ohranijo disciplino med vojaštvom in oblast nad njim, ki je bilo po veliki večini nemško, vstal Maister ter hladnokrvno izjavil, da prevzame v imenu jugoslovanske države poveljstvo nad mariborsko posadko on. Ta junaški nastop je imel uspeh in rešil celo situacijo. Če bi bil v tistem trenutku nemški polkovnik bolj brihten j in bi vedel, da bo stalo prihodnji dan Maistru
Če tudi SOSedje sujejo S koli V zgradbo, i samo 59 mož na razpolago, bi bil dal lahko
Zato pravimo, pazimo, kaj delamo, da J takratnega majorja Maistra ustreliti in danes bi ,	....	.	i	delil Maribor usodo Celovca in Koroško in
Se ne bomo jutri kesali ter sedeli brez prekmuije bi bila zgubljena Ta svoj v pravem
Strehe V nevihti in viharju. Kdorkoli pomenu besede smrtnonevaren revolucionaren
le nekoliko strpsnip naSn rir^avnn korak je naknadno Maister takratnemu Narod-
ie neKoimo siresuje naso arzavno. nemu syetu javjl in dobil Se le takrat> k0 je bil
zgradbo, je grobokop svojega lastnega :v resnici komandant mesta, čin generala naYoda. Združimo se raje vsi in po-! Ta odličen uspeh je bil seveda le zaradi
 ._________,	.	.	,	...	v	1	tega mogoč, ker se je situacija na fronti v
magajmO, da Sl ustvarimo trdno, močno tistih dneh tako nenadoma spremenila. Zasluga
in veliko državo. Gotovo je, da bo narod plačal tudi vsako delo onemu, ki bo zahteval plačila.
za ta preobrat na fronti pa vendar ne gre Verstovšku! Tn sedaj pa pridejo klerikalci in trdijo:
„Stoji in se ne da nikdar	ovreči,	da	bi
Maister nikdar ne izvršil svoje	naloge,	če	bi
ne imeli drugi činitelji poguma	in bi ne	bili v
pravem trenutku vzeli oblast	v svoje	roke	in
izvršili preobrat."
Da se je stvar do pičice tako vršila, kakor smo zgoraj poročali, to nam morajo potrditi ne samo vsi člani Narodnega sveta, temveč vsi takratni mariborski Slovenci, ki lahko po navedenih dejstvih in po trditvi klerikalcev sklepajo, kdo „potvarja zgodovino."
>< Političen pregled. H
Klerikalna gonja proti zaslužnim narodnjakom.
„Nehvaležnost je plačilo	sveta",	to	je	že
stara tesnica in kdor se loti	dela za	javni bla-
gor, mora mirno s tem računati. V živem spominu nam je še tista slavna doba naše deklaracije. Mi vsi 'smo vedeli,	saj nam	je	to	ob
vsaki priliki dr. Korošec sam	potrdil,	da	je	bil
duša vsega takratnega pokreta takratni tajnik Jugoslovanskega kluba dr. Žerjav. Svojo desno
roko ga je imenoval dr. Korošec in brez njega Potopljene nemške vojne ladje. LDU.1
■ ■ ■	Lyon, 22. julija. Preiskava radi potopitve
divanu sem zagledal nekega prijatelja z neko j nemškega ladevja v Scapaflowu je končana, damo. Ker sem vedel, da vedno rad človeka; Proti nemškemu admiralu se ne bo sodnijsko podraži, ga ravno zdaj nisem hotel srečati, postopalo. Ako bodo kako ladjo dvignili, jo Pošalil se je, ker sem občudoval damo z bodo razstavili, da se porabijo sestavni deli.
Ne nameravajo več, da bi jih zopet porabili kakor vojne ladje, ali da bi jih razdelili med zaveznike. Francija bo morebiti dobila kako odškodnino, vendar o tem še ni določenega nič gotovega.
* Pogodba z Avstrijo. LDU. Dunaj, 22. julija. »Wiener Mittagszeitung« piše: Objava mirovne pogodbe je v parlamentarnih krogih napravila uničujoč vtis. Vse stranke so soglasno mnenja, da so določbe mirovne pogodbe neizvedljive. Krščanskosocialni poslanci povdarjajo posebno, da so podrobne odredbe glede finančnih žrtev, ki lih zahtevajo od Nemške Avstrije, posebno glede rešitve valute in vojnega posojila, neizvedljive.
krati smatrajo izvedbo mirovne pogodbe v njenem gospodarskem delu za zasužnjenje Nemške Avstrije za prihodnja tri desetletja. To je mir sramote, veliko trši, kakor mir, ki je naložen Nemčiji. Nemška Avstrija bo izgubila svojo samostojnost in postala imperi-jalistična kolonija entente.
LDU. Dunaj, 22. julija. Jutri ob pol l.se bodo sestali v Feldkirchu državni kancelar dr. Renner, predsednik Seitz, podkancelar Fink, državni tajnik dr. Bauer, Cergit in Schumpeter, predsednik delavskega sveta dr. Friderik Adler in ministrski svetnik Schwarz-wald. V Feldkirchu bo začela konferenca, kt bo trajala do četrtka popoldne. Seja narodne skupščine se bo pečala samo z mirovnimi zadevami. V tej seji bodo sklepali o smernicah, po katerih naj se odgovori na ententne mirovne pogoje.
Nezaupnica vladi v francoski komori. Pariz, 22. julija. Delegacija upravnega odbora generalne komisije dela došla je v petek k Clemenceau radi štrajkovnega vprašanja. Clemenceau jo je v prijateljskem nagovoru ogovoril: »Vaš projekt je politične narave, zato ga moram obsojati. Da bi bil druge narave, bi bil jaz prvi, ki bi se zajedno z vami trudil doseči rešitev, ki bi bila v stanu, da vas zadovolji. Tako pa boste sami uvideli, da mi je težko z vami razpravljati, ko pretite s proglašenjem generalne stavke. Nato mu je odgovoril Jonhaux, da se namerava izvesti delavski štrajk tudi radi splošne draginje in da ima zato tudi karakter gospodarskega protesta. Med tem se je v komori glasovala nezaupnica vladi z 227 proti 213 glasovom radi gospodarske politike. V resoluciji, ki jo je predložil Augagneur, se pribija, da je padla v Belgiji cena živilom na polovico in v Angliji za eno četrtino, dočim v Franciji neprestano raste. Komora je preko te gospodarske politike vlade prešla na dnevni red. Sedaj še ni znano, ali odstopi samo minister prehrane M Boret ali ves kabinet, ako se izjavi z njim solidaren. Obstoji kombinacija, da minister Boret ne bo odstopil ker ni postavil na razpravo vprašanje zaupni,le. Upravni odbor generalne komisije dela je odnehal od proglasitve štrajka v očigled dejstvu, da se je manifestirala volja da se razmere popravijo. V komunikeju, ki je bil nato izdan, se navaja:	Ker se je zaslišal
glas delavskih razredov in obsodila ekonomska politika vlade, ki se je pod pretnjo nameravanega štrajka izjavila pripravljeno, da se požuri vprašanje amnestije in demobilizacije, odneha se od nameravanega demokratskega štrajka dne 21. t m.
f x-
ti
Dnevne novice.
diamantom. Zato sem sklenil, da pojdem skozi druga vrata v alkoven, ki ga večina navzočih sploh ni poznala. Bil sem že večkrat gost v tej hiši; vsled tega mi je bil ta vhod zelo natančno znan. Vrata, ki so začasno zakrita z draperijami, vežejo, kakor vam je mogoče znano, ta alkoven s hodnikom, ki vodi k stranski vhodni veži in garderobi v gorenjem nadstropju. Vsled tega je bilo zelo lahko za me, iti po glavnih stopnicah navzgor in po stranskih stopnicah zopet dol. Po malem obokanem hodniku sem moral potem priti k onim drugim vratom. Če bi ne bilo zgoraj odhajajočih ali pozno prihajajočih gostov v veži, tedaj bi srečal pač le enega
človeka, slugo pri vhodu. Toda celo ta ni j Nemškonacijonalni poslanci označujejo pred bil ob tem ugodnem času na svojem mestu.! vsem teritorijalne določbe kot katastrofalne. In tako sem prišel do zaželjenih vrat, ne da ; Nemška Češka, Nemško-Moravsko, Nemško bi se mi kaj neljubega pripetilo. Ta vrata so j lužno Tirolsko, to so trije trdi udarci. Vrh-se odpirala na zunaj, namesto na znotraj — j tega pa naj se vrši glasovanje na Korošl<em kakor sem tudi vedel, ko sem nameraval ta najprej v bolj slovenskem delu kar bo go-
nepričakovani napad.
(Dal)e prih).
tovo škodovalo poznejšemu glasovanju v bolj nemškem delu Koroške. Socialni demo-
General Maister je danes dospel s Koroškega v Maribor. Iskreno pozdravljen!
Oučni zbor krajevne organizacije JDS v Mariboru se vrši v petek, 1. avgusta 1919, ob 20. (8) uri v mali dvorani Narodnega: doma Dnevni red: 1. Poročilo o razvoju JDS v Mariboru 2. Strankina politika v parlamentu. 3. Dopolnilne volitve v odbor. 4. Volitev zaupnikov za okrožno organizacijo. 5. Slučajnosti. Zadnji občni zbor se je vršil še pred obratom, ko je bilo število odločnih Slovencev V Mari-boiu še majhno. Danes pa je vse uradništvo slovensko in obrtniki in trgovci smejo *udi prosto* d-hati in brez nevarnosti priznavati svojo pripadnost k tej ali oni politični stranki. Zlasti danes, ko klerikalci tako besno in krivično napadajo naše najboljše ljudi, je nujna potreba, da se strnemo vsi res demokratično čuteči v trdno vrsto proti klerikalizmu boljševizmu/ ki rujeta v lepi slogi proti obstoju jugoslovanskega kraljestva. Zato vsi na^ občni zbor I
Zbor zaupnikov JDS iz mariborskega okrožja se vrši v nedeljo, 3. avgusta, ob 10. uri predpoldne v veliki dvorani Narod ega doma v Mariboru Dnevni red: 1. Poročilo o strankini politiki v Narodnem pr-d^vništ. u. 2. Valuta, vojna ptsojila in druga finančna vprašanja 3. Agrarna reforma. 4 Strankino delovanje j mariborskem okrožju. 5. Sprememba
/lUriboi, dn* 25. julija 19151
Mafltourafti dclavate.
Stran S.
organizacijskega reda v svrho večje samostojnosti okrožij in organizacija kmetijstva v stranki. 6. Volitve okrožnega odbora. 7. Volitve odbornikov za izvrševalni odbor y Ljubljani. 8. Slučajnosti. Zbora se udeleži poleg naših štajerskih državnih poslancev dr. Kukovca in prof. Voglaria tudi podpredsednik Deželne vlade dr. Žerjav. Vse krajevne organizacije naj prijavijo pravočasno svoje zaupnike in jim dajo v svrho kontrole posebne legitimacije. Častna dolžnost vseh zaupnikov pa je, da se udeležijo polnoštevilno tega važnega zborovanja. Vsa potrebna pojasnila daje okrožni tajnik prof. Voglar v Mariboru.
Vsem krajevnim organizacijam JDS v mariborskem okrožju. V smislu novega strankinega Statuta naj skličejo vse krajevne organizacije JDS tekom julija izvanredne občne zbore, na katerih naj izvolijo svoje zaupnike za zbor zaupnikov JDS iz celega mariborskega okrožja, ki se vrši 3. avgusta ob 10. uri dopoldne v veliki dvorani Narodnega doma v Mariboru. Vsaka organizacija voli za vsakih 25 članov po enega zaupnika. Ob enem se naj izvoli za vsako krajevno organizacijo zastopnik v kmetski svet. Vse te izvoljene osebe je treba javiti pred' shodom zaupnikov v Mariboru okrajnemu tajniku prof. Voglar-ju in tajništvu JDS v Ljubljani. Izvoliti pa je treba take zaupnike, ki bodo 3. avgusta tudi zanesljivo prišli v Maribor. Krajevna organizacija naj jim izda posebno legitimacijo,
Pravi demokratizem v JDS se je pokazal v tem, da voli vsaka krajevna organizacija svoje zaupnike v okrožno organizacijo in da ti zaupniki volijo člane v izvrševalni odbor stranke za lastno okrožje. Na vsakih 200 članov se voli 1 odbornik. Ti odborniki volijo na skupni seji izvrševalnega odbora v Ljubljani načelstvo. Tisti sloji, ki se bodo pobrigali, da organizirajo v stranki mnogo pristašev, bodo odločevali o članih načelstva. Vodstvo stranke bode od sedaj naprej v resnici v rokah večine članov, nobeno klikarstvo in frakarstvo se ne bode trpelo. Vsaka pozamezna krajevna organizacija naj se te dni potrudi da organizira vse naše pristaše in si na ta način zasigura veliko zastopstvo v okrožni organizaciji in v osrednjem odboru.
Vlaki na zbor zaupnikov JDS iz mariborskega okrožja pridejo v Maribor: iz Središča ob 9. uri 11 min., iz Ljutomera ob 9. uri 30 min, iz Koroškega ob 9. uri 4 min., iz Celja ob 9. uri 11 min. zjutraj. Nazaj pa vozijo: y Središče ob 6. uri 55 min., v Ljutomer ob 4. uri 47 min., na Koroško ob 3. uri 39 min. in v Celje ob 4. uri 30 min. popoldne.
Slovenski napisi trgovcev in obrtnikov potrebujejo revizije, ker se pojavljajo še vedno novi napisi v napačnem pravopisu. Najhujše spakedranke so menda že izginile, kakor na primer napis »Perilo-nakazano« (kaj je to?) v Jožefovi ulici. Da bodo- vsi napisi pravilni, predlagamo, naj mestni magistrat kot obrtna oblast od vseh trgovcev in obrtnikov zahteva natančno besedilo novega napisa. Tudi naj pozove trgovce, ki so v nemškem jeziku registrirani v trgovskem registru, da v gotovem roku predlagajo registriranje slovenskega besedila tvrdke, ker se označba tvrdke po trgovskem zakoniku ne sme poljubno spreminjati. Ako so v posameznih slučajih pleskarji iz nevednosti ali nagajivosti napravili nepravilne napise, jih morajo seveda na lastne stroške popraviti. Sicer pa je vprašanje, kdo trpi stroške popravila, v vsakem slučaju odvisno od stran kinega naročila.
Nemci hujskajo. Dan na dan nam prihajajo tozadevne pritožbe. Ker pa ne moremo izvajati posledic, če ne dobimo natančnih imen in dejanj, ki jih kdo zakrivi, zato prosimo občinstvo, da gre uredništvu v tem oziru na roko, da mu nemudoma prijavi vse potrebne podatke, da lahko izsilimo pri oblastih, da hujskajoče Nemce kratkim potem izženejo. Naši listi vršijo svojo važno dolžnost le takrat dobro, če doniva o vseh važnih pojavih takoj obvestila. Uredniška tajnost je seveda vsaketnur zajamčena.
Šest mest kanclistov je pri deželni vladi za Slovenijo, oddelek za notranje zadeve razpisanih. Prošnje do 12. avgusta t. 1.
Društvom. Prošnje za oblastveno dovolitev pri na novo-ustanovitvi društev ali pa za izpremenitev pravil je vlagati pri tukajšnem državnem policijskem komisarijatu. Le-to jih predloži deželni vladi, ki ima pravico rešitve. Društvena pravila je predložiti v petih izvodih. Vlogo je kolekovati z 2 K in vsako prilogo s 50 v.
Zvonovi, ki jih je Avstrija naropala po celej Jugoslaviji, niso bili preliti v topove itd., kakor so nam to pri rekviriranju natveziji, temveč se nahajajo v Feldhofnu pri Gradcu. Na daleč okolo trga ne vidiš druzega kot zvon pri zvonu. — Ali se ne bi dalo na kak način doseči, da bi se nam ti zvonovi vrnili?
Sramotni oder. Ubežali so:	Četov.
Vedernjak J«sip, Ptuj. Deset. Koharič Andrej, Prebrovnik, Ferš Janez, Sv. Marjeta na Dravskem polju. Poddes. Nemec Josip, Ktištanci, Zniderič Alojz, Grabe, Slaček Miha, Zerjavci, Kampi Janez, Cirknice. Topn. Vrbnjak Matija, lljašovci, Gradišnik Etnst, Duplek, Repolusk Štefan, Sv. Jurij o. P., Ribič Josip, Sv. Janž, Planinc Franc, Majšperg. Poddes. Padežnik Ferdo, Grabernik. Topn. Stitzl Josip, Zablek, Hrga Štefan, Runeč, Walner Alojz, Kostrivnica, Kresnik Jurij, Zablek, Roškar Andrej, Hrastovci, Koren Martin, Sv. Miklavž, Pulko Anton, Sv. lij v Slov. gor., Kollnik Friderik, Studenci, Šauperl Alojz, Maribor, Dreisibner Alojz, Sv. Jurij v. P. Vsi od Dravskega havbičnega divizjona.
Kuratorij gospodinjske šole ima danes ob 15. uri sejo.
Orožne vaje letnikov 1888 in 1889. Vsi oni vpoklicanci k orožnim vajam letnikov 1888 in 1889, kateri lahko dokažejo, da so po prevratu in sicer od 16. novembra 1918 dalje služili v jugoslovanski armadi na fronti ali zaledju najmanj 3 (tri) mesece, so orožne vaje oproščeni. Takemu moštvu naj se oprostitev od orožne vaje na opravičeno prošnjo potrdi od pristojne pukovske okružne komande, katera ima strogo paziti na to, da je dotičnik odmerjeno dobo po 16. novembru faktično odslužil. Do-tičniki naj se nemudoma obrnejo ustmeno ali pismeno na pukovsko okružno komando.
Tečaj za učitelje na trgovskih nadaljevalnih šolah. Na Slovenski trgovski šoli v Ljubljani se bo vršil od 18. avgusta do 13. septembra t. 1. tečaj za izobrazbo učiteljev na trgovskih nadaljevanih šolah v Sloveniji. Prošnje za sprejem je treba poslati najkasneje do 1. avgusta t. 1. na ravnateljstvo. Glede natančnejših podatkov se opozarja na razglas v Uradnem listu št. 121.
Društvo jugoslovanskih poštnih uslužbencev v Mariboru ima v soboto 26. t. m. ob 19% uri v društvenih prostorih (glavna pošta) zborovanje. Dnevni spored: Poročilo delegata s poštnega kongresa v Beogradu. Priporoča se mnogoštevilna udeležba.
Koncert Druzovii-Brezovšek se preloži na mesec september. Denar za kupljene vstopnice naj se blagovali spet vzprejeti v trgovini gosp. Weixla. V drugem slučaju obdrži vstopnica tudi veljayo za septembeiSki koncert.
Sol. Cena soli je zopet poskočila, tako da stane odslej v prodaji na drobno kilogram 1 K 70 v brez vrečice.
S
Zadnje vesti.
-q
(Posebna telefonska In brzojavna poročila .Mariborskemu delavcu").
Preiskava glede Reke.
St. Germain, 23. julija 1919. »Petit Journal« poroča, da je reška preiskovalna komisija razsodila v prilog francoskih čet, katerih obnašanje je bilo popolnoma brezhibno.
Tittoni izstopil iz sveta četvorice.
Lugano, 23. julija 1919. Kakor izve »Corriere della sera« iz Pariza, je izjavil Tittoni v včerajšnji seji sveta četvorice: ker postopanje zastopnikov Grške in Bolgarske I onemogočujejo srečen izid v vprašanju mej med obema državama, polaga svoj mandat v roke sveta četvorice, da ta izroči zadevo odgovornosti vseh velevlasti.
Atentat na amerikanskega poveljnika v Koblencu.
B e r o 1 i n, 23. julija. „Berliner Zeitung" poroča jz Ženeve: Kakor poroča pariška izdaja „Newyork Heralda" iz Koblenca, je bil na poveljnika amerikanskih čet, majorja George Cockerilla, izvršen atentat. Na sprehodu je nekdo oddal tri strele iz revolverja proti njemu. Ena kroglja je preluknjba plašč. NajbrŽe bo amerikansko višje poveljstvo narekovalo težko kazen mestu Koblenc.
Bivše vladajoče rodbine v Nemčiji in predsedstvo republike.
W e i m a r, 23. julija. V narodni skupščini je bil sprejet predlog neodvisnih, da se člani onih rodbin, ki so vladale.v Nem iji, ne smejo izvoliti za predsednike republike, in sicer s 122 proti 117 glasom.
Posvetovanja v Feldkirchu.
Dunaj, 24. julija. Poslanec Kraft je dobil prepozno vabilo k potovanju državnih tajnikov v Feldkirch. Kraft se bo prihodnji petek odpeljal v St. Germain, kjer se bo skupno z drugimi tirolskimi strokoynimi delegati udeleževal mirovnih pogajanj. V Steinach-lrdningu se bosta koroška delegata Wutte in Schumy pridružila Kraftu. Danes pričakujejo v državnem uradu za zunanje zadeve avtentični francoski tekst mirovne pogodbe.
Bela Kun noče izročiti Nemške vzhodne Ogrske.
Budimpešta, 24. julija. Ljudski komisar Bela Kun je izjavil nekemu poročevalcu, da bi, če bi se proletariat Avstrije že otresel jarma kapitalizma, ne bilo niti trenotek vprašanje, kam naj pripade Nemška zahodna Ogrska. Bila bi član združenih sovjetskih držav. Ogrska sovjetska vlada bo z vsemi sredstvi, ki jih ima na razpolaganje, preprečila, da bi državljani zahodne Ogrske prišli zopet pod jarem tujega kapitalizma,
Nemška odškodnina.
Baz el j, 23. julija 1919. Kakor poroča >Daily Mail«, se je angleška misija, ki presoja različna odškodninska vprašanja, zedinila za vsoto 100 miiiard šilingov. Če prištejemo od Francije zahtevanih 200 miiiard in od Belgije zahtevanih 55 miiiard, tedaj bo morala Nemčija plačati skupne odškodnine 355 miiiard šilingov.
Nova balkanska zveza.
L y o n, 23. julija. (Brezžično.) „Journal de Geneve" objavlja noto grškega poslaništva v Bernu glede pogajanj med Atenami, Belgra-dom in Sofijo zaradi nove balkanske zveze. Nota pravi, da mora ves svet razumeti, da more zdaj iti le za zvezo med Grško, Jugoslavijo in Romunsko, ki so se skupno bojevale in zmagale, dočim more Bolgarska še le tedaj priti y poštev, kadar bo čas izbrisal njen zločin iz spomina balkanskih narodov.
Francoski socialisti in 21. julij.
St. Germain, 22. julija 1919. Nacionalni odbor »Confčderation generale du travail« se je včeraj sešel, da se posvetuje od odpovedani generalni stavki dne 21. julija, Tajnik Jonhaux je zagovarjal postopanje zveznega predsedstva. Ko je bil poklican k Clemenceau in ko je zbornica sklenila, da obsoja gospodarsko politiko vlade, je vpravna komisija sklenila, de se stavka preloži. Nato je govorilo še 25 govornikov. Izkazalo se je, da so bili predvsem strokovna društva stavcev in železničarjev proti stavki. Poslednji niso hoteli pričeti politične stavke in sicer predvsem, ker so bili prepričani, da bi železničarska stavka ovirala demobilizacijo in ker bi vojaki napravili za to odgovorne železničarje.
Lajteršperski morilec prijet na Dunaju.
Dunaj, 24. julija. 15. maja je bil v Laj-teršpergu pri Mariboru ustreljen 25 letni rudar Franc Jerman ter oropan 1200 K. Na sumu kot storilec je bil zdaj na D maju aretiran 27 letni ključavničar cestne železnice Josip Mach, ki je imel z Jermanom tihotapsko kupčijo. Našli so pri njem več stvari, ki so bili last umorjenca.
f
ŽtiSUB 4,
MarlborsBi ielavea*
■VUr&Sf, a-)® 25. julija 1919.
Prepovedan shod v Berlinu.
N a u e n, 23. julija. L.DU. (Brezžično.) 2a ponedeljek popoldne nameravani veliki shod socialno demokratične stranke v Berlinu pod milim nebom je državni brambni minister Noske, kot vrhovni poveljnik na podlagi obsednega stanja prepovedal, ker dopušča obsedno stanje v splošnem sanjo zborovanja v zaprtih prostorih. Nato se je že več dni prej opozorilo neodvisno soc. demokratično stranko, ker pa so kljub temu neodvisni prosili za dovoljenje shodov pod milim nebom potom prijave na policiji, je sledila izrecna prepoved. Neodvisno glasilo »Freiheit« ogorčeno protestira proti tej prepovedi in jo označuje kot udarec proti internacionali.
lažne novice.
Kako se je razpršila družina bivšega nemškega cesarja. Prvi sin bivši prestolonaslednik Vlije.n, ki je star sedaj 37 let, hoče ostati stalno na Nizozemskem. Njegova žena je bila ostala z otroci v Potsdamu. Drugi sin Eitel Friderik živi v svojo vili v Irgenheinu v Nemčiji. Tretji sinAlbeit je ostal v svoji vili v See-blicku pri Kielu. Četrti sin Aveust Viljem živi iz dobrega usnja, črne in rumene, za moške in žen-z družino pri »ekem indu,.rija.cu. P.U srn O,k.,; živi pri tastu grofu Benew/tzu v Meklenburgu. ■
NajmHijši sin Jonkim živi v Postupiini. Hčer bivšega cesarju, poročena z vojvodo Cumberlands-kim, živi • v avstrijskem Gmiindnu pri svojem!
Karin. Aristoteles opisuje pivo in opilost ter j njene posledice na čistost duha. Kakor piše Tacit, " je bilo pivo starih Germanov pijača. StraV>o pri- j poveduje, da se je mnogo piva popilo v južni Belgiji in na Flanderskem. Piva torej ni iznašel brabantski vojvoda Jan 1., ki je znan pod imenom
Dve sobi
Gambrinus; — ampak njegova zasluga je,
meblirani ali nemeblirani, v sredi mesta, pr>‘ da;pravni za pisarno, iščem. 100 K nagrade li-
je pivo za njegove vlade postalo bolj popularno, j stemu kaferl mj jjh do h avgusta 1919 pre-
na upravništvo
□
IX
MALA OZNANILA.
Iflno,
rizling in črno dalmatinsko od 56 litr. naprej, ter sadjevec in kislo vodo se
skrbi. Ponudbe pod »Pisarna« »Marib. delavca«
asfta&s ssf	tj nxcmxxxxmxii
B Galanterijska trgovina
dobro idoča, prima lega, dobro sortirana zaloga blaga, z vso upravo se takoj proda. Ponudbe pod »Ugodna prilika* na upravništvo lista.	2—2
ČEVUE
Rudeče maline
tastu. Tako se je razpršila Viljemova družina Prekuhani križarski kralji. Za križarsk. vojn ni bilo ne rasa ne sredstev, da bi se poginuli knezi balzamirali in poslali domov. Hoteli pa so to. Da se izpolnijo njihove želje, da bi kosti strohnele doma, so mrtvece razsekali in kuhali jih v vodi in vinu tako dolgo, dokler ni meso odpadlo od kosti. Kosti so potem paifi-mirali in poslali domov. Ludovika IV,, soproga svete Elizabete, so prekuhali in tako prekuhanega spravili v zaboj ter ga natovariji nt. konja. Kadar so počivali, so postavili zaboj na zemljo, ga pokrili z belimi rjuhami, zapalili sveče, kadili in molili okoli njega.
Narodov brez ognja je bilo nekdaj zelo mnogo. Tako priznavajo Perzijani, da njih piedriiki niso n'česar vedeli o ognju. Tudi mnogi izmed starih pisateljev poročajo o na7 rodih, ki še v njih dobi niso imeli o koristi ognja niti pojma, aii pa so ga ravno začeli rabiti. Povestnica poznejših stoletij navaja podobne primere: Prebivalstva marijanskih otokov, odkritih 1. 1551 , niso nič vedeli za ogenj. Ko je Mansegelka pristal pri enem omenjenih otokov in so mornarji na kopnem zakurili velik zubelj, je nastal med domačim grozen strah. Imeli so ogenj za zver, ki žre les. Domačini filipinskih in kanarskih otokov niso tudi nič vedeli o ognju in v Afriki žive še dandanes majhni narodi, ki jim je ogenj čudna prikazen, »tajna sila«, pred katero beže, kar jih noge neso, če ga le zagledajo.
Pasja pojedina. Grof Morny, polubrat Napoleona 111., je bil eden najelegantnejših kavalirjev pariškega dvora. Ravno radi tega ga je poročila grofica Somojlova, znana vsled svojega zanimanja za godbo in za pse. Nekega dne je priredila pasji bal. Glavna točka je bil nastop njeijih lastnih šestih psov, imenovanih po kralju Karolu. Vsak povabljeni pes je imel pravico, da pripelje svojega lastnika s seboj. Psi so imeli svečano pojedino; olepšali so jim zabavo s končnim balom onih četveronožcev, ki so bili nalašč za to dresirani. — Naenkrat nastane velika rabuka. Grofica Somojlova zakriči in plane nad velikansko dogo, ki je bila ravnokar zadavila enega njenih krasnih šesterih psov. S tem je bi] pasji bal končan.
Pivo je znano od pamtiveka. Vsaj Kitajci ga poznajo že nekaj tisočletij. Egipčani so ga imenovali po mestu Pelosia, ki je stalo blizu današnjega Sueza, pelo^js o pijačo. Tra-čanje, ki so prebivali blizu Carigrada in prebivalci severne Male Azije so pili pivo. Židje so poznali dve vrsti piva, svetlo — lažje po imenu Zhitoum in temnorjavo — težko, ki so mu rekli
Agitirajte za „Mari~ barskega Delavca” in med prijatelji našega tiska za „Tiskovno zadrugo” v Mariboru.
:xxxxxxxxxxxxic:x:i
»Mariborski delavec”
se prodaja v Mariboru v sledečih trgovinah in tobakarnah:
Weixl Vilko, Glavni trg
za eksport kupuje »BALKAN«, trgovska, špedicijska	Olivni	trn
in komisijska del. dr. Ljubljana, Dunajska c. 33. Prosi ~,“V"a	e	.•J . V*
se natančne pismene ponudbe.
Seno.
8-2 Ortner Jožef, Schmidov trg 2 iMahalka J., Gosposka ulica Czminik L., Stolna ulica Specijjdna trafika, Grajska ulica Handl Karolina, Tegetthoffova cesta Pristernik Mar.,	„	,,
Kupim vsako množino sena za SHS voj. Schifko Terezija	„	„
oskrbovališče Maribor, ter plačam isto takoj Schon, Tegetthoffova cesta po kakovosti od 22—25 K za 100 kg. 3-i Schifko Marija, Melje
E Cim a BConiediC	iJurko Marija, Koroška cesta
veleposestnik jn trgovec	Lackner J., Vitrinjska ulica
Maribor, Koroška cesta 80. Kos A., Marijna ulica (pri sodniji) i v	•	Scheidbach H., Magdalenski trg
Raznašalci časopisov
Kresnik Ana, „	„	„	»
invalidi, dobe iep zaslužek. Zglase Majer J., Pobrežje, Brezka cesta 21 naj se v upravnIStvu delavca”.
.Mariborskega Jarc Jožefa, Glavni kolodvor iLeber F., Koroški kolodvor
Mestna hranilnica ljubljanska
Ljubljana, Prešernova ulica Št. 3,
je imela koncem leta 1918 vlog  .................K	80,000.000
in rezervnega zaklada............................*	2,500.000
Sprejema vloge vsak delavnik.
Za varčevanje ima veljavne lične domače hranilnike.
Hranilnica je pupilarno varna.
Dovoljuje posojila na zemljišča in poslopja proti nizkemu obrestovanju in obligatornemu odplačevanju dolga.
V podpiranje trgovcev In obrtnikov Ima ustanovljeno
Kreditno društv®.
►s
Ogovor??! srfdnlJt: Fr* Voglar.
Tiskarn«: Karl Rabitpck v Maribora