NOVI TEDNIK
direktor in glavni urednik NT&RC: Jože Cerovšek,
^^govorni urednik NT: Branko Starnejčič. odgovorni urednik RC: Mitja Umnik
11. april 1991 • številka 14 • leto XLV • cena 29 ainarlev
20.500 izvodov - 32 sinmi
ALI ZAUPATE SEDANJI OBČINSKI VLADI?
Kako bi volili danes? Raziskavo SPEM-a objavljamo
na strani 6.
Kako smo volili, icaj smo
dobili?
Leto dni so imeli državljani priložnost na-
birati izkušnje z novo oblastjo, obletnica
zgodovinskih volitev pa nas je spodbudila
k pripravi javnomnenjske ankete o razsež-
nostih volitev in povolilnega časa. Razpo-
loženje javnosti je, sodeč po tem, kaj nam
je z raziskavo položil na mizo Studio za
politični in ekonomski marketing iz Mari-
bora, drugačno, kot je bilo pred volitvami.
Povsem drugačno razpoloženje pa je bilo
v petek in soboto na izletu NT&RC 100
kmečkih žensk na morje. Reportažo o tem
objavljamo na 16 in 17 strani. Presenečenje
izleta je bil tudi nastop Franca Koširja, ki
na naslovnici nazorno kaže, kako smo voli-
li in kaj smodpbili.
Stran 4
Kdo lahko pomaga
gospodarstvu
stran 7
Obračun
hmeljarjev
Stran 32
Umoril
zaradi
strahu
SERVIS & PRODAJA
DUŠAN SLUGA
Video in audio naprave
Bele tehnike ter klimatske
naprave
POOBLAŠČENI
SERVIS
»El«
CELJE, Mariborska 60
Stran 11
v Šentjungertu vre zaradi elektrilce
2. STRAN - 11. APRIL 1991

Ekološka inovacijska borza
Na razstavišču ŠRC Zavod
Golovec se je v torek dopol-
dne začel 5. mednarodni se-
jem inovativnega podjetni-
štva, kije v Celje privabil več
kot 80 razstavljalcev iz do-
movine in tujine, odprl pa ga
je dr. Dušan "lut. član pred-
sedstva Republike Sloveni-
je. Ideja 91 ob inovativnih
dosežkih, računalniški pro-
gramski opremi in propa-
gandnih sredstvih letos po-
nuja tudi pisarniško opremo
in grafične pripomočke.
V uvodnem govoru je dr.
Plut poudaril, da »smo v ča-
su vsestranskega ohlajanja
odnosov v jugoslovanskem
političnem in gospodarskem
prostoru, zato se je Slovenija
prebiscitarno odločila za po-
spešeno pot v popolno samo-
stojnost, za mirno, po mož-
nosti sporazumno razdruži-
tev ali odcepitev« in nadalje-
val: »Ne vojska, temveč
zdravo in podjetno gospo-
darstvo Slovenije je v tem
trenutku temeljna osnova
države, ki bo sposobna ne le
preživetja, temveč tudi raz-
voja.« Ob dr. Plutu sta se
otvoritve sejma udeležila tu-
di republiški minister za
drobno gospodarstvo Viktor
Brezar in predsednik vlad«^
v senci Emil Milan Piiiter.
Sicer pa bo Ideja 91 minila
v znamenju ekoloških priza-
devanj za čistejše okolje. Pe-
čat temu pa bo dajala dnev-
na ekonomska inovacijska
borza, ki jo v okviru Gospo-
darske zbornice Slovenije
vodi poslovni klub Europati-
nova. Republiška gospodar-
ska zbornica organizira v ča-
su sejma tudi dva delovna
posveta na temo varovanje
okolja, sinoči (v sredo, po
zaključku redakcije) pa je
podelila pet priznanj za naj-
boljše ekološke inovacije.
Inovativne dosežke na po-
dročju samostojnega dela je
nagradila Zveza obrtnih
združenj Slovenije, dodelili
pa so tudi zlate, srebrne in
bronaste značke Celeia za
najboljše dosežke vseh štirih
sejemskih sklopov.
IVANA STAMEJČIČ
Foto: EDI MASNEC
Res Knežje mesto?
Celiani se pripravljalo na Svetovni slovenski kongres
Celje bo 30. junija gosti-
telj četrtega dne Svetovne-
ga slovenskega kongresa,
predvidoma pa bo takrat
mesto ob Savinji obiskalo
200 delegatov in novoizvo-
ljeno vodstvo SSK ter šte-
vilni gostje, ki se bodo
v dneh ob koncu junija mu-
dili v Sloveniji. Ce želi Ce-
lje resnično postati sedež
SSK in se kititi z nazivom
Knežje mesto, potem se mo-
ra na sprejem vseh obisko-
valcev dobro pripraviti.
Vodstvo Podružnice SSK
za celjsko območje je v za-
četku tedna sklicalo nekaj
delovnih posvetov in dogo-
vorov, kako se pripraviti na
gostiteljsko nalogo. Svoje
predloge in pobude so obli-
kovali v večini kulturnih
ustanov, prav tako pa so pri-
pravljenost za nadetje prijaz-
nega videza mestu ob Savi-
nji pokazali tudi v trgovskih
in gostinskih lokalih, stro-
kovnih službah za komunal-
ni in stanovanjsko gospodar-
stvo ter turistični zvezi. Dela.
ki ga bo treba opraviti do
konca junija, ne bo malo,
najpomembnejše pa je to, da
bi se v Celju morali zavedati,
da priprave na Svetovni slo-
venski kongres niso enkrat-
na naloga, ampak aktivnosti,
ki delno že živijo, zvečine pa
bi jiii morali še obudit in
ohranjati tudi v času po pr-
vem zasedanju kongresa.
Na torkovem srečanju so
med drugim sklenili, da bo-
do v Celju ves junij, še pose-
bej pa v zadnjem tednu obo-
gatili kulturno ponudbo me-
sta. Odpiralni čas bodo po-
daljšali v večini trgovskih in
gostinskih lokalov, turistič-
na zveza pa bo pripravila
ogled najzanimivejših krajev
v okolici Celja. Ob tem naj bi
polepšali in uredili tudi zu-
nanji izgled mesta. V Celju
so se ie dogovorili, da bodo
z velikimi deU (razkopavanje
Zidanškove ulice zaradi ure-
ditve plinifikacije) počakali
do konca Svetovnega slo-
venskega kongresa, poskr-
beli bodo za najnujnejša
vzdrževalna dela. ureditev
parkirišč in čiščenje mesta.
nekaj  »črnih točk« j
v  mestu  vendarle (^,,
Omeniti velja predvsetn'
dokončano celjsko žel^
ško postajo, saj denarj.
Podružnica SSK za ceij
območje bo skupaj z osta}
nosilci priprav na četrti
Svetovnega slovenskega |
gresa predvidoma do Jo.j
la izdelala natančen prog
prireditev. Dotlej se bod(
di odločili, kje bo osr^,
vseslovenska veselica, i
krat pa še razmišljajo o
rem gradu. Gričku ozif,
Golovcu.
~*
nadaljevanje del ni, ter m
zanemarjenih in neurejf
pročelij v samem mestj
jedru, ki kazijo sicer zaj
leta vse lepši videz Celja,
IVANA STAM]^
Stop za odplake
IS Velenje za dva meseca podaljšal n
ilokončne sanacije TUŠ
Proračun in ekološka sa-
nacija Tovarne usnja v Šo-
štanju sta bili osrednji toč-
ki na zasedanju velenjskega
izvršnega sveta v začetku
tedna.
Velenje je ena redkih ob-
čin na Celjskem, ki še ni
sprejela proračuna za letoš-
nje leto. Pripombe na osnu-
tek so sprejemali še do prejš-
njega torka. Največ jih je le-
telo na premajhen delež pro-
računskih sredstev za kra-
jevne skupnosti, informira-
nje in zvezo borcev. Na izvrš-
nem svetu so se odločili, da
naj vsak sekretar pregleda
pripombe in predlaga spre-
membe glede na fe pripom-
be, vendar za posamezen se-
kretariat ostanejo sredstva,
kot so določena v osnutku
proračuna. O novih predlo-
gih in spremembah bodo
razpravljali člani izvršnega
sveta že naslednji teden,
v ponedeljek, in takrat pri-
pravili dokončen predlog
proračuna občine Velenje za
letošnje leto.
Glede Tovarne usnja v Šo-
štanju so člani IS poudarjali,
da se problematika zaradi iz-
puščanja odplak v rekoPi
vleče že dolga leta, in da
v tovarni neodgovorno ol
šajo do teh problemov,
mnenju predsednika IS I
tolca se v tovarni preveč!
izgovarjajo na štiristo del
cev, ki bi ostali brezpose
če bi prepovedali spušča
odplak, saj to avtomati
pomeni konec proizvod
Po mnenju nekaterih čla
IS so se v Šoštanjski Tovi
usnja začeli zavedati prol
mov, saj so v ponedeljek
čeli sanacijo bazenov, ki
puščali. Sanacija naj bi 1
končana 23. aprila.
Člani velenjskega IS so
dogovorili, da naj bi s pn
majem začeli omejevati]!
izvodnjo, s prvim junijem
bodo prepovedali spušča
odplak v Pako, če Tovai
usnja Šoštanj ne bo doka
no sanirana. Hkrati je Ba(
lac napovedal, da bodo a
tevali kazensko odgovoru
odgovornih ljudi v tovai
če problematika Tovarnei
nja v Šoštanju ne bo razre
na po dvomesečnem poski
nem obratovanju.
URŠKA KOLE!
Preprečiti socialni zloni
Prenovitelji so v Mariboru terjali novo ustavo in pretičasne volitve
Sobotna 2. konferenca Stranke de-
mokraktične prenove, ki je bila v Ma-
riboru, po vseh ocenah pomeni pre-
lom v delovanju te stranke. Po eni
strani notranji, saj se članstvo vse
bolj deli na prepričane komuniste,
prenovitelje in novoustanovljeno
frakcijo Nove socialdemokracije, po
drugi strani pa prelom delovanja
navzven. Stranka je nedvoumno ob-
sodila vladajočo Demosovo koalicijo
in vlado, zahtevala je čimprejšnji
sprejem nove ustave in predčasne vo-
litve.
Stranka demokratične prenove ne
bo več pristajala na zgrešeno Demoso-
vo vladavino, ki vodi Slovenijo v soci-
alni zlom. Če Demos ni sposoben radi-
kalno spremeniti svoje politike, naj za-
pusti oblast, so menili na konferenci in
terjali pospešitev sprejemanja nove
ustave. Sprejetje nove ustave in neu-
spešnost Demosove vladavine pa ter-
jata tudi čimprejšnje volitve. Te bodo
po mnenju prenoviteljev omogočile,
da bo mesto Demosove koalicije zav-
zela nova, levosredinska koalicija poli-
tičnih sil. To koalicija bo povezovala
skupna razvojna usmeritev, utemelje-
na na spodbujanju podjetništva in za-
gotavljanju socialne varnosti prebi-
valcev.
Prenovitelji ne bodo čakali do same-
ga zloma - razvojne programe so že
pričeli pripravljati. Po njihovem mne-
nju je rešitev pred grozečo gospodar-
sko katastrofo v spodbujanju novega
razvojnega ciklusa. Pri tem pa so po-
membne zlasti spremembe zakona
o privatizaciji in projekta denacionali-
zacije. Lastninjenje mora po njihovem
mnenju potekati tako, da bo družbena
lastnina dobila nosilce, ki sojo ustvari-
li, kolektivi pa naj bi imeli pravico iz-
bire različnih lastninskih oblik in po-
stopkov. Denacionalizacija mora po-
stati podlaga za ustvarjanje dohodka,
ne pa novih krivic. V sklepih je Stran-
ka demokratične prenove še zapisala,
da zahteva čimprejšnji zakon o sou-
pravljanju podjetij in zavodov, zakon
o sindikatih in zakon o lokalni samou-
pravi.
MBP
Center zdravja na papirju
V Laškem sprejeli oillok o ureilitvenem načrtu zdravilišča
Poslanci laške občinske skupščine
so pred časom že sprejeli osnutek Od-
loka o ureditvenem načrtu Zdraviliš-
ča Laško, v ponedeljek pa je dopol-
njen predlog Odloka podprla tudi ob-
činska vlada, ki bo na prihodnjem
zasedanju skupščine poslancem
predložila v sprejem dopolnjen in
prečiščen Odlok. S tem bodo zagotov-
ljene osnovne možnosti za dolgoroč-
ne razvojne usmeritve občine, ki jih
Laščani vidijo v turistično-zdravili-
ški dejavnosti.
Za priprave ureditvenega načrta in
celotne vizije "turistično zdraviliškega
kompleksa v Laškem so doslej skrbeli
v občinski vladi ter v Zdravilišču in
Pivovarni Laško, že maja pa bi lahko
po mnenju predsednika občinskega iz-
vršnega sveta Romana Matka ustano-
vili delniško družbo Terme Laško, ki
bi bila investitor izgradnje Centra
zdravja. V Laškem se bodo urejanja
približno 18 hektarov površin, name-
njenih zdraviliško-turističnemu kom-
pleksu, lotili etapno. Najprej naj bi
zgradili most preko Savinje in reguli-
rali reko. v drugi fazi zagotovili vso
potrebno prometno in komunalno in-
frastrukturo, delniška družba Terme
Laško pa naj bi v izgradnjo Centra
zdravja z vsemi pripadajočimi kopali-
škimi in rekreacijskimi objekti ter ure-
ditvijo telefonije, razvodom termalne
vode, priključitvijo na kanalizacijsko
in vodovodno omrežje, zagotovitvijo
elektrike ter izgradnjo peš poti in cest
vložila približno 24 milijonov nemških
mark. Predinvesticijsko študijo, ki
opredeljuje tudi okvirne podatke
o številu potencialnih gostov v Centru
zdravja, razmerje med tujimi in doma-
čimi gosti postavlja na 60 proti 40, do-
loča interno stopnjo donosnosti na 20
odstotkov ter predvideva dobo vračila
investicije na 7 in samo izgradnjo cen-
tra na 3 leta, pa je izdelalo celjsko po-
djetje ITAG.
V Laškem se ta čas že pripravljajo
na odkup potrebnih zemljišč za iz-
gradnjo turistično zdraviliškega
kompleksa. Nekaj zemlje je že v tako-
imenovanem skladu splošnega ljud-
skega premoženja, zemljo na levem
bregu Savinje, ki je last čistih kme-
tov, bodo poskušali nadomestiti
z drugimi parcelami (če se bodo last-
niki seveda strinjali), sicer pa obljub-
ljajo, da jo bodo odkupovali po tržnih
cenah._
V Laškem v tem času delavci Geolo-
škega zavoda pripravljajo analize ka-
kovosti in količine termalne vode in
doslej so že ugotovili, da termalna vo
da v poskusnih vrtinah na levem bre-
gu Savinje presega 29 stopinj Celzija,
z namestitvijo vodnih črpalk pa bi je
bilo dovolj za vse potrebe zdraviliško
turističnega kompleksa. Sicer pa naj
bi se temperatura termalne vode v zu
nanjih bazenih p-bala med 34 in 35
stopinjami, v notranjih, pokritih baze-
nih pa med 28 in 29 stopinjami Celzija.
Z izgradnjo celotnega zdraviliško tu-
rističnega kompleksa v Laškem bi
vzporedno skrbeli tudi za varstvo oko-
lja (načrtujejo plinifikacijo, protihrup-
no ureditev ob rekonstrukciji magi-
stralne ceste in podobno), z razbreme-
nitvijo prometa v starem mestnem je-
dru pa bi omogočili tudi nadaljnje
ohranjanje in razvoj življenja v tem
delu mesta.
Sicer pa so v Laškem pri pripravi
Odloka ureditvenem načrtu Zdraviliš-
ča poskrbeli tudi za to, da so znotraj
posameznih členov Odloka pustili do-
volj manevrskega prostora za investi-
torje (delniško družbo Terme Laško),
ki bo lahko soodločal pri tem, komu
bo turistično zdraviliški kompleks
sploh namenjen. Prav na to - da se
namreč turistični kompleksi v svetu že
dolgo ne gradijo več za neznane goste
- je namreč opozorila tudi direktorica
Zdravilišča Marina Senčar-Borič.
IVANA STAMEJČIČ
Tribuna Teharje
v Narodnem domu bo v petek, 12.
aprila, ob 19. uri okrogla miza Teharje.
Na njej bosta med drugim sodelosala
Roman Leljak in skupina za raziskavo
povojnih zločinov. Govorili bodo o Te-
harjah pred dvema letoma in danes ter
o urejanju grobišč.
Dan celjskih mestnih pravic
v Celju se danes zaključujejo kulturne prireditvi
ob občinskem prazniku 11. aprilu - dnevu celjskij
mestnih pravic. M
Poslanci vseh zborov občinske skupščine se bodcn^
17. uri zbrali v Narodnem domu na slovesni seji občit
ske skupščine, ki jo bo s kratkim koncertnim progi'2
mom obogatila vokalna skupina Kompolčani. Ob 19.31
bo v Slovenskem ljudskem gledališču v Celju slav
nostna predpremiera dela Aleksandra Galina Zvezdi
na jutranjem nebu. Z novo postavitvijo bodo na celj
skem odru počastili tudi 40-letnico iDosto.ja Slovd
skega ljudskega gledališča v' Celju. li
Spominski večer
v Celju 11. aprila mineva 50 let. kar so mesl(
okupatorji in vsi tisti, ki se spominjajo trenutka, kojt-'
slovenskemu življu vsiljena vojna, pripravljajo v četrteli
aprila ob 17. uri v prostorih hotela Celeia spominski ve*
Gre za tematski pogovor, v katerem se bodo spomijj
terorja in poskusa raznarodovalnega okupatorskega naj
hkrati pa tudi procesa samoodločbe slovenskega naroc«
graditve lastne državnosti. Spominskega večera v W'
Celeia se bodo udeležili tudi ugledni in priznani zgo'*'
narji dr. Milan Ževart. dr. Janko Pleterski. dr. ToneF|
ter Martin Ivanič, Božo Repe, Emil Rajh in drugi   -^^M
Šentjur in Knitteifeld
Šentjuiski socialdemoki'ati se bodo v okviiii soci'
med Socialdemokratsko stranko Slovenije m avslri.l-^'j
socialdemokrati povezali s socialdemokrati v. a\strijskc
jerske. iz mesta Knitteifeld. Prve stike so na \)ob^n
Knittelfelda že vzpostavili. Šentjurčani si želijo izn'"'-]
politične izkušnje v pogojih večstrankarske demok''^
radi pa bi se tudi seznanili z osnovnimi stališči v tn-Hj
vodilni avstrijski stranki.

11. APRIL 1991 - STRAN 3
hazvejana Neodvisnost
skupščini regijskega odbora Ne-
,yisnosti-Konference novih sindi-
%v Slovenije v Celju, ki sta se je
'^fležila tudi predsednik France
šič in sekretarka Alenka Orel so
lotovili' da so v kratkem času uspe-
ostaviti temelje novih sindikatov
'iiiala v celi regiji, predvsem pa
If^elju, Velenju, Slovenskih Konji-
jh. Rogaški Slatini in na Polzeli.
Uspeh je tudi, da v večini vodstev
jjetij jemljejo Neodvisnost kot ena-
ovrednega partnerja pri pogajanjih,
leodvisnost še naprej vztraja, da de-
'^i sodelujejo pri postopku lastni-
■gjija. Zahtevajo, da se jim minulo
delo prizna v obliki delnic, s katerimi
bodo prostovoljno razpolagali.
Čimprej je treba prekiniti divje last-
ninjenje, menijo pa tudi, da razpon
plač 1 proti 15 ni več dopusten. Od
vodstev podjetij zahtevajo, da maksi-
malno izkoristijo možnost dokupa za-
varovalne dobe za presežne delavce.
Ugotavljajo, da marsikje to možnost že
uporabljajo, marsikje pa se zakon o te-
meljnih pravicah iz delovnega razmer-
ja hudo krši, s čimer mislijo predvsem
na invalidne osebe in starejše zavaro-
vance.
Vztrajajo tudi, da mora biti osebni
dohodek najmanj za petino višji od
nadomestila osebnega dohodka za čas
čakanja na delo. V regijskem odboru
poudarjajo, da so vsi dosedanji uspehi
delovanja novih sindikatov plod do-
brega sodelovanja s krovno organiza-
cijo v Ljubljani. Sprejeh pa so tudi
statut in izvedli volitve. Za predsedni-
ka regijskega ^sveta so izvolili Vlada
Stojnška iz Železniškega gospodar-
stva, podpredsednik je Helmut. Hoj-
nik iz Ema, sekretar pa Janez Korošec
iz Klime. Regijski odbor Neodvisnosti
pa ima v Gledališki 2 v Celju tudi svoj
sedež, kjer članom nudijo strokovno
in pravno pomoč.
RP
KOMENTIRAMO
kdo bo koga?
pn'a konferenca Zveze svobodnih
0katov Slovenije je pokazala pred-
jfHi na notranjo razcepljenost znotraj
'^sindikalne organizacije in na nemoč
.^(ijA-atov v sedanjem trenutku.
bj(0 naj drugače ocenimo nenehno
hivanje sindikalnih zaupnikov, da
jjj se ZSSS končno enkrat obrne
od notranjih organizacijskih pro-
liemov in se preusmeri h konkretni
^ebini dela? Ocene nekaterih raz-
favljalcev, kakor na primer, da v sin-
teafu gre zato, kdo bo koga, ali da so
itkateri pričakovali, da bo ZSSS zače-
i aktivno delovati brez zakulisja, sa-
^0 še potrjujejo vtis o razcepljenosti
\otraj sindikata. Tudi namigovanje
ihe Ravnika, koliko in kdo vse je
hteval njegov odstop, ter dejstvo, da
Me od poslancev ni ničesar vedel
nameravanih odstopih, to vtis še po-
Mja.
Takšne razcepljenosti pa 430 tisoč
klavcev, kolikor je članov svobodnih
ndikatov, gotovo ne potrebuje. V teh
onomskih in socialnih razmerah se
najbrž velika večina teh članov za-
\šala ravno na sindikat, ki naj bi jim
ikako pomagal. Krik mariborskega
Klanca o plakatu »Lačni smo« na
mborskem protestnem shodu de-
Kcev bi moral biti usmeritev za delo
\'obodnih sindikatov. Tudi druge
možnosti za angažiranje sidnikata so
ukazali razpravljalci, sodelovanje pri
iKajnih postopkih, pri popravljanju
toh krivic, da ne bi nastale nove...
udi v mnogih razpravah je bilo sliša-
ida delavci verjamejo in upajo le še
sindikat. Ostaja pa vprašanje,-kako
'Oš verjel in upal. če je bila na konfe-
fnci Zveze svobodnih sindikatov Slo-
fiije prevečkrat izrečena beseda po-
dnje? Poštenje tako v politiki kot
mraj ZSSS.
URŠKA KOLENC
Odstop Ravniita
I. konferenca ZSSS prinesla zaplete In nekaj
usmeritev za naprej
Prva konferenca Zveze svobodnih
sindikatov Slovenije, ki je bila v so-
boto v Velenju, se je začela z nepriča-
kovanim zapletom. Takoj po uvod-
nem referatu je namreč predsednik
ZSSS Miha Ravnik izjavil, da nepre-
klicno odstopa, za njim pa je kolek-
tivni odstop celotnega predsedstva
ponudil še Rajko Lesjak.
Delegati o ponujenem odstopu pred-
sedstva niso glasovaU, saj so kasneje
tajno izrekli zaupnico posameznim
članom predsedstva. To ima sedaj na-
logo, da skupaj z bivšim predsedni-
kom ZSSS Miho Ravnikom do maja
poišče novega predsednika, ki bo
hkrati tudi mandatar novega predsed-
stva.
Ravnik je v svojem referatu pouda-
ril, da so sindikati občasno uspeli obr-
niti pozornost politike na gospodar-
stvo, vendar pa jim ni uspelo, da bi
vlada in parlament celovito obravna-
vala ekonomski in socialni položaj de-
lavcev. Omenil je, da so od delavčevih
problemov odtujeni poslanci pozabili
na predvolilne obljube. Od obljubljene
demokracije je po mnenju Ravnika
ostal samo Demos.
Ravnik je ponovil zahteve sindikata,
ki niso bile upoštevane, in sicer do-
sledno izvajanje zakona o delovnih
razmerjih, sprejem zakona o stečajih,
ustvarjanje pogojev za odpiranje no-
vih mest, zakon o kolektivnih pogod-
bah, kolektivna pogodba za negospo-
darstvo, vlada pa naj bi takoj preneha-
la z administrativnim omejevanjem
plač in zagotovila poroštvo za izplačilo
zajamčenih osebnih dohodkov. Sindi-
kati vidijo možnost vplivanja v obhko-
vanju in sprejemu ustave, zagotavlja-
nju solastništva na neodplačan način
v lastninjenju, ustavno opredeljeni
pravici do soupravljanja ter celoviti
pravni zaščiti člana in zaupnika sindi-
kata.
Na konferenci ZSSS so napovedali,
da bodo sodelovali z drugimi sindikal-
nimi organizacijami in vsemi politični-
mi strankami, ki so v parlamentu ali se
pripravljajo na vstop vanj. ZSSS na-
merava delovati še na mednarodnem
povezovanju, pri uresničevanju ple-
biscitarne odločitve za samostojno in
neodvisno Slovenijo, pri demilitariza-
ciji Slovenije in zahtevah, da se razme-
re v Jugoslaviji čimprej uredijo po de-
mokratični poti.
Kasnejše razprave poslancev na
konferenci ZSSS so nakazale številne
probleme, večkrat pa je bilo poudarje-
no, da bi morala biti sindikalna organi-
zacija bolj udarna, aktivnejša in bolj
revolucionarna.
URŠKA KOLENC
Skupne meritve
onesnaževanja
v šaleški dolini so prejšnji teden
začeli z meritvami ekološkega vpliva
termoelektrarn na okolje. Skupen pro-
jekt meritev, ki bo stal 400 milijonov
lir, izvajajo Inštitut Jožef Štefan in ita-
lijanski firmi Enel ter Cise.
Pred dnevi so v Termoelektrarnah
v Šoštanju pripravili novinarsko kon-
ferenco, na kateri so podrobneje pred-
stavili meritve, na konferenci pa je so-
deloval tudi minister za varstvo okolja
in urejanje prostora Miha Jazbinšek.
Italijanski strokovnjaki so poveda-
li, da je polurna koncentracija žve-
plovega dioksida v Šaleški dolini viš-
ja kot v Padski nižini v Italiji, merje-
nja dnevnega poprečja pa kažejo rav-
no obratno sliko.
Ta je napovedal, da bodo v republi-
škem sekretariatu uzakonili monito-
ringe, torej posebne sisteme točk,
v katerih bodo merili vplive na okolje.
Šaleška dolina je po mnenju italijan-
skih strokovnjakov zelo primerna za
raziskavo ekoloških vplivov teroelek-
trarne na okolje, saj v dolini prevladu-
jejo predvsem vplivi iz Šoštanja, zato
je onesnaževanje lažje meriti. Za sku-
pen projekt meritev je značilno tudi to,
da uporabljajo visoko tehnologijo in
da je meritve finančno podprla tudi
evropska gospodarska skupnost.
U. K.
Kako so volili
v Rogaški Slatini?
v mestni krajevni skupnosti Roga-
ška Slatina poteka, pred koncem 4-
letnega mandata, oblikovanje novega
vodstva. Po oblikovanju mestnega
parlamenta se je 6 tisoč volilnih upra-
vičencev med 111 kandidati odločilo
za 30 poslancev, med katerimi je dobi-
lo največ glasov 12 neodvisnih kandi-
datov, po pet krščanskih demokratov
in prenoviteljev, 4 iz kmečke zveze,
2 socialdemokrata ter po eden iz Slo-
venske demokratične zveze in Zele-
nih. Za župana Rogaške Slatine, pred-
sednika mestne krajevne skupnosti, ki
bi naj znova postala občina, so v petek
izvolili Milana Zagodo (neodvisni) iz
vodstva Zdravilišča, za podžupana
obrtnika Eriha Krašovca (SKD) ter za
mandatarja za sestavo mestne vlade
Mirana Krkleca (neodvisni), bivšega
predsednika šmarske občinske vlade.
BJ
I dobro delavcev in obrti
l^tanovljen koordinacijski odbor za usklajeno
'plavanje skladov za izobraževanje
['^ejšnji teden so se v Zrečah zbrali
^^dstavniki slovenskih skladov za
''braževanje delavcev zaposlenih
obrtnikih. Na dvodnevnem semi-
rJu in posvetu so spregovorili
strokovnih vidikih izobraževanja
"delavcev ter ustanovili koordina-
tni*'^' odbor za usklajevanje dela
Rdov. Za predsednika 12-članske-
Mbora so izbrali Franca Mušiča iz
Pjna, za tajnika pa Vlada Belšaka
[•»aribora.
seminarju in posvetu so sodelo-
Predstavniki skladov, ki zastopajo
.odstotkov vseh zaposlenih pri obrt-
'^'ti- Vseh seveda ni bilo, najbolj
r-^ria pa je bila odsotnost predstav-
konjiškega sklada. Udeleženci
,   dokaj enotno zavzeli za ustanovi-
li^ koordinacijskega odbora, s kate-
^ želijo pomagati vsem skladom
^^loveniji pri delu, svetovati pri pri-
j,^' in izvedbi programov ter povezo-
' sklade s podpisnikoma kolektivne
J^dbe - Zvezo obrtnih združenj Slo-
oziroma Obrtno zbornico ter re-
p'iškim sindikatom delavcev obrti.
|5'dsednik koordinacijskega odbo-
^^•"anc Mušič, obrtnik iz Trzina, je
na izkušnje v domžalski občini
^•"ičan, da bo nov odbor pomagal
vsem k čimboljši naložbi deharja v izo-
braževanje delavcev. Odbor bo pripra-
vil program, ki bo spremljal vse potre-
be samostojnega osebnega dela. Pri
tem pričakujejo sodelovanje obrtni-
kov oziroma komisije za izobraževanje
pri bodoči obrtni zbornici, ki bi naj
poiskala dejanske potrebe pri nosilcih
obrti in te podatke posredovala koor-
dinacijskemu odboru.
Sam posvet spornih vprašanj oziroma
trenj med obrtniki in sindikati ob samih
skladih, ni razrešiil. Tajnik koordinacij-
skega odbora Vlado Belšak je ob tem
dejal, da morajo oboji soglasno ugotoviti,
kaj je ekonomsko upravičeno, potrebno
in koristno, kaj torej služi delavcu in
s tem tudi obrti. To velja tudi za vse bolj
vroč spor v Celju, kjer želijo obrtniki
oblikovati sklad za izobraževanje delav-
cev v lastnih okvirih in s tem na nek
način porušiti dosedanji regijski sklad
s sedežem v Žalcu. Predsednik Mušič je
iz 15-letne prakse skladov za izobraževa-
nje prepričan, da so potrebe praktično
povsod enake ne glede na samo organizi-
ranost skladov in da bo koordinacijski
odbor lahko uspešno pomagal prav pri
kakovostnem zadovoljevanju potreb po
izobraževanju. Z enotnim nastopom in
kakovostnimi programi bodo skladi tudi
opravičili denar, ki ga vlagajo v izobraže-
vanje. MILENA B. POKLIC.
SVET MED TEDNOM
Piše: Robert Gorjanc
*>D'iktatura** v diktaturi
če bi Sadam Husein vsaj v grobem pomislil, da bodo
posledice njegove nedeljske avanture lanskega 2. avgusta
in kasnejše trmoglavo vztrajanje v Kuv^tu do začetka in
konca vojne takšne kot se kažejo sedaj, se gotovo ne bi
odločil za takšno dejanje. Iz respektiranja domnevne voja-
ške moči in predvsem strahu pred skritimi zmogljivostmi
je iraški diktator gradil politični kapital regionalne sile.
kar sta kot dejstvo na Bližnjem vzhodu morali upoštevati
tudi velesili ZDA in SZ.
Psihološko je ta »moč« Iraka bila n^ivišja v času po
invaziji v žepni emirat in do tistega znamenitega 15. janu-
arja, ko je potekel rok za izvršitev resolucije VS OZN št.
678. Tudi v ameriških uglednih revijah, ki so z mnenjskimi
anketami bile glasnik tamkajšnje javnosti, so z zaskrblje-
nostjo razvijali zgodbe o že in še ne demonstriranem ira-
škem kemičnem, biološkem in možnem jedrskem orožju,
o fantastični bojevitosti elitne iraške republikanske
armade, neznosnih za ameriške vojake bojnih razmerah
v puščavskem pesku itn.
Po ekspresni kopenski fazi operacije Puščavski viharje
Irak doživel sramoten poraz, kakršnega tudi največji opti-
misti ne bi pričakovali. Poraz pa se ni zaključil samo
v vrnitvi na prejšnje stanje, to je bil večkratni poraz. Irak
se je iz vojaške sile v očeh nasprotnikov in zaveznikov
prelevil v papirnatega tigra, izgubil bo vsakršen pomem-
ben glas v globalnem urejanju bližnjevzhodnih zapletov.
Doživel je gospodarsko, socialno in moralno katastrofo,
kar je režimu dokončno spodneslo legitimnost, ki pa je
seveda v pravem pomenu tudi nikoli ni bilo, saj je bila
vzdrževana samo z diktaturo, ki po svoji krutosti sodi med
najbolj zloglasne na planetu.
Veijetnoje bilo pričakovati, da bodo to načetost režima
prvi izkoristili Kurdi, ki bodo težko zacelili rane po tragič-
nem dnevu v njihovi zgodovini, ko je Sadam Husein dal
masakrirati nekaj tisoč Kurdov s kemičnim orožjem.
Nekaj časa je kazalo, sodeč po posnetkih iz strateškega
mesta iraške province Kurdistan Kirkuka, da bo tokratni
upor uspešen. Toda Sadamov vojaški stroj je še uspel najti
nekaj sozvočja, daje spet obračunal z mnogo slabše oboro-
ženimi Kurdi. Motorizirani ostanki vojske z letalsko in
helikoptersko asistenco so brutalno kosili po vsem, kar je
bilo kurdskega. To je, že od nekdaj brezpravno ljudstvo, ki
je bilo vselej drobiž v trgovanju velikih sil, nagnalo v ekso-
dus, ki bi ga lahko primerjali z nasilno deportacijo Židov
v drugi svetovni vojni. Vse to seje dogajalo v prisotnosti
protiiraške zavezniške koalicije, ki pa se ni želela, razen,
da je morda sestrelila kakšno iraško letalo, če je kršilo
pogoje premirja, vključiti v preprečitev programa, ker naj
bi šlo za »notranje iraške zadeve«. Morda pa bi bilo
povsem drugače, če bi Georg Bush poslušal svojega slav-
Ijenega generala Normana Schwartzkopfa, ki bi, kot pravi,
s Sadamovo vojsko dokončno opravil, če bi se kopenske
operacije v zalivski vojni nadaljevale še vsaj dva dni.
V času stopnjevanja kurdske tragedije je VS OZN spre-
jel resolucijo št. 687 o prekinitvi ognja v Zalivu in natan-
čen urnik uresničevanja te resolucije. S tem seje zgodilo
to, kar se zgodi z vsemi velikimi vojnimi poraženci, ki
svoje nasilje in teritorialno objestnost plačajo s kaznijo,
z izgubo določenega dela suverenosti, predvsem vojaške,
pred svetovno javnostjo pa so nataknjeni na kol sramu.
Na osnovi te resolucije mora Irak generalnemu sekre-
tarju OZN v 15 dneh izročiti seznam vseh kemičnih in
bioloških orožij in balističnih raket z dosegom več kot 150
kilometrov, skupaj s podatki, kje je to orožje, 45 dni po
ustanovitvi posebne komisije pa bo to orožje moralo biti
uničeno. Irak mora v 15 dneh obvestiti Pereza de Cuellarja
o teM, kje so njegove jedrske naprave, ki morajo priti pod
nadzor, vse kar bi lahko služilo kot jedrsko orožje pa mora
biti uničeno. Generalni sekretar mora v 30 dneh sporočiti
varnostnemu svetu odstotek iraških izvoznih dohodkov,
ki jih bodo namenih za plačilo vojne odškodnine, var-
nostni svet pa bo vsakih 60 dni proučil humanitarne raz-
mere v Iraku, na podlagi česar se bodo odločali o ublaževa-
nju sankcij proti tej državi in objaviti se morajo določila
o ohranitvi popolnega vojaškega embarga Iraka. Irak je
tako za kdo ve koliko časa postal igračka na daljinsko
upravljanje velikih sil, predvsem ZDA. ta podrejenost pa
je zavita v celofan ohranjanja svetovnega miru. »Dikta-
tura« v diktaturi, torej, da bi se preprečil kakšen novi
ekspanzivni vandalizem na tujih ozemljih.
Zalivska vojna in položaj Iraka pa odpirata tudi nove
razsežnosti in kaže. da smo priča novemu mejniku v raz-
voju mednarodnih odnosov: na vse večji pritisk medna-
rodne javnosti, da bi se preprečilo iztrebljanje Kurdov in
divja invazija beguncev, ki jih nobena država ne more
sprejeti toliko, ne da bi to ogrozilo njene socialne razmere
(obenem pa sprožilo tudi etnično-nacionalna vprašanja),
se je VS OZN odzval z resolucijo, ki prvič v zgodovini
povojne svetovne organizacije posega v notranje zadeve
neke države, ker naj bi to ogorožalo mea narodno varnost.
Resolucija obsoja Irak in Sadama Huseina zaradi prega-
njanja in zatiranja Kurdov in drugih etničnih in verskih
skupin, neposredno zahteva od Iraka, da takoj konča
z represijami in da omogoči mednarodnim humanitarnim
organizacijam popoln dostop do vseh, ki so potrebni po-
moči.
Takšna precedenčna resolucija se zdi upravičena: če je
to znak dozorevanja mednarodne skupnosti, da ko gre za
obstoj nekega naroda ah pa preprosto spoštovanje življe-
nja in humanitarnih načel, ni več marginalnih vprašanj, ki
bi jih reševah v okviru »notranjih razmer«, potem je to
civilizacijski napredek. Čeravno gre pri tem za »popravlja-
nje«, saj si trajne rešitve kurdskega vprašanja, razen samih
Kurdov. ki so razkropljeni v Iranu. Iraku. Siriji, Turčiji in
nekaj tudi v Sovjetski zvezi, zaradi bojazni pred novim
narodno-emancipacijskim valom, nihče ne želi.
Na drugi strani pa bi se lahko pojavile tudi situacije, ko
bi takšni »posegi« aH pa »neposegi« bih preveč v interesu
katere od velikih sil. ko bi se ščitil ali pa napadal režim
zaradi ideologije, ne pa zaradi obče civilizacijskih načel.
4. STRAN-11. APRIL 1991
GOSPODARJI
Za slovenske
državne
železnice
Sindikalni zaupniki de-
lavcev v Železniškem go-
spodarstvu, ki so se prejš-
nji teden sestali v Celju,
vztrajajo pri ustanovitvi
slovenskih državnih že-
leznic, saj menijo, da bo-
do le tako ustvarjeni po-
goji za podpis kolektivne
pogodbe. Ugotovili so tu-
di, da je bil sestanek nu-
jen, saj lahko le z enotni-
mi stališči nastopajo v ok-
viru Železniškega gospo-
darstva Ljubljana.
Tudi železničarji hočejo
sodelovati v postopku
lastninjenja, ker so dolga
leta vlagali v razvoj želez-
nice. Sindikalni zaupniki
železniških poklicev so se
tudi dogovorih, da bodo
takšni sestanki postali
praksa.
Kdo še lahko pomaga gospodarstvu;
Heglla za Slovenijo - Denarja nima nihče - Franc Knafelic nov preUseilnik Območne zbornice CelJi
stanje v regijskem gospo-
darstvu se je konec marca
še poslabšalo. Nelikvidnost
najeda že zdrava podjetja in
zasebnike, alarmantna pa je
vest, da je obseg izgub v ob-
močnem gospodarstvu višji
od ustvarjenega dobička in
da so izgube 16 krat večje
od akumulacije. Najhuje je,
ker gospodarstvo ne vidi ni-
kakršnega izhoda iz takšne-
ga položaja, so ugotavljali
na seji območne gospodar-
ske zbornice Celje, kjer so
poleg obravnave likvidno-
gospodarske situacije za no-
vega direktorja zbornice
predlagali Franca Knafelj-
ca, dosedanjega direktorja
Službe družbenega knjigo-
vodstva Slovenije.
Medtem, ko je bilo januar-
ja in februarja v povprečju
blokiranih nekaj več kot 30
podjetij, se je ta številka po
25. marcu povzpela že na 50.
Pravo sliko kažejo predvsem
zneski blokad, ki so na pri-
mer 27. marca znašali 362 mi-
lijonov dinarjev, oziroma 74
odstotkov več kot so znašali
zneski na žiro računu po-
djetij.
V podjetjih s hudimi lik-
vidnostnimi težavami je za-
poslenih 40 odstotkov delav-
cev v gospodarstvu. Stanje
je v resnici še hujše, kot ga
prikazujejo bilančne števil-
ke. V vse večjih škripcih so
zasebni podjetniki, denarja
nima praktično nihče, regija
pa je po večini ekonomskih
kazalcev, tudi za Slovenijo.
Izhoda ob tem, kar se trenut-
no dogaja v Jugoslaviji, ne
vidi nihče.
Območna gospodarska
zbornica bo posredovala Re-
publiški zbornici in sloven-
skemu parlamentu apel po
Hudič je bolj črn kot se
kaže, je dogajanja v gospo-
darstvu komentiral Darko
Bizjak, direktor Zdraviliš-
ča Rogaška Slatina, ki je
povedal, da tujci množično
odpovedujejo že sklenjene
aranžmaje za oddih v Roga-
ški. Rogaška je za tujce,
vsaj na zemljevidu, povsem
blizu Plitvic in ni zagotovil,
ki bi jih prepričala v na-
sprotno. Razen tega smo
ostali brez denarja, ki ga ni-
ma ne vlada, niti banke, še
manj gospodarstvo ali ne-
gospodarstvo. Tudi vred-
nostni papirji ničesar ne po-
menijo. Ob vsem tem se zna
zgoditi, da se bomo poceni
prodali svetovnemu kapita-
lu. Če bo jugoslovanska kri-
za trajala le še nekaj ted-
nov, po mnenju Bizjaka ni-
mamo več kaj pričakovati.
takojšnjih ukrepih pn stimu-
liranju izvoza in po razbre-
menitvi gospodarstva na
vseh ravneh. Terjajo tudi sa-
nacijo bančnega in gospo-
darskega sistema, zahtevajo
hitrejše rešitve na področju
lastninjenja ter socialne pro-
grame, saj regiji grozijo soci-
alni nemiri.
Zbornica zahteva tudi raz-
vojne spodbude, resno pa tu-
di od vlade terja, da uresniči
vse, kar je celjskemu območ-
ju obljubila po lanskih po-
plavah. V banki in vladi bi
tudi morali popraviti mož-
nost preobUkovanja kratko-
ročnih kreditov za kmetij-
stvo v dolgoročne kredite, si-
cer utegnemo imeti resne te-
žave pri preskrbi prebival-
stva.
V zbornici sicer podpirajo
za 13. april predviden obve-
zen republiški pobot terjatev
in obveznosti, vendar
mijo v kakšne posebne
ke, zato pričakujejo
vsem dolgoročnejše ul-;
za dotok svežega kai
Vlada pa bi morala v p
ru odcepitve Slovenije p,
zeti del tveganja zaradi p,
videne izgube jugoslo,
skega trga.
Za novega predsedp.
Območne gospodarske i[
niče Celje so predla,
Franca Knafeljca, dose
njega direktorja Slu
družbenega knjigovods
Slovenije. Dosedanji p,
sednik zbornice Janez {
čič odhaja v predčasc-
koj. Do 1. julija, ko
dolžnost prevzel Franc .
feljc, bo njegova dela prei
sekretar Edo Gaberšek,
pa bo potem zaradi reorgj
zacije zborničnega sisu
ostal brezposelen.
R. PANT^
Poskus portreta- Mitja Jenko
v začetku januarja je Her-
man Rigelnik napovedal,
da zapušča Gorenje. V pi-
smu, ki ga je poslal dr. Jože-
tu Mencingerju, je za konec
zapisal, da se je potrebno
čim prej odločiti, kdo bo za-
sedel njegovo vodilno me-
sto v koncernu. Takrat je
Rigelnik menil, da naj bi bil
to eden izmed njegovih naj-
ožjih sodelavcev.
To se je pred dnevi zgodi-
lo, predsednik poslovodnega
odbora koncema Gorenje je
postal Mitja Jenko, ki je prej
opravljal funkcijo izvršilne-
ga podpredsednika koncer-
na. Osnovni podatki o Jenku
povedo, da je 42-letni diplo-
mirani ekonomist, pred še-
stimi leti se je zaposlil v Go-
renju in s svojim delom so-
deloval pri gradnji nove po-
slovne strategije podjetja, ki
jo zadnja leta vse bolj usmer-
jajo na tuji trg.
Prvič smo Jenka srečali la-
ni v začetku decembra, ko so
v koncernu pripravili novi-
narsko konferenco ob kata-
strofalnih poplavah. Takrat
je bil Jenko v Gorenju zadol-
žen za sanacijo poplave. Po-
vedal je, da je bila novembr-
ska nesreča preizkušnja, ki
je pri tujih partnerjih zaradi
hitrega ponovnega zagona
proizvodnje vzbudila dodat-
no zaupanje. O zaupanju m
poslovanju s tujimi partnerji
je Jenko govoril tudi na sej-
mu Domotechnica 91 v Kol-
nu in poudaril, da bo Gore-
nje z maksimalnim izkoriš-
čanjem notranjih rezerv sku-
šalo ohraniti svojo prisot-
nost na poslovnih področjih.
O Gorenju, delu in načrtih
je Jenko spregovoril še na
seji gospodarske zbornice
v Velenju, takrat že kot kan-
didat za prvega moža Gore-
nja. Ko je predstavljal svoje
videnje podjetja, je dejal, da
najbolj računa ravno na po-
moč sodelavcev, tima, ki
v zadnjem času ustvarja fe-
nomen Gorenje.
Nekako v teh okvirjih si
Jenka najlaže predstavlja-
mo: z jasnim ciljem in stal-
nim prizadevanjem za dobro
koncema ob pomoči ljudi, ki
jim zaupa. To dokazuje tudi
ena izmed njegovih izjav, da
»kar govorimo v Gorenju,
kar delamo in ustvarjamo,
jemljemo zelo resno. Pred-
vsem pa zaupamo v lastne
sposobnosti in možnosti Go-
renja.«
Iz brskanja po starih zapi-
skih je pravzaprav Jenka tež-
ko oceniti; nikoli ni namreč
izbruhnil, nikoli nestrpno re-
agiral, njegove besede pa
- se zdi - kot da imajo poseb-
no težo. Običajno je na kra-
tek, razumljiv način povedal
tisto, kar se mu je zdelo po-
trebno povedati. Slika
o njem ni jasna, še posebej,
če pomislimo, kakšne priti-
ske in osebno negotovost je
doživljal zadnje čase. Še naj-
bolj čustveno obarvana je
njegova izjava, da je bila nje-
gova najtežja osebna odloči-
tev, ko je pristal na kandida-
turo.
Jenkova mirna, tiha govo-
rica zbuja vtis avtoritete, da
pa je strokovnjak, mu nihče
ne oporeka. Vedno je deloval
mirno, zelo mirno, in takšen
je tudi v resnici. Tako kot
sam ceni svoje sodelavce, tu-
di oni cenijo njega. Na njego-
vo besedo se lahko zaneseš,
pravijo tisti, ki delajo 2»
To pa je vsekakor poM
no, kajti zaupanje soJj
cev in dobre živce boH
Jenko v bodoče kot preds
nik poslovodnega odb
koncema Gorenje še k;
potreboval. Njegova maji
malha idealov, načrtov in
Ija še ni prazna.
URŠKA KOLE
DENAR IN VALUTA
7. nadaljevanje
Liberalizacija piačiinili
instrumentov
čim prej je treba v Sloveniji doseči
popolno suverenost nad denarno-kre-
ditno politiko, vpeljati stabilno valuto in
izdati stabilen denar. Država Slovenija
pa žal nima dovolj kapitala, da bi lahko
naenkrat izdala dovolj denarja za svoje
potrebe. Nekrit denar, ki bi se nahitro
natiskal, torej fiat denar, bi bil prav tako
ali pa še bolj nestabilen, kot je zdaj di-
nar. Tudi bančni sistem v Sloveniji ima
namreč izgube, je neracionalno organi-
ziran in z zvezno zakonodajo, prek NBJ.
povezan v banrotirani bančni sistem Ju-
goslavije. Edina pot prehoda na dober
denarje torej popolna liberalizacija pla-
čilnega prometa. Začasno je potrebno
dovoliti svobodno uporabo različnih
vrst valut, tudi tujih, z nekonvertibilni-
mi bankovci vred. Postopno pa naj nev-
tralna finančna institucija, in to izven
bankrotiranega sistema NBJ. izda nov
denar.
Demonopolizirati NBJ
Osnutek nove ustave Slovenije sicer
pravilno predvideva izdajanje lastnega
denarja, vendar v 84. členu neustrezno
opredeljuje Narodno banko Slovenije,
kot nosilca te funkcije. NBS je kompro-
mitirana, ima preveč zaposlenih in bo
imela preveč dolgov, prenesenih od
NBJ, ki jih bo morala servisirati. Vseh
teh nadlog ne bo mogla razrešiti ne da bi
to bremenilo nov denar. NBS je tudi
posredno kriva za katastrofo dinarja, za-
to bi ji bilo kvečjemu treba prepovedati
izdajati denar in ne, da se ji utrdi njene
monopolni položaj.
Ustava mora zagotavljati pravico Slo-
venije do izdajanja denarja in do suvere-
nega nadzora nad njenim bančnim siste-
mom. Te pravice pa ne sme monopolizi-
rati na NBS tudi zaradi tega. ker bi bilo
to v nasprotju že s samo ustavo in sicer
z njenim 72. členom. Ustava mora torej
govoriti le o emisijski banki, šele zakon
naj dodeli eni od institucij, ki bo sposob-
na zagotavljati stabilnost valute, tudi
pravice in dolžnosti, ki jih emisijski za-
vod mora imeti. To so predvsem brezca-
rinski uvoz in izvoz zlata in prost prenos
tujih valut ter nadzor nad bančnim siste-
mom, za katerega daje jamst\'a. Država
mora predvsem poskibeti. da bo valuta
lahko stabilna, šele potem lahko izrablja
denar za doseganje drugih ciljev.
Realne možnosti vpeljave
idealnega iJenarJa
Strategija prehoda na nov denar naj
bo postopna tako, da se bo novi valuti
vseskozi in za trajno lahko zagotavljalo
notranjo stabilnost in zunanjo konverti-
bilnost. Denarni standard naj določa ko-
šarica blaga v prodaji na drobno. Inflaci-
ja take valute bo torej nič. To je idealna
valuta (lipa). Uvajanje naj poteka v več
fazah:
1. Posebna komisija, pri nevtralni m
stituciji. npr. Zavodu za statistiko R Slo-
venije, mora skrbeti za nevtralno dolo-
čanje valute lipe. To se pravi, da mora
enoumno določati indeks cen na drobno
z bazo 10.000 din 31. 12. 1988. Danes (5.
12. 1990) je vrednost ene hpe 59,84 din.
Pogodbe se lahko sklepajo v lipah.
Take pogodbe naj v celoti ščiti sodišče.
Vsi proračuni in bilance se za medseboj-
no primerjanje izrazijo v lipah. Prav ta-
ko se vse dolgoročne obveznosti npr-
kredite in depozite nominira v lipah. Va
luta v zakonih (kazni, vrednosti podjetij
privatizacija družbene lastnine) in na
vrednostnih papirjih naj bo lipa in ne
DEM.
2. Kot delniška družba se po zakonu
o podjetjih ustanovi emisijski zavod
z imenom -Banka Slovenije-. Ta ne de-
luje po zveznem zakonu o bankah i"
torej ločena od sistema NBJ m zunaj
njenega nadzora. Ustanovni kapital (naj-
manj 5 milijonov lip. optimalno 50 mili-
jonov lip) vplačajo občani, podjetja-
DPS in tudi država. Banka Slovenije
izda denar, ki se glasi na lipe. V prvi fazj
lipa ni obligatorno plačilno sredstvo, saj
tega denarja naenkrat ne more biti do-
volj, vendar se njegova uporaba posto;
poma povečuje, služi pa tudi kot valutni
standard in za varčevanje. Pi 1 naraščaji';
či inflaciji dinarja se cene iziazijo tudi
v lipah. Plačuje se z dinarji in lipami ter
tudi drugimi tujimi valutami. Na vratih
trgovin mora biti označeno, na kakšei'
način je možno blago plačati. S tem se
demonopolizira dinar in popolnoma i'"!
deksira ekonomijo.

11. APRIL 1991 - STRAN 5

pstatizdrav?
tjj bodo Atomske toplice
\pjnenilc ime, ker v zad-
' „) času vse, kar je poveza-
2   atomsko   energijo,
Lmlja neprijazno razpolo-
Tako vprašanje je do-
Inamerno postavil Wolf-
preisinger (Bad Hali),
seJ^ pred dnevi udeležil
fstivne delavnice o mar-
,^^gu in propagandi v slo-
' 0h naravnih zdraviliš-
^ V Šmarjeških Toplicah
];e zbrali vsi, ki jim ni vse-
j^. kaj  bo  v prihodnje
zdraviliškim turizmom.
^0jo pa. da je to paradni
,nj slovenskega turizma,
foda - 3li se paradni konj,
ije prvo streznitev doživel
) zadnjih velikonočnih
0}ikih, zaveda, kaj priča-
le turist, gost, ko dopotuje
^liraviliške kraje? In - ah
,tudi slovenska vlada zave-
, kakšne razvojne možno-
,ima zdraviliški turizem?
^0. s katerimi ukrepi
^dbuja njegov razvoj? Ah
^0 iz sredstev, ki so zbra-
jza intervencije v gospo-
stvu, odšteli del sredstev
naložbe v zdraviliški turi-
m' Kaj bo treba storiti na
jem za spreminjanje imid-
države na sončni strani
p? Pri tem ni mišljena sa-
0 nzičnost destinacije, pač
ikakovost storitev.
Vtem je problem.
Svet sprejema kot temelj
ravstvene politike drugač-
^ medicinsko   doktrino.
Zdravstvo se mora usmeriti
k zdravju in ne k bolezni,
človek in država pa h kako-
vosti življenja. Kaj naj člo-
vek stori, da ne bo zbolel?
Kako potemtakem dolgo
ostati zdrav? O vsem tem go-
vorijo priporočila svetovne
zdravstvene organizacije
o zdravju za vse do leta 2000.
Staro gledanje na zdravstvo
se umika novi medicinski
doktrini. Zdravstvena politi-
ka bo bolj podpirala preven-
tivne dejavnosti, programe,
ki preprečujejo bolezni. Pro-
grami za krepitev zdravja bo-
do v prednosti, kar je nova
priložnost za slovenski zdra-
viliški turizem - ne glede na
razmere v zdravstvu in ne
glede na to, da še zmeraj ni
jasno, ali ho zakon o zdrav-
stvenem varstvu vsaj v eni
točki podprl naravna zdravi-
lišča. Stane Bizjak (Dobrna),
Darko Bizjak (Rogaška Slati-
na) in Vlado Petrovič (Krka
Zdravilišča) so v Šmarjeških
Toplicah predlagali sloven-
ski ministrici za zdravstvo,
da bi moral novi zakon priz-
nati ljudem, ki se bodo odlo-
čili za preventivno bivanje
ali zdravljenje v zdraviliščih,
vsaj davčne olajšave. Če pa
bo ministrstvo za turizem,
kot je obljubil Ingo Paš, res
pripravilo zakon o pospeše-
vanju turizma, bi morala
ekonomska politika pred-
vsem z ugodnejšimi krediti
pomagati    pri    naložbah
v zdraviliških krajih.
V razvitem turističnem
svetu se namreč čedalje bolj
otepajo oznake - zdraviliški
turizem in zdravilišča. Neka-
teri zato predlagajo, naj bi
slovenska naravna zdraviliš-
ča v ponudbi na tujem turi-
stičnem trgu bolj tržila na-
ravne danosti, termalno vo-
do, naravo, kopališča. Tržno
zanimivejša naj bi bila kopa-
lišča in ne zdravilišča. Take
ocene je težko podpreti brez
tržnih raziskav.
Vendar je točno, da se
v slovenskih zdraviliščih po-
slovna filozofija nekoliko
spreminja - povsod razmi-
šljajo o revitalizaciji imidža
zdraviliškega kompleksa.
Dobrna ne želi več biti zgolj
zdravilišče za ženske bolez-
ni. Laško zdravilišče širi po-
nudbo, Rogaška Slatina pa
že nekaj let izjemno skrbi za
razvoj sprostitvenih progra-
mov. Število pacientov ozi-
roma gostov z napotnicami
bivših zdravstvenih skupno-
sti seje drastično zmanjšalo.
Zdravilišča bodo vsak dan
bolj zanimiva za goste, ki jim
bo motiv za oddih predvsem
- ohranitev zdravja.
Ali bodo zdravilišča še na-
prej zdravilišča ali bodo po-
stopoma že z naslovom po-
nudbe spreminjala imidž, se
ne ve. Dragocena je nekaj
drugega. Vodstva se večino-
ma dobro zavedajo, kaj pri-
čakuje gost (najsi bo domači
ali tuji), vendar pa se samo-
kritično vprašujejo o kako-
vosti storitev in ponudbe.
Znani turistični delavec Mi-
lenko Šoberje direktorje slo-
venskih naravnih zdravilišč
vprašal, ah pozabljajo, da
prihaja v Slovenijo vsak dan
več ekološko osveščenih go-
stov. Zkaj skupno njimi ne
zagotovijo, da bo turizem po-
rabil manj energije, manj
pralnih praškov, manj vode
in da bo celotna turistična
dejavnost do okolja prijazna,
ne pa represivna, nasilna.
Promocija in predstavitev
slovenskih naravnih zdravi-
lišč nista gluhi za dogajanja
v razvitem turizmu. Ne pri
prospektih in ne pri promo-
cijskih publikacijah. Revita-
lizacija imidža slovenskih
naravnih zdravilišč pa se ne
kaže samo v tem, marveč tu-
di v ponudbi. Zdaj ne gre le
za zdravljenje, pač pa za to,
kako razviti programe, ki bo-
do gostu pomagali, da bo
dolgo ostal - zdrav!
To, da je sedež Skupnosti
slovenskih naravnih zdravi-
lišč v Celju, kajpak ni nak-
ljučje. Z Rogaško Slatino,
Dobrno, Topolšico, Atom-
skimi Toplicami, Laškim in
zdaj s Termami Zreče je celj-
sko območje turistična oaza.
Nikjer v Sloveniji na tako
majhnem prostoru ni podob-
nih naravnih danosti, takih
zdraviliških, turističnih,
sprostitvenih in kulturnih
možnosti, kot jo ponuja veri-
ga naravnih zdravilišč v celj-
ski regiji. Čeprav so še vedno
žive klasične predstave o in-
dustrijsko umazanem, sta-
rem središču regije, in o ob-
činah, ki po razvitosti zaosta-
jajo za slovenskimi povpreč-
ji, istočasno nastaja turistič-
ni biser, ki bi se ga zagotovo
razveselila tudi naša severna
soseda. Avstrija je na primer
lani zaslužila s turizmom 14
milijard dolarjev.
Ali bodo prednosti našega
turističnega bisera ostale sa-
mo - neizkoriščena pred-
nost?       JOŽE VOLFAND
Praznina po ulcinitvi sisov
Po ukinitvi sisov je v šentjurski kulturi nastala organiza-
cijska praznina, so ugotavljali na zadnji seji šentjurskega
[parlamenta, 27. marca. Šentjurska vlada seje, po pobudi iz
občinskega parlamenta o organiziranosti Zveze kulturnih
organizacij in kulturni dejavnosti v tej občini nasploh,
v ponedeljek sestala s predstavniki večine kulturnih dru-
štev v občini.
Po sprejetem osnutku šentjurskega občinskega prora-
čuna so za kulturo letos predvideli skupno 2.338.000 dinar-
jev, v ponedeljek pa so se s predstavniki kulturnih društev
dogovorili, da bodo po sprejetju proračuna denar za delo
kulturnih društev v občini razdelili v Zvezi kulturnih orga-
nizacij. Za organiziranje kulturne dejavnosti so sklenili, da
se bo v okviru občinske knjižnice delavec profesionalno
ui?varjal z organiziranjem in koordiniranjem kulturne
dejavnosti na Šentjurskem. Predstavniki kulturnih dru-
štev, ki so se s takšno organiziranostjo in delitvijo denarja
strinjali, so še izpostavili vprašanje obnove gradu Planina,
vendar so na sestanku ugotavljali da bi v Šentjurski občini
ni dovolj denarja. BJ
Iz ljudi za ljudi
Na avstrijskem Štajerskem zbrali 1,7
milijona šilingov pomoči
»Akcija zbiranja pomoči
je zrasla iz ljudi za ljudi,« so
poudarjali deželni glavar
avstrijske Štajerske dr.Jo-
sef Krainer in drugi^ pred-
stavniki avstrijskih Štajer-
cev, ki so v ponedeljek na
Ljubnem razdelili 1,7 mili-
jona šilingov pomoči po-
plavljenim družinam.
Denar so zbrali v redakciji
časopisa Kleine Zeitung in
moško   katoliško   gibanje
v Avstriji, zbrana sredstva je
deželna vlada podvojila. De-
nar so razdelili med 68 dru-
žin iz Polzele, Petrovč, Naza-
rij, Račice, Luč in Ljubnega.
Delitve pomoči na Ljubnem
so se poleg avstrijskih pred-
stavnikov udeležili tudi celj-
ski župan Anton Roječ,
predstavnik mariborskega
škofa opat Friderik Kolšek
in dr. Jože Arzenšek, priso-
ten pa je bil tudi Peter Re-
berc, ki je zastopal sloven-
sko vlado. Reberc je pouda-
ril, da predsednik vlade Loj-
ze Peterle še ni pozabil na
poplavljene kraje in v imenu
Peterleta obljubil, da bo
predsednik vse te kraje še
enkrat obiskal. Seznam naj-
bolj oškodovanih so pripra-
vili na mariborskem škofij-
skem Karitasu.
Glavar Krainer je med dru-
gim povedal, da Avstrijcem
pri akciji zbiranja pomoči ne
gre za čast in slavo ali lažni
ponos, temveč jim gre pred-
vsem za zagotavljanje simpa-
tij in dokazov prijateljstva.
Za konec je dodal, da upa, da
bodo v Avstriji še zbrali ne-
kaj sredstev, s katerimi bodo
pomagali popravljenim slo-
venskim krajem in dru-
žinam. U. K.
Ikodo delali gozdarji
\ konjiški občini je 12.200
»tarjev gozdov, kar pred-
*^lja 18 odstotkov vseh goz-
celjskega gozdnogospo-
fskega območja. Skoraj 68
plotkov vseh gozdov je v la-
' občanov, za gozdove
"•Tižbeni lasti pa skrbi
^dnogospodarski center Po-
s sedežem v Vitanju,
'fistojna gozdarska inšpek-
J občinskega inšpektorata
z njihovo skrbjo za goz-
}^ i^i zadovoljna. Se zlasti to
ya za preteklo leto. Letos se
^ida nekoliko popravljajo,
■•ozdarska inšpekcija goz-
lern o^ita, da so lani zamu-
jali pri obnovi gozdov, slabo so
jih varovali pred škodo, ki jo
povzroča divjad, in premalo
pazili pri sečnji. Sečne ostanke
so puščali v kupih, namesto da
bi naravno mlado rastje osvo-
bodili njihove teže. Pogosto so
mlado rastje povsem uničih
s težkimi traktorji. Poleg vsega
tega so sekali tudi neodkazana
drevesa. Sekali so pretežno iz
glavnih donosov, namesto da
bi poskrbeli za potrebna redče-
nja in sanitarne sečnje zlasti
zaradi vse pogostejših sušic
jelke.
V zasebnih gozdovih je goz-
darska inšpekcija odkrila stare
slabosti: nedovoljene sečnje in
promet z lesom nriimo gozdno-
gospodarskih organizacij.
V vseh gozdovih pa je odkrila
precejšnje onesnaženje z razni-
mi odpadki. Gozdove ogrož^o
tudi s požiganjem travišč. Na
grebenskih legah in sedlih pa
je viden nezadržen proces umi-
ranja gozdov zaradi onesneiže-
nega zraka.
Ob številnih kršitvah pa goz-
darska inšpekcija ni zabeležila
kršitev moratorija nad sečnjo
v družbenih gozdovih.
MILJiNAJB. POKLIC
Reorganizacija zdravstva še ni določena
J laškega izvršnega sveta menijo,
J* Potrebno vprašanja slovenskega
^^vstva globalno reševati in zdrav-
j."'"''organizirati šele takrat, ko bomo
^ično vedeli, kakšno zdravstvo bo-
, ."»»eli. Torej takrat, ko bodo razreše-
3 Usklajena vsa vprašanja financi-
l\'1 organizacije v zdravstvu.
3šno stališče so člani laške občinske
zavzeli ob obravnavanju Statutar-
)j. sklepa, ki ureja notranjo organizira-
, Zdravstva celjskega območja ter vo-
in poslovanje javnega zavoda in
^ovih organizacijskih enot v prehod-
nem obdobju do sprejema področne za-
konodaje. Z Zakonom o zavodih naj bi
namreč s 1. aprilom Zdravstveni center
Celje postal javni zavod, projektna skupi-
na za reorganizacijo Zdravstvenega cen-
tra Celje pa je na svoji seji 22. marca
oblikovala predlog, da se javni zavod
Zdravstveni center reorganizira v devet
javnih zavodov. Po tem predlogu naj bi
samostojni javni zavodi postali Bolnišni-
ca Celje, Zavod za socialno medicino in
higieno Celje, Zdravstveni dom Celje,
Zdravstveni dom Laško, Zdravstveni
dom Sevnica. Zdravstveni dom Šentjur,
Zdravstveni dom Šmarje, Zdravstveni
dom Slovenske Konjice in Zdravstveni
dom Žalec.
V Laškem menijo, da bi morali o tem
predlogu temeljito razpravljati v vseh ob-
činah (saj je neodgovorno prevzeti usta-
noviteljstvo javnega zavoda, če ob tem ni
razrešeno in dogovorjeno financiranje le-
tega) ali pa bi morala odločno stališče
(podprto s finančnimi rešitvami) izreči
republika oziroma republiški Sekretariat
za zdravstveno in socialno varstvo.
IS
OKNO y JUGOSLAVIJO
Piše: VLADO ŠLAMBERGER
Gostimo peterico »velilcili«
Ko boste tokrat dobili v roke Novi tednik, bodo v Sloveniji
kot gostje Milana Kučana predsedniki jugoslovanskih
republik, med njimi tudi dr. Franjo Tudjman (že drugič ta
teden, .^aj se je v ponedeljek na gradu Strmol pogovarjal
z Milanom Kučanom) in Slobodan Miloševič, človeka, ki
imata v rokah mirnejšo ali bolj krvavo prihodnost prebi-
valcev na ozemlju sedanje Jugoslavije.
Od sestanka šesterice v Sloveniji ni pričakovati zgodo-
vinskih odločitev, razen če bi se voditeljem »prikazala
Mati božja«. Predsedniki so v dveh rovih: v enem sta
Slobodan Miloševič in njegovo »drugo oko v glavi« Momir
Bulatovič, ki niti za pedenj ne odstopita od močne federa-
cije Jugoslavije oziroma Srboslavije; Milan Kučan in
dr. Frenjo Tudjman nočeta slišati o drugem kot o more-
bitni skupnosti suverenih držav, na njuno stran pa vlečeta
tudi Kiro Gligorov in dr. Alija Izetbegovič. Mostu med
tema rovoma ni, zato tudi realno ni pričakovati pozitivnih
presenečenj.
Zagrebčani z jajci
Po dokaj mirnem koncu tedna (streli iz srbskih vasi na
Hrvaškem na hrvaške poUcaje so postali, žal, že del vsak-
danjika in ne razburjajo več niti hrvaških oblasti) so se
v ponedeljek spet zaostrile razmere na Hrvaškem. Razbur-
jenje je povzročila JLA, kije hotela vztrajati pri političnem
procesu zoper hrvaškega pohcijskega ministra Martina
Speglja in sedmerico soobtoženih. Na zatožno klop naj bi
sedli zaradi »oboroženega upora« in kovanja »oborožene
zarote« zoper državo in njeno armado.
Ljubljanski proces proti četverici očitno vrha JLA ni
izučil, sicer se ne bi podajal v novo pustolovščino. Vojaško
sodišče v Zagrebu je moralo obravnavo zoper Špeglja
preložiti za nedoločen čas, saj so bile razmere za delo
sodišča nemogoče. Na tisoče Zagrebčanov je najprej
delalo po zgledu Ljubljančanov in Roške ulice (avtomobil-
ske sirene, množica protestnikov pred zgradbo vojaškega
sodišča), vendar se niso zadržali mirno, čeprav je vladajoča
stranka HDZ pozivala vse prebivalce, naj proti sojenju
protestirajo mirno in dostojanstveno. Pozivi niso poma-
gali, s kamenjem so protestniki razbili vse šipe na zgradbi
vojaškega sodišča in jo »prebarvali« rumeno - z obmetava-
njem z jajci. Pri teh protestih na srečo ni bilo mrtvih in
ranjenih, saj so nekateri najbolj vročekrvni hoteli - mimo
vojaških specialcev - prodreti prav v stavbo sodišča.
Kaj bo naprej? JLA bo vztrajala pri sodni obravnavi,
o tem ni dvoma, Martina Špeglja na sodišče ne bo - po
hrvaških zakonih, ki jih JLA ne prizna, ima imuniteto
- sojenje pa bodo verjetno prestavili v »mirnejši kraj«, kot
so izjavljali predstavniki vojaškega sodstva. Na Hrvaškem
ga verjetno ne bodo našli, razen če se ne bodo odločih za
eno od mest v SAO (Srbskem avtonomnem območju)
Krtina, kjer Hrvatov ne morejo videti.
Bo Slovenec streljal Slovenca?
Zaplet pred vojaškim sodiščem je znova odprl vpraša-
nje, čigava je JLA in kako bi ravnala ob morebitnem
resnejšem posegu (vdori vojakov v Pakrac, na beograjske
ulice in na Plitvice so le vežbi za kaj večjega).
»Politika« se skhcije na izjavo desetarja Slovenca, enega
od tistih, ki so zasedli Plitvice. Izjavil je, da bo »odločno
izpolnjeval ukaze svojih starešin« (vemo, da je več kot 70
odstotkov oficirjev srbskega in črnogorskega rodu) in je
tudi brez predsodkov zapeljal svoje bojno vozilo v naci-
onalni park. Če je že bil pripravljen boriti se na Plitvicah,
bi se bil verjetno tudi kje drugje.
Na drugi strani na Hrvaškem opozarjajo na čedalje večje
negodovanje, s katerim ljudje v tej suvereni republiki
spremljajo premike enot JLA in njeno protihrvaško usme-
ritev. Opozoriti je treba tudi na izjavo dr. Franja Tudj-
mana^da se bodo »hrvaške policijske sile skupaj z goloro-
kim-ljudstvom branile ne le pred napadi teroristov, ampak
tudi pred JLA, če bi upala napasti Hrvaško«. Če bi pripad-
niki JLA vseeno streljali in s tem izzvali državljansko
vojno, bi verjetno hrvaški sabor razglasil JLA za okupacij-
sko vojsko in pozval vse hrvaške oficirje in vojake, da
dezertirajo iz take okupacijske armade. Podobno naj bi
ravnala Slovenija, če bi bila napadena; v obeh primerih pa
bi se »dezerterjem verjetno priključili tudi Muslimani,
Makedonci, Albanci in drugi - z izjemo Srbov in Črnogor-
cev«, računajo na Hrvaškem.
Kaj pa, če bo med Slovenci, ki služijo v JLA, večina
takih, kot je poslušni desetar na Plitvicah? Na to doslej je
le malokdo pomislil, vendar je pri pogledu v prihodnost
treba upoštevati različne možnosti, sicer sledijo lahko
neprijetna presenečenja...
Kakšna bo usoda »Karavane
prijateljstva«?
Prijetno presenečenje tudi za Celjane pa je novica, da
naj bi letos »karavana prijateljstva« iz Srbije spet prišla
v Slovenijo, in sicer sredi septembra. Tako pobudo so dali
mariborski borci, potem ko mestna oblast v Mariboru ni
bila pripravljena prevzeti pokroviteljstva nad »vlakom pri-
jateljstva« iz Srbije, so bili obveščeni cirilični bralci. Zve-
deli so tudi za najnovejšo zgodovino medsebojnih stikov,
zlasti pa o tem, da je ob zadnjem vlaku prijateljstva, ki je
pripeljal v Srbijo, »vodja delegacije Slovenije Jože Smole
dajal takšne izjave na nekaterih sprejemih, daje praktično
osramotil socialistično zvezo Slovenije, s tem pa tudi
humano in pošteno zamisel o dolgoletnem prijateljstvu
med slovenskim in srbskim narodom«.
Pobuda odbora za sprejem gostov iz Srbije, ki ga vodi
Tone Kirbiš iz Maribora, ima samo eno lepotno napako:
vprašanje je, če bo Samostojna in neodvisna Republika
Slovenija (od 23. junija 1991 ali še celo prej) pripravljena
sprejeti tak vlak. Kdo ve, k^ se bo še zgodilo do sep-
tembra.
Lahko se nam namreč zgodi podobno, kot se že dogaja
na Hrvaškem, kjer se ponekod vračajo h gospodarstvu
v naravi - namesto plač dobivajo robo, recimo kolesa,
kilograme marmelade, po pet parov čevljev, po 30 kg mesa
itd. V takih primerih je vsak gost, še tako priljubljen, pač
nezaželen...
6. STRAN-11. APRIL 1991
JAVNO MHh
Kako bi volili danes?
SPEM, Studio za politični in ekonomski
marketing iz Maribora je 6. in 7. aprila
opravil raziskavo javnega mnenja o poli-
tičnem trgu v celjski regiji. Raziskavo so
realizirali na naključnem vzorcu 360 tele-
fonskih naročnikov iz celjske regije.
V končno analizo je vključenih 307 anketi-
rancev iz vseh občin celjskega območja.
Interpretacija
Mineva leto dni od pi-vih demokratičnih
in zgodovinskih volitev. Ravno toliko dni so
državljani imeli priložnost nabirati izkušnje
z novo oblastjo oz. uživati v sadovih nove
demokracije. Obletnica kar kliče po tem, da
o njenih razsežnostih opravimo javnp-
mnenjsko raziskavo tudi v celjski regiji.
Glavno politično tržno vprašanje je se-
veda:
Če bi bile sedaj volitve, bi anketiranci dali
največ glasov pri posameznih strankah
Stranki demokratične prenove (13.03%) in
Liberalno demokratski stranki (10.75%),
DEMOS-u kot koahciji pa 22.82%, kar
12.38% jih ne bi volilo, neodločenih pa je
več kot 1/3 anketiranih.
K prejšnjemu vprašanju sodi tudi vpraša-
nje o spominus na to. koga so anketirani
volili pred enim letom.
Katero stranko ste volili na aprilskih
volitvah?
1. SDP 14.01
2. SSS 2.61
3. LDS 12.05
4. SDZS 4.23
5. SDZ 1.30
6. Krščanski demokrati 5.54
7. Zeleni 3.26
8. Liberalna stranka 0.33
9. Kmečka zveza-LS 2.93
10. Demos 18.24
11. Krambergerja 0.33
12. Neodvisne sindikate 1.63
13. Nisem volil 10.10
14. Nisem pripravljen odgovoriti 7.82
15. Se ne spomnim 10.42
16. Ne vem 5.20
Anketiranci so na aprilskih volitvah v naj-
večji meri volili stranke združene v Demo-
su, na drugem mestu je Stranka Demokra-
tične prenove, sledi ji Liberalno-demokrat-
ska stranka (bivša ZSMS). Zanimivo je, da
preko 15% anketiranih ne ve več, katero
stranko so volili pred enim letom.
Moški so aprila vohU predvsem SDZ in
stranko Krščanskih demokratov in bi jih
tudi sedaj, če bi bile volitve.
Ženske pa so volile predvsem LDS in Slo-
vensko kmečko zvezo, ki bi ju volile tudi na
sedanjih volitvah.
Ali je stranka, ki ste jo volili, upravičila
vaše zaupanje (ocena 1 do 5)?
Brez odgovora 25.08
1 9.12
2 12.38
3 35.18
4 11.73
5_6.51
100.00
Največ anketiranih je srednje zadovoljnih
s stranko, za katero so volih (35.18%), deleži
bolj ali manj zadovoljnih pa so dokaj enako-
merno razporejeni. Bolj zadovoljni so tisti
s srednjo izobrazbo in starejši od 55 let.
Oblast v največ primerih ocenjujemo po
delu njenega izvršnega dela, torej vlade:
Ali zaupate sedanji občinski vladi
1. Zaupam 28.01
2. Delno zaupam 20.66
3. Ne zaupam 30.94
4. Neodločen 3.58
5. Ne poznam    • 8.81
100.00
Anketirani so se zelo enakomerno razpo-
redili (tretjinsko) od zaupam, preko delno
zaupam, do ne zaupam. Stopnja nezaupanja
pa je, ob seštevku odgovorov »ne zaupam«
in »delno zaupam« višja od polovice.
Oblast se ocenjuje tudi po tem, ali se raz-
mere v družbi spreminjajo na bolje ali na
slabše:
Se je po volitvah v občini kaj spreme-
nilo?
1. razemre so boljše 12.70
2. razmere so enake 51.47
3. razmere so slabše 31.27
4. ne vem 4.56
100.00
Sodeč po odgovorih anketiranih le-ti niso
fascinirani z rezultati delovanja oblasti, saj
jih večina meni, da so razmere enake kot
prej, preko 30% je takih, ki menijo, da so
razmere slabše, le 12.70% pa takih, ki meni-
jo, da so razmere boljše.
KATERO STRMO BI VOLILI V OBČINSKO SKUPŠČINO TA TRENUTEK?
ALI JE STRAMA, KI STE JO VOLILI APRILA UPRAVIČILA ZAUPMJP
ALI ZAUPATE SEDANJI OBČINSKI VLADI*?
SE JE PO VOLITVAH V VASI OBČINI KAJ SPREMENILO?
NIČ niso obljubljali!
Demos, združena opozici-
ja, je šla pred letom dni v vo-
lilni boj z geslom »Ničesar
ne ponujamo, ničesar ne ob-
ljubljamo«. Če bi danes obu-
dili spominu samo to misel,
bi morali biti vsi z uresniči-
tvijo obljub več kot zadovolj-
ni. Na nesrečo (ali srečo) pa
so v svoje volilne programe
zapisali marsikaj - od teženj
po zdravem gospodarskem
razvoju z odpravo družbene
lastnine, odpravo krivic
v kmetijstvu, imenovanje
novih ljudi na vodilna mesta,
narodno spravo, spremembo
davčne politike, odkrivanje
grobov, depolitizacijo šole...
Programe so pisale tudi
stranke, ki so z manjšim šte-
vilom glasov na volitvah po-
stale opozicija. Praviloma
vse so se zavzele za material-
no bogatejše življenje in
skrb za človeka. Čisto na pa-
met (izkustveno) lahko reče-
mo, da z uresničitvijo njiho-
vih programov ni bilo nič,
kar je seveda glede na njiho-
vo moč vplivanja pri spreje-
manju odločitev razumljivo.
Da pa ne bi ocenjevali z oč-
mi posameznika, je Studio
za politični in ekonomski
marketing iz Maribora opra-
vil raziskavo javnega mnenja
na celjskem območju. Vklju-
čil je 307 naključnih telefon-
skih naročnikov iz vseh ob-
čin celjskega območja. Pre-
ko polovice je bilo starih od
30 do 54 let, ostali so bili pri-
bližno enakomerno starejši
ali mlajši. Med njimi je bilo
54 odstotkov žensk, 44 od-
stotkov vseh ima srednješol-
sko izobrazbo, po nekaj
manj kot 20 odstotkov pa os-
novno šolo in manj, poklicno
šolo ter višjo ali visoko šolo.
Odgovori anketirancev so
zanimivi. Večina se spomi-
nja, daje, in to drži, lani voli-
la stranke, združene v Demo-
su. Na drugem mestu je bila
Stranka demokratične pre-
nove in na tretjem Liberal-
nodemokratska stranka.
Pravzaprav pa ni presenetlji-
vo, da več kot 15 odstotkov
anketiranih ne ve več, katero
stranko so volili, dodatnih 18
odstotkov pa ali ni volilo ali
ni pripravljeno povedati
o tem ničesar. Razloga sta
verjetno dva - precej jih je
volilo ljudi in ne stranke, po
drugi strani pa le tisti, ki
dnevno spremljajo politična
dogajanja sploh obvladajo
spreminjajočo strankarsko
sceno. Pa ni pomembno, da
gre pri tem samo za imena in
ne za vsebino. Z vsebino, ko-
likor jo anketiranci poznajo,
so pravzaprav zadovoljni
bolj kot je bilo mogoče priča-
kovati. 35 odstotkov jih je bi-
lo srednje zadovoljnih
s stranko, ki so jo volili, šte-
vilo bolj ali manj zadovoljnih
pa je precej enakomerno.
Prav zares vzpodbudni pa so
odgovori anketirancev glede
zaupanja sedanji občinski
vladi. 28 odstotkov jih občin-
ski vladi zaupa, naslednjih
20 odstotkov pa ji zaupa del-
no. Resda jih skoraj 31 od-
stotkov občinski vladi ne za-
upa, a to je ob vseh dogaja-
njih po občinah, priznajmo,
malo.
Ob težnjah opozicije, zlasti
Stranke demokratične pre-
nove, po čimprejšnjih novih
volitvah, so zgovorni podat-
ki o tem, koga bi anketiranci
volili danes. Večinski delež
je v raziskavi pripadel prav
Stranki demokratične pre-
nove - 13 odstotkov, na dru-
gem mestu pa bi bila s skoraj
11 odstotki tako kot lani Li-
beralno-demokratska stran-
ka (bivša ZSMS). Posamez-
ne vladajoče stranke njiho-
vih deležev ne dosegajo,
združene pa bi tudi letos
zmagale z 22,82 odstotka.
Kako bi se volitve danes
v resnici iztekle, je seveda
veliko vprašanje, saj več kot
12 odstotkov ljudi ne bi voU-
lo, skoraj 37 odstotkov pa ne
ve, za katero stranko bi se
odločili. Ravno ta podatek
pa precej maje vse ostale, si-
cer sorazmerno ugodne oce-
ne izkušenj z novo oblastjo
v njenem prvem letu. Brez
odgovorov anketirancev pa
smo lahko prepričani, da bi
se vsi odločili za oblast, ki bi
lahko ponudila človeka bolj
vredno življenje kot ga veči-
na živi. Ampak trenutno bi
kaj takega lahko ponudila le
še neustanovljena stranka
utopistov.
MBP

mm
11. APRIL 1991 - STRAN 7
$e Hausenbichier bi
56 v grobu obrnil
fjior delavcev Export Impott v gostilniškem vzdušju
re Mitja Švigel danes še
traja pr« svoji odločitvi,
^n>iTi gladovno stavka že
dan. Gladuje zaradi
J^iiier v Export Importu,
pštrinjanja z delom vod-
' 3 in številk, s katerimi
ukazuje, da je direktor Ivo
l^gčun lani oškodoval po-
jptje za 30 milijonov din.
fo je samo del krepkih ob-
na račun direktorja in
, nekaterih drugih ljudi
Export Importu. izrečenih
jjeji. ki se je končala, pre-
ense je sploh začela. V to-
ob trinajstih je bil v dvo-
jni Export Importa v Žalcu
klican zbor delavcev. Okoli
lodelavcem naj bi hmeljarji
,fej kmetje in družbeni sek-
jf - predstavili razmere
hmeljarstvu in njihove po-
Ifde na hmeljarsko trgovi-
j Povsem drugače si je
predstavljal vodja fi-
ančno računovodskega
.|(torja in do nedavnega po-
lučnik direktorja Mitja Svi-
ei Z delavci in ob prisotno-
1 novinarjev je želel razči-
jii .stvari v kolektivu. Skli-
itelji zbora so vztrajali, da
aj bo pogovor namenjen
izmeram v hmeljarstvu, po-
ni pa se lahko gospod Svi-
p] pogovarja z novinarji,
ačunovodja. ki je v torek
yal, da gladovno stavka še-
i dan. noč od ponedeljka
J torka pa je po izjavah de-
icev prebil v pisarni, se
takšno odločitvijo ni stri-
al. Izrečenih je bilo kup
trih besed, zbor so prekini-
,preden seje sploh začel, za
iko na i je sledil še fizični
aračun s pomočnikom di-
'ktorja in direktorjem.
Novinarji smo pogovor na-
aljevali v pisarni direktorja,
oleg so bili še župan žalske
bčine, predstavniki poslov-
f skupnosti za hmeljarstvo.
Kečke zveze in Kmetijstva,
udi tam je gospod Švigel še
*tel pojasnjevati svoja sta-
lišča, dokler se nista prikaza-
la moža v modrem.
Računovodja
obtožuje, direlctor
zanika
In v čem je jedro spora, ki
traja v Export Importu okoli
dva meseca? Informacije so iz
ust direktorja Iva Bračuna,
Mitja Švigel je napovedal pis-
no izjavo, kije do včeraj zjutraj
še nismo dobili. Po Bračuno-
vih besedah-je v začetku janu-
arja Švigel omenil, da želi usta-
noviti zasebno podjetje za oce-
njevanje družbenega premože-
nja. Takrat je direktor predla-
gal, da se prijateljsko razidejo,
ker so težave trajale že nekaj
časa. Konec februarja so na de-
lavskem svetu sprejemali bi-
lanco za lansko leto. »Pred
obravnavo na zboru delavcev,«
razlaga direktor, »mi je Švigel
očital, da sem naredil nekaj na-
pačnih poslovnih potez in da
bilanca ni dobra. Mimogrede,
obtožbe sem prebiral na avi-
onu do Japonske, kjer smo
sklenili pogodbe za prodajo
hmelja letnik 92-97 v vredno-
sti 3 milijone mark. Švigel oči-
ta, da sem podjetje zaradi na-
pačnih poslovnih potez oško-
doval za 30 milijonov din.-
Preveč denarja naj bi bilo vlo-
ženega v šempetrski Duri, kjer
po Bračunovih besedah danes
dela 60 ljudi, trenutno imajo
naročil za dva meseca in sicer
delajo kopalniški program za
nemške partnerje. Delati je za-
čela tudi žaga. ki jo bo najel
kooperant Agrine iz Maribora,
s tem da bo pokril vse stroške,
10 odstotkov akumulacije in
zagotavljal les za končno proiz-
vodnjo. Nadalje očita Švigel
prevelike zaloge v ljubljan-
skem Inženiringu, gre za nerja-
večo opremo, ki se uporablja
v mlekarstvu in pivovarstvu,
tudi to direktor zanika. Tretja
napačna poteza naj bi bil uvoz
telefaksov. »120 komadov smo
uvozili za republiški komite za
kmetijstvo, kupili so jih 80,
ostalo smo prodali po tržni ce-
ni, ki je bila nekoliko nižja za-
radi liberalizacije uvoza. To
troje,« pravi Bačun, »je Švigel
uporabil za razburjanje delav-
cev. Zatem se je lotil še poslo-
vanja pri hmelju in načrtovane
delniške družbe« V Export
Importu so se dogovorili, da
bodo 60 odstokov delnic imeli
hmeljarji, 40 odstotkov delavci
Export Importa. »Švigel je de-
lavce prepričal, da takšna
družba ni dobra, koncept je
v podjetju padel, posledice so
tukaj. Če bi bili danes delniška
družba, bi imeli opremo brez
carine in sovlagatelja, tako pa
nas spet čaka pol leta dela. Za-
radi vsega, kar se dogaja, je po-
djetje hromo, zato vztrajam na
suspenzu oziroma premestitvi
Švigla na drugo delovno
mesto.«
Koliko držijo obtožbe enih
na račun drugih, bodo ugotovi-
li delavci SDK. UVJ in raznih
komisij, ki si te dni podajajo
vrata Export Importa. Direk-
tor pa trdi: »Če sem storil kar-
koli narobe, to zagotovo ni bilo
namenoma. Poslujemo pač
v jugoslovanskih razmerah, za-
gotavljam pa, da nimam banč-
nih računov v Švici ali kjerkoli
druge. Moj izvirni greh je
v tem, da sem Švigla pripeljal
v hišo in da nisem ukrepal že
prej.« IRENA BASA
V Export Import je okoli sto
zaposlenih. Po bilanci za lan-
sko leto imajo 4 milijone din
čistega dohodka. Povprečni
osebni dohodek je 8 tisoč din,
najnižji okoli 5 tisoč, najvišji
27 tisoč din. Delavcem so iz-
plačali regres, povprečno 8 ti-
soč din, direktor je dobil 4 ti-
soč din, zaradi dobrih lanskih
rezultatov imajo delavci pra-
vico do še enega osebnega do-
hodka. Direktor trdi, da vi-
škov delavcev nimajo, dejav-
nost pa so dopolnili z regi-
stracijo za špedicijsko dejav-
nost, ukvarjajo se z malopro-
dajo, zastopstvom ter novimi
zunanjetrgovinskimi posli.
Glavni cilj pa je enotno nasto-
panje pri prodaji hmelja.
Obtožbe Švigla niso bile le besedne. Pred napadom razjarjenega računovodje seje moral
direktor Bračun tudi fizično braniti.
Fot: EDI MASSEC
REKLI SO:
Edi Omladič, Kmetijstvo
Žalec: »Od obtožb se distan-
ciramo, dokler stvari niso
dokazane, zaenkrat dajemo
direktorju vso podporo.
Vodstvu je lani in verjetno
bo tudi letos uspelo pridobiti
avans in kredite, tudi zami-
šljena delniška družba je do-
bra. Najhuje je to. da se s-šir-
jenjem informacij dela ško-
da imenu podjetja, še zlasti,
ker stvari niso jasne.«
Adolf Maister, predsed-
nik skupščine PSH: »Treba
se je prilagajati tržišču in to
v Export Importu delajo. Ni-
mam posebnih pripomb na
delo vodstva. Zame je naj-
važnejše eno: v hmeljarski
verigi moramo nastopati
enotno, ker je tržišče silno
občutljivo.«
Marjan Ribič, kmečka
zveza: »Zahtevamo odgovo-
re na razne govorice, je pa
prodaja hmelja preveč ob-
čutljiva, da hi na hitro delali
carski rez. Če je dim, je ver-
jetno tudi nekaj ognja, toda
to naj preverijo tisti, ki se na
stvari spoznajo. Ne smemo si
zapraviti imena, če ne bomo
nastopali skupaj, bomo do-
bih nove Jude, ki so pred de-
setletji že odirali ljudi po Sa-
vinjski dohni. Sicer pa toliko
obljub glede izplačila hmelja
doslej še ni bilo, obračun bo
decembra,«      ......._......._ .
TRAČ
niče
Sprehod po Velenju bo od-
slej -sprehod po puščavi^-
(avtor velenjski izvršnik Bar-
tolac). ker pa nameravajo pri
ozelenitvi Šaleške doline za-
saditi tudi vinsko trto. se bo
na trgu pojavila nova vrsta
vina. Predlog za ime vina:
• atomski rizling-
Mozirska vlada ne naseda
več napovedim, kdo vse bo
obiskal poplavljeno Zgornjo
Savinjsko dolino. Žal ni ver-
jela niti ljubenskemu du-
hovniku, ali pa se jim zdi 1,7
milijona šilintrov. kolikor so
ponovno razdelili Avstrijci,
majhen denar. Drugače si ne
moremo razlagati dejstva,
da v ponedeljek ni bilo niko-
gar od predstavnikov mozir-
ske vlade na Ljubnem. Celj-
ska vlada razmišlja dru-
gače!
Turistična agencija Savi-
nja-turizem v Mozirju ima go-
tovo veliko število nočitev.
To lahko sklepamo po številu
gostov v zasebni hiši šefice
Savinja-turizma Anke Ra-
kun. Ali je število teh gostov
povečalo uradno število vseh
nočitev v moziiski občini, ni
znano, znano pa je. da gospa
Rakunova uporablja -štant".
kjer se predstavlja Savinja,
kar za delitev propagandnega
materiala za svojo hišo.
Konjiška čakalnica na av-
tobusni postaji je že pred
meseci postala igralnica in
to ostala kljub vsem skle-
pom zborov občinske skupš-
čine. Po zadnji soboti ima
spet^novo ime: štihalnica.
Nadobudni igralci na avto-
matih so menda na dan po
stari pohorski navadi poteg-
nili nožeke . Pa ni kriva
igralnica, ampak pomanjka-
nje obdelovalne zemlje.
Nekjej}ač morajo štihati«.
Med mnogimi poslanskimi
pobudami šmarskega parla-
menta je tudi predlog Marka
Stadlerja (SKZ-LS). naj se
bivši borci odpovedo prizna-
valnini v korist izgradnje či-
stilne naprave v Rogaški Sla-
tini. Občinskemu m repubU-
škemu poslancu manjka poli-
tične logike pa tudi premete-
nosti, saj so na šmarskem
prejemniki priznavalnin v ve-
hki večini revni kmečki upo-
kojenci. Ti pn so na volitvah
prav goto\ o glasovali zanj.
Med razpravo o lanskem
zaključnem računu je šent-
jurski poslanec Ivan Pevec
razpravo poenostavil: Kar
smo zapravili, smo pač za-
pravili, ter o tem nima smi-
sla razpredali na dolf;o in ši-
roko.
Ste zapravili! ga je po-
pravil poslanec dr.Zabu-
kovšek. ki Je pojasnil, da
v prej.šnjeni mandatu še ni
bil poslanec l'evecje dal be-
sedo zapraviti v narekovaje,
dr. Zabuko\ sek pa na takšne
okraske ne pristaja. Kdo je
kaj zapravil, pa tako ne bo-
mo izvedeli.
Zarai.li do,L:(>dko\- na Plitvi-
cah Nemci od poved uicja le-
tovanje v Rimaški Slatini. Di-
rektor Darke Bi/jak je pove
dal. da ni'mških vostov nika-
kor ne uspejo prepričati, da
je Rogaška v Sloveniji in da
so Plitvice na Hnaškem. ter
da je navidezno majhna raz-
dalja na zemljevidu še vedni)
zadostna za varno počutje go-
stov v Sloveniji. Očitno smo
za Evropo še vedno le dolga
balkanska vas.
Prirediteljem letošnjega 5.
mednarodnega sejma Ideja
91 res ni manjkalo idej. Za
dežurno varnostno in zdrav-
stveno službo v času sejma
na razstavišču ŠRC Zavod
Golovec odgovarja Goee Ka-
lajdžiski. ki ga bolj kot po
medicinsko-varnostnih pod-
vigih poznamo po njegovih
umetniških delih. Morda bo
po novih izkušnjah olje ali
akvarel zamenjal s hansa-
plast tehniko.
Ekološko obarvani > .-it.[H'msko
prireditev v Celju so izkori-
stili tudi zeleni Celja in celj-
ske regije, ki so Idejo 91 izra-
bili tudi za zbiranje podpisov
v podporo zahtevi za razpis
referenduma, na katerem se
naj Celjani izrečejo o nadalj-
nji usodi Cinkarne. Predsed-
nik Zelenih Jožef Jarh pa je
k predst:ivitvi ekoloških pro-
gramov ter razvojnih in razi-
skovalnih dosežkov prima-
knil še piskrček v obliki poli-
tičnih zahtev in stališč.
Dr. Dušan Plut. član pred-
sedstva Republike Sloveni-
je, kije v torek dopoldne od-
prl 5. mednarodni sejem ino-
vacijskega podjetništa. je
razstavljalcem zaželel - eko-
nomsko uspešnost, ekološko
odgovornost in notranje za-
dovoljstvo v iskanju tran-
sparentne prodornosti-.
Medklic novodobnega po-
djetnika: Za ekonomsko
uspešnost sem. za ekološko
odgovornost ne, notranje za-
dovoljstvo pa pride samo po
sebi. '■
Minister za blaiiovne re
zerve Republike .Slovenije
Maks Bastl je očitno pozabil
na rezervo v rezervoarju
svo.jega avtomoltila. Med ne-
deljsko vožnjo po Celju mu
je namreč zmanjkalo benci-
na. .\vto brez bencina pa ne
gre. četudi je ministrov. l'o
slej .Maks Bastl verjetno ne
bo vozil brez rezervne kanti
ce za beiu in. četudi Je mini
ster 7.a blagovne rezerve re-
publike. Sauk pa lahko po
tegnejo tudi podloZiiiki: .Mi
lahki) zaupamo ministru ta
ko občutljivo področji: kol
so blago\ ne rezerve, ce še za
lastne re/erve ne poskrbi?
Dvanajst ur za raziskavo
mitiorski SPEM tudi na Celjskem
Predvolilna kampanja
*kdanje ZSMS, koncept
arkovičeve zveze reform-
nih sil, javnomnenjske, so-
'ološke in tržne raziskave
.^'s^ to so področja, s kate-
se je ali se še ukvarja
'"dio za politični in eko-
'"'iski marketing iz Mari-
•"fa. SPEM, kot na kratko
favijo temu zasebnemu
"''.iptju, začenja sodelova-
z našo časopisno in
'"'.isko hišo, njihovo de-
'^"'»st pa sta ob obisku
^*''ju predstavila direk-
'■^ ^PKM-a Božidar Novak
'lamestnik   direktorja
^^"ko Žnuderl.
''■'flio za političiii in eko-
'"^■'^ki marketing je nastal
dvema letonv-. in je po
'■'"''lah direktorja Novaka
"'Ui.istarejšiti podjetij, ki
^. Jugoslaviji ukvarja s po-
|"^i'n maiketinLom. Za-
I *'iih imajo (i hudi. sode-
/ 20 do 30 študenti ter
I "I doktorji znanosti z raz-
', "ištitulov Me<i drugim
'*'ujejo tudi /. ameri.škim
' "^Uom. kanioi !,odi|o de
SPKM a na i. (im> i/o
j^'^' vaiiir
'''   je   po\c(la!   i.'>i;mk(i
pii-dstavlici 70 od-
^        niih()\i- (l('ia\!i()Sti
(/^'•^nnein^k..    i.i/.isk..\a
secajd lui nu|ia/lir
nejša področja - od volitev
do svetovnega nogometnc-ga
prvenstva, dokaj natančno
S') pred časom napovi-dali i/
id   vohtev  Drn(>\šek-Bii!.
iiataiičnn st« napovedali i-
/uitat rt-fcrcndunui pri
ganizaciji   mariborskih  "h
čin. iiu^d večje aktivnosti im
piav gi>li>\(i sodi |>ii'd\-olihi;i
kam|)aii!a /a si'(i;injo Lil'-
talno drnu>kiatsko strani
t<'i    (ililiko\aiij('    kciuip
■/\v/v iftoiinskiii sil .AiUi
l\laiko\ it;i. Poleg iciui .'^<| '
ifdih  s.Kiološko ia/isk,i\
studenl>ke pcipuhiciie \- M
1 ii)(tiu m |)ripiavliaji' st;il'"
raziskave za tednik Evropo,
za Večer in RTV Maribor. Ob
vsem tem se lotevajo še trž-
nih raziska\'. Vse te raziska-
ve opravijo v kiatkem času.
nekatere, zlasti jaMiomnenj-
ske raziskave, so narejene
v 12 urah. po\prečno pa so
v letu in pol o|)ia\ili po dve
ra/.iska\i na teden.
Večino r;i/iskova!nega de-
la opia\ ijo - pomočjo teleio
no\- V anketo ;'.aj;.inr.'jo po
na\atli ?>W anki liranci'\-.
s tcMi. da \ (.lino |)ttkhčejo \\v-
kaj \i'č telelonskili nart)čni-
kov in s slučajnost no met(>
do i/ldčiiti \ i.ške. tako da ima
vzorec, ki ga obdelujejo, vse
značilnosti slovenske popu-
lacije.
V Studiu za politični in
ekonomski marketing so ve-
liko sodelovali tudi z ostali-
mi deli Jugoslavije, tako Hr-
vaško, Bosno, Srbijo. Črno
goro in Makedonijo. Po be-
sedah Božidarja Novaka
imajo kljub vsemu dobre iz-
kušnje in dobro poslovno so-
delovanje. Ah. kot je dejal
Novak: »Smo podjetje in naš
cilj je profit. Ljudje v ostalih
republikah, s katerimi smo
sodelovali, zlasti pri obliko-
vanju koncepta zveze re-
formskih sil, razmišljajo ena-
ko. To so inteU>ktualci. lju
dje. ki so se ekonomsko osa-
mosvojili, ne zanima jih poli
tika in v ospredju je profesi-
onalen odnos.-
Mariborčani so zdaj usta-
novili še tri dodatna podjet-
ja, ki se ukvarjajo z dopol-
njujočo dejavnostjo. Ugoto
vili so namreč, da naročniki
raziskave pogosto puščajo
v predalih in jih ne uporab
Ijajo v })raksi. ■ Nam se zdi to
škoda, meni Novak. 'Zato
se bodo ta ni)\'a podjetja uk-
varjala predvsem z aplikaci-
jo tistega, kar pokažejo naše
raziskave. •
1P>
Božidar Novak
Branko Zmiderl
8. STRAN-11. APRIL 1991
mm
KULTU,
Telički pod Kozolcem
AN izpeljanka o Martinu Krpanu v šoli
Ni ga junaka, ki ga ne bi
krasila vsaj ena napaka.
Tudi Martin Krpan, simbol
Slovenstva, ima svojo. Na-
pako namreč. Svojega Mar-
tina Krpana ima lahko tudi
razred nadobudnih Sloven-
cev-dijakov. Brdavs pa je
vedno nekje v bližini. Tudi
hišnik, ki vneto išče skode-
lico kave. In že je tu lahko
tudi zgodba, ali Bogomir
Verasova izpeljanka Levsti-
kovega Martina Krpana.
Premierno so delo z naslo-
vom Martin Krpan v šoli
v postavitvi Bogomira Vera-
sa v soboto, 6. aprila zvečer
v domačem kulturnem do-
mu, uprizorili mladi Kozol-
čani: člani Gledališča Pod
kozolcem torej, podmladek,
ki je s pristnostjo nesrečne
besede hišnika nasmejal že
kar pred zaprto zaveso.
Kaj vse se zgodi v eni šol-
ski uri (koliko je predstava
tudi trajala), ko je razredni-
čarka, slavistka, odsotna!
Učenci so si uro slovenščine
zamisUU čisto po svoje. Tudi
režiser, ki je z malo scenski-
mi pripomočki, zato pa
z glasbo in songi ter koreo-
grafijo, Levstikovo zgodbo
o »Martinu Krpanu z Vrha
pri Sveti Trojici doma«, po-
stavil na glavo z dijaškimi
domislicami. Učenci so si
v opravičilo za svoje bolj glas-
no ravnanje v razredu omi-
slili plakat na steni: Zdrav
duh v zdravem telesu. Črko
»s« pa so zamenjali s črko »t«
in tudi dali vedeti, da so pri-
srčni mladi tehčki, ki jim
nihče nič ne more zameriti,
ali vzeti prehudo zares. Tudi
hišnik, ki končno dobi svojo
skodelico kave, ki jo prej ta-
ko vneto išče, o knjigi Can-
karjevih črtic, seveda ne.
Glavno je, da dijaki spozna-
vajo našo literaturo, bi bila
vesela tudi razredničarka.
Zato se še toliko bolj spla-
ča prepevati in pokazati, ka-
ko homogen razred da so.
Bogomir Veras, je sebi
lastni, »verasovski« postaviti
predstave Martina Krpana
v šoli, z mero razumevanja za
to generacijo, skoval verze,
koreografija je mestoma spo-
minjala na Tajci ali Alfa. Oba
pa sta tako ali tako pri mla-
dih, starejši gledalci pa so se
enako veselo zabavali. Tako
je deset mladih Kozolčanov
zapolnilo oder, Martina Kr-
pana so se naučili in dali ve-
deti, da je treba računati
nanj in tudi na njih, »mlade
Krpane«.
Domače občinstvo je izpe-
ljanka navdušila.
MATEJA PODJED
Da spomini oživijo
Srečanje z razstavo Življe-
nje na hstkih 1945-1990, na
ogled je v Muzeju revolucije,
je nostalgičen spomin na ča-
se, kijih v podzavesti vsakdo
nosi s seboj, zdaj pa so jih
pred nas postavili slovenski
muzealci s potujočo raz-
stavo.
O razstavi smo podrobneje
pisali v prejšnji ševilki, zato
k prispevku po otvoritvi,
v četrtek, opoldne, dodaja-
mo samo še namig, da si raz-
stavo ogledate, da spomi-
nom stisnete roko, da se
spomnite, kaj vse iz teh ča-
sov sta tudi sami kdaj hranili
na lističih in jih kasneje mor-
da zavrgli, češ, le kaj bom
s tem? In kako ne bi, saj so
navsezadnje še muzealci sa-
mi do nedavna prezrli drob-
ne listke z dokumentarno in
likovno vrednostjo, zato pa
so s to razstavo napako te-
meljito in za vse večne čase
popravili. Tako tudi gledalec
skozi slučajno ohranjeno
vstopnico za filmsko pred-
stavo, ali plakat zanjo, lahko
podoživi film, pa še kakšen
dogodek, vezan na tisti dan,
ko je bila vstopnica kuplje-
na. In tako obrobni dogodek
lahko postane osrednja
zgodba čisto intimnega zna-
čaja, zato si velja za ogled
razstave vzeti nekoliko več
časa. Da spomini oživijo.
MP, Foto: EM
Zvezde za
praznile
Premiera Zvezd na ju-
tranjem nebu bo v celj-
skem gledališču sicer ju-
tri, v petek, slavnostna
predpremiera pa že da-
nes zvečer ob pol osmih.
Z večernim kulturnim
dogodkom v Talij inem
hramu bodo obeležiU
praznik občine, 11. april,
pa tudi 40-letnico Sloven-
skega ljudskega gledahš-
ča. Celjsko občinstvo, pri-
čakujejo pa tudi goste iz
Ljubljane, se bo za dvojni
praznik predstavilo z me-
lodramo iz sovjetskega
undergrunda in skušalo
pokazati, kako v ne nor-
malnih okoliščinah nor-
malni ljudje prenehajo bi-
ti normalni.
Uprizoritev so pripravi-
li: prevajalec Milan Jesih,
režiser Franci Križaj, dra-
maturginja Marinka Po-
štrak, scenograf Roberte
Stell, konstumografinja
Cveta Mirnik, lektor Ma-
rijan Pušavec in igralci
Vesna Jevnikar, Ljerka
Belak, Milada Kalezič,
Anica Kumer, Igor San-
cin, Jana Šmid in kot gost
Ludvik Bagari.
MP
ZAPISOVANJA
Katalog kultur
Ko se je pred kakšnim le-
tom dni zbrala ob neznanem
omizju skupina mlajših slo-
venskih publicistov, torej ti-
stih, ki so jih proizvedla in
afirmirala osemdeseta, in
sklenila zapolniti prazen
prostor, kije nastal ob ukini-
tvi revije Teleks, z izdaja-
njem publikacije za kulturo,
ni nihče računal na to, da se
bo iz ideje izrečene za gostil-
niško mizo rodila revija,
pravzaprav magazin, ki ga
danes lahko dobite v vsakem
kiosku in pri nekaterih ulič-
nih prodajalcih po vsej Slo-
veniji za borih petdeset di-
narjev. Toda pot od ideje do
njene realizacije je bila vse
prej kot lahka.
V začetku lanskega poletja
se je napačno mislilo, da bo
Podmornica (Dnevnikova
priloga, kije nastala iz bivše
priloge taistega časnika) ti-
sta »sila«, ki bo pokrivala
luknjo ob ukinitvi Teleksa.
Roko na srce, spočetka je
resda tako kazalo, toda zara-
di nekaterih političnih škan-
dalčkov in zaradi prostorske
stiske (predvsem zakadi sled-
njega), se je Podmornica za
vedno potopila, kljub temu,
da v njej še vedno lahko be-
rete odlične in korektne lite-
rarne in filmske ter tu in tam
kako gledališko kritiko. Vse
drugo je že bolj stvar aktual-
nih političnih dogodkov.
Kulture v vseh njenih pojav-
nih oblikah Podmornica ni
več utelešala kot je ni utele-
šal(a) nobena revija, časnik
oziroma kakršnakoli že pu-
blikacija, ustanovitev nove-
ga medija, medija, ki bi se
ukvarjal samo s kulturo
- sem štejem tako visoko kot
pop kulturo, tako elitno kot
subkulturo... - je bila več ali
manj nujna. In na takih
predpostavkah ter na takih
temeljih je nastala nova slo-
venska revija, katalog kul-
tur. Takt (izdajatelj je Takt
d.o.o., ustanovitelj pa Can-
karjev dom, kulturni in kon-
gresni center, kije s tem po-
stal še časopisna hiša), ki se
je v javnosti pojavil prejšnji
teden s svojo prvo, nulto šte-
vilko. Torej, številko nič, ki
pa že nakazuje smernice za
vnaprej: trden uredniški
koncept, ki se ne zadovoljuje
s »kranjstvom« torej ne mara
Piše Tadej C J
imeti nobene zveze s takj^,
in drugačnimi lokalizmi
provincializmi, am.pak
ga v internacionalni kultj.
prostor, s čimer zadov.
planetarni duh generac,
se na sebi lasten način i
revijo, katalogom  oziix
magazinom identificira
neracije rojene po letu U
Ah drugače, v nulti šten
revije Takt lahko berete d
prej ameriško kulturno]
smo Aleša Debeljaka,
da, nato spoznavate nem{
kulture, se preselite v mei
ce Twin Peaks in ga spnp
te še z druge plati, tor-
ste plati, ki j oje Ljnc ,
molčal, preberete in se p
pričate, da Tadeja Zupand
in Jeana Baptista Mondi
druži le strast do Madi
ne... Domače teme so st\
zamolčanih kultur Sloven\
portreta Miše Molk, ki o|
žuje Marlona Branda, »za
di perverzij v obnašanji
Tomo Horn alias P. M. (k
ko berete tudi v obratn
vrstnem redu) piše s p
spektive    neravnodušm
opazovalca o Dnevih slovi
skega filma v Celju, kar
vas moralo še posebej za
mati... Skaterji so pa tako
tako že poglavje zase.    '
Skratka, slovenski kulb
ni prostor je bogatejši ztn
proizvod v obliki revije, /d
naj pokrivala in uteleš
kulturo v vseh njenih poji
nih oblikah, torej Takf
ja, katalog kultur, za
ro bivanja« oziroma ku.:..
vsakdanjega življenja. Se»
da pa Takta ne bi bilo, čei
njim ne bi stalo urednŠ
jedro, ki zaenkrat še ni el
plicitno formirano, ter i
brotniki (SLG Celje, Pfl
Nova Gorica, MOL, Slovi
ska filharmonija, Lufkon
gledališče Ljubljana, DraS
SNG Ljubljana in jasa
Mestni sekretariat ze
kulturo), ki podobni
bralstvo pričakujejo ob.
branja s čim več kulturnihi
umetniških polj. Številka.i
je že v prodaji ta pogoja
uspešno delovanje zadoi
ljuje. Ah ga bo tudisirugs
vse naslednje?
Akvareli
v salonu
Likovni salon_Celje se
v četrtek zvečer z razsta
akvarelov spomnil življej
skega jubileja slikarja W
na Lorenčaka iz Celja in nI
gova dela posfavi.1 na ogl'
ljubiteljem te zvrsti slik'
stva.
Dogodek je privabil k
prtju in ogledu razsfa^
mnoge Lorenčakove prij*
Ije, nekdanje učence in ^
Ijane, tudi zato, da bi mU'
stitali za 70. rojstni dan.
Kritik Janez Mesesnel
razstavi na pot zapisal, da s
karjevi novejši akvareli/
dijo notranji zakonitosti*
karske harmonije in razd*
jo predvsem slikarjeva os^
na razpoloženja ob mofV
Njegov motiv pa je tako i"'.
ška ladja kot vrbe ob S""
pa oblaki nad Etno ter
na Otočcu.
Čira-čara v čitalnici
Na petkov večer v čitalnico knjižnice na Muzejskem trgu
Y Celju je poslušalce privabila poezija pesnica Bine Štampe-
Žmavc. Komorni večerje razgibal celjsko kulturno ponudbo in
organizatorjem pokazal, da imajo te predstavitve v čitalnici že
svoje občinstvo in da se mu pridružujejo še novi obrazi.
Bina je skozi razgovor in lastno predstavitev spet iskala »rime
fine«, bila je spet - Čaroznanka«, osvežitev in obogatitev
sodobne hterarne tvornosti za otroke, mladino in odrasle. Prej
se je uveljavila v Ljubljani kot v Celju, pa se ji je zato mesto
oddolžilo z občinsko nagrado za kulturni praznik. Knjižnica pa
s prisrčnim večerom, ki je bil lep kulturni dogodek.
MP, Foto: EE
Velike male skupine
Kulturno društvo France
Prešeren iz Vojnika je skupaj
z mešanim oktetom Lokvanj
uspešno pripravilo 10. sreča-
nje malih vokalnih skupin.
Pokrovitelj je bila ZKO Celje.
Nastopilo je dvanajst skupin
iz celjske občine, pridružile pa
so se tudi nekatere iz drugih
krajev Slovenije. Žal smo po-
grešali nekatere stalne udele-
žence iz prejšnjih let kot oktet
Studenček, Terco iz Celja in
kvartet Frankolovčani, kije po
petindvajsetih letih menda
prenehal s petjem v prejšnji se-
stavi. Na srečanju v Vojniku je
slavil 10 letnico tudi Lokvanj,
ki je bil pobudnik za prijetno
prireditev.
Na srečanju ne nastopajo sa-
mo vokalne skupine celjske
občine (za te je nastop obve-
zen, saj sodi v program ZKO
Celje), ampak prihajajo tudi iz
drugih območij Slovnije.
Franc Plohi predstavnik ob-
močnega združenja pevskih
zborov je po zaključku sreča-
nja v prostem pogovoru ome-
nil, da so prav male vokalne
skupine najbolj poklicane, da
gojijo ljudsko pesem, ker je žal
to pesem danes že težko slišati,
zato tudi ni čudno, da je mladi
ne poznajo. Ne bi pa bilo do-
bro, da bi nanjo pozabili. »Ka-
ko naj mlade generacije spoz-
navajo ljudsko pesem če je pa
ne pojemo,« se je vprašal
Franc Plohi in s tem nakazal
nastopajočim, kaj naj v bodoče
prioritetno uvrščajo v pro-
gram, pa čeprav je po svoje
razumljivo, da se radi predsta-
vijo tudi s sodobnejšim izbo-
rom pesmi, tako domačih kot
tujih.
Na letošnjem srečanju je na-
stopilo deset vokalnih skupin,
program pa je domiselno do-
polnila z dvema točkama na ci-
trah Cita Galič. Predstavljamo
skupine z našega območja.
Vokalna skupina Kompolča-
ni, ki jo umetniško vodi prof
Dragica Zvar, obstoja že šest
let, v sedanji zasedbi pa poje
dve leti. V skupini nastopno
Silvo Kolenc, Stane Gorjup,
Roman Zapušek, Franc Rih-
tar, ki je tudi vodja skupine,
Milan Butinar, Franc Mohorič,
Ivan Zupanec, Mirko Podgor-
šek in Rafko Zorko. Skupina
je poleg drugih nastopov imela
že štiri samostojne koncerte.
Kvartet Vigred z Dobrne ob-
stoja leto dni, po slučajnem
srečanju na »oglariji« pa so se
dogovorili, da se bodo naučili
nekaj pesmi s katerimi se bodo
lahko dostojno predstavili ob
raznih priložnostih. V kvartetu
pojejo Jože Čretnik, Jože Pun-
gartnik, Franc Golčer (vodja
skupine) in Matevž Švent.
Oktet Podoglarji z Lopate
s sponzorjem Obrtnim združe-
njem Celje poje že štiri leta,
kot umetniški vodja pa ga vodi
Anita Videnšek iz Galicije.
Člani skupine so Drago Čater,
Dušan Žolnir, Ivan Breznik,
Jaro Grajžl (vodja skupine).
Ljubo Žolnir, Jože Breznik,
Jože Krajnc in Vinko Robi.
Vokalni kvartet Ingrad iz
Rogaške Slatine obstoja že 13
let, v Vojniku pa je nastopil
devetkrat. Vodja skupine je
Marjan Ostruh, ob njem pa še
pojejo Jože Potočnik, Metod
Jakop in Jože Tadina.
Rudarski oktet iz Velenja de-
luje dvanajst let, vodi ga prof.
Ciril Vrtačnik, nastopa po vsej
Sloveniji, lani pa je s še petimi
okteti posnel kaseto. Pojejo
Ivo Kolar, Rajko Berlak, Oto
Gradišnik, Franc Slatinšek,
Jože Rovšnik, Dani, Učakar,
Janko Vovk, Tone Šporin in
Franc Žerdoner.
Kvintet Flamingo iz Velenja
obstoja 21 let, slavnostni kon-
cert za lanski jubilej pa bo pri-
pravil letos-spomladi ali jeseni.
Vodi ga Ciril Zdovc, ob njem
pa še pojejo Boris Nigehel,
Stane Verdel, Janez Totole in
Janez Gubenšek.
Edini mešani oktet je bil
Lokvanj iz Vojnika, katerega
je ustanovil in ga vodi Marjan
Adamič, s strokovnostjo pa
mu pOmaga Mira Kodrun. Ob
Adamiču še pojejo Alojz Vin-
der, Betka Trobentar, Dragica
Gre^orc, Anica Lipičnik, Joži-
ca Zibret, Milan Leber in Ivan
Lipičnik.
Organizator in nastopajoči
so bili najbolj veseli polne dvo-
rane, kjer je občinstvo z vso
zbranostjo pozorno spremljalo
nastop sleherne skupine.
Na sliki je vokalni kvintet
Ajda iz Dravograda z umetni-
škim vodjem Cito Galič s citra-
mi (posnetek je z lanske revije
domačih ansamblov v Li-
bojah).
TONE VRABL
Foto: EDI MASNEC
^^j, KRAJI IN LJUDJE

11. APRIL 1991 - STRAN 9
pričetek turističnega tedna iia Polzeli
^esUskem kvizu prvi domačini
7 odprtjem dveh razstav in
Lovanjem  učencev os-
vnih šol celjskega turistič-
'^a območja se je v soboto
^|el turistični teden na
,"^12611. Kviz je odlikovala
Va organizacija v rokah
Lače osnovne šole, manj
50 bili udeleženci zado-
Yni z izvedbo tekmovanja.
° .g je bila ekipa osmpšol-
. osnovne šole Vere Šlan-
f polzela, sledijo pa ji os-
ovne šole Dobrna, Laško in
' ifno ter druga, mlajša
Kjpa domačinov.
Kviz, katerega osnovna na-
gpa sta kulturna in turi-
stična vzgoja ter spoznava-
nje krajev našega turistične-
ga območja, je vodil pred-
stavnik Celjske turistične
zveze, ki je bila pred leti po-
budnica ustanavljanja turi-
stičnih podmladkov na os-
novnih šolah. Vztrajnost tu-
ristične zveze in mentorjev
v osnovnih šolah je obrodila
sadove, saj se je tokrat odz-
valo kar devet osnovnih šol
(pred dvema letoma v Šem-
petru le tri). Kot je povedala
Zofija Repnik, mentorica
obeh uspešnih ekip domači-
nov, so se učenci na kviz pri-
pravljali kar štiri mesece.
Dejstvo, da učenci pri spoz-
navanju domačega in drugih
krajev območja zelo radi in
prizadevno sodelujejo, bi
moralo po njenem prispevati
k širjenju tovrstnih šolskih
dejavnostih.
Pokal Celjske turistične
zveze in Poslovne skupnosti
za turizem je tokrat osvojila
ekipa osmošolcev s Polezele.
Po mnenju mentorjev sode-
lujočih osnovnih šol so do-
mačini zasluženo zmagali,
vendar pa so imeli kar nekaj
pripomb nad tekmovalnim
delom kviza in njegovim vo-
denjem.  Mentorji  Simona
Krištonč iz OŠ Bistrica ob
Sotli, Martina Pilparei iz
Loč in Rudi Filej iz Podče-
trtka so bili enotni, da je bila
polzelska osnovna šola odli-
čen gostitelj in dober organi-
zator, da pa vodenje kviza
s strani Celjske turistične
zveze ni bilo na ravni organi-
zacije. Kviz po njihovem
zahteva preciznost, neohlap-
na merila in bolj privlačno
obliko vodenja: Vse to bi pri-
spevalo, da začeto delo ter
prizadevanja mentorjev in
predvsem otrok v bodoče ne
bi zamrlo. p pANTELIČ
Foto: T.TAVČAR
V osnovni šoli so ob pri-
četku turističnega tedna
pripravili dve razstavi. Pr-
vo, na kateri so predstavili
ročna dela, sladice in risbe
na temo »Moj domači kraj«,
so skupaj pripravili turi-
stično društvo, polzelska
osnovna šola, polzelski slaš-
čičar, krajani in upokojen-
ci, (na sliki) drugo pa je ob
20-letnici svojega delovanja
pripravilo domače horti-
kulturno društvo, ko je ob
tej priložnosti najprizadev-
nejšim članom podelilo po-
sebna priznanja. Milena
Pfeifer, predsednica turi-
stičnega društva, si v bodo-
če želi še več sodelovanja
domačih gostincev, zgledno
sodelovanje vseh, ki si pri-
zadevajo za turizem, pa bo-
do v soboto, na občnem zbo-
ru turističnega društva,
okrepili z združitvijo turi-
stičnega in hortikularnega
društva.
Zmagovalna ekipa regijskega kviza o turizmu: Saša
Kosec, Branka Dolinšek in Tina Kač. Mentorica ekipe je
bila Zofija Repnik.
KOMENTIRAMO
Pobudo v roke mladihi
Sobotni kviz mladih, ki so se
na Polzeli pomerili v poznava-
nju celjskega turističnega ob-
močja, je dokazal vsaj dvoje.
Najprej to, da je pred leti zače-
to delo in trud zagnancev Celj-
ske turstične zveze (predvsem
profesorjev Zorana Vudlerja in
Franceta Sirka) obrodil sado-
ve, drugič pa to, da akcija ver-
jetno že presega organizacije,
kadrovske in mogoče tudi fi-
nančne zmožnosti Celjske turi-
stične zveze.
Kako sicer drugače utemelji-
ti pripombe na račun vodenja
kviza in pobude za njegovo po-
sodobitev? Dejstvo je, da je
trgalo kar lep čas, preden so
v Celjski turistični zvezi uspeli
prepričati osnovne šole celj-
skega območja o koristnosti
tovrstne vzgoje, res pa je tudi,
da je to breme predolgo slone-
lo na dveh, treh posameznikih,
od katerih je tudi odvisna iz-
vedba takšnih srečanj.
Pionirjem te, vsem tako po-
trebne vzgoje gre vsekakor po-
sebno priznanje in verjetno tu-
di častna vloga pri delu v bo-
doče. Vendar pa bo morala tu-
ristična zveza tudi pomladiti
svoje vrste (posebno vprašanje
je seveda, kako), sicer je bolje,
da pobudo prepusti kar šolam,
mentorjem in morda celo
učencem, ki so bili tokrat naj-
bolj razočarani.
R. PANTELIČ
V SPOMIN   I
Stane Veninšek
čudovitem letnem ča-
su, ko se vse prebuja, na
novo rojeva, ko so srca pol-
na ljubezni, na predvečer
prvega pomladanskega
dne nas je zapustil izreden
prijatelj in tovariš Stane
Veninšek. Konec se zdi
vselej žalosten, pa če se še
^ko sprenevedamo, če se
lielamo še tako pogumne in
neobčutljive. In vselej, ka-
^srje srce prepolno ljubez-
ni in veselja ali žalosti in
bolečine, si pomagamo ta-
'fo, da govorimo o vsem, sa-
o svojih čustvih ne.
'zbujamo spomine, oživlja-
nja in preverjamo podatke,
kakor da bi nam kdaj uspe-
jo premagati čas in preva-
samega sebe. Meni ni
Uspelo, da bi premagal ču-
^fva in skril solze v očeh.
Stane Veninšek je imel
^^žko mladost. Rodil se je
^ delavski družini. Komaj
končal osnovno šolo, že
je okupator odpeljal na
f"''silno delo v Avstrijo. Po
^^Jni se je kmalu ustalil
I EMU, kjer je tudi doštu-
ob delu in dočakal
Pokoj.
^ot večina gornikov in
^hinistov se je tudi Stane
zgodaj srečal z gorami.
Ognjeni krst je doživel
^Avstriji v stenah Bischof-
^'^tze. Kasneje nam je pri-
povedoval, kako ga je kar
Potegnilo v steno, brez
opreme, znanja in izkušenj,
pvrh vsega je bil še bos.
l^ko seje začelo - čisto po
^i^netovo.
^nbi so postali njegova
'^'s in največja ljubezen.
I^^d več kot 150 vzponi je
n^večja doživetja iz-
''^{ plezanje v Aschenbre-
JOevi smeri v Travniku,
^^''ietovi v Ojstrici, Skala-
^ki v Triglavu, Jugovzhod-
no smer v Fleischbancku
in smeri v Dedcu.
Leta 1945 je postal načel-
nik Gorske reševalne po-
staje v Celju in je to dolž-
liost opravljal vse do smrti.
Ne spominjam se, kdaj in
kje sem ga spoznal, toda
prijateljstvo je bilo sklenje-
no hitro in držalo je polnil
45 let; samo še s Cicom sem
delil takšna prijateljska ču-
stva. Spominjam se črtice,
v kateri sem pred mnogimi
leti opisal kritične trenutke
naše naveze v steni:
»Nemočen sem zdel ob
svojem klinu, potni skali
v brezupnem položeuu. Bil
sem obupan... Če pade
Stane, bo potegnil v globi-
no tudi mene, obeh tudi
»veliki« Cic ne bo zadržal.
Obračun z življenjem je bil
kratek. Nekoč sem se tega
bal Kako bo, ko bom ugo-
tovil, da se bliža konec?
S prosto roko sem si po-
pravljal opremo, ko se je
vrv sunkovito napela. Sen-
ca, ki je hušknila nad me-
noj, je povedala vse... Sta-
ne je padel! Vrglo ga je iz
prečke, nato je zanihal. Cic
je zdržal! Napetosti je bilo
v trenutku konec, realnost
se je vrnila v mojo zavest.
Kmalu zatem smo stali na
vrhu. Srečni, živi, na novo
rojeni, močnejši in zvestej-
ši prijatelji, polni novih
snovanj in načrtov.«
Spominjam se, kako smo
se ob raznih priložnostih
večkrat pogovarjali o svo-
jem koncu, o smrti, ki pride
neizbežno, in želja vseh je
bila, da bi prišla hitro, brez
bolečin, trpljenja, spomi-
nov in odpuščanja ter
v okolju, ki ga imamo naj-
raje. Stanetu se je ta želja
izpolnila.
DUŠAN GRADIŠNIK
0 razvoju turizma
tudi v skupščini
Pred dnevi so v mozirski
občini pripravili okroglo mi-
zo o razvoju turizma v občini
in predstavili študijo, ki jo je
pripravila posebna komisija
pri izvršnem svetu.
V študiji so opredeljeni po-
samezni predeli v mozirski
občini, znotraj tega pa so na-
kazane struktura turističnih
zmogljivosti, prostorske
možnosti ter turistična, ko-
munalna in gospodarska in-
frastruktura posameznih ob-
močij, navedeni so posegi
v prostor, za vsako področje
pa je komisija pripravila tudi
grafično prilogo. Ta področ-
ja so Solčava z Logarsko do-
lino, območje Luč in Podvo-
lovljeka ter Gornjega Grada
z Zadrečko dohno, posebej
pa so obdelani kraji Mozirje
v povezavi z Goltemi, Nazar-
je, Rečica in Ljubno.
V razpravi so turistični de-
lavci največ pozornosti na-
menili razvoju Logarske do-
line, skupna ugotovitev pa je
bila, da študija pomeni le iz-
hodišče za nadaljnje in teme-
ljite priprave na turistični
razvoj. Izvršni svet bo o tem
razpravljal v začetku maja,
konec maja pa bodo proble-
matiko razvoja turizma uvr-
stili tudi na dnevni red zase-
danja poslancev mozirske
skupščine. U. K.
Poleti nov bencinski servis
V Slovenskih Konjicah so te dni porušili že skoraj tride-
set let star bencinski servis. Petrol se je namreč odločil za
celovito, predvsem ekološko sanacijo zastarelega in pre-
malo varnega servisa, na njegovem mestu pa bodo predvi-
doma do konca julija zgradili nov servis.
Servis bo nov v celoti. Enoplaščne rezervoarje za bencin
bodo zamenjali z dvoplaščnimi, ki bodo večji od doseda-
njih. Tako bodo lahko večje tudi rezerve, mogoča pa bo
tudi prodaja neosvinčenega bencina. Servis bodo opremili
z novimi delta črpalkami z digitalnimi števci. Povečali
bodo prodajno-razstavne prostore, tako da bodo lahko
razširili svojo ponbudbo in seveda precej izboljšali
delovne pogoje.
V času, ko bodo urejali servis v Slovenskih Konjicah, bo
bencinski servis v Zrečah odprt vsak dan od 6. do 20. ure
(tudi-ob nedeljah). Zaradi bližine obeh črpalk v Tepanju
v Petrolu verjamejo, da konjiški uporabniki med gradnjo
novega servisa ne bodo imeli prevelikih težav.
MBP
Gimnazijci pripravljajo francoski večer
Dvourna predstava je sestav-
ljena iz dveh delov. V prvem
predstavljajo komično dramo
Eugenea lonesca »La legon«
(Učna ura) pod režijskim vod-
stvom Boruta Alujeviča, ki že
vsa leta delovanja uspešno so-
deluje s Francosko gledališko
skupino Gimnazije Celje.
lonescovo gledališče le te-
ater absurda. V Franciji je zelo
popularen, še zlasti njegova
»Učna ura«, ki jo igrajo skupaj
s »Plešasto pevko« neprekinje-
no že od leta 1949 v Theatre de
la Huchette v Parizu. Uprizor-
jena je bila že več kot 10 tisoč-
krat.
Drugi del je plesno-glasbena
revija v koreografiji dijakinje
Tine Gorenjak, v kateri nasto-
pa 10 plesalcev in 2 solista.
Predstava bo v torek, 16.
aprila ob 19.30 uri v SLG Celje.
Vstopnice so že na prodaj v taj-
ništvu Gimnazije Celje vsak
dan, v torek pa v SLG Celje.
GS
Peli so
Revija odraslih pevskih
zborov občine Žalec, kije bi-
la konec minulega tedna, je
bila jubilejna, petindvajseta
po vrsti. Pripravil jo je odbor
za vokalno glasbo pri Zvezi
kulturnih organizacij.
Pripravili so jo v dveh de-
lih, in sicer v Vinski gori in
Libojah. V Vinski gori je pre-
pevalo deset zborov, v Libo-
jah pa šest. Revija je znova
pokazala, daje pevska kultu-
ra v občini zelo razvita. Naj-
boljši zbori s teh nastopov
bodo nastopili na medobčin-
ski reviji.
Na shki: V Vinski gori
med nastopom domačega
pevskega zbora, ki ga vodi
Maja Glavnik-Hriberšek.
TT
10. STRAN - 11. APRIL 1991
mm
NAŠI KRAJI IN LJij,
Cakaio na pripombe krajanov
v ponedeljek je bila v Mo-
zirju okrogla miza, na kate-
ri so predstavniki mozirske
krajevne skupnosti. Komu-
nalnega podjetja in stro-
kovnjaki obravnavali tri
pereča vprašanja: revitali-
zacijo trškega jedra, uredi-
tveni načrt rekreacijskega
centra Golte in novo avto-
busno postajo v Mozirju.
Pri revitalizaciji trškega je-
dra so v razpravah poudarja-
li, da se je potrebno odločiti,
kako se bo Mozirje razvijalo,
namen projekta pa je, da
ohranijo staro trško jedro in
izločijo vse moteče elemen-
te. Glede rekreacijskega cen-
tra Golte so se vsi razprav-
ljalci strinjali, da je center
nujno potrebno preurediti,
saj ne more ostati takšen kot
je. Hkrati pa so se strinjali,
da bi bilo smučišče nesmi-
selno zapreti, saj se v zad-
njem času kažejo vse boljši
rezultati poslovanja. Tako
nameravajo na Golteh pove-
čati stacionar, največje jedro
spora pa predstavljajo pri-
prave na umetno zasneževa-
nje in akumulacijsko jezero.
Marjan Prelog, predstavnik
centra Golte, je na okrogli
mizi povedal, da umetni
sneg ne bo onesnaževal oko-
lja, akumulacijsko jezero pa
je predpogoj za čistilno na-
pravo. Nasploh bodo na Gol-
teh v prihodnje veliko pozor-
nost namenjali tudi letni se-
zoni, na katero se v tem času
že intenzivno pripravljajo.
Za novo avtobusno posta-
jo v' Mozirju, ki so jo prej
načrtovali na začetku obvoz-
nice, so ugotovili, da to ni
ustrezna lokacija. Zato so
predlagali, da naj bi bila av-
tobusna postaja približno na
sredini obvoznice, na križiš-
ču obvoznice s cesto, ki se-
daj vodi v Savinjski gaj. Na
okrogli mizi so predstavih,
kako naj bi približno izgledal
celoten objekt avtobusne po-
staje, kjer nameravajo uredi-
ti tudi poslovne prostore.
Okroglo mizo, ki so jo pri-
pravili Krajevna skupnost
Mozirje in Komunalno po-
djetje, so snemali za interno
kabelsko televizijo, da bi se
lahko vsi krajani seznanili
z možnimi rešitvami in na
KS podali še svoje predloge
glede vseh treh področij,
o katerih so se pogovarjali
v Mozirju.
URŠKA KOLENC
Na okrogli mizi je največ
pripomb letelo na Zavod za
varstvo naravne in kulturne
dediščine, za katerega so raz-
pravljalci menili, da včasih
zahteva nemogoče. Rečeno je
tudi bilo, da bo potrebno pre-
prečiti nenehne prepire, če ne
drugače, tudi s skupščinskimi
odloki.
Slovenski vzdrževalci na Rogli
Predstavniki okoli tisoč vzdrževalcev, kolikor jih je v slo- i
venskih podjetjih, so od srede do petka, 10. do 12. aprila na i
Rogli, kjer je 1. srečanje vzdrževalcev Slovenije pod pokrovi- \
teljstvom Uniorja Zreče.
Prvi dan srečanja so pripraviU mednarodno razstavo proizva-'
jalcev opreme za vzdrževanje. Razstavljalci so v odmorih različ- [
nih predavanj, ki so na srečanju, pripravili posamezne predsta-j
vitve iz svojega proizvodnega programa. Na voljo so tehnično'
prospektni materiali in informacije iz prve roke. Predstavljeni]
so tudi računalniški programi za vzdržavanje, dejavnost društva :i
in prodaja orodja Unior. V četrtek in petek je bilo več različnih;
predavanj v želji, da se utrdi organizacija vzdrževalcev v sloven- \
skih podjetjih. Osrednji pogovor na srečanju je v četrtek zvečer j
na okrogh mizi o položaju vzdrževanja v slovenskih podjetjih i
danes. Na Rogli bodo govorili tudi o tem, kako znižati stroške;
življenjske dobe stroja, kako postati in ostati dober vodilni'
delavec itd. \
Evropsko združenje vzdrževalcev obstoja že dvajset let, seda-i
njim srečanjem na Rogli pa se naj bi temu združenju počasi;
pridružili tudi slovenski vzdrževalci s svojo organizacijo. i
T. VRABL'
Matematične »cvetke«
V Ljubljani se je minulo
soboto in nedeljo zbral cvet
slovenskih matematikov-
srednješolcev na 35. republi-
škem tekmovanju. Prišlo je
160 bistrih glav, med kateri-
mi jih je bilo kar devet s Teh-
niške šole Celje in ena dijaki-
nja iz Pedagoške šole, gim-
nazije-center. Celjani so se
dobro odrezali.
Izidi pa so bili naslednji:
Med prvimi letniki je Sonja
Ratej dosegla šesto mesto in
dobila pohvalo, Iztok Kav-
kler sedmo mesto in pohva-
lo, med drugimi letniki je za-
blestel Mitja Mastnak na pr-
vem mestu in dobil nagrado
ter bil izbran za zvezno tek-
movanje, ki bo v Valjevu.
Jernej Dolenšek je za četrto
mesto tudi prejel pohvalo.
Med tretjimi letniki se je na
tretje mesto in dobil tretjo
nagrado uvrstil gradbenik
Kristjan Kocbek. Med četrti-
mi letniki je Mojca Jazbin-
šek zasedla drugo mesto in
dobila pohvalo, Dušanka
Kocič pa tretje mesto in na-
grado ter je bila prav tako
izbrana za zvezno tekmova-
nje. Iz znanja matematike sta
se  še  preiskusila A:
Kramar in Tine Majdir.
četrtega letnika, iz gimr.;
center pa je sodelovala
jeta Conradi.
Mlade je že pred začetli
tekmovanja pozdravil m
ster za šolstvo Peter Vem
snidenje doma, ko je mla
stisnil roko ravnatelj .
Geršak, pa je bilo še bolj
srčno. Zadovoljna s sv(
podmladkom je tudi me
rica Dragica Pavšek (na
na sredini). Čestitamo
mi! M. POD,
Foto: E.MASl
Atelje ima svoj stalni prostor
V središču Vojnika so pred
časom odprli nov razstavno-
prodajni prostor, v katerem
je skupina Atelje našla svoje
stalno mesto za predstavitev
in prodajo svojih izdelkov.
Gre za skupino samostoj-
nih kulturnih delavcev-zla-
tarjev, ki pod skupnim ime-
nom ustvarjajo že leto dni.
V začetku so bili trije in sicer
Tone Žigon, Anita Planinšek
in Ivan Zupanec, pred krat-
kim pa se jim je pridružil še
Zdravko Dolinšek iz Trbo-
velj. Doslej skupina ni imela
stalnega prostora za razstave
in prodajo svojih izdelkov.
Vinko Lever, restavrator stil-
nega pohištva in slik v Vojni-
ku, pa jim je bil pripravljen
odstopiti del svojih prosto-
rov, ki jih ima v najemu in
skupina Atelje je prišla do
težko pričakovanega lokala.
V Vojniku ponujajo zlatar-
ske unikatne izdelke vseh
treh članov skupine, razen
Zdravka Dolinska, ki se za-
enkrat predstavlja s slikami.
Nakit bodo izdelovali tudi
po naročilu in odkupovali
lomljeno zlato. Sprejemali
pa bodo tudi naročila za Le-
varjeva restavratorska dela.
Pričakujejo, da jih bodo kra-
jani Vojnika in širšega ob-
močja dobro sprejeh, saj kot
sami pravijo v svojem pred-
stavitvenem materialu: »Na-
kit je primeren za vsakega in
za vsako priložnost, če je te-
mu primerno oblikovan.«
TC
PLANINSKI
KOTIČEK
Oobrovlje
(nedelja, 14. aprila)
Tudi letos vabi Planinsko
društvo Celje. Stanetova 1, na
izlet na Dobroveljsko planoto.
Na celjski avtobusni ostaji se
bomo zbrali od 7.10, ko odpelje
avtobus proti Mozirju, izstopili
pa bomo v Braslovčah. Pot nas
bo vodila do Destovnika in na-
prej do planinske koče na Čre-
ti in v suhem vremenu še na
osamljeni Tolsti vrh. Vrnili se
bomo z Vranskega.
Hudournik
(nedelja, 21. aprila)
V Sloveniji je še veliko manj
znanih naravnih lepot, ki jih
bomo odkrivali ob prečenju
planote nad Vojskim. Z Glazije
se bojo odpeljali ob 5. uri in
zaključili vožnjo v dolini Idrij-
ce - v Trebuši. Nato bomo ho-
dili nekaj časa ob potoku Gač-
nik, ki ima ducat večjih slapov
in prelepih tesni in je bil na
glasu kot druga najbolj divja
grapa bivše Avstroogrske.
S Hudournik (1145 m) ne bo
več daleč na Vojsko in naprej
do koče na Hleviški planini
(818 m), po sestopu v Idrijo pa
bo za nami 7 ur hoje. Prijavite
se v društveni pisarni PD Celje
(24-802) in plačajte ceno prevo-
za 110 dinarjev.
Protest bolnikov z luskavico
v soboto so se v Celju na občnem zboru zbrali predstav-
niki Društva psoriatikov Slovenije. Njihovo društvo zdru-
žuje potrebe in zahteve preko 30 tisoč bolnikov z luska-
vico. Tokratni občni zbor je izzvenel v znamenju protesta
proti predvidenim spremembam v zdravstvu. Zanje je
povsem nesprejemljivo, da bi morali plačevati participa-
cijo za zdravila in na lastne stroške obiskovati zdravilišča.
Zdraviti se morajo vse življenje. Upravičeno so si priborili
pravico do brezplačnega zdravljenja, so poudarjali, sedaj
pa jim to pravico hočejo odvzeti. Za večino bi to pomenilo
poslabšanje bolezni, saj ne bi zmogli stalnih in velikih
stroškov za svoje zdravljenje. MBP
Salon za citroene in nissane
v Ločici pri Polzeli je že vrsto let avtomobilski servis za Citroenova vozila. Lastnik Milan
Kos gaje zdaj dopolnil z novim avtosalonom. Podjetje Kos d.o.o. tako združuje avtosalon
za avtomobile znamke Citroen in Nissan, servis za obe vrsti avtomobilov in prodajo
rezervnih delov. V teh dneh je podjetje dobilo nekaj modelov avtomobilov Nissan, ki so že
razstavljeni v solonu. Poleg razstavnega prostora so v novem objektu še upravni prostori ter
lepo urejen sprejemni prostor za vse tiste, ki se zanimajo za nakup avtomobilov.
T.TAVČAR
Po dobro voljo na Šmohor
Koča na Šmohorju nad
Laških deluje pod okriljem
Planinskega društva Laško.
Že nekaj let tam gospodari-
ta oskrbnici Betka in Cvet-
ka, ki se vsak dan vozita na
Šmohor. V njun opis del in
nalog pa sodi marsikaj: od
sekanja in zlaganja drv, do
kuhanja, strežbe, pranja,
čiščenja, sami pa sta že tako
obširnemu urniku dodali še
kramljanje z gosti, s kateri-
mi se vedno radi tudi poša-
lita. Tudi zato je koča na
Šmahorju zadnje čase bolj
obiskana kot je bila pred
leti.
Na Šmohorju je utrip ži-
vahnejši le kadar se tam mu-
dijo večje družbe in pa seve-
da na kresovanju prvega ma-
ja, pa na Silvestrovanju, kjer
je tako prijetno, da imajo za
Silvestrovo letos zmogljivo-
sti že vsaj do polovice zase-
dene.
V kuhinji se vrti predvsem
Betka, katere specialiteta je
smetanova potica. To lahko
na Šmohorju dobite vedno.
Sicer pa pripravlja še veliko
drugih jedi. Ker gostje radi
pojedo vse, kar skuha Betka,
sta se s Cvetko odločili, da
v prihodnje pričneta kuhati
nedeljska kosilca. Poceni
bodo in zagotovo okusna. Da
bosta vedeli, koliko jih naj
pripravita, pa se bodo morali
posamezniki ali skupine na-
ročiti do pol enajstih vsako
nedeljo. Po telefonu, seveda.
Na Šmohor je dostop mo-
goč iz več smeri. Iz Celja, La-
škega, Liboj in še od k
v mesecih, ki se bližajo, P
na Šmahorju prijetno P«
deti tudi na travnati plani
pred kočo. Pa še drobna
nimivostj povezana z nju'
delom. Čeprav je to nji
edina in redna zaposlitev
od januarja nista pr^
osebnega dohodka. Pla^
sta namreč po prometu, I
ninsko društvo samo fin*
no ne zmore izplačeva'
nju osebnih dohodko\
praktično delata bolj
manj zastonj. Ne pritožni
se, nikogar ne obsojata,!'
in tam se prikrade misel
v nedogled to vendarle n«
moglo trajati. .
NATAŠA GERI^I
Foto: EDO EINSPlEl^
Predavanje za
sladkorne
bolnike
Društvo za boj P''
sladkorni bolezni 1
pravlja 18. aprila ob
uri v celjskem Narodn'
domu predavanje za f
je člane. O revmatični'
lezni in vlivu na diab^
bo spregovoril dr. P«
Lipovšek.
L, KRAJI IN LJUDJE

11. APRIL 1991 - STRAN 11
KO ti življenje usmerja tole
^enUungerlu vre kri zaradi eiektrike
dobro desetletje so ljudje
r^j^jungertu, zaselku v celjski
jfvni   skupnosti    Šmartno
Rožni dolini, borijo za boljšo
ktrično napetost,
canje        1^^^ ^ l^to slabše,
'i je že kritično. Okoli šestdeset
V je obremenjenih s čakanjem
(iste redke dnevne in nočne
g ko je mogoče opraviti delo
hlevu ali v gospodinjstvu in
rtviti v pogon stroje, strojčke in
ui;e naprave, odvisne od jakosti
.ktričnega toka.
gestanki se v krajevni skupnosti
^pje leto vrste drug za drugim
juitata pa ni Vse to se dogaja
^jjes. v občini Celje, na obrobju
Leta 1958 je petintrideset doma-
I v Šentjungertu in sosednjem
j^Thu dobilo elektriko. Takrat je
lofazni tok še nekako zadoščal,
,je bilo strojev v hlevih in go-
^dinjstvih razmeroma malo.
jeti so se domačije posodabljale,
i; gobe po dežju so pričeli rasti
l;endi. Električna napetost je po-
jjala iz leta v leto šibkejša,
zadnjih desetih letih so prizade-
j;rajani večkrat opozarjali odgo-
irne v celjskem Elektru, kjer so
lani končno odločili za sanacijo
inja. Postavili naj bi dve novi
insformatorski postaji in izdela-
jrojekt napeljave, ki bi bil najce-
;jši in glede kakovosti električ-
iga toka za krajane najučinkovi-
|ši. Za izgradnjo trafopostaj in
istavitev novih drogov za elek-
čno napeljavo je Elektro dobil
glasje oziroma odstopne izjave
dvaindvajsetih krajanov, zatakni-
lo pa se je pri triindvajsetem, tam,
kjer naj bi po projektu stala nova
trafopostaja in drog. Tako je pro-
jekt splaval po vodi. Gospa Marija
Jelen kljub številnim prigovarja-
njem in prošnjam namreč noče
odstopiti delčka sovje zemlje, če-
tudi je ta kos njenega zemljišča
s kmetijskega ali gradbenega vidi-
ka ničvreden. Nekaj kvadratnih
metrov, kjer naj bi stala trafopo-
staja, je na samem robu njene do-
mačije, ob cesti.
Pred približno mesecem dni je
bil na sedežu krajevne skupnosti
sestanek, ki so se ga udeležili
predstavniki Elektra Celje, krajev-
ne skupnosti Šmartno v Rožni do-
lini in najbolj prizadeti občani.
Predstavnika Elektro Celje je bilo
z vidika ekonomičnosti in učinko-
vitosti lahko razumeti, ko je zago-
varjal že izdelano projektno inači-
co. Zato so se takrat dogovorili, da
bodo ponovno obiskali gospo Je-
lenovo in jo poskušali prepričati,
kako pomembna je njena odloči-
tev. Zakaj tega obiska na dogovor-
jeni dan ni bilo in niti pozneje ne,
bi mogli povedati le odgovorni
v krajevni skupnosti. Prizadeti
krajani lahko le ugibajo in še na-
prej kolnejo zaradi toka. Sa kakš-
nimi težavami se pravzaprav sre-
čujejo?
Stane Polak: Perilo je v stroju šti-
ri, pet dni, saj se v času enega
pranja stroj neštetokrat ustavi.
V hlevu je pri takšni svetlobi ne-
mogtjče delati. Jeseni, ko je treba
zmleti jabolka, se stroj ustavlja.
vmes postoriš kaj drugega in ča-
kaš, kdaj bo spet močnejši tok.
Mešalnik ne dela, s sušilnikom si
ni mogoče posušiti las in še sreča
je, da naše ženske pečejo kruh
v krušnih pečeh. Za to elektriko se
pogovarjamo že deset let in ni mi
jasno, zakaj se nič ne ukrene. Če
ženska noče podpisati odstopne
izjave, bi morali najti kakšno dru-
go varianto...«
Jože Žužek: »Zaradi nizke nape-
tosti pri nas v Zavrhu sploh ne
moremo uporabljati pralnega stro-
ja, samo v napoto nam je, vse pere-
mo na roke. Še dobro, da imam
vodo strešnico. Tisti, ki je nimajo,
jo morajo nositi iz doline ročno, na
hrbtih. In to nekajkrat dnevno, saj
je treba napojiti živino in skrbeti
za osebno higieno. Težko je gleda-
ti ostarele ljudi, ki hodijo po vodo
kilometer daleč. Da o zamrzoval-
nih skrinjah sploh ne govorim. Na
mesu je sivozelena maščoba, zato
ga je treba pred uporabo temeljito
oprati. Še dobro, da se do zdaj ni
še nihče zastrupil. Slab tok pa ni le
ob določenih urah, ampak ga
zmanjka podnevi ali ponoči, tu ni
pravila. Radia ne moremo poslu-
šati, mlinček za kavo se takoj pok-
vari, tok našega življenja pač
usmerja elektrika.«
Ignac Novak: »Takšna elektrika
je v bližini mesta Celja sramota
brez primere, zlasti zato, ker na ta
problem opozarjamo že dolgo vr-
sto let. Nse morem razumeti, da je
zdaj okoli šestdeset ljudi odvisnih
od ženske, ki ne dovoh na svoji
zemlji postaviti trafopostaje in
enega droga. Gospa Jelenova go-
tovo ima svoj razlog za to, in če je
ne more nihče prepričati, je treba
najti drugačno varianto. Prisiliti je
ne more nihče. Bi pa gospa Marija
morala spoznati, da bi s podpisom
odstopne izjave veliko naredila za
kraj in za te ljudi tukaj, ki z njo
nismo bili nikoli v nobenih sporih.
Nekaj krivde, da se zadeva tažko
dolgo vleče, je tudi na strani Elek-
tra, saj je vseskozi tok, ki ga ima-
mo, prodajal na naš račun, pobiral
je prispevke in priklapljal števce
novozgrajenih hiš in vikendov,
zdaj pa se jim je sistem porušil in
iščejo najcenejšo rešitev. Žal je
prav ta za nas najslabša. Obnašati
se kot dober gospodar na račun
naših ljudi ni opravičljivo.«
Če se z gospo Marijo Jelen res
ne bo dalo pogovoriti, se bodo
v Elektru Celje morali odločiti
drugače in kar najhitreje ukrepati.
S takšnimi problemi se ljudje da-
nes in tukaj res ne srriejo več uba-
dati.
MARJELA AGREŽ
t Lašicem bo jurjevanje
iNa osnovni šoli Primoža
rubarja v Laškem se že
neto pripravljajo na priredi-
k ki bo 24. aprila z naslo-
p »Zelenega Jurija vo-
Gre za svojevrsten prikaz
ibičaja ob tem prazniku, ki
lev nekaterih podrobnostih
razlikuje od ostalih v Slove-
niji Običaj je bil v drugi po-
nvici   prejšnjega    stoletja
v Laškem zelo živ, pred II.
svetovno vojno so ga ponov-
no oživili, potem pa je do da-
našnjih dni ostal v pozabi.
Na šoli so jurjevanje po-
skusno pripravili že v zad-
njih dveh letih, letos pa so se
dela še bolj zavzeto lotili.
Jurjevanje bi radi izpeljali
natanko tako, kot je pred-
stavljeno v starih zapisih.
Uvrstili so ga tudi v program
Zveze kulturnih organizacij
občine Laško in ga posredno
vključili v program turistič-
ne ponudbe Laškega. Kot
smo izvedeli so zanimanja
zanj že pokazali gostje iz No-
ve Gorice, ki se bodo tiste
dni mudili v Laškem.
V. M.
Uspeh celjskih
gimnazijcev
16. marca je bilo na Filozof-
ski fakuleti v Ljubljani repu-
bliško tekmovanje iz znanja
tujih jezikov.
Udeležilo se ga je tudi ne-
kaj dijakov celjske Gimnazije.
Nina Lipar je osvojila 1. mesto
in bo 29. aprila zastopala repu-
bliko Slovenijo na zveznem
tekmovanju v Beogradu. Do-
bro sta se odrezala tudi Manica
Novak s četrtim in Luka Roj-
šek z osmim mestom. Vsi trije
so tekmovali iz francoskega je-
zika. GS
Dela v hmeljišču so se pričela
v Savinjski dohni je glavna kmetijska kultura hmelj. Pridelujejo ga na okrog 1450 ha, od
tega ga je nekaj več kot polovica v družbenem sektorju. V minulih dneh so predvsem
v družbenem sektorju že pričeli s prvimi deh. Hmelj je treba najprej odorati, s sodobnimi
priključki pa opravijo tudi že rez. To so ponekod že opravih in pričeU z napeljavo vodil. Pri
delu jim pomaga nekaj sto sezonskih delavcev. T. TAVČAR
USTAMO
PORUMBNeU
Zbira:
Miloi Ukor
Sbvenski gospodar,
9^ april 1941
Glavno poveljstvo nemške vojske objavlja na temelju
Polnomočja vodje Reicha in vrhovnega poveljnika nem-
ške vojske sledeče:
^ Nemška oborožena sila jamči vsem prebivalcem
Popolno sigurnost njihove osebe in premoženja. Kdor se
ponaša mirno in lojalno, se mu ni treba bati ničesar.
2. Nasilje in sabotaža se strogo kaznujeta. Kot sabotaža
smatra oškodovanje in zadrževanje žitnih pridelkov,
^rtičevanje strojev vseh vrst, kakor tudi poškodovanje
Uradnih objav. Pod posebno zaščito nemške vojne sile so
^'odovod. plinske in električne naprave, železnice in vodne
"aprave.
3; Vse priprave za radiooddaje. vključno tudi radiopo-
^^3je. prenosljivi proizvajalci toka, baterije in akumula-
torji, ki se lahko uporabljajo za njihov pogon, se morajo
Sotovo in neodložljivo z vsem priborom oddati najbližji
'l^mški vojni ah mestni komandi,
^^nuje se po vojnem sodišču:
Kdor se pregreši glede dolžnosti predaje oddajnih
'^^dioaparatov, kakor ognjenega in vojnega orožja.
2- Vsak. kateri nudi pomoč vojnim osebam, katere ne
^'''padajo nemški vojski, na zasedenem področju.
^- Vsak. kateri nudi pomoč pri begu civilnih oseb
^'nezasedene oblasti.
^- Vsak. kateri prenaša vesti osebam in oblastem, katere
^ 'lah.-ijajo izven zasedenega področja, ali katere bi ško-
''p nemški oboroženi sili ali Reichu.
^- Vsak. kateri govori z vojnim ujetnikom.
„ ^ Vsak. kateri žali nemško oboroženo silo in njene po-
Zbiranje na ulicah, razširjanje letakov, prirejanje jav-
shodov in obhodov, katere ni predhodno odobril nem-
ki Poveljnik, kakor tudi vsako drugo protinemško udej-
^'^•o vanje.
°- Nagovarjanje na prekinitev dela. zlo namerna preki-
"'^^V' dela. štrajk.
1^ teku 24 ur je treba oddati vse strelno orožje, tudi
Poif^° ^''^^j^' rnunicijo. ročne bombe. Kdor se ne bo
koraval temu. bo strogo kaznovan, v težjem slučaju celo
; smrtjo.
Marija Ažman
Na veliki petek - 29.
marca letos smo se na po-
kopališču v Gorenju za
vedno poslovili od skoraj
89-letne Kovačeve mame
iz Paske vasi. Bilo nas je
veliko, ki smo jo pospre-
mili na njeni zadnji poti.
Ona je bila naša zadnja
najstarejša mama iz vasi.
Vsi smo jo imeli radi. Do-
brodušna je bila in vedno
se je zanimala za življenje
okoli sebe. Celo politika
zadnjih burnih let jo je za-
nimala. Ta naša Kovačeva
mama pa je v svojem živ-
ljenju pretrpela celo Kal-
varijo. Rojena leta 1902
v Rakovljah pri Braslov-
čah, je kot mlado dekle
prišla služit v Gorenje.
V Paski vasi si je našla
svojega življenjskega tova-
riša, malega kmeta Miho
Ažmana. Štiri otroke sta
imela in leta 1941. takoj po
okupaciji Jugoslavije po
hitlerjevski vojski, se je
Marijin mož Miha še z dru-
gimi enako mislečimi po-
vezal v narodno osvobodil-
no gibanje. V Kovačevi zi-
danici v Slatinah so bili pr-
vi sestanki s partizani. Ma-
ja leta 1942 pa je celjski
gestapo ponoči odvedel
med mnogimi drugimi
možmi v celjske zapore tu-
di Marijinega moža Miho
in Franca Zapuška, ki je
stanoval pri Kovačevih. Že
21. maja 1942 je bil z mno-
gimi drugimi Pačani ustre-
ljen tudi Marijin mož. V za-
četku avgusta istega leta
pa je bila pregnana z doma
tudi Kovačeva mama
z otroki. Medtem, ko so bi-
li otroci porazdeljeni
v mladinska taborišča
v Nemčiji pa je mama bila
odpeljana v najbolj zlo-
glasno uničevalno taboriš-
če Auschvvitz. Koliko hu-
dega je tam prestala, sije
težko predstavljati. Nikoh
ni veliko govorila o tem.
Na srečo se je iz taborišča
ob koncu vojne leta 1945 le
vrnila na svoj izropani
dom. Spet je morala začeti
čisto od začetka. Ob pomo-
či pridnih otrok ji je to
uspelo. Nazadnje je živela
V SPOMIN
pri hčerki Micki, ki pa je
tudi lani izgubila svojega
moža Franca Slokana,
s katerim sta se spoznala
v taborišču v Nemčiji.
Kovačeva mama je vse
do svoje smrti nosila vteto-
virano lagersko številko
16183. Zdaj, ko je ugasnilo
njeno tako bogato in trp-
ljenja polno življenje, je še-
le ugasnila tudi njena la-
gerska številka. Vedno
manj je teh številk, ki ta-
kole ugašajo, mnogim pa
tudi nič več veliko ne po-
menijo. Krivica je to, veli-
ka in v nebo vpijoča!
Mi vsi, ki smo Kovačevo
mamo poznali in jo imeli
radi, jo bomo ohranili
v častnem in lepem spomi-
nu. Zaslužila si ga je in ta-
kih ljudi ne smemo nikoli
pozabiti!
VERA AMENIČ-
BOŠNJAKOVA
12. STRAN - 11. APRIL 1991

Aia'vam vera.radijci!
v našem radijskem stiku
s poslušalci so telefoni prid-
no zvonili tudi minuli pone-
deljek. Tokrat so nas pokli-
cale le poslušalke, skoraj vse
pa so imele največ pripomb
ali pohval na račun glasbe.
Tako je Marija iz Celja deja-
la, da si želi več glasbe, ki bi
zadovoljila čim več glasbe-
nih okusov. Dejala je tudi, da
je premalo govornih prispev-
kov, medtem ko je Alenka iz
Celja, po glasu sodeč pred-
stavnica mlajše generacije,
dejala, da je na sporedu pre-
malo glasbe. Kako ustreči
vsem? Poiskati je treba naj-
boljšo srednjo pot, lahko pa
vam zaupam, da že razmi-
šljamo o novi, bolj sveži ra-
dijski shemi, s katero bomo
kmalu udarili v vaše radijske
sprejemnike.
Majda iz Celja se je pridu-
šala nad Jagljenko Leban, ki
pogosto sodeluje v naših
hortikulturnih oddajah. Ni ji
namreč všeč, da gospa Leba-
nova, ki po rodu ni Sloven-
ka, govori ta jezik nekoliko
slabše. Ampak tudi mi se
strinjamo s poslušalko Ma-
njo, ki je poklicala zadnja in
dejala, da je treba spoštovati
trud gospe Lebanove, da na
radiu skuša govoriti v jeziku,
ki ji je tuj, čeprav ve, da bi
tudi njenega materinega po-
slušalci razumeli, vendar bi
se našli takšni, ki bi zaradi
tega negodovali. Ker se je
gospa Lebanova izkazala za
odlično strokovnjakinjo, kar
ji priznavata tudi obe poslu-
šalki, bo seveda tudi v bodo-
če zelo dobrodošla v naših
oddajah.
Marija iz Žalca si je zažele-
la več slovenske glasbe na
valovih radia Celje in več od-
daj, ki jih pripravljava s Ka-
milom. Tudi temu se bo dalo
ustreči, saj bova glavi že še
kdaj staknila skupaj in si
kakšno izmislila. Veseli pa
smo bili pohvale Jasne iz La-
škega, ki je o našem sporedu
izrekla kopico pohvalnih be-
sed in obljubila, da nas bo še
v bodoče pridno poslušala.
Le tako dalje. Jasna, in seve-
da vsi ostah. Marija iz Žalca
nam je zaklicala: »Ala' vam
vera, radijci!« mi pa se nismo
prevzeli in si bomo prizade-
vali še v prid kvalitetnejšega
radia.
Do ponedeljka, ko bo uše-
sa vašim klicem nastavil od-
govorni urednik radia, Mitja
Umnik, vam kličem na svi-
denje.
NATAŠA GERKES
Halo... Zlata tukaj!
Mnogi od vas, zvestih ra-
dijskih poslušalcev in zlasti
ugankarjev, se je verjetno
že ničkolikokrat vprašalo,
pa tudi bentilo, češ, kdo pa
je ta Zlata, ki se nenehno
oglaša v program in dobi
tudi prenekatero nagrado?
Mnogi ste dolžih tudi radij-
ce, češ, ona lahko pride
v program, drugi pa bolj s te-
žavo, ona ... in tako naprej.
Vprašanje smo rešili mi za
vas, ko seje pred dnevi ogla-
sila v naš oglasni oddelek po
nagrado. Konec koncev je
tudi nas zanimalo, kdo tako
suvereno odgovarja na vpra-
šanja, rešuje vozle in klepeta
z nami, tudi, ko ne gre za
nagrado.
»Vi ste torej Zlata Roje?«
Ne vem zakaj sem si pred-
stavljala, da je črnolaska, da
je majhno, drobno bitje, ki
vse ve in zna. Radijski mode-
rator si namreč ustvari svojo
podobo o poslušalcu, s kate-
rim kramlja in ga tudi posta-
vi v sebi zamišljeno okolje,
potem pa se resnična podo-
ba o njem povsem spremeni.
Pravil iger pa zato nikakor
ne gre spreminjati. Potem iz-
veš, da dela Zlata v pripravi
dela v Ingradu, da ima ob
večjem otroku in štiri in pol
leta starih dvojčkih čas za
branje, da rada sodeluje
v pogovorih in igrah radij-
skih postaj. »Odkrijte mi
skrivnost?« »Rada vas
imam,« je povedala. In tudi
to, da ima na »telefonskem
spoininu« razen očetove šte-
vilke in še dveh drugih, vtis-
njenih sedem radijskih po-
staj in televizijski »titanic«,
kamor pa ji kljub vsemu še
ni uspelo priti. To je že neke
vrste prednost, res je, čeprav
to še zdaleč ni vse. »Veste«,
je pripovedovala ob sreča-
nju, »saj so nekateri ljudje
tako drzni, da me kUčejo do-
mov, češ... in tako naprej.
Pa se ne pustim. Jaz sodelu-
jem tudi tedaj, ko ne gre za
nagrade in pred drugimi po-
slušalci zato nimam slabe ve-
sti.« Konec koncev, zakaj pa
bi jo imela? Ob slovesu pove
še anekdoto svojega kratko-
hlačnika, ki že tudi ve, na
kateri gumb je treba pritisni-
ti, da se na drugi strani oglasi
nežen tehnikov glas. Ko se
mu je namreč ob neki prilož-
nosti zazdelo, da ga mamica
»ne uboga«, je pritisnil
gumb na telefonu m jo glad-
ko zatožil tehniku. N©, seve-
da sta sporček z mamico ure-
dila sama. Tako pač rastejo
tudi naši mladi poslušalci!
MP
Izpljunite
radijsko-dramski
tekst
Ljubljanski Radio Študent
tudi letos razpisuje natečaj
za radijsko igro. Pogoji za ti-
ste, ki se boste natečaju odz-
vali so, da mora biti radijska
igra doslej neobjavljeno av-
torsko delo poljubne temati-
ke in dolžine, na naslov Ra-
dio Študent, cesta 27. aprila
31, blok VIII Ljubljana pa
pošljite dva izvoda najkasne-
je do 15. maja. Avtorstvo bo-
ste dokazali s tretjim izvo-
dom, ki ga obdržite zase.
Žirijo bodo sestavljali
predstavniki Radia Študent,
revije Literatura ter uveljav-
ljeni dramatik in režiser.
Med največ tri nagrajence
bodo razdelili denarne na-
grade iz nagradnega sklada,
ki znaša 27 tisoč dinarjev.
Radio Študent in revija Lite-
ratura si pridružujeta pravi-
co, da najboljša dela objavi-
jo. Rezultati natečaja bodo
objavljeni najkasneje v roku
štirinajstih dni po 15. maju
na Radiu Študent in v reviji
Literatura.
NOVE OBRESTNE MERE
veljavne od 10. aprila 1991 dalje
- vpogledna sredstva
za hranilne vloge 20%
za tekoče račune 18%
za žiro račune 18%
- dovoljeni negativni saldo na tekočem računu 60%
- depoziti nad 1 mesec 40%
- depoziti nad 3 mesece
zneski do vključno 10.000,00 din 43%
zneski nad 10.000,00 din do vključno 50.000,00 din 45%
zneski nad 50.000,00 din 48%
- depoziti nad 6 mesecev
zneski do vključno 10.000,00 din 50%
zneski nad 10.000,00 din do vključno 50.000,00 din 52%
zneski nad 50.000,00 din 55%
- depoziti nad 12 mesecev 55%
- depoziti nad 24 mesecev 60%
- depoziti nad 36 mesecev 65%
Poliglotka Gretka
Greta Senič je ena izmed rosno mladih sodelavk Radij
Celje. Je maturantka celjske Gimnazije in je pred kratkim
odplesala maturantsko četvorko, sedaj pa si beli glavo
s tem, kam se bo vpisala po končani gimnaziji. Mikajt
novinarstvo, za zabelo pa mu bo pridala verjetno še študi
kakšnega jezika. Greta, kot so naši poslušalci že lahk(
shšali, govori tekoče nemško, angleško in tudi francoš
čina ji ne dela preglavic. To je dokazala že pred tedni n;
Rogli, ko se je pogovarjala s smučarkami, ki so nastopili
na Evropskem pokalu, ter pred nedavnim v Planici, ko j
krasila našo radijsko ekipo in jo jezikovno bogatila.
N.G., Foto: E.MASNE(
RADIJSKI OPOMNIK!
V prihodnjih dneh vas na va-
lovih radia Celje opozarjamo
na nekaj zanimivih prispev-
kov. Ker pa je radio medij tre-
nutka, se pogosto zgodi, da
v ponedeljek, ko te vrstice na-
stajajo, še ne vemo, kaj se bo
v teku tedna izcimilo, zato na
marsikatero zanimivost, ki bi
zaslužila, da nanjo opozorimo
v opomniku, ne moremo opo-
zoriti. Kaj storiti? Priporočam
vam, da večkrat prisluhnete
radiu, še posebej zjutraj in ob
14. uri, ko vam v napovedniku
povemo, kaj vse smo vam pri-
pravili v dnevnem radijskem
sporedu.
Ljubitelje športa bo gotovo
razveselila vest, da bomo v so-
boto prenašali rokometno
srečanje med Celjem Pivovar-
no Laško in ljubljansko Ko-
linsko Slovan, ki se bosta po-
merila v Ljubljani. To pomeni,
da si smete zope^t obetati šport-
ni radijski večer na valovih
dia Celje. Dean Šuster bo
mentiral srečanje v Ljublji
Robi Gorjanc pa bo s špoii
mi sodelavci pripravil še dn
zanimivosti iz sveta športa,
to bomo v soboto oddajali
21. ure.
V Mavrici v ponedeljek
Greta Senič pripravila odd
na temo mladostniki in sp
na vzgoja. K sodelovanju
povabila ginekologa, pa m
dostnike, učitelje, starše, i
hovnike in še koga.
V ponedeljek popoldne, i
16. uri, pa vas vabimo k posi
šanju oddaje o tečaju sam
obrambe za ženske, ki ga ol
skuje precejšnje število C
Ijank. Z mikrofonom jih 1
obiskala Marjela Angrež, kio
ljublja, da bo oddaja še p«
bej zanimiva, saj je med udei
ženkami srečati ženske naf
zličnejših starosti, poklic
zanimanj. ^
ŠKRATKI
Matjaž Marinček, radijski
tehnik-pripravnik, si je o bril
brado. Žirija, v sestavi ženske-
ga dela redakcije, je soglasno
zaploskala mladeničevi odlo-
čitvi.
•ir -iT ^
Theo Bostič ima oboževalke.
Sedaj dobiva že pisma na dom.
Theo se vzradoščeno smehlja,
obenem pa pripominja, da na
pisma ne bo odgovarjal. »Saj
potem si lahko zaposlim še taj-
nico,« je v Studiu 3 vil roke.
-i^r
Petkov mozaik se je preoble-
kel. V redakciji ocenjujemo, da
je nova preobleka ličnejša. Kaj
pa pravite poslušalci?
•iT   iT   ^
Sandre Kojnik bo v prihod-
nje na radijskih valovih manj.
Pričela je združevati delo, kar
pomeni, da bo mladenka ob
dopoldnevih zasedena. Toda
popoldne jo bo še vedno slišati
na naših radijskih valovih,
brez skrbi!
iT   iT   <T
Posebno obvestilo! Rednim
poslušalkam Rumenega CE
(da ne rečemo oboževalkam)
sporočamo žalostno vest. da
bo Bojan Kranjc začasno, za
delno nedoločen čas emigriral
v Ukrajino. Bojan si mane ro-
ke, poslušalke pa v jok!
i: iT iT
Mitja Tatarevič-Mičo je na
zasluženem oddihu. Medtem
je praznoval rojstni dan (ne iz-
damo katerega, je pa še mlad)
in se spomnil tudi sodelavci
Po slih je poslal dobro kapt
co, mi pa mu vzklikamo še
mnoga leta in da bi še naf'
ostal fejst fant, pripominji
Škratki.
Dean Šuster, absolvent^
kultete za telesno kulturO'
naš športni sodelavec že
let. Sele pred kratkim p^^
odkrili, da je Dean tudi i^i
sten komentator. Prijeta"
presenetil nas in poslušalc^'y
cer pa Dean z dobršno
kondicije opravlja študij- ,
norarno delo pri nas in še"
Včasih pa ga vse to dotol^^i
Edo Einspieler ga je v obje^^^
svojega fotoaparata ujel rs'^.,
v trenutku, ko je polnil ^
rije.


11. APRIL 1991 - STRAN 13
Najraje hi popenil
r^ci Peiek komaj čakal konec sezone
tekmo v Štrbskem Plesu
p končala letošnja sezona
^nrarskih skokov. Bila je
. in naporna: svetovni
'kal novoletna turneja, sve-
prvenstvo, 1. svetovni
'L; v smučarskih poletih,
J tekem. Eno od prvih imen
one je *""e2 dvoma 20-letni
Lci Petek, ki je v svoji dru-
• sezon* nastopanja na tek-
' gnjih za svetovni pokal
stal svetovni prvak na veli-
skakalnici.   Pogovarjala
\ se po drugi tekmi na pla-
velikanki.
Cfanci, kako bi ocenil svoje
jgniške nastope?
2 današnjim 9. mestom sem
zadovoljen, še posebej, če
.primerjam z včerajšnjim na-
sipom (25. mesto), čeprav se
jjna. da sem kar precej padel
ffirmi in zato to niso tisti pra-
I skoki, kakršne bi lahko po-
jjal. Vem, da so ljudje od me-
fveč pričakovali, to je nor-
ijlno, vendar pride tako, da
P moreš zdržati celo sezono,
ilaje zelo naporna in mislim,
5 je od vseh tekmovalcev sa-
10 Štefan Zund celo sezono
pbro skakal.
\lorda smo preveč razvaja-
j in od tebe preveč pričaku-
tmo?
ja... pri nas je ta problem,
a noben drug v preprezentan-
i ne doseže kakšnih vidnih
spehov in če potem jaz slabše
iočim, imam smolo ali pa ga
)lomim, pač zgleda, daje zelo
abo. Kaj vem, v drugih eki-
pah je pet, šest dobrih skakal-
cev in če je eden nekoliko slab-
ši, ga lahko drugi nadomesti in
pokrije luknjo.
Je ta nosilna vloga zate ve-
liko breme?
Oh, je obdobje, ko čutim pri-
tisk, in je obdobje, ko čisto po-
zabim na to, odvisno od razpo-
loženja. Čutim pa ga včasih, to
je normalno, in če tisočkrat sli-
šiš, saj boš zmagal, saj boš
zmagal, potem pa— pismo,
resno začneš premišljevati: saj
tile čisto resno mislijo.
Frenk, odlika šampionov je
tudi stabilnost. _
Ja. Predvsem sem še kar
precej mlad za skakalca in
upam, da bom z leti pridobil to
stabilnost. Drugače pa moram
naprej trenirati, ne pa se kar
ustaviti in misliti: ah, s^ zdaj
ja pa v redu.
Kaj pa meniš o sebi kot le-
talcu, si rojen za to ali si bolj
skakalec?
Ja, kaj vem. Mislim, da v Pla-
nici nisem najbolje letel, tudi
v Kulmu ne, čeprav so mi pole-
ti zelo všeč, ker je to nekaj po-
sebnega. To je neka svoja dis-
ciplina, ne da se priemrjati
s skoki.
Sicer pa zgledaš zelo fleg-
matično na tisti deski na vrhu
skakalnice.
Mislim, da je to del mojega
značaja. Seveda sem tudi jaz
živčen pred tekmo, pred sko-
kom, kaj vem, mogoče ne po-
kažem. Tako.
Kar naprej te nadlegujejo
v izteku, še posebej najstnice.
Včeraj si potreboval sprem-
ljevalca, da si se lahko iz-
mikal.
Vse skupaj se mi zdi malo
smešno. Jaz ne bi nikoh skakal
za človekom in se obešal nanj.
Ne vem, no, malo se mi zdi
smešno.
Godi pa, kaj?
Ja, ne vem, malo godi... Ve-
sel sem pač, da so ljudje zado-
voljni z mojimi skoki, ampak
tole po skokih mi pa ni najbolj
všeč in se moram kar veliko-
krat narediti in nasmejati, če-
prav bi najr^e popenil.
Svetovni prvak si, vsi te bo-
do gledali s temi očmi. Kaj
pričakuješ v prihodnosti?
Ne vem. Verjetno me bodo
ljudje gledah nekolikao druga-
če sedaj, ko sem svetovni pr-
vak. Ampak misUm, da bom
najprej moral pozabiti to sezo-
no in bom čez nekaj mesecev
začel premišljevati, kako bo
potem.
Kako bo agencija Rainbow,
ki skrbi za tvojo promocijo,
tržila na tvoje ime? Kaj ste se
dogovorili?
Predvsem me bodo razbre-
menili, da se meni ne bo treba
dogovarjati za pogodbe, za po-
sle; če bi še to moral sam poče-
ti, mi ne bi ostalo časa za tre-
ning.
Smučarski skoki niso ravno
zaslužkarski šport.
Niso, to je res. Kriva so pra-
vila FIS, ki ne pustijo, da bi mi
skakalci lahko bolj tržili. To se
bo moralo v kratkem spreme-
niti, sicer bodo skoki nazado-
vali.
Lahko zaupaš, koliko si za-
služil za naslov svetovnega
prvaka?
Ne morem, zato, ker ne vem.
Avto sem dobil pa še nekaj. Ne
vem, nisem še nič premišlje-
val, ne prešteval. Ne vem še.
Kaj pa šola, študij geografi-
je in sociologije?
Zdajle bom poskusil, to je
moj naslednji cilj, ko bo konec
sezone.
Pa počitek po naporni se-
zoni?
Ja, na faks, tudi to bo spro-
stitev. Že to bo nekaj, da me ne
bodo več nadlegovali skoki in
da mi ne bo treba več govoriti
samo o njih. Je bila kar dolga
sezona in imam že dovolj
vsega.
ROBERT GORJANC
Foto: EDI MASNEC
POGLEDI
Hocicev 91
v nedeljo zvečer se je
s skromno zaključno sloves-
nostjo končalo svetovno pr-
venstvo v hokeju na ledu sku-
pine B v Ljubljani in na Jese-
nicah. Občinstvo, kije v dvora-
no Tivoli prispelo z vseh kon-
cev Slovenije, je pripravilo
vzdušje, ki ga nihče ne bo
kmalu pozabil. Prvenstvo, kije
zaradi politične situacije
v vsem nam dragi Jugoslaviji,
dolgo viselo v zraku, je popol-
noma uspelo.
Hokejisti iz sedmih evrop-
skih držav, Japonske in Kana-
de, od koder jih je bilo največ,
so se čudili, kako je vse skupaj
mogoče, ko pa so jim doma za-
gotavljali, da jih pri nas čakajo
tanki na ulicah in metek za
vsakim vogalom.
N^boljše štiri reprezentance
bodo naslednje leto igrale na
01 v Albertvillu, pa leta 93 še
na svetovnem prvenstvu sku-
pine A. N^boljše poudarjam
zato, ker je to menda po dolgih
letih spet eno prvenstvo, kjer
zakulisne igre niso uspele. To
seveda ne pomeni, da jih sploh
ni bilo.
Spet se je pokazalo, da so
glavni mojstri za take stvari
naši severni sosedi Avstrijci.
Kljub porazu proti neposred-
nemu tekmecu Poljakom in le
neodločenemu izidu z Japonci,
so Avstrijci do konca verjeli,
da Albertville ne more brez
njih. Norveški trener George
Kingston je po porazu z Av-
strijci dejal: »Igrali so izvrstno,
ni razloga za sumničenje.« Ha-
ha! Presenečenja v športu so
sicer vselej mogoča. Ce Šved-
ska premaga Sovjetsko zvezo,
je to veliko presenečenje, če
Sovjetsko zvezo premaga Švi-
ca je to znanstvena fantastika.
Približno taka je razlika med
Norvežnani in Avstrijci. Polja-
ki pa v jok. Težko je sedaj reči,
kaj je bilo odločilno, da so se
Francozi vendarle odločili pre-
magati Avstrijce v zadnjem ko-
lu, ampak verjetno so se Gal-
ski petelini odločili, da evforič-
nih navijačev v domovini in
številnih novinarjev v Ljublja-
ni vendarle ne bodo razočarali
še s tretjim zaporednim pora-
zom, ki bi za Francijo pomenil
šele četrto mesto. Avstrijci po
koncu tekme niso mogli razu-
meti Francozov, da so jih pre-
magali, saj bi jim po njihovem
mnenju moralo hiti jasno, da
bo dobiček od avstrijskih navi-
jačev naslednje leto na OI ne-
primerno večji, kot pa od dveh
treh novinarjev iz Poljske.
Športni duh - kaj je to ?
Sicer:'pa smo na tem svetov-
nem prvenstvu odkrili še eno
pomembno stvar. Namreč to,
da bo v združeni Evropi uradni
jezik angleščina, in to tista
ameriška. Zato so se v vseh ta-
borih na to začeli pripravljati
že leto dni prej in se pogovarja-
jo izključno še v jeziku združe-
ne Evrope. Izjeme sta Poljska
in Japonska, ker pač nista
vključeni v sistem združeva-
nja. Mi smo v svoj tabor na
koncu vendarle pridobili Ran-
soma Drčarja in s tem nazorno
pokazali, da se Slovenija Evro-
pi 92 ne bo zlahka odrekla.
Najbolj resno pa to vse skupaj
jemljejo Italijani, ki so to poka-
zali že lani na izboru najboljše
evrovizijske popevke. Tokrat
so na zaključni zabavi v klubu
Babilon odšh še malenkost
dlje. Po zasluženo nagrado so
prišli na oder šele takrat, ko so
prireditelji našli človeka, ki je
govoril tekočo »amerikanšči-
no«, ubogega študenta itali-
janščine, ki jih je pet minut
prej poklical, na oder v materi-
nem jeziku, so gladko ignori-
rali.
V našem taboru nič novega.
Veliko obljub, malo dela. Naj-
boljše je stanje po zadnji tekmi
z Nizozemsko opisal Beograj-
čan Kožic: »Ovi Slovenci celo
prvenstvo glume majmune.
U svlačionici se nešto dogovo-
rimo, oni na terenu prave ne-
što posve drugo. Pa ljudi rni
branimo boje Jugoslavije.« Še
dobro, da smo imeli v ekipi
vsaj enega Srba, ki je stvari,
kadar je bilo potrebno, znal po-
staviti na svoje mesto. »Slo-
venci« so po stari navadi vso
krivico zvalili na našo hokej-
sko zvezo, ki jim je omogočila
le deset dni krajše priprave,
kot so jih imele ostale ekipe,
nobenih premij, pripravljalnih
tekem in celo nekaj rezervnih
hokejskih palic. Ampak o tem
ne bom izgubljal besed, saj bi
se takoj izgubil v neobjektiv-
nosti, kot je to pač v slovenski
naravi. Sicer pa jugoslovansko
ekipo vsi hvalijo na vsa usta,
kot mlado in zelo nadarjeno.
Najbolj trener Italijanov Gene
Ubriaco. Kdo ve, zakaj so mu
bili naši fantje tako všeč, mo-
goče zato. ker so njegovi ekipi
dopustih, da nam natrese 13
golov, ne da bi se igralci pošte-
no oznojili. Škoda bo le, če se
Slovenija odcepi in gre ta mla-
da perspektivna ekipa nara-
zen. Seveda reprezentanca
brez Koziča in Orlica pač ne
more biti to, kar je.
peljanke že obstale
wez presenečenja zaradi nesoglasij
Odbojkarice Celja so na
rafu velikega uspeha, saj so
i ie tri kola pred koncem 2.
tezne lige zahod zagotovile
bstanek v konkurenci, kjer
Taktično prvič nastopajo. Ne
hnemo pozabiti, da je celjska
lenska odbojka že bila v 1.
vezni ligi ob koncu šestdese-
ihlet.
Miha Cafuta je ekipo prevzel
fed zadnjo tekmo prvega dela
p. ko so Celjanke imele
zbiru le dve zmagi. Dve koli
koncem hge imajo njego-
t varovanke sedem zmag, to-
pet iz drugega dela lige.
'-sobotno zmago v Poreču pa
'.t ekipa Celja tudi teoretično
gotovila ponovno nastopa-
f y n-iedrepubliškem rangu.
'V zadnjih dveh kolih se bo-
0 pomeriU z vodilnima eki-
»ma lige, doma v soboto ob
'30 z Jedinstvom Elirjem in
''^en kasneje v Pulju s Pulo.
"■'JO se govorice, da Puljanke
"■^di neambicioznosti uprave
Puščajo« točke drugim. Kljub
'"lu bodo igralke Jedinstva
^^le na zmago. Srečanje bo
festižnega pomena, s^ bi si
'oja dekleta v letošnji sezoni
'^■"da zaslužila bistveno višjo
^jrstitev, kar bodo seveda ho-
■'^ dokazati.«
"*lež igralk je prav gotovo
iziičen?
•^led desetimi igralkami iz-
;^Pa Polona Pihler, ki se nam
pridružila v drugem delu
1 ^ 'n ima ogromno zaslug za ,:
; "^sr smo dosegli. Nekaj let :
l^i^ala pri mariborskem pr- :
.■■Sašu m tako ne le igralsko ;
jj^^eč predvsem psihološko j
^'^'vno deluje na preostali
[^^^''^ipo. Letošnji okrepitvi,
j^''*^' Mislinjčanki, sestri An-
5:^^ in Bojana Gašper igrata
|.pozi v solidni formi in sta
članici prve šesterke.
r,j^| njiju je tu še kapetanka
is^ *^'stič, ki se odlikuje pred-
la Po odgovorni igri in seje
J° res lahko zanesti. Naj-
IrL^o prikazanem nihata
liL^^^a Koprivica in Biljana
isot ^- ^<^fedko znata odloči-
iil}y^ tekmo z odličnimi po-
d'."^'- cesto pa popolnoma
il^^ovesta. Največji naš pro-
!re mesto organizatorje
ajgiA^^enutno imamo dve po-
'^'< Regino Terbuc in Si-
mono Kovačič. Prvo je pred
nedavnim pljučnica za več kot
mesec dni oddaljila od ekipe,
drugo pa študij v Mariboru, ta-
ko kot še štirim igralkam do-
pušča le dva skupna treninga
v Celju. Dekleta tako niso ui-
grana s podajalko in to se še
kako pozna v igri.«
Dobili ste novo upravo. Se
to pozna pri vašem delu?
»Vsekakor. Pridobili smo
nekaj novih ljudi, starih za-
ljubljencev v ta šport, ki so se
dobro vživeli in se redno vklju-
čujejo v delo kluba. Trener in
igralke naj bi skrbeli le za pri-
zadevnost na treningih in do-
bro igro na tekmah. Kdo bo
zbiral žoge ob igrišču, s čim
bomo odpotovali na gostova-
nje in podobno, naj ne bi bila
naša skrb. Trenutno je za orga-
nizacijske stvari dobro poskrb-
ljeno.«
Očitno je prvi zagon uspel,
vendar vas tare še nekaj
težav...
»Po poplavi se še vedno ne-
kaj ekip ukvarja s prostorskim
problemom. Na igrišču v dvo-
rani Tehniške šole, kjer igramo
domače tekme, vadimo le en-
krat na teden!« Gostujemo ce-
lo na Osnovni šoh IKE, kjer je
strop prenizek.«
Večino igralskega kadra je
ustvaril izredno prizadevni
odbojkarski delavec Franc
Kovačič. Kako pa sedaj skrbi-
te za naraščaj?
»Večino ali celo vse zasluge
za stanje, kakršno je, ima prav
on, ne glede na to, v kakšnih
razmerah je zapustil mesto tre-
nerja. Imel je lepe uspehe, ven-
dar je k boljši igri v 2. delu
pripomogla prav sprememba.
Ekipe se v dveh, treh mesecih
ne da spremeniti, lahko pa se
izboljša odnos igralk do dela in
do trenerja.
Kar pa se tiče podmladka,
imamo na nek način tudi sedaj
poskrbljeno. Pred mesecem
dni, po osnovnošolskem pr-
venstvu, smo v svoje vrste pri-
dobili okoli 50 deklet. Imamo
dva trenerja ki delata z njimi.«
Kakšna bi bila kratka napo-
ved za naslednjo sezono?
»Če bi ekipi dodali še kako-
vostno okrepitev na mestu or-
ganizatorja igre, bi naši apetiti
porasli, morda bi bili sposobni
uvrstitve pod sam vrh.«
DEAN ŠUSTER
Celje v diru
Ob 17. uri bo s startom pi-
onirjev 5. in 6. razreda krenila
prva karavana tekačev na dru-
gem spomladanskem teku po
ulicah Celja. Še nekaj tekov se
bo razvrstilo do glavnega, teka
članov, ki se bo s startom na
Trgu V. kongresa začel ob
18.15 uri. Na istem mestu bo
tudi cilj, sicer pa bo proga spe-
ljana takole: od starta naprej
preko Trga Svobode, po Sa-
vinjskem nabrežju, Slomško-
vem in Tomšičevem trgu do
cilja na Trgu V. kongresa.
Po nastopu tekmovalcev iz
osnovnih in srednjih šol, ki se
bodo pomerili na tisoč metrov
dolgi progi, se bodo ob 18.04
pomerili rekreativci in rekre-
ativke na 2 tisoč metrov, glavni
tek pa bo na 5 tisoč metrov.
Prvi trije tekmovalci oziroma
tekmovalke v kategoriji rekre-
ativcev prejmejo praktične na-
grade, v kategoriji članov pa
bodo nagrade denarne.
Prireditelj 2. spomladanske-
ga uličnega teka je Atletsko
, društvo Kladivar, pokrovitelj
pa NT&RC.
S hitrostjo proti mačehovstvu
Konjiški moiokros osvaja medalje
Le malokatero športno dru-
štvo se lahko pohvali s tako
intenzivnim vzponom in od-
mevnimi rezultati kot ekipa
za motokros iz Slovenskih
Konjic, ki je pravzaprav svo-
jevrsten fenomen: v štirih le-
tih obstoja so na republiških
ali državnih prvenstvih vsa-
kič osvojili vsaj eno kolajno.
Sredi osemdesetih let se je
peščica članov Avto-moto dru-
štva Slovenske Konjice, ki je
z več kot štiridesetletnim delo-
vanjem med najstarejšimi v re-
publiki, znašla v kočljivem po-
ložaju. Izhod je bil samo v po-
novni uveljavitvi društva in
odločili so se, da se bodo po-
skušali vključiti na najbolj od-
mevnem, športno-tekmoval-
nem področju. Bolj iz nuje se
je tako zbrala ekipa kartistov,
toda po organizacijski premi-
eri v Ločah se je začetno nav-
dušenje poleglo in šele leta
1987 je priložnost dobila skupi-
na n^stnikov.
Že prva tekmovalna sezona
je prinesla zmagoslavje pionir-
ski ekipi do 12 let, 11. oktobra
1987 pa seje na otvoritvi 1600
metrov dolge in zelo strme ste-
ze na Skednju (na vzpetini
med predoroma na Sloveniki)
zbralo več tisoč gledalcev, kar
je še danes rekordni obisk ka-
terekoli športne prireditve
v konjiški občini. Leta 1988 je
doslej najboljši konjiški moto-
krosist Gašper Založnik (doma
iz Šempetra, letos pa je presto-
pil k Velenju) v razredu do
80ccm osvojil republiško pr-
venstvo. Konjičani pa so se
predstavili z zelo močnima eki-
pama, ki sta ognjeni krst v ab-
solutni konkurenci zaznamo-
vah s srebrnima kolinama
v kategoriji do 80 in 125 ccm.
Predlani so sijajni rezultati
dobili novo razsežnost: Založ-
nik je v najlažjem razredu po-
stal jugoslovanski prvak,
z Brankom Peršohom (tretji do
125 ccm) sta se uvrstila v dr-
žavno reprezentanco, ekipa do
125 ccm pa je po sedmih dir-
kah za prvenstvo Slovenije po-
novno osvojila naslov podpr-
vakov. Lansko sezono so Ko-
njičani (Branko Peršoh. Ga-
šper Založnik, Rajkao Topič in
Tadej Tajher) končno kronali
z ekipnim zmagoslavjem v ka-
tegoriji do 125 kubikov. Per-
šoh je posamičnemu bronu do-
dal še točko (izmed naših se je
podoben podvig posrečil samo
še Ljubljančanu Sitarju) na
evropskem prvenstvu vozni-
kov do 21 let, prizadevni funk-
cionarji na čelu z Janezom Jaz-
becem in Avgustom Anderli-
čem pa so bili izbrani za n^-
boljše prireditelje tekme za pr-
venstvo Jugoslavije.
Mozaik konjiškega motokro-
sa si je nemogoče zamisliti
brez podatka o mačehovskem
odnosu občinske športne zve-
ze, ki jim je za dejavnost v letu
1991 namenila 6000 dinarjev!?
Namesto komentarja samo
predstavitev najzahtevnejših
nalog: v sodelovanju z uspeš-
nim zreškim podjetjem Comet
ustanovitev ekipe za elitni do-
mači razred do 250 ccm, 30. ju-
nija na Skednju organizacija
dirke za DP do 80 ccm in 15.
septembra edine tekme v Slo-
veniji za tekmovanje Alpe-Ja-
dran v razredu do 250 ccm.
ŽELJKO ZULE
14. STRAN-11. APRIL 1991


Celjski rokometaši so po zaključku tekme občinstvu z zahvalo hoteli povedati, koliko jim pomeni.
Dobljena bitka, vojna ne
v najbrž že odločilni tekmi
za osvojitev prvega mesta v 2.
zvezni ligi zahod so Celjani,
nekdaj prvoligaši, pred 2500
gledalci z borbeno in na tre-
nutke tudi zelo kakovostno
igro zasenčili (29:24, 15:11) re-
nomirano ekipo iz Bjelovarja,
ki je bila pred leti celo evrop-
ski prvak, sedaj pa z dvema
bivšima reprezentantoma, še
odličnim Obranom in že »zar-
javelim« Jurino očitno ne bo
uspela s povratkom v elitno
društvo.
Morda je bil eden od odločil-
nih trenutkov tekme tretja iz-
ključitev za dve minuti in
s tem tudi dokončna Partiza-
novca Obrana v prav zadnji se-
kundi 1. polčasa. Takoj na za-
četku 2. dela so gostje uspeli
izkoristiti lagodno igro Celja-
nov in z zadetki Jurišiča, kar
štiri je dosegel, ko so imeU »pi-
vovarji« igralca več na igrišču,
razliko znižali na en zadetek.
Bilo je 15:14, 16:15 in 17:16. Na
krilih hvaležnega občinstva je
Pivovarna Laško kmalu odlo-
čilno povedla z goloma svojih
dveh najboljših mož v derbiju
- Ivandije in Čatra, kasneje pa
še z zadetkoma Pungartnika in
Razgorja z igralcem manj.
Pri Piovarni Laško gre to-
krat pohvala celi ekipi, čeprav
ima trener Tiselj še nekaj re-
zerv. Na klopi je vedno bolj
nestrpen mladi Robi Šafarič,
ki mu Tiselj pripisuje ogromne
zasluge za dosedanji učinek
ekipe. Enemu od vratarjev se
bo najbrž kmalu »odprlo«, Ro-
man Pungartnik, ki je »izgo-
rel« v preveliki želji, da bo
v naslednjih tekmah pokazal,
k^ zna. S Tomažem Čatrom, ki
je lepo presenetil, je ekipa do-
bila pravega bombarderja še
na levi strani. Izkušeni Jašare-
vič, kapetan Razgor, Jeršič in
predvsem tokrat izvrstni Ivan-
dija so zelo zanesljivi, medtem
ko Franc ostaja brez prave
konkurence na mestu krožne-
ga napadalca, saj je Menih izja-
vil, da razočaran zapušča Celje.
»Pivovarji« imajo sedaj pet
točk prednosti pred prvim za-
sledovalcem Partizanom in to
pet kol pred koncem lige, v so-
boto pa bodo gostovali v Ljub-
ljani pri Kolinski Slovanu. In
še strelci Celja Pivovarne La-
ško: Čater 8, Ivandija 7. Jerišič
4, Jašarevič in Pungartnik 3 ter
Razgor in Franc 2.
DEAN ŠUŠTER
Najboljši igralec Pivovarne Laško v derbiju Silvijo Ivan-,
dija je bil nezaustavljiv, kar priča tudi posnetek, ko zabija ]
gol med tremi Bjelovarčani. i
REKLI SO:
Tone Tiselj, trener Celja Pi-
vovarne Laško:
»Z zmago smo si skoraj sto-
odstotno zagotovili prvo me-
sto. V 2. polčasu so igralci pod-
zavestno podcenili goste, ki so
igrali brez najboljšega igralca,
ki je bil izključen. Ivandija je
obljubil, da bo igral tako, kot
zna. y napadu mu je konkuri-
ral Čater, v obrambi manj.
Pred sobotno tekmo v Ljublja-
ni sem optimistično razpo-
ložen.«
Silvijo Ivandija, najboljši
igralec srečanja:
»Zahvalil bi se občinstvu, ki
nas je »nosilo« v trenutkih kri-
ze. Dokazali smo, da naša zma-
ga v Bjelovarju ni bila slučaj-
na. Morda bo republiški derbi
z »močvirniki«, kot jim pravite
tu, še boljši. Menim, daje prvo
mesto že naše, vendar v kvali-
fikacijah štartamo z nule«.
Tone Turnšek, predsednik
Celja Pivovarne Laško:
»V derbiju smo pokazali, da
smo daleč najboljša ekipa v li-
gi. Zasluženo gremo v kvalifi-
kacije. Slabši del moštva sta
bila vratarja in temu primerno
bomo ta problem reševali za
prihodnjo sezono.«
Željko Vidakovič, trener
bjelovarskega Partizana:
»Sojenje je bilo slabo, ne na-
vijaško. Celjani so boljši od
nas in bodo, kot kaže, M
z beograjskim Partij
uspeli v borbi za vsto^
zvezno ligo.« '
Stjepan Obran, igra^,
tizana in nekdanji državj
prezentant: ^
»Ni dvomov, Celjani soi
ši od nas. Sojenje je biloi^'
nalno, vendar ni odločilo^
govalca. Po posnetkih, kj
jih imeU, je to najboljjj'
Pivovarne Laško v tej sez^'
Vedad Ljubuškič, trenJ
je vodil Celje Pivovarno
ško v prvih šestih kolih v
sezoni:
»V kvalifikacijah ni fg^.
tov. Sicer pa sem izjemno
sel, da so se Celjani predst;
v svetli luči in da trener %
uspešno nadaljuje z delotj
sem ga sam zač^l.
Kasim Kamenica, trenei
je z mladinsko selekcijo j,
slavije osvojil naslov svei
nega prvaka, z Zagrebom
titulo državnega klubsk
prvaka:
»Res je, da sem prevzel
po beograjskega Partizana,
deče moštvo 2. zvezne lig^
ver. Glede igralskih kvalitj
Celjani poleg moje noveel
favoriti za vstop v 1. zvj
ligo, vendar so kvalifikaciji
lika psihološka obremeni
Druga dva kandidata za tu
ali mini-ligo gre iskati i
Vardaijem in Dubočico ter
likom in Mornarjem.«
DEAN ŠUS'
Sprejem za rečiške strelke
v torek so v Pivovarni pripravili sprejem za strelke SD D
Poženel iz Rečice pri Laškem, Ksenijo Maček, Valerijo Ki
in Heleno Lavrinc, ki so v kategoriji s standardno zračno pi;
med najboljšimi v Jugoslaviji in njihovega trenerja in prec
nika kluba Vinka Lavrinca. Pogostitve se je udeležil tudi [
sednik IS Skupščine občine Laško Roman Matek, kije tudi
aktiven strelec, posebne pozornosti pa je bila seveda del
Ksenija Maček, na nedavnem državnem prvenstvu v Z
mladinska prvakinja in druga v članski konkurenci (le
kroga za olimpijsko zmagovalko Jasno Šekarič), ki bo od 1
21. aprila nastopila na svetovnem prvenstvu v Stevanger
Norveškem.
Izbruh po petnajstih letih v Golovcu
Pričakovali smo lepo število gledal-
cev na derbiju drugoligaške sezone
1990/91 v soboto ob 19. uri v celjski
športni dvorani Golovec, ko sta se po-
merila stara rivala, dejansko športna
prijatelja v zadnjih dvajsetih letih RK
Pivovarna Laško in Partizan Bjelovar,
in sočasno tudi večkrat rivala za najviš-
je pokalne naslove pri nas. Toda nihče
še ni pričakoval obisk preko 2 tisoč gle-
dalcev, ki se že počasi znova »zastrup-
ljajo« za nekdaj prvim športom v Celju.
Prvič je v slovenski in jugoslovanski
športni prostor prodrla celjska športna
dvorana Golovec in preko 3 tisoč gledal-
cev v njej na drugi kvalifikacijski tekmi
za vstop v I. ZRL med Celjem in Vele-
žem, poleti leta 1976. Takrat so si celjski
gledalci priborili »oskaija« za pravo
športno navijanje. Tokrat smo videli re-
prizo. Po petnajstih letih in sedmih letih
skomin za prvo zvezno ligo. Prva največ-
ja ovira je za Celjani. Toda pot med naj-
boljše bo še trnova. V soboto bo treba
premagati v Ljubljani Kolinsko Slovana
zaradi prestiža in mirno skleniti prven-
stvo. Pri tem pa se pripravljati za finale
- kvalifikacije. Vsekakor bo potrebno
več »strokovnih« ogledov nasprotnikov.
Nasprotniki ne počivajo. Beogradski
Partizan, ki ga je prevzel kot trener znani
Kasin Kamenica, nekdanji trener mla-
dinske in članske reprezentance, si je
v soboto ogledal celjsko srečanje in je
dejal: »Celjani so zelo močni in so za
ženo zmagali. Obran in Jurina sta
razočarala. Če bodo Celjani nekoliko
pravili obrambo, bodo ob Partizanu i
večji favoriti v kvalifikacijah. Toda kv
fikacije so vedno zelo dvomljive in ne
tove. Skupaj z Celjani se ogrevamo, di
bile po turnirskem sistemu in bi se igi
v nevtralni republiki in mestu -
grebu.«
Celjskemu strokovnemu štabu in v
stvu RK Pivovarna predstoji še teža<
pot. Toda gledalci in prebujena dvori
Golovec in kakovostna igra v napadu
je upanje, da bodo celjski rokometaši:
li tudi zadnje ovire.
JOŽE KUZl
PANORAMA
Karate
CImpermanu bron
Na državnem prvenstvu, ki
je bilo v soboto in nedeljo v Ti-
togradu, je vehk uspeh dosegel
Branko Cimperman, član kara-
te kluba Žalec, ki je osvojil
bronasto medaljo v super lahki
kategoriji in s tem edini od slo-
venskih predstavnikov zabele-
žil vidnejšo uvrstitev. Na osno-
vi tega rezultata je selektor ju-
goslovanske reprezentance
Dušan Dačič poklical Branka
Cimpermana na priprave za
nastop na evropskem prven-
stvu, ki bo maja v Hannovru.
Kegljanje
Najboljša Ljuba
Slovenske kegljavke so že
dobile kompleks celjskega
ženskega kegljanja. Kljub te-
mu, da je bilo letošnje posa-
mično prvenstvo za ženske
v Postojni in Ljubljani, so celj-
ske kegljavke v finalu imele
med 24 tekmovalkami osem
predstavnic, ki so na koncu
osvojile prvih pet mest in šest
»tekmovalnih viz« za državno
prvenstvo.
Naslov je osvojila Ljuba
Tkalčič s 1723 podrtimi keglji
(838 v Ljubljani, 885 v Postoj-
ni), pred Sonjo Mikac 1700
(821-879), Tanjo Gobec in Miro
Grobelnik, obe sta podrli 1680
kegljev, le da je pri čiščenju
bila boljša Tanja 566:552 in na
petem mestu Biserka Petak
1661 podrtih kegljev. Uspehu
so svoj delež dodale še Jožica
Šeško (9., 1641), mlada kadeti-
nja Katja Ledinek (14), ter Sil-
va Razlag (22).
Lešnik-Sivka pri
moških
v Celju je bilo tekmovanje
moških dvojic za regijski na-
slov. Po nastopu maloštevilnih
dvojic, naknadno bodo nasto-
pih še Šoštanjčani, sta v vod-
stvu člana žalskega Hmezada
Lešnik in Sivka s 1780 keglji.
Sledijo klubski tovariši Kom-
pan-Jakopovič 1723 in Gmaj-
ner-Kačič 1702. Milec-Brglez
(EMO) sta četrta 1668 in Topič-
Kompan M. (EMO) 1653 peta.
J. K.
Nogomet
SL
Steklar-Ingrad Kladivar 1:1
(0:0), Partizan Hmezad-Živila
Naklo 1:0 (1:0), Mura-Rudar
(V) 0:0. Lestvica: 1. Slovan 29,
2. Rudar (V) 28, 6. Ingrad Kla-
divar 22, 14. Steklar 15,15. Par-
tizan Hmezad 15. točk. Pari
prihodnjega kola, 14. t. m.: In-
grad Kladivar - Mura, Rudar
(V) - Svoboda, Rudar (T)-Ste-
klar, Slovan-Partizan Hmezad.
Rokomet
2. ZL
Celje pivovarna Laško-Par-
tizan 29:24 (15:11), Velenje-
Metalac 29:22 (13:10). Lestvi-
ca: 1. Pivovarna Laško 37, 2.
Partizan 32, 3. Velenje 30, 4.
Kolinska Slovan 26, Pari pri-
hodnjega kola: 13. 4.: Kolinska
Slovan-Pivovarna Laško, Me-
hanika-Velenje.
Odbojka
2. ZL: ženske
Poreč-Celje 0:3 (-3, -13, -10).
Lestvica: 1. Jedinstvo Elir 28,
5. Celje 14, 10. Poreč 8 točk.
Pari prihodnjega kola, 13 t. m.:
Celje-Jedinstvo Elir.
1. SL: moški
Vizura Celje-Granit 0:3 (-6,
-7,-3). Lestvica: 1. Granit 38,2.
Topolšica 30, 9. Vizura Celje
12, 12. Pomurje 6 točk. Pari
prihodnjega kola, 13/14 t. m.:
Izola-Vizura Celje.
Šah
Celjani viceprvaki
Tekmovanje je bilo v ekipni
konkurenci v Topolšici. Nasto-
pilo je 26 ekip, zmagal je Mari-
bor Metalna s 26 točkami, eki-
pa Celja pa je osvojila 2. mesto,
kar je prijetno presenečenje
glede na uvrstitve od 8-10. me-
sta, ki so jih celjski šahisti
osvajali v zadnjih letih. Posta-
va Celjanov: Mikac, Štucl, Šit-
nik in Pešec. Od drugih regij-
skih predstavnikov je Žalec
osvojil 6. mesto s 15., Velenje
pa je bilo 9 s 13 točkami.
Umetnostno
drsanje
Špoljar najboljši
v petek in soboto je bilo na
Jesenicah odprto prvenstvo
v umetnostnem drsanju za vse
starostne skupine. Nastopili so
predstavniki vseh slovenskih
klubov in avstrijski drsalci.
Najštevilčnejša je bila ponov-
no skupina najmlajših tekmo-
valcev in tekmovalk, kjer so
bile tudi celjske predstavnice:
2. Nina Kranjc, 5. Polona Pev-
nik, 7. Anja Bratec, 11. Anja
Kolar in 13. Ana Štefanec.
V skupini pionirjev je bil
znova najboljši Janez Špoljar,
med dekleti v tej skupini pa je
bila Maša Pfeifer šesta, v sku-
pini pionirk A pa Tanja Hutin-
ski osma. Najboljša mladinka
na predzadnjem tekmovanju
v letošnji sezoni je bila Polona
Eberlinc.    METKA HLADIN
Seminar »Ruska
šola«
Na seminarju, ki se je v po-
nedeljek začel v Celju, bodo en
teden predavali in praktično
prikazovali sodobne metode
treninga priznani trenerji iz
Sovjetske zveze: o planiranju
športnega treninga predava
Irakh Džaparidze, o taktiki
v pripravi in na tekmovanju
Aleksander Rošin, o sestavi in
uskladitvi programov Vladi-
mir Kaprov, Velerij Babički
o enotnosti glasbe in giba in
»domači« trener Jevgenij Vla-
dimirovič Nikitin skupaj z de-
monstratorjem Konstantinom
Kakoro o tehniki elementov
umetnostnega drsanja. Semi-
nar bo trajal do nedelje, delo
pa so zastavih tako: od 8 do 10.
ure trening udeležencev semi-
narja, od 15 pa do približno 18.,
trening udeležencev z ruskimi
trenerji, zvečer od 17.30 do
19.30 pa predavanja.
Ob koncu seminarja, v sobo-
to in nedeljo bodo izvedb tudi
tekmovanje v originalnem in
prostem programu (pričakuje
se udeležba velikega števila
mladih slovenskih drsalcev in
nekaj tudi iz Zagreba, iz Mla-
dosti in Medveščaka, nastt
pa bodo s svojimi vrstnik
Moskve, ki so prišli v C
skupaj   s   svojimi   trene
Streljanje
Jeram presenetil
Na modernem Ijubljansj
strehšču se je sto najW\
slovenskih strelcev ponv
v republiškem finalu z zf'
puško za nagrado Zlata P'
ca. Z novim slovenskim re
dom 576 krogov je zmagal
di Kamničan Sašo Podgo'
drugi je bil Damjan Kai"
s 570 krogi (Brest, Cerk»
s tretjim mestom pa je
presenetil že kar veterJUi
leti Jože Jeram (SD Celj^
krogi. Branko Malec (C^
bil 7. s 562 krogi.
Košarka
Območna liga
Rezultati 18. kola: ^f.
Ponikva 79:99, Dren-PoO^'
tek 73: 96, Planina-Rogl"
Jelša-Rogaška 87:67. Ko',
vrstni red: Ponikva 34, P"':
trtek 32, Jelša 31, Kozje
gaška 28, Rogla 26, Dre"
Šmarje 23, Planina 22. 1;
nalna para končnice: Pot^
Kozje, Podčetrtek-Jelša.r


11. APRIL 1991 - STRAN 15
(Tje Šentjur res
ipvnovska
pgv gotovo Šentjur ni
L-iiovska« občina, ker je
Lno znano, da občine de-
0 na velike in majhne,
^jte in nerazvite, mestne,
Ježeljske, pa mogoče še
ravninske, kmetijske in
' tovo po vohtvah še na
črne, z orožjem TO in
in še bi se kaj našlo (de-
ografsko ogrožene, napol-
' z odlagališči, razvojno
>r>pektivne).
pa pa v tej občini nekaj ne
jjjj^a«. drži, da je tudi že
^ošno znano nekaj let. Poz-
1 so recepti za izhod iz
jcšnega položaja, ah vsaj
ilcaterim so znani in ne mo-
^ sprejeti misli g. Kovača,
jje občina v težavah, iz ka-
ni videti izhoda. Če to
, >3 predsednik in vlada-
mosova koalicija, je
I dolžnost, da takoj
t a in ne čakata petin-
.. „ -et let.
Prejšnja oblast je volitve
gubila zato, ker volilci niso
ič verjeh, da jih lahko po-
lije v svetlo bodočnost. Bi-
je nesposobna, zbirokrati-
ana in skorumpirana. Pra-
Iopozicije v resnici ni bilo,
;r so bili sposobni posa-
Bzniki umaknjeni ali pa so
raje umikali in varneje ži-
li na sohdno plačanih de-
mih metih in čakali pravo
iložnost za dosego svojih
ibicij. Volitve so potekale
edvsem ZA in PROTI,
lorkoli, ki je kandidiral na
Mtnih opozicijskih listah,
ob običajnih vohlnih ob-
bah volitve tudi dobil. To
posebej velja za našo obči-
: tako je dobil gospod
Kramberger in dobila bi ver-
jetno tudi njegova opica
Ančka. Vohtve niso garanci-
ja, da smo izvolili najboljše
in prepričljivo volilno zmago
bo pač potrebno dokazati pri
konkretnem delu in če že nič
drugega, se vsaj obnašati
drugače, kot se je oblast prej
petinštirideset let.
V občini Šentjur že nekaj
mandatov potekajo spori
v samem vrhu na škodo raz-
voja. To seveda ni edino mo-
žen pogled, vendaf kazalci
razvoja kažejo v primerjavi
s Slovenijo vzporednico
s prepiri. In to se dogaja tudi
sedaj po volitvah. Spori
v vladajoči koaliciji (Kovač,
Zabukovšek, Pevec, Zdol-
šek, Malovrh, Krampi, Grdi-
na) ne glede na strankarsko
pripadnost, se ponovno po-
javljajo. Dejstvo je, da ima
oblast v rokah Demos in bo
za rezultat nosil odgovor-
nost. Opozicija, ki napada
oblast, pa ne nosi odgovor-
nosti. ^Žal, ali pa tudi ne, je
tako. Če nič drugega, je treba
opoziciji vsaj argumentirano
odgovoriti, zaradi volilcev.
Ob pobudi za demihtarizi-
rano Slovenijo ne razumem
takšne reakcije, ker se spom-
nim iz prejšnjega mandata,
da je kot neznan občan g.
mag. Kovač v skupščini
predlagal nekaj podobnega.
Nenazadnje, kaj bi pa to ve-
ljalo občino Šentjur, ki orož-
ja tako nima. Z orožjem se
svobode ne bo dalo več bra-
niti, kvečjemu le še oblast.
Govorim seveda o prihodno-
sti, ker ustava Slovenije ven-
darle ne bo pisana samo za
trenutne razmere.
Ob takšnih polemikah (v
časopisih in v skupščini)
sem mnenja, da se glavnih
problemov v občini ne vidi.
Niso glavni problemi klov-
novstvo, plača predsednika
IS, ali je župan profesionalec
ali ne... Žehm si le javne po-
lemike o uresničevanju volil-
nih obljub oz. naslednjih
problemih: ali zaposlenost
v občini raste ali pada, ali se
je obremenitev okolja z vse-
mogočimi onesnaževalci
zmanjšala, ali smo smiselno
racionalizirali javne službe,
ali so OD v skladu s kolektiv-
nimi pogodbami, ali se je
zmanjšala zaposlenost v ob-
činski upravi (pa ne na račun
oddajanja del, ki se sedaj
plačujejo iz proračuna), ah
spodbujamo zaposlovanje
v obrti in podjetjih in ali so
na vse javne službe skozi
proračun zagotovljeni pov-
prečni pogoji, kot jih ima
Slovenija.
JOŽE MASTNAK-MARJAN
Proseniško, Šentjur
Kdaj popolna SO
Šentjur?
Predsedniku g. mag. Fran-
cu Kovaču se zahvaljujem za
hiter odgovor, ki pa me ni
prepričal, da ima prav.
Res je, da prvi sklici volil-
nih zborov v KS niso bili
sklepčni in da tik pred voli-
tvami na zboru, ki je bil
sklepčen, kandidati niso do-
bili dovolj podpore. Ponov-
nihg skUcov kandidacijskih
zborov ni bilo. Informiran
sem, da na zborih ob plebis-
citu ni bilo kandidacijskih
postopkov. Mislim, da je po-
trebno pred kandidacijskim
zborom javno razglasiti zače-
tek evidentiranja, da se lah-
ko stranke in krajani pripra-
vijo oziroma evidentirajo
kandidate.
Čudna se mi zdi razlaga, da
osebne odgovornosti v pri-
meru volitev v KS Blagovna
ni mogoče opredeliti. Ni je
mogoče opredeliti za neu-
speh kandidatov, ki niso do-
bili dovolj podpore, vendar
za postopke in roke sklica
ponovljenih postopkov je za-
kon dovolj jasen. Potrebno
je le pogledati, kdo je kaj sto-
ril, kaj bi moral in zakaj ni.
Krivca je treba iskati v vod-
stvu KS in občinski volilni
komisiji in seveda pri vas,
ker očitno nočete povedati,
kdo je kriv. Navsezadnje gre
za to, da se držimo zakona
o volitvah in, da krajani izbe-
rejo kandidate, ki jih bodo
volili. Če pa se ugotovi, da
krajani tega nočejo, pa to ne
pomeni, kot pravite, da no-
čejo krajevne organizirano-
sti. KS Blagovna je sprejela
statut in se še vedno^ šteje za
sestavni del občine Šentjur.
Moti me, da na pripombo
o nepodpori Demosovim
kandidatom tako reagirate,
da ponovno mečete krivdo
na SDP (bivša ZK). Vsaj
v KS Blagovna trdim, da ve-
čino funkcij v preteklosti ni-
so imeli člani ZK in da smo
odprte liste uveljavili v KS
že 10 let pred temi volitvami.
In na koncu se vam še en-
krat zahvaljujem za odgovor
in vas prosim, da zadeve po-
drobneje raziščete in se an-
gažirate, da bo KS Blagovna
uspela izvoliti »odbornika«
in bo skupščina občine po-
polna. Mogoče bo izvoljen
kandidat iz vaše stranke (ka-
tera žeje?) in bo poleg stran-
kinih interesov deloval tudi
v interesu KS Blagovna, ki
običajno pade med tiste KS,
katerih programi izpadejo iz
občinskega proračuna.
Vodstvo KS Blagovna pa
prosim, da javno pojasni, za-
kaj po nalogu občinske volil-
ne komisije ni izvedlo po-
novnih kandidacijskih po-
stopkov in ali se čuti odgo-
vornega, da KS Blagovna še
po letu dni nima »odbor-
nika«.
FRANC ZUPANC,
Goričica
Ne moremo vas
jemati resno
Iz Vaših kratkih, a jedrna-
tih besed sem pač zaključil,
da ste tipičen celjanoid in da
se z Vami ne da pametno po-
govarjati. Delfijte, kar Vam
je ljubo; pljuvajte še naprej
po nas, kolikor hočete in še
naprej si zmišljujte, kajne
- časopis je Vaš ventil za
sproščanje frustracijske
energije, o tem ne more biti-
več dvoma. Sicer pa: časo-
pis, ki piše o Veronique kot
o nekakšni začetniški skupi-
nici, ne more prepričati ni-
kogar drugega, kot tistih ne-
kaj hribov okoli celja. Vsi
ostali pa poleg Vaših bistro-
umnih člankov berejo še vse
kaj drugega, npr. KAJ in po-
slušajo radio GA GA. ImeU
bodo še priliko opaziti, da se
nekdo boleče igra s svojo po-
zicijo proti resnice, oziroma,
prve stopničke do nje...
Kljub Vašim jajcarijam, so
ZSAM postali naš korporal-
ni sponzor, saj vedo, kdo
smo in jim reklama na slo-
venski ravni nekaj pomeni,
ker se zavedajo, kdo je sku-
pina Veronique. Mi pa smo
ponosni na njih, saj so še
vedno NAJBOLJŠI
V VSEM, pa četudi se v Ce-
lju ustanovi še sto avto šol.
O moj fant, kako boleče je
biti odgovorni urednik in se
iti nekaj, čemur nisi dora-
sel?!! Veste, včasih trebim
solato na kakšnem listu iz
NT & RC, pa preberem kaj,
takole, slučajno. Drugače pa
berem Nedeljca. Njih jem-
ljem resno. Vas pa ne mo-
rem. V tem je razlika. Oni ne
objavijo, kar jim pride na je-
zik. Pa tudi slovnične napa-
ke redkokdaj najdem pri
njih. Pri Vas pa slovničnih
napak kar mrgoli v tekstih.
Da ne govorim o dezinfor-
macijah. Vam pojem »vero-
dostojnost podatkov« sploh
kaj pomeni? Ne... Glavno,
da se nekaj piše, a ne? Če
Vam poleg osmrtnic in ma-
lih oglasov ostane preveč
prostora, naprosite nekaj
»zunanjih   dopisnikov«   in
Vam spišejo nekaj poskusov
prostih spisov, pa je problem
rešen. Seveda je najboljša te-
ma kar Veronique. Pa ja, ne.
To pomeni, da nismo kar ta-
ko, da Vam gremo v nos.
Fant, če bi jih ne poznal in ne
bi sam igral v bendu Veroni-
que, bi še pomislil, ej; pomi-
slil v stilu: »Tile pa niso kar
tako, vidim, da gredo močno
v nos tejle provinci!!« Pa ja,
ne...
Še nekaj: kmečke veselice
imate VI; severna primorska
pa ima koncerte, kjer se zbi-
ra od 1500, do 3000 (tritisoč)
ljudi. Govorim o plesiščih
SEMPAS, MIREN, HUM in
še kaj, kjer se obrača velik
cash. Kjer mi igramo IN
ŠANK ROČK.
ALEX BASS
Grobovi tulijo
Te pesnikove besede so
bile moja prva misel, ko
sem bil zadnjič na celj-
skem slovenskem poko-
pališču. In druga: »Na
tleh leže slovenstva ste-
bri.« In tretja: zakaj za
vseslovenski kongres, ki
bo potekal tudi v Celju,
popravljajo fasado Na-
rodnega doma? Ali ne bi
raje vključiU v program
tudi obisk slovenskega
pokopališča v Celju? Ta-
ko bi udeležencem te slo-
venske manifestacije po-
kazali, kakšen je odnos
do tistih, ki so gradili in
financirali izgradnjo Na-
rodnega doma v Celju.
Spoznali bi resničen, ne
pa olepšan odnos do naše
preteklosti, pieteto in
blag spomin do vseh ti-
stih, ki so čutili toliko slo-
vensko, da so želeli poči-
vati in sanjati svoj večni
sen v svobodni domovini,
med svojimi slovenskimi
someščani, s katerimi so
tudi v življenju enako ču-
tili in mislili ter se borili
za iste ideale.
In končno sem radove-
den, kakšno bo pojasnilo,
če bo kdo od udeležencev
kongresa želel obiskati
grob svojih prednikov?
Dr. ALEKSANDER
HRAŠOVEC,
Celje
PREJELI
SMO
Cinkarna lioče
odlolc
o zazidalnem
načrtu
Industrije pri njenem razvo-
ju ne smemo ovirati. S tem
povdarkom je vodstvo celjske
občine uvrstilo odlok o zazi-
dalnem načrtu Cinkarne na se-
jo, ki je potekala 29. 3. 1991.
Povdarek, da industrije pri
njenem razvoju ne gre ovirati,
velja na sploh, seveda pa še
posebej v teh kriznih časih. Če
predlagani odlok ni naletel na
navdušen sprejem - in to kar
brez sicer značilne polarizacije
po strankah - temu zanesljivo
ni iskati vzroka v nepripravlje-
nosti celjske javnosti, da omo-
goči gospodarski razvoj in rast.
Kaj je torej storila Cinkarna,
da je javnost, preko izvoljenih
predstavnikov, s predloženim
predlogom postopala odklonil-
no? Zanesljivo je vzrokov več,
a obseg časopisnega prispevka
narekuje, da se omejimo na bi-
stveno.
Kot veliko in nesprejemljivo
presenečenje je treba ugotovi-
ti, da Cinkarna zahteva revita-
lizacijo območja, ki leži na des-
nem bregu Hudinje (imenova-
nem Stara Cinkarna). V vseh
zasnovah razvoja mesta, ki so
se, z večjo ali manjšo dinamiko
in v bolj ali manj uradnih ver-
zijah, oblikovale zadnjih 30 let,
je to področje veljalo kot pro-
stor iz katerega se - potem ko
se objekti in naprave, ki so tam
delovali, izrabijo ali zastarijo
- industrijska dejavnost uma-
kne. V tem procesu je bil Cin-
karni za nadaljni razvoj dode-
ljen zajeten kompleks na le-
vem bregu Hudinje. Precejšen
del tega novega kompleksa je
Cinkarna med tem tudi že po-
zidala (titanovo belilo itd.).
Vendar je prostora še vedno
dovolj.
Ta splošna naravnanost ur-
banističnega razvoja tega dela
Celja ni bila kaka dekorativna
muha določenega arhitekta.
Najosnovnejši kriteriji, ki jih
vsaka mestna urbanistična
zasnova mora izpolniti, nare-
kujejo, da je od gosto poselje-
nega mestnega jedra treba to-
vrstno industrijsko dejavnost
ustrezno umakniti in zagotovi-
ti vs^ minimalni tamponski
prostor. Tako je v družbenem
planu občine Celje za
1986-1990 bila določena za ob-
močje »industrija jug« južna
meja na desnem bregu Voglaj-
ne in magistrati vzhod-zahod.
V posmeh vsakemu smisel-
nemu načrtovanju razvoja me-
sta bi bila revitalizacija indu-
strijske dejavnosti na predla-
ganem prostoru. Če bi prišlo
do uresničitve tega načrta, lah-
ko za nekaj desetletij pozabi-
mo smotrno ureditev promet-
nih tokov (celjski križ) in funk-
cionalni razvoj severovzhod-
nega mestnega predela. Na-
slednjih 50 let se bodo zanamci
ogibali tovarniških hal, ki tu
nimajo kaj iskati, a prebivalci
prenašali popolnoma odvečno
breme hrupa in umazanije.
Cinkarna ne more našteti ni-
ti enega samega tehniškega ali
gospodarskega razloga, da ob-
jektov, ki jih želi graditi, ne bi
mogla postaviti na lokaciji, ki
je namenjena njenemu razvoju
tj. v kompleksu »industrija
jug« (ki meri kar 144 ha). Gre
prej za tehnologijo krpanja in
potikanja posameznih dejav-
nosti v neko slučajno, še stoje-
če zidove. Ob tem ni nihče na-
pravil poštene študije, kaj sta-
ne, če s tako rešitvijo svoj last-
ni kompleks razvlečejo za cel
kilometer. To so sicer njihovi
interni prevdarki, vendar sme-
mo pričakovati toliko razsod-
nosti, da ne bodo ob tem, ko
povzročajo škodo skupnosti,
le-to delali tudi sebi.
V nastajanju so pravkar tudi
prve zasnove rešitve južne
vpadnice, ki bi naj mestno sre-
dišče razbremenila tranzitnega
prometa iz in proti jugu. Vsaj
dve od idejnih zasnov, zahte-
vata za uresničitev poseg
v prostor, ki ga hoče Cinkarna
zasesti. Čeprav ne edini, je
vendar tudi ta prometni »vo-
zel« zadosten razlog, da se po-
šteno prevdari, kako naj izgle-
da območje današnje »stare
Cinkarne« čez 10 let.
Poleg načelne nesprejemlji-
vosti, je pa še posebej spotak-
Ijiva predvidena postavitev
obratov t. i. »agroprogram«.
Zaenkrat dokaj nedolžno me-
šanje humusa in raznih mine-
ralnih dodatkov, se lahko pod
tem naslovom iznenada prele-
vi v proizvodnjo pesticidov. Za
le-te se ne da reči, da ne spada-
jo v »agroprogram«. Ve se. da
se pri tovrstnem »agroprogra-
mu« dela z izredno strupenimi
snovmi, ki zanesljivo ne spada-
jo v gosto naseljeno mestno
območje - kar kompleks stare
Cinkarne brez dvoma je. Kako
hitro pa je Cinkarna pripravlje-
na na »prilagoditve«, je dovolj
razločno pokazala ob gradnji
kontaktne žveplove kisline, ko
je predložila projekt, ki je
predvideval uporabo elemen-
tarnega žvepla. Ko pa je dobila
vsa potrebna občinska dovo-
ljenja, je postopek arogantno
spremenila na pirite in naVozi-
la v Celje desettisoče ton od-
padkov z visoko vsebnostjo
težkih kovin (samo arzena je
v teh odpadkih nekaj sto ton).
Našla je »puta i načina«, daje
to svojo »prilagoditev« nekako
zvekla skozi goščo naših - ne
preveč natančnih - predpisov,
ki urejajo pogoje za obratova-
nje. Predpisi se niso spremeni-
li. Ljudje, ki so to »moralno«
dejanje opravili, pa so v večini
tudi še kar tam in zato novo
»presenečenje« sploh ne bi
presenetilo. In tudi preprečiti
se ga kasneje ne bi dalo - vs£y
ne, ob še vedno veljavnih sta-
Nadaljevanje na 18. strani
16. STRAN-11. APRIL 1991


bvei jamane se je
stisnil k rožmarinu
Za nami je še ena velika
akcije NT-RC, 19. izlet 100
kmečkih žensk na morje.
Dobili smo 2228 prijav, da-
leč največ doslej, in v treh
radijskih oddajah izvedli
žrebanje, da smo dobili 100
srečnih potnic. Izlet je bil 5.
in 6. aprila v Lucijo pri Por-
torožu, ogledali pa smo si
tudi Piran in Lipico.
Prvič so bile na
morju
Trinajst potnic na 19. izletu
100 kmečkih žensk na morje
se je prvič srečalo z veliko
lužo, kajti doslej so videvale
samo domače potoke pa
morda še štajersko »morje«,
Šmartinsko jezero. Žal ni bi-
lo priložnosti, da bi vsaj prst
namočile vanj in poskusile,
če je res slano. Povsod, kjer
smo se ustavili, je bil dostop
do morja težak, nagajalo pa
nam je tudi vreme. Prvič so
se srečale z morjem Anica
Poznič iz Lesičnega, Alojzija
Jakše s Spodnjih Slemen pri
Dobju, Rezika Voga iz Pari-
dola. Gorica pri Slivnici,
Anica Gobec z Donačke go-
re, Štefka Kroflič z Malih
Dol, Marija Gračner iz Šent-
jurja, Rozalija Pšeničnik iz
Malih Dol pri Vojniku, Tere-
zija Kovač iz Šentjanža nad
Štorami, Rozika Murn iz
Vojnika, Hedvika Čater iz
Kalobja, Marija Stojan iz
Prelog, Marija Volavšek iz
Podčetrtka in Evica Drač iz
Gorice pri Slivnici.
Izletnikova avtobusa sta
tudi tokrat varno peljala
v Lucijo in nazaj Vojko Go-
renjak, ki je že star znanec
teh izletov, saj je bil na več
kot desetih, ter Vili Soline,
ki je bil z nami prvič. Ker se
je izkazal, bo prav gotovo tu-
di prihodnje leto delal druž-
bo Vojku na jubilejnem,
dvajsetem izletu. Del sprem-
ljajoče ekipe se je peljal
v kombiju, ki ga je za to pri-
ložnost odstopila Cinkarna,
vozil pa gaje tudi že naš stari
znanec Milan Petrovič.
»Naj« na večerni
prireditvi so postale
Kot na vseh dosedanjih iz-
letih smo tudi tokrat v večer-
nem programu poiskali ne-
kaj »naj« potnic.
Najlepši rojstni dan v živ-
ljenju je proslavila v petek
na izletu Jožefa Gregorc iz
Ljubije pri Mozirju, rojena je
bila namreč 5. aprila 1936.
Na večerni prireditvi ji je če-
stital in ji izročil veliko torto
vodja hotela Lucija Boris
Butinar.
Libela je podarila dve teht-
nici in večina potnic se je
med zabavnim programom
stehtala. Nekatere niso bile
zadovoljne s kilogrami in so
prav ogorčeno trdile, da teht-
nice niso v redu. Tega pa ni
trdila Marica Koželj, kije bi-
la s 105 kilogrami najtežja in
je zato Libelino darilo lahko
odnesla domov. Kot metulj-
ček lahka pa je bila Antonija
Ograjšek iz Šmartnega
v Rožni dolini, ki je tehtala
samo 45 kg in je dobila dru-
go tehtnico. Antonija pa seje
v pogovoru med programom
še pohvalila: »Stara sem 71
let ter ledik in frej. Pred dve-
ma letoma sem bila z gospo-
darjem na Triglavu, lani pri
čudovih sedmerih jezerih in
letos se mi je izpolnila tretja
želja - z NT-RC sem prvič
videla morje. Četrta želja pa
je, da bi se tako kot meni vse
uresničilo tudi drugim
kmečkim ženam. Zato jim
pravim: bodite vztrajne kot
jaz in upajte, enkrat se vam
bo posrečilo.«
Posebnega aplavza je bila
deležna čila in krepka 78-let-
na Marija Stojan iz Prelog
v šmarski občini. Tudi ona je
svojevrstna rekorderka. Pr-
vič je bila na morju, bila je
najstarejša udeleženka in ro-
dila je največ otrok, trinajst,
od katerih je še enajst živih.
Ima tudi 23 vnukov in
8 pravnukov. Sicer pa bomo
s Stojanovi mami še pisali.
Vse naše izletnice skupaj
so doslej rodile 237 otrok ali
nekaj več kot dva na osebo,
tadko da že komaj zadovo-
ljujejo slovensko povprečje.
Devet potnic na našem izletu
še ni rodilo. Za Marijo Stojan
sta imeli največ otrok Marija
Hostnik iz Malih Brez nad
Laškim - deset - in Marija
Bršek iz Andraža - devet.
Program za na
televizijo
Vsako leto organizatorji
posvetimo vso pozornost ve-
černemu družabnemu pro-
gramu, ki mora biti ob tem,
da je zabaven, tudi kvalite-
ten. Po mnenju vseh, ki jim
je bil namenjen, lahko reče-
mo, da nam je oboje letos še
bolj uspelo kot prejšnja leta.
Alfi Nipič je s svojimi muzi-
kanti vse prisotne tako raz-
veselil, da bi menda plesali
pod stropom, če bi to šlo.
Res gre za mlade glasbenike,
a pod Alfijevim vodstvom že
dodobra obvladajo svoj
posel.
Oktet Studenček je kot vi-
no: bolj je staro, boljše je!
Tokrat so začeli prireditev
ter kasneje nastopili še en-
krat, uspešno pa jih je
spremljal trio Vikija Ašiča.
Oboji pripravljajo kaseto, ki
bo kmalu na tržišču in bo
prav gotovo naletela na lep
sprejem.
Dve točki iz bogatega pro-
grama je dodal čarovnik Jani
Jošovc iz Petrovč. Ni navdu-
šil samo kmečkih žensk in
ostalih navzočih, ampak tudi
hotelsko osebje, ki ni brez
vzroka vzdihnilo: »Ko bi mi
večkrat imeli kaj takšnega za
naše goste.«
Piko na »i« pa je brez dvo-
ma dal s svojim nastopom
neuničljivi Franc Košir, ki se
nam je pridružil že dopoldne
v gostišču pri Tomiju. Prišel
je skupaj z ženo Tatjano,
s katero sta pripravila tri iz-
vrstne točke in do solz na-
smejala vse, ki so ju posluša-
li in jima vneto ploskali. Na-
slednji dan zjutraj sta oba
popolnoma resno izjavil
bi z manjšimi dopolnil
lahko ta program brez
kov ponudili televiziji
javo. Takšnega mnenja J
tudi Nipič. In če to
človeka, ki se na posel s?
nata, jima že lahko zaup^
in smo priznanja veseli
Začeli so nas ceni
Naš prvi izlet je bil (.
pred devetnajstimi letij
vič in drugič smo šli na
za en dan - v Portorož
per, potem pa smo bili
enajstkrat na dvodnevniii
letih v hotelu Eden v ^^
nju. Nato smo se vrnili
slovensko obalo, kjer $
bili za intermezzo eno |
v Piranu, zdaj pa smo že
let v Luciji pri Portori
kjer nas iz leta v leto lepj
prisrčneje sprejemajo. {
ko rečemo, da se že po;
da smo »njihovi«. Letos
nam pripravili čudovit sj
jem s kruhom, soljo, grei
co in šopkom obmorsk
zelenja z rožmarinom, lo^
jem in oljko, zraven pa so
potnice dobile majhno vi
ko morske sob. Za dobro
čutje v hotelih Lucija in^
na so poskrbeli vsi od re(
torjev do ostalega hoteli
ga osebja. Bili so pozorn
so starejšim potnicam vlj
no namenili sobe v ni
nadstropjih.
Podobno je bilo tudi v
stišču Tomi, kjer se r«
ustavljamo na kosilu. To\
je vse potnice na mizah ča
kozarec dobrega vina,
obed pa so pripraviU ribe
so dobile občutek morsk
okolja. Tomiju gre posel
zahvala, ker je o našem izl
pripovedoval     predsta'
Imamo že prvo
potnico za dvajseti
izlet
Na letošnji izlet bi morala
z nami potovati tudi kmetica
Marija Dokler iz Ivence 13
pri Vojniku. Izleta se je iz-
redno veselila, saj je že več-
krat poskušala srečo, pa ved-
no brez uspeha. Letos se ji je
sreča nasmejala in bila je iz-
žrebana. Žal pa je pred izle-
tom težko zbolela in je mora-
la poiskati pomoč v celjski
bolnišnici. To nam je sporo-
čila in obljubili smo ji, da bo
prihodnje leto potovala z na-
mi. Tako smo že dobili prvo
potnico za jubilejni, dvajseti
izlet.
Zanimanje za vldei
kaseto
Dvojno delo je na iz.;
opravljal naš fotorepor
Edi Masnec. Aktiven je
pri fotografiranju kmei
stotnije povsod, kjer seje
drževala, prvič pa je celo
izlet tudi posnel na video
seto. Tako bo naša akcija
di na ta način ohranjena.]
je za kaseto veliko zanii
nje, jo bomo razmnožili
toliko kmečkih žena, koli
se jih bo nanjo naročilo,
ročila sprejemamo v naši
dakciji. Ob naročilu je tn
napisati točen naslov,
naročnice pa bodo dobile
di veliko skupinsko fotoj
fijo.
Ne samo v Lipici, ampak tudi v Luciji, takšni prizori niso bili nobena redkost.
Skupinski posnetek je tokrat nastal na ploščadi pod gostiščem Tomi v Portorožu.
MORJE

11. APRIL 1991 - STRAN 17
.tične zveze,
^'tvezali sti-
ij^^ič prišlo
f'L leto, ko
<o je njihov
fjfnišo stot-
fL akcijo, je
vai enkratne-
fpoživimopr-
■^e dni v sicer
Tpoldnf so si
edale tudi Pi-
Lm trgom in
Jeijito obnov-
fzdaj jo vno-
sno obnavlja-
jo 30 vse tudi
izletu 100
lina morje do-
izivljajo tri raz-
^ obdobja. Ob
^ržane in zbe-
^ed seboj ne
velika večina
^različnih kra-
območja in tu-
,a, tako da so
[Id namenjeni
Bolj ko se bli-
bolj prijetno
e.Tudi letos ni
Ja dobro voljo
tako harmoni-
^logu in Dani
»da tudi potni-
remstvo. Tu je
osebno aktiv-
1 sestra Betka
je bila z nami
1 dobro ve, kaj
jo, Ne tablet,
voljo, humor,
iem. pri vsem
ka izvrstna in
, Brez nje bi si
lavljaU sprem-
a izletu,
selja potnice
čemi priredi-
llasbi in petju
sišču. Nekate-
bro, druge so
lalo je prilož-
kajti doma so
itam se vrtijo
oljih, o sadov-
'ah. Naslednje
kriza. Ne od
npak zato, ker
se po lepem
že vračajo do-
3je. Z mislimi
wder so odšle.
z njihovimi
'.konji, praši-
kiso ostahdo-
fbijo za njih?
'že' So pravo-
nileko? So si
Je kdo po-
čke? Pogovori
' vse redkejši,
je še edino
'gledu vrhun-
^ga programa
' čredo preko
'slušanju mini
^ Studenček
<^fkvi. Ko je
i^Dorel tisto le-
'0. so bile oči
^ polne solz.. T
Posebno darilo voziček je dobila najstarejša
udeleženka izleta 78 letna Marija Stojan iz
Prelog v šmarski občini. Ob izročanju darila
jo je Jože Repar vprašal, komu izmed 23 vnu-
kov ali osem pravnukov bo namenila vozi-
ček, pa je hitro odgovorila: »Verjetno ga bom
obdržala za lep spomin, sicer pa nič se ne ve,
morda ga bom še rabila«
Jani Mogu (zgoraj) in Dani Jereb sta s harmonikama v avtobu-
sih in na prostem spravljala k veselemu razpoloženju kmečko
stotnijo.
Na ploščadi pred hotelom
se je še zadnjikrat raztegnilo
kolo udeleženk in daleč tja
čez travnik je odmevala pe-
sem: Mi se imamo radi in
Zdaj gremo, oj zdaj gremo...
Z letošnjim izletom smo
osrečili sto kmečkih žensk.
ki zdajle že pridno delajo
tam, od koder se redko od-
pravljajo na izlete in družab-
na srečanja. Mi kot organiza-
torji pa so pridružujemo želji
Antonije Ograjšek iz Brezo-
ve v Šmartnem v Rožni doli-
ni: da bi podobne sreče kot
ona, v naslednjih letih bile
tudi druge kmečke ženske.
Obljubih smo ji, da bomo
kmečke ženske vozili na
morje vse do takrat, dokler
bodo!
TONE VRABL
Foto: EDI MASNEC
Vodja hotela Boris Butinar je čestital za
rojstni dan Jožefi Gregorc iz Ljubije pri Mo-
zirju.
Posebna zahvala velja vsem
tistim, ki so z veliko mero razu-
mevanja kljub težki situaciji
NT-RC pomagali pri organiza-
ciji izleta. Glavni sponzorji so
tokrat bili:
Hranilno-kreditna služba
Kmetijstva in gozdarstva
Žalec,
Mesarstvo Jurij Šentjur - pre-
delava jn trženje mesa,
Alpos Šentjur in
Kmetijska zadruga Laško.
Težko pa bi si zamislili izlet, če
ne bi na takšen ali drugačen
način - z darili za vse potnice
in nagradami za zmagovalce
družabnih iger v večernem
programu - prispevali svoje iz-
delke in ponudili brezplačne
storitve:
Keramična industrija Liboje,
Vrtnarstvo Medlog,
Steklarstvo Leskošek,
Zlatarne Celje,
Cinkarna Celje,
»Kafra*    Štefanija   Bohorč
Celje,
Pražarna kave Tropic Žalec,
Ljubljanska banka. Splošna
banka Celje,
Fotolik Celje,
Agrotehnika Celje,
Izletnik Celje,
Zdravilišče Atomske toplice
Podčetrtek in
Podjetje DINO - Jože Repar,
eden izmed lastnikov zasebne
firme.
Prav gotovo ne bo nobene-
mu žal. da je skupaj z nami in
nastopajočimi osrečil 100
kmečkih žensk na dvodnev-
nem izletu.
Največ smeha in dobre volje je povzročila družabna igra s prestavljanjem
klobukov z gla ve na gla vo na izpadanje. Najprej so jo mojstrsko pokazali člani
okteta Studenček, nato pa so se preizkusile tudi nekatere udeleženke izleta.
V začetku je bilo težko, nato pa so bile skoraj že enakovredne moškim.
V strokovni žiriji je bil sam Franc Košir, ki je sicer mojster s svojim klo-
bukom.
V dobrem in pestrem programu je bil tudi Alfi Nipič s svojimi muzikanti,
s katerim je nastopil tudi Franci Košir z dvema točkama. Košir je bil sploh
neuničljiv: najprej je nastopil sam, nato z Alfijem in za konec kot poslastica in
»špica« vsega z ženo Tatjano, ki je odlična amaterska igralka, članica gleda-
lišča Tone Čufar na Jesenicah in ki je osemdeset različnih vlog odigrala
v tisočih predstavah.
Jani Jašovc iz Petrove je znova navdušil s svojimi čarovnijami in razumljivo
je, da je bil deležen posebne pozornosti, saj ni možno vsak dan videti čarov-
nika. Mnoge so rekle, da bi ga rabile na kmetijah, da bi jim kaj lepega pričaral.
Posebne pozornosti so bili deležni lepotci lipiške kobilarne.
Če ne bi bilo okteta Studenček in tria Vikija Ašiča bi se počutili kot če bi-,
jedli dobro domačo juho brez soit. 
zapisale...
' ^0 udelženke
podrobno
"^'list, iz kate-
ro nekaj zani-
'J^ek, Slake 9,
}^ kmečkem
^J^išljam, ker
W ker tudi ni
F.^c, Pianin-
^"la: »Motijo
f ceste v na-
' aa premalo
?^ga kmeta.«
f."- *'Sem na-
i^" pa poslu-
H^^elje, zlasti
>'ce, horo-
Oddaje in,
tudi hor-
^4' p^^^^^
Marija Remic, Pusto polje
11: »Veliko si pomagam z do-
mačimi čaji. Ajbiš je dober
za prehlad, žajbelj za astmo,
melisa za pomirjanje, kamili-
ce za družino in tudi živali.«
Jožefa Gregorc, Ljubija
pri Mozirju: »Pogrešam tr-
govino.«
Angelca Motoh, Prelasko
17, Buče: »V našem krajuži-
vi ljudski pesnik Franc Šu-
šterič.«
Angela Humski, Dobleži-
če 23, Lesično: »Razmišlja-
mo o kmečkem turizmu in
nameravamo odpreti javno
hišo, da bomo privabili goste
iz mesta. Denarje denar.«
Rezika Voga, Paridol 3,
Gorica pri Slivnici: »V na-
šem kraju je več godcev,
med katerimi sta najbolj
poznana Ivan in Franc
Bobič.«
Anica Poznič, Lesično: »V
vasi in okolici poznam samo
enega zanimivega človeka,
in to je moj mož, ki zna res-
nično vse narediti...«
Danica Recko, Dobrina 6,
Loka pri Žusmu: »Tudi pri
nas je topla voda in z malo
iznajdljivosti bi lahko naš
kraj postal male Atomske to-
plice.«
Martina Zaplotnik-Celar,
Kokra 57, Jezersko: »Sem na
kmetiji, ki je stara 250 let in
velika 84 ha. Ukvarjamo se
z gozdarstvom, imamo žago,
kmečki turizem, lov, redimo
jelene, pripravljamo
ribnik...«
Terezija Drev-Gorjanc,
Prelsko 4, Velenje: »Naša
kmetija je usmerjena, ukvar-
jamo se z mlečno proizvod-
njo, načrtujemo rejo zajcev.«
Vida Goručan, Platino-
vec, p. Grobelno: »Razmi-
šljam o tem, kdo bo kosil
s koso in nosil koš, da bo
preživel dve kravi, ko ne bo
več mene. To delam sama,
ker ni ljudi. Doma imam ko-
lovrat, na katerega sem veli-
ko napredla. Zdaj se s tem ne
ukvarjam več, ker ni časa.
Žal našo vas zarašča grmov-
je. Starejši umirajo, mladih
ni.«
Suzana Plemenitaš, Dobje
6: »Vnuke učim stare ljud-
ske pesmi in jim pripovedu-
jem o starih običajih.«
Marija Kračun-Kukova,
Tolsti vrh 6, p. Loče pri
Poljčanah: »Nimamo asfalta
in niti telefona. V zimskem
času predemo volno in plete-
mo iz nje domače nogavice,
moja mama pa plete koše.«
18. STRAN-11. APRIL 1991

PISMA BRALCI
Nadaljevanje s 15. strani
rih predpisih Te hipoteke ne-
zaupanja, jim ni kriva ne stara
in ne nova oblast. Odgovorne
naj poiščejo kar doma.
S kako »razsodnimi« someš-
čani lahko Celjani računamo
pri izdelovalcih tehnoloških
konceptov v Cinkarni, nam je
zelo nazorno pokazal tudi slu-
čaj, ko je Cinkarna bila pri-
pravljena, da pokuri maribor-
sko gudronsko jezero in nam
okolje »popestri« še s PCB.
Med tem, ko se industrijska
podjetja  civiliziranega  sveta
- in to kemijska še prav pose-
bej - trudijo, da predvsem
s korektnim in odgovornim
obnašanjem, pridobijo zaupa-
nje prebivalstva, se je Cinkar-
na na to doslej požvižgala. Kot
kažeta gornja primera, ki pa ni-
sta edina, je rajši šla po poti
zavijanja v skrivnosti in aro-
gance.
Naslednje načelno vprašanje
se nanaša na zazidalni načrt
»nove Cinkarne«, kjer se pred-
videva povečanje zmogljivosti
tovarne titanovega belila od
22.000 na 26.000 ton. Če pusti-
mo ob strani »malenkost«, da
si - po informacijah OS Celje
- Cinkarna, vse do danes, ni
preskrbela dokončnega obra-
tovalnega dovoljenja za tovar-
no titanovega belila, ki obratu-
je že kar nekaj let - in da zato
verjetno obstojajo razlogi
v obliki neizpolnjenih pogojev,
danih v lokacijski ali kako dru-
gi odločbi, si javnost lahko do-
voli vprašanje, ali Cinkarna
smatra nekaj tisoč ton dodat-
nih odpadkov, ki bi s tem na-
stali, kot nekaj, kar bodo Celja-
ni smatrali kot samoumevno.
Že iz popolnoma formalnega
vidika bi si Cinkarna morala za
tak poseg pridobiti formalno
soglasje prizadetih krajevnih
skupnosti. Časi, ko je bilo mo-
goče uveljaviti primitivno sta-
lišče, da so prizadete samo kra-
jevne skupnosti, ki neposred-
no mejijo na Cinkarno (Gaber-
je. Nova Vas in Aljažev hrib) so
- tako vsaj smemo upati - za-
res mimo. Ustrezne stroke da-
nes lahko precej dobro poka-
žejo kako daleč segajo vplivi
plinov, praha in drugih odpad-
kov. In to obsega mnogo večje
področje, kot pa »mejaške«
krajevne skupnosti. Poleg tega
so krajevne skupnosti - vsaj
v podobnih področjih drugih
mest - postale pri izdaji sogla-
sij mnogo bolj previdne. Zah-
tevajo jamstva in civilno-prav-
no odgovornost, ki sejo da, ob
nespoštovanju zagotovil, kod
odškodnino tudi tudi »vnovči-
ti« na sodišču.
Da je pri širjenju zmogljivo-
sti tovarne titanovega belila
uravičena zelo velika skepsa,
kaže že ekonomska logika. Oli-
gopolno tržišče vhodne surovi-
ne in nadzor nad tehnološkim
znanjem, ki je pri titanovem
belilu koncentrirano v rokah
maloštevilnih a veUkih kemij-
skih koncernov, ne daje »out-
siderjem« kot je Cinkarna, na
tržišču nobene resne možnosti,
da delajo vsaj z minimalnim
dobičkom, če ne izkoristijo
svoje edine »komparativne
prednosti« - da ne plačajo eko-
loške škode, ko jo povzročajo.
V civiliziranih državah so se
v zadnjih dveh desetletjih za-
konodaje na področju ekologi-
je toliko uredile, da je plačilu
povzročenih škod praktično
nemogoče uiti. Pametni zato to
raje sploh ne poskušajo. Našo
zakonodajo poznamo. Največji
ekološki škodljivci v Sloveniji
niso doslej plačali ničesar. Ta
»prihranek« je njihova kalku-
lativna postavka in »kompara-
tivna prednost«. Ima vodstvo
Cinkarne za ta skeptični po-
gled morda ustrezno pojas-
nilo?
Če takega pojasnila ni, je to
zadosten razlog, da se predlog
zavrne. Celjskemu gospodar-
stvu in slovenskemu narodne-
mu dohodku ni storjena nobe-
na usluga, če Cinkarna »zaslu-
ži« nekaj, kar ne zadošča niti
zato, da to isto narodno gospo-
darstvo pokrije povzročene
škode.
Kako indolentno se Cinkar-
na obnaša do škod, kaže pri-
mer kontaminacije širšega
celjskega območja s težkimi
kovinami, ki - po začetnem za-
smehovanju - danes pri pred-
logih sploh ni več sporno. Kad-
milj, ki predstavlja velik del te
kontaminacije, je v količinah.
ki se iz doslej izdelane karte
daje izračunati, lahko prišel le
iz industrije, ki je s kadmijem
tudi delala. In Cinkarna se ve-
de, kot da cinkovi koncentrati
in piriti kadmija sploh niso ni-
koli vsebovali.
Vse te okolnosti narekujejo,
daje pred izdajo »blanco meni-
ce« priporočljiva velika velika
previdnost in natančnost. Tega
pa ne gre istovetiti z ovira-
njem.
DRUŠTVO ZA VARSTVO
OKOLJA CELJE
Neodvisnost
o noviti zakonih
Predsedstvo republiškega
sveta NEODVISNOSTI
^ KNSS je na svoji seji 15. 3.
1991 obravnavalo osnutek Za-
kona o privatizaciji podjetij.
Zakona o Agenciji R Slovenije
in Zakona o skladu Republike
Slovenije za razvoj ter predlog
za izdajo Zakona o denaciona-
lizaciji z osnutkom zakona in
sprejelo naslednja stališča in
predloge:
1. Osnutek Zakona o priva-
tizaciji ni sprejemljiv v predla-
gani vsebinski zasnovi. Glede
na to, da gre v veliki meri za
politično odločitev pri spreje-
manju zakona v skupščini po-
trebno doseči čim večje soglas-
je med strankami, tako da bi se
sprejetje ZPP ne bi smatralo,
bi zmaga enih in poraz drugih
strank.
2. Družbeno lastnino je tre-
ba preoblikovati tako, da bo
podlaga za razvoj vse družbe in
sočasno za prihv svežega kapi-
tala, zato predlagamo, da se na-
slov zakona glasi: Zakon
o vlastninjenju in privatizaciji
podjetij.
3. Privatizacija mora biti hi-
tra in decentralizirana, saj je
največja politična nevarnost
postsocialističnih družb v eko-
nomski blokadi sistema (sta-
tus quo) in močni prehodni
etatizaciji. Agencija namreč
dobiva s tem zakonom izjemne
pristojnosti in koncentracijo
državne oblasti, gospodarskim
subjektom pa se ne daje mož-
nosti in prostora za izvedbo
lastninjenja.
4. Zakon mora biti pravičen
tako do bivših (nacionalizira-
nih lastnikov), kot do zaposle-
nih, brezposelnih, upokojen-
cev in kmečkega prebivalstva.
Mnenja smo, da ne sme biti
razlik med zaposlenimi v go-
spodarstvu in negospodarstvu,
med zaposlenimi v uspešnih in
neuspešnih podjetjih.
5. Zakon o privatizaciji mo-
ra upoštevati nevarnosti pre-
velike razprodaje slovenskih
podjetij tujcem, vendar se ne
smemo zapirati v lastne meje,
saj tuj kapital potrebujemo za
oživitev gospodarstva.
6. Paralelno z Zakonom
o privatizaciji je potrebno pri-
praviti tudi slovenski Zakon
o podjetjih in Zakon o soodlo-
čanju, kjer bodo definirani
upravljalski odnosi med lastni-
ki kapitala in zaposlenimi.
7. Zakon mora omogočiti
privatizacijo tako poslovno
uspešnih kot neuspešnih po-
djetij, saj je glavni vzrok priva-
tizacije, da bi neuspešna po-
djetja čim hitreje dobila prav-
ne lastnike oziroma solastnike,
ki bodo preko upravnih ali iz-
voljenih nadzornih odborov
kompetentni imenovati nova
vodstva v podjetjih.
8. Lastninjenje naj temelji
na odločitvi zaposlenih, brez
roka in prisile. Podjetja naj bo-
do avtonomna pri izbiri metod
in lastninjenja.
V mešanih podjetjih naj bo-
do lastniki delavci, sklad za
razvoj in lastniki kapitala na
osnovi svojih vložkov.
9. Predlagamo, da se naj vsa
podjeta, ki izpolnjujejo določe-
ne kriterije in pogoje, preobli-
kujejo v delniške družbe, kjer
se naj kapital oziroma vred-
nost premoženja podjetja raz-
deli oziroma odproda in sicer:
a) bivšim lastnikom
b) upnikom
c) zaposlenim (ca. 30%, od
tega bi 10% v obliki voucherje
razdelili vsakemu polnoletne-
mu državljanu R Slovenije).
Kriterij za delitev delnic za-
poslenih bi n^ bila skupna de-
lovna doba posameznega de-
lavca.
Pogoj za pridobitev brez-
plačne pravice do delnice je,
daje delavec zaposlen vsaj eno
leto v podjetju, saj se komaj po
določenem času pokažejo re-
zultati dela, ki so ovrednoteni
v minulem delu. Strokovnost
posameznika je neobjektiven
in nerealen kriterij za brezplač-
no delitev premoženja, ker ta-
ko lahko nastane več škode,
nezadovoljstva in koristi.
Delnice, ki bi jih dobil dela-
vec brezplačno bi bile navadne
(ne prednostne). S tem bi pre-
prečili morebitne želje delav-
cev, da bi sami pripeljali po-
djetje v stečaj in tako dobili
denar, saj bi se najprej morale
pokriti obveznosti podjetja do
upnika in do delničarjev, ki
posedujejo delnice. Delnice so
predmet prodaje na tržišču,
vendar z določenimi omejitva-
mi. Delavci v podjetjih, ki so
dobili delnice brezplačno, lah-
ko v prvem letu od izdaje del-
nic odprodajo le 10% le-teh, po
dveh letih 50%, po petih letih
pa bi te delnice postale pred-
nostne delnice. Delnice bi bilo
treba ustrezno obdavčiti.
d) sveži kapital (ca. 30% pre-
moženja podjetja se v obliki
delnic ponudi prosti prodaji na
tržišču vsem potencialnim ku-
pcem tako domačim kot tujim,
kot kupec se lahko pojavi tudi-
občina ali republika (kot de-
janski kupec ali samo kot po-
srednik). Kupcem delnic na
prostem tržišču je treba ponu-
diti prednostne delnice, da bi
bila ponudba atraktivnejša.
Ves zbrani'denar na osnovi
prodanih delnic bi bilo potreb-
no investirati v podjetju na os-
novi programov za učinkovi-
tejše gospodarjenje.
10. Razlogi, da se del vred-
nosti premoženja podjetja raz-
deli delavcem brazplačno, so
naslednji:
- vsak posameznik si bo pri-
dobil občutek lastništva (ki je
od pojmom družbena lastnina
samo navidezen), kar bo izbolj-
šalo motiviranost in dosežene
rezultate);
- razpustitev vseh samou-
pravnih organov v podjetjih in
odprava (ne)samoupravljanja,
ki dopušča v tem trenutku
»brezvladje« v podjetjih ter po-
časno propadanje tudi zdravih
jeder;
- prišlo bi do upoštevanja
sposobnosti oz. strokovnosti
vsakega posameznika in v zve-
zi s tem tudi ustrezno kadrova-
nje od struktur managementa
navzdol;
- vzpostavitev materialne in
moralne odgovornosti vsakega
posameznika:
- v primeru stečajnega po-
stopka ali morebitne prodaje
podjetja bi delavci dobili del
sredstev, ki bi jim zagotavljalo
vsaj začasno socialno \ arnost;
- ustvarjanje zdravih teme-
ljev za prehod na tržno gospo-
darstvo, saj je treba ljudem po-
nuditi za ustrezno psihološko
ozračje, ki je temelj vsake eko-
nomske politike, še kaj druge-
ga razen odrekanj.
11. Zahtevamo obvezno
skrbništvo nad holdingi.
Družbenolastninski holdingi
so nastali povečini le s knjigo-
vodskimi prenosi kapitala
med podjetji v okviru bivših
SOZD-ov. Razpolagajo
z ogromnim družbenim kapi-
talom, vendar nimajo ustrez-
nega organa upravljanja, tako
da v tej vlogi hkrati nastopa
kar vrhovni management. Se-
veda gre za ekonomski in prav-
ni nesmisel, ki ga je treba od-
praviti z obvezno uvedbo za-
časnega skrbništva. Sedanje
določbe osnutka zakona sicer
to omogočajo, vendar pa pred-
lagamo, da se prav obravnava-
ni primeri v zakonu opredelijo
kot obligatoren primer upora-
be instituta začasnega skrbni-
štva.
NEODVISNOST - KNSS
Štrajk?
Tole pismo bralcev ne bo
ne za starše, ne za sodelavce
naznanilo morebitne stavke
srednješolskih profesorjev
v začetku prihodnejga tedna.
Profesorji smo že bili obveš-
čeni in motivirani na šolah,
da ste (ah boste) obveščeni
starši, sta (ali bosta) gotovo
poskrbela TV in Delo.
Kdo organizira stavko?
Je organizator branžni sin-
dikat ali SDP (partija) ali
ravnatelji šol? Če boste
v (ne)poučenosti rekli, no.
saj to pa je (bilo) večkrat eno
in isto, se morda niti ne bo-
ste tako zelo zmotili. Ne bom
kar počez zabavljal čez rav-
natelje, ki enako kot pod
rdečo oblastjo ravnateljujejo
tudi še po enoletni, dolgi,
predolgi in zgodovinsko iz-
peti vladavini revanšistične-
ga Demosa, raje bom nekoli-
ko po svoje povedal zgodbo
o ustanovitvi stavkovnega
odbora na eni od celjskih
srednjih šol.
Neodvisni ravnatelj, nek-
daj rdeč, danes čisto črn po
svojem lastnem zagotavlja-
nju, je dal sklicati kratek sin-
dikalni sestanek v glavnem
odmoru in na njem pripom-
nil, da bi bilo nadvse demo-
kratično in za srednje šol-
stvo nasploh koristno, da bi
mi ta in ta dan stavkali.
S štrajkom bi tudi k izboljša-
nju šolskega proračuna po-
magali ministru za šolstvo.
Je rekel natančno tako ali
ne, ne vem, nisem se namreč
vpisal v izključno strokovni
in čisto nepolitičen branžni
sindikat in me zato na krat-
kem sindikalnem sestanku
ni bilo. No, ta čisto strokovni
in popolnoma nepolitični
branžni sindikat sicer ne vpi-
suje direktorjev, ampak za
čisto demokratične ravnate-
lje to pač ne velja popolno-
ma dobesedno.
Proti komu in s kakšnimi
zahtevami bomo stavkali (če
bomo)?
Vzroki štrajkov so že od
nekdaj preslabe plače. Kar
se tiče profesorskih plač,
sem pred nekaj leti dobil 600
DEM, preračunano po teda-
njem neuradnem tečaju, da-
nes 1000 Dem, preračunano
po sedanjem borznem teča-
ju, obakrat za več kot za na-
vadno tedensko obveznost
in več kot mi je država dode-
hla. Razlika je v tem, da so
tedaj inženirji v Železarni
Štore dobili dvakrat toUko,
sedaj pa polovico toliko. In
še, proti komu? N^brž proti
delodajalcu, proti državi, ki
me tako (dobro ali slabo) pla-
čuje.
Ko se je v zakonodajni
oblasti (skupščini) te države
razpravljalo o proračunu, je
neodvisni predsednik enega
od zborov skupščine po naj-
boljših močeh zniževal pro-
račun, združenega dela ne
sme država čez mero obre-
menjevati, ob zavrnitvi
amandmaja za zvišanje zne-
ska za srednje šole pa je tai-
sti nepreklicno odstopil
z mesta predsednika odbora
za šolstvo in šport, nakar se
mu je pripetilo tako, kot se je
pred tedni pripetilo nekemu
drugemu predsedniku, ki je
tudi nepreklicno odstopil,
potem pa odstopil od od-
stopa.
Kako bi ob vseh teh
hokuspokusih s štrajkoma
pomagali šolskemu mini-
stru, si pač ne znam razlaga-
ti, zagotovo pa se spomnim,
da je jeseni spodletela neka
čisto nepolitična splošna
stavka, sedaj pa se poskuša-
jo organizirati čisto cehov-
ske in nepolitične branžne
stavke, obakrat proti isti grdi
in nemarni vladi, s katero ni-
so zadovoljni ne prenovitelji,
ne Lada Zei, ne Stane Bro-
vet, ne Miloševič, le neka ne-
naravna koalicija Demos jo
vztrajno podpira.
Ker se dobro spominjam
stare šale, ki se končuje z od-
mevom -isti, -isti, -isti... (Ne
enaki, pač pa isti, nekateri
puristi to dvoje razlikujejo.)
in Marušičevega citata o vr-
sti kameleonov, ki bodo defi-
lirali mimo nas po spremem-
bah sistema, katerih glavni
cilj je, da se po vseh spre-
membah nič ne spremeni, se
spoštovani bralci, drage ko-
legice   in   cenjeni   kolegi.
štrajka ne nameravam udei^.
žiti, pa čeprav bi se mi rriof
da zgodilo tako, kot se baip
bo na neki drugi celjski sre^.
nji šoli, da bodo profeso]
dobili stavkovni dan pla^
le, če ne bodo stavkokazi.
Pa recite, da se v Celju',
dogaja nič zanimivega in j
bavnega.
STANISLAV PIRNat
Celje
Terjamo
pravičnejšo pot«
Neodvisni Sindikati Slo.
venije se zavzemamo za id^
jo, da stanovanjska politikj
ni podvržena tržnemu
spodarstvu z izjemo same iz.
gradnje stanovanj. Vsak dr.
žavljan Slovenije ima pravi,
co do svojega lastnega doma.
Država je dolžna to uresniči!
ti. V skladu s tem zahtevamo
dodatni člen v ustavi, ki bo
ljudem omogočil realizirati
to pravico. Zavzemamo se,
da se prepove oddajanje sta^
novanj v podnajemniški
obliki. Oddajanje stanovanj
je lahko samo v obliki turi.
stične ponudbe in podobno
Slovenija ne more biti do-
movina vsem tistim, ki ne
bodo imeli svojega lastnega
stanovanja, oziroma domovi-
na je tam, kjer imamo dom
Predlagamo dve varianti re-
ševanja stanovanjske politi-
ke. Prva je, da z zaposlitvijo
vsak prebivalec Slovenije
dobi primerno stanovanje, ki
ga odplačuje ves čas delovne
dobe in preide po končani
delovni dobi ali po odplačilu
vrednosti stanovanja v nje-
govo last. Po smrti lastnika
to premoženje podedujejo
njegovi dediči ali tisti, ki mu
je lastnik dodelil to pravico.
Druga varianta je, da dobi
stanovanje, vsak, ki se zapo-
sli in uživa to pravico do svo-
p,gMA BRALCEV - ROMAN

11. APRIL 1991 - STRAN 19
smrti- Stanovanje preide
smrti n^emnika v last dr-
Pgve, ki ga dodeli drugemu
oorabriiku. V obeh prime-
se plačuje ekonomska
"^tanartna, da se na tak način
^^ogoči vzdrževanje obsto-
tčih in izgradnja novih sta-
iovanj-
2akona o odprodaji druž-
Kenih stanovanj ne podpira-
jo, ker seje pripravljal brez
rednosti družbe, ki je dejan-
g]ti lastnik. Samo ona ima
pi-avico izbirati kakšen bo ta
zakon.
Cilj NSS je socialna in hu-
mana družba, ne pa sodoben
sužnjelastniški sistem, kjer
bo večina samo delovna sila
jiaprodaj (fizifčna in intelek-
tualna) ali pa kvazi vohlna
baza, ki bi omogočala stran-
icam njihove medsebojne
spopade. V svetu vedno bolj
prihaja do izraza sociala in
(lumanizem. V kolikor se n,e
bo stanovanjska politika pri-
merno uredila bomo NSS
pozvaU zaposlene k bojkotu
plačevanja stanarin.
Zaposleni so skoraj 50 let
vlagaU del svojega dohodka
v stanovanja, industrijo, šol-
stvo, zdravstvo in infrastruk-
turo (vodovod, ceste, tele-
fonsko omrežje itd., preko
davkov, prispevkov, samo-
prispevkov itd.). Na ta način
so stanovanja že odplačah ali
Se bodo. Ponovna prodaja
stanovanj že obstoječim last-
nikom ni upravičena. Z izvo-
litvijo je vlad^oča koalicija
dobila samo pooblastila za
prehod v tržno gospodar-
stvo. V predvolilnih progra-
mih ni bil prikazan način
prehoda v tržno gospodar-
stvo, za katerega zahtevamo
pravičen potek. Oblast po-
trebuje za ta primer konsenz
družbe. Skupščina Slovenije
ga ne more dati. Lahko samo
potrdi predlagane osnutke
za razpravo in jih na osnovi
konsensa družbe uzakoni
(primer plebiscit). Ker bi iz-
vedba referenduma za vsak
pomembnejši zakon zahte-
vala denarna sredstva, sindi-
kati predlagamo dogovor
med vsemi pristojnimi orga-
nizacijami v Sloveniji brez
preglasovanja.
Pot, ki jo predlagamo je
daljša in težja. Menimo pa,
da je toliko bolj pravična.
Enako velja za proces lastni-
njenja in druge pomembne
zakone. Pravna in humana
država se začne s prvo prav-
no potezo. Zakoni lahko te-
meljijo samo (raven strokov-
ne podlage) na volji in potr-
ditvi večine prebivalcev Slo-
venije. V koUko ne bodo
upoštevana mnenja sindika-
tov in zakonodeua ne bo
ustrezala večini, bomo sindi-
kati posegli po ustreznih na-
činih obrambe interesov pre-
bivalcev Slovenije.
RASTKO PLOHL
Predsednik NSS
Preveč politike
Sreda, šestega m.arca. Ce-
lje. Avtobusna postaja. Nebo
oblačno, ura približno deset.
Precej potnikov čaka na av-
tobuse. Ravnokar prihajam
iz uredništva »Nova pota«.
Lep, topel sprejem, žal kma-
lu razočaran. Pred dnevi sem
poslal prispevek za objavo.
Pravzaprav nekakšno social-
no-prešuštniško-pijansko čr-
tico. Gospa tajnica mi poka-
že pismo, ki je na desni stra-
ni prerezano. Kdo je to sto-
ril? Mlada, simpatična tajni-
ca reče: Tako pismo sem pre-
jela. Na misel mi ni prišlo, da
bi pregledal vsebino. Mogo-
če k^ manjka. Ali je to cen-
zura?!
Pristopi visok sivolas go-
spod, lepo, ne prenobl
opravljen, z veliko potovalno
aktovko v desnici. Lokalca
za Savinjsko čakate? Me lju-
beznivo vpraša in to v lepi
slovenščini, ki je v njem pa
vendarle nekaj savinjskega.
Da. In vi? Tudi. Prihajam pa
iz Avstrije. Iz Celovca. Tam
živim z družino, s sinovi,
vnuki, snahami. Jaz že od le-
ta 1946. Med vojno sem bil
nemški soldat. V Rusiji, Ita-
liji, Franciji. Tam sem po-
begnil. Imel sem srečo, da
sem prišel v mojo rodno Sa-
vinjsko dolino. In takoj
k partizanom. Čuden slučaj.
Z delom štirinajste sem po-
magal osvobajat zdaj moj
Celovec. Svobodo sem uča-
kal blizu Gornje Radgone.
Dodelih so me v KNOJ. Tri
leta bi ga moral služiti. Bil
sem v nekakšni specialni vo-
jaški poUciji, ki je imela veli-
ka pooblastila. Jaz se z njimi
nisem koristil. Do začetka,
tam do marca 1946. sem pre-
križaril domalo vso Sloveni-
jo. Imel sem nekaj šol, nama-
zan jezik in sem lezel navz-
gor. Čisto slučajno sem v ne-
ki vasici pri Lenartu stopil
v hišo in za mizo najdem
sumljivega človeka. Hotel je
ven, preprečil sem mu pot.
Kmalu sem iz njega izvlekel,
da je visok nemški oficir, po
rodu Avstrijec, iz Celovca.
Beseda da besedo, bil mi je
simpatičen, na srečo sem bil
sam, sicer bi tista kmečka
družina grdo nastradala. In
sva se domenila: oba čez me-
jo. Jaz kot jugoslovanski ofi-
cir, on civilist. Bilo je nevar-
no in ni bilo. Čez mejo, v Av-
striji, je imel on besedo. Do-
spela sva v Celovec, na nje-
gov dom. Tam sem se še ne-
kaj časa skrival, nato sem
prišel do dokumentov in ta-
ko rekoč čez noč postal Av-
strijec. Petnajst let si nisem
upal domov. Potem, ko je
konzulat v Zagrebu vse ure-
dil, sem končno prišel. In
zdaj prihajam vsako leto.
K bratu, njegovi družini. Sa-
vinjska je bogata, pa ne za
vse. Bratova brezna kmetija
bi šla po zlu, če jaz ne bi
priskočil na pomoč. Zdaj
ima res sodobno urejeno
kmetijo, kakor kmet v Av-
striji. S politiko pa nimava
blage veze: ne on in ne jaz.
Oba sva svobodnjaka, oba le-
po živiva, skupaj smo si ogle-
dali Jugoslavijo po dolgem
in počez. Pa še druge države.
Vedno sem mislil, da bo
enkrat ta moja dežela druga
Švica ali pa vsaj Avstrija.
Zadnja leta pa je še mene
strah. Tako bogata dežela je
tako rekoč na kolenih. Da-
nes je vaš Markovič na Du-
naju. Toda avstrijski politiki
so pametni: SamJ se pogovo-
rite, postavite na noge, po-
tem bomo pa pomagaU. Ne
samo mi, vse zahodne drža-
ve. Skor^ ne morem verjeti
v popolno samostojno Slove-
nijo. Enostavno ne morem.
Toliko brezposelnih! V deže-
li živita skorajšnja lakota.
Vaša, no ja, naša slovenska
vlada se ne zaveda, da mora
biti gospodarstvo daleč pred
politiko. Eno je svinčnik,
drugo je plug, stroj. Samo
politizirajo, prosjačijo in
z vehkimi črkami plakatira-
jo: Slovenija moja dežela.
Bojim se še hujših časov, bo-
jim, strašno se bojim držav-
ljanske vojne. Moje bom po-
skušal spraviti gori. Vem za
kmetijo, kjer bi nečak s sr-
cem zapel: Kmetic veselo na
svetu živi... Do kam? me po-
gleda s toplimi očmi. Do Žal-
ca. Aha, zdaj je mesto. Jaz pa
še malo naprej. Oprostite, če
sem kaj preveč rekel. Veste,
tudi jaz še tam gori zmer^
rad zapojem: Slovenec sem,
tako je mati djala...
Stisnila sva si roke in: še
kd^ na svidenje!
DRAGO KUMER
NOVO: Prodaja (tudi staro za novo)
Man, Mercedes, Ra-ba,
Same, Zetor, Torpedo in
gradbena mehanizacija.
ŠE VEDNO: Servisiranje, kleparjenje, ličenje in pro-
daja vseh rezervnih delov.
ŠENTRUPERT, telefon: 701-392
Odpiralni čas: 6.-14. ure (servis)
8.-15. ure (rezervni deli in prodaja).
AVTOLIČARSTVO IN
KLEPARSTVO
ZVONKO STANIČ
nudimo:
- vsa avto kleparska in ličarska
dela
- lastna mešalnica avto lakov
SUDWEST
Delovni čas od 7. do 16. ure.
Kočevarjeva 10 (ob Teharski cesti), telefon: 21-913
Se priporočamo!_
ANTON KOMAR
ZA SIVIMI ZIDOVI
45
- Ves, Vojko, odkrito ti^ moram povedati, da bodo
moji obiski pri tebi redki. Če se bom poročila, potem za
vse tudi ne bom imela časa. Po mojem je najbolje, da
vzdržujeva pismene stike In da se le občasno obiščeva,
ker bo sicer Martin nergal.
- Kako si to predstavljaš, Mar ti bo mož pomenil več
kot jaz? je užaljeno izbruhnil Vojko.
~ Moraš me prav razumeti. Ne mislim te zanemariti,
a ko si človek ustvari svojo družino, ima do nje tudi
obveznosti. Tudi ti bi napravil enako. Tukaj sem ti
prinesla stvari, za katere si mi pisal, je dejala potem, ko
je videla, da bi se spor lahko zaostril. Vojko je vzel
ponujene stvari.
~ Kaj pa delaš v zaporu ?
- Razporedili so me v livarno, kjer izpiram odlitke.
~ Ali rabiš kaj denarja?
- Nekaj denarja zaslužim, sicer pa ga nimam kje pora-
biti, ker tukaj lahko stvari kupiš le z boni, kijih dobiš ob
plači. Trgovine, kjer bi lahko kupoval za denar, pa ni?
~ Imaš perilo od njih?
- Ja. Vse so mi dali. Svojo obleko sem spravil v skla-
dišče.
~ Obleko mi drugič lahko daš, da ti jo bom spravila
doma, če je tukaj ne rabiš.
~ Ne rabim je, vendar vidim, da jo obsojenci dobijo,
jih kam premestijo ali gredo na kakšen pregled, zato
bolje, da ostane pri meni.
- Bi rad kaj bral in ti pošljem kakšno knjigo?
~ Ne. Knjig ne rabim, ker sijih lahko izposodim v tej
knjižnici. Lahko pa bi me naročila na kakšen časopis,
'^orda na Tovariša. Nekateri namreč sem dobivajo tisk.
- Ti se pozanimaj, če ga boš lahko dobival, potem te
"om nanj naročila. Nima smisla prej plačevati, dokler
veš, če ga lahko dobiš.
. ~ Ce ga drugi lahko dobijo, potem ga bom tudi jaz, se
spet razburil Vojko.
Paznik je vstal in pogledal na uro. Pred seboj je imel
kartone obsojencev in je opozarjal tiste, ki jim je čas
Potekel. Kmalu je tudi Vojko slišal svoj priimek in
opozorilo:
~~ Prom, da razgovor končate, ker je čas za obisk
Potekel! Oba sta vstala in se objela. Vojko je povešenih
podal sestri roko.
- Kdaj boš sedaj spet prišla? je vprašal tiho.
Prihodnji mesec, ko ti bo obisk spet dovoljen.
'~ Hvala za obisk in pozdravi mamo in očeta! je še
^odal Vojko, nato pa s paznikom zapustil sobo.
Paznik je vratarju oddal karton obiskovalca, nato pa
je Vojka odpeljal nazaj v paviljon. Mirko je ravno takrat
odh^al v sobo za obiske.
- Ti si pa že končal? je vprašal Vojka, ko sta se
srečala. A Vojko ni odgovoril, zamišljeno je stopal za
paznikom.
VI. Življenje
Pivo poglavje
Dnevi so postali dolgi in mučni; dolgočasje so preki-
njale le sobote in nedelje, ko je bilo več časa za sprehode
in igranje, pa še to je mnogokrat preprečil dež. To
pomlad je bil zelo pogost, pa tudi poletje je bilo deževno
in hladno, daje obsojence večkrat zeblo v oblekah, ki so
jih dobili za tople dni in so se raje držali bivalnih pro-
storov.
Vojko je še naprej igral pingpong z Mirkom in včasih
tudi s Tinetom. S tema dvema ni hotel prekiniti odno-
sov, čeprav se mu je po dogodku v stranišču vse malo
uprlo. Ni hotel zapraviti znanstev, za kateri si ni bil na
jasnem, ali mu lahko koristita. Če bi mu škodovala se bi
lahko še vedno nehal sestajati z njima. Zavedati se je
začel, da vsak obsojenec s sabo prinaša svoj način življe-
nja, svoje probleme, nadloge in tudi svoj odnos do oko-
lice. Spoznal je jetnike, ki so bivali v njegovi sobo in
delali v delavnici njihove usode, kazni, zveze, načine
prestajanja kazni in tudi odnose do dela, počitka ter ne
nazadnje hotenja. Med njimi je bilo mnogo mladih ljudi,
ki so enako kot on prav gotovo nekaj čutili, ko so prišli
v omejeno okolje, ki so ga oblikovali zaporniško življe-
nje, hišni red in vse predvidene sankcije.
Spoznal je tudi paznike, ki so ga iz dneva v dan
sprejemali v njegovem življenju, spanju in počitku. To
so bili v glavnem dobri mladi in pošteni fantje iz okoli-
ških vasi, ki so si z delom v zaporu služili vsakdanji
kruh, nato pa še doma delali na kmetijah ali na zemlji, ki
so jo imeli okrog hiše. Čeprav so večinoma počasi reagi-
rali na prošnje in zahvale obsojencev so vendarle v glav-
nem bili ljudje na mestu, marsikateri obsojenec jim je
zaupal in tega niso zlorabljali.
Med njimi je bilo tudi nekaj starejših delavcev, ki so
pomagali graditi zapor in oblikovati režim v njem. Prišli
so iz vseh vetrov. Vsi so imeli višji položaj v pazniškem
aparatu. Marsikateremu mladincu bi lahko bili očetje,
če ne dedki. Pomagali so pri vzgoji mladih in tudi pri
ukrepih, ki jih je vzgojna služba izvajala v okviru bloka
ali celo doma. Bili so tako blizu obsojencem, njihovim
problemom in življenju, da so lahko neposredno odkla-
njali ali pa odobravali njihove zahteve.
Vojko se s pazniki ni hotel družiti ali jih prositi za
pomoč, čeprav je tisto, za kar je prosil, tudi dobil, kar se
mu je zdelo čisto normalno. Zadnje čase je večkrat
razmišljal, kaj žene ljudi, da storijo kazniva dejanja.
Trdneje sklenil, da bo iz zapora prišel čist. Ko je spoznal
ljudi okrog sebe, je opažal, da je vzrokov za kazniva
dejanja toliko, kolikor je ljudi. In vsak je imel svoj
objektiven in subjektiven vzrok in ne nazadnje tudi
v_sak svoj osebni razlog, da je bil tu.
Med tednom je srečal visokoraslega človeka, ki je le
občasno delal. Iz razgovora je uvedel, daje duševno zelo
potrt in da to izvira iz dolgega prestajanja kazni. Zaprtje
bil zaradi tega, ker je s pištolo ustrelil svojo nezvesto
ženo, nato pa je poskusil ubiti še sebe, a je po naključju
ostal živ. Vsepovsod je imel polno brazgotin po opera-
tivnih posegih, napravili so mu tudi nov nos, a estetsko
ni bil najlepši. Kadar je jedel, ga ni bilo mogoče gledati,
ker mu je prihajala hrana nazaj preko nosu zaradi
napake na ustnem nebu, kije ostala po poškodbi. Zato
je jedel vedno le pri stranski mizi, svojo bolečino zaradi
izoliranosti pa je skrival globoko v sebi. Prijateljev ni
imel mnogo, pa še tisti so ga izkoriščali.
Drugi obsojenec, kije vzbudil Vojkovo pozornost, je
bil krepak fant črnih las in lepega zunanjega videza.
Zvedel je, da je zaprt zaradi uboja. Žrtev je ubil zato, da
je prišel do velikega zlatega prstana na njeni desni roki.
Med obsojenci pa je bil tudi dokaj domišljav fant, ki je
bil že več let zaprt. Pripovedovali so, da je ubil svoje
dekle in njeno truplo vrgel v reko, nato pa seje poročil
z drugo, ki naj bi bila »boljša partija«. Njegovega očeta
je sramota tako prizadela, daje napravil samomor.
V ambulanti, kamor je nekoč šel zaradi hudega glavo-
bola, pa je Vojko spoznal tihega moža nevpadljivega
vedenja, s katerim je takoj našel stik. Mož mu je pove-
dal, da čaka na obnovo sodnega postopka, ker so našli
nove dokaze, in da pričakuje znižanje kazni. Šele precej
kasneje pa je Vojko izvedel, zakaj je pravzaprav zaprt.
Mirko mu je povedal tako nenavadno zgodbo, da ji kar
ni mogel verjeti. Pripovedovali so namreč, daje ta mož
hodil z dekletom, ki je čistilo vagone na ljubljanski
železniški postni. Ko je odšel v vojsko, ga je dekle
hotelo zapustiti, on pa seji ni maral odpovedati. Še kar
naprej jo je nadlegoval, večkrat sta se sporekla, ko pa se
je vrnil, je sklenil, da si jo bo pridobil na silo, če ne bo šlo
drugače. Nekega večera jo je hotel posiliti, kar pa mu to
ni uspelo, ji je odrezal dojko in poškodoval spolovilo. Na
srečo sojo našli svojci, odpeljali sojo v bolnišnico, kjer
so ji rešili življenje, on pa bi se še vedno rad poročil
z njo.
20. STRAN-11. APRIL 1991
mm
OTROŠKI VRTILJi^i,
Takole so se pred objektiv našega fotoreporterja postavili učenci 8. b razreda celjske I. osnovne šole. Foto: EDO EINSPIELER
Narisala Melita Hren, 4. r. OŠ Stranice,
Imeli smo »Dan narave«
v sredo smo se vsi cicibani od četrtega do sedmega leta
s posebnim avtobusom zapeljali na Javornik in nato pešačili
v dolino Glažute. Tam smo se igrali, nabirali zvončke, metali
kamenčke v potok, opazovali pajke in metulje, peli, tekali...
Naslednje dni pa smo vsa ta lepa doživetja naslikali, odple-
sali, zaigrali in jih tako podoživljah vsak na svoj način.
Nagrajenci Alfove nagradne igre
v Alfovi nagradni igri minulo sredo je na nagradno
uganko pravilno odgovorila Martina Matavž iz Laškega,
druga nagrajenka pa je Klavdija Arbeiter iz Gorice pri Sliv-
nici.
PRVA
LJUBEZEN
Mrak seje že zdavnaj spre-
menil v temo, topa bolečina
seje že zdavnaj zlila v grenke
solze in za vse to si kriv ti! Za
manekena si res malo maj-
hen, a s temnimi lasmi in ču-
dovitimi očmi prevzameš
vsakogar. Zdiš se mi vedno
žalosten; ko hitiš mimo me-
ne, mi tvoji temni lasje spo-
ročajo, da se ti še sanja ne, da
te ljubim. Toda tvoje modre
oči v meni živijo dneve in
noči. Kako hudo je, da te lju-
bezen zdela tako, da ti obrne
želodec narobe; jaz pa te ni-
sem videla že tri dni. Saj ta-
ko hudo pa spet ni, ni mi več
hudo, vsako upanje sem iz-
gubila, ker vem, da te zame
ni. Mrak se je že zdavnaj
spremenil v temo, topa bole-
čina se je že zdavnaj zlila
v grenke solze, že zdavnaj je
ura odbila polnoč, ko mi je
ves jokajoč obraz poslal po-
ljub od daleč, daleč proč,
a vendar: »Denis, lahko
noč!«
KATARINA
Moj preljubljeni muc
Kakor vsi otroci imam tudi jaz
rada mucka. Nekateri otroci, ki
živijo v blokih, jim je mucka
vsakdanja žival. Jaz pa sem do-
ma na deželi pa imam mucke tu-
di doma. Imam tudi še psa, koko-
ši in račke. A najrajši imam mu-
co. Ime ji je Kanonček, je črne
barve, ima tudi rumene iri rjave
lise. Stara je dve leti, je zelo prid-
na, ampak ati je ne mara, ker ka-
dar mamica speče pečenko, si
mačka tudi privošči. Skoči na
mizo in odnese meso. Nato - ati
vzame v roke metlo in jo natepe,
a mačka se umakne pod posteljo,
pod mizo in potem skoči skozi
okno ven. Ati in mami ji pravita
lisica, jaz in Mojca pa tatica.
MARJETKA POLAK, 2. r
OŠ KOMPOLE
Na ekskurziji
Včeraj smo šli ogledati avto-
busno in železniško postajo. Na
železniški postaji smo si ogledali
vlake, tirnice in mizo, od koder
se vidi vse, kje počaka vlak... Na
avtobusni postaji pa smo si ogle-
dali avtobuse in garaže. Potem
smo šli še malo v mesto, potem
pa smo se odpeljali domov.
BOJAN ZAKELŠEK, 2. r
OŠ KOMPOLE
Novo - pa takoj
uničeno
Dedek je pred štirinajstimi
dnevi kupil GOLDONIJO. Atek
jo je pripeljal z avtomobilom. Po-
tem jo je zalaufal in mu je ušla.
Dobil jo je šele, ko se je zaletela
v drevo. Dedek se je popraskal
po glavi, ko je gledal vse to. Atek
jo je lepo pospravil v garažo. Ko
je dedek imel denar, je kupil še
prikolico. Atek jo je poskusil pe-
ljati. Prišel je na hrib in obtičal.
Potem smo jo dali popraviti, da
smo jo ojačali. Trajalo je dva ted-
na, da smo jo dobili nazaj. Atek
jo je spet preizkusil. Tokrat je šlo
brez težav. Potem sem jo vozil
tudi jaz. Bilo je zelo zabavno.
SAŠO TIČ, 4. b
OŠ Edvarda Kardelja
SLOVENSKE KONJICE
Knjige nerada
posojam
Knjige so naše stare prijatelji-
ce. Najrajši berem knjige, iz kate-
rih se kaj naučimo. Najrajši be-
rem knjigo Mladi vedež. Iz te
knjige se veliko naučiš. Nekega
dne smo odšli k sestriču. Prosil
me je, naj mu posodim eno knji-
go. Naslednji dan mi jo je vrnil.
Knjiga je skoraj razpadla. Bila
sem zelo žalostna, ker sem dobila
nazaj takšno knjigo. Knjigo sem
ovila, jo zalepila, da ne bo raz-
padla še bolj. Zdaj nikomur več
ne posojam svojih knjig.
ANDREJA KUKOVIč, 4. r
OŠ Edvarda Kardelja
SLOVENSKE KONJICE
Atkina zanka
8, 12, 15, 16, 28, 32
Izloči število, ki ne sodi v niz!
Rešitev pošlji na dopisnici na NOVI TEDNIK, Trg V.
kongresa 3/a, 63000 Celje, do torka 16. aprila 1991.
Rešitev prejšnje Atkine zanke je ČELO, ki označuje
del obraza, hkrati pa je tudi skrajšano ime instru-
menta.
Nagrado dobi: Boris Daničič, Globoko 18/a, 63272
Rimske Toplice.
NIODA V ŠOLSKIH KLOPEH
svetuje: Valentina Hudovernik
8. a COŠ Fran Roš
Ob toplih in
mrzlili dneh
Letos zelo modne bermu-
da hlače, so športne in mla-
dostne.
Ukrojene so lahko kot
hlače, z robom obrnjenim
nazaj ali širše kot kratko
krilo.
Zraven je obvezen širši
pas, črne ali rjave barve,
odvisno od barve hlač. Ber-
muda hlače so letos v zelo
modnih barvah, v rjavih
odtenkih, mornarsko mo-
dri barvi, ali žive barve,
npr. svetlo oranžne in svet-
lo zelene barve. Nosiš jih
lahko ob tophh in še spo-
mladansko mrzlih dneh,
z nogavicami.
VALENTINA
Res lepa je tale
barva:
- rumena, saj bi bilo brez ru-
menega sonca zelo pusto. Bar-
bara
- roza, ker je prava dekliška
barva. Laura
- bela, ker je v njej skrita cela
mavrica. Barbi
- modra, ker me spominja na
morje. Urban
- zelena, ker ljubim zeleno na-
ravo poleti in spomladi. Karmen
Učenci 4. b
OŠ Edvarda Kardelja
SLOVENSKE KONJICE
Z vozičkom po cesti
Nekega dne je pome prišel moj
prijatelj Mitja. Skupaj sva se šla
vozit s kolesom. Nekaj časa sva
se vozila, potem pa je v najini
glavi šinila druga misel. Odšla
sva po moj mali, leseni voz, ki mi
ga je naredil očka in ga privezala
za kolo. Jaz sem se usedla v vozi-
ček, Mitja pa na kolo in že sva
skupaj drvela po sredini ceste.
Potem je pripeljal avto. Mitja je
zapeljal v jarek, voziček seje pre-
vrnil. Padla sem in zato sem ime-
la poškodovano koleno in komo-
lec, Mitja pa le koleno. A se je že
drugi dan poškodoval, ko se je
po hribu peljal z rolko. Kolo rol-
ke se je ustavilo na kamnu in
Mitja je odneslo po zraku, potem
pa je še malo podrsal po asfaltu
in gramozu. Obe nezgodi sta naju
prepričali, da morava biti v bodo-
če na cesti bolj previdna, kajti
nesreča je hitro tu.
URŠKA MASTNAK, 4 b
OŠ KOMPOLE
V šoli
v šoli imamo klavir. Ko gredi
učenci med odmorom ven. neka-
teri hitro začnemo razbijati na
klavir. Ko gremo v šolo, si obuje-
mo copate. Včasih se tako dere-
mo, da se nas sliši do druge|
razreda. ERIKA MRAMOR, t
Oš VITANJ
Hel, dopisovalci!
Teden dni je naokoli in zop<
smo skupaj. Upam, da si i
pridno dopisujete s svojimi aJ
gleškimi prijatelji, če pa si i
ne, le brž svinčnik v roke in ti
delo!
Claire Potter (14 let)
Paardeburg
Chapel Rd.
Attleborough
Norfolk
NR17 2DR
England
KellyEmerg (16 let)
72 st. Catherines Road
Bitterne Park
Southampton
S02 4LU
England
Lisa Nelson (13 let)
6 Coast Guard
Cottages
Gorran Mauen
St. Austell
Cornwall
P126 6JL
England
Belinda Brain (18 let)
31, Liddington Road
Portway
Newham
London
E15 3PL
England
GLASBA

11. APRIL 1991 - STRAN 21
Oruži Jih ljubezen do glasbe
IVlalo je v Sloveniji doma-
čih ansamblov, ki se lahko
oohvalijo, da v skoraj ena-
Jem sestavu igrajo že pet-
indvajset let. Mednje se
uvršča Celjski instrumen-
jglni kvintet, ki je trenutno
eden najboljših tovrstnih
ansamblov pri nas. Vodi ga
j^jirko Polutnik.
Čeprav je trenutno manj
možnosti za nastope, imajo
popularni Cirkovci dela do-
volj- »Veliko napora je bilo
potrebnega, da so nas ljudje
spoznali in sprejeli ter se
prepričali o našem znanju in
sposobnostih. Zdaj se vedno
več organizatorjev odloča za
siclepanje pogodbe šele po-
tem, ko sUšijo, kaj ansambel
^rnore. Hodijo po vesehcah,
poslušajo in se odločajo, ne
icupujejo več mačka v žaklju,
ker je predrag,« pojasnuje
Mirko Polutnik. Vedno bolj
je torej pomembna kako-
vost.
Mirko zagovarja tezo, da je
dober ansambel tisti, kjer so
vsi muzikanti med seboj ta-
1(0 na odru kot v zasebnem
življenju dobri in iskreni pri-
jatelji. Seveda morajo biti
Stojijo od leve: Mirko Polutnik, Vitanje, vodja in harmo-
nika; Beno Pečar, Šentjur, kitara; Franci Pirš, Rogaška
Slatina, pevec; Robi Marzel, Slovenj Gradec, bariton in
bas; spredaj Janez Bezjak, Ptuj, klarinet; Valerija Skaza,
Celje, pevka in Miran Majcen, Celje, trobenta.
dobri glasbeniki, zaljubljeni
v glasbo. Ne smejo videti sa-
mo zaslužka, ampak to, da
s svojim igranjem osrečijo
ljudi, ki so jih prišU poslušat.
»Z vsemi, ki so doslej igrali
pri meni, sem dobro sodelo-
val. Seveda pa pride do tega,
da se kdo poslovi in odide.
To je treba sprejeti človeško
mirno in razumevajoče, brez
nepotrebnih očitkov. Živimo
v izredno težkih gospodar-
skih časih, ko za zabavo ni
na razpolago veliko denarja
in ne volje. Vse to je treba
premagati in nam zaenkrat
uspeva.«
Prihodnje leto bo popular-
ni CIK proslavil 25-letnico
obstoja in nanjo se že zdaj
pripravlja. »Prireditev bo vo-
dil naš prijatelj Vinko Ši-
mek, ki že piše scenarij.
Slavnostni koncert bo v Ce-
lju. Če hočeš nekaj dobro na-
rediti, moraš s pripravami
začeti kmalu. Sicer pa tre-
nutno pripravljamo že sed-
mo ali osmo kaseto, ki jo bo
izdala Založba kaset in plošč
RTV Slovenija. Snemanje
bomo končah do 1. maja, na
kaseti pa bosta za pokušino
tudi dve zabavni melodiji, da
bomo videli, kako ju bodo
poslušalci sprejeli.«
Med pomembnejšimi le-
tošnjimi nastopi Mirko Po-
lutnik omeni nastop na Mar-
janci junija v Mariboru, maja
se bodo predstavili v Metliki
na srečanju dolenjskih vino-
gradov, 18. maja jih čaka tu-
di nastop na srečanju Gaber-
čanov, ki bodo na tradici-
onalno prireditev prišli iz
vsega sveta. »Nastop na tem
srečanju je naša obveznost,
saj že skoraj petindvajset let
vabimo v prostorih krajevne
skupnsoti Gaberje. »Julija in
avgusta se bodo odpraviU za
deset dni v Nemčijo, ptuj-
skega in števerjanskega fe-
stivala pa se ne bodo udeleži-
li. Dovolj so prisotni tudi na
televiziji, kjer se jim nov na-
stop obeta potem, ko bodo
posneli kaseto, za katero mo-
rajo najti še sponzorja.
Mirko je trenutno s svojim
ansamblom zadovoljen:
»Važno je, da čutim neko
stabilnost, kajti ta je porok
za dobro delo. Vsi smo zapo-
sleni, igranje nam je v razve-
drilo. Več bi igrali, če bi bili
socialno ogroženi, vendar
nam zaenkrat še ni treba.«
In mnenje o njegovem
Celju?
»Celje je na žalost mrtvo
mesto. Uvažamo Lojtrce pa
Marjance in kaj podobnega,
sami pa česa podobnega ne
moremo narediti, čeprav
smo za to sposobni. Priprav-
ljen sem pomagati, vendar
ne bi bil nosilec«
TONE VRABL
Jazz v krizi
ali kriza jazza?
Na vrhuncu koncertne se-
zone, kot bi lahko imenovali
poplavo prireditev tudi v na-
ših krajih, mi pri odločanju
kateri dogodek obiskati,
v teh časih največkrat poma-
ga moja zvesta in pretanjena
denarnica. O Milesu Davisu,
ki je zadnjo soboto v marcu
prišel žegnati 900-dinarske
pirhe v klinični dom Ivan
Cankar v Ljubljani, sem sli-
šal seveda vse najboljše, ven-
dar si takšne kozmične avan-
ture pač nisem mogel privoš-
čiti. Zato pa sem se s svojo
mošnjo resno posvetoval
o Urge Overkill iz Chicaga,
ki so v torek baje treskali
v KUD France Prešeren. No,
nazadnje je izpadlo vse sku-
paj še dosti slabše, saj se je
izkazalo, da je premalo celo
za obisk prekmurske narod-
nozabavne predstave v celj-
skem Narodno-nezabavnem
domu, ki ga zaenkrat oblega-
jo samo od zunaj. Mladinsko
kulturno življenje pa seveda
tistim, ki so poskrbeli, da bo-
do nove fasade celjskih
mestnih hiš prekrile še eno
Svetovno Slovensko Blama-
žo, pomeni toliko kot pred-
lanski sneg, ki ga tako ali ta-
ko ni bilo.
V svojih poročilih pa se
moram držati predvsem
glasbe, kajne. Zatorej sem se
v petek, zapufan kot sem,
pufal še bolj (po logiki: »Več
kot si dolžen, več si vre-
den!«) in odšel v Kljub, kjer
so napovedali jazz večer
z skupino ETNO NEW AGE.
Ker so gostje prišli iz Zagre-
ba in je verjetno njihovo ime
angleško, sem si predstav-
ljal, da bom slišal hrvaško
novodobno etnično glasbo
aU nekaj podobnega. No, pa
je bilo čisto nekaj drugega.
Indijski bobenčki, turška či-
nela, arabska lutnja in japon-
ski saxofon so bili glavnina
orodij, ki jih je uporabljal
trio. Stoječa pihalka in sede-
ča žičkar in ropotalec so ves
čas napovedovali nekaj
v zvezi z čudežno deželo
(Wonderland, kot se imenuje
njihova plošča), potem pa so
zapleteničili nekaj kvaziori-
entalnega. Vzdušje je bilo ta-
ko apaurinsko, da sem odšel
v predsobo, kjer sem lahko
čvekal s prijatelji, ne da bi
s tem koga motili. Občasno
je skozi zrak poletelo nekaj
ploskavic in po drugi rundi
iskanja čudežne dežele, so
nekatera omizja izgledala še
kar zadovoljno. Prižgali so
diskoteko in zamigale so rit-
ke. Potem so vstopili frajerji
in ker se ni obetalo nič do-
brega, sva z Urošem odšla
rajši na dva deci domov.
DOZ
Foto: EDO EINSPIELER
PRVOMAJSKI PAKET NA ROGLI
začenjajo 30. 4. z večerjo, dobrodošlico in zabavo ob
glasbi. Vaše aktivno bivanje na Rogli bo poleg jutranje
telovadbe, kopanja, sprehodov ob Lovrenških jezerih, dru-
žabnih iger, namiznega tenisa popestreno še z možnostjo
jezdenja konj, ogledom video filmov za otroke, nočnim
kinom in zabavami ob glasbi za starejše.
Cena paketa na Rogli je samo 2.100,00 din.
Za tiste, ki bi združili prijetno s koristnim v TERMAH
ZREČE pa smo pripravili 5 do 7-dnevni PRVOMAJSKI
PAKET s pričetkom 30. 4: tega leta. Prvomajski paket
v termah zajema polne penzlone, jutranje telovadbe, kopa-
nje v bazenih s termalno vodo, izlet na Roglo in seveda
veliko glasbe in večerne zabave.
Cena paketa že od 2.250,00 din dalje.
Torej za prvomajske praznike na ROGLO ali V TERME
ZREČE.
Informacije Terme Zreče: tel.: 063 761-451 ali
063 761-122 fax: 063 761-446
IMP KLIMA CELJE p.o.
Delavski svet
razpisuje prosto delovno mesto
vodja poslovne enote Industrijske
proizvodnje
z naslednjimi pogoji:
- izobrazba VII. stopnje, strojne smeri
- 5 let delovnih izkušenj pri opravljanju odgovornih
nalog
- organizacijske in vodstvene sposobnosti za oprav-
ljanje odgovornih nalog.
Mandatna doba na razpisanem delovnem mestu
s posebnimi pooblastili in odgovornostmi je 4 leta.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev bo-
mo sprejemali 8 dni po objavi. Pošljite jih na naslov:
IMP KLIMA CELJE, 63000 Celje, Dalavska c. 5
- Splošno kadrovski oddelek.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 8 dneh po spreje-
mu sklepa o izbiri.
Lestvice Radia Celje
Tuje zabavne melodije:
1. DISAPEAR- INXS (6)
2- UNCHAINED-TWIGY (7)
3. COMING OUT OF THE DARK - GLORIA ESTEFAN (4)
4. CRY FOR HELP - RICK ASTLEV (9)
5. rVE BEEN THINKING - LONDON BEAT (6)
6. LIVIN IN THE VVORLD - JANET JACKSON (2)
7. GRY FOR HELP - RICK ASTLEV (6)
8. HORE COMES THE HAMMER - M.G.HAMMER (2)
9. LOVE AND AFECTION - NELSON (8)
10. GAMES - NEW KINDS ON THE BLOCK (1)
DomaČe zabavne melodije:
1. NE LAŽEM TI - POP DESIGN (5)
2. ZVEZDE GLEDAJO Z NEBA - PETER PAN (4)
3. POVRATNO KARTO 'MAM - THE KAMNS (6)
4. GOLI - UREDU (6)
5. PESEM ZA ČARLIJA-EXPORT A (7)
6. MOJA KRALJICA-MASSIMO (4)
7. DO VEČNOSTI - SIMONA WEISS (3)
8. SVOBODE NE DAM - MIKA (4)
9. BUBE U GLAVI - TAJCI (1)
10. KO SVA SAMA-NERON (1)
Lestvici tujih in domačih zabavnih melodij sta na sporedu Radia
Celje vsako soboto ob 17.30 uri.
Narodnozabavne melodije:
1. KADAR JE SONČEN DAN - KLAVŽAR (7)
2. PELJE ME SPOMIN NAZAJ - RUPAR (6)
3. ZGODNJA URA - ŠTIRJE KOVAČI (10)
4. ZA MAMCO MOJO - KLINC (4)
5- NAJ ŽIVI MUZIKA - MELOS (5)
6. KADAR GREŠ OD DOMA - HERVOL (6)
7. SONCE SREČE - BURNIK (2)
8. STARO VINO, STAR PRIJATELJ - VERDERBER (8)
9. MAVRICA - SLOVENSKI MUZIKANTJE (2)
10. VRAČAM SPET SE NA DEŽELO - HENČEK (9)
Lestvica narodnozabavnih melodij je na sporedu Radia Celje
vsak ponedeljek ob 17.30 uri.
Predlogi za lestvico tujih melodij:
RHVTHM OF MY HEART - ROD 6TEWART
JOYRIDE - ROXETE
Predlogi za lestvico domačih
zabavnih melodij:
TISTE NOČI - SONČNA STRAN
PJEVAJU ŠUME - NOVI FOSILI
Predlogi za lestvico narodnozabavnih
melodij:
SPET SMO SE SKUPAJ ZBRALI - BRATJE POLJANŠEK
PESEM V POZDRAV - ŠTEJERSKI VRELEC
Nagrajenca: Linda Polenih. Prešernova 23. Oplotnica
Simona Repas. Stražica 18, Frankolovo
Pišite na naslov: Novi tednik - Radio Celje
Trg V. kongresa 3a, 63000 Celje
Vsakič nagrada - velika plošča, ki jo izžrebanca izbereta v
prodajalni MELODIJA v Celju.
22. STRAN-11. APRIL 1991

ZA RAZVEDRI
S cvetjem posuto pasje življenje
Pri in mačke, hrčki, ka-
narčki in druge male živali,
ki so zagledale luč sveta
v Britaniji, nimajo pojma,
kako lepo se jim godi. Ena
izmed številnih britanskih
posebnosti je namreč globo-
ka in večna ljubezen do štiri-
nožnih ali dvonožnih, ko-
smatih ali perjastih prijate-
ljev. Pasje življenje na Otoku
je vse prej kakor pasje. Pri-
gode Pikijev, Spotov, Maksi-
jev. Rektorjev in tako dalje
so neizčrpni vir pogovorov
vseh tukajšnjih generacij in
človeka ob tem razsvetli mo-
dro spoznanje, da bi bili Bri-
tanci prav klepetav in prilju-
den narod, če bi še njihovi
psi enkrat spregovorili. Po
parkih in sploh vseh zelenih
površinah vsak dan kar mr-
goli pasjih lastnikov, ki spre-
hajajo svoje ljubljence (in
obratno). Če so pasje matere
in očetje zelo zaposleni in
poleg tega še nekoliko pre-
možnejši, lahko najamejo
»pasje sprehajalce«, ki za ne
ravno skromno plačilo pelje-
jo štirinožca na sprehod. In
kadar lastniki za daljši čas
odpotujejo, lahko odpeljejo
svojega ljubljenca v pasji
hotel.
Manj petični lastniki psov
lahko sicer nudijo svojim šti-
rinožnim prijateljem nekoli-
PISMO IZ
LONDONA
ko manj razkošja, toda v de-
mokratično urejeni državi,
kakršna je Velika Britanija,
so si v določenih pogleh tudi
psi enaki - vsi imajo namreč
prost vstop v posebna pasja
stranišča, ki so jih pred ne-
kaj leti postavili v vse večje
parke. Naključni sprehajalci
so se zaradi radodarno pose-
janih pasjih iztrebkov po
vseh zelenih površinah na-
mreč pritožih, da postaja nji-
hovo življenje in še posebej
čiščenje čevljev res pasje.
Pasja stranišča so s peskom
posuti ograjeni prostori, na-
menjeni prav za to, kar stra-
niščno neosveščeni pasji
svet še vedno veselo počenja
po ulicah in zelenicah.
V mrzlih zimskih dneh so
britanski parki še posebej
razburljivi, ker so polni
majhnih psov, oblečenih
v nekakšne volnene brezro-
kavničke. Pasje mame so se
ob zloglasnih napovedih, da
se bliža polarni mraz, zbale,
da se bodo štirinožni prijate-
lji prehladih, pa so se skrbno
oprijele pletilk in kvačk.
Kljub izredni skrbi pa se
tudi britanski psi včasih pre-
hladijo ali ponesrečijo. Poleg
veterinarjev imajo v teh kra-
jih tudi dobrodelno organi-
zacijo Modri križ, ki pomaga
bolnim in ranjenim pasjim
Piše MOJCA BELAK
nesrečnikom. Če ima vaš šti-
rinožni prijatelj na primer
vnetje ledvičnih čašic, bo de-
ležen vse potrebne pozorno-
sti. Vse bi bilo lepo in prav,
če se ne bi šušljalo, da je do-
mače, ljudem namenjeno
zdravstvo tako na psu, da na
primer nima niti dovolj dia-
liznih aparatov za vse paci-
ente, ki so jim odpovedale
ledvice.
Bodice
Očitno bi radi neka-
teri ob spiranju rdeče
barve komunizma ta-
koj dodali - »klerikal-
na barvila«
Vajeti so ušle iz rok
tistim, ki se vedejo
- kot fijakerski konj
Jugoslavija razpada
zato, ker je že vsa leta
- zveza brezveznikov
MARJAN BRADAČ
Začetek
Ko sem jo prvič zagledala,
Afriko, je bila zavita v sivino
septembrskega jutra. Skoraj
- dež. Nairobi smo v resnici
spoznah kot sivo, oblačno
mesto. Kot da nebo skuša
vzpostaviti ravnotežje,
ustvariti kontrast barvitosti
na zemlji. Prvi vtis o me-
stu ... Premalo velikih mest
sem videla, da bi ga lahko
primerjala z drugimi veleme-
sti sveta. A kar opaziš naj-
prej, so barve.
Rdečkasto rjava. Kot zem-
lja. Črnorjava... Kot njihovi
obrazi. Zelenorjava... Kot
klobuki »safari« turistov, ki
se ravnokar izkrcavajo iz
svojega džipa, Land Roverja,
Range Roverja ali kakšnega
drugega trpežnega vozila,
primernega za ceste v kakšni
odročni vasi in za nacionalne
parke, kajti sicer so ceste
v Keniji asfaltne in dostikrat
lepše od naših.
Pisane obleke. Vijoličaste,
živo rumene, modre kot ne-
bo, s cvetličnimi vzorci vseh
barv. In lakasti čevlji v ena-
ko živahnih barvah. Čisto
posebna moda. Prožni kora-
ki, skoraj ležerni, kričanje,
vozniki matatujev na posta-
jališču na glavni aveniji, po-
imenovani po Jomu Keny-
atii, zbirajo potnike... Cen-
ter obdaja venec stolpnic, vi-
sokih, bleščečih, najbolj
znan je med njimi Kenyattov
konferenčni center, sezidan
v obliki velikanske okrogle
koče. kakršne lahko vidiš
povsod po vaseh.
Če ste gledali Mojo Afriko,
to je tam. Če je niste, škoda.
A v resnici je drugače, precej
drugače.
Sicer pa, naj začnem na za-
četku. Naša »odprava« je bi-
la medicinska. Štirje študen-
ti in mentor, na študentski
praksi v Afriki. Sprva smo
pravzaprav mislili, da bomo
delali v ambulanti Puta ali
Energoprojekta, ki tam gra-
dita, prvi ceste, drugi pa
elektrarno (ta je praktično že
končana). A potem se je za-
sukalo drugače in pristali
smo v majhni ambulanti
v Kivaaju, vzhodno od raja,
če bi bil raj Nairobi, vseka-
kor pa južno od severa in na
ravno pravi oddaljenosti od
faksa in vsakdanjih skrbi.
Tistih dveh ur postanka,
ko smo se med nočnim pole-
tom ustavili v Kairu, ne mo-
rem šteti za pravo srečanje
z Afriko, saj smo videli le no-
tranjost letališke stavbe. De-
beli dve uri smo čakah, da se
preselimo z enega letala na
drugo. Vse čakalnice so bile
takrat, na začetku septembra
1990, skrbno zastražene, ta-
ko daje bilo čakanje bolj po-
dobno pričakovanju bomb-
nega napada kot prestopa-
nju za polet proti jugu. Sicer
pa, saj res, takrat so bili
v Egiptu v pripravljenosti na
morebitno ' invazijo
z vzhoda...
Pričakovala sem, da bodo
potniki za Kenijo črnci ali
vsaj Arabci, kajti leteli smo
z Egyptairom, toda ne, veči-
na naših sopotnikov je bila
mladih turistov z vsega sve-
ta. Mi smo bili seveda prepri-
čani, da gredo oni samo na
safari, oni pa verjetno isto
o nas...
Letališče v Nairobiju je
proti kairskemu in rimske-
mu prav mirno. Varnostniki
stoje po kotih, v dežnih plaš-
čih in s palicami, kijih prela-
gajo iz dlani v dlan, so videti
kot mešanica med detektivi
in poklicnimi boksarji, le nji-
hovi obrazi so nekam mili.
V resnici si še zdaj težko
predstavljam pravi črnski
pretep, čeprav smo v ambu-
lanti videli posledice enega
izmed njih in tudi v Nairobi-
ju so prevrnjeni kioski v ne-
kaj ulicah pričali, da so vča-
sih noči prav živahne.
Vendarle pa smo na letališ-
ču še morali premagati nekaj
ovir. Nakup vstopnega vizu-
ma, ki bi si ga sicer lahko
priskrbeli tudi doma, a je po-
stopek dolgotrajen, saj je vse
treba urejati preko britanske
ambasade v Beogradu, nas je
stal po deset dolarjev vsake-
ga. A ker sta nas na letališče
prišla iskat naš ambasador
in njegov pomočnik, smo si
s strokovnimi nasveti malo
skrajšali pot skozi letališke
»čekinge« in prav odgovorili
na vsa vprašanja letaliških
uslužbencev.
»Ja, a je to sploh Afrika?
Jaz grem kar nazaj!« To je bil
protest premalo oblečenega
medicinca, kije prišel v Afri-
ko v prepričanju, da prihaja
v tople kraje, pa ga je priča-
kovalo hladno jutro, komaj
kakšnih petnajst stopinj se
je nabralo na termometru.
Nairobi namreč leži na nad-
morski višini tisoč sedemsto
metrov in v začetku septem-
bra se ravno končuje »zima«,
hladno obdobje, ki traja od
julija do konca avgusta.
Naselili smo se v hotelu
blizu ambasade, na lepem
gričku, v severnem delu me-
sta. Selitev smo opravili hi-
tro, po dveh dneh prenaša-
nja prtljage po letališčih smo
bili že dobro izurjeni. Le re-
ceptor v hotelu ni mogel pri-
kriti začudenja, ker je kup
prtljage pred njim celih pet
minut vztrajno naraščal, do-
kler ni bila veža skoraj ne-
prehodna. Razen obleke smo
namreč prinesli s seboj tudi
knjige in nekaj zdravil, pa se-
veda zajetno vrečo insektici-
dov za boj proti gomazečim
živalicam, ki med drugim, če
že ne pikajo, prenašajo bo-
lezni.
Nato smo se oglasili na
ambasadi. Med srkanjem ča-
ja, kasneje smo se prepričali,
da nikjer v Keniji ne skuhajo
boljšega, smo izvedeli, da
nas čaka še teden dni »ler
laufa«, kot je dejal ambasa-
dor. Tako nam je bil nepriča-
kovano poklonjen teden dni
počitnic v Nairobiju. Naučili
pa smo se tudi prve lekcije,
ki si jo velja v Afriki dobro
zapomniti. Storiš lahko mar-
sikaj, a ničesar ne moreš sto-
riti hitro. To smo sicer neko-
liko okusili že prej, saj smo
dobra dva meseca čakah na
dovoljenji kenijskega zuna-
njega ministra in ministra za
zdravstvo, brez katerih ne bi
mogli na našo prakso. Za
Afričane velja, da ne marajo
pisanja in pisarij nasploh. To
sem prebrala v knjigi dr.
Wooda, ki že dolga leta živi
prav v Keniji, in tudi v ted-
nih, ki smo jih preživeh
v Afriki mi, se je izkazalo za
resnično. Knjig je v šolah
zmeraj primanjkovalo, tudi
doma jih večina ljudi nima,
vse znanje so si nabirali sko-
zi pogovore, pripovedova-
nje. Tako še danes večina
ljudi slabo bere, imajo pa za-
to izjemno dober spomin.
Kadar uradnik dobi dopis, ki
ga ne razume, ga mirno spra-
vi na dno predala ali pa ga
preda svojemu podrejene-
mu, ki ga še hitreje odstrani
z mize.
Nadaljevanje prihodnjič
y/l RAZVEDRILO
mM
11. APRIL 1991 - STRAN 23
24. STRAN-11. APRIL 1991

NASVt^
Setev in varstvo Icoruze pred pieveii
Pripravlja
dipl. ing. Ida Tepej
Preden bomo šli s sejalnico
na njivo, je treba na dvorišču
pomesti tla in narediti prostor
za preizkus sejalnice. Sejalnico
preizkušamo na ravnih tleh,
najlepše pa se da preizkusiti na
asfaltu. V posodo damo seme,
ki ga nameravamo sejati. Želi-
mo na primer posejati pozno
sorto koruze, ki bo primerna za
silažo. Take koruze mora pasti
osem zrn na kvadratni meter.
Sejalnico damo na podstavek,
da lahko vrtimo kolesa m šte-
jemo, kolikokrat smo zavrteli
kolo. Vsaki sejalnici je prilože-
no navodilo za preizkus sejal-
nic. Pametneje, da se ravnamo
po navodilu. Le tako bomo do-
bro izbrali pravo sejalno ploš-
čo. Iz izkušenj vem dvoje: pr-
vič, da kmetje sejejo nekalibri-
rano koruzno seme. To je tako
seme, kjer so v vreči zrna raz-
ličnih velikosti. Ena so bolj de-
bela, druga drobna. Debelo zr-
no zamaši odprtino v sejalni
plošči za nekaj časa. Zaradi te-
ga tudi drobno zrno ne more
pasti na tla. Ko koruza vzni-
kne, se vidi, kot da so vrste
pretrgane, kakor da so vrane
pojedle zrnje. Kriva pa je sejal-
nica. Tu in tam so taki pretrga-
ni, preslegasti setvi krive ptice.
Vendar se poškodbe zaradi
ptic lahko vidijo po tem, da je
v vrsti narejena jamica in ob
njej majhen kupček zemlje.
Tako dela ptica, ne stroj. Če pa
ni vidnih sledov, nobenih ja-
mic v vrsti, je to znak, da se je
sejalna plošča zamašila z debe-
lim zrnom koruze.
Drugi primer je tudi pogost.
Kmet vzame ploščo s preveli-
ko odprtino. Seme pa ima
drobno, bolj drobno, kot so od-
prtine v plošči. Zato padata
dve semeni skozi odprtino. Po-
sledica je pregostasetev. Tak.
kmet ima običajno tudi prema-
lo semena. Še tričetrtine njive
ne poseje, ko ugotovi, da mu je
zmanjkalo semena, ker ga je
stroj posejal preveč na gosto.
Glede preizkusa sejalnice bi
rada rekla le tole. Noben stroj,
tudi nemški ali švedski, ne pri-
de iz tovarn dovolj dobro urav-
nan, da bi lahko šli z njim takoj
na njivo. Zato imajo v drugih
evropskih državah posebne
ustanove, kjer uravnavajo in
popravljajo stroje pred setvijo.
Da smo mi malomarni do tega
problema, je vzrok v majhnih
površinah. Na manjši površini
se škoda manj vidi, na veliki je
bolj očitna. Veleposestnik si
hitro izračuna, koliko je izgu-
bil z napačno setvijo.
Po setvi koruze se bomo po-
brigali še za zaščito zoper ple-
vel. Pametno je škropiti takoj
po setvi. Za škropljenje zoper
plevele je na voljo veliko vrst
sredstev. Priporočam nasled-
nje: CIATRAL, PRIMA-
GRAM, PRIMEXTRA in za ti-
ste, ki kupujejo v Avstriji tudi
LASSO COMBI. Pri nas nima-
mo več sredstev z imenom
LASSO. Učinkovina, ki jo vse-
buje lasso, je v sredstvu z no-
vim imenom BRAVO. Pri
škropljenju se držimo načela,
da je treba koruzo obvarovati
pred plevelom, da pa moramo
varovati   tudi   zemljo   pred
snovmi, ki sp zemlji in človeku
neprijazne. Škropimo le s taki-
mi odmerki, kakršne priporo-
ča proizvajalec. Plevel je treba
obdržati pri tleh. Nikakor pa ni
treba, daje njiva tako čista, kot
da smo jo poribali in pomili
kot tla v kuhiji. Takoj po setvi
bomo torej škropili zoper ple-
vele. Kdor ima bolj suho njivo,
naj zemljo pripravi za setev in
še pred setvijo poškropi zoper
plevel. Potpm pa naj rahlo za-
brana škropivo, šele nato naj
seje. Morda bo kdo ugovarjal,
češ, sejalnica bo naredila
v škropljeno površino sledi,
kjer škropivo ne bo delovalo.
To je res. Izkušnje pa kažejo,
da na suhih tleh primextra,
primagram, ciatral in lasso
combi slabo učinkujejo zopej
ozkolistnate trave. Tiste, ki jim
strokovno rečemo muhvič, ko-
streba in srakonja. Kmetje jih
različno imenujejo, v okohci
Slovenskih Konjic jim pravijo
mušič. Iz izkušenj vem tudi to-
le. Kmetje večkrat tožijo, daje
škropivo zoper plevel zanič in
daje muhvič vseeno zrasel, če-
prav je kmet škropil. Škropivo
ni čudež. Zaleže za eno okopa-
vanje. Kdor ne verjame, da
škropivo dobro učinkuje, naj
pusti neškropljen pas na robu
njive. Videl bo, da bo na neš-
kropljenem raslo najmanj de-
set vrst rastlin, na škropljenem
pa le trave, torej muhvič, ko-
streba in srakonja.
Preden bomo šli na njivo
s škropilnico zoper plevele, je
treba škropilnico vsaj na grobo
pregledati. V cisterno natoči-
mo vodo in spravimo škropil-
nico v pogon. Pogledati je tre-
ba, kako delujejo šobe. Vse šo-
be morajo imeti enako širok,
pahljačast curek. To pomeni,
da mora iz vsake šobe teči vo-
da v obliki trikotne pahljače.
Vse te ^pahljače morajo biti
enake. Če niso, je treba šobe
zamenjati. Šobe, ki se uporab-
ljajo za škropljenje zoper ple-
vel, imajo odprtino v obliki
špranje. Imajo omejeno živ-
ljenjsko dobo, z njimi lahko
škropimo približno 200 ur.
Kaj bomo delali prihodnje dni
Na travniku je treba narediti red. Najprej ga je treba
prebranati z lahko brano. Branamo le toliko, da se krtine
izravnajo. Zatem poberemo odpadke in jih odpeljemo
stran. Nato vzamemo manjšo vrečko semena, hodimo po
travniku gor in dol in dosejavamo seme na krtine in druga
prazna mesta. To je zelo potreben ukrep v mesecu aprilu.
Za dosejavanje lahko vzamemo seme travno-deteljne
mešanice, ki se imenuje travnik dve. Bolje pa je, da
kupimo posamezno travno seme v semenarni in sicer za
tiste travnike, ki jih bomo kosili, travo z imenom travniška
bilnica. Za travnike, ki jih bomo pasli, pa travo, ki se
imenuje angleška ali trpežna ljuljka. Dosejavamo ročno,
seme pa zahodimo v tla. Semena ne trosimo na široko.
Na vrtu bo v aprilu največ dela z lopatanjem in setvijo.
Opozorim naj na dvoje. Na isti gredi je treba menjavati
rastline, ob tem pa je treba vedeti, da se nekatere rastline
dobro prenašajo, druga pa ne. Menjavanju rastlin pravimo
kolobarjenje. Dober vrtni kolobar je na primer: solata,
špinača, motovileč ali čebula, črna redkev ali krompir,
endivija ali zgodnje zelje, radič. Od solat priporočam
v aprilu sejanje majske kraljice in atrakcije. Obe bosta
hitro zrash za sprotno rabo. Solato sejte v 10-dnevnih
presledkih, da boste imeli zmeraj mlado solato. Sejte jo
v vrste na robu gredic, kjer že raste druga zelenjava.
Vi sprašujete-strokovnjak svetuje
Bralka Anica iz Celja bi rada slišala mnenje strokovnjaka
o tem, kako sejati v vrtu. Pogosto slišimo, piše Anica, da se
nekatere rastline dobro prenašajo, druge nekoliko manj.
Kako torej pravilno posejati seme?
Ida Tepej: »Res se rastline različno prenašajo med seboj.
Podobne so ljudem, ene imamo radi, druge lahko prenašamo,
nimamo jih pa radi, so pa tudi takšni, ki jih ne moremo videti,
kot se temu reče. Enako je pri rastlinah, nekatere vrtnine so
neobčutljive za sosede. Takšne rastline so: kolerabica, kore-
nje, rdeča redkvica, repa, hren, buča ali bučka, pa črn koren,
beluš ali špargelj, rabarbara, jagoda, malina in sadno drevje.
Solata berivka ima rada: zelje in sorodnike zelja (ohrovti,
koleraba, cvetača), redkvico, redkev, paradižnik, nizek fižol,
rdečo peso. Glanata solata ima poleg omenjenih rastlin rada
še repo, in grah. Česen ima rad jagode, vrtnice in sadno
drevje. Čebula dobro prenaša kumare, bučke, paradižnik,
korenček, rdečo peso, jagode. Krompir ima rad hren, nizek
fižol, brstični ohrovt. Paradižnik se rad druži s solato, porom,
zeljem ter zeleno. Por ima rad za sosede paradižnik, solato,
korenje, kolerabico, zeleno. Naj povem še to, da je korenje
vsem dober sosed.
LELJAK d.o.o.
sprejme v redno delovno
razmerje:
2 kuharici
2 mesarja ali
2 trgovki
za delo v mesnici
2 natakarici
za delo v Gostišču Leijak
telefon: 34-403, dopoldan
IVIODNI KLEPET
Pripravlja
VLASTA CAH'ŽEROVNlk
čeprav so modne smerni-
ce še tako nenaklonjene de-
beluškam, pa jih modni kre-
atorji v celoti nikoli ne pre-
zrejo. V letošnji spomladan-
sko-poletni modi šestdesetih
let, ki bolj razkriva kot pa
prikriva, je prav tako nekaj
oblačil, namenjenih tistim
z nekaj odvečnimi kilo-
grami.
Naša modna svetovalka
Vlasta Cah-Žerovnik je za
današnjo in nekaj prihodnjih
številk Novega tednika pri-
pravila mini serijo o spomla-
dansko-poletni modi za žen-
ske in moške, ki jih mučijo
odvečni kilogrami. Odgrnila
bo nekaj tančic z oblačil, ki
so kot namenjena za to, da
prikrijejo tisto, kar kazi po-
stavo, njihova prednost pa je
tudi v tem, da so ohlapna.
mehko padajoča oblačila J
di izredno udobna in jih
seljem nosijo tudi ti
s postavo nimajo teža\
Za konec še povabilo, *
se nam v uredništvo sj
oglasite z nagradnimi kup,
ni, ki jim priložite tudi vpt,
sanje oziroma prošnjo ,
modni nasvet. Ob koncu
seca, v soboto 27. aprila bo
mo na valovih radia Celj
spet govorili o modi, ob koj
cu opoldanske mavrice paj,
žrebali nagrajenca za aprj
Vse, ki smo jih izžrebal
v zadnji, marčevski oddaj;
pa . vabimo, da se oglasjj
v naše uredništvo oziroin
nam telefonirajo v začetki
prihodnjega tedna, saj jj
bodo takrat predvidoma j
čakale nagrade, unikatni jj
delki Vlaste Cah-Žerovnik.
Uredništi
Oli, ti Ifiiogrami!
Pomlad je tukaj in v na-
šem klepetu o modi smo že
nanizali nekaj novosti o ak-
tualnih modnih smernicah.
Tisti, ki vas to vsaj malo za-
nima, ste gotovo opazili, da
je letošnja pomladno-polet-
na moda prav »minimalistič-
na«. Mini so krilca, vroče
hlačke, oprijete obleke, ki so
dekoltirane že kar do nespo-
dobnosti, da o bluzah, ki od-
krivajo popek in še kaj,
sploh ne govorim.
»Ja, kaj za božjo voljo pa
naj oblečemo me, ki se ne
moremo odreči špagetom in
se nam to tudi pozna?« Ta-
kole se razburja bralka, kate-
re imena ne smem izdati in
sprašuje, ali modni kreatorji,
ko ustvarjajo novo modo,
sploh kdaj pomislijo na bolj
okrogle ženske?
Pomislijo. Seveda pomisli-
jo in tudi kreirajo zanje, 1«
manekenke, ki predstavijo
to modo, so praviloma precej
koščene, zato se ti modeli ta
koj ne »zalepijo na oči« ti-
stim, katerim so namenjeni
No, tile trije na skici so že
nekaj takega - čisto po zad
nji modi so in čisto lepo pri-
krijejo tudi po cel ducat kilo-
gramov nad idealno težo. U
pravilen kroj je potrebno iz
brati, material in seveda bar
vo, pa boste vizuelno shujša
li kar čez noč.
Če spadate tudi vi med ti
ste predstavnice nežnegi
spola, ki vas ta tema zanintia
ne pozabite pokukat
v »modni klepet« prihodnj
teden!
VLASTi
Kozmetični salon
ŽELITE NEGOVAN IN UREJEN
VIDEZ? ŽELITE BITI VITKEJŠE?
Pomislite na poletje sedaj, v salonu Iris že spreje-
majo naročila. S strokovno priznanimi in uveljavlje-
nimi metodami bodo poskrbeli za nego vašega te-
lesa:
MVOLIFT - cosmomed
• obdelava celulita in hujšanje po obsegu, odstranjevanje gubic,
aken, strij in žilic, aktiviranje limfe in celic, masaža prsi, aktiviranje
oslabljenih mišic, izboljšanje čvrstosti kože m veznega tkiva,
pomlajevanje obraza in telesa...
LASER
• stimulira osnovne biološke funkcije. V kozmetiki se uporablja za
nečisto kožo, pomanjkljivo delovanje lojnic, normalizacijo kože,
odstranjevanje gub, starostnih peg, žilic in za razmnoževanje kalo-
genskih vlaken.
VIBROSAUNA - naravni način za vzdrževanje
zdravja in vitalnosti
• za povečano izločanje telesnih tekočin in strupenih snovi, izbolj-
šanje krvne cirkulacije, masažo in lajšanje bolečin, izgorevanje
kalorij, pospešuje izgubo teže, relaksiranje utrujenih mišic, izbolj-
šanje mišičnega tonusa, proti stresom, čisti in mehča kožo, omo-
goča učvrstitev telesa brez napora...
SVETOVANJE DERMATOLOGA
Že po prvem obisku v salonu IRIS se boste poču-
tile bolje, zato se odločite in pokličite na telefon:
856-837.
^^igrglJSKi SPORED

11. APRIL 1991 - STRAN 25
26. STRAN - 11. APRIL 1991
TELEVIZIJSKI SPQ|).


11. APRIL 1991 - STRAN 27
28. STRAN-11. APRIL 1991

INFORMACIJ


11. APRIL 1991 - STRAN 29
30. STRAN - 11. APRIL 1991

MALI OGh,
^jtl OGLASI
mm
11. APRIL 1991 - STRAN 31
32. STRAN-11. APRIL 1991

KRONI,
NOČNE
CVETKE
• Ena avtobusarska, dve
železniški, ena hotelska,
ena samopostrežna, ena di-
skaška. Na takšnih mestih
so kali pognale žlahtnodi-
šeče rož'ce nočne poezije.
• Prvoaprilska cvetka je
zaduhtela na avtobusni po-
stni v Celju, od koder so
popoldne obelodanili ne-
ljubo dogajanje v tamkajš-
njem avtobusu: pijani pot-
niki razgraj^o, nočejo ven,
za nameček pa so se spravi-
li še nad šoferja in sprevod-
nika. Ker juha ni nikoli ta-
ko vroča, kot se skuha, seje
potem pokazalo, da je bil
glavni akter pravzaprav
edini. Stvar seje umirila ta-
ko, da so po mladeniča pri-
šh njegovi starši in ga od-
peljali domov. Prav bi bilo,
če bi jih dobil po riti.
• Obračun dveh vročih pa-
rov na železniških tirih
v Celju. Borba za zmago
v dvojicah se je odvijala
v torek okoli desete zvečer.
Dvojica Jugoslav T. in Ne-
šo T. je obdelovala Rudija
C. in Srečka C. Niti prva
niti druga dva nista bila
brata.
• Silvester V. je v sredo
popoldne v košarico v sa-
mopostrežbi na Ljubljan-
ski cesti zložil nekaj stekle-
nic pijače in si domišljal, da
je kakšen časten gost. Pri
blag^ni namreč ni hotel
plačati, s čimer se blagajni-
čarka nikakor ni mogla
sprijazniti. Ker je bila tako
zelo kruta, jo je Silvek na-
drl, svoje početje pa stop-
njeval z grožnjami, da bo
razbil celo trgovino. Name-
ro so mu preprečili polici-
sti, ki so mu povedali, da
bo moral k sodniku za pre-
krške.
• V sredo, malo_ pred pol-
nočjo, je Drago Š. poklical
iz hotela Merx v Celju in
policistom povedal, da ga
je tam nekdo napadel. Ker
je v navadi tako, da morata
biti za prepir vedno vsaj
dva, bosta sodnika za pre-
krške obiskala Drago - kli-
catelj in Drago K., soborec
in soimenjak.
• V soboto ob dveh zjutraj
pa sta se v Casablanci rav-
sala Aco T., Velenjčan in
Bojan L., Celjan. Izid dvo-
boja je bil 1:0 za Velenjča-
na, ker je bil Celjan lažje
telesno poškodovan, Ve-
lenjčan pa cel.
• V soboto opoldne so za
policijsko posredovanje
prosili z železniške postaje
v Celju. Tokrat je imel spre-
vodnik težave z dvema pot-
nikoma, ki sta imela svoj
show, ki pa sploh ni bil za-
baven. Artista sta bila Ne-
nad M. in Fadil H. V krat-
kem bosta dobila vabilo od
sodnika za prekrške
M.A.
Umoril zaradi strahu
šest let mladoletniškega zapora za umor babice
Senat za mladoletnike Te-
meljnega sodišča v Celju je
koncem marca spoznal starej-
šega mladoletnika A. M. iz
Sodne vasi za krivega. Obso-
dil ga je na šest let mladolet-
niškega zapora, ker je 15. ja-
nuarja letos iz koristoljubja
umoril Dragico Drame v nje-
nem stanovanju v Sodni vasi.
Četudi je umor, ki gaje storil
obsojeni A. T. težko razumeti,
je le-ta vendarle posledica
mnogih dejstev in stanj, s kate-
rimi seje fant od najbolj rane-
ga otroštva moral soočati. Pri
treh letih je njegov oče zapustil
družino in se vanjo redno te-
densko vračal. Žal so bili ti
očelovi obiski vse prej kot pri-
jetni. Očetov obisk je bil vedno
povezan s strahom pred gro-
bostjo, kaznimi, grožnjami.
Fantova mati, šibka in z borbo
za preživetje preobremenjena,
je bila nemočna, da bi se može-
vim grobostim upirala (uradno
se nista razvezala), sinu pa tudi
ni mogla biti v pomoč pri uče-
nju. Sploh pa delo in učenje
fantu nista nikoh dišala. Po
osemletki (opravil je le sedem
razredov) se je A. T. vpisal
v srednjo gradbeno tehniško
šolo v Celju, v skrajšani pro-
gram za zidarja. Prvega letnika
ni izdelal, popravnih izpitov ni
hotel opraviti, doma pa je ma-
teri in očetu lagal, da bo šel
jeseni v drugi letniki. Res je
vsako jutro odšel v Celje, po-
hajkoval po mestu, starša pa
sta živela v prepričanju, da je
v šoli vse v redu. Ko se je A. T.
15. januarja letos vrnil domov,
je našel listek z materinim spo-
ročilom, da je izvedela, da ne
obiskuje šole in da bo o tem
obvestila moža oziroma očeta.
Sina je bilo strah očetove reak-
cije, predvideval je, kaj ga čaka
ob soočenju z njim. Odločil se
je za pobeg, ker pa je bil brez
denarja, je odšel k svoji babici.
S sabo je vzel kladivo, s kate-
rim jo je, v času, ko sta skupaj
obedovala, udaril po glavi, na-
to pa jo še s kuhinjskim nožem
zabodel v dele telesa. Iz denar-
nice je babici potem vzel 600
dinarjev, torbice v spalnici,
kjer je pokojnica hranila večjo
vsoto deviz pa ni našel. A. T. je
namreč poprej babico že dva-
krat okradel, zato je torbico
shranila na drugem mestu. Po
storjenem umoru iz koristo-
ljubja je A. T. odpotoval
v Ljubljano, kjer je pomagal
nekemu čistilcu lokala in pri
njem v samskem domu dobil
prenočišče. Po osemnajstih
dneh so ga legitimirali polici-
sti, ga privedli v Celje, 4. febru-
arja pa je preiskovalni sodnik
zoper A. T. odredil pripor. Na
begu je fant ves čas živel v
hu, a ne pred prijetjem milj?
kov, ampak pred očetom, t
jetje je bilo zanj v bistvu
sanje.
Življenje s popustlji\
terjo, pomanjkanje dt
navad, večni strah pn
bostjo očeta, vse to je stopr,
valo motnje v vedenju obsi-
nega A. T., ki je postai,,' •
bolj disocialna osebno^
do stopnje, ki je v .s\
končnem dejanju, milo rečen
nerazumljiva. Tudi ob dejstv
da je imel najmanj vplivgj
razvoj lastne osebnosti sj
mladoletni, obsojeni A. T
MARJELA AGRj
MINI KRIMIČI
Beg pred sinom
v četrtek, 4. aprila, je A. K.
iz Rogaške Slatine okoli
dveh ponoči prišel domov.
Namesto da bi šel v posteljo,
je začel razgrajati in razbijati
ter groziti svojemu očetu
Zadeva je postala tako resna,
da je bil oče primoran sinu
ubežati. Skočil je skozi okno,
da bi lahko prosil za pomoč
na oddelku Postaje milice
v Rogaški Slatini. Nasilnega
A. K. so policisti izsledili,
a se jim je nekaj časa fizično
upiral. S kazensko ovadbo je
bil priveden k preiskovalne-
mu sodniku, ta pa je zoper
osumljenega A. K. odredil
pripor.
Metalec bomb
v Drapšinovi ulici v Celju
je v soboto ponoči občane
vznemiril zvok eksplozije,
pri čemer pa ni prišlo do
kakšne materialne škode.
Miličniki, ki so prihiteli na
kraj dogodka, so ugotovili,
da se je raztreščila doma iz-
delana naprava. Kmalu so
v bližini prijeli devetnajstlet-
nega Andreja Z. iz Trbovelj,
kije, kot je pokazala preiska-
va, v omenjeni ulici vrgel
dve ročni, doma izdelani
bombi. Eno, ki ni eksplodi-
rala, so policisti našli in jo
varno spravih. In zakaj je
mladenič iz Trbovelj prišel
metat bombe v Celje? Ver-
jetno je hotel na junaški in
• dovolj glasen način dokazati
svojemu dekletu, koliko je
v njem moškega. Za kazen,
ker sta se pred tem menda
skregala.
Iskanega so našli
Policisti iz Slovenskih Ko-
njic so občanu S. J. iz Oplot-
nice pri pregledu njegovega
avtomobila našli malokali-
berski revolver z naboji.
Iskali so ga zato, ker je 4.
aprila zvečer s tem orožjem
grozil svojemu dekletu.
Vlomilski podvigi...
v torek, 2. aprila je nezna-
nec vlomil v eno od stano-
vanj v stolpnici v Pucovi uli-
ci. Naselje, kar je iskal: nakit
iz zlata in srebra v vrednosti
najmanj 30 tisočakov.
V četrtkovi noči je nezna-
nec vlomil v osebni avtomo-
bil, ki je bil parkiran v Puco-
vi ulici. Odnesel je radioka-
setofon. Isto noč je bil vlom
v avto v Škapinovi ulici, avto
pa je ostal brez radiokaseto-
fona. Še en vlom v osebni
avto v isti noči, v Podjavor-
škovi uhci, spet avtoradio
kasetofon. In še zadnji četrt-
kov nočni vlom v avto: Pod
kostanji, spet avtoradio. Vse
to se je dogodilo v Celju.
V noči od sobote na nede-
ljo je neznanec vlomil v fič-
ka, kije počival v Kavčah pri
Velenju. V avtu je našel in
odnesel nekaj denarja in
čeke.
... in drugi
Torkovo noč si je nezna-
nec izbral za akcijo, ki je iz-
vedel v kleti v Jazbinah pri
Šentjurju. Ker je bila klet od-
klenjena, je imel lahko delo.
Odnesel je motorno žago
znamke stihi.
Bosonoga je ostala stoen-
ka, ki je v sredo prenučevala
za _ Zdravstvenim domom
v Šentjurju. Neznanec ji je
namreč demontiral vse štiri
gume na kolesih.
M.A.
ZLATARSTVO
KRAGL
ŽALEC
Pro(iaja na obroke
TRADICIJA TREH
GENERACIJ
Pretep in smrt
Sedmega aprila zjutraj je policist iz Rogaške Slatine
našel na cesti pri Cači vasi v Kostrivnici na tleh leže-
čega in mrtvega Ivana Živičnjaka (35) iz Irja pri Roga-
ški Slatini. Na kraj dogodka sta prišla tudi preisko-
valna sodnica celjskega Temeljnega sodišča in namest-
nik javnega tožilca TJT Celje. Sodnica je odredila
sodno obdukcijo.
Z zbiranjem obvestil so preiskovalci ugotovili, da je
bil pokojni v planinskem domu na Boču^ kjer se je spri
z osumljenim B.G. iz Cerovca. Ko je Živičnjak dom
oziroma tamkajšnji gostinski lokal zapustil in se
z avtomobilom odpeljal proti Čači vasi, ga je B.G.
s svojo druščino dohitel, prehitel in ustavil. Izvlekel ga
je iz vozila, nakar ga je vinjena druščina pretepla in se
odpeljala dalje. Poleg osumljenega B.G., je bil po
sklepu delavcev UNZ Celje odrejen pripor za osum-
ljene A. C. iz Cerovca, J.B. iz Roden in za E. P. iz
Cerovca.
M.A.
Požar
v železarni
v četrtek, nekaj minut
po peti uri, je prišlo do
požara v obratu valjarna
II v Železarni Štore. Na-
stal je je v prostoru za hi-
dravliko, kjer poteka teh-
nološki postopek bruše-
nja gredic. V jašek za lov-
ljenje isker se je iztekalo
hidravhčno olje, ki se je
vžgalo. Zaradi ognja so
bile poškodovane hidra-
vlične cevi za olje, ventili,
elektrokrmilni sistemi in
kabelski vodi. Škodo za-
radi požara so ocenili na
okoli 30 tisoč dinarjev.
Od delavcev ni bil nih-
če poškodovan.
Največji bednež je ti-
sti, ki vse hoče, toda
nič ne more
(M.Claudius 1740-I8I5)
Na svetuje najhujša ži-
val tista, ki zna kuhati
(Douglas Jerrold)

POROČA
Sonce se je spet začelo. Pri
očiščevalni vnemi je v nede-
ljo zagorel gozd v Zagradu,
v ponedeljek pa je gorelo na
travniku v Rifengozdu. Skrb
za čisto okolje je sicer za poz-
dravit, za kaznovati pa tiste,
ki ta opravila počenjajo ne-
previdno, malomarno in
škodljivo. Je pa v tem tednu
gorelo tudi v stanovanju,
v Ulici frankolovskih žrtev
v Celju, kjer je nekdo v ku-
halni vnemi zakuhal ogenj.
Spet so se ena stanovanjska
vrata tako grdo zaklenila, da
se jih ni dalo odpreti. Ta pro-
blemček so v Opekarniški
8 hitro rešili, saj imajo s tem
veliko prakse, celjski poklic-
ni gasilci. Ti so v tednu dni
sodelovali tudi pri desetih
cestnoprometnih reševanjih.
M.A.
PROMETNE NEZGODE
Ni upoštevala znaka
V torek, 2. aprila popold-
ne se je pripetila prometna
nezgoda na magistralni ce-
sti v kraju Cerovec na
Šmarskem. Ena oseba je bi-
la hudo telesno poškodova-
na, materialna škoda pa
znaša okoli 9 tisoč dinarjev.
Iz Podplata je proti Rogat-
cu vozil osebni avto Branko
Cerovečki (38) iz Žabernika.
V Cerovcu mu je z desne, ne-
prednostne ceste, pripeljala
voznica kolesa z motorjem
A. T. (16) iz Stojnega Sela, ki
ni upoštevala znaka »Stop«.
Vozili sta trčili, poškodova-
na pa je bila mladoletna voz-
nica kolesa z motorjem.
Povozil ležečega
občana
Minuli četrtek kmalu po
polnoči, je prišlo do pro-
metne nezgode na Vodniko-
vi cesti v Velenju.
Po Vodnikovi cesti je proti
Trgu mladosti vozil osebni
avtomobil Aleš Masnec (21)
s Polzele. Ko je pripeljal na
neosvetljeni del Vodnikove
ceste, kjer je prepovedan
promet za vsa vozila, je vozil
po levi strani vozišča in po-
vozil na tleh ležečega občana
Alojza Mravljaka (35) iz Tom-
šičeve ceste 51. Mravljak je
bil v nezgodi hudo telesno
poškodovan.
Ko je v Skornem z^H
v desni nepregledni ol^
je vozilo na mokrem ceaB
začelo zanašati. Vozn^B
zadela v desno bankindH
je vozilo drselo po C€^|
nasipu in obtičalo na
Med prevračanjem a\^i|
bila je bila hudo telesno!
škodovana sopotnica Pa^
Globočnik (69) s Savine.
Nezgoda s smrtjo
V soboto ob dveh ponoi
se je pripetila smrtna ne
goda v kraju Jelce v občii
Šentjur pri Celju.
Branko Vračun (30) iz Jelci
je peljal na kolesu iz Prevoi
proti Jelcam. Ko je pripelj
do poškodovanega voziši
in zapeljal z asfaltnega i
makadamski del, je pad
s kolesa in z glavo udarih
tla ter obležal mrtev.
Nezgoda v Šoštanj
V naselju v Šoštanju s
v nedeljo nekaj pred tr
uro zjutraj pripetila ne!
da, v kateri je bila ena <
ba hudo telesno poškod<
na, gmotno škodo pa soi
nili na okoli Z5 tisoč
narjev.
Po stranski cesti iz S
vile Široko je proti križ
s Koroško cesto vozila oi
ni avto Tea Orašanič-Re
Vič (29) iz Brežic. Vozila ji
v koloni vozil, dve vozili st
se vključili v promet ij
. prednostno cesto heroja Gi
šperja. Ko pa je to storila tu
di Oršaničeva, je po Gašpet
jevi cesti pripeljal voznik n<
registriranega motorneg
kolesa R. č. (16) iz Šoštanj«
Ta se je voznici hotel ognit
zapeljal na levo stran cestei
trčil v levi prednji del osel
nega avtomobila Oršaničevi
Mladoletnik je padel po c(
stišču in se hudo telesno p<
škodoval. Pri vožnji ni up<
rahljal varnostne čelade. P
tudi vozniškega izpita še >
opravil.
Smrt v Kozjem
Na regionalni cesti v K
jem se je v nedeljo ob ei
ponoči pripetila nezgo
v kateri je ena oseba izg"
la življen.ie.
Iz Lesičnega je proti Ki
jem vozil osebni avto Fr*
Blatnik (24) iz Kozjega. Ko,
pripeljal v pregledni levi o«
nek v zaselku Sonovo, je'
peljal s ceste v levo, nakaf
vozilo obrnilo za 180 stop*"
se prevrnilo in obstalo '
strehi. Voznik Blatnik je j
kraju nesreče umrl, lažje |
lesno poškodovan pa je '
njegov sopotnik. Bi se dol
dek končal drugače, če bi'J
la voznik in sopotnik priPf"
z varnostnima pasovoma- ;
Vozilo obrnilo na
streho
Na regionalni cesti, izven
naselja Skorno v velenjski
občini, se je v petek pripeti-
la nezgoda, v kateri je bila
ena oseba hudo telesno po-
škodovana, gmotna škoda
pa znaša okoli Z5 tisoč di-
narjev.
Iz smeri Velenja je proti Mo-
zirju vozila osebni avto Vla-
dimira Globočnik (38) iz Sa-
vine pri Ljubnem ob Savinji.
Razbitina, nema priča nekega tragičnega dogodka.
Foto: EDO EINSPIELER