* * * Evro-atlantski Bilten * * * * * * Euro-Atlantic Bulletin * * * ______________________________________________________________________________________ Izdajatelj/Publisher: EASS / EACS Vol. 6 No. 3 2025 Urednik/Editor: prof. dr. Iztok Prezelj 26. junij, 2025 ISSN 2712-5270 http://www.euroatlantic.org/bilten/ ______________________________________________________________________________________ Kako dosegati varnostno obrambno odpornost Slovenije za primer neposredne vojne nevarnosti ali vojne Izr. prof. dr. Tomaž Cas1 1 Tomaž Cas, univ. dipl. pravnik, magister pravnih znanosti, doktor obramboslovja, izredni profesor za varnostni sistem, predavatelj na Evropski pravni fakulteti, Fakulteti za državne in evropske študije, Fakulteti za varnostne vede in na Cas – Zasebni šoli za varnostno izobraževanje. V preteklosti je bil državni sekretar na MO RS, pomocnik poveljnika slovenske milice, dekan Višje in visoke šole za notranje zadeve in že tretji mandat je predsednik Zveze policijskih veteranskih društev Sever. 2 Opomba: v prispevku so izražena lastna stališca avtorja, ki niso nujno stališca EASS. Povzetek Prispevek poskuša prikazati, kako doseci varnostno obrambno odpornost Republike Slovenije v primeru neposredne vojne nevarnosti ali vojne. Pri tem so na kratko prikazane pravne podlage za delovanje policije od Zakona o notranjih zadevah iz leta 1980 do sedaj veljavnega Zakona o organiziranosti in delu v policiji. Posebej pa prispevek opozarja, da je pri tem potrebno upoštevati izkušnje iz vojne za samostojno Slovenijo, kjer je imela slovenska milica zelo pomembno vlogo. Zato je potrebno poleg obrambne varnosti, ki jo zagotavlja predvsem Slovenska vojska, iskati tudi druge subjekte, ki danes zagotavljajo notranjo varnost od policije do državljanskega samovarovanja.2 Kljucne besede: milica, policija, odpornost Slovenije, teritorialna obramba, Slovenska vojska, oboroževanje. 1 Uvod Ob vprašanju, kako dosegati varnostno obrambno odpornost Slovenije za primer neposredne vojne nevarnosti ali vojne, se odpirajo mnoga vprašanja. Poleg obrambne varnosti, ki jo zagotavlja predvsem Slovenska vojska, je potrebno iskati tudi druge subjekte, ki danes zagotavljajo notranjo varnost od policije do državljanskega samovarovanja. Zato je namen prispevka predstaviti tudi možnosti zagotavljanja odpornosti drugih subjektov nacionalno varnostnega sistema pri zagotavljanju obrambne varnosti Republike Slovenije. O tem je potrebno spregovoriti, saj so bili po mojem mnenju pri nastajanju predloga »obrambne resolucije« izpušceni nekateri predstavniki pomembnih državnih organov in institucij in strokovnjaki z izkušnjami iz vojne za samostojno Slovenijo 1991. Ob tem je potrebno vedeti, da obrambni proracun Slovenije vkljucuje postavke, ki so namenjene financiranju nalog, povezanih z NATO. Ta delež predstavlja širši del proracunskih sredstev za obrambo (gre za sofinanciranje naložb, sredstva za pripravo in posodobitev oborožitve, infrastrukture in logistike, sredstva za izvajanje razlicnih vojaških operacij, sredstva za naše sodelovanje v razlicnih strukturah NATO in drugo). Drugi, bistveno vecji in za nas pomembnejši del obrambnega proracuna pa je namenjen nacionalni obrambi. To so predvsem neposredni stroški, namenjeni vojaški in civilni obrambi ter zašciti in reševanju, skratka celotnemu obrambno varnostnemu sistemu. Ugotavljamo lahko, da so vzpodbudni že zaceti koraki glede opremljanja z oborožitvenimi sistemi, s sistemi za obrambo in zašcito pred sodobnimi grožnjami in vlaganja v znanost ter investicije, nabave vecnamenskih sredstev, kot je primer bolnišnice za pripadnike obrambnih in varnostnih sil ter vojne veterane (Lipic in Cas, 2025). Ko govorimo o sredstvih, namenjenih nacionalni obrambi, katera bi naj dosegla in celo presegla do sedaj dogovorjenih 2% BDP, kasneje 3%, se lahko resno in upraviceno sprašujemo, ali povecanje sredstev za obrambo res vodi k temu, da bo dosežen dolgorocno mir v Ukrajini in posledicno mir v Evropi in svetu. Intenziviranje oboroževanja obeh neposredno vpletenih strani v to nepotrebno vojno pomeni tudi dodatno oboroževanje vseh, kar v pogojih dogovarjanja o prepotrebnem miru ne prispeva k doseganju tega cilja (Cas, 2025). Vendar samo ogromne kolicine financnih sredstev ne bodo dovolj. Pri tem bi se morali spomniti, kako je potekala vojna za samostojno Slovenijo in izkušnje, ki smo jih imeli pri usposabljanju takratne milice in teritorialne obrambe. Poleg teritorialne obrambe je tudi milica imela vojne enote ter mnogo vec rezervnih milicnikov. Slovenija je imela tudi organizirano narodno zašcito in za vojno pripravljene državljanke in državljane, kar je pomenilo neprecenljivo moc za odpornosti takratne družbe (Cas, 2021). O tem smo spregovorili 15. 3. 2025 na Skupšcini Zveze policijskih veteranskih društev Sever, kjer smo se odlocili, da bomo Listino vrednot, ki nam omogoca, da smo svojo delo izvajali ob spoštovanju clovekovih pravic in njihovih temeljnih svobošcin ter ravnali v skladu s pravno in socialno državo, zavracali sovražni govor, prispevali k ohranjanju domoljubja ter zagotavljanja varnostne in obrambne zmogljivosti Slovenije, dopolnili in v njo vkljucili tudi naše zavzemanje za mir (Cas, 2025/1). To vrednoto ne bomo zagotavljali samo z vsakoletnim pohodom za mir v Ljubljani, temvec tudi z drugimi dejanji skupaj z vsemi domoljubnimi in veteranskimi organizacijami Slovenije. Lahko bi rekli, da je vojna histerija zajela Evropo. Širijo jo vodilne politicne elite, ki trdijo, da mir v Evropi ni vec samoumeven. Kot da dve svetovni vojni in drugi meddržavni spopadi v Evropi niso bili dovolj. Naši politiki bi morali delovati v skladu z mirovno politiko, ki smo jo zelo jasno zapisali v slovensko ustavo in zavzemati bi se morali za bolj nevtralno stališce, ne pa da slepo sledijo evropskim jastrebom, kot je zapisal Uroš Lipušcek. Veteran vojne za Slovenijo Ivan Ajtnik je javno pozval vse slovenske politike, ki smo jih izvolili, da takoj zahtevajo prekinitev spopadov in se pricnejo pogovarjati o miru, ne pa da se pogovarjajo o dvigu sredstev za vojaške potrebe. Vlaganje v vojsko siromaši dejavnosti, ki so pomembne za državljane. Vlagati je treba v ljudi. Ko bodo ljudje zacutili, da je domovina res njihova, jo bodo sami branili pred sovražnikom, kot so to pokazali partizani v letih 1941 – 1945 in slovenski državljani leta 1991 (Cas, 2025). Ob vseh dogovorjenih obveznostih do zavezništva bi morali bolje poskrbeti za celoten sistem nacionalne varnosti. Ob tem bi morali zelo jasno opredeliti financna sredstva za potrebe civilne obrambe in financno ovrednotiti materialno dolžnost, ki se uresnicuje z dajanjem vozil, strojev, objektov in drugih sredstev za vojsko, državne organe (policijo) ter druge širše obrambne potrebe. Torej gre za zagotavljanje nacionalne obrambe, katero pa v primeru izrednega stanja in v primeru vojne zagotavljajo tudi drugi varnostni subjekti. Vse našteto bi lahko veliko prispevalo k odpornosti celotne družbe in tudi države. 2 Kratek pogled nazaj 2.1 Milica Milica je bila organizirana v okviru Republiškega sekretariata za notranje zadeve kot Uprava milice in je bila temeljna varnostna služba v okviru organov za notranje zadeve. Milica je bila za primere izrednih razmer, neposredne vojne nevarnosti in vojne organizirana kot Posebna enota milice, ki je imela 1391 pripadnikov (Bukovnik, 2002). Vloga milice v sistemu vojaške obrambe oziroma njen položaj je vse od zacetka urejala podrocna zakonodaja, ki je dolocala pristojnosti milice in drugih organov za notranje zadeve v izrednih razmerah, neposredni vojni nevarnosti in vojni (Cas in Modic, 2018). Leta 1982 je bilo v organizacijski strukturi Republiškega sekretariata za primer izrednih razmer, vojne nevarnosti ali vojne sistematiziranih 11.859 delovnih mest, od tega 4.573 milicnikov, 5.264 rezervnih milicnikov, ostalo je pripadlo drugim službam (Antoncic, 2019). Pri tem je pomembno vedeti, da so se v osemdesetih letih milicniki in rezervni milicniki usposabljali tudi za primer neposredne vojne nevarnosti in za primer vojne. V tem casu je bil v veljavi Zakon o notranjih zadevah (Uradni list, št. 28/80 s spremembami in dopolnitvami). 2.2 Policija Na podlagi Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o notranjih zadevah (Uradni list RS, št. 4/1992) se 2. februarja leta 1992 izraz milica in milicnik nadomestita s policijo oziroma policiste. Zakon o organiziranosti in delu v policiji (Ur. list, št. 15/13 s spremembami in dopolnitvami) doloca, da Generalna policijska uprava izvaja naloge policije ob naravnih in drugih nesrecah, v krizi in v vojnem in izrednem stanju (18. clen), in da policijska uprava opravlja dolocene naloge s podrocja delovanja policije ob naravnih in drugih nesrecah, v krizi, v vojnem in izrednem stanju (25. clen). Prisilna sredstva, ki jih smejo uporabljati policisti, morajo biti tipizirana. Ce je neposredno ogroženo življenje policistov ali drugih oseb in so izpolnjeni pogoji za uporabo strelnega orožja, ogroženosti življenja pa s tipiziranim orožjem ni mogoce odvrniti, smejo policisti izjemoma uporabiti tudi druge vrste orožja, ki je v uporabi v Slovenski vojski (74. clen). 2.3 Teritorialna obramba Teritorialna obramba (danes Slovenska vojska) pa se je pripravljala in usposabljala kot oborožena sila Slovenije v primeru posega v slovensko suverenost, neodvisnost in samostojnost. Torej milica in teritorialna obramba sta bili organizacijsko in obrambno varnostno usposobljeni za obrambo Slovenije tako na meji, kot v notranjosti Slovenije. Slovenski oblasti je v desetdnevni vojni uspelo združiti milico in Teritorialno obrambo, a prav »profesionalnost in odlicna organiziranost slovenske milice sta se med vojno pokazali za izredno pomembni, ce ne celo kljucni. Milica je opravila ogromno dela, brez katerega bi imela Teritorialna obramba nemalo težav pri zavarovanju slovenske osamosvojitve,« je izpostavil zgodovinar Cucek (Cucek, 2011). To smo v vojni za Slovenijo tudi dokazali skupaj z drugimi strukturami in usposobljenimi državljankami in državljani. Potreben bo tudi razmislek ali bi bilo potrebno tudi danes ustanoviti teritorialno obrambo, vendar na drug spremenjen nacin, prilagojen današnjim razmeram. 2.4 Sistem splošne ljudske obrambe in družbene samozašcite Imeli smo sistem splošne ljudske obrambe in družbene samozašcite, v katerega so bile vkljucene razlicne vladne in nevladne organizacije (lovci, gasilci, civilna zašcita, zdravstvene organizacije, zavodi za prestajanje zaporne kazni in drugi). Izpostaviti je potrebno tudi narodno zašcito, katere clani so bili tudi posebej usposobljeni za izvajanje nalog v izrednih razmerah in za primer vojne (Cas, 2010). Organiziranje Narodne zašcite (NZ), ki je bila pozneje preimenovana v Manevrsko strukturo narodne zašcite (MSNZ), je zagotavljalo obrambno sposobnost Slovenije, saj je bila organizirana mimo 'jugoslovanarskega' oz. Hocevarjevega Republiškega štaba teritorialne obrambe (RŠTO) z vzpostavljeno linijo vodenja in poveljevanja med slovenskim politicnim vodstvom in pokrajinskimi štabi za Teritorialno obrambo (Lipic, 2020). V Sloveniji je bila Narodna zašcita znana že kot del oboroženih sil slovenskega osvobodilnega gibanja med drugo svetovno vojno (Bravnicar, 1976). Danes imamo namesto družbene samozašcite državljansko samovarovanje oziroma varnostno samoorganiziranje civilne družbe, kar je naravna pravica posameznika in družbene skupine, ki pa jo država v pogojih visoke stopnje institucionalizacije varnostnih sistemov vsaj deloma regulira – tako deklarativno, kot tudi zakonsko. V Slovenji smo omenjeno pravico bolj ali manj eksplicitno zapisali tudi v strateške dokumente (resolucije) s podrocja nacionalne varnosti (1993, 2001, 2010, 2019), prav tako pa tudi v nekatere kljucne zakone s podrocja sistema notranje varnosti, obrambnega sistema ter sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrecami. Vendar na tem podrocju nismo naredili kaj posebnega, kljub predlogu, da bi se vzpostavili obmocni in pokrajinski sveti za varnost ter nacionalni svet za varnost, ki bi bil vkljucen v Sekretariat Sveta za nacionalno varnost Republike Slovenije in bi bila zagotovljena teritorialna koordinacija obrambno varnostne problematike in vkljucevanja širokega nabora civilno-družbenih organizacij z namenom samozašcitnega delovanja ter za primere izrednih stanj in vojne (Cas in Repenšek, 2016). Vse navedeno bi bilo potrebno financno ovrednotiti ob zahtevi NATA po povecanju stroškov za obrambo, saj so to naše izkušnje iz vojne za samostojno Slovenijo. In samo na ta nacin bomo zagotovili varnost naše države v primeru izrednega stanja ali vojne in ne samo z oboroževanjem, ki ga bodo diktirali lobiji z vojno oborožitvijo. Pomembnejša je vse splošna obrambno varnostna usposobljenost državljank in državljanov in njihova pripadnost in domoljubnost. Zato bi bilo nujno potrebno novelirati strateške dokumente s podrocja nacionalne varnosti, predvsem pa Strategijo o nacionalni varnosti Republike Slovenije iz leta 2019. Ta ni usklajena glede na nove varnostne razmere v svetu, saj bi morala dolocati, kako zagotoviti zelo ucinkovito obrambno varnostno odpornost Republike Slovenije (Cas, 2025). 3 Ustavne, zakonske, strateške, razvojne in druge doktrinarne podlage za zagotavljanje odpornosti slovenske države 3.1 Ustava Republike Slovenije Na prvem mestu je potrebno omeniti 3.a clen Ustave Republike Slovenije (Ur. list, št. 33/91 s spremembami in dopolnitvami), ki doloca, da Slovenija lahko z mednarodno pogodbo, ki jo ratificira državni zbor z dvotretjinsko vecino glasov vseh poslancev, prenese izvrševanje dela suverenih pravic na mednarodne organizacije, ki temeljijo na spoštovanju clovekovih pravic in temeljnih svobošcin, demokracije in nacel pravne države, ter vstopi v obrambno zvezo z državami, ki temeljijo na spoštovanju teh vrednot. Ta dolocba je pomembna, saj smo na podlagi nje del suverenosti prenesli na EU in zvezo NATO. Za obravnavano problematiko je pomembna tudi dolocba 92. clena, ki doloca: »Izredno stanje se razglasi, kadar velika in splošna nevarnost ogroža obstoj države. O razglasitvi vojnega ali izrednega stanja, nujnih ukrepih in njihovi odpravi odloca na predlog vlade državni zbor. Državni zbor odloci o uporabi obrambnih sil. Kadar se državni zbor ne more sestati, odloca o zadevah iz prvega in drugega odstavka predsednik republike. Odlocitve mora dati v potrditev državnemu zboru takoj, ko se ta sestane«. Ustava tudi doloca, da je obramba države za državljane obvezna v mejah in na nacin, ki ga doloca zakon. Državljanom, ki zaradi svojih religioznih, filozofskih ali humanitarnih nazorov niso pripravljeni sodelovati pri opravljanju vojaških obveznosti, je treba omogociti, da sodelujejo pri obrambi države na drug nacin (123. clen).Vrsto, obseg in organizacijo obrambe nedotakljivosti in celovitosti državnega ozemlja ureja zakon, ki ga sprejme državni zbor z dvotretjinsko vecino glasov navzocih poslancev. Izvajanje obrambe nadzoruje državni zbor. Pri zagotavljanju varnosti izhaja država predvsem iz mirovne politike ter kulture miru in nenasilja (124. clen). Glede na navedene in druge dolocbe ustave lahko ugotovimo, da ustava daje dovolj možnosti in ustavnih podlag za resen pristop k pripravi zakonskih, strateških ter drugih razvojnih in doktrinarnih dokumentov na podrocju zagotavljanja nacionalne varnosti in obrambno varnostne odpornosti države. 3.2 Zakon o obrambi Zakon o obrambi (Ur. list RS, št. 103/04) ureja vrsto, organizacijo in obseg obrambe države. Temeljni namen obrambe je odvracanje napada na državo ter obramba neodvisnosti, nedotakljivosti in celovitosti države. Ta namen se uresnicuje tudi z vkljucevanjem in z aktivnim sodelovanjem države v mednarodnih varnostnih povezavah na podlagi mednarodnih pogodb. Obrambo države sestavljata vojaška in civilna obramba. Vojaško obrambo izvajajo samostojno ali v zavezništvu na podlagi mednarodnih pogodb, obrambne sile, ki jih sestavlja Slovenska vojska. Civilna obramba obsega ukrepe državnih organov in organov lokalne samouprave za delovanje v vojni, gospodarsko in psihološko obrambo ter druge nevojaške oblike obrambe, ki jih izvajajo državljani, samoupravne lokalne skupnosti, državni organi, gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije. Vojaška in civilna obramba države tvorita celoto. Obrambne zadeve so v državni pristojnosti. Vse oblike vojaške in civilne obrambe temeljijo in se izvajajo v skladu z naceli mednarodnega vojnega prava oziroma sprejetimi mednarodnimi obveznostmi. Pri obrambi države imajo državljani v skladu z ustavo naslednje dolžnosti: vojaško dolžnost, ki jo uresnicujejo v Slovenski vojski in v enotah za zveze, delovno dolžnost, ki jo uresnicujejo z opravljanjem del, ki so nujna za oskrbo Slovenske vojske, prebivalstva, delovanje državnih organov, organov lokalne samouprave in druge obrambne potrebe in materialno dolžnost, ki jo uresnicujejo z dajanjem vozil, strojev, objektov in drugih sredstev za vojsko, državne organe ter druge obrambne potrebe. 3.3 Zakon o službi v Slovenski vojski Zakon o službi v Slovenski vojski (Ur. list RS, št. 68/7 in spremembe in dopolnitve) doloca nacela opravljanja vojaške službe, ureja nacin izvajanja nalog Slovenske vojske, temeljne odnose pri izvajanju vojaške službe, posebne pravice, obveznosti in odgovornosti pripadnikov Slovenske vojske med opravljanjem vojaške službe in celostno skrb za pripadnike Slovenske vojske. Zakon o službi v Slovenski vojski se smiselno uporablja tudi za pripadnike pogodbene rezervne sestave in druge pripadnike rezervne sestave, kadar so vpoklicani v vojaško službo zaradi opravljanja nalog Slovenske vojske. 3.4 Zgodovinski pregled predpisov o policiji, ki urejajo njeno pristojnost v primeru neposredne vojne nevarnosti in vojne 3.4.1 Zakon o notranjih zadevah Zakon o notranjih zadevah (Ur. list SRS, št. 28/80 in spremembe in dopolnitve) je dolocal, da se Organi za notranje zadeve v mejah svoje pristojnosti pripravljajo za delovanje v izrednih razmerah, v neposredni vojni nevarnosti in v vojni v skladu s posebnimi predpisi. Republiški sekretariat za notranje zadeve je usmerjal in usklajeval priprave organov za notranje zadeve za delovanje v izrednih razmerah, v neposredni vojni nevarnosti in v vojni. Organi za notranje zadeve naj bi se v neposredni vojni nevarnosti in v vojni ter v izrednih razmerah dopolnjevali z vojaškimi obvezniki, ki so razporejeni v rezervni sestav organov za notranje zadeve. V rezervni sestav organov za notranje zadeve so bili lahko vkljuceni samo vojaški obvezniki, ki izpolnjujejo pogoje iz 84. clena zakona o notranjih zadevah. Republiški sekretar je dolocil nacrt in program vojaškega usposabljanja delavcev (Cas, 2022). 3.4.2 Zakon o policiji Zakon o policiji (Ur. list, št. 49/98 s spremembami in dopolnitvami) doloca, da Generalna policijska uprava skrbi za delovanje policije v izrednem stanju ali v vojni, in da Policijska uprava opravlja dolocene naloge s podrocja delovanja policije v izrednem stanju ali v vojni. Policija se v okviru delovnega podrocja, dolocenega z zakonom, pripravlja tudi za delovanje v izrednem stanju ali vojni. V izrednem stanju ali vojni opravlja policija naloge s svojega delovnega podrocja tako, da nastalim razmeram prilagaja svojo organiziranost, oblike in metode dela (Cas, 2022). O obsegu in oblikah delovanja policije v izrednem stanju ali vojni odloci Državni zbor na predlog vlade. Ce se Državni zbor zaradi izrednega stanja ali vojne ne more sestati, o obsegu in oblikah delovanja policije, na predlog vlade, odloca predsednik republike. Uporabo materialno-tehnicnih sredstev, infrastrukture, zemljišc in objektov policije v izrednem stanju ali vojni nacrtuje policija (17. clen). Pomožni policisti so razporejeni v enote policije v skladu z vojno organizacijo in sistemizacijo policije, ki jo doloci minister na predlog generalnega direktorja policije (118. clen). 3.4.3 Zakon o organiziranosti in delu v policiji Sedanjo organiziranost policije doloca Zakon o organiziranosti in delu v policiji (Ur. list, št. 15/13 s spremembami in dopolnitvami), ki v cetrtem odstavku 107. clena doloca, »da Državni zbor Republike Slovenije lahko ob razglasitvi vojnega in izrednega stanja na predlog vlade odloci o vkljucevanju policije v aktivnosti za zagotovitev varnosti Republike Slovenije«. Poleg navedenega 107. clen Zakona o organiziranosti in delu policije doloca, da policija nacrtuje uporabo materialnih-tehnicnih sredstev, infrastrukture, zemljišc in objektov policije za primer vojnega ali izrednega stanja. Za izvajanje dolocenih nalog policije v vojnem ali izrednem stanju se lahko razporedijo sredstva in oprema na podlagi materialne dolžnosti (Cas, 2019). Vprašanje je, ce ima v zvezi s tem policija kaj pripravljenega, da bo lahko v primeru izrednega stanja ali vojne Državnemu zboru ponudila ustrezne rešitve. Odgovor na to splošni javnosti še ni znan.. Zato želim s tem prispevkom politike in odgovorne za zagotavljanje dodatnih zahtevanih sredstev za obrambo po oceni NATO seznaniti oziroma spomniti, da smo se vojni veterani 91 v osemdesetih letih in prej intenzivno pripravljali za primer neposredne vojne nevarnosti in za primer vojne v Sloveniji. Ena od pomembnih sprememb je bila v letu 1967 in 1968, ko sta milica in teritorialna obramba prišla v republiško pristojnost in s tem smo dobili »slovensko vojsko in slovensko milico«. 3.5 Resolucija o strategiji nacionalne varnosti Republike Slovenije Resolucija o strategiji nacionalne varnosti Republike Slovenije (Ur. list. št.59/19) v uvodu doloca, da zagotavljanje nacionalne varnosti Republike Slovenije temelji na Ustavi Republike Slovenije ter spoštovanju clovekovih pravic, temeljnih svobošcin, demokracije in nacel pravne države. Pri tem se upoštevajo sprejeti nacionalni razvojni dokumenti, zakoni in podzakonski akti ter spoštujejo nacela mednarodnega prava ter pravice in obveznosti Republike Slovenije, prevzete z mednarodnimi pogodbami. Resolucija predstavlja podlago za pripravo in dopolnjevanje posebnih strateških ter drugih razvojnih in doktrinarnih dokumentov na podrocju nacionalne varnosti ter za normativno, organizacijsko in vsebinsko urejanje vprašanj v zvezi z zagotavljanjem nacionalne varnosti Republike Slovenije. V nadaljevanju pa Resolucija o strategiji nacionalne varnosti Republike Slovenije doloca interese in cilje Republike Slovenije, geopoliticni in geostrateški položaj Republike Slovenije ter njeno mednarodno varnostno okolje, grožnje in tveganja nacionalne varnosti Republike Slovenije, odzivanje Republike Slovenije na grožnje in tveganja nacionalne varnosti, sistem nacionalne varnosti Republike Slovenije ter uresnicevanje in dopolnjevanje resolucije. 4 Pomembnejše je, kdo nas bo branil, in ne s cim se bomo branili Ob Dnevu zmage upokojeni diplomat in publicist Mirko Cigler poudarja, da je sedaj priložnost, da pogledamo v lastno zgodovino in sami pri sebi brez hipokrizije ponovno pretehtamo temeljne vrednote svobode, neodvisnosti in ozemeljske celovitosti. V nasprotnem pripadamo, kot pravi filozof dr. Slavoj Žižek, beli gardi današnjega casa (Cas, 2025). Zgodovino slovenskega naroda je potrebno sprejeti takšno kot je bila. Tudi drugo svetovno vojno, ki jo nismo doživeli s svojo prisotnostjo, je potrebno jemati takšno kot jo poznamo iz literature in s katero smo zmagali nad fašizmom in nacizmom. Tudi dr. Blaž Vurnik se strinja z ugotovitvijo, da si case, ki jih nisi doživel, težko predstavljaš in jih interpretiraš. In nadaljuje, da se nikoli ne moreš custveno soociti z razmerami, ki jih ne živiš, zlasti ne s tako radikalnim stanjem, kot je vojna (prav tam). Mnogi pa poznamo, kako je potekala vojna za samostojno Slovenijo leta 1991 in zelo dobro vemo, kako smo se pripravljali na njo in da ni bila naša oborožitev odlocilna, da smo se uspešno uprli Jugoslovanski armadi. Bistvo naše zmagovitosti je bila borbena pripravljenost slovenske milice, teritorialne obrambe, narodne zašcite ter državljank in državljanov Slovenije. Dejstvo je, da se je sedaj Evropa znašla na novi strateški in geopoliticni prelomnici, nas opozarja zgodovinar Timothy Garton Ash. Z vzhoda nam z vroco vojno grozi Rusija, z zahoda ZDA z ekonomsko vojno, z juga nam grozijo nekontrolirane migracije, od znotraj pa ekstremna desnica. Evropa bo morala, kot že nekajkrat v zgodovini, ponovno definirati sama sebe in svoj odnos s svetom. Zgodovina nam pritrjuje, da je to cas, ko se bivši zakleti sovražniki pobotajo in postanejo zavezniki nove dobe. Dejstvo pa je, da nas politika vsak dan opozarja, da še nismo tam (prav tam). Srecujemo pa se tudi z indijsko-pakistanskim spopadom, spopadom dveh, ki imata tudi jedrsko orožje. 4.1 Odlocitev vlade Republike Slovenije o dvigu sredstev za obrambo Glede na vse navedeno je potrebno podpirati odlocitev Vlade Republike Slovenije o dvigu obrambnih sredstev oziroma obrambnih izdatkov na 2% BDP že do konca leta 2025 in nadaljnje povecevanje obrambnih izdatkov vse do 3% BDP do konec leta 2030. Pri tem pa je kljucno vprašanje, kaj se danes razume in kaj spada med obrambne izdatke (Lipic, Cas, 2025). Strinjam se, da sem sodijo po kljucku »dvojna raba« številne investicije v vecnamenske objekte, gradnje novih bolnišnicnih zmogljivosti, kibernetske in druge varnosti. Ob tem financni minister omenja, da dvig obrambnih sredstev za letos ne pomeni, da bomo za obrambne izdatke namenili dodatna financna sredstva, temvec da bomo sredstva, ki jih že namenjamo za dolocene infrastrukturne in druge obrambne namene, s kreativnim »racunovodenjem« opredelili kot obrambne izdatke (Cas, 2025). Seveda pa se je potrebno zavedati, da bo potrebno za takšen pristop dobiti za nekatere namene soglasje NATA, ki bo moral takšno »Slovensko« metodologijo potrditi, ko ne gre za izdatke, ki so namenjeni nacionalni obrambi. Ko govorimo o sredstvih, namenjenih nacionalni obrambi, katera bi naj dosegla in celo presegla do sedaj dogovorjenih 2% BDP, se lahko resno in upraviceno sprašujemo, ali povecanje sredstev za oborožitev res vodi k temu, da bo dosežen mir v Ukrajini in posledicno mir v Evropi in svetu. Pri tem bi se morali spomniti, kako je potekala vojna za samostojno Slovenijo. Poleg teritorialne obrambe je tudi milica imela vojne enote ter mnogo vec rezervnih milicnikov. Slovenija je imela tudi svojo narodno zašcito in za vojno pripravljene državljanke in državljane, kar je pomenilo neprecenljivo moc za odpornost takratne Slovenske družbe. Milica je imela v casu vojne za Slovenijo poleg Posebne enote milice tudi Vojaško enoto milice. In pomembno je vedeti, da so se v osemdesetih letih milicniki in rezervni milicniki usposabljali tudi za primer neposredne vojne nevarnosti in za primer vojne. Ce bi bila sedaj formirana vojna enota s 5.000 policistov in pomožnih policistov, ki bi se vkljucila v vojni v okvir oboroženih sil, bi bil lahko obrambni strošek: 5.000 policistov x bruto placa 2.000 eurov = 10 milijonov eurov x 12 mesec – letno 120 milijonov eurov. Tudi to bi lahko uredili s kreativnim »racunovodenjem«, dodatno pa bi bilo potrebno oborožiti policijo z orožjem, ki bi ga potrebovali policisti pri opravljanju obrambnih nalog (Cas, 2025). 4.2 Kakšna je vloga policije po veljavni zakonodaji v primeru vojne ali izrednega stanja Sedaj veljavni Zakon o organizaciji in delu v policiji (Ur. list, št. 15/13 s spremembami in dopolnitvami) doloca, da se Policija v okviru delovnega podrocja, dolocenega z zakonom, pripravlja, opremlja in usposablja tudi za delovanje v vojnem ali izrednem stanju. V primeru vojnega ali izrednega stanja opravlja policija naloge s svojega delovnega podrocja tako, da nastalim razmeram oziroma okolišcinam prilagaja svojo organiziranost, oblike in metode dela ter nacine delovanja in sodelovanja. Ukrepe kriznega odzivanja v okviru pristojnosti policije, njihov obseg in trajanje na predlog ministra doloci vlada. Državni zbor Republike Slovenije lahko ob razglasitvi vojnega ali izrednega stanja na predlog vlade odloci o vkljucevanju policije v aktivnosti za zagotovitev varnosti Republike Slovenije. Ce se Državni zbor Republike Slovenije zaradi vojnega ali izrednega stanja ne more sestati, odlocitev sprejme predsednik republike. Policija nacrtuje tudi uporabo materialno-tehnicnih sredstev, infrastrukture, zemljišc in objektov policije za primer vojnega ali izrednega stanja. Za izvajanje dolocenih nalog policije v vojnem ali izrednem stanju se lahko razporedijo sredstva in oprema na podlagi materialne dolžnosti (107. clen). Tudi to bi lahko uredili s kreativnim »racunovodenjem«. Navedene dolocbe zakona opredeljujejo možnost vkljucevanja in uporabe enot policije v aktivnostih vojaške obrambe RS po razglasitvi vojnega ali izrednega stanja. Dolocbe so v skladu s tretjim odstavkom 43. clena dopolnilnega protokola k ženevskim konvencijam z dne 12. avgusta 1949 o zašciti žrtev mednarodnih oboroženih spopadov (Protokol I), ki doloca, da stran v spopadu lahko vkljuci med svoje oborožene sile tudi oborožene sile za vzdrževanje reda - policijo, vendar mora o tem obvestiti druge strani v spopadu. Ce bi Državni zbor tako odlocil, bi policisti postali osebe, ki jih varuje tretja ženevska konvencija. Dolocbe so v skladu tudi z 2. odstavkom 92. clena Ustave RS, ki doloca, da odloci o uporabi obrambnih sil Državni zbor, ter z Resolucijo o strategiji nacionalne varnosti RS, ki v poglavju Obrambni sistem doloca, da se v obrambni sistem (ki ga sestavljajo Slovenska vojska kot nosilka vojaške obrambe ter nevojaški deli) z izvajanjem dejavnosti, ki prispevajo k obrambi države, vkljucujejo tudi drugi državni organi (Ženevska konvencija, 1949). Protokol v 43. clenu tudi doloca, da oborožene sile strani v spopadu sestavljajo vse organizirane oborožene sile, skupine in enote, ki so pod poveljstvom, ki je tej strani odgovorno za vodenje svojih podrejenih, tudi ce to stran zastopa vlada ali oblast, ki je nasprotna stran ne priznava. Za take oborožene sile velja notranji sistem discipline, ki med drugim zagotavlja spoštovanje pravil mednarodnega prava, ki se uporabljajo v oboroženem spopadu. Pripadniki oboroženih sil strani v spopadu (razen zdravstvenega in verskega osebja iz 33. clena III. konvencije) so borci, kar pomeni, da imajo pravico neposredno sodelovati v sovražnostih. Kadar koli stran v spopadu v svoje oborožene sile vkljuci paravojaško organizacijo ali oborožen organ pregona, o tem obvesti druge strani v spopadu (prav tam). 4.3 Kdo bo v prvi vrsti pri branjenju Slovenije v primeru agresije V prvi vrsti bodo vojaki Slovenske vojske in policisti, tako kot je bilo v casu osamosvojitvene vojne za Slovenijo, ko so v prvi vrsti Slovenijo obranili takratni pripadniki milice, delavci organov za notranje zadeve in teritorialna obramba. Torej vojni veterani 91. In ko danes pogledamo kadrovski sestav policije in Slovenske vojske lahko ugotovimo, da s strani mladih ni prisotnega kakšnega posebnega povpraševanja po delu v policiji in Slovenski vojski. Napoved ministra za obrambo o postopni širitvi aktivne sestave Slovenske vojske in pogodbene rezerve s trenutnih 10.000 na 30.000 pripadnikov je lahko le želja in zapis, ki veliko pove, ni pa realen in izvedljiv, ne glede na mnoge pozitivne premike v vodstvu ministrstva za obrambo in vodstva Slovenske vojske pri kadrovanju in štipendiranju bodocih vojakov Slovenske vojske (Cas, 2025). Podobno je tudi v policiji, kjer vsako leto okrog 200 policistov zapusti policijo (Cas, 2024), ker v casu dvoletnega izobraževanja in službe spoznajo, da pogoji nikakor ne ustrezajo mladim, ki zaradi razporedov dela ne morejo s svojimi vrstniki živeti mladostniškega življenja in da so v marsicem zaradi dela zelo omejeni. Prav oni in tudi starejši spoznajo, da je njihovo delo dalec bolj zahtevno od dela drugih javnih uslužbencev, ki pretežno delajo v pisarnah. Ko se sprašujemo, kdo bo branil Slovensko samostojnost je težko reci javni uslužbenci. Slovensko državo bodo branili, ne javni uslužbenci, temvec policisti in vojaki Slovenske vojske. 5 Zakljucek Ali je morda sedaj pravi cas, ko se srecujemo z obvezo oboroževanja in usposabljanja za primer vojne ogroženosti, da jasno povemo, da policisti in vojaki Slovenske vojske niso klasicni javni uslužbenci, temvec so uniformirani in oboroženi branitelji obrambne in notranje varnosti Republike Slovenije. Zato je sedaj pravi cas, da se predvidenim braniteljem samostojnosti Republike Slovenije, policistom in vojakom Slovenske vojske, prizna poseben status. Vcasih so omenjeni imeli benificirani delovni staž, 20% dodatek na placo, 100% bolniško in druge ugodnosti. To in še marsikaj drugega je držalo policiste in vojake v policiji in v Slovenski vojski. Potreben bo resen razmislek, ali ne bi bilo smiselno, da se navedene in druge dodatke uniformiranim in oboroženim braniteljem obrambne in notranje varnosti Republike Slovenije uvede sedaj, ko se bo od njih zahtevalo dodatno usposabljanje in pripravljenost, da bodo lahko in da bodo obranili samostojnost Republike Slovenije. Tudi to bi lahko uredili s kreativnim »racunovodenjem« in jim koncno priznali poseben status med javnimi uslužbenci, ki si ga že danes, kako upraviceno zaslužijo (Cas, 2025). In cisto na koncu, ali bi morali sedaj poleg strateških in doktrinarnih dokumentov sprejeti po vzoru ZUJF-a Zakon o obrambno varnostni odpornosti Slovenije (ZOVOS) ali Zakon o odpornosti varnostno obrambnega sistema Slovenije (ZOVOSS). Takšen zakon bi moral zaobjeti vse vladne resorje oziroma njihove krovne predpise in druge, v katerih bi se zelo jasno dolocilo, kaj morajo storiti posamezni resorji za vecjo obrambno varnostno odpornost Republike Slovenije. To ni zaveza NATA, to je dolžna storiti država zaradi zagotovitve ucinkovitega nacionalno varnostnega sistema Republike Slovenije. Literatura Antoncic, M. (2019). Organi za notranje zadeve v procesu osamosvajanja Slovenije: posebno predavanje za študente višje policijske šole (PowerPoint predstavitev). Ljubljana: PVD Sever, Policijska akademija (osebni arhiv). Bravnicar, D. (1976). Nastanek in razvoj narodne zašcite v Sloveniji do prehoda v odsek za notranje zadeve pri predsedstvu SNOS. V: Zbornik strokovnega posvetovanja. Ljubljana: RSNZ SRS, str. 58–59. Cas, T. (2025/1). Govor na Skupšcini Zveze policijskih veteranskih društev Sever, Ljubljana, 15. 3. 2025. Cas, T. Policist ni primerljiv z nobenim javnim uslužbencem in tudi ni javni uslužbenec. Dnevnik, Dnevnikov objektiv. [Tiskana izd.]. 18. okt. 2024. Cas, T. (2019). Policijsko pravo: izbrane vsebine za študente, Ljubljana, Nova Gorica: Nova univerza, Evropska pravna fakulteta. Cas, T. (2022). Policijsko pravo: 3. letnik: študijski program Javna uprava (Nova univerza, Fakulteta za državne in evropske študije) in študijski program Pravo (Nova univerza, Evropska pravna fakulteta) : izbirni predmet : zbrano študijsko gradivo. Ljubljana. Cas, T. (2025). Pomembnejše je, kdo nas bo branil, in ne, s cim se bomo branili. Dnevnikov Objektiv 17. maj 2025. Cas, T., Repenšek, D. (2016). Vloga civilnodružbenih organizacij pri ohranjanju sestavin, pomembnih za policijsko strateško rezervo. V: ŠTEINER, Alojz (ur.). Vloga rezerve pri zagotavljanju vzdržljivosti obrambno-varnostnih sistemov Slovenije : zbornik. Ljubljana: Državni svet Republike Slovenije, str. 366-383. Cas, T. (2010). Vloga in dejavnost slovenske milice med osamosvojitvenimi procesi Republike Slovenije in akcijo 'Sever'. Varstvoslovje: revija za teorijo in prakso varstvoslovja, Tematska številka Akcija 'Sever' – 20 let kasneje,12 (1), str. 26–44. Cas, T., Modic, M. (2018). Razvoj in organiziranost milice do leta 1990 in njena vloga v sistemu vojaške obrambe. V: Nastanek in razvoj slovenske teritorialne obrambe – del nacionalne vojaške tradicije: zbornik / Šteiner, A. (ur.). Ljubljana: Defensor, str. 452–465. Cas, T. (2021). 30. obletnica akcije Sever in 25 let delovanja Združenja Sever. Ljubljana: Defensor. Cucek, F. (2011). Slovenska milica v procesu osamosvajanja 1989–1991. V: Osamosvojitev 1991: država in demokracija na Slovenskem v zgodovinskih razsežnostih / Ferenc, M., et al. (ur.). Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2011, str. 265–277. Lipic, L. (2020). Poskus razorožitve Teritorialne obrambe v Sloveniji leta 1990 ni uspel. V: Orožja nismo oddali 1990, Spominski zbornik 2020 / Klinar, B. Ljubljana: Zveza veteranov vojne za Slovenijo, str. 10–18. Lipic, L. in Cas, T. (2025). Kako povecati sredstva za obrambni proracun. Dnevnikov objektiv, 21. marec 2025. Resolucija o izhodišcih zasnove nacionalne varnosti Republike Slovenije, UL RS štev. 71/1993. Resolucija o strategiji nacionalne varnosti Republike Slovenije (ReSNV). Uradni list RS, št. 56/2001. Resolucija o strategiji nacionalne varnosti Republike Slovenije (ReSNV-1). Uradni list RS, št. 27/2010. Resolucija o strategiji nacionalne varnosti Republike Slovenije (ReSNV-2). Uradni list RS, št. 59/2019. Ustava Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97 – UZS68, 66/00 – UZ80, 24/03 – UZ3a, 47, 68, 69/04 – UZ14, 69/04 – UZ43, 69/04 – UZ50, 68/06 – UZ121,140,143, 47/13 – UZ148, 47/13 – UZ90,97,99, 75/16 – UZ70a in 92/21 – UZ62a). Zakon o notranjih zadevah (Uradni list RS, št. 28/1980, 38/1988, 27/1989, 8/1990 - ZSDZ, 19/1991, Uradni list RS, št. 4/1992 , 58/1993, 87/1997, 87/1997 - ZPSDP, 31/1998 - odl. US, 48/1998, 49/1998 - ZPol, 70/1998 - skl. US). Zakon o obrambi (Ur. list RS, št. 103/04). Zakon o organizaciji in delo v policiji (Uradni list RS, št. 15/13, 11/14, 86/15, 77/16, 77/17, 36/19, 66/19 – ZDZ, 200/20, 172/21, 105/22 – ZZNŠPP in 141/22). Zakon o policiji (Uradni list RS, št. 49/1998, 66/1998 - popr., 93/2001, 52/2002 - ZDU-1, 26/2003 - ZPNOVS, 48/2003 - odl. US, 56/2002 - ZJU, 79/2003, 50/2004, 43/2004 - ZKP-F, 54/2004 - ZDoh-1, 53/2005, 98/2005, 113/2005 - ZJU-B, 36/2006 - odl. US, 78/2006, 14/2007 - ZVS, 42/2009, 22/2010, 26/2011 - odl. US, 58/2011 - ZDT-1, 40/2012 - ZUJF, 96/2012 - ZPIZ-2, 15/2013 - ZNPPol, 15/2013 - ZODPol, 15/2014 - odl. US, 102/2015 - ZPIZ-2B). Zakon o službi v Slovenski vojski, (Uradni list RS, št. 68/07, 58/08 – ZSPJS-I, 121/21 in 40/23). Ženevska konvencija o zašciti civilnih oseb med vojno (Konvencija IV) z dne 12. avgusta 1949. A close up of a logo Description automatically generated Si želite izvedeti vec o dejavnostih Evro-atlantskega sveta Slovenije? Vas zanima podrocje mednarodne varnosti? Pridružite se nam. Za vec informacij obišcite našo spletno stran www.euroatlantic.org ali pošljite sporocilo na info@euroatlantic.org.