St. 132


u. v fortft 3« lunlla 1923.
Posamezna številka 20 cedt.
Letnik XLVII«
Asilkegt ft. 30, L
AatM Oerbte. rmfci za memc L 7. Ca tnoccmatva
Posamezne itevilke v Trstu In okolici po 20 cent — Of se računaj* t Urokosti ene kolona (72 atai) — Oglasi trgovcev In obrtnikov sun po 40 ceaL osmrtnice, zahvale, poslanic« ta vabila po L I.—, oglasi denarnih zavode* mm po L 2. — Mali oglasi po 20 cent beseda, najmanj pa L i — OgfcMl naročnina in reklamacije se poUtJaJo izključno upravi Edinosti, v Trsta, ulica sv.
Frančiška Asiikcga štev. 20, L nadstropje. — Telefon aredniltva ta uprave ll-Sl
' 1 —^^
Dogodki v faSistovskem taboru
Dne 29- nk m. fe padlo v poslansko zbornico v Rimu veliko presenečenje. Bilo je kakor da je fre&tilo iz jasnega. Odlični fašistovski poslanec Misuri je zagromel proti — fašizmu! Govornik ni dopuščal, da bi se fašizem istovetil z državo.
To je bik> prvo dejanje presenečenja. Drugo pa je bil resen opomin na načelnika fašizma, gospoda ministrskega predsednika, naj nikar ne poizkuša reševali sedanja važna vprašanja brez sodelovanja parlamenta!
Tretje dejanje je bil oster napad na državne uradnike iz fa&istovskih vrst, ki jim je poslanec Misuri očital, da izkoriščajo srvojo oblast v strankarske svrhe ter da je veliki fašistovski svet organ vlade.
Ta presenečenja so dobila z mesta kaj značilen epilog: poslanci fašistovske skupine so se razcepili. Eni so govorniku čestitali in mu stiskali roko, v dmgem delu je zahrumelo od ogorčenja, ki so mu nekateri bod j vročekrvni dali pregnanten izraz s tem, da so poslanca Misurija. pretepli!
Silno je zavalavelo v vsem fašistovekem taboru in njegov vrhovna predstavnik, « veliki svet», ;e izrekel ostro grajo faši-stcvskrm poslancem, ki so odobravali na-stc.p pcdanca Misurija. To grajo je še) poostril vrhovni glavar fašizma g. Mussolini na ženskem kongresu povodom otvoritve vzorčnega semrtja< v Pa<km. Ne verujte — je vzkKknil — tistim, ki kričijo o neki krizi v fašizmu! Navzkrižja, ki se pojavljajo, so
datov. Svoje demisije sicer nao se pređo-žili predsedstvu zbornice, marveč so dali mandate poprej fašistovski parlamentarni skupini na razpolago. Ta naj izreče svojo sodbo. Poročila iz Rima pravijo, da parlamentarna skupina bržkone ne sprejme de-misije. V pismu, naslovljenem na tajnika parlamentarne skupine, mtflašaio oni poslanci izrecno, da so se ▼ded sklepov izvršilnega odbora fašistovske stranke odločili za demisijo. V slučaju, da parlamentarna skupina sprejme demisijo«, pokaže s tem svoje nesoglasje s stališčem onih poslancev napram nastopu posl. Misurijai Ce je ne sprejme, bo pa to pomenilo navzkrižje medi parlamentarno skupino m vodstvom stranke. Torej — nesoglasje na vsak način. Uverjeni smo sicer tudi mi, da se tttdi ta kriza kako zalepi in pomaši. Istotako go-tovo pa je, da so taki dogodki resni -znaki, da je sestav fašistovske stranke precej
zrahljan.	■ *
In nič čudnega ni, da je prišlo tako. Sredstva, ki jih je rabil fašizem v dosego svojega namena, se obračajo sedaj proti njemu samemu. Fašizem je hotel ojačiti državno oblast in zagotoviti strogo gospodstvo zakona, potem pa je prišel sam do moči preko državne oblasti in zakona. Iz tega protislovja se je razvila sedianja težka kriza. Fašizem je hotel postati stranka mase. obenem pa odrivati maso od vsake moči ki vpliva. «Narod» mu je bil vse, obenem pa je zapričel boj (proti socijalisii-
v lasizmu; navzjtri^a.,	p^j***m«-/^« on v--t—	-r	- .. ___i .
le podrobnosti, epizode, v velikem dogod- enim masam, ki so vehk del naroda! Meku. To so stvari posameznikov, ne pa mase.Izbirčno je pntegal razne elemente — m
G. Mussolini je zatrdil slovesno, da je m sile, ki bi mogla ločiti njega od fašizma, ali pa nasprotna. On in fašizem sta ista narav: dve telesi in ena duša, ali pa: - dve duši in eno telo! Varajo- da se nasprotniki, če računajo na razdor v fašizmu. Čim bi hoteli sovražniki njegovi povzdigniti glavo, bo fašizem strnjen zopet v erio vrsto. In potem — je zagrozil Mussolini — gerje premaganim!
Besede zvenijo gotovo zelo samozavestno. Drugo vprašanje pa je. ali se v gospodu ministrskem predsedniku takole na tihem vendar ne vzbujajo skrbi. Že dejstvo samo, da je občutil potrebo, da porabi tako priliko za take opomine in tako grožnjo, vzbuja domnevo, da eo dogodki v fašistevskem taboru — pred Misurijevim govorom in po njem — resnejše narave, nego je slovesno zatrjeval g. Musso4ini, češ da gre le za «epizode» med posamezniki, ki se nikakor ne dotikajo skupnosti, marveč utegnejo imeti posledice, ki bi «iogle globoko zarezati v bodočnost fa-izma,
Petorica fašistovskih poslancev — med i imi tudi tržaški poslanec Suvich — ki so t li zadeti cd ukona vodstva fašistovske st anke, so se odtločili za položitev man-
med temi tudi zelo dvomljive kakovosti — za tiste znane «kazenske ekspedicijesedaj pa jih ima med seboj kot razdiralen in razkrojevalen element, ki hoče slej ko prej imeti svoj — plen.
Da je temu res tako, priznava vodstvo fašistovske stranke samo s tem, da odreja
_ «čiščenje* v lastnem taboru. Vedno
jasnejše postaja, da je fašizem prišed do spoznanja, da ne bo mogel vladati s tistim človeškim materijalom in tktimi sredstvi, ki so ga povzdignili v siedlo — na vlado. Tako stoji Mussolini pred morda najtežjim vprašanjem: ali se bo mogei iznebiti kvar-ljivih elementov brez zKh posledic za obstanek stranke in svoje vlade?!
Pa je še eno drugo veliko vprašanje. Fašizem je odkrito nastopil kot nasprotnik, da celo kot zanioevalec parlamentarizma-Vprašanje pa je, ali fe v današnjih časih v konstitucifonalni državi sploh možna trajna neustavna vladavina? Afi je verjetno, da bi se razni činitelji ustavne vladavine dali kar cbgj&viti?! O neverjetnosti tega mora biti uverjen že danes tudi gospod Muissalini saim! O tem so ga morala poučiti že izkustva z njegovimi napori za volilno preosnovo. Ubrati je moral pot pogajanj parlamentarnimi skupinami.__
Stalila
Praznovanje obletnice ustave
RIM, 4. Po vsej Italiji se je včeraj praznovala obletnica ustave na svečan način. Iz vseh mest prihajajo poročila o teh slav-nostib, ki so se izvršile povsod s primernim dostojanstvom.
Papežev odposlanec pri mens. Cieplaku
RIM, 4. Te dni je djožla v Vatikan vest, da je sovjetska vlada dovolila prof. Wahhu, ravnatelju papeževe misije za pomoč Rusiji, da sme obiskati mons. Ciepla-ka, petrograjskega nadškofa, ki je zaprt v ječi Sokolniki v Moskvi. Nadškof j& zaprt v celici skupaj z župnikom Zielinskijem. Sprejel je prof. \Valsha z očitnim zadoščenjem in veseljem in je si čutom hvaležnosti prevzel meso in sadje in verske knjige. Pogovor je trajal približno pol ure v prisotnosti ječarja. Prof. Walsh se je živo zanimal za zdravje prelatovo, za razmere katolikov v Rusiji, ki nimajo prav nobenega škofa. Izročil je tudi jetniku poseben papežev blagoslov in ustno poslanico. Mons. Cieplak nosi še- vedno škofovsko ob' -ko brez pastirskega prstana. V Vatikanu se bojijo, da bi znalo življenje v ječi nepopravljivo škoditi zdravju že priletnega prelata. _
Jugoslavija
Ki ulj in kraljica odpotovala v Bukarešto
BELGRAD, 4. Kralj Aleksander in kraljica sta zapustHa Belgrad in odpotovala na Romunsko, kjer bo kraljevska dvojica
ostala kakih 10 dni.
Prelom z Radićem? — Spor v ministrskem svetu
BELGRAD, 3. Vlada je informirana, da fe Radić na zborovanju v GraČanicah govoreč o kralju vzkliknil: «DoE z njim!» To je povodi za nove odločitve. V radikalskih krogih se zatrjuje, da je vlada odločena proti Radiću najosirejše nastopiti. Radič se izgovarja, da ni klical: «DoK z njim!»( temveč «Doli z njo!», namreč vilado. Kotarski predstojnik, ki je prisostvoval zborovanju pa ni interveniral, je bil danes odpuščen iz državne službe.
Hrvatski pokrajinski namestnik Ciinić se je vrnil v Zagreb. Kakor doznava «Novi List», sta odpotovala ž njim dva višja uradnika notranjega ministrstva, da preiščeta dogodke, ki so se izvršili na Radićevem
EBLGRAD, 2. Danes dopoldne je sprejel minister zunanjih poslov dr. Ninčić ameriškega novinarja Johna Sinclaire, zastopnika «Untted Press», ki oskrbuje z vsakodnevnimi informacijami 1100 listov. G. Sinclair se je posebno zanimal za vojaške zadeve. Po njegovem mnenju je «bajcillus miEtaris* eden glavnih vzrokov gospodarske krize v Evropi ib slabega stanja valut evropskih držav. Zato je najprej vprašal dr. Ninčića, zakaj obstoja tolika vojna aktivnost po vsem Balkanu in kateri razlogi diktirajo oboroževanje in vzdrževanje tako velikih armad. Omenil je, da 'smajo Zedi-njene držatve ameriške 110 miljonov prebivalcev, a vzdržuje le 100.000 mož stalne vojstke. Vprašat je« kaj hočejo male države, kamina je Jugoslavija, s tolikšnimi armadami Dr. Ninčić mtu je odgovoril, da niških dolgov. Uradi finainčnega minrstrse vojska Jugoslavije poslužuje le maiteri- j stva pronsčujejo, kakšen vpliv bi imela za-iala stare sirbeke vojske in armade bivše »cdba Poruhrju na svote, ki jih je Ainglija Avstro-Ogrske. Ta materijal se polagoma ptfediaga»laj v svojem, načrtu v mesecu ja-
delavnika, se je sestala danes na ministrstvu za delo. Italijo sta zastopala vladni zastopnik kom. Petrazzi in zastopnik delodajalcev Olivetti. Sklenilo se je predložiti upravnemu svetu mednarodnega urada za delo spomenico o teh težkočah, ki so se pojavile posebno vsled nasprotovanja nekaterih držav proti odobritvi dogovora. Komisija je tudi mnenja, da bi posamezne države vložile primerne ugovore, na podlagi katerih se bi potem izvršila revizija dogovora.
Anglija
Anglija in vprašanje vojne odškodnine LONDON, 3. cManchester Guardian» pravi, da ima novi angleški ministrski predsednik Baldwin trden namen poskusiti doseči rešitev vprašanja nemške vojne odškodnine v zvezi z vprašanjem medzavez-niških dolgov.
m deloma izpopolnitve z novo opremo. Jugoslov enaki vojni minister je to leto potrošil za opremo in vzdrževanje vojake manj, nego prošlo leto. Jugoslavija ima se--tkij pod orožjem okoli 140.000 mož. Sinclair je vprašal ministra, čemu je potrebna ta velika vojska, nakar mu je dr. Ninčić odgovoril: «Razume se, da v zaščito države*.
O odnošajih z ItaKjo glede Reke je dejal zunanji minister, da se boljšajo. V Rim so odposlani delegati, da se raizgovarjajo z italijansko vlado in on se nadeja, da bodo medsebojni odnosa ji tekom nekaj tednov popolnoma zadovoljivi
Na vprašanje, zakaj jugoslavenska vlada de facto priznava revolucionarno grško vlado, ne« priznava pa de facto revolucionarne ruske vlade, je dr. Ninčić odgovoril, da bo jugoslavenska vlada v kratkem de facto priznala rusko vlado ter da se vrše raizgovori glede trgovinske zveze z Rusijo. Čehoslovaška vlada že imai svojega poslanika v Rusiji, kakor tudi ruska vlada v Pragi.
Na: vprašanje, kako presoja politično situacijo na Madžarskem, je minister odvrnil, da odnožaji z Madžarsko niso povoljni in da tudi nikoli ne bodo dobri, dokler Madžarska ne dobi demokratično vilado. Sedanja vlada Horthryja in grofa Bethlena pa je aristokratična in okrutna. Madžari internirajo rugcsl. državljane in jih ne izpuste po cele mesece.
Bolgarska
Stambulijski o zunanji politike vlade
SOFIJA, 4. Na interpelacijo o izhodu Bolgarske na egejsko morje in o stanju odškodninskega vprašanja je ministrski predsednik odgovoril z dolgim govorom v sobranju o zunanji politiki bolgarske vlade. Glede odškodninskega vprašanja je Stambulijski izjavil, da proučuje posebna komisija privatne dolgove bolgarskih državljanov v inozemstvu. Bolgarska državna banka se je obvezala, da bo te dolgove poplačala. Vlada se trudi, da bi likvidirala vsa gospodarska in finamena viprašanja, ki so nastala z mirovno pogodbo. Uspeh tega truda se že kaže v zboljšanju bolgarske valute. To zboijžanje sie mora pripisati tudi dejstvu, da vlada v vsej državi popolen mir, ki je dvignil zaupanje inozemstva napram Bolgareki. Kar se pa tiče izhoda Bolgarske na egejsko morje, je Stambulijski relael, da je vilada že večkrait pojasnila zaveznikom nujno potrebo tega izhoda preko bolgarskega ozemlja in ne preko ozemlja Grčije ali Turčije. Izhod, ki nam bo na vs&k način dovoljen, hoćemo doseći potom direktnih pogajanj z zavezniki brez posredovanja Grčije ali Turčije, ker slonijo odnosa ji dobrega setsedstva s tema dvema državama na šibkih temeljih in bi lahko prišlo do neprijetnih incidentov. Bolgarsko ljudstvo — je zaključil Stambulijski — noče negotovih položajev, ki znajo rediti konflikte. Zahvaljujemo se radi tega Jugoslaviji, ker nas je podpirala v teh naših stremljenjih.
Bolgarski ogovori k grško, tiii Skeami sporazumu
SOFIJA. 4. Danes je ministrski svet pod predsterdništvom Stambulijskega proučeval izhod Bc&garske na morje. Po daljši razpravi je svet sklenil pooblastiti bolgarskega delegata na lausannski konferenci, da
nuarfu.
Lord Robert Cecil je rekel na nekem sestanku, da po njegovem vtisu Zedinjene <Jržave ne verjamejo, da je evropskim narodom kaj na tem, da bi se rešil mir. Obenem je izrazil upanje, da bosta Anglija in A»«rika združili svoje sile, da preprečita nevarnost vojne. To jpa da/ s:e mora zgediti kmaks, ker bi sicer bilo prepozno. Na potu raedzavezniškega sporazuma v od&odfiisskem vpisan ju PARIZ, 4. Angleški ministrski predsednik Balwin je izjavil londonskemu uredniku «Petit Parisiena», dai ne more še vedeti, na kakšnih podlagah da se bo dosegel sporazum med zavezniki z ozirom na odškodninsko vprašanje, ker se mera prej sestati s Poćnjcarejem. Vendar pa je angleški ministrski predsednik izrazil svoje prepri-
Nemilja
Izgoni se nadaljujejo
BERLIN, 4. Wolfova agencija poročaš Medzavezniška porenska komisija je izgnala med 26. in 29. maja 1384 funkcionar«* jev in železniških uradnikov. Ker ni hotelo mesto Metmann plačati naloženo mu kon* tribucijo 30 mrljonov mark, so Francozi za* plenili ves denar v občinski blagajni in bankah. V blagajni podružnice državne banke so zaplenili 77 miljonov.
Nemški minister Za tigovino o zadnjih Poincarejevih izjavah v francoskem parlamentu
BERLIN, 4. Minister za industrijo in trgovino je v pogcvcru z urednikom «Lokal Anzeigerja* podal svoje mnenje o izjavah Poincareja v paaiški , poslanski zbornici glede odškodninskega vprašanja ter pripomnil, da je prizadevanje nemške vlade za ozdravitev državnih financ priznala v minulem letu tudi komisija za garancije, imenovana od odškodninske komisije. Ta prizadevanja ne bodo seveda mogla rediti zažel,jenih us>pehov, dokler bo nemška država podvržena nasiljem in dokler ne bodo prišli zavezniki do prepričanja, da bo Nemčija le tedaj v stanu plačati odškodnine, ko bo potem izvoza dosegla prebitek v svoji trgovski bilanci. Sedanjega položaja se ne da primerjati z onim leta 1870.. ker ni takrat Nemčija pod vzela, ničesar, kar bi znalo škoditi francoskemu gospodarstvu.
Avstrija
Burui prizori v dunajskem parlamentu
DUNAJ, 4, Tekom razprave v poslanski zbornici je bivši minister Cvernin obdtrlžil bivšega kancelarja socijalista Rennerja, da je v marcu 1919. predlagal angleškemu poti-
canje, da ga m problema, kjer se ne Bij kovniku Struttu, da bi angleške čete za-moglo doseči sporazuma med zavezniki. V i se{jjc Avstrijo. Czcrnin je dostavil, da ga drugi vreti je Daldwm ^>avil, da AngU|ajje za tQ) izjayo pocblastii imenovani pcl-prav dobro^razume problem varncsti ^	Za cdsctn9ga Rcnnerja je bivši mi-
Fraocijo m Bedgifo in da bo po svoji ®oci|nisteT sozifzijsi Bauer protestiral proti tej
zborovanju v GraČanicah. V vladi se baje ponavlja mišljenje, da je sedaj primerna prilika z Radićem preirgati vse srtike. Izroči naj se sodišču. Ni izključeno, dai bo njegova stranka delila usoda komunistične stranke.
Povodom referata zagrebškega pokrajinskega namestnika Cimiča o prilikah na Hrvatskem je prišlo do konflikta v ministrskem svetu. Nekateri ministri so ostro grajali, da pokrajinska vlada ni ničesar u-krenila proti Stjepanu Radiću, katerega govor v Sesvetih je bil i protklinasfcičen in protidržaven. Cimić se je izgovarjal, da ni prejel od notranjega ministra nobenih novih instrukcij ter da je zato menil, da mora napram Radiću i nadalje ostati dobrohoten. Minister Vujičić ni hotel dati nobene izjave ter je prišlo med njim in enim delom min. sveta do prerekanja, o katerem se raznašajo zelo mučni detajli. Trdi se da bo minister Vuj&ić izvajal konsekven-ce.
Politična situacija
BELGRAD, 3. Komentarji o vladni deklaraciji postajajo vse neugodnejši. Demokrati izjavljajo, da bi nobeden parlament v Evropi niti en dam ne trpel vlade, ki najvažnejših notranji problemih ne zna, odnosno noče reči niti da niti ne ter pred celim svetom proklamira svojo pc{polno neodrejenetst glede bodočega pravca državne politike. Blokaši se kažejo nezadovoljne, češ da vlada ni držala svojih obd;ub _	_ , . in da se je baš o glavnem vprašanju, jedin- Je grško-turški sporazum v nasprots*vu s stvu naroda in d'ržave, izjavila dvomljivo, pravicami Bolgar^ce glede njenega izhoda Spahovoi se osobito pritožujejo, da vlada l1^ roorje, kateri 11 je bil priznan v 48. čde-preganja njihove pristaše. Obe grupi izjav- neuillyske pogodbe. Na to pogodbo sO
ljata, da bosta glasovali proti deklaraciji.
Diskusija o deklaraciji se prične v pon-deljek dopoldne ter ©e zaključi v četrtek zvečer. Obeta biti zelo zanimiva.
Danes so se razširile senzacijonalne vesti, da je vdada odločena nastopiti proti Radiću z vso strogostjo, in to radi njegovega govora v GraČanicah, kjer je grdil kralja in državo. Vsekakor so odnosa ji med vlado in blokom zelo poostreni in presenečenja niso izključena.
V tem oziru je znaćtbroi da SLS z veliko vnemo obsojajo Radića ter se ga odrekajo, tako da nekatere novine že napovedujejo polom revizijonistienega bloka sploh.
Danes je prispel v Belgrad dr. Drinković ter je v predsedni&tvu položil poslaniško Drisetfo.
velesile še vedno vezane in je ne morejo spreminjati brez privoljenja Bolgarske.
Francija »
Potncar* pojde t Braneti ^ ^
PARIZ, 4. Poincare se bnr podal tekom tega tedna ▼ Bruselj na pogajanja o odškodninskem vprašamju in za nadaljnje nastopanje v ruhrski kotlini. Ministrskega predsednika bosta spremljala finančni minister Dellasteyrie in minister za javna dela Letroquer.
TeScoče glsđs odobritve washingtonskega
PARIZ, 4. Komisija, imenovana od mednarodnega delovnega tirada za odstranitev težkoč, ki »m poti odobritvi washington-skefia dotfovor* zrn uvedbo osemurnega
pomagala svojima zaveznicama za dosega garancij, ki so potrebne za ustalitev evi epskega miru. Mogoče — je zaključil Bali-win — bolnici imeli v začetku začasne neuspehe, ampak: prepričan sem, da bo naš trni rc«dil na koncu petpolen uspeh.
4600 žVtev potresa v Indiji ALLAHABAD, 4. V nedavnem potresu v Turbati Haidariju je Ijiidi.
obdolžitvi in očital C'zerninu, da laiže. Sledil je nato zelo buren prizor. Bauer je objavil v listih dementi Czerninovega podtikanja. «Neue Freie Presse» svetuje socija-listam-, da naij ne mislijo, da je pairijotizem nj' ov monopol in opravičuje morebitno tako ponudbo Rennerja s tragičnim polo-žajEm-, v katerem se je takrat naha jala Av-našlo smrt 4000' strija, stisnjena med' boljševiškima rcpubli-I kama Ogr.sdco in Bavarsko.
Prazadk ustave v Trstu, Kakor v drugih Jci* brez razlike stranke, akademiki, orjunaii,
mestih Italije, tako se je tudi v Trstu sia\il praznik ustave, prva nedelja v juniju, z veliko vojaško parado. Na trgu Unita in ob moriu v bližini tega trga, kjer se je vršila parada, se je zbrala velika množica ljudi. Navzoč je bil tržaški prefekt Crispo-Moncada, zastopniki raznih oblastev, zastopniki občine ter tržaški konzularni zbor; razun tega številna patrijotična in nacijonalna udruženja. Parada se je vršila pred poveljnikom tržaškega kera, gen. Vaccari, kateremu so stali ob strani gen. Caetagnola, gen. Mooitefinale, pcllkcvniika Torrieri in Ccrso ter generalni inšpektor juiijekili fašistovskih legij, c«n, Giunta. Defilirala je najprej redna vojska z vsemi svo-jfent različnima oddelki ■pehorte, artilerija, telmične' čete, orožniki in finančni straižarji, a zaključile so sprevod 58., 59. in 60. legija nacivonaine milice.
Popoldne p?»j se je vršila posebna slav-nost na trgu pred cerkvijo Sv. Justa: Izročitev častnih znakov sirotam padlih italijanskih dobrovoljcev iz Julijske Krajine. Tržaški prefekt g. Criipct - Moncada je imel primeren nagovor, nakar je bil izročen 70 sirotam častni znak.
Prevoz judeabufrških mučenikov in Iv. End-Ifnhli jn Slov. narod se je na pretresljiv način pakkrail sposninu mitčenikov svojega osvobo-jea^a. Od severne meje pa do Ljubljane je bil prevoz praihu judenburških žrtev in mladega apostola narodnega ujedinjenja Ivana Endlih-iier;a zdržema pravi triumfaLni pohod. Vse, kar nosi pošteno slovensko ime, <je hitelo, da se pokloni miučeniškim kostem v globoki m aen^djivi hvaležnosti: zastopniki duhovskih, civinih in vojaških oblastev, šolska mladina, dnzitva brez razlike strank in tisoči ljudstva. Gaaijivi govori, vihratjoče zastave, zvoki godbe, grom topov, cvetje, vzklikanje množic in biseri v ooeh: vse to se združilo v velepe-sent proslave mladih junakov, ki so vedrega čela položili svoje cvetoče življenje na oltar naroda: njihova smrt (je bila oznanjevalka zore narodnega vstajenja Posebno veličastna je bila manifestacija v Ljubljani dne 2. t. m. Zjutraj so prepeljali krste Ivana Endlicherja, Jose Davtovića, Karla Možina, Alojzija Roglja in Alojzija Stepaniča v avlo Narodnega doma, kjer so jih položili na katafalke. V trumah se ije prihajal narod klanjat in molit pred temi mučeniškimi in svetimi krstami. In do-našali so ljudje venoe in cvetje. Mesto se je odelo v žalno obleko. Mnoge trgovine so imele izložbe okrašene z žalnimi dekoracijami m prižgane svetilke. Vsi javni lokali so bili zaprti Pogrebne slavnosti so se pričele ob 2. uri popoldne. Cerkvene obrede je izvršilo pet patrov frančiškanov ob grobni tišini tisoče v naroda. Žaloetinko je zapela «Zveza pevskih zborov* m tudi voj. godba je zasvirala žalo-stinko. Ob krstah so stali svojti pokojnikov. Veličastni žalni sprevod je otvorilo 32 konjenikov jezdnega odseka ljubljanskega «Sokola». V spremstvu so korakale vrste Sokolov in Orlov, zastoruniki raznih dru* te v in komora-
tem svečanostnc-velikcm trenutku. Naslovil na junake in mučenike v grobu prisego:
odposlanci vseh oblastev, državniili in mestnih, in vojaštva, nosilci vencev, čehcsk>vaški generalni konzul, belgijski častni ikonzul, italijanski delegat in nepregledne vrste ljudstva. Po vsej poti so tisoči in tisoči tvorili špalir Sodelovalo ve nad trideset tisoč ljudi. Po žalnih obredih v pckopališčni cerkvi se je vlila velika ploha in votlo grmenje spremljalo prah mućenlkov k zadnjemu počitku. Bil je pretresljiv prizor, ko so krste, vse pc.sute s cvetjem, spuščali skupno v grob. S solzami v očeh ;e narod sipal sveto prst na krste mu-čerikov. Po opravi enih melilvah je vojaštvo oddalo salve, na temnem nebu so švigali bliski m pod sivo nebo (je donela pesem ž.alo-stinka. Prvi je stopil na gevorniški oder pisatelj Vladimir Levstik, ki je v na široko zasnovanem govoru, z besedo, ki je vrela iz globine duše, izražal, kar so čutile vse duše v
il ia c-Na
vaše svete kosti, na vaše prelito kri, na jok vaših vdov, na solz vaših sirot ae zaklinjamo, da hočemo poslej prezirati svoj lastni prid in vsaktero nizko strast v prospeh in blagor Do-mevine, kateri ste se darovali. Zstklinjamo se, da nam bo slajša od vsake slasti, dražja od vseh zakladov veličina domovine Ivama End-licher;a... Ni je ločitve za nas mimo ločitve v žive in mrtve. Tako bodi na vekomaj! — Ko je Levstik končal, so padle zavese okoli spomenika. Priprost kamenit vojak v avstrijski uniformi, gledajoč kot suženj mračno proti tlom, se hoče otresti neprostovoljne uniforme. Krasni napisi na spomeniku spominjajo na vse težke borbe, ki so jah slovenski vojaki prestali za svobodo. Spomenik se je izročil občini v varstvo in ostkrbo. Sokolski prapori, ki so plapolali okoli groba, so se poklonili in izkazali mučenikom zadnjo čast Sledili so na!o govorniki: v imenu invalidov, akademske omladine, Endlicherjevih ožjih prijateljev in Onjucte. ZagrmeJe so težike grude v grob. Po prostranem pokopališču je zadonel zadnji «Slava»! — Vtisi te mogočne manifestacije v proslavo mučenikov ostanejo neminljivo zarezani v srca. Prah njihov je sprejela zemlja, večno bo pa živel duh junakov* ki so dalj prvi znak za strtje avstrijskih okovov. Ce bi bili nekdanji trinogi gledali ta veliki dan, bi se morali pogrezniti v zemljo od groze radi svojih zločinov, dečim grobove mučenikov ožarja sijaj slave mučeniške. Trinogi so prokleti — spomin na žrtve pa blagoslavlja hvaležnost naroda.
Začasna odredb« za izplačevanje vojne odškodnine. Poročali 9mo že obširno o kr. odloku od 10. maja 1923., Št. 968, s katerim se urejuje vprašanje izplačevanja vojne odškodnine na ta način, da izda država v ta namen posebne državne obveznice ali obligacije, ki i;h bodo morali vojni oškodovanci sprejemati l:ot plačilo za vojno škodo. Obveznice pa niso bile gotove, ko je bil izdan omenjeni kr. odlok, in zato se bo moglo začeti izplačevanje na ta novi način šele v septembru. Za to razdobje, od tnaija do septembra, pa so bile napovedane že v amenjnenem cdloku posebne prehodne in začasne odredbe. Te odredbe vsebuje odlok od 27. maja 1923., ki je bil objavlejn te dni v *.Gazzetta Ufficiale*. Dokler ne bodo dr-
tavne obvczn'ce gotove, se bodo dajala kot plačilo začasna potrdila na ime oškodovanca. Imetniki teh potrdil bedo dobili pozneje —
Eoti izročitvi potrdila — končr.-orveljavne drvne obveznice (obbligaziooi delle Venezie, J<akor se uradno imenujejo). Začasna potrdila se bodo smeta žirirati in bodo pri tem prosta .vsake koikovine. Omejitve v izplačevanju vojne odškodnine, ki jih predpisuje odlok zaklada. ministra od 14. maja 1921., št. 168668, so odpravljene. Izplačevale se bodo vse odškodnine, ki so bile končnoveljavno likvidirane, in sicer po vrsti na podlagi dneva likvidacije. Prednost izven te vrste bodo imele odškodnine vojnih invalidov, pohabljencev, vojnih vdov in sirot.
nien, iz tržaške konjarne Del Vecchio, so bile' Čavboli zgornji št. 432; ta fe bil ranjen na
burno pozdravljene s ploskanjem.
VMM
Društven« vzpodbojevalna dUa S. D. A.
se je na zahtevo oblastev preložila oa nedeljo 10. t. m
Dirkajo vsi oni, ki so bili vpisani za nedeljo 3. t. m., kakor tudi tudi oni, kateri se do dirke vpišejo v društvo. — Odbor.
Pevsko društvo «Kok>». Danes ob 20. uri vaja za moški zbor v dvorani DKD. Uro prej važna odborova seja. — Odbor.
hrbtu in nad levim stegnom. Vsi trije so bili ranjeni z bodalom. Povedali «o, da so jih ranili vojaki nacionalne malice. Prvi je bil ranren v neki gostilni pri Lovcu, kjer so ga vojaki nacionalne milice pozvali na cesto iz neke oslilne in ga nato zabodli z bodalom. Tudi et in Sluga sta bila ranjena v podobnih okoliščinah.
Iz tržaškega iivUenia
Kakor smo žc poročali, 6e bodo odškodnine, j Krvavi dogodki pretekle nedelje. - En ia«*t!
ki znašajo manj kot 500 lir, izplačevale v go- „i- _ Zagoneten «n»«r	K*tin«r; I
isajo manj kot ouu ur, izpiacevaie v go-1 „j^j tov ini. a od 500 lir dalje pa v obveznicah, pri Čemer pa se bodo izplačevali v gotovini tudi
odlomki zadnjega tisočaka. Ako znaša odškodnina 20.000 lir
Nesreča pri delu. Včeraj popoldne je padel pri delu v stari prosti luk« 34-letni težak Andrej Tornažič, stanujoč v ulici Molino a vento št. 35. Mož se je precej hudo pobil na levi strani prs, na levi roki ter zadobil tudi no-t ran je poškodbe. Z avtomobilom rešilne postaje so ponesrečenca prepeljali v mestno bol-
„ ^ ,	. .	„ . . nišnico, k:ei je bi! sprejet v kirurgični oddelek.
Zagoneten umor mlaneaica na KnUneri. Okreval bo v treh tednih.
fnje moški ranjeni.	j p<*kušen samomor. Pred sinočnjkn ob 1.
Preteklo nedeljo, dan praznovanja obletnice; uri po polnoči se je zastrupil v svojem stano-ustave, so se odigrali v našem mestu krvavi ; vanju v ul. Ginnastica št. ^ 22-letni Jernej
v gotovini.
n rr 20 700 lir dobi oškodovanec uswve- s° S€ oaigrau v našem mestu Krvavi vanju v ul. Umnastica st, /	o^rnej
v državni obveznicah, 700 lir pa	ki so napravili na prebivalstvo mu- Parcnzan. IzpU precejšno količino karbohie
cen vtis. rred včeraišniim r>fmo;cnt» se ie Lidme* Nic-tfovJ	so-ooklicait na lice
ki so napolnili veliko šolsko dvorano. Preda-! mimo pryih napravil nCk0 žaČivo opsu&o na u"!! - h\VnmfJI l^Z,^™!!1.	njihov račun. Veljaki nacionalne' milice so radi
dUa' strašno
napredovanja vsakega naroda. Poslušalci so z vidnim zanimanjem sledili izvajanjem nika ter so slednjič izvoliii iz svoje srede
stopnike starišev ki tvorijo z domačim ufitelj-:^; iko Rc^eTti, kje^ stTse skri£
c t \j r\rr* vroH n/icy>L- t ra Knrh« nrnli Tu Knrvii	«> - .	1	^
Pred včerajšnjim popoldne se je kisline Njegovi domači sopoklicali na Aiialz* t •	med tržaškim občinstvom raznesla vesta, da mesta zdravnika rešilne postaje, ki ?e mlade-
c ffda , : 9 1 crr ili	je bil v Rossetti ubit en vojak nacionalne niču izpral želodec. Nato so zastrupljenca pre-
Henrika Stfbie^ iz Trsta v četrtek ^ne 31. ^ ^st je povzročila v taboru nacio-, peljali v mestno bolnišnico. Njegovo stanje je •	•« -j - -1	vu . 7 nalne milice razburjenj in ogorčenje. Zvečer zelo nevarno
kTa,L ;?™-Pn	^	so vznemirili tržaško prebi- -
Ko dober plavac se je bil oddaljil kakih 200 vaistvo še drugi	dofiodki.
rastrov od brega. Naenkrat je zavpU in izginili Na Katinari je bil na zag^eten način umor-ped vodo. V 3 minutah so pridi njegovi so- j • miadenia Q v raznih predmestjih je bilo šole, na hce mesta a n;e2a m bilo vec. Oola- ranjenih še troje moških oseb. Toda sledimo stva se trudijo da b, nasla truplo, a do danes; kr(mičllemu razvoju teih žalostnih dogodkov.
^a . e n^o na5.i ... . . ... . ! Pred včerajšnjim popoldne so se štu«e vo-F reoavan je v Š*e dmu je minulo neaeljo pri-; jaki racioTialnc ^Vsrečali v ul. della Tesa vaouo mno^o očetov m mater solskih otrok, > s šliriani mladeniči, od katerih eden, gredoi
tfesii * Goriikega
Občni zbor društva «5©lski dom» v Gorici se bo vršil v posadedjek 18. junija v G<otrici, Corso Verdi 32, I. in ne 10. junija, kakor je bilo pomotoma javljeno v zadnji številki. Prostori se nahajajo v 1. nadstropju.
Napredek in prosveta, to naša bo
in pohvala in vsem
'	v u^« lwseiU w se	v vrtu i rniadim igralcem, posebno pa junaku_ te
stvom vred odsek za borb0i proti tuberkulozi. • vđe Modiano. Kmalu potem so zasledovalci i drame, Cirilu, ki se je v rpnici poglooil z .r>u f 2e V- Stl^ f tržaško.zvezo:ču]i v vrtu štiri revo!verske strele. Gredoč veo du^o v svojo« vlogo. Neštevilno občm-proti tuberkulozi ter pnene tako? s svojim de- u meslu cdkcder s0 se razi€g^i streli, i	ki ie z odprtimi očmi in usti srkalo,
lovamem Priporočali b:, da bi se tak! cdseki so ^ na tleh v krvi ležcčega vojaka naci^ ^ ^ je mK^Tnaša nadebudna mladina,
ustanovili v vseh nasjh vecjja krajin, posebno '	-i- „ ulrvf*"	liLt.	™7	.
tvoreiških, ker je dihov namen Pač plemenit, ^ J^aL SJ^Sd^Sln-SS« te kl ^ lct°S ^ ^^ ^	naJFtoi'
in priporočamo občinstvu, naj da tem odsekom	^SJI^Tm £££ Jli	^^ resničnost navedenih Mav-
vso moralno, in kadar treba, tudi gmotno P<>d- ^f nobenega znaka življenja' poro. ^e smemo s, namreč zapirati oci Preo Mcdtem ko&so ^^ voiakav hiteli kli-
ca t telefoničnc! na pomeč zdravnika rešilne
žalostnim dejstvom, da se je jetika hudo raz-
pasla prav zdaj v povojnih letih ter da je {aj so d .	za mladeničema, ki
treba z zdruzemmi mocuu in po preudarjenem J	v ZiM.^^iM ^ «t U«
načriu započeti oo^ Proti tej kužni bolezni, da se čim boli ome^. Stariši, učitelji in zdrav-
kov. — A. K
Srednjefelsko dkvitvo «Vesna» javlja, det. bo imelo v sredo dne 6. t. m. izreden občni zbor v zgornjih prostorih kavarne «Adriaifco» n Gorici Začetek točno ob
tm.
Zvezin učit. pevski zbor. Pevska vaja za
sta se skrila v vili; opazili so ju, ko sta ravno plezala črez vrtni zid vile ter izginila. ., . . . , ^ . . , t , ... Domneva se, da sta se begunca srečala v
n,ki imajo tu bogato in hvalevredno pol^e m Vftu Q ki jih je hotel najbrže ustaviti _ _ . .	,	.
takemu samantanskemu delu ne bodo izostali . uk . .g do	^ katerem je :Tcdimnce m Goricane se bo vršila v £e-
^P0111- .	i bil Crena ubit.	i trtek (7. VI.) cb 9. uri zjutraj v Gorici v
Verski pouk v šolab in nameni naučnega Med tem časom je prihitel na lice mesta navadnih prostorih, — Tajnik ^Pevskega
Zbora*.
Iz Idrije, Dne 17. junija t. 1. napravi «Dram. krožek» iz Ajdovščine k nam izlet in bo go-^ otranje organe.	^ I stoval ob tej priliki isti večer v rudniškem
O dogodku je bila obveščena nemudoma gledaliSču s Strindbergovc dramo v 3 dejanjih
ministr. imel
ra Gen.ile. Naučni minister Gentile je zdravnik rešilne postaj, toda njegova pomoč t urednikom hsta *Gicrna!e di Roma» ^ zamaT1; miadenič je bil že mrtev; kro-pegovor, v katerem je podal nekaj zanimivih ^ mu je predrla levo stran prs ter mu po-izjav o svofih oziroma namenih vlade z ozirom §hodovala notranje organe.
na verski potik v ljudskih šolah. Poglavitna
nova ureditev bo obstojala v tem, da se bo kvestura in poveljstvo nacionalne milice. <Peiikaiv>. Opozarjamo že sedaj občinstvo na dcsedar.:a formula preobrnila, t. j. verski pouk Kvestor se je podal osebno na lice mesta v: to Dredstavo
bo obvezen za vse otroke izxzems\ one, za sprcmstvu ne,katerih policijskih agentov, ka-| £ Ajdovsone. Naš «Dram. krožek, bo go-katere bodo stansi izrecno zahtevah oprosti- ter?m ^ po končanem izvidu dal potrebna na- stovaf5^e 17 t	Idrii: Strindbergovo
^erskega pouka Na ^prasanje, kdo bo vodila, da se izdede morilci Angela- Crene. ♦ dramo .Pelikan,, katera je dosegla velik poučeval v soli verske predmete, Je immster Vojaki nacionalne milice, ki so zasledovali uspeh pri preaiieri v Ajdovščini, izjavil: "Kdo ie učil nas v šol: vero m sveto m]adeniče, so spoznali begunce. Vsled tega i Poletno zasedanj* Soriške porote. V
nr.mn 7 TTr-ifol.r; n iWU»l«>o «	i j_ii <___«___1___________1 1 •— «	' •	-
pevnio? UčiieVi n u6teljce.»	so cddelki nacionalne milice vse popoldne in deljck, dne 11. t. m. se otvori poletno zase-
J.Na ^Prasanjc, kako bo pa z učitelji, ki so p0zi,0 v noč patrnKrali po raznih delih pred- <?anje goriške porote. Na programu poletnega pripadniki tramasenstva, materialistične šole mesija z namenom, da aretirajo morilce. Bilo zasedanja so sledeče obravnave: itd , je g. minister izjavil: .Predvsem je to po- je aretiranih par eseb, teda policija hrani j j. Nanut Angelj, obtožen radi nenamera-zibvisbcno giban-e z vsemi svojimi poslran- ^^ aretirancev v tajnosti, ker ni še do- Vanega ubijstva. Obtoženca bo zagovarjal na sKimi oblikami premagaro. Država nima na-	če so ti sok rivi pri umora fašista, ozi- razoravi dne 11. in 12 t. m. odv. Zennaro.
mena, da bi svojo voljo komu vrimla Ce kdo rt>nia vojaka nac. milice Crene.	Zaslišano bo 8 prič.
čuti da ne more biti učiteH, bo lahko delal ;	* . .	2 Sturm Kareima obtožena radi detomora.
,mrsJ .boi4la1Jlko , ka.kor	Ko je bilo niestc še ped vtisom gori opisa- Na razpravi dne 13. t. m. jo bo zagovarjal
zljubi, toda sola, ki Te Habjanska m zato ka-:nega umorat Se . ^.e£er ra2nesla med .prebi-iodv. dr. MedvšSek.
tolisKa, prinaša s sebe, zahteve italijanskega va!stvom vest 0 drugem krvavem dogodku, i 3. Krive Josip, Kolenc Rudolf, Kolenc Leona-oda., Izjave g. ministra sc izzvale v raznih UčitcI}a Karel Pahor in Albert Širok sta našla pold in Vinkler Alojz, ki so obtoženi radi listu mnogo razprav. Milanski «SecoJo» se ok<^. Wi na kati5iar^i ccsti mladeniča, umora. Krivca bo zagovarjal odv. Robba, Ko-bay» se prec^ ostro s toni izjavam, Jer kn- ki . leža, v ^ krvi. ba ^ ^en na glavi in lene Rudolfa in Koleac Leopolda odv. Med-tizira toliko obliko s,ay katera ^ postajna Ra hrbtu q	sta obvestila or^Enike vešček, ViiJderja pa odv. dr. Podgornik. Na
g. ministru v usta, kciikor vsebmo, posebno, r a rocoUki o^ožniški postaji, odkoder je bil j razpravi, ki se bo vršila dne 14., 15. in 16. t. kar se tiče učitei-ev.	, ^^^ telefonično na lice mesta zdravnik m„ bo zaslišano 15 prič.
zid rekordnoga plesanja. Nov italijatkski rešilne postaje, ki je pri preiskavi ranjenca 4. ZeKnšek Mihael, obtožen radi nenaone-raciocabii rekord desežen v Trstu po preko agotovil, njegove rane za smrtno«evarne. Pre-! ravanega ubiistva. Na razpravi dne 18. in 19. 63-nj sem plesanje. Plcralna tekma, kj se je peljali so ga nemudoma v fr.-es.tno bolnišnico, t. m. ga bo zagovarjaj odv. d. Medvešček in pričela pretekli petek cb 15. v plesni dvorani j^er je bi! identificiran za 2S-letnega železni- bo zaslišano 7 prid.
• Fenice», se je včeraj zjutraj zaključila. Do- čarfa .Marijana Berce, stanujoče^a v ul. Ame-] 5. Terpin Tomaf, obtožen radi umora. Na " J 14 * *	"	"	"	razpravi dne 20. m M. t m. bo zadišano 14
v kirurgični cddelek, prič, obtoženca bo zagovarjal odv. dr. Orel. . — i ».j« — -________ nemudoma operirali, toda: Berzotio Sante m Gandolfo UlK»e, ob-
prelrgonia 63 ur. 21 min. in 25 sek. ter tako kljub temu je Bercč kmalu potem umrl vsled tožena radi ropa. Razprava se bo vršila dne
posla!, če ne najboljši, vsekako nafvztrašnejši zadobivenih ran.	i 23. in 24. t. m.
plcsalec v Italiji. Prejšnji rekord so prekosili Domneva se, da \e ta dogodek posredno v j 7. Lutmac Anton, Peiliazon Franc m Bosig Še _štir;c drugi plesalci.	'zvezi z umorom faSista Crene, ker je bil MaH|a, obtoženi radi zločina proti nravnosti.
r^no plesanje d a rov [kavalir in dama n *	*-----i- a-, j: -----1;— xt_---__» — a — 1,* Kn
morata del
. -	.	.	--' ' --------— t---- > »C	picu Aiamuu UIIUJUVU, f^, "" "r*	• UKlOl.
ki eo se png-asili k tej -tekmi, plešejo sedaj Tekom noči; so se v presledkih zatekli v Porotnemu sodnemu dvoru bo predsedova samo še štirje na-ri.	t me9tno bolnišnico triie 'mladeniči in sicer: deželnosodni svetnik Clarici, državni pravdnik
Deseti dan kcn:skih dirk na Montebella.'25-letni teža,k Karel Klaberer, stanujoč v ul. bo najbrže g. Torella. Dirkališče je nudilo običajno živo, pestro: Solitario št. 4, ki je bl^ ranjen na levi roki ini Ploha? Mara, Nikolova lena, fe bila v mlinu.
PODL1STES
VvlLKJE COLL1NS:
9ss»a v
LZPOVEDjSE G0SP1CE HALCOMBE
VII.
Iz izpovedb gospe Clements sem razbral, da je izvabil na srcu bolno Ano v London grof Fosco s pomočfo svcjc žene. Vprašanje, če je bilo to dejaire protipostavno, sem za seda; pustil na stran, aasi je bilo važno.
Neposredni smoter mojega obiska pri gospe Clements je bil, da vsaj poskusim priti na sled tajni gospoda Perciva!a, toda do sedaj mi ni nič takega povedala, kar bi me privedlo le za korak dalje. Mora! sem poskušati, da sam obudim v nej spomine na osebe, čas in dogodke, ki so bili v zvrzi z zadevo.
Začci sem jo torej izpraševati.
Aii ste poznali ifospo Catherick, predno gc fe Ana rodi?a? sem vprašal.
NTe veliko prej. gospod — ne več kol štiri mesece. Tedaj sva kot sosedi v Allwelming-hanu pri«!i pogoslo?r-a skupaj, toda nikoli si nisva postali preveč zaupni.
Nien glas je postal trdnejši, ko mi je dala ta odgovor.
Altv/clmJngham? Torej sta v Hampshire dva krara, ki se tako imenujeta?
No seveda, gosped. takrat — pred več kot triindvajset leti. Sezidali eo kaki 2 maljf daleč nevo mesto iik ob reki — m Altwelroingham, k« ni bil več kot vas, so ljudje zapustili. Novo cae-sto ;e kraj, L» se sedai imenuje Welmmi-
hami, toda stara župna cerkev je še danes župna ccrkev. Ta stoji osamljena, zakaj Jiiše okoli n-e so pcdrK, aii pa so same razpadle.
Ali ste bivali tam pred svojo poroko, gospa Clements?
Ne, gospod, jaz sem doma iz Norfolka in tudi mej mož ni od tam. Kmalu po Doroki sva se nastanila v Al t\v e lir inghair.u. Nisva bila več mlada, toda živela sva zelo srečna — srečnejša kot naš sesed, gospod Catherick s svojo ženo, ki sta prišla kako poldrugo leto za nama v Wehninghaia.
Ali je bil vaš soprog že poprej, znan ž njim?
S Cathersok, cSa, gospod — toda ne z njegovo ženo. Bila nama je tira. Neki gospod se je zavzel za Cathericka tako, da je dobil mesto meinarja v cerkvi v WefaningEiamu; to je bil vzrok, da se je nastanil blizu nas ter postal naš sosed. Pripeljal je -s seboj svo^o mlado ženo in pozneje smo zvedeli, da je »lužila do tedaj za sobarico pri neki družini, ki je bivala v Vameck HaH pri Soirthaaiptonu. Z veliko težavo >0 ije Catherick pregovoril, naj ga vzame — zaka' ona se je nosila precej, visoko. Neštetokrat jo je zasnubil, ko pa je videl, da ga ne mara, jo je pustil. Tedaj pa se je stvar hkratu zasukala na drugo stran, zakaj prišla sama k njemu navidezno brez vzroka ali povoda. Moj dragi mož je večkrat rekelf da bi bil zdaj čas. da ji vrne malo za drago.
Catherick pa je bil preveč vanjo zateleban, da bi bil kaj takega napravil; nikoli se ji ni v nobeni reči upiral ne pred ne po poroki. Bil je strastne narave in se pustil pogostokrat obvladati od svodih č'jstev, zdaj na ta( zdaf na oni način: pokvaril bi bil ie boljšo leno kakor ie bila gospa Catherick. če bi se bil po-
ročil s kakšno boljšo. Ne govorim rada slabo
o drugih ljudeh, gospod; toda to bi vam bna brezsrčna in strašno trmasta m svojevoljna
ženska; bila je zelo nečinerna v obnašanju rn obleki in se ni niti toHko pobrkala, da bi izikaeovala možu spoštovanje vsaj na aasiravno je vedno dobro 2 njo postopal. Moj mož je takoj rekel, kakor hitro «ta priHa v našo soseščino, da se bo stvar slabo končala,
in rcjegove besede so se uresničile. Niso pretekli še Štirje meseci, odkar sta prida v ta kr&(, ko je prišlo do škandala in sta se razšla.
Oba sta bila kriva — bojim se, da sta bila cba kriva.
S tem menite moža in ženo?	_ .
O ne, gospod! Ne mislim na Cathericka — njega sem Ie pomilovala — mislim na njegovo ženo in na —
In na onega, ki je novzročil Skandal? Da, gospod. Po rodu in vzgoji ie bil tfen-telman in bi mjoral dati boljši vzgled. Vi ga poznate, gospod — in moja uboga ljuba Ana ga le predobro pozna.
Gospod Persival dyde? 1 Da, gespod Persival Gfyde. — Srce mi je močno vztrepetalo — menil sem, da imam v rokah ltlja£ do tajne.
Ali je stanoval gospod Persivml tedaj ▼ vaii soseščini? sem Jo vpraša).
Ne. gospod. Prišel je M tujec £ nam. Oče mu -ie umrl nedavno pred tem v inozemstvu. Spominjam se, da je ba v žalni obleki Nastanil se je v majhni gostilni ob reki (sedaj je ta hiša porušena), kamor je zahajala gospa lovit ribe.*
Ali je prišel pred Ankum rufriroiu v vas?
Date,
pil ji je svojo zakonsko posteljo, sam pa je sel spai ca — mrvo. Stane, njegove žene, ni bilo doma.
Toda naslednji dan — kdo ve, k eda j in kako? — je izvedela cela vas še predno je napočila zora, da je spala Mara pri Stojanu. Na vse zgodaj je že priletela Marina mati Pela. Nikakor ni hotela verjeti, da je Mara sama spala. Za Pelo je pribite! Karin mož Nikola, i Tudi njemu ni bilo mogoče dopovedati resni-, ce. Hudo je kričal in dirjal, prepovedoval ženil povratek na dom s hudimi grožnjami.
Mara in Pela sta torej hočeš nočeš ostali še nadalje pri Stojaou, dsi njemu to ni bilo po volji Stojan ie poskusil vse mogoče, da bi se jih iznebil. Zaman!
Mara fe obupa vala. Hotela fe skočiti v! vodo. Stojanu se je silno zasmilila in tolažil1 jo je, kakor je vedel in znal: stopi je k njej! in jo očetovsko objel in privi! nase.
Oh, da bi tega ne bil storili Kajti ta hip se je pojavila na pragu njegova boljša zakonska polovica Stana. V vasi je bila izvedela za sramoto in sedaj jo je videla na lastne oči. Bil je ogenj v strehi.
Stani je prišla na pomoč tudi Janja, njena mati. Pa pomislite, ljudje božji, kak krik in vik: ženske — med njimi, o groza, dve tašči! Kdo bi se čudil, ako bi bil ubogi Stojan zblaznel.
Podil jih je iz hiše — a ni jih prepodil.
Kako in kaj se je nato zgodflo, boste zvedeli j v soboto dne 9. Jun^a ob 20.30 v Gorici v; Trg. domu! Tam bo namreč igral pridni in vrli! «Goriški dram. krožek« Peter Petrovičevo kmetsko šalo v treh dejanjih imenovano —j «Ploha». Ako se hočete enkrat res prav po-! šteno nasmejati — udeležite se prav vsi te predstave!
Tomaževo žHndro, zajamčeno s 15—20% skupne fosforcve kisline in z drobnestjo 75— 80%, preskrbi Slovensko kmetijsko društvo v Gorici (ul. Contavalle 7) onim kmetovalcem, kj se zgfeise v njegovem uradu najkasneje do 10. junija t. 1. in dajo na račun za vsak kvintal po 20 lir.
Borzna eoročila«
Tečaii:
V	Tretu, dne 4. junija 1923 CcfuHcTl r TTTT •* ••	316
Dalmatla........ • .........3 bb
Gerollmlch ................133&
Likera Triestlna	420
Llojd ............... . • • . 14tt>
Tu stno >•**•••••«,«,,,»,• Bfartinolidi	180
Ocaania	135
Prcmuda ••'•»•••«•••*•«••*•
Tripcovich.................284
Arnpelca..................WK)
Cement Dalmatla •••••*••••••••
Cement Spalato . . . ............
Valuta na tržaikem trga,	l
V	Trstu, dne 4. junija 1923»
egrsfee krone .*"»'••••••••	0.35 0.40
avstrijske kron-s -................0.02l>0 0.0310
češkoslovaške krone •••••••	05.—.— 65^)0
dinarji..........................516.30.— 26.60
leji. = • .......................11.20.— lJ.tkJ
marke ....................0.0270 0.03
dolarji..........................21.60 21.S0
francoski franki........ . 139.--139.50
ivicarski franki	3h«.——
angleški funU papirnati.......100.45.—100.95
IŠČEM pridno šiviljo za ažur na rjuliah in oaejici. Delo vzame s seboj. Naslov pri upravništvu.	784
SOBA, prazna, s prostim vhodom, event. tudi kuhinja na razpolago, se cdda. Naslovi pri upravništvu.	7S9
Gospodarstvo
Jtigoslovenska slobodna cona v Solunu. V fugcslcvenski slobodni coni v solunski luki se v porabljajo fngoelc venski carinski zatkoni. Konvcncfea je sklenjena začasno za 50 let. Jugoslovenski carinski zakoni se vporabljajo brez kvara grške suverenitete glede izvrševanja scidnijske in pc^ici-jske oblasti.
DRUŽINA brez oirok, sprejme služkinjo za domaća in vrtna dela. Desepi, Scalgi
Santa 364.
79C
BABICA, diplomirana, sprejme noseče. Lju* bezniva oskrba, največja tajnost- Govorf slovensko in nemško. Corso Ganbaldi 23'F.
791
KRONE L 1.75, gt»ldma^e L 4.65, 20-kronskl zlati 83. — Via Pondares 6, I.	<4
POSTELJE L 90, cliiffomers 220, nočne omfu rice 50, umivalniki 220, vzmeti, žimnice fa iz morske trave in polvofeie, popolna sob;ij solidna L 800. Fonderia 3.	78*
DAROVI
Gosp. G. Z. daruje za «Šol. društvo» L 50 in L 50 za društvo vojnih sirot. Blagemu do-' b ratnik u poplačaj Bog stotero (denar za d. v. s. (hrani »Šolsko društvo«).
Mesto cvetja na grob male Marije Trebeč daruje M. Zorsnan L 5 za «Šol. društvo
V isti namen daruje gospodična Amalija Gregorič L 5 za šentjakobsko podružnico^ «So}. društva*. Gospodarsko društvo pri Sv. Marrii Magdaleni zg. daruje L 30 magdalenski podr. «Sol. društva». Srčna hvala!
t
S "potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naša ljubljena soproga, mati, sestra svakinja
'	——^m	1 ■■ 1 ■ — 1
VODITELJ ali voditeljica, s kavcijo, se »Šč \ za skladišče vina. Nasi&v prj upravništv.v
\V.U
781
roj. Cerkvenič
danes, po dolgi m mučni bolezni, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb drage pokojnice Se bo vrši! v torek, dne 5. t. m., ob 16. uri, iz hiše žalosti S. M. Magdalena spodnja št. 820 na pokopališče na Katimaro.
TRST, dne 4. junija 1923. Ivan Marija, soprog. Gabrijela por. Zampieri, Ana, Marta, Zorka, hčere ter rodbine Cerkve Cunja, Čok, dr. Abram.
Novo porrebno podjetje Trst Corso V. C. III. 47.
VELEPOSESTVO z gospodarskem poslopjem z 28 sobami s pripadajočimi pritiklinamjj 27 johov n*iv, gozda in nasadov za sadje S neposredni bližim Maribora, krasna Icg^i se ugodno proda. Ponudbe pod «Ve1epc-sestvo» na Aloma Company d. z o. z. Ljub« Ijana, Kongresni trg 3.	2M3
VELIKA ZALOGA sena, slami in ovsa najnižjih cenah. Tvrdka. via Udine 23.
pa 754
KUPUJEM žaklje vsake vrste. Zaloga via So-litario 21, Marica Bubnič.	775
GOSTILNA, dobro idoča, na prometnem kraju, se vzame v najem. Ponudbe poslal/ na naslov: Slap št. 81 pri Vipavi.	781
POZOR! Krone, korale, zlato, platin in zobovje p« najvišjih cenah plačuje edini grosist Belleli Vita, via Madocnina 1., I.	32
ZLAT, srebrn in papirnat denar se kupuje in prodaja po zmernih cenah. Menjalnica via Giacintc Galiina 2, (nasproti hotela Mon-cenisio). Telefon 31-27. Govori se slovensko.
25
SREBRO, zlato inbriljante plača več kot dru^ Pertot, via S. Francesco 15. II.	45
m na
PLISSE'. Delo hitro in natančno, velike majhne oblike, podviti, na pahljačo in harmoniko. Oliva de Battisti, via S. S^-ba-stiano št. 4-III Trst. Vhod pri prodaji listov.
51
Ob nenadomestni izgubi našesra uad vse ljubljenega
izrekamo najiskrenejšo zalivalo vsem., ki so s svojim sočustvovanjem lajšali našo veliko bol in počastili spomin pokojnika. — Zlasti izrekamo svojo zahvalo „Dramatičnemu krožku v Ajdovščini*, ki ja požrtvovalno skrbel, ila se izvrši žalni sprevod čim lepje, pevskemu zboru za prelepo in ganljivo petje, ožjim prijateljem pokojnika za prekrasni venec, kakor tudi ostalim darovalcem vc-ncev in cvetja in vsej množici naroda, ki jc s 8 vej o velikansko udeležbo pri pogrebu dal izraza svojim čustvom ob tako neaiiL r.s<V.i pokojnika. Sa enkrat vsem prav globoka, iskrena zahvala.
AJDOVŠČINA, dne 1. rožnika 1923.	Žalujoča družina Lokarjeva.
CENTIŠALft TRST
DeisIlKa glavnica L 11,000.000 Rezoma L 5,100.1
Podružnice: Opatija? Zadar, Dunaj.
Afllirani zavodi: Jadranska Banka Seo$rad in njene podružnice: Bled, Cavtat, Celje, Dubrovnik, Ercegnovi, Jelša, Jesenice, Korčula, Kotor, Kranj, Ljubljaua. Maribor, Metković, No-visad, Prevalfe, Sarajevo, Split, Šibenik, Tržič, Zagreb.
NEW YORK: Frank Sakssr Stale Ba«k / VALPARAISO: Banco Vugoslava da ChHe
Izvršuje vse banšne posla.
„ PREJEMA VLOGE ^
bo brnilie knjižice Id na tekočI račun tet iifi obrestuj* 90 3 V/t.
Na odpoved vezane vloge obrestuje po najugodnejših pogojih, ki jih
Sorazumno s stranko določa od slučaja do slučaja.
a|« v najem varnostne predale (saffes) =
Za vodovi uradi v Trstu:
Via (ma dl Risparmlo iftev. S — via S. N8col6 štev. 9
Tildu». m m 2f?i mn ^ n §.» u 12.39 u n u.m 10 u.