Velenje 3. marca 1978 Številka 9 (419)
Cena 4 din
■
ŽENAM OB 8. MARCU
8.
8.
k;
marec, dan spominov, ki segajo v davnino, v čas ko se je žena zavedla svojega poslanstva, v čas, ko se je skupaj z možem borila za obstoj rodu, naroda, domo-viine. Spomin na ta čas, ko se je borila za delo, volilno pravico, za človeško dostojanstvo. Spomin na čas, ko je zmagala in stopila na ravno pot napredka in enakopravnosti, marec, je mejnik, ko vsaka žena pogleda v zrcalo svoje notranjosti in se vpraša, kje je moje mesto v naši skupnosti: v družini, krajevni skupnosti, delovni organizaciji. Ali sem dovolj napredovala in prispevala, da enakopravnost opravičim. Ali se tehtnica izravna, ko tehtam pravice in dolžnosti. Če se, potem je 8. marec res njen praznik, mejnik spoznanja in poleta k še večji svobodi.
8. marec, naj povezuje vse ljudi v skupnih naporih, da izgla-dlimo poti do ciljev, ki smo si jih zadali. Zato so potrebni napori, ki nam jih pomaga reševati izobraževanje, kultura, šport, narava. Brez naporov ni poti k napredku.
Oton Župančič je zapel: Kuj me, življenje kuj, čie jeklo sem, naj se zaiskrim, čie steklo, naj se zdrobim!
8. marec maj bo vez med ljudmi, kijih je življenje povezalo v slkupen dom, delovno skupnost, sosedsko in povsod, k;jer se srečujejo. Tokovi življenja naj plemenitijo dlelo in uspehe. Tu imajo žene še posebno nalogo, k(o vcepljajo svojim najmlajšim poglede na svet. K<dor daje, tudi sprejema, zato ne bo nikoli sam in mas 8. marec obvezuje, da najdemo žene svoje mesto povsod, kjer se odvija napredek. Praznik žena naj bo dan ponosa, kar so žene dosegle, za vse, kar je v njih volje in ljubezni, zato jim maše najlepše čestitke.
Svet za družbeno aktivnost žena pri O K SZDL Velenje
Uspele kandidacijske konference
Sprejeta lista kandidatov za delegate družbenopolitičnega zbora skupščine občine Velenje - Ocena priprav na skupščinske volitve v Šaleški dolini — V krajevnih skupnostih so evidentirali premalo žena kot možne kandidate za delegate
Na seji občinske kandidacijske konference, bila je 24. februarja, so ocenili dosedanje priprave na bližnje skupščinske volitve. Ugotovili so, da so seje temeljnih kandidacijskih konferenc v večini primerov uspele in da je bilo nasploh stoijeno vse, da bi tudi zadnja faza priprav na volitve uspela.
Kot možne kandidate za delegate v zbore občinske skupščine in skupščine samoupravnih interesnih skupnosti je bilo v Šaleški dolini evidentiranih 7.073 delovnih ljudi in občanov, v 430 delegacij pa jih bo izvoljenih okrog 4.700. Med evidentiranimi možnimi kandidati je bilo 39 % žena in 27 % občanov, mlajših od 27 let. Ob tem ocenjujejo, da so v krajevnih skupnostih evidentriali za možne kandidate premalo žena, saj jih je bilo med predlaganimi kandidati le 26 %, precej bolje pa je bilo v združenem delu, kjer je bilo med evidentiranimi kandidati za delegate kar 43 % žensk.
Na petkovi seji občinske kandidacijske konference so tudi opozorili, da bo treba namenjati v prihodnje volilni zakonodaji večjo pozornost, kot smo jo doslej.
nenov<anja na Rudniku lignita Velenje
Občinska kandidacijska konferenca je na seji 24. februarja sprejela listo 35 kandidatov za delegate družbenopolitičnega zbora skupščine občine Velenje. Ugotovila je nadalje, da so vse temeljne kandidacijske konference podprle predloge kandidatov za nosilce vodilnih funkcij v občini in republiki ter določila kandidata za predsednika izvršnega sveta skupščine občine Velenje. Velenjska delegata na prvi seji republiške kandida-c ijske konference pa bosta Marcel Medved in Tone Šeliga.
„VOLITVE 1978 -
DELAMO, USTVARJAMO, ODLOČAMO"
Posebna priloga „Volitve 1978 - DELAMO, USTVARJAMO, ODLOČAMO" je namenjena delovnim ljudem in občanom Šaleške doline pred volitvami delegatov v temeljnih in drugih organi-z acijah združenega dela v četrtek, 9. marca in v krajevnih skupnostih v nedeljo, 12. marca.
Prilogo objavljamo na straneh 5, 6, 7, 8.
Proslavili krajevni praznik
Na proslavi govoril politkomisar Tomšičeve brigade Vlado Mišica—Miha — Knjižno darilo za učence osnovne šole XIV. divizije Ravne.
Krajani Raven pri Šoštanju so v nedeljo proslavili že svoj 21. krajevni praznik. V prostorih stare osnovne šole so se zbrali na proslavi, ki so jo pripravili mladinci tamkajšnje osnovne organizacije ZSMS, šolarji osnovne šole XIV. divizije v Ravnah in moški pevski zbor Čebelica. V programu pa so sodelovali tudi člani domačega instrumentalnega ansambla.
Kot na mnogih drugih prireditvah v kraju, se je tudi v nedeljo zbralo v prostorih stare šole veliko domačinov.
Krajevnega praznika, ki ga v
TiujarnaJGorenje tudi v ZR Nemčiji
Gorenje se že dalj časa vključuje v vsesplošna prizadevanja za uravnovešenje zunanje trgovinske bilance, posebej pa tudi za ravnotežje med uvozom iz Zvezne republike Nemčije in izvozom iz naše države. Potem, ko je postavilo tovarno v Grčiji, Avstriji in na Danskem, se je
Gorenje odločilo zgraditi tovarno še v Zvezni republiki Nemčiji. S tovarno za kompletiranje kuhinjske opreme in vgradnih gospodinjskih aparatov želijo še nadalje povečati prodajo izdelkov, tako v Zvezno republiko Nemčijo kot v druge zahodnoevropske države. Doslej je pro-
Radio Velenje na frekvencah 88,9 mHz in 97,2 mHz
Del nedeljske oddaje Radia Velenje je prenašal tudi novi oddajnik na Plešivcu - Nedeljska informativna oddaja bo odslej na sporedu od 11,30 do 12,30 ure
Uelavsici s svet nove delovne janizacije ] Rudnik lignita Vetje je na swoji prvi seji izvolil predsedniiika Jožeta Aljaža, iarskega ttehnika iz delovne osti ZZračenje, za pod-
gijskega poslovodnega organa je progi imenoval Slavka Janežiča, (Ji- hnili
dnika pa Maksa Praprot ca, rudarslskega nadzornika i
plomiranega rudarskega inženir-a, direktoija rudarstva REK elenje. Za v. d. člane kolegijskega poslovodnega organa pa so bih imenovani Teodor Jelen,
£
Ko smo pred dvema mesecema pisali o nalogah in načrtih Centra za informiranje, propagando in založništvo Velenje ter njegove organizacijske enote Radio Velenje smo še posebej poudarili našo veliko željo, ki je tudi želja poslušalcev Radia Velenje v Šaleški in Gornjesavinjs-ki dolini, da bi se naposled vendarle povečala slišnost naše radijske postaje. Tako bi lahko irogramu Radia Velenje prislu-ili prav vsi delovni ljudje in občani na območju, ki jim je namenjen.
cda Pripravve. Na prvi seeji je delavski svet tdnika Hgignita Velenje ime-val vršilce e dolžnosti predsed-ca in članaov kolegijskega povodnega c organa delovne or-aizacije RRudnik lignita Vetje. Za v. dd. predsednika kole-
iz diplomirani pravnik (istočasno
za v. d. podpredsednika kolegijskega poslovodnega organa), Avgust Terglav, diplomirani inženir rudarstva, Alojz Diacci, diplomirani rudarski inženir, Janko Meh, elektroinženir in Rafko Beiločnik, diplomirani ekonomist.
Pred dvema mesecema smo sporočili, da je nov oddajnik na Plešivcu, ki bo prenašal tudi spored Radia Velenje, tik pred d ograditvijo oziroma pred začetkom poskusnega obratovanja. Ta napoved je postala zadnjo nedeljo stvarnost. Del nedeljske oddaje Radia Velenje smo posredovali tudi že prek novega oddajnika Plešivec na
ultrakratkovalovnem območju na frekvenci 97,2 mHz.
Ker bo oddajnik Plešivec prenašal tudi spored Radia Slovenj Gradec smo morali spremeniti program oddaj Radia Velenje. Informativni del nedeljske oddaje Radia Velenje bo odslej na sporedu od 11,30 do 12,30 ure, o začetku oddsge Poslušalci Radia Velenje čestitajo in pozdravljajo pa vas bomo obvestili v nedeljo.
Z začetkom poskusnega obratovanja novega oddajnika na Plešivcu pa je dana tudi možnost za povečanje števila oddaj Radia Velenje med tednom. Odločitev o tem bo sprejeta v teh dneh in vam jo bomo pravočasno sporočili.
Program Radia Velenje pa lahko odslej poslušate na dveh valovnih dolžinah, na ultrakratkovalovnem območju, in to na frekvencah 88,9 mHz (oddajnik Velenje) in 97,2 mHz (oddajnik Plešivec).
dalo Gorenje v Zvezno republiko Nemčijo za okrog sto milijonov mark izdelkov, nova tovarna pa naj jim bi omogočila povečanje izvoza za okrog 150 do 160 milijonov mark.
Investitor nove tovarne, v kateri bo potekala montaža in dodelava delov, izdelanih v Jugoslaviji, je podjetje Gorenje In-ternacional Muenchen. V novi tovarni, zgradili jo bodo na okrog 12.000 kvadratnih metrih, naj bi stekla poizkusna proizvodnja že letos. Prvo leto naj bi tovarna dosegla realizacije 20 milijonov mark, ko bo povsem dograjena, pa bo okrog 300 delavcev s kompletiranjem kuhinjskih elementov in vgradnih gospodinjskih aparatov doseglo 60 do 80 milijonov mark realizacije.
Ravnah slavijo v spomin na boje XIV. divizije februarja 1944, so se udeležili tudi nekateri borci divizije. Med njimi nekdanji-po-Ktkomisar Tomšičeve brigade, general v pokoju Vlado Miši-ca-Miha, ki je imel na proslavi slavnostni govor. Spregovoril je o pohodu Štirinajste na Štajersko in še posebej o bojih, ki so jih bih njeni borci na območju velenjske občine. Ob tej priložnosti se je zahvalil domačinom za pomoč, ki so jim jo nudili med pohodom. Učencem osnovne šole XIV. divizije v Ravnah pa je v imenu odbora Tomšičeve brigade izročil tri lepe knjige. Dve o Titu in knjigo o pohodu XIV. divizije na Štajersko.
V	OBČINI VELENJE ŽE 109 OO ZK
V	zadnjih dveh letih se je v Šaleški dolini število osnovnih organizacij ZK podvojilo. Na začetku leta 1976 je imela občinska organizacija ZK 49 osnovnih organizacij, predlani so jih na novo ustanovili 19, lani pa kar 39. Tako je bilo ob koncu lanskega leta v občini Velenje 107 osnovnih organizacij ZK
Pretekli mesec pa sta bih ustanovljeni 2 novi osnovni organizaciji ZK, in sicer v okviru DSSS delovne organizacije elek-trostrojna oprema in DSSS soz-da rudarsko elektroenergetski kombinat Velenje tako, da deluje zdaj v občini Velenje že 109 osnovnih organizacij ZK.
Vsem ženam v občini Velenje
iskreno čestitamo za praznik - 8, marec
Občinska konferenca SZDL Velenje Občinska konferenca ZKS Velenje Občinski svet ZSS Velenje Občinska konferenca ZSMS Velenje
Občinski odbor ZZB NOV Velenje Občinski odbor ZRVS Velenje SkupSčina občine Velenje Izvršni svet SO Velenje
Čestitkam se pridružujeta tudi uredniStvi Našega časa in Radia Velenje!
W četrtek, 9. marca volimo delegate v temeljnih organizacijah združenega dela, v nedeljo, 12. marca pa v krajevnih skupnostih
Čimprej uspešno končajmo našo skupno politično nalogo!
Preračunano manipuliranje?
Ali resnično dobiva nadeva Topolšica še eno, dokaj čudno obeležje'
Znano je, da je komite občinske konference ZKS Velenje ob razpravi o organiziranju nove samostojne rizične zdravstvene skupnosti za občini Velenje in Mozirje ter o nadaljnjem raz voju bolnišnične službe širšega območja ugotovil, da so bili v javnosti sproženi nekateri predlogi o izgradnji splošne bolnišnice v Topolšici, ne da bi o tem razpravljale družbenopolitične organizacije in ustrezni samoupravni organi. Tudi predlog o formiranju samostojne rizične zdravstvene skupnosti je bil pripravljen brez ustrezne argumentacije, zlasti pa o njem ni bila izpeljana široka razprava, ki bi omogočala vsem zainteresiranim pravilno odločitev. Komite občinske konference ZKS Velenje se je na seji 16. decembra 1977, kot je poudarjeno v sklepih in stališčih, zavzel za uresničitev s srednjeročnim programom opredeljenega razvoja bolnišnice v Topolšici, pri čemer je poudaril, da je potrebno na temelju dognanih predlogov izvesti take rešitve, ki bodo optimalne za razvoj zdravstvenih uslug širšega območja.
To je seveda le del sklepov oziroma stališč, ki so bili sprejeti na že omenjeni seji komiteja občinske konference ZKS Velenje po razpravi o organiziranju nove samostojne rizične zdravstvene skupnosti za občini Velenje in Mozirje ter o nadaljnjem razvoju bolnišnice Topolšica. Sklepi in stališča, kot smo jih uvodoma zapisali, so bili posredovani vsej slovenski javnosti.
Pričakovali torej bi, da se je z njimi seznanil širši krog naših delovnih ljudi in občanov, zagotovo pa tiisti, ki jih je zanimalo oziroma zadevalo organiziranje nove samostojne rizične zdravstvene skupnosti za Šaleško in
Škodljivo človekoljubje?
Kot kaže, dobiva ,.zadeva Topolšica" še eno, dokaj čudno obeležje. Skupina Velenjčanov, ki je pred kratkim prispevala denar za izgradnjo novega otroškega oddelka bolnišnice v Slovenj Gradcu, namreč ni hotela, da bi njihova imena objavili - kot je v takšnih in podobnih primerih izpričane humanosti običajno. Menili so, da bi jim lahko škodilo, če bi njihovo matično okolje bilo seznanjeno s tem, da dajejo denar slovenjgraški bolnišnici, saj navsezadnje ne velja pozabiti: prav v tei bolnišnici v Velenju vidijo poglavitno „oviro" pri uresničitvi svoje zamisli izgradnje splošne bolnišnice Topolšica.
O problemu smo že precej pisali, pa zato samo na kratko: Velenje bi rado splošno bolnišnico, vsi ostali dejavniki v regiji in tudi v republiki pa so mnenja, da bi še ena splošna bolnišnica ob celjski in slovenjgraški bila v tem delu Slovenije odveč, saj obstoječi povsem zadovoljujeta potrebe. In še več: ogrozila bi celo obstoj bolnišnice v Slovenj Gradcu, kiji danes prav iz velenjske občine doteka precej denaija.
In zadnja zahteva velenjskih darovalcev, da bi ostali anonimni, samo potrjuje, da v njihovi občini zamisli o splošni bolnišnici še zdaleč niso opustili. Potrjuje pa še nekaj - da namreč ozračje ob teh prizadevanjih v občini - milo rečeno - m najboljše. Le kako si sicer drugače razlagati bojazen tistih, ki dajejo denar v Slovenj Gradec, da jih bo zaradi njihovega človekoljubja okolica ,,po strani gledala" ali uporabila celo kakšne druge sankcije.
Ce bi šlo za zdravo prepričevanje ljudi z argumenti, takšne bpjazm gotovo ne bi bilo. Pravica Velenjčanov (ali vsaj tistih, ki se za splošno bolnišnico najbolj zavzemajo) je, da se za svojo zamisel borijo, toda - so zares utarali pravo pot?
Človekoljubje, ki želi ostati anonimno, ne govori temu v P™1-	M. PREDAN
gomjesavinjsko dolino ter nadaljnji razvoj bolnišnice Topolšica. Kot vse kaže pa temu vendarle ni tako. To kaže tudi zapis, objavljen v Večeru 21. februaija v rubriki „0b robu" z naslovom „ŠKODLJIVO ČLOVEKOLJUBJE? Uredništvo je bralce Večera na omenjeni sestavek še posebej opozorilo z napovedjo na 1. strani škodljivo človekoljubje? " Zadeva Topolšica „dobiva v Velenju še eno, dokai čudno obeležje — stran 9". Članek v celoti pona-tiskujemo.
V uredniškem komentarju k sklepom in stališčem, sprejetim na seji komiteja občinske konference ZK Velenje 16. decembra 1977 smo med drugim posebej podčrtali partijsko odločenost za dosledno uveljavitev načela demokratičnega in samoupravnega dogovarjanja. Naglašeno pa je še bilo, da z doslednimi samoupravno dogovorjenimi načrti in izhodišči, seveda ob upoštevanju teh načrtov in interesov vseh delavcev v združenem delu, zagotovo v prihodnje ne bo več prihajalo do konfuktnih situacij ter do nepotrebnih dialogov pri uresničevanju načrta nadaljnjega razvoja, tudi zdravstva.
Poraja se vprašanje, kako je mogoče — ob jasno izraženih sklepih in stališčih velenjske ZK — že čez dva meseca trditi, da dobiva ,.zadeva Topolšica še eno, dokaj čudno obeležje", kot to vehementno ugotavlja časnikarka Večera. Za vsak primer pa začenja svojo trditev s „Kot kaže ...". Ugotovitve izključno opira na željo za javnost anonimne „skupine Velenjčanov", ki je prispevala denar za izgradnjo novega otroškega oddelka bolnišnice v Slovenj Gradcu in ne želi, da se objavijo njihova imena. Nikjer ni mogoče zaslediti podatka o tem, komu je tako imenovana „skupina Velenjčanov" poročila to svojo željo. Ali bolnišnici v Slovenj Gradcu, ali komu drugemu? Nasploh pa se poraja vprašanje, kdo se v resnici skriva za t.i. „skupino Velenjčanov", oziroma ali ni to samo priložnost, da posamezniki ali skupine — brez potrebnih argumentov in neodgovorno — znova ogrevajo razpravljanje o „za-devi Topolšica". Nevzdržna je trditev, pripisana Velenju, da „vidi v slovenjgraški bolnišnici poglavitno" oviro „pri uresni-čitvi svoje zainisli Izgradnje splošne bolnišnice Topolšica". Sploh pa ni mogoče sprejeti zaključka, spet oprtega na zahtevo t.i. »skupine Velenjčanov"
(seveda vseskozi anonimne), češ, „da v Velenju zamisli o splošni bolnišnici še zdaleč niso opustili" ter „da ozračje ob teh prizadevanjih v občini — milo rečeno - ni najboljše".
Je morda časnikarka pri zbiranju gradiva oz. izjav prezrla stališča velenjske ZK oz. ali in koliko si je prizadevala, da bi bila informacija celovita in tudi resnična, da bi delovni človek — samoupravljalec Šaleške doline imel vsa potrebna obvestila za samoupravno odločanje, ko bo znova tekla razprava o vprašanjih, o katerih pišemo v pričujočem sestavku.
In še to: prebivalci Šaleške doline smo se vselej doslej množično vključevali v solidarnostne akcije, ne glede na občinske ali republiške meje. Tako bo zagotovo tudi za naprej. Zaradi človekoljubja okolica ni in ne bo nikogar „po strani gledala ali uporabila celo kakšne druge sankcije", posebej še, če so se zavestno odločili za to humano akcijo kot se boji oziroma namiguje Večerova časnikarka. Takšni sklepi in zaključki, brez sleherne osnove, so nesprejemljivi in žaljivi za vse tiste delovne ljudi in občane velenjske občine, ki ne sodijo v t. i.,.skupino Velenjčanov", ki bojda ne želi javne objave imen in višine njihovega prispevka za izgradnjo novega otroškega oddelka bolnišnice v Slovenj Gradcu.
Ob prebiranju sestavka ..Škodljivo človekoljubje" nehote dobi bralec vtis, da gre za preračunano manipuliranje s ti.i. ,.skupino Velenjčanov" pred nadaljevanjem razgovorov, začetih 13. decembra 1977 v Slovenj Gradcu, za kar se je zavzel tudi komite občinske konference ZK Velenje ter ob tem poudaril nujnost, da se na osnovi potrebne argumentacije uresniči najširša razprava o vseh vprašanjih, ki so bila načeta na sestanku 13. decembra lani v Slovenj Gradcu. Pisanje, s katerim smo se srečali v prispevku v Večeru, ne spodbuja oziroma zagotavlja dekokratično in samoupravno dogovarjanje v nadaljevanju obrambe „zadeve Topolšica", pač pa mu daje nove dimenzije senzacionajizma.
PRIPIS:
Uredništvo Našega časa bo rade volje objavilo pismo t.i. „skupine Velenjčanov", ki ne želi objave imen in višine prispevkov za izgradnjo novega otroškega oddelka bolnišnice v Slovenj Gradcu, seveda če bodo pisci tudi navedeni in podpisani.
Pobočja mozirskih planin bodo nudila borcem prijetno zatočišče
Borci gradijo dorr
Ideja o gradnji doma borcev na Golteh je stara že vrsto let - Zdaj so se borci lotili < — Z otvoritvijo doma ob Mozirski koči bodo borci najlepše proslavili 35-letnico prih __14. divizije v te kraje
Pred kratkim so se na Golteh zbrali predstavniki združenja aktivov ZZB Alpetoura iz Škofje Loke, Iskre iz Kranja, Elek-trokovine iz Maribora, Rudnika Mežica, GLIN-a in Gozdnega gospodarstva iz Nazarij, Železarne Ravne, Izletnika iz Celja in predstavniki občinskih odborov ZZB NOV Mozirja in Celja. Najprej so se pogovorili o političnem delu aktivov ZZB v pripravah na 8. kongres ZZB Jugoslavije in o drugih perečih problemih s katerimi se ubadajo borci, nato pa so precej časa namenili razpravi o gradnji doma borcev na Golteh.
Ideja o gradnji doma je stara že vrsto let, saj je bil prvi pobudnik za takšno akcijo pokojni komandant 14. divizije Ivan Kovačič - Efenka. Takšna pobuda ni bila naključna. Do Mozirskih planin so namreč prodrle enote legendarne divizije in na njihovih pobojih bile hude bcrje s sovražnikom. O gradnji doma so doslej večinoma le govorili, zdaj pa sta želja borcev in njihovo navdušenje za gradnjo že prerasla v akcijo. Združenje transportnih delovnih organizacij je že ustanovilo iniciativni odbor, ki ga bodo razširili še z drugimi predstavniki, njegova naloga pa je čimprej poskrbeti za projekt, ki ga bodo zatem poslali v razpravo.
Dom bo zgrajen na prostoru današnje spodnje mozirske ko-
če, imel pa bo poleg ostalih prostorov še konferenčno sobo in majhen muzej. Po dosedanjih pogovorih bi imel dom 60 postelj, dnevni prostor, konferenčno sobo muzejskega tipa in lepo opremljene sobe. Kuhinje ne bi gradili, ker je le nekaj metrov stran Mozirska koča. Temeljev ne bo potrebno graditi, prav tako ne vodovoda in elektrike. Nadgradnja doma bi bila lesena, ob upoštevanju vseh olajšav, pa
bi znašala njegova predračun vrednost blizu 5 milijonar naijev. Sami bi zbrali 30-40 stotkov sredstev, manjka del pa bi si zagotovili s krt Rok za izgradnjo je najka je 29. 11. 1979. Z otvorit tem času bodo tudi proslavili 35-letnico poho divizije. Borci so se na ki dogovorih še o načinu zbil sredstev in gradiva za muzej
Nov rekord rudarjev
Novi rekordni dnevni izkop - 20.100 ton lignita -' lenjski rudarji so uspešno startali v akciji za izpolnit letnega proizvodnega načrta - Večjo proizvodnjo žel doseči predvsem z boljšim izkoriščanjem obstoje mehanizacije ter uvajanjem nove
Prejšnji četrtek, 23. februaija so velenjski rudarji nakopali 20.100 ton lignita in tako dosegli nov rekordni dnevni izkop premoga. Dosežek iz decembra lanskega leta so izboljšali kar za 400 ton, rekordni dnevni izkop pa je odraz prizadevanj delavcev, temeljnih organizacij združenega dela velenjskega rudnika lignita, da bi zagotovo izpolnili letni proizvodni načrt. Letos
Skupnost za rudarstvo in geologijo
Samoupravni sporazum podpisalo 56 temeljnih in drugih organizacij združenega dela - Za predsednika skupščine so izvolili Antona Pieterskega iz Senovega, za predsednika izvršilnega odbora pa Franca Zerdina iz Velenja
V Velenju je bil 22. februarja 1978 podpisan samoupravni sporazum o ustanovitvi posebne izobraževalne skupnosti za rudarstvo in geologijo. Doslej je na področju Slovenije ustanovljenih 16 posebnih izobraževalnih skupnosti. Nekatere že aktivno delajo, druge, med njimi tudi posebna izobraževalna skupnost za rudarstvo in geologijo, pa se še vedno srečujejo z začetnimi teža-
vami.
Posebna izobraževalna skupnost za rudarstvo in geologijo smo ustanovili kot samoupravno interesno skupnost z namenom, da bi v njej uporabniki in izvajalci vzgojnoizo-braževalnih storitev organizirano zadovoljili svoje osebne in skupne potrebe ter interese na področju usmerjenega izobraževanja, da bi skupno odločali o razvoju, delo-
nju in pospeševanju usmerjenega Dbraževanja delavcev rudarske in
vanji
izobraževanja
geološke stroke, ter skupno ip sporazumno oblikovali izobraževanja in vzgoje, skupno sprejemali izobraževalne programe ter združevali sredstva za njihovo uresničitev. Člani skupnosti so izvajalci in uporabniki vzgojno izobraževalnih storitev rudarske in geološke stroke. Izvajalci vzgojno izobraževalnih
Slovesen podpis sporazuma
dejavnosti so delavci temeljnih in drugih vzgojno izobraževalnih organizacij združenega dela, ki uporabljajo delavce za rudarski in geološki poklic na vseh stopnjah in smereh usmerjenega izobraževanja.
Doslej je samoupravni sporazum o ustanovitvi posebne izobraževalne skupnosti za rudarstvo in geologijo podpisalo 56 temeljnih in drugih organizacij združenega dela, od tega jih je 5 izvajalcev in 51 uporabnikov vzgojnoizobraževalnih storitev.
Iz velenjske občine so samoupravni sporazum podpisali naslednje temeljne organizacije združenega dela:
1. REK Velenje (vseh 10 TOZD), RŠC Velenje (TOZD pedagoška dejavnost, TOZD rudarski praktični pouk kot izvajalec in kot uporabnik vzgojno izobraževalnih storitev), REK Velenje (TOZD elektrostrojni obrati) in GIP Vegrad Velenje -TOZD gradbena industrija.
Sedež posebne izobraževalne skupnosti za rudarstvo in geologijo je v Ljubljani (prostora še nimamo). Za predsednika skupščine so izvolili Antona Pieterskega iz rudnika ljave-ga premoga Senovo, za predsednika izvršilnega odbora pa Franca Žerdi-na, dipl ing. rud. iz REK Velenje.
F. Ž.
želijo nakopati 4 in pol milij ton lignita.
Akcija za izpolnitev letu delovnega načrta je dobro stavljena. Proizvodnja, ki so dosegli doslej, kaže, da bo uspešno končana. Januar plan so presegli za 10 tisoč še bolje pa bo februarja, ko bi predvidoma nakopali ok 374 tisoč ton lignita in s ten okrog 23 tisoč ton prei načrt. Povprečna dnevna pi vodnje je prejšnji teden od nedeljka do petka zna 18.620 ton lignita na dan, je za 1.900 ton nad načrtom
Uspehi, ki jih v tem letu sega velenjski rudarski kolek so še toliko pomembnejši, s število zaposlenih manjše, je predvideno z načrtom. Z
čanjem proizvodnje se pove jejo tudi učinki, ki so že na četku leta višji, kot so bili pi videni. Zaradi velikih potreb lignitu so delali velenjski rud tudi zadnjo soboto, sicer p akcija za izpolnitev letnega lovnega načrta vodena tako, bi večjo proizvodnjo zagoto predvsem z boljšim izkorii njem obstoječe mehaniza ter uvajanjem nove.
red praznikom žena
vi SFRJ so zapisane progresivne misli o enakopravnosti obeh spolov, vendar kljub lu večina še vedno ni dojela v čem je bistvo te enakopravnosti. Še vedno zane-amo nekatera marksistična stališča o enakopravnosti spolov in jih zavestno kršimo, lakopravnosti žena največkrat spregovorimo šele ko se bliža osmi marec, nato pa to iiki meri pozabimo. Saj ne gre za to, da bi nenehno poudarjali kaj smo že storili in bi še morali storiti za enakopravnost žena, temveč moramo ženi omogočiti, da se bo prej enakovredno vključila v vse oblike aktivnosti. Seveda pa je to v veliki meri sno od nje same, koliko se želi ona sama udejstvovati. Za njeno enakopravnost se f gotovo ne bodo borili drugi, ampak si jo bodo morale žene same izboriti, 'pripravah na volitve smo si prizadevali, da bi evidentirali čim več žena in jim tako \gočili, da se neposredno vključijo v družbeno politično življenje. Vendar se še vse ogosto dogaja, da žena nima časa za takšno udejstvovanje, poleg tega pa je v mnogih \erih premalo izobražena, da bi se zavedala te pomembne naloge, naši občini smo v zadnjem času veliko naredili na področju otroškega varstva in {matere rešili marsikatere skrbi. Še več pozornosti pa bi bilo potrebno posvetiti lenemu usmerjanju žena in deklet, izobraževanju ob delu in čim prej doseči, da bi laši otroci obiskovali celodnevne osnovne šole.
red 8. marcem praznikom žena smo obiskali dve naši občanki in z njima poklepetali unem delu.
Jrez otrok ne bi mogla
V Šaleško dolino je prišla leti 946, ko se je zaposlila kot eljica v Škalah. Kmalu je tak sekretarka mestnega ko-ija SKOJ in predsednica dinske organizacije. V ti-n času so sodelovali tudi na dinski delovni akciji Šamac ajevo in Brčko Banoviči. Po sh letih se je preselila v Sol-o, kjer je b ilo v tistem času rse požgano. Ljudje so živeli uakah. Kljub temu, da so bi-
0	zelo težki časi, se jih Ma-
1	Žorž zelo rada spominja in vi: „Težave ljudi združijo in
Marija Žorž
ojeklene. Tudi sama sem to Kvela, ko sem bila zadnje sece narodno osvobodilne ne v zaporu Človek, ki se ni za življenje kot smo se mi ed vojno in prva leta po njej, ■ko težavo lažje, bolj jekleno »naša." Tudi v Solčavi je lela vrsto nallog. Bila je sekre-rka ZK, tajnik OF, tajnik ga-ega društva, sodelovala je osvetnem društvu, organi-antifašisitično fronto žena še bi lahkoi naštevali. Po šti-letih pa se: je preselila v Pe-kjer pa kot sama pravi, je ] že domačinka. Pesje je takrat še zelo majhno, saj ilo le okoli 70 hišnih šte-Marija piravi, da so bih vsi delavni ini ona se je mednje vživela. ISpoznavala jih je reko otrok ini pa seveda v orga-
izacijah, Iger je sodelovala. Manja Žorž je učiteljica in ravi, da brez (otrok ne bi mogla
sekretarka zveze borcev, predsednica društva prijateljev mladine, katerega je bila tudi pobudnik za ustanovitev, je delegatka v družbeno političnem zboru skupščine občine Velenje, dela pa tudi v samoupravni interesni skupnosti otroškega varstva.
O svojem delu, kija resnično ni malo je Marija Zoiž dejala: „Brez dela ne morem. Zadovoljna sem takrat, ko napravim nekaj za druge. Zase za svoje potrebe moramo tako in tako delati in meni to delo ne prinaša zadovoljstva. Prizadevam si, da bi čim več naredila za druge. Ko pogjedam kaj vse sem v življenju naredila nisem zadovoljna. Narediti bi morala še veliko več in bojim se da bo moje življenje prekratko, da bi se vsi moji načrti, kijih še imam uresničiti.
In kaj meni Marija Žorž o enak opravnosti žena? „Veliko se piše o tem in ko človek to prebira bi mislil, da je res vse tako lepo, vendar če pogledamo kako ie v resnici, vidimo da ni. Žene še vedno pritegujejo le na manj odgovorna delovna mesta.
' ki so slabše vrednotena. Tudi na vodilnih mestih družbeno političnih organizacij žena skorajda ni. V družini ima žena še vedno tisto pomembno vlogo, ki pa ji onemogoča, da bi se aktivno vključevala v razne organizacije, ah pa se dodatno izobraževala. Če se v družini kdo izobražuje je to skoraj verjetno mož. Menim, da je prav pomanjkanje izobrazbe pri ženah (v naši občini jih je zelo veliko, ki nimajo niti osnovnošolske izobrazbe) tisto zlo, zaradi katerega se žene pomembnosti sodelovanja na vodilnih področjih niti ne zavedajo. O resnični enakopravnosti bomo lahko govorih, ko bo žena enaka možu v vseh pogledih, ko bo enakovredno prevzemala odgovorna dela v gospodarstvu ali družbeno političnem življenju in ko v družini ne bo več moških in ženskih del."
Ob koncu pa je še posebej poudarila, da mnoge žene in možje ne poznajo namena praznika žena in se ta praznik vse pogosteje izrojeva v čisto navadna veseljačenja, ki pa prav gotovo ne vodijo k nikakršni enakopravnosti.
Težko je napredovati
veti. Seveda se je tudi ona sre-svala v tem p>oklicu z mnogimi favami, venidar pravi, da je
10	zadovoljsstva več. „Kako p občutek sem imela ob oncu vsakegaa šolskega leta, ko m primeijalaa znanje otrok ob Kopu v razreed in ob zaključ-
11	Videla senin, da sem naredila iliko. Pri naššem poklicu pa ni amembno saimo to, da otroka skaj naučiš, ampak mu moraš »ti mnogo veeč, dati jim moraš si sebe. Posvvetiti se jim moraš dušo, šele pootem dosežeš kar sliš." Marija i se je pred leti pokojila, veendar doma ni ližala. Brez : otrok ni mogla, oiskala si je s honorarno zapo-Itev na mlaadinskem oddelku njižnice v V^elenju. In tako je let prišla v ststik z otroki. Tudi i se jim lahhko v veliki meri Dsveča, jim s svetuje katere knj-je naj preboerejo in otroci ji rav radi prisMuhnejo.
Marija Žonrz pa je aktivna idi v krajevsvni skupnosti. Je
Čuježevi so prišli v Velenje leta 1962 in kmalu se je Antonija kljub petčlanski družini zaposlila v Gorenju. Kasneje se jim je rodil še četrti sin Robi, ki ima danes štirinajst let in obiskuje osnovno šolo, ostati trije pa so že preskrbljeni.
Antonija je pričela delati v Gorenju kot nekvalificirana delavka v montaži, kasneje je delala v emajtirnici, sedaj pa je že nekaj časa v TOZD Elektronika. Delo je težko, po delu pa jo vedno čaka precej dela tudi doma. Poleg tega pa je Antonija vsa leta zelo aktivna tudi v samoupravnih organih delovne organizacije, delala je tudi v delavskem svetu.
Nad delom se Antonija ne pritožuje, nasprotno zelo rada ga opravlja in v veliko veselje ji je, kljub temu da je precej naporno. Tudi sicer meni, da se delovna organizacija Gorenje prizadeva, da bi delavkam, ki jih je v tej delovni organizaciji zelo veliko, omogočila kar najboljše delovne pogoje, pomaga pri izgradnji vrtcev, tako da njihove delavke ne bi imele problemov otroškega varstva, urejen imajo topel obrok med delom, kosijo lahko v menzi de-
y ~M * °
o
t
k;' i. ^-JSEJ'
lovne organizacije, organizirano lahko letujejo in še bi lahko naštevali.
Vendar pa meni, da delavke v vseh pogledih niso enakopravne možem Le malo je mož, ki so prišli pred petnajstimi leti v delovno organizacijo kot nekvalificirani delavci in so to tudi ostah. Žene, ki so se zaposlile v Gorenju kot nekvalificirane delavke, pa imajo zelo malo možnosti za napredovanje. Antonija je pred leti sicer obiskovala tečaj s katerim naj bi pridobila polkvalifikacijo, vendar kot pravi ji tega niso upoštevali.
Tudi sicer meni, da o pravi enakopravnosti še ne morejo govoriti, vendar pa meni, da smo v zadnjem času v tem pogledu naredili zelo veliko, da pa bosta mož in žena popolnoma enakopravna v vseh pogledih, bo potrebno še veliko narediti.
In kaj pomeni Antoniji osmi marec? „Ta praznik mi pomeni zelo veliko. Sinovi in mož me obdarijo. Prav prisrčno mi pokažejo, da me imajo radi, da cenijo moje delo in, da jim veliko pomenim. Tudi v delovni organizaciji se spomnijo na nas in nam s tem dokažejo, da nas kot delavke cenijo."
MIRA TAMŠE
Udeleženci 2. seje občinske konference ZK
Ključna vprašanja in naloge
V ponedeljek, 27. februaija so člani občinske konference ZK Velenje obravnavali kongresne dokumente in akcijske naloge ZK v Šaleški dolini V uvodni razpravi je Janez Miklavčič, sekretar komiteja
NOVI ČLANI MS ZKS CELJE
Za nove člane medobčinskega sveta ZKS Celje je občinska konferenca ZKS Velenje na zadnji seji izvolila Jožeta Debeljaka, elektrotehnika, zaposlenega na REK, Viktoija Kneza, visoko-kvalificiranega elektrikarja, zaposlenega v TGO Gorenje in Anico Kristan, delavko iz TGO Gorenje.
Dosedanjim članom MS ZKS Celje z območja občine Velenje Faniki Rifl, Jožetu Kovaču in Jožetu Žohaiju pa je izrekel sekretar komiteja OK ZK, Janez Miklavčič, priznanje za dosedanje prizadevno delo.
OK ZK, opozoril na najpomembnejše naloge, ki čakajo komuniste ter vse delovne ljudi in občane Šaleške doline v prihodnje. Ob tem je ugodno ocenil volilne konference osnovnih organizacij ZK ter občinsko volilno konferenco, ki so bile objektivno kritične v ocenah dosedanjega razvoja, pojavov in odnosov ter akcijsko usmeijene v razreševanje aktualnih vprašanj družbene preobrazbe.
Razprava o kongresnih dokumentih pa mora predstavljati, kot je bilo še posebej podčrtano, kontinuiteto lastnega idejnega in akcijskega usposabljanja, ki se mora izraziti v nenehnem dviganju uspešnosti delovanja slehernega komunista, sleherne osnovne organizacije in občinske organizacije ZK ter vodstev v celoti.
Konferenca je z dopolnitvami sprejela predlog dokumentov o akcijskih nalogah občinske organizacije ZK Velenje; gradivo, ki so ga pripravile komisije, so na seji še dopolnili O kongresnih dokumentih in programu akcijskih nalog občinske organizacije ZK Velenje pa bodo razpravljali na seji ob koncu meseca
Antonija Čujež s sinom Robijem
Naloge dobro opravili
Na seji občinske kandidacijske konference v Mozirju so ugotovili, da so v dogovorjenih rokih opravili vse predvolilne naloge — Zadovoljiva struktura kandidatov, med katerimi je kar 40 % žensk
V Moziiju so na seji občinske kandidacijske konference, ocenili dosedanje priprave na bližnje skupščinske volitve v Gornje Savinjski dolini kot uspešne. Torej je zagotovljen kr najboljši start za tretjo fazo volilnih opravil. Med drugim so na seji občinske kandidacijske konference ugotovili, da so bili vsi dosedanji postopki opravljeni v dogovorjenih rokih. V 34 temeljnih organizacijah združenega dela oziroma enovitih temeljnih organizacijah ter 10 krajevnih skupnostih so opravili temeljne kandidacijske konference v obliki zborov delovnih ljudi in zborov občanov.
Za možne kandidate, za delegate v zbor občinske skupnosti in skupščine samoupravnih interesnih skup^ nosti so v občini Mozirje evidentirali 1.579 občanov, na temeljnih kandidacijskih konferencah pa še 225. Med 1.804 evidentiranimi kandidati so na kandidacijskih konferencah
izbrali 1.247 kandidatov za delegate. Struktura možnih kandidatov je zadovoljiva, saj je med njimi 40 odstotkov žena, nad 26 odstotkov kandidatov je starih do 27 let, članov ZK je skoraj 14 odstotkov, članov ZZB NOV pa nekaj več kot 6 odstotkov.
Občinska kandidacijska konferenca Mozirje je na torkovi seji določila listo 21 kandidatov za družbenopolitični zbor občinske skupščine. Potrdila pa je tudi predlog možnih kandidatov za vodilne dolžnosti v občini Kandidat za predsednika skupščine občine Moziije je Hinko Čop, za podpredsednika Lojze Plaz-nik, za predsednike zborov pa Marko Purnat v zboru združenega dela, Ivica Kozovinc v zboru krajevnih skupnosti in Edi Herman v družbenopolitičnem zboru. Kandidat za predsednika občinskega izvršnega sveta pa je Anton Vihovnik, ki je že doslej opravljal to dolžnost.
marca, ko bodo tudi ocenili potek javne razprave. Sprejeta pa je bila tudi pobuda komiteja OK ZK, da v sleherni osnovni organizaciji ZK in aktivu delavcev - komunistov izoblikujejo stališča do kongresnih dokumentov in lasten program akcijskih nalog.
Na seji občinske konference ZK Velenje so izvolili delegate za 8. kongres ZK Slovenije in 11. kongres ZK Jugoslavije ter nove člane v medobčinski svet ZKS Celje.
Zaradi aktualnosti bomo izvlečke iz uvodne razprave Janeza Miklav-čiča na ponedeljkovi seji občinske konference ZK objavili v prihodnji številki
VELENJSKI DELEGATI ZA 8. KONGRES ZK SLOVENIJE IN 11 KONGRES ZK JUGOSLAVIJE
Občinska konferenca ZK Velenje je na seji v ponedeljek, 27. februarja izvolila delegate za 8. kongres ZK Slovenije in za 11. kongres ZK Jugoslavije.
Člane ZK iz Šaleške doline boste na 11. kongresu ZKJ zastopala Marjan Domanjko, programer, zaposlen v GIP Vegrad, in Anica Kristan, delavka iz TGO Gorenje.
Delegati za 8. kongres ZK Slovenije pa so: Franc Avberšek, dipL inz. rudarstva, zaposlen na REK, Franc Brinovec, strojni tehnik iz TGO Gorenje, Franc Druks, strojni ključavničar, zaposlen na REK, Olga Jovičič, usnjarski tehnik, zaposlena v tovarni usnja Šoštanj, Alojz Kikec, rudarski nadzornik, zaposlen na REK , Bogomila Kranjc, zdravnica splošne prakse, zaposlena v Bolnišnici Topolšica, Majda Krašovec, planer zaposlena v TGO Gorenje, Olga Medved, učiteljica, zaposlena na osnovni šoli Biba Roeck, Jože Miklavc, profesor, zaposlen na RŠC, Vinko Miklavž ina, rudarski tehnik, zaposlen na REK, Milena Novak, sestavljalka, zaposlena v TGO Gorenje, Vincenc Ocepek, voznik, zaposlen v GIP Vegrad, Alojz Rajter, zidar, zaposlen na RŠC, Ljubo Stare, avtomehanik, zaposlen v TGO Gorenje, Milan Šterban, ekonomist, zaposlen v SOZD Gorenje in Drago Trkulja, rudarski nadzornik, zaposlen na REK.
Priznanji občinskemu odboru ZRVS
Na volilni konferenci občinskega odbora Zveze rezervnih vojaških starešin Velenje izvolili novo vodstvo in pregledali opravljeno delo - Pomembne naloge v naslednjem obdobju - Zlati grb mesta Splita in Srebrna plaketa ZRVS Jugoslavije
Pretekli teden so se na volilni konferenci občinskega odbora Zveze rezervnih vojaških starešin Velenje zbrali delegati osmih osnovnih organizacij ZRVS naše občine. Po
poročilih o delu, ki so ga opravili, se je med udeleženci vnela živahna in ustvarjalna razprava o njihovih dosežkih ter o nalogah, ki jih čakajo v prihodnjem obdobju. Njihovo ^
je potekalo v znamenju pomembnih družbenih d opijanj, ki so se odvijala v lanskem letu. Poleg proslavljanja Titovih in partijskih jubilejev so težišče dela posvetili pripravam na-kongrese Zveze komunistov Slovenije oziroma Jugoslavije ter Zveze rezervnih vojaških starešin kot tudi bližnjim volitvam. Poleg tega so precejšnjo mero pozornosti posvetili idejno političnemu in splošno vojaškemu izobraževanju rezervnih vojaških starešin, sodelovanju z drugimi organizacijami in društvi, povezovanju s krajevnimi skupnostmi in organizacijami združenega dela, informativno propagandni in podobnim dejavnostim. Razprava pa je pokazala, da so poglavitni pomanjkljivosti ki sta se pokazali v njihovem delu premajhno vključevanje njihovih članov v sistem obrambnih priprav in nezadostno sodelovanje s krajevnimi skupnostmi in delovnimi organizacijami, čemur bodo v prihodnje posvečali več pozornosti.
Nakazali so tudi nekaj osnovnih smernic za delo rezervnih starešin v prihodnje. Na konferenci so izvolili novo vodstvo in soglasno potrdili pravila Zveze rezervnih vojaških starešin občine Velenje. Skupščine so se udeležili številni gostje, med njimi tudi predstavniki medobčinskega odbora Zveze rezervnih vojaških sta-
rešin iz Celja ter predstavniki rezervnih starešin iz pobratene občine Split. Ti so velenjskemu občinskemu odboru ZRVS podelili „Zlati grb" mesta Splita in srebrno plaketo Zveze rezervnih vojaških starešin Jugoslavije, kot priznanje za njihovo uspešno dosedanje delo.
J. KRAJNC
Predstavniki iz pobratenega Splita izročajo priznanje sekretarju občinskega odbora ZRVS Martinu Slatinšku
9 (419) --3. marca 1978	_NAŠ ČAS
Nova telefonska centrala v Šoštanju
V bodočnosti možnost povečanja priključkov od sedanjih 400 na 2000 - V marcu otvoritev pošte v Smartnem ob Paki - Večanje zmogljivosti v Gornji Savinjski dolini - Načrtna graditev omrežja
Vsem tistim krajanom Šoštanja in okoliških krajev, ki že nekaj časa nestrpno pričakujejo priključitev novih telefonskih številk, se bo želja kmalu uresničila. Montaža nove avtomatske telefonske centrale v Šoštanju se namreč bliža koncu, tako, da bo 10. marca že začela obratovati.
O lastnostih nove centrale in o izgradnji celotnega telefonskega omrežja na tem področju nam je nekaj zanimivih podatkov posredoval Janez Krašovec, direktor TOZD za PTT promet Velenje;
„Nova centrala v Šoštanju, ki bo kmalu začela služiti svojemu namenu, ima trenutno 400 priključkov. Postavljena je tako, da bomo v bodočnosti to številko lahko povečevali do približno 2000. To pa bo za precej časa zadovoljilo vse potrebe Šoštanja in okolice. Vse to seveda ne pomeni, da lahko zmogljivosti začnemo povečevati že sedaj, kajti zveze so na tem področju še zelo šibke. Kmalu pa bo potrebno razmišljati o povečanju števila priključkov, ker se bodo z obstoječimi lahko pokrile le najnujnejše trenutne potrebe. Ko bo predvidoma 10. marca centrala pričela delovati, bo prav gotovo prišlo do nekaterih motenj. Zato želimo, da bi naročniki vse to sprejeli z razumevanjem. Vsem tistim ki imajo telefone na področju Šoštanja in
okolice, bomo zamenjali številke, o čemer bodo pravočasno obveščeni. Dopolnilne imenike smo že pripravili, dobili pa se bodo lahko na poštah v Šoštanju in Velenju.
Glede na to, da se zmogljivosti vedno bolj večajo, pripravljamo na področju Šoštanja tudi izgradnjo celotnega telefonskega omrežja. K temu smo pristopili zelo sistematsko in upamo, da bomo z deli .končali do konca letošnjega leta. Tudi izgradnja omrežja v krajevnih skupnostih Velenje-Stara vas, Šmartno ob Paki, Letuš, Luče in Ljubno poteka zelo načrtno. Kmalu pa bo končano omrežje v Bevčah, kjer upamo, da bomo s priključitvijo novih številk začeli koncem meseca marca. V tem mesecu bomo pripravili tudi otvoritev nove pošte v Šmartnem ob Paki, ki je prav tako grajena na tak način, da predstavlja trajno zadostitev telefonskih potreb te krajevne skupnosti. Poleg tega bomo kmalu začeli povečevati centrale tudi v Mozirju, Gornjem gradu in Ljubnem, kjer naj bi se obstoječe stanje povečalo za približno 520 novih številk. Te centrale bomo poskušali usposobiti za delo v letu 1978."	__
Kot je povedal Janez Krašovec, je telefonsko omrežje na področju naše občine še dokaj šibko, zato ga bodo s sistemsko gradnjo skušali ojačati in zadovoljiti obstoječe
potrebe. Pri teh prizadevanjih pa dajejo prednost tistim krajem, kjer se pokaže večje zanimanje za nove telefonske priključke in kjer se plačajo vsi potrebni prispevki.
Eno najbolj perečih vprašanj, ki trenutno tare temeljno organizacijo za PTT promet v Velenju pa so neustrezni ali bolje rečeno težki pogoji, v katerih deluje poštna enota Velenje. Ta je bila zgrajena tako, da bi služila potrebam 15.000 prebival-
cev, danes pa se njenih uslug poslužuje že preko 25.000 ljudi.
„Vse to se seveda odraža na kvaliteti našega dela, ki zaradi tega zelo trpi. Zato bi v zvezi s tem rad povedal, da se trudimo in skušamo prostorske in podobne težave nadomestiti s kar nqvečjim trudom in požrtvovalnostjo vseh delavcev na poštni enoti v Velenju", je zaključil Janez Krašovec.
J. KRAJNC
|llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllll
Nakaznice j namesto inkasantov
|	Nov sistem plačevanja komunalnih storitev - Odje
1	malci sami nakazujejo poprečno obračunano vsoto
|	— Organizacijske spremembe v Komunalno obrtnem I centru
f: ■ • {m 1
si

DODATNI PREDLOGI
Pri usklajevanju in dopolnjevanju liste o evidentiranih možnih kandidatih za nosilce vodilnih funkcij v skupščini občine in v skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti v mozirski občini je prišlo do nekaterih sprememb. Naknadno so bili evidentirani in predlagani Lojze Plaznik za podpredsednika SO Mozirje, Jože Časi za predsednika IO skupnosti socialnega varstva, Rudi Zager za predsednika skupščine občinske telesnokulturne skupnosti, medtem, ko je mesto predsednika skupščine skupnosti socialnega varstva še odprto.
OHRANITI PRVOBITNOST
Dela v Savinjskem gaju v Mozirju potekajo po predvidevanjih in so ob ugodnih vremnskih razmerah v zadnjih dneh še posebej oživela. Trenutno se organizatorji ubadajo z urejevanjem prvobitnih in za Gornjo Savinjsko dolino značilnih stavb. V teh dneh so v ospredju kmečka hiša, mlin in kovačija in za vse te objekte zdaj po dolini iščejo opremo. Zbirajo tudi značilne delovne pripo-
Zbor članic temeljne banke Velenje
Na 2. rednem zboru članic Temeljne banke Velenje, ki je bil v ponedeljek v dvorani Skupščine občine Velenje so člani med drugim obravnavali poročilo o poslovanju Ljubljanske banke podružnice Velenje v lanskem letu.
Po zaključnem računu so bili v Ljubljanski banki podružnici Velenje v letu 1977 doseženi prihodki v višini 192.466.537 din, dohodki pa v višini 159.084.858 din. Tako je bil sklepni dohodek v lanskem letu v Ljubljanski banki podružnici Velenje 33.381.679 din.
Del tega skupnega dohodka bo razdeljen med upravljalce podružnice, ostali del pa bo namenjen za sklad solidarne odgovornosti, rezervni sklad in sklad osnovnih sredstev.
Leto 1977 je bilo za jubljansko banko podružnico Velenje dokaj uspešno. Realizirane so bile v glavnem vse naloge in zadolžitve. Prav tako pa je ob aktivni udeležbi združenega dela uspelo preoblikovati podružnico Ljubljanske banke Velenje v Temeljno banko Velenje.
Z razširitvijo zmogljivosti nameravajo v letošnjem letu zmanjšati čakalno dobo strank. Prav tako pa je predvideno v programu skupnih naložb Temeljnih bank v združeni banki posodobitev poslovanja z razvojem mikrofilmske postaje ter tehničnega centra v sestavu katerega je elektronski računalniški center.
močke, kot je na primer naprava za predelavo lanu in ne pozabljajo na podatke o vseh objektih in pripomočkih, ki jih zaenkrat v gaj ne bo moč postaviti. Z zavzetim delom bodo tako iztrgali pozabi vse narodopisne značilnosti tega področja. Gaj bodo otvorili pred prvomajskimi prazniki, vse delo in tudi otvoritev pa sodi v sklop priprav na letošnjo republiško prireditev Hortikultura 78, ki bo pod imenom Savinjska roža, avgusta v Mozirju.
POMEMBNA PRIDOBITEV
Gornjesavinjska turistična zveza bo v kratkem izdala turistični vodič za svoje področje. Vodič je nedvomno pomembna pridobitev in nov korak na poti krepitve turistične ponudbe. Slednje še zlasti za to, ker bo to prva celovita predstavitev mozirske občine in njenih turističnih zmogljivosti. Vodič bo žepnega formata. Z lepimi barvnimi posnetki želijo avtorji predstaviti zlasti lepote gornjesavinsjke krajine in njenih kulturno-zgodovinskih značilnosti, ki jih nikakor ne manjka. Vsekakor bo to koristen in zanimiv pripomoček za vsakega gosta, ki bo dolino obiskal, v veliki meri pa bo koristil tudi domačinom in njihovemu spoznavanju lastne preteklosti, ki jo resnici na ljubo poznajo vse premalo.
USTANOVILI ČEBELARSKO ZVEZO
Člani čebelarskega društva Šoštanj, so se pred nedavnim scšli na redni letni občni zbor, na katerem. so ustanovili občinsko čebelarsko zvezo Velenje. Za njenega predsednika pa Iva Rahtena iz Velenja.
V zvezi so sedaj včlanjene čebelarske družine Ravne, Šmartno ob Paki in Velenje. Zveza ima 120 članov s 1998 gospodarskimi panji. Poleg tega pa imajo člani še 123 rezervnih čebelnih družin. Seveda si bo zveza prizadevala, da bi v članstvo pridobila še preostale čebelaije na območju velenjske občine. V njihovem delovnem programu je na prvem mestu skrb, da bi obvarovali čebele kužnih bolezni. Ustanavljali pa bodo tudi čebelarske krožke v osnovnih šolah.
F. DREV
Nova avtomatska telefon&a centrala v Šoštanju bo kmalu začela obratovati
Več ustreznih mest za invalide
Na konferenci osnovne organizacije sindikata delovne organizacije Rudnika lignita Velenje, bik je 18. februarja - so delegati osvetlili vse težave, ki se pojavljajo v vseh tozdih našega rudarskega kolektiva in zahtevali, da se težji in že dolga leta znani problemi hitreje rešujejo.
Stanovanjsko vprašanje je že dolga leta pereče. Trenutno čaka na ugodno rešitev prošenj nad 500 prosilcev. Pri gradnji stanovanj nazadujemo in ne dosegamo načrtovanih potreb. Na sestanku so delegati zahtevali, da je treba ugotoviti vzroke in storiti vse potrebno za izboljšanje stanja.
Tudi za invalide ni dovolj ustreznih delovnih mest. Delegati so se zavzeli za večjo angažiranost ljudi, strokovnjakov za medicino dela, da bi ugotovili upravičenost nenormalnega stanja. Samo v lanskem letu je bilo — naprimer — na rudniku razporejenih na začasno lažje delo okoli 900 delavcev. Treba pa bo tudi razmisliti o ustanavljanju lažjih delovnih mest za invalide zunaj jrnie, pa tudi za tiste, ki so zaposleni v drugih delovnih organizacijah v Šaleški dolini.
Tudi na področju zdravstvenega varstva bo treba izboljšati razmere, zlasti glede večje učinkovitosti dela zdravstvenega osebja in večje preventive v zvezi z zdravljenjem že znanih obolenj pri jamskem delu; to je obolenj hrbtenice in revm. Več bo treba storiti tudi glede zdraviliškega zdravljenja. Ukrepe za zmanjševanje bolniškega staleža je treba reševati obojestransko. Izrečena je bila tudi zahteva za ustanovitev obratne ambulante, katera bi prav gotovo omogočila hitrejšo ozdravitev resnih bolnikov ter sproti odkrivala namišljene.
Veliko je bilo izrečenega tudi o uvajanju 42-urnega tednika. Sprejeli smo sklep, da se je treba do julija letos odločiti za najustreznejšo
rešitev. Tudi uresničevanje zakona o združenem delu je treba intenzivno nadaljevati.
Proizvodnja in dobro gospodarjenje sta ena glavnih nalog in odgovornost vseh delavcev. Delovna obveza 4,5 milijonov ton nakopanega premoga v letošnjem letu zahteva vsakodnevno izpolnjevanje proizvodnega načrta.
Skrb za otroke ponesrečenih rudarjev bo tudi v prihodnje dolžnost vseh delavcev, ki tako izkazujejo globoko stanovsko solidarnost ob nastopu težjih nesreč.
R.K.
Čeprav je nov način plačevanja komunalnih storitev v veljavi že od začetka letošnjega leta, je vendarle še dovolj nov in svež, da zasluži nekoliko širšo razlago oziroma pojasnitev. Obiskali smo Komunalno obrtni center v Velenju, kije bil pobudnik tega plačilnega sistema in se z direktorjem Ivanom Štajner-jem pogovarjali o novem načinu ter o uveljavljanju te zanimive zamisli v praksi.
„Za nov način plačevanja komunalnih storitev smo se odločili iz preprostega razloga, da bi koristnikom teh uslug poenostavili to opravilo. Zato smo predlagali Toplovodu, da bi porabniki odslej vse usluge plačevali skupaj in sicer na ta način, da bi nam mesečno nakazovali določeno vsoto. S tem seveda odpadejo obiski inkasan-tov. Odjemalcem smo obračunali povprečni znesek stroškov za toplovod, vodovod, javno snago in kanalščino. Vsakemu smo poslali šest nakaznic z dvomesečnim zneskom, ki nam jih bodo pošiljali skozi vse leto, praviloma vsaka dva meseca. Ob koncu leta pa bomo opravili tako imenovani poračun in z odčitavanjem števcev obračunali potrebno razliko od poprečnega zneska do dejanske porabe. Vse to seveda zahteva določeno mero samodiscipline, po drugi strani pa komunalnemu podjetju prihrani nekaj stroškov. Korist-niki lahko naše usluge plačujejo bidisi z denarno nakaznico, čekom, direktno pri blagajni Komunalno obrtnega centra ali na vsak drug zakonit način.
Predno smo prišli na to sodobno metodo plačevanja in obračunavanja komunalnih dobrin, so naši inkasanti vse stranke obiskali in z njimi sklenili pogodbe o novem načinu. Akcija podpisovanja teh pogodb je trenutno v zaključni fazi in upamo, da bo končana do 15. marca. Še vedno pa nismo prešli na nov način plačevanje v stanovanjskih blokih. Toda tudi za njih že pripravljamo plačevanje poprečnine, tako da jo bodo kmalu lahko sami nakazovali.
Moram reči, da so ljudje odobravanjem sprejeli plače' vanje po novem in daje takih,Id zamujajo z nakazili za sedaj zelo malo. Mislim, da bi na tak načii plačevanja raznih storitev lahko prešli tudi drugod, saj je mnogo bolj enostavno in smotrno kot pa vsakomesečni večkratni obiski inkasantov. Letno odčitavanje števcev bo pri nas odslej vršila služba za vzdrževanje pri rednih pregledih na terenu. Inka-sante, ki so dosedaj opravljali to delo pa smo preusmerili v druga dela, je povedal Ivan Štrajner.
Sledeč določbam Zakona o združenem delu, so v Komunalno obrtnem centru Velenje m prehodu iz starega v novo leto izvršili tudi pomembne organizacijske spremembe. Izkoristi smo priložnost in Ivana Štajneija povprašali tudi o tem.
„Ker je komunalna dejavnost zelo raznolika, smo pohiteli z reorganizacijo našega centra. Ta je prej opravljal konfekcijsko, komunalno in frizersko deja* nost v treh temeljnih organizacijah združenega dela. Prav zaradi različnega karakterja teli dejavnosti smo ustanovili tri nove samostojne delovne organizacije. Bivša temeljna organizacija, kije opravljala konfekcijska dela je postala samostojna delovna organizacija Modni saloo Velenje, bivši TOZD Storitve jt od 1. januarja samostojna organizacija Brivnice in česalnice, temeljna organizacija Komunala pa je sedaj Komunalno obrtni center. Kot sem že omenil, vse tri od 1. januarja letos poslujejo kot samostojne delovne organizacije. Seznam opravil komunalne delovne organizacije pa je Se vedno zelo pester. Tako vzdrža-l jemo vodovod in kanalizacijo, javno snago, ceste in mestne ulice, zelenice, opravljamo pogrebno dejavnost ter vodimo obratovanje rekreacijskega centra s kopalnimi bazeni dvema bifejema. Prizadevamo pi si, da bi kmalu lahko dogradili tudi avto servis ob Trebuši," jt pogovor z nami zaključil Ivan Štrajner.
J. KRAJNC
SlllllllllllllllllllllllimiimiM
mmmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimmiiiimiiiiiimiiimiiiiuiiimii
Primanjkljaj obrtnih dejavnosl
Ob problematiki onečiščevanja voda, ki nastajajo v Šaleški dolini zaradi izkopavanja premoga nismo dovolj pazljivi. Sliki razlagata nevarnost ki jo skriva v sebi voda Plevelovega jezera. Le-ta se je zmešala z vodo v Marnovem je2»ru, kjer od decembra lani ugotavljamo pomor rib. Neprimerna voda je naš sovražnik in v razpotju boriti se bolj odgovorno proti njemu ah ea
tolerirati za „visok standard" — — ----=---- j. ■ • 6
občani Velenja.
J--C— ------ I-----uu (jU
se bomo morali javno odločiti predvsem
V sklop malega gospodarstva sodita kot zelo pomembni sestavini tudi kooperacija z obrtniki in zasebna obrt. V mozirski občini kooperacija z obrtniki zaenkrat združuje samo proizvodno obrt in je zlasti v sodelovanju z velenjsko ERO dosegla lepe uspehe. Predvsem velja to za oskrbo industrije z različnimi njenimi proizvodi. ERA združuje trenutno 19 obrtnikov iz mozirske občine, 17 pa jih uspešno sodeluje s trgovskim podjetjem Savinja iz Mozirja. Doseženi rezultati vsekakor obvezujejo, zato bo potrebno v prihodnje izkoristiti še velike možnosti kooperacijskega sodelovanja z Zgornjesavinjsko kmetijsko zadrugo Mozirje, z delovnimi organizacijami v okviru SOZD Stik Mozirje, z ljubenskimi gradbeniki in kovinarji ter z drugimi. Pri vsem tem seveda ne bi smeli zanemariti združevanja in povezovanja uslužnostnih dejavnosti.
Ob uresničevanju zastavljenih ciljev pa se pojavljajo nekateri ključni problemi, ki terjajo rešitev. Med nje sodijo:
-	neproučene možnosti izgradnje potrebnih prostorov za industrijsko obrt in nerešena lokacijska vprašanja,
-	del ostanka dohodka bo treba nameniti za hitrejše širjenje koope-racijske dejavnosti,
-	kooperacij ske odnose bo treba širiti in krepiti tako, da bodo omogočali združevanje sredstev, delovnih priprav in delovne sile,
-	zagotoviti bodo morali možnost kreditiranja za nabavo delovnih strojev za zasebno obrt v kooperacij skih odnosih,
-	predvsem pa bo treba doseči, da bodo kooperacijski odnosi zagotavljali nabavo reprodukcijskega materiala in prodajo gotovih izdelkov in zato v družbeni plan porabe vnesti reprodukcijske materiale, ki so poUebni za opravljanje malega gospodarstva.
Obrtniki plačujejo pri nakupu reprodukcijskega	materiala
25-odstotni prometni davek. V praksi se potem večkrat dogaja, da so pri nadaljnjem prometu s polizdelki ponovno obremenjeni in tako prihaja na poti do končnega izdelka
do večkratnega zaračunavanja prometnega davka. Temu bi se izognili z usmerjanjem prometa preko kooperacij skih odnosov z ustreznimi delovnimi organizacijami, s tem pa bi povečali še konkurenčnost in pocenili končni izdelek.
Tudi na področju zasebne obrti bo potrebno marsikaj ukreniti. Lani je bilo v mozirski občini 143 obrtnikov, 63 avtoprevoznikov in 36 gostincev. Rednih obrtnikov je bilo 242 in popoldanskih 90, skupno torej 332. Povprečna starost obrtnikov je bila lani 38,8 let. Pomanjkanje posameznih dejavnosti v mozirski občini je več kot očitno. Na področju stavbne obrti v občini ni krovstva, parketarstva in kamno-seštva, pri osebnih in drugih storitvah manjkajo avtoelektričarstvo, montiranje in centriranje gum, vul-kanizacija, čiščenje in mazanje motornih vozil, popravila poljedeljskih strojev, klobučarstvo, sedlarstvo, krznarstvo, čiščenje talnih oblog, prostorov, pohištva in oken, popravljanje dežnikov, orod-jarstvo, puškarstvo, optika, mehani ka elektronskih strojev in naprav, črkoslikarstvo in graverstvo, zlatarstvo in juvelirstvo, kozmetika obraza in telesa in er. jliranje ter cin-kanje. Teh dejavnosti sploh ni, nekaj ostalih pa je zelo šibkih. Prav zaradi tega bo treba pri nadaljnjem usmerjanju davčne, kreditne in kadrovske politike tem obrtem posvetiti posebno pozornost in jim nuditi najugodnejše pogoje za pričetek obratovanja.
Obrtniki so povezani v svojem združenju. S svojim delom na področju povezovanja obrtnikov, nudenja strokovnih nasvetov in vspostavljanja trajnejših koopera-cijskih razmerij je doslej doseglo vidne rezultate in je v celoti opravičilo svoj obstoj. Trenutno je vanj vključenih 180 obrtnikov in je med najmočnejšimi v Sloveniji. Obrtniki so s svojo delegacijo zastopani tudi v občinski skupščini in v SIS, delavci, zaposleni pri njih pa so organizirani v sindikatu obrtnih delavcev. Vsi skupaj si bodo v prihodnje prizadevali zlasti za dosledno izvajanje zakona o združenem delu in bodo
na njegovih osnovah poskušali \ staviti med obrtniki in pri njih i slenih delavcih resnične samoupi ne socialistične družbenoekom ske odnose.
Vesti ■
IZ
zdravstva
V Savinjsko-šaleškem zdiavst nem domu, lekarnah in bolni Topolšica je bil decembra lani izi den referendum o združitvi v eno to organizacijo združenega di Združene zdravstvene organizac L Velenje. Referendum je uspel zdravstvenem domu in bolniti, lekarnah pa je bil negativen.
Ob združitvi obeh, prej posebn enot, so izvolili nov delavski sveti imenovali v.d. direktorja te zdmi ne organizacije. Sedaj pospeši sestavljajo nove samoupravne akt
V	novi organizaciji združenega da računajo, da bo takšna organi ranost prispevala k ustreznejšem! boljšemu sodelovanju in delitvi I med bolnico Topolšica in Savinji šaleškim zdravstvenim domom.
Nova zdravstvena ambulanta t Šmartnem ob Paki bo začela di šele v aprilu, ker so ugotovili mai pomanjkljivosti pri gradnji in ker šele takrat urejena zunanja okoli
Pred kratkim so končali adapl cijo Smrečine v bolnici Topolšica. to adaptacijo se je standard bol kov občutno izboljšal. Adaptac celotnega objekta je stala 2,5 miil nov din.
Vsi načrti za izgradnjo nova zdravilišča v Topolšici so v izdelal
V	teku so tudi ostale priprave. Tal bodo gradnjo objekta lahko junija, pripravljalna dela pa začeli že prej.
ŠOŠTANJ
Volišče bo v prostorih krajevnega urada Šoštanj. Na tem volišču bodo volili volivci iz Aškerčeve veste, Ceste talcev, Glavnega trga,
SfffSFfe ££§{§; LMfflre eests, PiFtižiflikg peti, tekme-
vega trga, Primorske ceste, Šlandrove ulice in Trga svobode. ŠOŠTANJ
Volišče bo v prostorih osnovne šole Biba Roeck Šoštanj za volivce Cankarjeve ceste, Goriške ceste, Kajuhove ceste, Ceste Lole Ri-baija, Nove uhce, Ceste heroja Rozmana in Ceste heroja Šercerja. ŠOŠTANJ
Volišče bo v prostorih osnovne šole Karel Destovnik-Kajuh Šoštanj za volivce Ceste heroja Gašperja, Ceste Matije Gubca, Koroške ceste, Metleč, Tekavčeve ceste, Tovarniške poti in Vodnikove ceste.
TOPOLŠICA
Volišče bo v prostorih prosvetnega doma v Topolšici. Na tem volišču bodo volih volivci naselja Topolšica (št. 1 — 125). LOM
Volišče bo v prostorih kmeta Adama (Lom). Na tem volišču bodo volili volivci naselja Topolšica, od št. 126"-- 181.
LAJŠE
Vohšče bo v prostorih „Gostilne Janez" za volivce naselja Topolšica od hišne št. 182- 217.
VELENJE-DESNI BREG Volišče bo v prostorih samskega doma Gradisa. Na tem volišču bodo volih volivci desnega brega Velenja: Aškerčeve ulice, Kersnikove ceste, Šlandrove ceste od št. 28 - 43 in Vojkove ceste. VELENJE-DESNI BREG
Vohšče bo v prostorih otroškega vrtca „Kekec". Na tem volišču bodo volih volivci Šlandrove ceste od št. 1 — 27, Stritarjeve ceste in Čufaijeve ceste.
VELENJE-DESNI BREG
Vohšče bo v domu za varstvo odraslih, Kidričeva cesta. Na tem volišču bodo volili volivci Jurčičeve ceste, Bračičeve ceste in Šer-cerjeve ceste (Od hišne št. 1 — 3). VELENJE-DESNI BREG
Volišče bo v osnovni šoli Miha Pintar-Toledo. Na tem volišču bodo volili volivci Kajuhove ceste, Kidričeve ceste od št. 25 do 43 (samo neparne številke) in Jenkove ceste od št. 13 — 16. VELENJE-DESNI BREG Volišče bo v družbeni prehrani REK -Kavarna na Kidričevi cesti. Na tem volišču bodo volih volivci samskih domov in Kidričeve ceste od 47 — 51 (samo neparne številke) in 6 — 12 parne številke) ter Šerceijeve ceste od št. 4 do 15, razen hišne št. 12.
VELENJE-DESNI BREG
Volišče bo v prostorih stanovanjskega bloka na Tomšičevi ulici 26. Na tem volišču bodo volili volivci Tomšičeve uhce od št. 26 do 32, Jenkove ceste št. 2 do 8 in 11, 12 in Koroška cesta 8. VELENJE-DESNI BREG
Volišče bo v prostorih osnovne šole Gustav Šilih. Na tem volišču bodo volih volivci Tomšičeve ceste od št. 1 — 25, Zidanšekove ceste od št. 1 — 9 in Prežihove ceste. VELENJE-DESNI BREG
Vohšče bo v prostorih osnovne šole Anton Aškerc. Na tem volišču bodo volili volivci Jenkove ceste 17 a, 17 b in Celjske ceste 11. VELENJE-LEVI BREG
Volišče bo v prostorih občinskega sodišča. Na tem volišču bodo volih volivci levega brega Velenja: Prešernova cesta 2, 4,6, Cankarjeva cesta 1,2.
VELENJE-LEVI BREG
Volišče bo v prostorih zavarovalnice Triglav, Šaleška 19 (pri Mladinski knjigi). Na tem volišču bodo volili volivci Kidričeve ceste 1, 3,5, 7, Šaleške ceste 19, 20 in Šaleške ceste 19 a. VELENJE-LEVI BREG
Vohšče bo v avli občinske skupščine. Na tem volišču bodo volih volivci Rudarske ceste 2, Šaleške ceste 16,18 ter Šalek št. 28, 28 a, 29 a, 30,31 a. VELENJE-LEVI BREG
Volišče bo v prostorih društva kinologov na Šaleški cesti 2. Na tem volišču bodo volih voliti Šaleške ceste 2. VELENJE-LEVI BREG
Vohšče bo v prostorih otroškega vrtca „Mojca". Na tem volišču bodo volih volivci: Kraigherjeva cesta 1,2, 3,6, 8. VELENJE-LEVI BREG
Volišče bo v prostorih AMD, Foitova 8, za volivce Foitove ceste 6,8,10.
VELENJE-LEVI BREG
Volišče bo v prostorih AMD, Foitova 9 b, za volivce Prešernova
cesta 7, 9.
velenje-levi breg
Volžče bo v prostorih hišnega sveta na Foitovi cesti 2 za volivce Foitova cesta 2,4. VELENJE-LEVI BREG
Volišče bo v poslovalnici Jugotrans, Prešernova 2, za volivce Prešernove ceste 12, 14,16,18, 20. VELENJE-LEVI BREG
Vohšče bo v prostorih hišnega sveta na Jenkovi 18 za volivce Jenkova 18.
VELENJE-LEVI BREG
Volišče bo v prostorih KS Levi breg na Jenkovi cesti 19 za volivce Jenkova cesta 19, Prešernova cesta 22, Celjska cestaa 30, 32.
KONOVO
Volišče bo pri Stropniku, Konovo, za volivce: Hrastovec št. 3,4, 5, 6, 7, Bevkova ulica, Deberca, Konovska cesta, Ulica Dušana Kvedra, Linhartova ulica, Madaijeva ulica, Malgajeva ulica, Meško-va ulica, Šenbriška cesta, Škalska cesta, Trubarjeva ulica in Župančičeva ulica. SELO
Vohšče bo v trgovini ERA, na Selu, za volivce Kosovelova ulica in Selo. ŠENBRIC
Volišče bo pri kmetu Cevzarju, Šenbric, za volivce naselja Konovo od št. 136 - 140, naselje Hrastovec 8 - 19 9n naselje Smartin-ske Cirkovce št. 1,1 a, 2
PESJE
Volišče bo v domu ZB Pesje za vohvce: Lihjska ulica, Partizanska cesta, Rudniška cesta, Solnova ulica, Špeglova ulica, Tole-dova ulica, Ulica Franca Sokliča, Ulica Janka Ulriha, Janka Vrabi-ča, Lovra Kuharja, Pohorskega bataljona, Ulica 3. julija, Uriskova ulica, naselje Podgorje, naselje Preloge. STARA VAS
Vohšče bo v upravni zgradbi KOC, v prostorih KS STARA VAS, za vohvce Cesta na jezero, Cesta pod parkom, Čopova cesta, Erjavčeva cesta, Gorenjska cesta, Koroška cesta, Levstikova c., Staneto-va c. od št. 25 - 57 in od št. 44 - 58 ter Subotiška cesta. STARO VELENJE
Volišče bo v prostorih KZ—ERA, (stara občina), za vohvce Celjska cesta od št. 57 - 103 in 36 - 100, Ljubljanska cesta, Partizanska cesta od št. 1 - 43 in 73 - 75, od št. 2-50 ter 72 -76.
ŠALEK-GORICA
Vohšče bo v gasilskem domu Šalek za volivce naselja Šalek od št. 9 - 77, razen št. 28, 28 a, 29 a, 30, 31 a, Splitska ulica, Cesta na vrtačo, Cesta IX, in X, Graščina Gorica, naselje Bevče št. 1, la, 2, 3a,4,4a,5, 6, 7, 7a, 7b, 7c. ŠALEK-GORICA
Vohšče bo v prostorih hišnega sveta blok 38, v ulici Veljka Vlahoviča, za volivce bloka 38. ŠALEK-GORICA
Vohšče bo v prostorih hišnega sveta v bloku 40, ulica Veljka Vlahioviča, za vohvce bloka 40 ulica Veljka Vlahoviča. ŠALEK-GORICA
Vohšče bo v prostorih hišnega sveta v bloku 42, ulica Veljka Vlahoviča, za volivce bloka 42. ŠALEK-GORICA
Volišče bo v prostorih hišnega sveta bloka 44, ulica Veljka Vlahoviča 44, za vohvce bloka 44. ŠALEK-GORICA
Vohšče bo v prostorih hišnega sveta bloka št. 1, Vrnjačka banja, za vohvce bloka št. 1.
ŠALEK-GORICA
Volišče bo v prostorih hišnega sveta bloka št. 3, v uliti Vrnjačka banja, za volivce bloka št. 3. ŠALEK-GORICA
Volišče bo v frizerskem salonu Mujatič za volivce Ceste 1/8, Ceste I do VIII in ulica Veljka Vlahoviča, razen št. 38, 40,42,44. VELENJE-ŠMARTNO
Volišče bo v IV. osnovni šoli „Veljko Vlahovič" za vohvce: Cesta bratov Mravljak, Cesta na grič, Cesta na Selo, Cesta XIV. divizije. Efenkova cesta, Finžgarjeva cesta, Graškogorska cesta, Gregorčičeva cesta, Gubčeva cesta, Kajuhova cesta od št. 3 - 15 in 12 - 40, Prisojna cesta, Stanetova c. od 1 - 23 in 2 - 16, Šlandro-va c. št. la, lb, 2, 2a, 2b, 2c, Šmarska c., Tavčarjeva c., Vodovodna cesta.
ZAVODNJE
Volišče bo v prosvetnem domu Zavodnje za volivce naselja Šentvid in naselje Zavodnje
1.1 ■ -flfpf
-i
VOLITVE 1978
DELAMO, USTVARJAMO, ODLOČAMO
VOLITVE MORAJO BITI IZRAZ NASE VOLJE
Letošnje volitve potekajo pod geslom: „Ustvarjamo, upravljamo, odločamo".
Odločamo tudi tako, da volimo svoje delegacije in delegate, da bi skupno z njimi kot svojimi odposlanci in z njihovo dodatno družbeno aktivnostjo odločali o vseh ali vsaj najpomembnejših družbenih vprašanjih. Odločamo v TOZD, v KS, v družbenopolitičnih organizacijah Izvajamo funkcije samoupravljanja in funkcije oblasti kot neločljivi prvini našega lastnega političnega in družbenoekonomskega položaja. S tem, ko volimo delegacije in delegate, le-te posebej zadolžujemo, da našo voljo in interese prenesejo in zastopajo v skupščinah, jih tam usklajujejo z drugimi in si prizadevajo, da sprejmejo najboljše, napredne in celovite rešitve.
Volitve so tako le eno od dejanj našega odločanja, z njimi izbiramo le najboljše izmed nas za člane delegacij in delegate za skupščine. Prepričan sem, da bo vsak volivec razumel svojo pravico odločanja tudi kot dolžnost vključevanja v najbolj množično aktivnost delovnih ljudi in občanov in jo dosledno opravil.
Preko osnovnih organizacij sindikatov in krajevnih organizacij SZDL, kot nosilcev volilne aktivnosti, pozivam vse aktiviste in funkcionarje, da čimbolje organizirajo izvedbo volitev. Vse delovne ljudi in občane pa pozivam, da se 9. marca v OZD in 12. marca v KS čimpreje zvrstijo na voliščih in s tem prispevajo, da uspešno končamo našo skupno politično nalogo.
Volitve 1978 moramo v največji možni meri izpeljati v korist in dobrobit vseh volivcev, njihovih delegacij in delegatov, da bi tako postavili čvrste, socialistično usmerjene delegatske odnose in delegatske organe oblasti delavskega razre-
Predsednik volilne komisije pri OK SZDL Velenje TONE ŠELIGA
V_J
v Četrtek, 9. marca 1978:
bomo delovni ljudje_
-	v temeljnih organizacijah združenega dela,
-	v delovnih skupnostih, ki opravljajo dela skupnega pomena za več TOZD (to so tako imenovane strokovne ah skupne službe in druge službe v organizacijah združenega dela),
-	v delovnih skupnostih državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev ter v drugih delovnih skupnostih, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela, in aktivne vojaške osebe in civilne osebe v službi v oboroženih silah SFRJ,
-	v skupnostih obrtnikov
• VOLILI DELEGACIJE ZA ZBOR ZDRUŽENEGA DELA SKUPŠČINE OBClNE VELENJE TER ZA SKUPŠČINE SAMOUPRAVNIH INTERESNEH SKUPNOSTI.
V nedeljo, 12. marca 1978: pa bomo delovni ljudje in občani
— v krajevnih skupnostih
•	VOLILI DELEGACIJE ZA ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI SKUPŠČINE OBClNE VELENJE TER ZA SKUPŠČINE SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI in
•	GLASOVALI O IZVOLITVI DELEGATOV V DRUŽBENOPOLITIČNI ZBOR SKUPŠČINE OBClNE VELENJE.
\_J
poročilo volilne komisije predsedstva ok szdl velenje o opravljenih kandidacijskih postopkih v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih
Od dneva volitev nas loči le še dobrih 15 dni, zato moramo na današnji seji občinske kandidacijske konference dokončno oceniti potek in demokratičnost kandidacijskih postopkov v naši občini. Že uvodoma laliko povem nekaj osnovnih ugotovitev komisije za volitve pri predsedstvu OK SZDL o poteku
1.	Skupno je bilo opravljenih 147 sej temeljnih kandidacijskih konferenc, od tega 25 v KS. Nikjer ni bilo treba ponavljati seje TKK.
2.	Skladno s sprejetim rokovnikom in navodili za izvedbo kandidacijskih postopkov oz. TKK v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih so bile, razen nekaj izjem, vse seje TKK opravljene pravočasno. Večina TKK je bila dobro pripravljenih, sestavljali pa so jih, razen v manjših TOZD in delovnih skupnostih, izv*>!jcr>i organi DPO in
samoupravni organi, vodje samoupravnih delovnih skupin, v mnogih primerih pa tudi člani delegacij v KS, pa tudi predsedniki hišnih svetov in člani uličnih odborov SZDL. Tam, kjer so koordinacijski odbori za kadrovska vprašanja in volitve imeli dovolj pomoči s strani strokovnih služb, so bili vsi postopki opravljeni brez pripomb. Bilo pa je tudi nekaj OZD, kjer se strokovne službe sploh niso vključile v pripravo TKK. Za vsako TKK tako v KS kot v OZD je bil zadolžen mentor, kije pomagal z nasveti. Komisija za volitve pri predsedstvu OK SZDL ocenjuje, da je bilo storjeno vse, da bi tudi zadnja faza priprav na volitve potekala čimbolj usklajeno. Precej pa je bilo pripomb na prepočasno dostavljanje raznih obrazcev, s čimer se je precej zavlekel postopek izpolnjevanja in dostave teh gradiv volilnim komisijam.
3. Udeležba na sejah TKK je bila zadovoljiva. V večini primerov se je udeležilo teh sej več ljudi, kot je po zakonu pogoj za sklepčnost. Prav udeležba na sejah TKK nam kaže na to, da smo povsod redno pristopili k zadnji fazi kadrovskih priprav na volitve, istočasno pa to pomeni, da so delovni ljudje in občani dojeli, da so priprave na volitve skupna nalo-
ga, ki je ni moč prepustiti le peščici ljudi v OOS ali IO KK SZDL.
Vse pa kaže na to, da bo potrebno v bodoče volilni zakonodaji posvetiti še več pozornosti, predvsem pa pravočasno pripraviti temeljna gradiva za volitve.
4. Čeprav smo s pripravo temeljnih kandidacijskih konferenc v začetku nekoliko kasnili smo v postopku usklajevanja predlogov za oblikovanje delegacij vendarle uspeli izbrati takšne kandidate, ki so v večini primerov dobili podporo, saj so TKK v glavnem soglasno potrdile evidentirane kandidate. Ta ugotovitev potrjuje uspešno delo organov, ki so sodelovali v procesu vseh usklajevalnih postopkov v temeljnih samoupravnih sredinah kot tudi na ravni občine. V največji možni meri so bili upoštevani evidentirani kandidati in dodatni predlogi, podani na predkandidacijskih konferencah ali izoblikovani na sejah organov DPO v samoupravnih organizacijah in skupnostih. V celoten postopek usklajevanja možnih kandidatov izmed evidentiranih za vodilne funkcije v skupščini občine in SIS so bili poleg organov družbenopolitičnih organizacij občine vključeni tudi organi DPO v TOZD in KS. Na sejah teh organov so bila
opredeljena in potijena osnovna načela in merila kadrovanja na te funkcije, glede na spremembe v organiziranosti delegatskega skupščinskega sistema v občini in nadaljni razvoj političnega sistema.
5.	Ugotavljamo, da delovni ljudje in občani z veliko večjo mero odgovornosti in samozavesti sprejemajo delegatsko kandidaturo, kot je bilo to značilno v pripravah na prejšnje volitve. Razen v nekaj primerih med 4600 kandidati, kolikor je bilo potrjenih na temeljnih kandidacijskih konferencah v OZD in KS, ni bilo potrebnih posebnih pregovarjanj za podpis izjave o sprejemu kandidature. To nam vendarle potrjuje, da smo v tej mandatni dobi opravili „zrelostni izpit" in dojeli bistvo delegatske funkcije.
V večini primerov so kandidati s ponosom in zadovoljstvom podpisali izjavo, da bodo delali v tej an oni delegaciji. To velja za kandidate v OZD, še bolj pa za kandidate KS, saj se mora vsak kandidat zavedati, da je funkcija člana delegacije in delegata izredno zahtevna, zlasti pa, če se zavedamo, da jo je treba izpolnjevati poleg rednih delovnih obveznosti.
6.	V večini OZD in KS so se odločili za oblikovanje posebnih in zdru-
»nin ueiegncij,	<1	lij i ta
delegiranje delegatov v skupščine SIS bodo imeli le še v manjših TOZD in delovnih skupnostih, ki imajo manj kot 80 zaposlenih. Nikjei ni primera, da bi imeli samo eno delegacijo za SIS in zbore skupščine občine. Skupno bo izvoljenih 420 delegacij, od tega 205 posebnih, 179 združenih in 40 splošnih. Povsod, kjer oblikujejo posebne ali združene delegacije so se odločili, da bo delegacija štela enega do dva člana več, kot zahteva zakonski minimum.
S tem je v glavnem že v naprej odpadla potreba po nadomestnih volitvah tam, kjer se eden ali dva delegata med mandatno dobo preselita iz ene v drugo KS ali odideta iz ene v drugo OZD, kar lahko toliko okrne delegacijo, da ne more več normalno delati. Nismo pa se na TKK dotaknili sprememb statutov TOZD in KS glede oblikovanja in delovanja delegacij. 7. Socialno kvalifikacijska struktura kandidatov za delegate je zadovoljiva, ni pa v celoti zadovoljiva struktura kandidatov po spolu in starosti. Predvsem v KS ne moremo biti zadovoljni s starostno strukturo kandidatov, premalo je vključenih mlajših od 27 let starosti, enako velja tudi za ženske. V OZD je to stanje veliko boljše.
Ko smo na volilni komisiji pri predsedstvu OK SZDL analizirali vzroke za takšno stanje, smo ugotavljali, da tam, kjer slabo delajo OO ZSM ni bilo evidentirano zadostno število mladih. V večini primerov so bile OO ZSM preslabo vključene v proces evidentiranja in tudi v celoten potek volilnih priprav. Tudi žensk je bilo v KS premalo evidentiranih, čeprav smo na to vseskozi opozarjali. Nekatere tovarišice, ki so sicer bile evidentirane tudi v KS, so pristale na kandidaturo v OZD in je zato niso mogle sprejeti še v KS, nekatere pa so kandidaturo tudi zavrnile iz objektivnih, zelo malo pa iz subjektivnih razlogov. Ne bi upal trditi, da se ženskam ne zaupajo družbene funkcije, kot je delegatska, saj so skorajda vse v sedanji mandatni dobi v povprečju bolje izvrševale svoje naloge kot moški, vsaj glede udeležbe na sejah skupščin. Zelo blizu resnice je ugotovitev, da ženske same ne predlagajo soto-varišic, v KS pa tudi to, da sta v večini družin zaposlena oba in da žena že iz navade ostaja pri otrocih, saj je večina prebivalstva mlajše od 35 let. Žal še ne morem postreči s podatkom, kakšna je struktura potrjenih kandidatov, navedel pa bom podatke o evidentiranih:
skupno je bilo evidentiranih 7.073 kandidatov, od tega 2758 žensk ali 39 %, mlajših od 27 leta starosti je 1.900 ali 27 %.
v OZD in delovnih skupnostih je ta procent naslednji:
43 % žensk in 28 % mladih; v krajevnih skupnostih pa je procent naslednji:
od skupnega števila evidentiranih je 26 % žensk in 24 % mladih.
8. Kot pozitivno lahko navedemo to, da že sama struktura potrjenih kandidatov zagotavlja večjo povezavo med samoupravnimi organi v OZD in KS ter delegacijami. V glavnem se je povsod upoštevalo priporočilo, da se kot možne kandidate za člane delegacij evidentira tudi člane samoupravnih organov. To bi se moralo v bodoče odraziti v večji povezanosti celotnega delegatskega in skupščinskega sistema.
Ker smo ugotovili, da so nam v sedanji mandatni dobi slabo delovale konference delegacij, deloma zaradi nepravilnega razumevanja njihove vloge in nalog, deloma pa tudi zaradi neustrezne sestave
v zborih občinske skupščine kot zborih porabnikov skupščin SIS povečamo število delegatskih mest. To pomeni, da bo proces usklajevanja interesov delovnih ljudi in občanov v SIS v bodoče potekal bolj direktno, istočasno pa to narekuje potrebo po bolj temeljitem pripravljanju sej skupščin, saj bodo v večini primerov štele skupščine SIS preko 100 delegatskih mest. Prav tako velja povdariti, da so se v večini OZD in KS na TKK odločili za odprte kandidatne liste, za zaprte kandidatne liste so se odločili le v nekaterih manjših TOZD in delovnih skupnostih.
Pri sprejemanju izhodišč za oblikovanje delegacij in delegatskih skupščin je bila posebna pozornost posvečena kriterijem kadrovanja na vodilne funkcije, s poudarkom na tem, da je potrebno pri kadrovanju kot izhodišče upoštevati razvoj gospodarske in družbene dejavnosti v občini, kontinuiteto v programski in kadrovski usmeritvi, nadaljni razvoj delegatskega skupščinskega sistema in posebej sistema samoupravnega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja.
Osnove teh izhodišč so bile sprejete že z oceno o uresničevanju delegatskega sistema v občini Velenje in dopolnjene v celotnem procesu usklajevanja kadrovskih predlogov v pripravah na volitve.
Postopek evidentiranja možnih kandidatov in oblikovanja kadrovskih predlogov za vodilne funkcije v skupščini občine in skupščinah SIS je bil naslednji:
- prve predloge možnih kandidatov za vodilne funkcije v skupščinah SIS so na osnovi seznama evidentiranih izoblikovali IO teh skupščin, vzporedno s tem, ko so ocenjevali uresničevanje delegatskega sistema za svoje področje. Na osnovi ocene uspešnosti delovanja SIS so predlagali možne kandidate za vodilne funkcije v posameznih SIS.
tov za vodilne funkcije v skupščini občine je izoblikoval politični aktiv na osnovi evidentiranih možnih kandidatov in jih dal v obravnavo komiteju občinske konference ZKS, od tu pa so šli v obravnavo na organe vseh družbenopolitičnih organizacij na nivoju občine, kjer je stekla o teh predlogih razprava in so se oblikovala stališča za sejo koordinacijskega odbora za kadrovska vprašanja pri predsedstvu OK SZDL Velenje. Na organih DPO so bili podani še dodatni predlogi oziroma evidentirani še dodatni možni kandidati za te funkcije s strani DPO v OZD in KS.
-	Na seji koordinacijskega odbora za kadrovska vprašanja je potekalo prvo usklajevanje evidentiranih možnih kandidatov za vodilne funkcije v skupščini občine in SIS. Ker na tej seji ni bilo moč uskladiti vseh predlogov je bila naložena organom družbenopolitičnih organizacij naloga, da ponovno razpravljajo o evidentiranih možnih kandidatih in pripravijo stališča za drugo sejo koordinacijskega odbora za kadrovska vprašanja pri OK SZDL Velenie.
-	Tako komite občinske konference ZKS kot predsedstvo občinskega sveta zveze sindikatov in izvršni odbor predsedstva OK SZDL so na svojih sejah temeljito ocenili vse evidentirane možne kandidate in koordinacijskemu odboru za kadrovska vprašanja posredovali dokaj usklajen predlog možnih kandidatov za vodilne funkcije.
Ta predlog je obsegal več možnih kandidatov za posamezne vodilne funkcije. Ker na seji koordinacijskega odbora za kadrovska vprašanja ni bilo mogoče dokončno uskladiti predlogov, je predsedstvo OK SZDL po predhodno opravljenih razgovorih s predlaganimi kandidati, od katerih so nekateri odklonili kandidaturo, dokončno oblikovalo predlog, da se za vsako vodilno funkcijo predlaga samo en kandidat. Kljub
SEZNAM
volišč za volitve delegacij, ki jih volijo kmetje in delavci TOZD Kmetijstvo Šoštanj 12. marca 1978
Stev. volišča
1 2
5
6
7
8 9
10
11 12
13
14
15
16
17
18
19
20 21 22
23
24
25
Mesto volišča
Gasilni dom Krajevni urad
Gasilni dom
Gorenje
Lovski dom Pri Polovšaku Osnovna šola Prosvetni dom Gostilna Janez Prosvetni dom Zavodnja Posestvo Ravne Strnak - Ravne Gasilni dom Gasilni dom Zadružni dom Dom ZB Pege Pri Majorju Prosvetni dom
Gasilni dom Gasilni dom Osnovna šola Pri Stropniku Osnovna šola Gasilni dom Osnovna šola
Kraj
Šmartno Šmartno
Paška vas
- sedež krajevne
skup.
Skorno
Skorno-Šentfloijan Bele vode Topolšica Topolšica
Zavodnja
Ravne
Ravne
Gaberke
Družmirje
Lokovica
Kavče Šentilj
Bevče
Šalek
Paka
Konovo
Cirkovce
Škale
Plešivec
mnenje, da bi morali za posamezno funkcijo več možnih kandidatov. Ni pa bilo konkretnih predlogov.
Kandidiranje za družbenopolitični zbor je potekalo preko organov DPO na nivoju občine. Koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja pri predsedstvu OK SZDL Velenje je uskladil predloge družbenopolitičnih organizacij in zaradi večjega števila dodatno predlaganih kandidatov, kot je bil prvotni dogovor, predlagal predsedstvu OK SZDL, da se lista kandidatov zato poveča od 29 na 35 kandidatov. Predsedstvo OK SZDL je takšen pedlog sprejelo in dalo v razpravo kandidacijskim konferencam zaprto listo kandiatov za DPZ. Sprejet je bil ključ po katerem posamezna DPO kandidira na enotno listo kandidatov za DPZ naslednje število kandidatov:
OK SZDL 10, OS ZSS 10, OK ZKS 7, OK ZSMS 4 in občinski odbor ZZB NOV Velenje 4 kandidate.
O tem predlogu so razpravljale tudi TKK, vendar na predlagane Kandidate ni bilo bistvenih pripomb. Lista kandidatov za DPZ je sestavljena tako, da so na njej tudi najodgo-vornejS funkcionarji organov DPO na ravni občine.
Struktura tega zbora je naslednja: 24 moških, 9 žensk, 6 je mlajših od 27 let, 17 kandidatov je iz gospodarstva, 13 iz negospodarstva, 1 obrtnik, kmet in 3 upokojenci. Izobrazbena struktura je sledeča: 7 visoka izobrazba, 7 višja, 14 srednja, 1 nižja, 1 VKV in 5 kandi-datovje kvalificiranih delavcev.
Menim, da so bili kandidacijski postopki v celoti izpeljani na osnovi demokratičnih principov kadrovanja, ter da so bili v največji možni meri upoštevani kadrovski kriteriji za kandidiranje v družbenopolitični zbor občinske skupščine. Vsled uspešno opravljenih kandidacijskih postopkov lahko pristopimo k izvedbi volitev. Velenje, 24. 2.1978
Predsednik volilne komisije pri OK SZDL Velenje TONE ŠELIGA
Glasujejo kmetje iz
Podgora, Rečica/Paki Šmartno, Gavce, Slatine, Mali vrh in Veliki Vrh Paška vas, Gavce del, Slatine del in Veliki vrh
Gorenje in Skorno del Skorno
Skorno, Šentfloijan Bele vode Topolšica del Topolšica del
Šentvid, Zavodnja Ravne del Ravne del Gaberke Družmiije Lokovica
Pesje, Podgoije, Preloge Kavče in Podkraj Arnače, Laze, Silova in Ložnica Bevče Šalek
Paka, Kogak
Hrastovec, Konovo, šentbric
Cirkovce
Škale
Plešivec
Tov. Mirko ZOLNIR je vseskozi družbeno zelo aktiven predvsem v planinski zvezi in turistični zvezi. S svojimi konstruktivnimi predlogi je precej vplival na delo delegatov REK v občinski skupščini. Kot član komisije za inovacije na REK Velenje si vseskozi prizadeva, da bi se ta dejavnost čimbolj razširila ne samo v okviru delovne organizacije, temveč da bi inovatorstvo postalo sestavni del raziskovalne dejavnosti v občini.
9. SIS ZA invalidsko pokojninsko zavarovanje
Za predsednika skupščine je predlagan Alojz HOLESEK rojen 26. 8. 1927, upokojenec, pred upokojitvijo zaposlen na RLV Velenje.
Tov. Alojz HOLESEK je vseskozi aktiven družbenopolitični delavec predvsem v sindikatu. Je predsednik sveta krajevne skupnosti Stara vas, kjer je pokazal velike organizacijske spodobnosti in zanimanje za probleme invalidov, saj se je s tem problemom srečaval na delovnem mestu RLV. Vsa ta aktivnost nam daje dovolj zaupanja, da bo dobro opravljal funkcijo predsednika skupščine interesne skupnosti pokojninsko invalidskega zavarovanja.
Za predsednika 10 interesne skupnosti pokojnindco invalidskega zavarovanja je predlagan Vinko PRELOZNIK, rojen 12. 7. 1932, po poklicu dipl ing. rudarstva, zaposlen kot vodja proizvodnje na RLV.
Tov. Vinko PRELOŽNIK se
je kot predsednik občinske
konference za SIS pokojninsko invalidskega zavarovanja prizadeval, da je lahko ta skupnost v okviru občine v celoti izvršila svoj program. Kot izredno aktiven delegat na tem področju je bil predlagan za predsednika 10 že s strani regionalne skupnosti pokojninsko invalidskega zavarovanja, kar potrjuje zaupanje v uspešno opravljanje te funkcije tudi v bodoče.
10. SIS za zaposlovanje
Za predsednika skupščine je predlagan Franc LIPOVŠEK,
rojen 19. 9. 1924, po poklicu rudarski tehnik, zaposlen na REK-u kot vodja kadrovske službe.
Zaradi širokega poznavanja problematike zaposlovanja in aktivnosti na drugih področjih,
ki so tako ali drugače vezani na politiko zaposlovanja, izpolnjuje pogoje in tudi zaupanje da bo lahko to funkcijo uspešno opravljal.
Za predsednika 10 interesne skupnosti za zaposlovanje je predlagana Vida ROBIDA, rojena 21. 12. 1938, zaposlena v DSSS Gorenje kot organizator izobraževanja.
Tov. Vida ROBIDA si je pri dosedanjem delu na področju štipendiranja in strokovnega izobraževanja v delovni organizaciji prav gotovo pridobila izkušnje na osnovi katerih bo s širšim poznavanjem razmer lahko uspešno opravljala funkcijo predsednice Izvršnega odbora te skupnosti.
---
VOLIŠČA
za volitve delegatov v družbenopolitični zbor skupščine občine Velenje, v zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Velenje ter v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti občine Velenje v nedeljo, 12. marca 1978:
\__'
BELE VODE
Volišče bo v prostorih osnovne šole Bele vode. Na tem volišču volijo volivci naselja Bele vode v celoti (od hišne št. 1 — 77) BEVČE
Volišče bo v prostorih gasilskega doma v Bevčah. Na tem volišču volijo volivci Bevč v celoti, razen hišnih številk 1 - 7 c in hišne številke 12 CIRKOVCE
Volišče bo v prostorih osnovne šole Cirkovce. Na tem volišču volijo volivci Škalskih Cirkovcev v celoti (od št. 1 - 31) in Šmartin-skih Cirkovcev (od št. 3 - 23) GABRKE
Volišče bo v prostorih gasilskega doma Gabrke. Na tem volišču bodo volih volivci Gabrk v celoti (od št. 1 - 101), naselje Ravne št. 75, 77, 78, 138, 138 a, od 139 - 148, 151, 152, 152 a in del naselja Plešivec hišne št. 4, 5, 45,46,47 a, 48 a, 51, 52. DRUŽMIRJE
Volišče bo v prostorih gasilskega doma v Družmirju. Na tem volišču volijo volivci naselja Družmiija v celoti (od hišne št. 1 — 73)
GORENJE
Volišče bo v prostorih krajevne skupnosti Gorenje. Na tem volišču volijo volivci Gorenja v celoti (hišne št. 1 - 27) in naselje Skorno (od št. 1 - 6 in od 32 - 93) PASKA VAS
Volišče bo v prostorih gasilskega doma Paška vas. Na tem volišču volijo volivci Paške vasi v celoti (od 1 — 32), naselje Gavce (od št. 23 - 63), naselje Veliki vrh (Od 1 - 19) in naselje Slatine (od 24 - 27, od 33 - 43)
SKORNO
Volišče bo v prostorih lovskega doma Skorno. Na tem volišču bodo volili volivci naselja Skorno (od hišne št. 7 - 31) LOKOVICA
Volišče bo v prostorih kmeta Škruba, Lokovica 91. Na tem volišču bodo volili volivci naselja Lokovice (od hišne št. 49 — 89) LOKOVICA
Volišče bo v prostorih zadružnega doma za volivce Lokovice (od hišne št. 1 - 48, 90 - 147) PAKA
Volišče bo v prostorih osnovne šole Paka pri Velenju. Na tem volišču bodo volili volivci iz naselja Paka (od št. 27 — 84), volivci iz naselja Paški Kozjak (od št. 1 - 24) in naselja Lopatnik (od hišne št. 11 - 22). PLEŠIVEC
Volišče bo v prostorih osnovne šole Plešivec. Na tem volišču bodo volih volivci naselja Plešivec v celoti, razen hišnih številk 4, 5, 45,46,47 a, 51,48 a, 52.
PODKRAJ—KAVČE Volišče bo v prostorih krajevne skupnosti Podkraj — Kavče (pri Majorju) za naselje Kavče v celoti (od št. 1 — 56 a) in naselje Podkraj pri Velenju (od št. 1 — 85) RAVNE
Volišče bo pri kmetu Strnaku v Ravnah. Na tem volišču bodo volih volivci naselja Ravne (hišne št. 72, 73, 74, 76, 79 - 86, 102 - 137,149, 150, 153,154,162) RAVNE
Volišče bo v prostorih kmetijskega posestva Ravne. Na tem volišču bodo volih volivci naselja Ravne (hišne št. od 1 - 71, 88, 89, 90,92 - 101, od 157 - 160,161, 163 - 185.) SKORNO
Volišče bo pri Polovšaku, Skorno 1. Na tem volišču bodo volih volivci naselja Skorno v celoti (od hišne št. 1 — 64) in naselja Florjan pri Šoštanju v celoti. ARNACE
Volišče bo v prostorih prosvetnega doma v Arnačah. Na tem volišču bodo volili volivci naselij Arnače (od št. 1 - 38), naselja Laze (od hišne št. 1 — 65), naselje Ložnica (od št. 1 - 25) in naselje Silova (od hišne št. 1 — 33) ŠKALE
Volišče bo v prostorih gasilskega doma Škale za volivce naselja Škal in naselja Hrastovec (št. 1,1 a, 1 b, 2 in od št. 20 - 60). ŠMARTNO OB PAKI
Volišče bo v prostorih krajevnega urada Šmartno ob Paki. Na tem volišču bodo vdih volivci naselja Šmartno ob Paki v celoti (od 1 - 139), naselje Gavce (od št. 1 - 22), naselje Slatine (od št. 1 -23 in 28 - 32), naselje Mali vrh v celoti (od 1 - 111) ter naselje Veliki vrh od št. 20 - 50. ŠMARTNO OB PAKI
Volišče bo v gasilskem domu v Šmartnem ob Paki za volivce naselij Rečica ob Paki (št. 1 - 24) in naselja Podgora v celoti (1 -52).
svojo izredno široko družbenopolitično aktivnost posvetila delu na področju vzgoje mladih in razvoju otroškega varstva v naši občini. Zaradi uspešnega dela v funkciji predsednice 10 v sedanji mandatni dobi in globokega poznavanja problematike nadaljnega razvoja te dejavnosti je ponovno predlagana za predsednico 10.
3.	SIS za kulturo
Za predsednika skupščine je predlagan Peter KRAPE Ž, roj. 16. 8. 1935, po poklicu gozdarski ing., zaposlen v STIK Mozirje-
Tov. Krapež je izredno družbenopolitično aktiven že dalj časa. Udejstovanje na področju kulture je le eno od njegovih stalnih' oblik aktivnosti. V pretekli mandatni dobi je bil predsednik skupščine te skupnosti in poleg tega opravljal še vrsto drugih pomembnih družbenopolitičnih funkcij. Zaradi pozitivnih rezultatov na področju občinske kulturne skupnosti je ponovno predlagan za predsednika skupščine te skupnosti.
Za predsednika 10 te skupnosti je predlagan Karel SEME, roj. 24. 3. 1947, po poklicu strojni delovodja, zaposlen v RŠC Velenje.
Tov. SEME je vseskozi aktivno vključen v delo kulturne skupnosti. V pretekli mandatni dobi je bil predsednik Zveze kulturnih organizacij občine Velenje, končal politično šolo Josip Broz Tito v Kumrovcu, bil delegat v ZZD skupščine. SRS in bil angažiran še na drugih področjih. Zaradi poznavanja problematike kulturne skupnosti in svojih organizacijskih sposobnosti je predlagan za predsednika 10 te skupnosti.
4.	SIS za telesno kulturo
Za predsednica te skupnosti je predlagan Tone PEČOVNIK,
roj. 17. 1. 1935, po poklicu strojni tehnik, zaposlen v RŠC—TOZD EKO Velenje kot vodja orodjarne.
Njegovo dosedanje delo v telesno kulturni skupnosti je nedvomno pokazalo pozitivne rezultate predvsem na področju podružbljanja telesne kulture in organiziranosti te dejavnosti. Kot predsednik samoupravne interesne skupnosti je pokazal velik smisel za organizacijsko delo, zato je predlagan za predsednika skupščine interesne skupnosti za telesno kulturo še za eno mandatno dobo.
Za predsednika 10 SIS za telesno kulturo je predlagan Mar jan GABERŠEK, rojen 4. 9. 1938, direktor delovne organizacije Modni salon. Tov. Marjan Gaberšek dolgoletni aktiven
športnik in funkcionar v najrazličnejših športnih organizacijah je dobro spoznal problematiko telesne kulture v občini. Bil je tvoren soustvarjalec pri programu in izvajanju programa telesno kulturne skupnosti v občini.
5.	SIS za zdravstvo
Za predsednika te skupnosti je predlagan Jože DEBELJAK,
roj. 19. 3. 1942, zaposlen v DO RLV TOZD klasirnica kot strojni vzdrževalec. Tov. Jože Debe-ljak je zelo aktiven družbenopolitični delavec v DO REK Velenje, prav tako je bil zelo aktiven kot član 10 občinske zdravstvene skupnosti in kot delegat v zboru občin SRS. Zaradi njegove posebne angažiranosti na področju zdravstvenega varstva in poznavanja zdravstvene problematike je predlagan za predsednika skupščine samoupravne interesne skupnosti zdravstvenega varstva v naslednji mandatni dobi.
Za predsednika 10 SIS za zdravstvo je predlagan Božo LEDNIK, roj. 21. 11. 1937, zaposlen v RŠC TOZD EKO, kot vodja servisne proizvodnje. Tov. Božo LEDNIK je bil v pretekli dobi predsednik občinske skupnosti zdravstvenega varstva in je dodobra spoznal problematiko na področju zdravstvenega varstva ter nujnost povezovanja interesov delovnih ljudi in občanov s tega področja tudi na regionalnem nivoju. S svojo aktivnostjo in operativno organizacijskimi sposobnostmi je dokazal, da bo lahko opravljal funkcijo predsednika 10 občinske zdravstvene skupnosti.
6.	SIS za socialno skrbstvo
Za predsednica skupščine je ponovno predlagan Martin PRIMOŽIČ, roj. 6. 12. 1919, zaposlen v Lesni Šoštanj, kot vodja varnostne službe. Njegova družbenopolitična aktivnost v zadnjih letih je zelo pestra. Kot predsednik OK SZDL je imel možnost spoznati najširše probleme naše družbenopolitične skupnosti in jih tudi pomagal reševati. Pridobil si je vrsto praktičnih iskušenj, spoznanj na vseh področjih družbenega življenja, še posebej pa na področju socialnega skrbstva. Z ozirom na uspešno delo je ponovno predlagan za predsednika skupščine te interesne skupnosti.
Za predsednica 10 te skupnosti je predlagana Slavka MIJOČ, roj. 4. 6. 1943, zaposlena v TGO Gorenje, kot strokovni tajnik komisij. Tov. Slavka MIJOČ je kot predsednik 10 v pretekli mandatni dobi s svojo aktivnostjo in angažiranjem pri reševanju vprašanj socialnega skrbstva dokazala veliko pripravljenost za delo na tem po-
dročju. Ponovno kandidira za predsednico 10 skupščine SIS socialnega skrbstva. Njena kandidatura je bila soglasno potrjena v celotnem usklajevalnem postopku.
7. SIS za stanovanjsko izgradnjo
Za predsednika skupščine je predlagan Janko MEH, rojen 25. 10. 1933, zaposlen na RLV Velenje je član poslovodnega organa DO RLV. Doslej je bil aktiven zlasti pri delu družbenopolitičnih organizacij in kot delegat v zboru združenega dela skupščine SRS. Zaradi poznavanja stanovanjske problematike in svojih organizacijskih sposobnosti je predlagan za predsednika skupščine samoupravne interesne skupnosti za stanovanjsko izgradnjo.
Za predsednika 10 SIS za stanovanjsko izgradnjo je predlagan Alojz BAHČ, rojen 24. 11. 1941, zaposlen v TGO Gorenje kot direktor sektorja za samoupravno pravne zadeve. Tov. Alojz BATIČ je bil v zadnji mandatni dobi predsednik skupščine SIS stanovanjske izgradnje in je pokazal precejšnje poznavanje tovrstne problematike. Ker je v zadnjem času vključen v širše reševanje celovite stanovanjske izgradnje in sa-
moupravno organiziranost na področju stanovanjsko-komu-nalne izgradnje je kot poznavalec nalog s tega področja predlagan za predsednika 10 te interesne skupnosti.
8. SIS za raziskovalno dejavnost
Za predsednika skupščine je predlagan Ciril BEZLAJ, rojen 28. 3. 1941, zaposlen v TGO Gorenje kot glavni raziskovalec. Tov. Ciril BEZLAJ je bil že v pretekh dobi predsednik raziskovalne skupnosti. Čeprav v začetni fazi zaradi premalo izdelanih programskih smernic in ne konkretne vsebine dela, ta interesna skupnost ni zaživela najbolje, je v drugi polovici mandatne dobe vsled velike prizadevnosti tov. Bezlaja ta skupnost našla svoj programski okvir in zastavila določene raziskave, ki jih bo potrebno izpeljati v naslednji mandatni dobi. Prav zaradi kontinuitete dela pri izpeljavi zastavljenega programa in aktivnosti tov. Bezlaja je le ta ponovno predlagan za predsednika skupščine SIS za raziskovalno dejavnost občine Velenje.
Za predsednika 10 odbora je predlagan Mirko ŽOLNIR, rojen 4. 6. 1929, po poklicu dipl. ekonomist, zaposlen na REK Velenje v plansko analitskem sektorju.
možni KANDIDATI za družbenopolitični zbor skupščine občine velenje
1.	ČANČ Branko, rojen 4. 1. 1951, zaposlen v TGO Go-renje-TOZD Elektronika, kjer opravlja funkcijo sekretarja 00 ZK. Je član izvršnega odbora predsedstva OK SZDL in predsednik krajevne konference SZDL v KS Šentilj. Po poklicu je KV elektri-čar. Je član ZK. Kandidira ga občinska konferenca SZDL Velenje.
2.	DERMOL Jože, rojen 20. 4. 1946, po poklicu ing. strojništva. Aktivno sodeluje v samoupravnih organih v TEŠ. V zadnjem času se je aktivno vključil v delo zveze sindikatov in je predlagan za predsednika konference 00 sindikata v REK-DO TE Šoštanj. Je član ZK. Kandidira ga občinski svet ZSS Velenje.
3.	DOLEJŠI Štefan, rojen 3. 3. 1944, zaposlen pri ERA Velenje—DSSS. V pretekli mandatni dobi je bil pomočnik sekretarja občinskega komiteja ZK. Je aktivni družbenopolitični delavec. Po poklicu je politolog. Kandidira ga OK SZDL Velenje.
4.	DOMANJKO Marjan, rojen 5.
I.	1957, zaposlen v DO Ve-grad Velenje. Aktivno je delal že na osnovni in srednji šoli. Opravljal je vrsto funkcij v organizacijah ZSMS, sodeloval je na mladinski delovni akciji v Halozah. Je predsednik koordinacijskega sveta 00 ZSM GIP, Vegrad Velenje. Kandidira ga OK ZSMS Velenje.
5.	HOJAN Marjana, rojena 9.
II.	1957. V ZSMS je opravljala pomembne funkcije: predsednika 00 ZSM, člana predsedstva ZSM v DO REK, člana sekretariata 00 ZK v TOZD RLV in aktivna v samoupravnih organih delovne organizacije. Sodelovala je na mladinski delovni akciji Brkini 1975 in Posočje 1977, kjer je bila komandant brigade. Je član Predsedstva OK ZSMS Velenje, predsednik centra za mladinske delovne akcije pri OK ZSMS Velenje in član centra za mladinske delovne akcije pri RK ZSM Slovenije. Kandidira jo OK ZSM Velenje.
6.	JELEN Teodor, rojen 13. 4. 1936, zaposlen na REK Velenje. Član DPZ je bil tudi to mandatno dobo. Je predsednik republiškega odbora sindikatov energetike in rudarstva, opravlja pa tudi druge pomembne funkcije v naši občini. Je član ZK. Kandidira ga OS ZSS Velenje.
7.	KLEMENČIČ Vida, rojena 15. 6. 1924, upokojenki Je
dolgoletna družbenopolitična delavka. Doslej se je aktivno udejstvovala v različnih družbenopolitičnih organizacijah, še zlasti v ZK, sindikatu ter v ZZB NOV. Sedaj je članica republiškega odbora ZZB NOV, ter predsednica komisije za internirance pri občinskem odboru ZZB NOV Velenje. Kandidira jo 00 ZZB NOV Velenje. Je članica ZK.
8.	KOREN Branka, rojena 28. 12. 1950, zaposlena v zdravilišču Topolšica. Je aktivna družbenopolitična delavka v KS Bevče, kjer je tudi predsednica krajevne organizacije SZDL in član občinske konference SZDL. Ni član ZK. Kandidira jo občinska konferenca SZDL Velenje.
9.	KORUN Franjo, rojen je 5. 11. 1933. V preteklem obdobju je bil dve mandatni dobi sekretar komiteja OK ZKS Velenje, aktiven je na vseh področjih družbene dejavnosti. Predlagan je za predsednika skupščine občine Velenje. Kandidira ga OK ZKS Velenje.
10.	KREVZEL Stane, rojen je 9. 11. 1927, upokojenec. Je v se skozi zelo aktivni družbe nopolitični in društveni delavec. Aktivno dela v društvu ljudske tehnike v Šmartnem ob Paki, kjer opravlja tudi funkcije predsednika krajevne konferenci SZDL. Je član OK SZDL član predsedstva in delegat v DPZ občinske skupščine. Je član ZK. Kandidira ga OK SZDL Velenje.
11.	MEDVED Marcel, rojen je 7. 10. 1934. Sedaj je predsednik 00 ZSS Velenje. Že pred izvolitvijo na to funkcijo je opravljal pomembne družbenopolitične naloge v DO RLV. Je član ZK. Kandidira ga OS ZS Velenje.
12.	MEH Srečko, rojen je 8. 8. 1943. Po poklicu je rudarski tehnik, zaposlen na RLV Velenje. Znan je po svoji dosledni zavzetosti in samoupravni naravnanosti. Opravljal je vrsto najrazličnejših funkcij. Še posebej je aktiven v zvezi komunistov, večkrat je bil sekretar osnovnih organizacij zveze komunistov. Nazadnje sekretar sveta ZK jamskih TOZD. Seda je član komiteja OK ZK Velenje. Kandidira ga OK ZKS Velenje.
13.	MIKLAVIČIČ Janez, rojen je 22. 5. 1930. Član ZK od 1948 leta. Vseskozi je izredno družbenopolitično aktiven, opravljal je vrsto funkcij, nazadnje je bil sekretar sveta ZK SOZD Gorenje in član komiteja OK ZK Velenje, ter podpredsednik SOb Velenje. Sedaj je sekretar komiteja OK ZKS Velenje.
i
Kandidira ga OK ZK Velenje.
14.	MIKLAVŽINA Vlado, rojen je 16. 7. 1929 je samostojni kmetijski proizvajalec s preusmerjeno kmetijo v KS Skale. Vseskozi aktivno dela v družbenopolitičnih organizacijah v KS Škale, zlasti pa v lovski družini Škale. Kandidira ga OK SZDL Velenje.
15.	NAGLOST Majda, rojena je 9. 4. 1939, zaposlena pri ERA Velenje kot vodja TOZD Kmetijstvo. Je dolgoletni družbenopolitični delavec. Bila je član 10 OK SZDL, član komiteja OK ZKS. Še vedno je član OK SZDL in krajevne konference SZDL Konovo, aktivno dela v kmetijski zemljiški skupnosti in v KS. Po poklicu je diplomirani agronom. Kandidira jo OK SZDL Velenje. Je član ZK.
16.NAG0DE	Elica, rojena je 8. 3. 1926, upokojenka. Je dolgoletna družbenopolitična delavka, ki je bila do pred kratkim zaposlena kot referentka v oddelku za ljudsko obrambo občinske skupščine. Doslej se je udejstvovala v najrazličnejših organizacijah, zlasti v ZZB NOV, kjer je tudi sedaj članica komisije za materialna vprašanja borcev NOV pri občinskem odboru ZZB. Med prebivalstvom uživa ugled prekaljene borke. Je član ZK. Kandidira jo 00 ZZB NOV Velenje.
17.	OREMUŽ Vlado, rojen je 26. 11. 1931, zaposlen na RŠC kot vodja RPP. Aktiven družbenopolitičen delavec v DO RŠC in v občini Velenje. Je dobitnik srebrnega znaka ZSS. Aktivno se vključuje v vsa dogajanja v občini, predvsem na področju poglabljanja samoupravljanja ter družbenoekonomskih odnosov. Je član ZK od leta 1949. Kandidira ga občinski svet Z S Velenje.
18.	PAL Nadja, rojena je 28.1. 1938 je zaposlena pri občinskem sodišču v Velenju. Je zelo aktivna družbenopolitična delavka v KS Center levi breg Velenje. Je član 10 krajevne konference SZDL, član OK SZDL, dela pa tudi v raznih komisijah v KS. Po poklicu je administratorka. Kandidira jo OK SZDL Velenje.
19.	PUŠNIK Cveta, rojenaje 26. 6. 1940. Je predsednica občinskega odbora delavcev v sindikatu vzgoje in izobraževanja. Zelo si je prizadevala pri urejanju celodnevne šole in je kot član predsedstva OS ZSS Velenje precej pripomogla pri razreševanju problematike na področju vzgoje in izobraževanja. Je član
J
ZK. Kandidra jo OS ZS Velenje.
20.	RANZINGER AdoJf, rojen je 28. 4. 1937. Po poklicu je dipl. ing. stroj., zaposlen v TGO Gorenje. Član ZK od leta 1972. Kljub vsestranski angažiranosti še ni opravljal pomembnejših funkcij. Je izvoljen za člana občinske konference ZK. Kandidira ga OKZK Velenje.
21.	RAT Franc, rojenje 17.11. 1947. Je dolgoletni aktivist v sindikatih. Bil je predsednik konference OOS v GIP Vegrad in je precej pripomogel, da je v tej delovni organizaciji zaživelo delo sindikata. Opravlja pa tudi druge družbenopolitične funkcije. Je član ZK. Kandidira ga OS ZS Velenje.
22.	RIBIČ Drago, rojen ie 23. 8. 1952. Aktivno je vključen v ZSM. Opravljal je vrsto mladinskih funkcij: sekretar 00 ZSM Nama Velenje, predsednik koordinacijskega sveta na nivoju DO Nama in v samoupravnih organih in komisijah na nivoju DO. Pri OK ZSM Velenje deluje v vrsti komisij, sedaj je sekretar OK ZSM Velenje. Je član ZK. Kandidira ga OK ZSM Velenje.
23.	SAJE Alojz, rojen 29. 1. 1942. Družbenopolitični delavec v zvezi sindikatov in ZK. V teh organizacijah vedno zelo vestno opravlja odgovorne funkcije. V pre-tekli (zadnji) mandatni dobi je bil predsednik 10 SIS za stanovanjsko gospodarstvo in član raznih drugih organov, zlasti pri sindikatih. Kand: dira ga OS ZSS Velenje.
24. SEME Karel, rojenje 23. 3 1947, je zaposlen v RŠC DSSS, kot sekretar organov opravljanja. Vseskozi je aktivno vključen v družbenopolitično delo. V pretekli mandatni dobi je bil predsednik (2 leti) ZKO občine Velenje, delegat v skupščini SRS. Končal je politično šolo — Josip Broz Tito v Kumrovcu. Je član ZK. Kandidira ga OK SZDL Velenje.
25.	ŠILIH Amalija, rojena je 14. 2. 1930 leta, zaposlena v Temeljni banki Velenje. Zelo je aktivna na področju urejanja samoupravnih ter družbenoekonomskih odnosov v naši občini. Za aktivnost v ZSS je prejela srebrni znak ZSS. Je delegat OS ZSS Velenje v medobčinskem svetu. Je član ZK. Kandidira jo OS ZS Velenje.
26.	ŠTIMAC Milan, rojenje 20. 2. 1932, samostojni obrtnik, zobozdravnik. Vseskozi zelo
aktiven družbenopolitični delavec. Je predsednik občinskega odbora ZRVS, član predsedstva OK SZDL in mnogih drugih organov v občini. Po poklicu je višji zobozdravstveni tehnik. Kandidira ga OK SZDL Velenje. Je član ZK.
27.	TAJNŠEK Stane, rojen je 26. 12.1957. Vseskozi aktivno sodeluje v predsedstvu OO ZSM Šentilj pri Velenju. Sodeloval je na pohodu AVNOJ 1975 leta, udeležil se je mladinske delovne akcije Kozje 1975. Aktivno deluje v komisiji za SLO in ohranjevanje NOB pri OK ZSMS. Je član ZK. Kandidra ga OK ZSM Velenje.
28.	TEKAVC Jože, rojenje 24. 3. 1915. Kandidat je nosilec »Spomenice 1941". Med vojno je bil med vodilnimi organizatorji narodnoosvobodilne borbe na Bloški planoti in na Notranjskem. Po vojni je opravljal vrsto družbenopolitičnih funkcij in je bil med drugim tudi organizacijski sekretar okrajnega komiteja ZKS v
Šoštanju. Pred upokojitvijo je dolga leta opravljal pode vodje kadrovskosocialne službe Rudnika lignita Velenje. Še vedno aktivno sodeluje v družbenopolitičnih organizacijah in v krajevni samoupravi. Kandidira ga OO ZZB NOV Velenje.
29.	URANJEK Mihael, rojen je 16. 2. 1934. Po končani vojaški akademiji je delal precej časa kot aktivni starešina. Po odhodu iz JLA seje zaposlil v Ljubljanski banki v Velenju. Član ZK je od 1954 leta. Opravljal je vrsto družbenopolitičnih funkcij. Nazadnje je bil sekretar OO ZK in član komisije za mednarodne odnose pri OKZKS. Izvoljen je za člana komiteja OK ZK Velenje. Kandidira ea OKZK Velenje.
30.	VEBER Jože, rojen je 31. 10. 1942. Trenutno opravlja profesionalno funkcijo predsednika OK SZDL Velenje. Aktiven je na vseh področjih družbenopolitičnega življenja v občini. Je član delegacije za republiško konferenco
SZDL, član medobčinskega sveta SZDL in član mnogih organov v občini. Po poklicu je politolog. Kandidira ga OK SZDL Velenje.
31.	VERDELJ Gusd, rojen je 21. 6. 1924. Dolgoletni aktivist v Zvezi sindikatov, zelo aktiven v predsedstvu OS ZSS Velenje ter član več
_ komisij. Je dolgoletni delegat sveta občin za celjsko območje. Je član ZK. Kandidira ga OS ZSS Velenje.
32.	VERDEV Franc, rojen je 12. 1. 1920. Zaposlen je v REK, DO RLV. Član ZK je od 1947 leta. Do sedaj je opravljal vrsto funkcij v samoupravnih organih in DPO, nazadnje je bil sekretar OO ZK. Je član komiteja OK ZKS Velenje. Kandidira ga OKZK Velenje.
33.	ZUPANC Ivan, roien je 17. 12. 1936. Zaposlen je v SSZD Velenje. Zelo aktivno deluje v zvezi sindikatov v DO SŠZD kot tudi v občinskem merilu. Je član organizacijsko kadrovske komisije pri OS ZS Velenje. Je član
ZK. Kandidira ga OS ZSS Velenje.
34.	ŽGANK Nestl, rojen je 30. 11. 1909, sedaj predsednik skupščine občine Velenje. Je nosilec »Spomenice 1941". Po osvoboditvi je opravljal vrsto odgovornih družbenopolitičnih funkcij in je bil med drugim vrsto let direktor rudnika lignita Velenie. Od leta 1969 dalje opravlja naloge predsednika skupščine občine Velenje. Kot predsednik občinske skupščine je veliko pripomogel, da je postala občina Velenje ena izmed najbolj razvitih občin v SRS. Kandidira ga OO ZZB NOV Velenje.
35.	ŽUŽEK Marija, rojena je 27. 7. 1935. Po poklicu je profesor pedagogike, opravlja delo ravnateljice IV. osnovne šole v Velenju. Član ZK je od leta 1955. Vseskozi je izredno aktivna v različnih šolskih in družbenih organizacijah, v skupščini občine in DPO. Sedaj je članica komiteja OK ZKS Velenje. Kandidira jo OKZKS Velenje.
OBČINSKA SKUPŠČINA VELENJE
ZBOR ZDRUŽENEGA	ZBOR KRAJEVNIH	DRUŽBENO
DELA	SKUPNOSTI	POLITIČNI ZBOR
75 delegatskih nest
30 delegatskih mest
35 delegatskih mest
GOSPODARSKO PODROČJE
52 delegatskih mest
PROSVETNO
KULTURNO
PODROČJE
9 delegatskih mest
SOCIALNO
ZDRAVSTVENO
PODROČJE
5 delegatskih mest
DEJAVNOST DRŽAV.0RG.DPC DRUŠTEV, DS itd.
5 delegatskih mest
PODROČJE KMETIJSTVA IN OBRTI
4 delegatska mesta
DELEGATI KS -vsaka KS ima najmanj eno delegat-
sko mesto
|V zboru združenega dela ima praviloma vsaka enovita delovna o3-ganizacija eno delegatsko mesto, vse večje TOZD s področja go-i jspodarstva z nad 350 zaposlenimi imajo eno delegatsko mesto iiJ .organizacije in delovne skupnosti z negospodarskega področja I [imajo eno delegatsko mesto.	1
I	I
pve ali več temeljnih samoupravnih organizacij oziroma skup- I posti se združujejo v konferenco delegacij. Konferenca delega-, .cij delegira v zbor združenegadela enega delegata oziroma to- ' lliko delegatov, kot Jim pripada delegatskih mest.
I
L
DELEGACIJE KRAJEVNIH SKUPNOSTI

SSDL		mu	mu		ZTKIA	IRU
		SINDIKA-	KOMUNI-		BORCEV	JLADINE
		TOV	STOV			
v_ 4
J
KANDIDATI ZA VODILNE FUNKCIJE SKUPŠČINE OB-ClNE VELENJE
Predsednik skupščine: FRANJO KORUN
Rojenje bil leta 1933 v Ljubljani. Med vojno je bil s starši izseljen v Avstrijo, od koder se je vrnil leta 1945. Po osvoboditvi je končal nižjo gimnazijo in leta 1953 še tehnično srednjo šolo v Ljubljani. Od tu je odšel v oficirsko šolo za rezervne oficirje in se leta 1954 zaposlil na takratnem rudniku lignita Velenje.
Že v letih, ko je Velenje šele začenjalo svojo hitro pot razvoja, je bil izredno angažiran v družbenih organizacijah in društvih, kasnge pa tudi v delovni organizaciji. Leta 1957 je bil sprejet v zvezo komunistov. Kmalu nato se je zaposlil v nekdanjem Chrommetalu in si ob delu pridobil višjo izobrazbo in postal direktor te tovarne, ki se je kasneje združila s TGO Gorenje Velenje. Njegovo strokovno delo je bilo ves čas tesno povezano z veliko angažiranostjo tudi v samoupravnih dejavnostih. Že takrat je opravljal vrsto družbenih funkcij, od delegata skupščine občine, družbenopolitičnih organizacij in funkcij v organih SLO. V letu 1970 je bil izvoljen za sekretarja komiteja OK ZKS Velenje. Daje to delo uspešno opravljal, kaže dejstvo, da je bil za sekretarja izvoljen tudi v drugi mandatni dobi.
Predsednik družbenopolitičnega zbora:
MARIJA ŽUŽEK
Rqjena je bila 1935 leta v Paški vasi. V Celju je končala učiteljišče in se z^noslila kot učiteljica. Leta 1954 je bila sprejeta v ZK. Kot učiteljica je bila zelo aktivna v najrazličnejših šolskih in prosvetnih društvih. Opravljala je vrsto odgovornih družbenih funkcij. Ob delu je dokončala še študij na filozofski fakulteti v Ljubljani in si pridobila naziv diplomiranega pedagoga.
Sedaj je zaposlena kot ravnateljica osnovne šole Veljka Vla-hoviča v Velenju. Je članica komiteja občinske konference ZKS Velenje.
Predsednik zbora združenega dela:
ERNO RAHTEN
Rojen je bil leta 1929. Šolanje je zaradi vojne prekinil in se kljub mladosti vključil v NOB. Po osvoboditvi se je zaposlil na rudniku lignita Velenje in kasneje dokončal rudarsko tehnično šolo v Ljubljani.
V ZK je bil sprejet 1948. leta. Ves čas je zaposlen na REK Velenje. Zaradi pestrosti njegovega dela in široke aktivnosti in družbenopolitične angažiranosti je težko našteti vse številne funkcije, ki jih je opravljal. Bil je član OK ZKS Velenje, član častnega razsodišča, član vrste delegacij, predsednik sindikata, nazadnje pa je opravljal funkcijo predsednika zbora združenega dela občinske skupščine.
Za to funkcijo je predlagan tudi v novi mandatni dobi.
Predsednik zbora krajevnih skupnosti:
TONE HLADIN
Rojen je bil leta 1946. Že v času šolanja na RŠC je aktivno deloval v organizaciji ZMS in bil leta 1966 sprejet v zvezo komunistov. Po končanem šolanju se je zaposlil na rudniku lignita Velenje. Aktivno je deloval v samoupravnih organih in delegacijah na RLV in pozneje na REK-u, kjer je nazadnje opravljal funkcijo namestnika sekretarja 00 ZK. Poleg dela v delovni organizaciji se je aktivno
vključil v krajevni skupnosti, kjer sedaj opravlja funkcijo predsednika KK SZDL Pesje in predsednika splošne delegacije za SIS.
Aktivno deluje tudi pri klubu samoupravljalcev Velenje, kjer opravlja funkcijo tajnika kluba. Zaposlen je kot sekretar občinskih odborov sindikatov pri občinskem svetu zveze sindikatov Velenje.
Predsednik izvršnega sveta skupščine občine Velenje
FRANJO KLJUN
Rojen je leta 1935. Že leta 1956 je bil med šolanjem na tehnični srednji šoli v Ljubljani sprejet v ZK. Aktivno se je udejstvoval v mladinski organizaciji in športnih društvih. Po končanem študiju na strojni fakulteti se je zaposlil v Velenju. Nazadnje je bil direktor v tovarni usnja Šoštanj.
Zaradi uspehov pri svojem delu, zaradi požrtvovalnega angažiranja, samoupravne naravnanosti, aktivnosti v družbenopolitičnih organizacijah, je bil predlagan in izvoljen za predsednika izvršnega sveta skupščine občine Velenje. Za to funkcijo je predlagan tudi v naslednji mandatni dobi.
PREDLOG MOŽNIH KANDIDATOV ZA VODILNE FUNKCIJE V SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTIH V OBČINI VELENJE, IZOBLIKOVAN NA OSNOVI USKLA-JEVALNIH POSTOPKOV V KOORDINACIJSKEM ODBORU ZA KADROVSKA VPRA ŠANJA IN PREDSEDSTVU OK SZDL VELENJE
1.	SIS za izobraževanje
Za predsednika skupščine je predlagan Franc AVBERŠEK, roj. 3. 4. 1947, po poklicu dipl. ing. rudarstva, zaposlen na RLV Velenje.
Tov. Avberšek je že vseskozi družbenopolitično aktiven, zlasti pa se je angažiral pri delu izobraževalnih institucij. Kot dober poznavalec te problematike je bil izvoljen za predsednika skupščine izobraževalne skupnosti v pretekli mandatni dobi in s svojim delom na tej funkciji dokazal, da mu lahko to nalogo zaupamo še za eno mandatno dobo. Kandidat za delegata je v KS Šalek — Gorica.
Za predsednika Izvršnega odbora je predlagan Alojz FIL1-PANClC, rojen 21. 10. 1947, po poklicu politolog, zaposlen v DO REK Velenje.
Tov. FILIPANClČ je aktivni družbenopolitični delavec, angažiran predvsem na področju kulturno izobraževalnih dejavnosti. V pretekli mandatni dobi je bil predsednik komisije za idejnopolitična vprašanja kulture in izobraževanja pri komiteju OK ZKS Velenje in zadnje leto tudi predsednik Izvršnega odbora skupščine samoupravne interesne izobraževalne skupnosti. Zaradi uspešnega opravljanja funkcije predsednika Izvršnega odbora, je ponovno predlagan za predsednika IO občinske izobraževalne skupnosti.
2.	SIS za otroško varstvo
Za predsednico skupščine je ponovno predlagana Daniela LI-POVŠEK, roj. 22. 3. 1940, po poklicu je ekonomski tehnik, zaposlena v TGO Gorenje.
Tov. Lipovškova je v sedanji mandatni dobi veliko prispevala k uspešnemu delu SIS za otroško varstvo, tako v delovni organizaciji, kjer je zaposlena, kot funkcionar v interesni skupnosti. Za predsednico skupščine te skupnosti je ponovno predlagana, ravno zaradi svoje aktivnosti in poznavanja problematike otroškega varstva v občini.
Za predsednico IO SIS za otroško varstvo je predlagana Elfrida AMBROZlC, roj. 1. 9. 1925, po poklicu učiteljica, zaposlena na Občinski zvezi DPM. Tov. Ambrožičeva je celotno
koledar
8tek, 3. marca: Marin obota, 4. marca: Milena edelja, 5. marca: Kazimir Dnedeljek, 6. marca Janez orek, 7. marca: Danica reda, 8. marca: Dan žena četrtek, 9. marca: Frančiška
dežurstva
DRAVSTVENI DOM E LEN JE:
3, 1978 od 7. do 19. ure dr. nez Poles
3. 1978 od 19. dr. Ivan Zu-inc
3. 1978 od 7. ure dr. Ivan ipanc
3. 1978 od 7. dr. Jadwiga osi
,3. 1978 do 7. dr. Jadvviga osi
13, 1978 od 7. do 19. ure dr. rane Kotnik
3. 1978 od 19. dr. Marijan •ban
3. 1978 do 7. ure dr. Marijan eban
DRAVSTVENI DOM OSTANJ:
3. 1978 do 6. 3. 1978 dr. ogdan Menih
RTERINARSKA POSTAJA:
|d 3. 3. 1978 do 10. 3. 1978 :pL veterinar Franc Blatnik, ižuren doma Velenje, Staneto-48
prireditve
rtkov kulturni večer
:tek 3. marca ob 19. uri
0	v okviru rednega petko-
1	kulturnega večera odprli adicionalno razstavo ženskih čnih del ob mednarodnem »evu žena. Razstavlja 24 ude-žencev. V kulturnem progra-u, ki bo tokrat v domu kul-ire Velenje, bo BALETNI ONCERT izvedla Baletna sku-na „Lidija Sotlar" iz Ljublja-. Pokrovitelj: ERA Velenje.
natersko gledališče
soboto 4. marca ob 19.30 uri ko v domu kulture Velenje pre-iera drame F. S. Finžgar: ALINA ŽIVLJENJA v dbi Amaterskega gledahšča 'elenje. Režija: Marija Kolar
mladina
okviru abonmaja Glasbene tdine Velenije bo v petek 3. rca ob 11.3'0 uri v domu kul-e Šoštanj 1BALTENI KON-RT v izvedbi Baletne sku-rine „Lidije S otlarjeve" iz Lju-lljane za učience šoštanjskih oL
mali oglasi
datnfli svetolobnih teles, polnjenje akumulatorjev, popravilo električnih naprav na vozilih. Obratovalnica je na Selu, ulica Dušana Kvedra 12, delovni čas od 8 do 16 ure, od sobotah do 12 ure. Avto eiektro servis Janez Pelko, Velenje, Dušana Kvedra 12, telefon 851-046.
Po ugodni ceni je naprodaj manjše posestvo, oddaljeno 2 km od Slovenskih Konjic. Gospodarsko poslopje adaptirano oziroma novozgrajeno. Delo mehanizirano. Informacije pri Medvedovih, Pucova 2, Celje.
Ugodno prodam kvač, dobro ohranjen. - Naslov v uredništvu.
prebiffi^
ŠOŠTANJ:
POROKE: Milan Katič, rojen 1953, priučen električar iz Šoštanja in Majda Meh, rojena 1957, ekonomski tehnik iz Šoštanja; Jože Petek, rojen 1946, motorist na barki iz Šoštanja in Ana Pejovnik, rojena 1945, gospodinja iz Šoštanja; Mile Ihč, rojen 1954, usnjarski delavec iz Šoštanja in Romana Trapečar, rojena 1959, usnjarska delavka iz Šoštanja.
SMRTI: Franc Stropnik, rudar iz Lepe njive 10, star 40 let; Apolonija Vede, gospodinja iz Florjana, stara 86 let; Lavrencij Kumer, inv. upokojenec iz Me-tleč, star 61 let; Marija Krum-pačnik, upokojenka iz Šoštanja, stara 81 let; Neža Zidanski, kmetovalka iz Rakitovec, stara 71 let; Jožef Oplotnik, kmet iz Grajske vasi, star 75 let; Katarina Zdovc, gospodinja iz Laškega, stara 76 let; Ana Bergles, družinska upokojenka iz Ljub-nega ob Savinji, stara 74 let; Jože Goršek, inv. upokojenec iz Gotovelj, star 65 let; Alojz Turk, prevžitkar iz B režij, star 73 let; Jože Brinovešek upokojenec iz Ljubije; Terezija Cesnik iz Šoštanja, stara 80 let.
VELENJE:
POROKE: Jožef Judo, rojen 1953, avtoklepar iz Škal in Ema Zelcer, rojena 1954, delavka iz Škal; Andrej Birant, rojen 1955 natakar iz Velenja in Štefka Šnajder, rojena 1954, natakarica iz Velenja.
SMRTI: Tomislav Naveršnik, otrok, star štiri mesece iz Šlan-drove 10, Velenje; Cicilija Vau-putič, upokojenka iz Velenja, stara 69 let; Franc Vidovič, upokojenec iz Škal, star 89 let; Vito Gobič, otrok iz Velenja, Jenkova 14, star 18 mesecev Stevo Mišič, rudar iz Velenja, Kersnikova 2, star 24 let.
Cilj: obstanek v II. zvezni ligi
Pred nedeljskim slovenskim derbijem II. zvezne nogometne lige med Mariborom in Rudarjem smo se pogovarjali z vodjem strokovnega štaba NK Rudar, Zorkom
Hlavačem
Zorko Hlavač
V nedeljo bodo nogometna igrišča spet zaživela. Nogometaše velenjskega Rudaija čaka v prvem kolu spomladanskega dela tekmovanja v II. zvezni nogometni ligi zahod težko srečanje v Mariboru proti istoimenskemu moštvu. Nogometaši Rudaija so se za nadaljevanje tekmovanja
pripravljali izredno marljivo, njihovi treningi so bih izredno naporni, saj so trenirali ne glede na vremenske razmere po blatu, snegu, dežju.
O tem, kako so nogometaši Rudaija pripravljeni za nadaljevanje tekmovanja, smo se v torek na treningu pogovarjali z vodjem tehničnega štaba Rudarja Zorkom Hlavacem.
„S pripravami nogometašev sem zadovoljen. Mislim, da je bila njihova edina pomanjkljivost v tem, ker smo odigrali premalo trening tekem. Sicer pa je prvenstvo dolgo in najvažnejše je, da so igralci zdravi in da se pred slovenskih derbijem dobro počutijo. Nekateri so sicer preboleli gripo, vendar mislim, da bo do nedelje vse dobro. Pomembno pa je tudi, da smo sedaj veliko več trenirali kot v jeseni."
- Moštvo bo prvenstvo nadaljevalo precej spremenjeno?
„Res je. Ostali smo brez Spre-ča, Vujkoviča, Bracanoviča, Kneževiča. Dobili pa smo nekaj novih dobrih igralcev."
—	Gotovo bo tudi drugi del prvenstva zelo naporen?
,,Naš cilj je obstanek v drugi zvezni nogometni ligi. Menim, da bi za to morali osvojiti 31 točk; torej še 16. Za to bo seveda vsako srečanje izredno zahtevno ter terjalo od igralcev kar največ naporov."
—	V nedeljo vas čaka naporna tekma v Mariboru?
,,Za nas bo vsako srečanje izredno naporno. Seveda bi bilo iluzorno preveč pričakovali od tega srečanja. Maribor je ekipa z dolgoletno tradicijo, izkušena in seveda dobro uigrana. Mi pa smo morali zaradi odhoda nekaterih igralcev in prihoda novih v ekipo v enem tekmovalnem obdobju dvakrat sestavljati. Naša edina možnost je v tem, da v slovenskem derbiju nimamo kaj izgubiti Za srečanje pa želim, da bi potekalo v čim bolj športnem ozračju."
STANE VOVK
Sedma zaporedna zmaga Elektre
Košarkaiji šoštanjske Elektre so tudi po 14. kolu tekmovanja v Slovenski košarkarski ligi v vodstvu. V soboto so v telovadnici solidarnosti v Šoštanju dosegli proti borbenim gostom Lokainvest iz Škofje Loke že sedmo zaporedno zmago in svojo dvaindvajseto točko. Glede na to, da je mariborski Branik izgubil v Kranju proti Triglavu, je Elektra samo na čelu lestvici, na drugem, tretjem in četrtem mestu pa so Ježica, Branik in Triglav z dvajsetimi točkami.
Tudi srečanje proti borbenim gostom iz Škofje Loke je bilo izredno razburljivo in domačini se lahko zahvalijo le športni sreči in nespretnosti gostov, da sta dragoceni točki ostali doma.
Po prvem polčasu je Elektra vodila z rezultatom 53 : 44, v drugem polčasu pa celo že s štirinajstimi točkami (68 : 54). Nato so gostje začeli vse bolj zmanjševati razliko in dobre štiri minute pred koncem je Elektra vodila le še s štirimi točkami razlike. Tedaj je kljub gripi zaigral tudi Udrih in pripomogel, da sta pomembni točki ostali doma. K temu je treba dodati še to, da je tudi Janko Jošt ves čas tekme igral poškodovan, zato so se domačini zmage z rezultatom 96 : 95 še toliko bolj razveselili.
Največ košev za Eiektro so dosegli: Polovšak 28, Kafedžič
REKREACIJA VKOC
Komunalni obrtni center Velenje je v dneh od 13. do 19. februarja organiziral na Mali Kopi smučarski tečaj za začetnike. Udeležilo se ga je 16 delavcev. Pod vodstvom smučarskega učitelja Ignaca Šaleja so vsi tečaj uspešno končali. Poleg tega so organizirali tudi nekajdnevno nočno smučanje.
■ Dne 24. felburarja mi je nez-lani storilec pomotoma vzel muči RC s ] parkiranega avto-nobila pred vilo Herberstein. frosim poštemega najditelja naj ni jih vrne prooti nagradi 500,00 lin. Rastko Uah, Celjska c. 9 a, /elenje.
[Opravljam i storitve s podro-ija avtoelektririke, kot so vgrad-tja radioaparaatov in anten, do-
ZA HVA LA
ob prerani izgubi dragega moža, očeta in brata
MIHAELA HERLAHA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste darovali cvetje, izrazili sožalje in nam stali ob strani. Hvala kolektivu TGO „Gorenje", sodelavkam, častni straži, godbi, sorodnikom, znancem, prijateljem in sosedom, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala govornikom in duhovniku za opravljeni obred.
Vsem še enkrat hvala! Žalujoči: žena Vida, hčerka Tanja, bratje, sestra in ostalo sorodstvo.
24, Jerič 16, Breznik 14, J. Jošt 8.
V preostalih osmih kolih čakata Eiektro še dve izredno težki srečanji. Že jutri zvečer v Mariboru proti Braniku, nato pa še v Ljubljani proti Ježici.
Zadnji koš za Eiektro je dosegel Udrih. Žogo je „zabil' obroč (posnetek: S. Vovk)
BRIVNICE IN CESALNICE VELENJE
Razpisna komisija na podlagi sklepa delavskega sveta in določil 76., 77. in 78. člena statuta delovne organizacije
razpisuje
delovne naloge in opravila s posebnimi pooblastili in odgovornostmi za
direktorja DO
Poleg splošnih zakonskih pogojev se zahtevajo še naslednji pogoji:
1.	Višja strokovna izobrazba ali izobrazba visokokvalificira-nega delavca frizerske stroke
2.	5 let prakse na vodstvenih delovnih mestih
3.	Moralno-politična neoporečnost.
Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev in opisom rezultatov dosedanjega dela pošljite v roku 15 dni od dneva objave na naslov:
Brivnice in česalnice Velenje, Cankarjeva 1, „Razpisna komisija".
Ce bodo Šoštanjčani iz teh dveh tekem iztržili vsaj točki, se jim bodo možnosti za osvojitev republiškega prvaka nedvomno zelo povečale.
S. V.
SKOKI V DEŽJU
Kakor je zadnje obilno sneženje razveselilo delavce pri Smučarsko-skakalnem klubu na Ljubnem, tako jim je nenadna in močna odjuga povzročila še več težav in dodatnih naporov. Ti niso bili majhni, saj so se na Ljubnem tri dni borih za vsako ped snega in na koncu le uspeli, pa še pri tem jim je morala priskočiti na pomoč kemija. Vreme pa se kljub temu ni dalo odgnati, v nedeljo je, da je bila mera polna do vrha, še ves čas tekmovanja deževalo. Ob vsem tem je povsem jasno, da so bili organizatorji državnega prvenstva za starejše mladince in meddruštevnih tekem za mlajše mladince in člane deležni nedeljenega priznanja. Razen vremena je bila prireditev na visoki ravni, zato si zaslužijo organizatorji kup čestitk.
Državno prvenstvo so v veliki meri podprle tudi organizacije združenega dela Garant s Polzele, Elkroj iz Moziija, in GLIN in Gozdno gospodarstvo iz Nazarij. Pokrovitelj tekmovanja pa je bila TGO GORENJE, ki je med drugim prispevala praktične nagrade in lične vetrovke za organizatorje in vse sodelavce tekmovanja. Skokom je prisostvoval tudi generalni direktor sozda GORENJE, Ivan Atelšek, ki je v uvodnem pozdravu dal vse priznanje organizatorjem, zaželel skakalcem čim boljše skoke in kar najbolj varen doskok, gledalcem pa, kljub slabiim vremenskim razmeram, obilo športnega užitka.
Na državnem prvenstvu je nasto-
skozi
pilo 30 najboljših starejših mladincev in 66 članov im mlajših mladincev iz 14 klubov, izven konkurence pa je tekmoval tudi Španec Thomas Cano, ki je v Sloveniji že dalj časa na treningu. Daleč največ uspeha so imeli predstavniki Ilirije.
Rezultati - starejši mladinci za državno prvenstvo: 1. Tepeš 238,3 točke (57,5, 59), 2. Baje (oba Ilirija) 233 (58, 57,5), 3. Jernec (Jesenice) 229 (57, 57).
Meddruštvene tekme - mlajši mladinci: 1. Suzič (Ilirija) 194,5 (49,5,51).
Člani: 1. Zupan (JLA) 222,6 (55, 55), 2. Petrnel (Triglav) 222,4 (57,
54),	3. Ceh (Velenje) 219,2 (54,5,
55),	4. Kajzer 215,9 (54, 54,5), 5. Bradeško (oba Ilirija) 214,5 (55, 53).
J. P.
SELEKCIJA V PORECU
V programu intenzivnih priprav na skorajšnji start spomladanskega dela prvenstva, ki v selekcijskem nogometnem centru Šmartno ob Paki potekajo že od 15. januarja dalje, so nogometaši za kratek čas spremenili okolje. Člani najstarejše, pete selekcije so pretekli konec tedna odpotovali na tridnevne priprave v Poreč, ki so se jih udeležili tudi nekateri igralci mladinske selekcije. Utrjevali so predvsem tehnično pripravljenost nogometašev in odigrali tudi prijateljsko tekmo z enim od istrskih ligašev, ki se je končalo z neodločenim izidom. Do prvega prvenstvenega srečanja s selekcijo Gorenjske, ki bo predvidoma 19. marca, bodo skušali kar najbolje pri praviti ekipo za težak prvenstveni boj v Slovenski ligi in za ohranitev ugodne uvrstitve, ki so jo dosegli v jesenskem delu tekmovanja.
J. K.
TEKMOVANJE UČENČEV V SKOKIH
Smučarsko skakalni klub Velenje je letos prvič izvedel občinsko prvenstvo osnovnih šol v smučarskih skokih na 15-metrski skakalnici pri velenjskem gradu z željo, da bi kar največ mladih vzljubilo tudi to športno panogo. Zato so razpise za tekmovanje poslali vsem šolam v občini, vendar je edino osnovna šola v Topolšici poslala dva svoja tekmovalca, drugi pa so se prvenstva udeležili na lastno pobudo.
Prvenstva se je udeležilo 22 tekmovalcev in sicer 5 iz osnovne šole Miha Pintar Toledo, 6 Gustav Šilih, 8 Anton Aškerc, 1 Veljko Vlahovič in dva iz osnovne šole Topolšica.
Tekmovanje je potekalo v treh kategorijah. Cicibani: 1. Peter Jev-šenak, osn. šola Gustav Šilih 164,6 točk (skoka 2 krat po 11 metrov) 2. Ljubiša Mladenovič - Gustav Šilih, 146,9 točk (10 m, 10. m) 3. Jože xBačič, Veljko Vlahovič 146,8 (8,5 m; 10,5 m)
Mlajši pioniiji: 1. Bojan Tmovšek, Gustav Šilih, 186,6 (14 m; 13 m) 2. Boris Zaje, Gustav Šilih, 162,4 (10,5 ; 12,0) 3. Vito Pogorele, Miha Pintar Toledo 155,6 (10,5 ; 11,5)
Starejši pionirji: 1. Miro Javomik, Anton Aškerc, 209,4 (2 krat 15 m) 2. Tomo Jeseničnik, Anton Aškerc, 176,4 (12,5 m; 12,5 m) 3. Branko Jakob 176,1 <12,5 m; 12 m)
Pričakujejo atletinje iz devetih držav
V sredo, 8. marca II. mednarodni tek žena po ulicah Velenja — Začetek te izjemne športne prireditve ob 15.30 — Pokrovitelj TGO Gorenje
Še nekaj dni nas loči od velike atletske prireditve II. mednarodnega teka po ulicah Velenja, ki ga atletski klub Velenje organizira letos že drugič zapored v počastitev mednarodnega praznika žena 8. marca. Atletski delavci Velenja so se letošnjih priprav lotili še bolj skrbno in še z veliko mero entu-ziazma, da bi na to mednarodno športno prireditev pritegnili kar največ atletinj iz raznih držav pa tudi mladih atletov in atletinj iz osnovnih šol naše občine in sosednjih občin.
Do zaključka naše redakcije v torek so organizatorjem potrdile udeležbo svojih atletinj atletske organizacije iz naslednjih držav: Bolgarija (dve atletinji), Danska (1), Madžarska (3), Poljska (4), Italija (2), Švica (1), Švedska (2), Avstrija (2),, Velika Britanija (1) in Luksem-1 burg (1). Poleg navedenih držav pa bodo v Velenje morda poslale svoje tekmovalke še nekatere druge države.
Seveda so organizatorji v Velenje na II. mednarodni tek že-. na povabili tudi najboljše jugoslovanske atletinje. Tekla pa bo tudi Andreja Šverc, ki je lani osvojila četrto mesto.
Pokrovitelj.te enkratne mednarodne atletske prireditve je znova Tovarna gospodinjske opreme Gorenje Velenje, ki je za najboljše atletinje pripravila lepa praktična darila. Prireditev pa bodo finančno podprli še drugi kolektivi in nekatere krajevne skupnosti.
Začetek prireditve bo 8. marca ob 15.30. Svečani otvoritvi bodo sledili štafetni teki pionirk in pionirjev, tek mladink, članov, ob 16.50 pa se bo začel mednarodni tek žena na 3000 metrov. Start in cilj tekov bosta na Titovem trgu, pa tudi proga bo enaka lanski. Svečana razglasitev rezultatov in podelitev nagrad najboljšim tekmovalkam pa bo na osrednji slovesnosti ob 18.25 v Rdeči dvorani.
Dopoldne, 8. marca bo v Velenju tudi mednarodni seminar
Ko letos že drugič organiziramo tek žena v počastitev 8. marca, mislim da lahko z gotovostjo trdimo, da si je ta enkratna prireditev že pridobila simpatije med atletinjami kot med
atletskimi delavci in tudi med občani. S to prireditvijo želimo atletski delavci Velenja dati svoj
o vlogi ženske atletike, na katerem bodo sodelovali atletski strokovnjaki iz držav, ki bodo poslale svoje tekmovalke na prireditev v Velenje ter nekateri znani jugoslovanski atletski strokovnjaki, med njimi dr. Petrovič iz Beograda, in dr. Jože Šturm iz Ljubljane. Tekmovalke pa si bodo dopoldne 8. marca ogledale v knjižnici Velenje razstavo ročnih del žena velenjske občine.
S. V.
delež k praznovanju mednarodnega dneva žena, ne samo v Velenju, ampak širom naše domovine in tudi preko njenih meja. Mislim, da nam je to uspelo, saj poznajo velenjsko praznovanje 8. marca že mnoge žene v svetu. Atletinje, ki so tekmovale v Velenju, so se vrnile domov z lepimi vtisi o našem mestu, ljudeh, ki tu živijo in z enkratnim doživetjem programa v čast žena, ki je bil v Rdeči dvorani.
Dobro se zavedamo, da pomeni ta tek veliko popularizacijo atletike med mladino, zato ga želimo organizirati vsako leto. Resnično bi bilo napak, če ne bi tudi v prihodnje negovali te enkratne politično športne manifestacije, ki ima veliko podporo športnikov, športnih strokovnjakov, družbeno političnih dejavnikov in občanov.
Vabim vse občane, da si prireditev ogledajo v kar največjem številu.
PROGRAM TEKMOVANJA 8. MARCA
15.30 Slovesna otvoritev na Titovem trgu 15.50 Štafetni tek trikrat 500 metrov pionirke 16.00 Štafetni tek trikrat 1000 metrov pionirji 16.15 Tek mladink 2 000 metrov 16.25 Tek članov 6 000 metrov 16.50 Mednarodni tek žena 3 000 metrov
Enkratna športna manifestacija
Izjava predsednika organizacijskega odbora Martina Štajnerja pred II. mednarodnim tekom žena po ulicah
Velenja
Martin Štajner
Občinsko sindikalno prvenstvo v veleslalomu
Komisija za šport in rekreacijo občinskega sveta Zveze sindikatov Slovenije Velenje, je v nedeljo, 26. februarja 1978, priredila občinsko sindikalno prvenstvo v veleslalomu. Tekmovanja se je kljub slabemu vremenu udeležilo preko 200 delavk in delavcev temeljnih organizacij združenega dela velenjske občine.
Pravico udeležbe je imelo po deset tekmovalcev iz vsake osnovne organizacije sindikata, pri ženskah pa je bilo število neomejeno. In res se je za tek movanje prijavilo kar 400 ude ležencev, vendar je prišla v Orno na Koroškem le polovica prijavljenih. Kljub močni odjugi pa je prizadevnim smučarskim delavcem v Čmi na Koroškem rspelo pripraviti odlično progo iz veleslalom. Odlična pa je bila :udi organizacija tekmovanja.
(Zasebni sektor) 59,10, 4. Jerica Mandič (Vegrad-DSSS), 5. Silva Silovšek (Ljublj. banka), 6. Vikica Grubelnik (Zasebni sektor). 7. Majda Glavač (W) Velenje), 8. Jana Cesar (SŠZD Velenje), 9. Jožica Zavolovšek (Ljubljanska banka), 10. Milica Pengerl (Projektivni biro).
Moški do 25 let: 1. Miran Adrinek (Gorenje TGO — TOZD Vzdrževanje) 56,08, 2. Milan Šuler (Rdeča dvorana) 57,18, 3. Drago Krenker (Gorenje TGO - TOZD Elektronika) 57,22,
Moški od 26. do 30 let: 1. Drago Tam še (REK - DO PZS) 54,84, 2. Herbi Košič (SŠZD) 55,38, 3. Jože Silovšek (ERA) 55,62,
Moški od 36. do 45 let: 1.
Janez Dolenc (TEŠ II.) 54,67,
2. Tone Hojnik (TEŠ - Inženiring) 55,49, 3. Edo Camlek (REK Mehanizacija) 57,80, 4. Franc Zakošnik (TEŠ — Inženiring), 5. Slavko Rudolf (REK ESO), 6. Jurij Veršec (Gorenje TGO - Pohištvo), 7. Ivan Rav-njak (Gorenje - Promet — Servis), 8. Rudi Črešnik (Gorenje - Promet), 9. Teobald Zorko (TGO - Vzdrževanje), 10. Ivo Zagožen (ERA).
Moški nad 46 let: 1. Vinko Miklavžina (REK - JAMA Pe-sje) 50,99, 2. Roman Zager (RSC EKO) 53,31, 3. Bojan Glavač (Gimnazija) 53,76, 4. Vlado Detela (REK Mehanizacija), 5. Jože Locbek (REK DSSS), 6. Vratič K. (Veplas), 7. Ivan Hojan (REK - Priprave).
H. J.
Medtem ko v ženski konkurenci ni prišlo do večjih presenečenj, pa so v vseh moških skupinah najboljši tekmovalci pokazali veliko izenačenost in presenečenj ni manjkalo. Tekmovanje je bilo res pregled množičnega udejstvovanja delavcev na smučeh in dobri rezultati tudi niso izostali.
REZULTATI
Ženske do 30 let: 1. Ida Ho-lubar (RŠC EKO) 58,82, 2. Milena Koper (Zasebni sektor) 59,20, 3. Zofka Hladin (REK -DO ESO) 1.00,67,
Ženske nad 30 let: 1. Katica	Najboljše dvojice v starejših skupinah: Od leve: Košič (2) in Tamše
Košič (Projektivni biro) 52,70,	(l) v skupini od 26. do 35. leta starosti. Melanškova (2) in Koši-
2. Manja Melanšek (Ljubljanska	čeva (l) v ženski konkurenci nad 30 let ter Hojnik (2) in DoJanc
banka) 56,90, 3. Jerica Mlajč	(1) v skupini moških od 36 do 45 let.
V soboto, 4. marca ob 19.30 bo v Kulturnem domu v Velenju premiera preda velenjskega amaterskega gledališča — Uprizorili bodo Finžgarjevo Razvalino življenja
OBVESTILO
Obveščamo obiskoval knjižnice, da bo knjižnica marca odprta le od 8. do l ure, galerija pa od 8. do l ure.
KULTURNI CENTE VE LEN
Amatersko gledališče Velenje Finžgarjevega dela Razvalina se bo v soboto, 4. marca pred- življenja. Delo je v priredbi Mar-stavilo občinstvu s premiero j3113 Beline režirala Marija Ko-
lar, sceno sta pripravila Stai točnik in Jože Kolar.
Razvalina življenja je dvomno najuspešnejše Fini jevo dramsko delo, ki ga odi jejo pristne vrednote. V dni turški priredbi Marjana Be je Razvalina življenja dol novo, časovno neopredelj razsežnost, čeprav je Fini zajemal snov za to dramo v merah, ki so vladale na Slm skem v začetku tega stoletja Razvalino življenja je pisa želel opozoriti predvsem probleme propadanja sloi skega kmeta in moralne noi tedanjega časa, čeprav je vs prikazal skozi posledice ne skozi vzroke za takšno sta
Z uprizoritvijo Razvaline ljenja se bo tudi velenjsko ai tersko gledališče vključilo praznovanje 100-letnice reji Otona Župančiča. Čeprav skorajda vsi igralci prvič po ljajo na odru, si predstavo i ogledati. Z obiskom na p stavi pa bomo dali tudi prij nje igralcem.
BALETNI KONCERT ZA DAN ZENA
Tudi letos sta Kulturni center Velenje in Svet za družbeno aktivnost žena pripravila tradicionalno razstavo ženskih ročnih del v galerijskem kotičku Kulturnega centra Velenje pod pokroviteljstvom ERE Velenje.
Svečana otvoritev razstave, na kateri bo sodelovalo 24. razstavljavcev, bo v petek, 3. marca 1978 ob 19. uri v domu kulture Velenje. Po otvoritvi bo skupen ogled razstavljenih del.
V kulturnem programu bo sodelovala Baletna skupina „Lidija Sotlar" iz Ljubljane. To je skupina profesionalnih plesalk in plesalcev, ki je bila ustanovljena leta 1975 na pobudo znane baletne umetnice.
Vstop na baletni koncert je prost.
Na sliki: plesalca Mateja Rebolj in Miloš Baje iz Baletne skupine „Lidije Sotlar"
V rdeči dvorani v Velenju je bil v soboto II. veliki maturantsKi ples vseh štirih tehniških in poklicnih šol Rudarskega šolskega centra Velenje. Letošnji ples je bil še posebej slovesen, sovpadal z 20-letnico delovanja Rudarskega šolskega centra. Velenjske maturante, katerim so družile še maturantke Zdravstvenega šolskega centra Celje in Zdravstvene šole Slovenj Gradec začetku pozdravil Drago Šulek, direktor RŠC-tozd pedagoška dejavnost:
„Skoraj 400 vas bo letos kot rudarjev, rudarskih tehnikov, kovinarjev, tehničnih risarjev, stro tehnikov, elektrikarjev in elektrotehnikov zapustilo šolske klopi in delovišča Rudarskega šob centra. Poskusili smo vam dati nekaj znanja, osnovne delovne navade in zasaditi v vašo zavest p odgovornost do življenja in dela v naši samoupravni socialistični skupnosti. Usmerite svojo ustvi lnost v nenehna prizadevanja za lepši, bogatejši svobodnega človeka in ustvarjalca vreden jutri dejal med drugim profesor Drago Šulek.
V imenu pokroviteljev Rudarsko elektroenergetskega kombinata Velenje in Rdeče dvorane Ve pa je maturante pozdravil Kristian Hrastel.
Prvo preizkušnjo-maturantski ples so maturantje uspešno prestali. Pred njimi je še zrelostni izpit tura. Želimo jim, da bi jim tudi ta tako gladko stekel, kot jim je v soboto v Rdeči dvorani pl korak. (V. V.)
„NAŠ CAS", glasilo Sod« stične zveze delovnega ljudsK
^izdaja Center za informiranj® propagando in založništvo lenje, Velenje, Titov trg 2,
,,NAŠ ČAS" je bil ustanovi« 1. maja 1965; do 1. januaS 1973 je izhajal kot štirinaA dnevnik ..ŠALEŠKI R UDARI, kot tednik pa izhaja „N, CAS" od 1. januarja 1973 i  prej.
Uredništvo: Marijan Lipovšek (direktor in glavni urednik), Sta Vovk (odgovorni urednik), Jože Krajnc, Janez Plesnik, Mira TamiJ Boris Zakošek ter Niko Kupec in Dušan Lazar (tehnična uredniki
Izhaja ob petkih - Uredništvo in uprava 63320 Velenje, Titov ti 2/II, poštni predal 89, telefon (063) 850-087 - Brzojavni nasloi Informativni center Velenje.
Cena posameznega izvoda 4 dinarje, letna naročnina 150 dinarjev(f inozemstvo 300 dinaijev).
Žiro račun pri SDK, podružnici Velenje 52800-603-38482.
Grafična priprava ČZP „Dolenjski list" Novo mesto, tisk tiskanj „Ljudska pravica" Ljubljana.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Za „NAŠ CAS" se po mnenju Sekretariata za informacije izvršnem I sveta Skupščine SR Slovenije številka 421-1/72 od 8. februaij§ 1974 ne plačuje temeljnega davka od prometa proizvodov.