Poštnina plačana v gotovini.% Leto XIII., štev. 193 Ljubljana, sobota 20. avgusta 1932 Cena t Din o pra vmštTo, L>JuOijao&t K-tulijeva ulica i. — Telefon it 3122, 3123, 3124. 3125. 3126l Inseratni oddelek: Ljubljana. Seleit-burgova uL 3. — TeL 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Aleksandro*« cesta it 13. — Teleton *t 2455. Podružnica Celi« Kocenova ulica it. 1 — Telefon 5t 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št 11842. Praga čislo 78.180, VV-r-n it IO«; 741 Naročnin* cnaSa mesečno LHd — ta fai<«wii»t»o Din <0 — Uredništvo: Ljubljana. Knafljera aiica 5. Telei^n št 3122. 3123. 3124. 3125 in 3126. Maribor. Aleksandrova ce«ta 13. 1®- lefoo §t 2440 (ponoS 2582). Celte Kno^m-, rji S T-t !t 100. Rokopis' se ne vrafajo. — C>2iasi po tarihi Piccard © svojem vzletu Prve izjave drsnega znanstvenika po srečnem pristanku — Dosežena višina Se ni točno ugotovljena — Kako je balon pristal Milan, 19. avgusta, d. Malo gornje italijansko mestece Desenzano je postalo preko noči po vsem svetu znano.. Odkar se je snoči nastanil v mestu prof. Piccard s svojim spremljevalcem Cosynsom, je De-se-nzano cilj ne samo mnogih radovednežev. marveč tudi cilj zastopnikov svetovnega tiska. V teku današnjega dne se je zbraio v mestu nad 150 novinarjev, ki zastopajo tisk vsega sveta. Priprosti hotel, v katerem se je nastanil prof. Piccard, je ves dan oblegala večtisočglava fctnožica, novinarji pa so neprestano na preži, da bi ujeli vsaj kako kratko izjavo »junaka zrač-mh višav«, kakor nazivajo prof. Piccarda. Kljub veliki utrujenosti je prof. Piccard. ki se zaveda, da gre velik del zaslug za to, da mu je bil omogočen drugi polet v stratosfero. baš tisku, je še snoči takoj potem, ko ie spravil na varno balon in aparate, sprejel novinarje in jim podal krajšo izjavo o svojem poletu. Med drugim je dejal: »0 znanstvenem uspehu svojega poleta v stratosfero, vam za enkrat ne morem podati toonejših podatkov. Rečem lahko samo toliko, da je polet popolnoma uspel in da sem rešil mnogo problemov, ki so ostali >o mojem prvem poletu še nerešeni. Ves as poleta je vladalo idealno vreme. Apa-ati so funkcionirali izborno in napravil sem dragocena odkritja, ki jih bo mogoče i' čnejše označiti šele po končani proučitvi : no proračunanju raznih znanstvenih pro-b c T: o v. Do 10.000 m .ie bila orljentacija zaradi jasnega vremena izborna. Dvigali smo se zelo naglo, tako da smo dosegli v krajšem času mnogo večjo višino, kakor pri prvem poletu. 2e v par urah smo dosegla stratosfero in v štirih urah smo dosegli maksimalne višino, ki pa je ne morem točno fiksirati, ker ne vem ali so zaradi mraza aparati še tudi v tej višini beležili točno ali ne. Vsekakor pa smo dosegli višino nad 17.000 m, torej mnogo več, kakor pri prvem poletu. Največje težave je povzročil silen mraz, ki se je občutil že v višini 8000 m in se je vedno bolj stopnjeval, tako da naju je poji alo že strah, da bova zmrznila. Na.jnižna temperatura izven gondole je znašala 55 stopenj, v gondoli sami pa smo zabeležili 36 stopenj pori ničlo. Nad 10.000 m je bila <- h jen taci ja zelo težavna. Zemljo je začela prekrivati megla, tako da nisva videla ne gorovja ne dolin. Edina, orientacijska o$o-ra so bila jezera in morja, ki so se lesketala v soncu. Ko sem spoznal, da se nahajamo nad globino Gardskega jezera, sem se odločil za pristanek. Obstojala je namreč nevarnost, da nas zanese zračni tok nad Jadransko morje, kjer bi bil pristanek vsekakor bolj težaven, če že ne nevaren.« Podrobnosti o pristanku Profesor Piccard se je spustil 15 km južno od utrdbe Pes«hiere v bližini zgodovinskega bojišča pri Solferinu. Prvotno je hotel pristati blizu neke osamljene kmečke hiše. Kmečki delavci, ki so bili na polju, se spočetka iz bojazni niso hoteli približati balonu. Se le na Piccardove klice so pristopili in prijeli za vrvi. Kljub temu pa se je balon zopet dvignil, dokler ni končno pristal na pobočju bližnjega hriba. Ker pa je bilo pobočje precej strmo, se je okrogla gondola ^akotalila po njem navzdol. Po petih obratih se je ustavila v nekem grmovju. Tedaj so kmetje na Pic-cardov poziv pričvrstiii balon z vrvmi na bližnja drevesa. Oba letalca sta izstopila iz gondole. Piccardov balon sta opazili tudi dve italijanski letali. Letali sta se balonu približali ie ga spremljali, doker ni pristal. Tedaj pa je eno izmed njih v naglici krenilo proti Desenzanu, da alarmira tamkajšnjo vojaško posadko. Uro pozneje je prihitela Piccardu na pomoč četa vojakov z letalskimi častniki in tovornimi avtomobili. Pričeli 30 spravljati materijal, gondolo in balon na avtomobile. To delo je trajalo celih pet ur. Prof. Piccard se je nato odpeljal v spremstvu letalskih oficirjev v Desenzano, kjer mu je bil prirejen svečan sprejem. Ko je spravil na varno vse aparate, je takoj legel k počitku. Vso noč je spal tTdno in je vstal šele danes dopoldne ob 10. Kako visoko je bil balon Curih, 19. avgusta, d. V znanstvenih krogih vlada največje zanimanje za vprašanje, kako višino je prav za prav dosegelPiccard. Aparati so zabeležili višino 16.500 in 16.700 metrov. Piccard sam misli, da ie bil mnogo višje. Točno se bo dalo to ugotoviti šele po natančnem pregledu aparatov in po strokovni ugotovitvi, da so aparati tudi v višini funkcionirali brezhibno. Ni _ namreč izključeno, da so aparati za merjenje višine zaradi nepričakovane nizke temperature začasno odpovedali. Dramatična borba za en glas Pestra usoda pogodbe o m siril - Bolezen kot v Dunaj, 19. avgusta, g. Lausannska pogodba o posojilu povzroča v avstrijski po-l'tik; še vedno zelo čudne razmere. Danes dopoldne je da! oboleli velenemški poslanec \Vin-zel po nekem svojem prijatelju iz-,-oviti, da se odreka svojemu mandatu. Ta odpoved bi imela za vlado katastrofalne posledice, ker \Vinzl v času svoje bolezni sploh ni izvrševal mandata in je s tem re šil vlado pora/a. V popoldanskih urah je danes obravnaval lausannsko pogodbo zvezni svet, ki je sklepi!, da jo bo vrnil narodnemu svetu, tako da se bo moralo tamkaj znova vršiti glasovanje. V vladnih krogih si niso znali polagati, ker je bil med tem že vpoklican nadomestnik za poslanca \VinzIa, ki bi bi! glasoval proti nogodbi in s tem vrgel vlado V večernih urah pa je prispela v parlament brzojavka obolelega poslanca \Vinzla, da preklicu je svojo odpoved na mandat. Seda; je situacija taka. da se je poslanec Wjnz1 ponovnega glasovanja o lausar.nski pogodbi ne bo udeležil ter bo tako vladi omogočil ugodno rešitev pogodbe. Brzojavka, s katero je Winzl svojo odpoved preklical, je bila naslovljena sekcii-skemu šefu Zihlažu, ki je odšel z njo k ednarodnem posojilu Av- rešiteljica vlade zveznemu kancelarju dr. Dollfussu. Prt njem je bd slučajno navzoč velenemški po slanec Prodinger, ki je Zihlažu iztrgal brzojavko iz rok ter hotel oditi iz kancelar-jeve pisarne. Dr. Dollfuss je pozval poslanca Prodinger ja. na; brzojavko vrne, ker ni njegova, ter ga obenem opozoril na nepristojnost njegovega vedenja. Poslanec Prodinger pa se ni dal pregovoriti, temveč je odšel z brzojavko v velenemški klub. kjer jo je dal prepisati ter jo je šele nato vrnil kancelarju dr. Dollfussu. S tem incidentom se bo po vsej priliki bavil še parlament. Dunaj, 19. avgusta. AA. Zvezni svet je danes razpravljal o lausannskem protokolu in ga odklonil. Upokojeni general Koerner je v imenu socijalnih demokratov protestiral proti sprejema tega protokola, ker ograža svobodno akcijo Avstrije v zunanji politiki, zlasti pa njene bodoče odnosa je z Nemčijo Protokol pomeni za Avstrijo novo nadzorstvo inozemstva in prinaša avstrijskemu gospodarstvu nova bremena in omejitve. Govornik je zatem napadel predsednika narodne banke, češ da je s svojo deflacijsko politiko povzročil podražitev življenja. Posrečen prekooceanski polet Hahfpx, 19. avgusta. AA. Davi ob 5.4-5 so na tukajšnjm letališču opazili Molli-sonovo letalo. Mollison je torej prvi letalec. ki je sam preletel Atlantski ocean od \zhuaa na zapad. Mollisonova žena je slovita in drzna angleška letalka Johnsonova. Poročila sta se še le pred meseci. Ko je Mollison vče-rai starta! in izginil v zraku, se je nje-fova žena onesvestila. New York, 19. avgusta g. Angleški letalec Mollison je danes ob 12.55 gladko pristal blizu Pennfielda, majhnega kraja južno od S. Johna v Novem Braunschweigu. Za svoj polet preko Oceana je potreboval približno 30 ur. Mollison se namerava v kratkem po zračni poti vrniti v Evropo. Ponesrečeno italijansko vojaško letalo Pariz, 19. avgusta. AA. Havas javlja iz Pulja. da je neko italijansko bombno letalo pri spuščanju strmoglavilo v mer je in da je pilot izgubil življenje. Pasivna trgovinska bilanca Francije Pariz, 19. avgusta. AA. Uvoz v prvih 7 mesecih 1932 je znašal 17.667 milijonov frankom, izvoz pa 11.512. Iz Španije Madrid, 19. avgusta. AA. Zbornica je sprejela z 262 proti 14 glasovom razlastitveni zakon. Pod zakon bodo spadala veleposestva vseh, ki so zapleteni v pravkar potlačeni monarhistični upor. Francoski manevri v odgovor italijanskim Pariz, 19. avgusta d. Francoski tisk se še vedno obširno bavi z nedavnimi pomorskimi manevri italijanske vojne mornarice, ki so se vršili pod predpostavko napada na francoske vojaške transporte iz Afrike v Evropo. »Temps« doznava, da se bavi sedaj vlada z načrtom velikih francoskih pomorskih manevrov, da bi na ta način zabrisala vtis, ki so ga napravili v Franoiji italijanski manevri. Pri teh manevrih bo šlo pred vsem za to, da se dokaže, ali ;e francoska mornarica dovolj močna, Ia zavaruje francoske transporte tz Severne Afrike aLi tja. List obenem doznava, da se bo po izidu teh manevrov odločilo, ali naj se francoska mornarica in zračno brodovje v Sredozemskem morju pomnoži. Bržkone bo mornariški minister že na oktobrskem zasedanju zbornice stavil predlog za gradnjo modemih kri ž ar k in vodnih letal Smrt nemškega admirala Gottingen, 19. avgusta. A A. Bivši nemški admiral Zenker je umrl v 62. letu. TAKTIKA V VPRAŠANJ RAZOROŽITVE Ozadje n®mike zahteve po enakopravnosti v oboroževanju — Vzbujeno nezatipaitje Anglije — Vesti o direktnih pogajanjih med Nemčijo in Francijo — Konferenca nemških diplomatov Pariz, 19. avgusta, r. že ob priliki se-stanka svetovne razorožitvene konference je Nemčija, podpirana od Italije, zahtevala, naj se v smislu versajske mirovne pogodbe tudi države zmagovalke, ki so jo podpisale, razorožijo v enaki meri, kakor je to pogodba določila ra Nemčijo. V teku nadaljnjih pogajanj je nemška delegacija povsem konkretno predlagala, naj se 8 odstavek versajske mirovne pogodbe, ki določa razorožitev Nemčije, enostavno čr-ta. S tem bi bila Nemčija dosegla g vojni uspeh. Prvič bi se ji priznala pravica oboroževanja, na drugi strani pa bi pomenilo to začetek revizije mirovnih pogodb, ker bi bilo s tem kršeno načelo nedotakljivosti mirovnih pogodb. Nemčija je za dosego tega cilja prišla celo z grožnjo, da bo izsto-pila iz Društva narodov. Italija je to njeno grožnjo takoj podprla. Ob takem položaju so se delegacije razšle z razorožitvene konference, prepuščajoč predsedništvu, da zadevo prouči do prihodnjega plenarnega sestanka konference, ki se bo vršil meseca septembra. To postopanje Nemčije je naravno naletelo na dokaj odločen odpor Francije, pa tudi v angleških krogih, ki so bili spočetka dokaj na strani Nemčije, so postali nezaupljivi. »Echo de Pariš« po-oča, da je to vprašanje sedaj predmet vestnega prouče vanja v angleškem zunanjem in vojnem ministrstvu. Anglija pa še ni zavzela svo-jega stališča. Na eni strani želi Anglija, da bi se upoštevale upravičene želje in zahteve Nemčije, da bi se na ta način doseglo kar največje zbližanje, na drugi strani pa opozarja zlasti angleška admira liteta na nevarnost sprejetja nemškega stališča, ker bi se s tem ustvaril prece- denčen primer, ki bi znal pozneje Angliji zelo škodovati. Ce bi se Nemčiji priznala enakopravnost v oboroževanju na kopnem, ni nobenega dvoma, da bi šla takoj dalje in bo zahtevala enake pravice tudi glede oboroževanja na morju. »Journal« izraža sum, da Amerika skrivaj podpira nemške težnje, heteč na ta način izvajati pritisk na Francijo in jo prisiliti h kompromisu glede Hoovrovega razorožitvenega predloga. V tej dvojni ofenzivi, pravi list dalje, Franciji ne bo preostajalo drugega, kakor (ifcnačne vprašanje kršitve razorožitvenih ^ločb mirovne pogodbe s strani Nemčije. Ministrski predsednik Herriot ima v rokah spise in dokaze, ki zares niso samo prazne besede. (List namiguje tu očividno na ugotovitve angleške tajne službe, da pripravljajo Nemci napad na Poljsko. Op. ur.). Zadnje dni so se razširile v diplomatskih krogih govorice, da se pripravljajo direktna diplomatska pogajanja med Nemčijo in Francijo v vprašanju enakopravnosti Nemčije glede oboroževanja. Povod za te vesti je dala sklicana konferenca nemških diplo-matov, na kateri se bodo točno določile smernice bodoče nemške diplomatske akcije v skladu z novimi smernicami nemške zunanje politike. Iz nemških krogov ozna-čujejo te vesti sicer za preuranjene, vendar pa naglašajo, da Francija ne bi smela odklanjati tozadevnih pogajanj. V francoskih vladnih krogih to priznavajo, naglašajo pa, da bodo merodajna za Francijo v tem pogledu naslednja načela: 1. Nemčija mora pristati na to, da se vojaško organizirane in oborožene zasebne organizacije vračunajo v efektivno oboroženo silo Nem. čije; 2. Nemčija in Francija se v bodoče glede svojega efektivnega stanja na polju oborožitve podredita strogi mednarodni kontroli. Bližnja bodočnost bo pokazala ali je Nemčiji v resnici za to, da se doseže stvarna razorožitev, ali pa je njen cilj samo ro-vo oboroževalno tekmovanje s Francijo, ki živo spominja na revanžni duh ki se v zadnjem času vse bolj javno kaže baš v onih krogih, ki sedaj odločajo v Nemčiji. Mussolimjevo svetovno naziranfe New York. 19 avgusta, d. Italijanski ministrski predsednik Mussolini je dal zastopniku agencije »Newyork American«: izjavo, v kateri pravi med drugim, da mu njegovo svetovno naziranje ne dopušča, da bi verjel v večen mir med narodi, vendar pa s tem noče reču da ne bi storil vse, kar to v njegovi moči. da se svetovni mir ohrani, Zato pa je neobhodno potrebna razorožitev. Italija si že leta in leta prizadeva, da bi izsilila splošno razorožitev, če pa se bo izkazalo, da tega vprašanja ni mogoče povo'jno rešiti, potem ie nova vojna neizbežna in ra vojna bo pomenTa pogin sedanje civilizacije. V nadaljnji izjavi se je Mussolini dotaknil položaja v Zedinjenih državah in na-glasil, da Amerika ne potrebuje nobenega Mussolinija, marveč bo že sama našla sre 1-stva in pota. da obvalada sedanjo gospodarsko krizo. Eno pa misli, da ie nepobitna resnica, da se namreč bliža kapitalizem svojemu neslavnemu koncu prav tako. kakor reparacije in vojni dolgovi. S ro mislijo se bo morala tudi ameriška javnost polagoma sprijazniti. Hitlerjeve! se vendarle pripravljajo na kompromis Pogajanja med centrumom in narodnimi socialisti se že vrše — Spremembe v vodstvu centruma — Značilni Hitlerjevi demantiji Berlin, 19. avgusta, d. Narodni socialisti i nadaljujejo po neuspelih pogajanjih za kancelarsko mesto z vso ostrostjo borbo proti državni vladi. Izjave kancelarja Papena glede dolgotrajnega obstoja njegove vlade smatrajo za smešne in poudarjajo, da je Papenova vlada povsem slična zadnji Briiningovi vladi. Zdi se pa, da so se narodni socialisti kljub svoji navidezni borbenosti vendarle že zelo unesli. Pri pogajanjih s centrumom se kažejo dokaj popustljive, dasiravno za enkrat še ni moči reči, kakšen bo končni uspeh teh pogajanj. V centrumu se pripravljajo velike izpre-membe kot posledica zbližanja z narodnimi socialisti. V poučenih krogih zatrjujejo, da bo prelat dr. Kaas odložil predsedstvo j stranke. Dr. Kaas se mudi že več tednov j v Italiji, vendar pa se govori, da njegovo bivanje v Italiji ni samo iz zdravstvenih razlogov. Predsedstvo centruma bi imel prevzeti dr. Briining, kar pa se zdi spričo sedanjih pogajanj z narodnimi socialisti dokaj neverjetno. V centrumu samem obstojajo velike razlike v presoji položaja in glede taktike stranke. Zato se pogajanja z narodnimi socialisti dokaj težavna. Adolf Hitler je v nekem intervjuvu še enkrat razpravljal o pogajanjih glede spremembe v vladi. Hitler je med drugim izjavil, da opombe glede Mussolinija niso bile nikoli izrečene v tej zvezi in so prišle v javnost popolnoma napačno. Da narodni socialisti niso zahtevali vse oblasti zase. je razvidno že iz dejstva, da niso nikoli zahtevali državnega brambnega ministrstva. Glede stališča p^oti sedanji vladi je Hitler naglasil, da ni nikoli obljubil, da jo bo toleriral ali podpiral v vseh okoliščinah, temveč se samo obvezal, da jo bo podpiral tako dolgo dokler bodo mogli narodni socialisti odobravati njeno notranjo in zunanjo politiko. Misel o pohodu na Berlin je Hitler zavrnil s pripombo, da je že itak v Berlinu. Pristavil je še, da ni važno vprašanje kdo bo korakal v Berlin, temveč vse bolj važno, kdo bo korakal iz Berlina. Nje. govi napadalni oddelki so najbolj disciplinirani oddelki in zato se ni treba bati, da bi kadarkoli poskusili izvesti protizakonit pohod. Sklicanje parlamenta Berlin, 19. avgusta, d. Državni zbor je sklican k svoji prvi seji za 30. avgust, to je zadnji dan, ki ga določa zakon. Formalni otvoritveni seji bo bržkone predsedovala kot najstarejša članica komuni6tka Klara Zetkin. Usoda državnega zbora se bo bržkone naglo odločila, čim se bo vlada predstavila zbornici. Izid glasovanja je že skoro jasen, kajti Papenova vlada se lahko opira le na 37 nemških nacionaloev in morda še na kakega poslanca ljudske stranke. Programatična izjava, ki jo namerava podati Papen pred državnim zborom, se bo nanašala predvsem na tako zvani konstruktivni obnovitveni program za preskrbo dela. Vprašanje finančne strani tega načrta je za enkrat še odprto, vendar pa se vrše tozadevno že živahna pogajanja z Narodno banko. Prvi predlog nezaupnice Berlin, 19. avgusta, s. Socialno demokratska državnozborska frakcija je sklenila, da bo takoj vložila nezaupnico proti Papenovi vladi. Poseben predlog zahteva, naj se razveljavijo s sklepom državnega zbora vse zasilne odredbe, ki jih je izdala Papenova vlada. Preference med državami britskega imperija Najvažnejši uspeh ottawske konference - Razmerje do-minionov do držav izven britskega imperija London, 19. avgusta, d. Pogajanja n» ottawski konferenci se bližajo svojemu koncu. Z vseh «trani si prizadevajo, da bi bila vsa še nerešena vprašanja rešena najkasneje do danes zvečer, da bi se mogla že jutri dopoldne vršiti svečana zaključna sejn. Kot najvažnejši uspeh in sklep ottaw6ke konference označujeio sporazum o odnoša-ji.h imperijskih do nemperijskih držav. Po tem sporazumu bodo imele države britskega imperija pri sklepanju trgovinskih pogodb z neimperijskimi državami sicer svobodne roke, vendar pa so se vse v!nde svečano obvezale, da ne bodo sklenile nobene pogodbe. ki bi bila v nasprotju z načelom preferenčnega sistema med članicam' Vnrerija. Sedaj obstoječe trgovinske pogodbe, ki niso v skladu s tem sklepom, se morajo v najkrajšem roku, ki je mogoč, odpovedati Sklep vsebuje tudi določbo, da se lahko posamezne imperijske države priključijo regionalnim pogodbam z izključno med6e bojnimi preferencami, pri čemer so mišljene predvsem podunavske države. Ottawa, 19. avgusta. A A. Angleško-ka-nadski sporazum bo podpisan danes. Plenarna zaključna seja konference bo jutri ob 10. dopoldne. Tekom jutrišnjega dopoldneva bodo podpisani sporazumi med Anglijo in drugimi dominiotn. Ottawa, 19. avgusta. AA. Visoki uradnik kanadske vlade je izjavil, da bo angleška vlada po sporazumu s Kanado preklicala svojo trgovinsko pogodbo s sovjetsko Rusijo Obenem bo skušala angleška vlada že sedaj onemogočiti ruski dumping z upravnimi ukrepi. Besedilo pogodbe med Kanado in Anglijo sicer ne omenja Rusije izrecno, navaja pa neangleške države. Grška pogajanja z angleškimi upniki London, 19. avgusta. AA. Semkaj je prispel grški finančni minister. Sestal se bo z zastopniki lastnikov grških bonov. Grška vlada bo skušala urediti vprašanje dozdaj odloženih in bodočih plačil Smrt soprogt poljskega predsednika Varšava. 19. avgusta. AA. PAT poroča: Ga. Mihalina Moszicka, soproga predsednika poljske republike, ki je snoči umrla v 60. letu starosti, je podlegla raku. Gospa Moszicka je aktivno sodelovala v poljskem narodnem gibanju ter je zavzemala vodilno mesto v mnogih človekoljubnih akcijah. Njeno truplo se danes prepelje iz Spale, letnega bivališča predsednika republike, v Varšavo. Katafalk bo postavljen v varšavskem dvorcu, kjer bo varšavskemu meščanstvu dovoljen pristop katafalku, da pokojnici izkaže poslednjo čast. Pogreb se bo vršil v Varšavi. Zagonetka pariškega umorjenca Dunaj, 19. avgusta. AA. »Extrablatt« pri-občuje podrobnosti o dozdevnem bourbon-skem princu Edigarju, ki ga je v Parizu umorila njegova prijateljica. Dunajska policija ima o mjem podatke od 14. septembra 1910. Hotelski agentje so tedaj opozorili policijo na človeka, ki je živel razkošno, hod.il v nočne lokale in se izdajal za člana habsburške rodbine. Ko ga je hotela dunajska policija prijeti, da bi ugotovila njegovo identiteto, je odpotoval v Italijo. Policija je bila tedaj mnenia, da ne gre za bourboerijodično vsako leto, tik pred madžarskim praznikom sv. Štefana. Frezadolžitev kmeta Zanimiva anketa v Kmetijski družbi — Kmetijski dolgovi znašajo v dravski banovini eno milijardo dinarjev Ljubljana. 19. avgusta. V Kmetijski družbi se je danes vršila zanimiva anketa o prezadolžitvi kmeta, ki je pokazala, da so naziranja v strokovnih krogih sicer različna, vendar pa je bilo v splošnem ugotovljeno. da obstojajo precejšnja fežkoče in da ie treba napraviti korake, da se omilijo težke posledice, ki so nastopile v zvezi s hudim padcem cen kmetijskih pridelkov. Anketa je bila sklicana v zvezi s pripravami za definitivno ureditev vpraša-jiia zaščite kmeta, odnosno z reformo obsto-irčega zakona za zaščito kmeta od 20 marca. ki bo zaradi svoje provizornosti prenehal veljati 20. oktobra. Poleg zastopnikov raznih zadružnih ustanov in drugih korpo-rarii sta se ankete udeležila tudi narodna poslanca s. Urek in Mravlje. Zborovanje je otvorii podpredsednik Kmetijske družbe g. Fran Trček, ki ie podal tudi uvodni referat. :z katerega posnemamo naslednje: Kmetijstvo je tista panoga gospodarstva, ki že od nekdaj dcnaša najnižje dohodke. Vzroki so prav različni Dočim mnoge druge gospodarske panoge ob ugodni konjunkturi lahko plačujejo visoke obresti in celo odplačujejo investicijski in obratni kredit, kmetijstvo komaj prenese nizke obresti. Kmetijstvo donaša v najboljših ča-5'h komaj 5 do 6 odstotkov, izjemoma 10 odstotkov letno, v slabih časih pa ne plača niti vsega dela. kaj šele rento za investirani kapital Kmet se lahko tznebi nekoliko dolga šele kadar mu zraste gozd ali prinese nevesta večjo doto ali če propade valuta Zato se mnogi tolažijo z inflacijo Tržne cene kmetijskih pridelkov so v zadnjih treh letih nazadovale za eno tretjino do polovice in 5e več. Prav tako so nazadovale tudi cene kmetij samih m so se bremena kmetijstva skoraj podvojila, obresti pa potrojile. Res so nekaj let po vojni številni kmetovalci nekoliko več trosili, še številnejši pa investirali precejšnje zneske za obnovo in modernizacijo poslopij, inventarja, živine. vendar večini ni m«s:?e očitati lahkotni »ehiega zadolževanja. Kmetovalci so prisiljeni slediti racionalizaciji, saj jih k temu ni silila konkurenca in ie to tudi priporočal vsak, ki se bavi s pospeševanjem kmetijstva. Vlšissa zadolžitve Glede višine zadolžitve še nimamo točnega pregleda, dasi zbirajo podatke obla--tva in nekatere prizadete organizacije. Predsednik beograjskega združenja bank dr. Markovič zatrjuje, da znašajo v Sloveniji dolgovi kmetovalcev pri kreditnih ?adru-trnli 722 milijonov Din, pri regulativnib hranilnicah 138 milijonov, pri bankab pa 26 milijonov Din. skupaj 886 milijonov. Glede posojilnic in hranilnic so podatki še preeei točni, zadnja številka (20 milijonov Din) pa je gotovo prenizka, kajti dolgovi za dote. preužitek. davke in dolgovi trgovcem so tudi zelo visoki. Mislim, da se bomo najbolj približali resnični številki, če smatramo, da znašajo vsi kmetijski dolgovi v dravski banovini približno eno milijardo I> in. Dasi je to zelo visoka številka, vendar nase kmetijstvo še ni prezadolženo. Bolj kot dolgovi sami tarejo našega kmeti visoke obresti in kratki vračilni roki za posojil \ dopolnitev gornjih podatkov je gosp. Trček navede! tudi rezultate ankete, ki jo je priredila Zveza slovenskih zadrug. Od vs«->h !43.000 slovenskih kmetijskih gospodarstev je pri kreditnih zadrugah zadolženo okrog 70.000 gospodarstev ali skoro polovica. Vsa posojila znašajo 749 milijonov Din. obrestna mera pa se giblje med 6 do 12 "Vo. večinoma pa med 7 do 8%. Obrestno oderuštvo ie mogoče očitati le nekaterim posojilnicam- Glede na očitke, da zadruge zlorabljajo izjemno stanje po zakonu o zaščiti kmetovalcev, bodi navedeno, da tožijo sa-nn T39 dolžnikov, dražbeno postopaive pa predlagajo le v 800 primerih. Vzrok tožbe in dražbe je ali zapravljivost dolžnika ali zahteva porokov, da se doseže vknjižba, ali pa nevarnost, da bi zastarele obresti, odnosno da bi zastarelo poroštvo. Tu pa je treba še omeniti, da imaio slovenske kreditne zadruge sedaj 134.000 hranilnih vlog «H strani kmetskih ljudi, ki znašajo 730 milijonov. torei nekaj mani kakor posojila. Iz tega viduno, da vsaj tretjina naših kmetij ni zadolžena in da razpolaga celo s precejšnjimi prihranki. Ukrepi drugih držav Največje olajšanje bi nastopilo s povrat-kom ugodne konjunkture. Toda, ker te še ni. je treba poseči po drugih pripomočkih »nu-i so precej znižali obresti za nekatere kmetske dolgove, zlasti v vzhodni Prusij: (na 4.5°/o), v nekaterih primerih pa so uničili tudi del dolgov. Določili so dolge plačilne roke in prepovedali prisilno prodajo kmetij pod 7 desetin cenilne vrednosti iz leta 1929 Razliko na obrestih in na kapitalu prevzame država v svoio plačilno obvezo. Radikalno so postopali Rinnuni. Obresti so znižali na 5%, odpisali malim kmetovalcem polovico, večjim četrtino dolga. Breme razdolžitve je država odložila na banke, v glavnem na Narodno banko. Tudi Češkoslovaška pripravlja zakonske olajšave. Originalno pa je postopala glede razdolžitve Poljska. Najprej je odložila plačevanje kmetijskih davkov v jeseni leta 1931.. nato je državna Agrarna banka preložila dospele obroke kmetijskih dolgov do leta 1933. in 1934.. vrh tprra pa je znižala obrestno meto za 2 do 4%. Sodišča so dobila pooblastilo, da lahko odložijo prisilno prodajo kmetij. Zdaj je šla država korak naprej in izdala naredbo, da si vsak kmetovalec lahko iz-pcsluje pri sodišču znižanje obresti, če se izkaže, da so oderuške. Nadalje kmetje lah-prosijo za prisilno poravnavo kakor trgovci. , Ker naš zakon o zaščiti kmeta vetja samo sest mesecev, se razne organizacije trudijo, da stavijo predloge za končno rešitev. Združenje vojvodinskih kmetovalcev predlaga, naj prevzame Privilegirana agrarna banka vse kmetijske dolgove (okrog štiri milijarde Din), upnikom pa naj izda namesto denarja jx>sebne bone z značajem plačilnega sredstva, kakor so bankovci Narodne banke. Kmetje naj odplačajo dolgove banki v teku 25 let. Dr. Belin, tajnik Zagrebške borze. predlaga, naj se izdajo upnikom kmetovalcev posebne obveznice (razteretmee). ki naj bi se obrestovale po 8%. ki bi bile sposobne za lombard in naj bi se amortizirale v daljši dobi. Kmetovalci bi odplačevali dolgove s 5 do 6°/» obrestmi, razliko do 8°/n pa naj bi nosila država. Vse kmetijstvo v Evropi je v težkem položaju in povsod se trudijo, da bi pomagali kmetu, če ne drugače, z zaščito pred upniki. Vprašanje pa ie zelo težavno m zamotano in so vse rešitve več ali manj nepopolne ali enostranske. Zaščita ie ponekod rodila tudi slabe posledice- V Rumuniji in Poljski je zašlo bankarstvo in trgovstvo v težkoče in so osobito živo reagirali vlagatelji ter inozemski upniki. Kakor izziva kriza ene panoge, krizo drugih panog, tako kliče tudi enostranska zaščita dolžnika po zaščiti upnika. Kako se stai Izvede razdol-žitev Nastane vprašanje, na kakšen način je treba kmetu nuditi pomoč, da bo pravična na vse strani. Kmetu je treba vsekakor omogočiti, da bo lahko odplačal dolgove iz dohodkov. Zato je treba znižati* obrestno mero njegovih dolgov vsaj na 5 °/o. Dolgovi, ki ne dosegajo vrednosti polovice premoženja. naj se odplačajo šele v 10 do 15 letih, višji dolgovi pa v 15 do 25 letih. Najpotrebnejšim in šibkejšim nai se odpusti do em* četrtine dolga. Zaščita ne sme biti enostranska. Obrestna razlika zaradi tega ne sme biti v breme pridnih in varčnih, ki slučajno pomoči niso potrebni, niti v breme vlagateljev. Tudi upniki se ne smejo obremeniti. da denarni zavodi in trgovci ne bodo izgubili kredita. Le oni upniki, ki računajo oderuške obresti, se lahko direktno prikrajšajo. Sicer pa nai nosijo breme vsi sloji v obliki davkov, tako da bodo plačali levji del oni upniki, ki jih je kriza najmanj prizadela, odnosno eni, ki so imeli največ dobička od zadolženega kmetovalca. Zaščita nai bo le pogojna ali vsaj različna gl^de onih, ki so po svoji krivdi zabredli v dolgove, in onih, ki so brez krivde prezadol-ženi. Akcijo naj izpelje država v obliki konverzije. V posameznih konkretnih primerih pa naj rešujejo to vprašanje sodišča po zaslišanju prizadetih upnikov in dolžnikov. obstoječi državni zavod, ki jih naj izplača v obliki bonov. S pravnega stališča je o vprašanju razdolžitve razmotrival dr. Janže Novak. Pokazal je, da je uvedba prisilne poravnave za kmeta iluzorna, če ne obsega vknjiženih dolgov. Ce pa se institucija prisilne poravnave razširi tudi na vkn/jižene dolgove, potem se za bodoče uniči vsak kredit kmeta. Zivljenski standard kmeta, se ie po vojni precej dvignil, potrošnja vasi se je povečala in trenotno ni več v skladu z dohod-ki. Ker pa je treba življenjski standard kmeta obdržati, zato je treba najti rešitev v zasiguranju dohodkov. V svojih nadaljnjih izvajanjih je dr. Janže Novak opozoril na težko hibo zakona o zaščiti kmeta, ki je izzval številne tožbe za vknjiženje dolgov. Te tožbe so zahtevale na taksah in odvetniških honorarjih težke milijone. Po njegovem mnenju bi bila rešitev v tem, da se hipoteke spremenijo v kurzivno plačilno sredstvo. Taki boni bi bili vsekakor dobro fundirani in ne bi povzročili inflacije (?). Vzporedno pa se moraio našemu kmetu ustvariti pogoji, da bo vsaj v bodoče lahko plačeval obresti in kapital. Važno pa ie tudi vprašanje dot in izročnin za posestva, ki predstavljajo znaten del kmetskih dolgov. Te izročnine in dote je treba devalvirati, kajti danes vsa posestva niso to!:ko vredna, kolikor zn?šajo na njih vknjižene izročnine in dote. Prevzemniku kmetije, ki ima vknjižena taka bremena, nai se da možnost ugovarjati proti višini teh bremen, k; se naj znižajo v odstotkih zmanjšanja vrednosti posestva. Glavni tajnik Delavske zbornice v Ljubljani g. Filip Uratnik, se je predvsem pečaj z vprašanjem cen. Ce se vzan e za podlago indeks cen kmetijskih proizvodov, te-dai je bila ena predvojna krona pred leti vredna še 20 Din, danes pa je vredna le še 10 Din. Razliko, ki je nastala zaradi spremembe denarne vrednosti, ie trepa popraviti. Upniki naj vsaj toliko izgubijo, kolikor so brez lastnega truda pridobil: zaradi spremembe odnosno povišania denarne vrednosti. Ce se naj reši vprašan,jo pomoči dolžnikom, tedaj je treba na.prej staviti vprašanje, kjje vzeti sredstva. Ce se mora onemu, ki je brez lastne tcrrvde prišel v težkoče pomagati, tedaj j& treba obremeniti onega, ki se je brez lastne zasluge okoristil. Iz splošnih gospodarskih vidikov se je kot zastopnik Zbornice za TOI z vprašanjem zadolžitve pečal g. Josip Lenarčič, kj ie zlasti poudarjal, da ni pričakovati, da bi morda industrija, trgovina ali obrt Komunistična centrala na Madžarskem Policija je razkrila moderno tajno tiskarno in aretirala več komunističnih voditeljev — Poslovanje izjemnega sodišča Budimpešta, 19. avgusta. AA. Korbiro javlja: Policija je v Budimu odkrila veliko tajno komunistično tiskarno, opremljeno s prav modernimi stroji. Obenem je policija odkrila celo tajno komunistično organizacijo. ki_ jo ie vodil zobni zdravnik Mag-Var, star 57 let. Pomočnik mu ie bil ".asebni uradnik Tisza, sin nekega budimpeštanske-ga knjigarnarja. Aretirani so tudi uslužbenci tega komunističnega podjetja, in sicer zasebni uradnik Sebes ter trgovski pomočnik Pool. Ta dva sta po justifikaciji obsojenih komunistov Szalava in Fiirsta vodila sekretarske posle. Razen niih so aretirani se slikar Fay. ki je izdeloval slike in karikature za komunistične propagandne letake, potem trije delavci in ena pisarniška uradnica. Dunaj. 19. avgusta, č. Iz Budimpešte poročajo: Zaradi komunistov je prišlo danes v Budimj>ešti do nove senzacije. Policija je izsledila tajno komunistično tiskarno in je aretirala bivšega državnega tajnika ter vse-učiliškega profesorja dr. Josefa Magyara, svaka bivšega ministra Oskarja Jassyja," na- dalje dr. Ladislava Tiszo. sina enega izmed najbolj uglednih budimpeštanskih knjigarnarjev. Slletnega knjigarnarja Aleksandra Poola, 251etnega slikarja Karla Faya in poleg teh še 10 drugih komunistov po večini intelektualcev in delavcev. Aleksander Pool je prispel na IVIadžarsko po usmrtitvi komunista Szallaya in ie nastopil kot njegov naslednik v komunistični organizaciji Policija sedaj preiskuje dokumente, da bi našla povod za to, da bi aretirane komuniste izročila prekemu sodu. ^ Budimpešta. 19. avgusta- č. Izjemno sodišče se bo moralo v nedeljo sestati, da sodi tri razbojnike, ki so danes popoldne okrog 15. ure v Ujpešti vdrli v neko lekarno, napadli lekarnarja in ga ustrelili. Policija ;e aretirala mizarskega pomočnika Frnesta Baranyja, ki je izpovedal, da je sodeloval pri atentatu v družbi s Franom Havl koin in Ludvikom Steinerjem. Baje je Havlik oddal smrtni strel na lekarnarja. Računajo, da bodo ostala d va zločinca še danes aretirali. 4S ur po zločinu se mora po zakonu pričeti proces pred prekim sodom. Dve vladi na Bolgarskem Pariški list o strahovladi makedonske revolucionarne organizacije — Službena vlada je brez moči, vsa oblast je v rokah makedonstvujuščih Pariz, 19. avgusta r. jLiberte« objavlja pod naslovom »Službena in tajna vlada na Bolgarskem in državljanska svoboda« dalj- ši dopis iz Sofije, v Katerem opozarja zlasti na otmico treh občinskih odbornikov v Povrokovu. Ko so prišli ti občinski odborniki v Sofijo kot deputacija svojih občanov, da bi intervenirali v neki zadevi pri Tesornem ministru, jh je sredi Sofije na ulici napadlo petnajst makedonstvujuščih ter jih odvedlo na neznan kraj. To se je zgodilo zaradi tega. ker so biili vsi trije izvoljeni brez privoljenja in proti volji makedonske revolucionarne organizacije. Ko se je za to ot-mico zvedelo v javnosti, kar je naravno kljub vladajočim razmeram izzvalo veliko senzacijo, je vlada čez osem dni -izdala komunike, v katerem samo pravi, da je ta afera povoljno rešena in da je eden izmed treh ujetih občinskih odbornikov že izpuščen na svobodo, ostala dva pa bosta v kratkem. Komunike pa nikjer niti z besediico ne omenja pogojev, pod katerimi so biti občinski odborniki -izpuščeni. Podpisati so morali namreč izjavo, da so bile volitve, v katerih so bil i i z> vol jeni, nepravilne ter da se bodo v bodoče odrekli vsakemu političnemu delovanju. Te zahteve makedonstvujuščih je odobrila tudi vlada. >Li.berte< končuje z ugotovitvijo, da tudi ta primer, kakor nešteto dru-gih dokazuje, da ima vlada samo navidez državno oblast, da pa je prav.? vladar Bolgarije makedonski komitet. Vsaka tuja država, ki hoče sklepata z Bolgarijo kake pogodbe, se mora tega zavedat? in a tem računati. Zanimiva debata Po končanem referatu podpredsednika g. Trčka, se je razvila prav živa in zanimiva debata, ki je trajala tri ure. Kot prvi se ie oglasil k besedi župnik g. Piber, ki se je zlasti pečal z vprašanjem možnosti prisilne poravnave za kmeta. Nato je v daljših izvajanjih orisal sedanji položaj kmeta narodni poslanec g. Urek, ki je najprej govoril o delu in prizadevanjih Narodne skupščine in o poteku akcije, ki je doved-la do sedanjega začasnega zak-ona o zaščiti kmeta. Ta zakon je bil izdelan v naglici, ker ie bila pomoč nujna, zato ima tudi gotove hibe. Vlada .ie napravila potrebne korake. da se statistično dožene kako visoki so prav za prav kmetski dolgovi v naši državi, ker se brez takih podatkov ne da o stvari razpravljati. Po sedanjem zakonu o zaščiti kmeta so poleg drž. denarnih zavodov izvzete od določb glede moratorija posojilnice in hranilnice. Danes je mnenje drugačno; zato je bil stavljen predlog, da se zakon razširi tudi na te denarne zavode. Nato ie narodni poslanec gosp. Urek v nekaterih značilnih primerih pokazal. kako težak je danes položaj kmeta in kako daleč gre nerentabilnost kmetijstva. Cene živini in vinu so silno padle, tako da izdaleka ne krijejo stroškov in tudi gozd ne d-aje nobenih dohodkov. Celo kmet, ki nima nobenih dolgov, ne more izhajati, kaj šele, če je zadolžen. Kmetov, ki so zadolženi zaradi lahkomiselnosti je dejansko prav malo. Silen padec cen je povzročil, da je oni, ki je imel svoje premoženje v blagu, dejansko izgubil polovico, onemu, ki je imel premoženje v denarju, pa se je premoženje brez lastne zasluge dejansko podvojilo, ker se je povečala kupna moč denaria. Vse to se je zgodilo seveda brez prizadevanja enega ali drugega. Zato bi bilo pravično, da oni, ki se mu je premoženje podvojilo, prispeva nekai onemu, ki je izgubil polovico. V pogledu razdolžitve gredo predlogi za tem. da dolgove kmetov prevzame novi ali žrebanje v drž. raz. loteriji V. razred. Dne 17. avgusta 1932 so bili izžrebani naslednji dobitki: Din 3.000 št. 45.741. Din 2.000 št. 5.912, 22.7S4, 75.628. Din 1.000 Št. 4.486, 5.928, 5.995, 13.026, 13.034, 13.045, 13.070, 13.084, 22.785, 22.786, 23.450, 23.467, 23.479, 31.116, 35.506, 35.532, 35.570, 37.045, 42.594, 45.727, 45.734 45.744, 45.754, 52.224, 52.244. '52.264, 54.205, 54.248, 54.252, 54.290, 54.292, 58.306, 58.353', 58.382. 62.250, 62.261, 62.279. 65.348, 69.411, 69.496, 73.320. 73.333, 73.334, 73.364, 73.387, 80.243, 81.715, 81.734, 81.744, 84.489, 86.654, 88.265, 88.293, 93.036, 93.070, 98.632. Žrebanje se bo vršilo vsak dan do 4. septembra in bodo največji dobitki izžrebani šele b koncu žrebanja. Izžrebane srečke zamenjamo za nove, tako da Ima vsak Igralec priliko igrati do konca, to je na največje dobitke. Zadružna hranilnica r. z. z o. z., Ljubljana, Sv. Petra e. 19 mogli prispevati k razdolžitvi, ker so danes vse gospodarske panoge v težki krizi in nihče nima razpoložljivega denaria. Ravnatelj OUZD dr. Bohinjec je poudarjal, da je treba problem razmerja med dolžniki in upniki zagrabiti v celoti. To razmerje je treba v celoti urediti in stabilizirati na pravični podlagi. Prisilna poravnava za kmeta pa bi bila zelo nevarna in neprimerna rešitev, ki kmeta ne bi rešila. S s.ališča potreb Prekmurja ie nato obširno razpravljal g. Kuhar, ki je zlasti opozoril na hibe sedanjega začasnega zakona. Kot zastopnik Delavske zbornice je govoril tudi g. žužek. ki je poudarjal potrebo ločitve kmetijskih dolgov od kmetijsko-trgovskih. Ravnatelj Zadružne zveze dr. Basaj ie izrazil rrmenje, da statistični materi.ial. k: ga sedaj zbirajo občine o zadolžitvi kmetov, nikakor ne bo zanesljiv. Mnogi so napovedali več, nekateri pa tudi manj. Vprašanje je, aLi res obstoj a prezadolžitev kimeta. Klljub težkim naravnim pogojem za kmct'j-s>tvo je Slovenija visoko zadolžena, pa vendar n,i prezadolžena, ker je zelo napredna. V strojne in električne naprave je bilo mnogo investirano, toda te naprave omogočajo produkcijo z manjšimi stroški. Predlagana rešitev z boni v obliki plačilnih sredstev, bi brez dvoma prinesla inflacijo. Našo valuto smo gotovo previsoko stabilizirali. Usoda je varčevalca že enikrat tepla in če se ponovno zvame tistemu, kri varčuje, tedaj je to zelo nevarno za bodočo štedmjo. Napredek pa ni mogoč brez štednje. Naše kmetijstvo ie tako na tleh, ker je premalo napredovalo. Kako pa bo v bodoče z napredkom, če ne bo novega denarja. Vprašanje se tudi ne da rešiti z enotnim zakonom za vso državo, ker so potrebe različne, temveč le z okvirnim. Ce se b-eme zndo'*;tve odi vi'i na z?d nige. bo izsgubil kimet, ker so člani zadrug njeni dolžniki. Dolžnikov pred zadrugami ni treba zaščititi, kajti zadruge so združbe kmetov, ki ne bodo gnale kmeta. Dr. Bohinjec je na Izvajanja dr Basaja ugotovil, da so tudi mnoge zadruge, ki brez prave potrebe preganjajo zadolženega kmeta. V imenu Zveze slovenskih hranilnic js govoril g. Pretnar, ki je opozoril, Ja reg"-lativne hranilnice zelo obzirno postopajo nasproti zadolženim kmetom. Množijo pa se primeri, da se kmetovalci sploh_ ne zmenijo več za plačevanje obresti, češ, saj pride razdolžitev. Posebno je poudaril, da je sedanji zakon spravil kmeta ob kredit, pri vlagatelju pa ie vzbudil nezaunanje. Govo-0 še g. Zdolšek in dr. Novak, nakar je narodni poslanec g. Urek ugotovil, da tudi zadruge v številnih primerih odpovedujejo posojila celo takim kmetom, ki redno plačujejo obresti. Ugovarjal je tudi mnenju, da kmet ni prezadolžen- Dr. Basaj je ponovno zavzel stališče, da je proti vsaki rešitvi, ki bi za bodoče tudi le ovirala štednjo. Govorili 90 še gg. Jamnik. Potočnik, Ažman. nakar je predsednik ankete g. Trček ob zaključku ugotovil, da ie razprava pokazala, da je bila zares potrebna. Napredek v odnošajih med Anglijo in Irsko * Ottawa, 19. avgusta. AA. Podpredsednik izvršilnega odbora irske države in vodja irske delegacije na tukajšnji konferenci ie izjavil poročevalcu »Le Matina«, da bo irsko-angleški spor o agrarni odškodnini po vsej priliki predložen razsodišču, v katerem bodo po štirje člani vsake vlade. Sporazum o tem ie dosegel z razgovori z Baid-vvinom in Thomasom. Zanimiv apel na češkoslovaško javnost Politični klub »Oanladina/rjev« je izdal na češko javnost manifest, kii bo zanimal tudi našo širšo javnost. Manifest se g-lasi: Mii, >Omladinarji — devetidese-tniki«, Kji smo že pred 40 leti vodili revolucijona/rno borbo proti habsburški monarhiji, ki smo takisto dali vse svoje sile za borbo za državno samostojnost našega naroda in ki smo pripravljeni nadaljevati z vso odločnostjo boj za utirdritev svobode in neodvisnosti naše države, se čutimo upravičene, da pošljemo ta javni apel našemu narodu in vsem, ki imajo njegovo usodo v svojib rokah. Sedanja doba ni nič manj važna, kakor časi, ko se je na mirovnih konferencah po vojni odiočevalo o novih razmerah v Evropi. Iz gospodarske stiske, ki Je zajela ves svet, iščetjo izhoda med drugim tudi v gospodarskem zbližanju .petih držav, ki so pred vojno bodisi docela, .bodisi deloma pripadale Avstro-Ogrski i,n tvorile žnjo neke vrste gospodarsko enoto. K njim prištevajo tnd.i češkoslovaško republiko. Zagotavljajo nas, da ne bo zbližamje, kj ga nam na-svetujejo naši zavezniki in ki ga tuidi naši vladni činitelji ne odiklamjajo, ničesar spremenilo na današnjih političnih odnošajih. Hočemo verjeti v to obvezno zagotovilo, vendar pa pozivamo narod, naj bo buden in pripravljen. Suiverenst, popoln a samostojno st naše države mora ostati nedotatanjema, prav tako tudi njene meje in njena enotnost. Niti s pedjo zemlje -češke, ne moravsko-šlesike ne slovaške, ne podkanpatske ne smemo odkupiti pripravljenosti sosedov k vzajemnosti preferenčnih carin, ki najj bodo na korist tako njim, kakor nam. Pri pogajanjih za to moram-o enkrat za vselej izključiti vsalk skriti -načrt doma ali v .inozemstvu, da bi se kasneje ustvarilo nekaj, kar bi lahko spominjalo na staro Avstro- Oers.ko in kar bi bilo nevarno nam i.n mašim zaveznikom. Zavedajmo se vsi, da se s pretepenčrnimi carinami prizadetih držav ne bo rešila ne srednjeevropska, pa tudi ne evropska kriza. Te krize so samo del svetovne krize, katere vzroki so raznovrstni in ki jo moremo premagati samo s tem, ako pred vsem rešimo Rusijo iz bede, v katero jo je strmoglavilo boljševištvo. Naj Evropa, ki nudi sovjetom finančno in tehnično pomoč, preneha zavirati pokret, da bi se slovanska Rusija osvobodila krutovlade. šele potem bo mogoče uspešno lečiti rane, ki jih de človeštvu zadala vojna in na katerih trpe telo in duh, blaginja in kultura. Na našo finančno upTavo, na vlado in na narodno predstavništvo naslavljamo svod apel: Glejmo, da bomo shajali s svojimi sredstvi in da nam ne bo treba v bodoče iskati posojil v inozemstvu. Ne dajmo tujini prilike, da bi smela govoriti o kontroli državnega gospodarstva v češkoslovaški republiki. češki kapital, privatni in javni, kapital denarnih zavodov, kapital naše Industrije, našega poljedelstva ln našib cerkva je takisto odgovoren za neodvisnost države in bi nanj padla tudi težka krivda, ako bi bil državni samostojnosti zadan bodisi gospodarski bodisi političen udarec 06ivid.no je, da s podporami nezaposlenim ne bomo odpravili krize. Dokler teh podpor ne moremo nadomestiti s čim boljšim, moramo uvesti najstrožjo kontrolo podpor. Samo delavstvo ne zahteva toliko podpore kakor pred vsem dela, k.i je dostojno človeka. Zato moramo brez odlaganja izdelati dober gospodarski načrt, temelječ na sistematični investicijski politiki, ki bo osvežila naše gospodarsko življenje z velikim notranjim investicijskim posojilom. Apeliramo na naše bogate im Imovit«1 sloje in na naše človekoljubne organizacije, da tudi v bodoče ostanejo zvesti narodni tradiciji ta z vsemi sredstvi skrbe za to, da se omili sedaj vladajoča beda. Zahtevamo pravičnost v državni upra/vi, kakor zahtevamo tudi poštenost v javnem življenju Narod nam bodi nad vse. politične stranke na j stoje ob strani. Poskrbimo, da se bomo vladali sami, in sicer dobro. Naj naše po litične borbe v damašmjih težkih časih ne povzročijo znova, da b! bili Nemci pri nas odločujoč 6tai*tel.i. 15.26. ta 1620. leto nam bodita v pouk ta tudi r svarilo. • Smrt uglednega rojaka za mejo Škocijan pri Divači, 19. avgusta ,e t- m- je umrl tukajšnji ueireij v p. in bivši dolgoletni župan Albin Štrekelj v 60 letu starosti. Znan daleč naokrog po popularnosti, humorju jn govorniškem" Jo-ra je mož legel v grob. Po 43!eUem mi-t«?i-iskem službovanju, vedno v škoci anu razen pol leta začetne službe v Sežani, jo bil pred tremi leti upokojen. Ljubil je dW-no naravo škocijanskih jam, ljubil je ta-mosnje ljudstvo, ki mu je bilo vdano, zato ni maral drugam. Vedno optimist je zr.ai obupa joče tolažiti. Vsakemu je znal svetovati in vsakega poučiti. Užival je vse zaupanje m zato je bil v obširni svoji občini voditelj v vseh gospodarskih in političnih zadevah. Od začetka službovanja je bil član občinskega starešinstva in od 1. 1906 do 1. 1920 župan. Njegova obč;na je bila tako vzorno upravljana, da jo je bivši ao-nški deželni odbor vsako leto pohvalil kot vzorno. Kamor je prišel, se je že zbrala velika družba gospodarjev okrog njega, zakaj vsak je kaj zvedel in kaj lepega slišal v šoli je bil otrokom ljub oče. Da bi revnejše oblekel, je znal pridobiti funkci-jonarje nemško-avstrijskega planinskega društva za svojo šolo. V eni izmed podzemeljskih jam je že 1. I89O. priredil božič-nico, za katero je darovalo imenovano društvo vsem otrokom vse šolske potrebščino za celo leto. Nad polovico otrok je bilo obdarovanih z vrhnjo in spodnjo obleko, ostali pa z delno. Sadja in drugih dobrot so bili tudi vsi deležni v veliki meri. Te božičnice so se potem ponavljale z istm uspehom vsako leto do okupacije po Italijanih. Učiteljem tovarišem je bil iskren prijatelj. Njegova hiša je bila znano gostoljubno postajališče. Ves vesel je bil,'kadar je Imel v hiši prijatelja, kakor je sam rekel. Zaradi umora fašista Cerkvenika je poleg drugih številnih nedolžnih občanov moral tudi pokojni okusiti zli fašistovski teror. Zapušča sina učitelja Marija in hčer Angelo, poročeno z lekarnarjem Naglasom. Njegov brat je v Ljubljani živeči znani naš sadjarski strokovnjak. Pokojnemu ohranimo časten spomin! Vročina London, 19. avgusta, s. V Angliji vlada še vedno neznosna vročina. Vremenska opazovalnica v Greenwichu je beležila danes 100 stopinj Fahrenheitu ali približno 36 stopinj Celzija. London, 19. avgusta. AA. Nad jvžno Anglijo je ponovno vdrla httfa vročina. Pariz, 19. avgusta. AA. Vročina je po. stala tako huda, da je ministrstvo za narodno zdravje izdalo proglas, ki ž njim opozarja prebivalstvo na velike nevarnosti vrečine za prehrano. Revolucija ameriških farme rjav A'eu -rfc, 10. avgusta, č. Stavku joči far-merji in kmetovalci v državah Jovi in Nebraski so blokirali mesto Sioux Citv. Okrog mesta so postavili svoje straže, ki , r^.n,-i0 vsakomur uvažati v mesto kakršna k^li živiia. V več primerih so živila uničili, večinoma pa so prisilili trgovce, da so poslali svoje blago nazaj. Okrog 100 , tiSoč prebivalcev v mestu je v nevarnosti, da zapade gladu. Zaloge -adostujejo le še za 24 ur. Oblasti so zahtevale intervencijo vojske, da bi prepodila farmerje Vremenska napoved Zagrebška vremenska napoved za danes: Toplo, spremeni jvo, oblačno. Mož-ne so lokalne nevihte. — Situacija včerajšnjega dne: Situarija ie ostala v glavnem nespremenjena. Pritisk je povsod~ narasel za 1 do 2 mm- Temperature so večinoma padle za 1 do 2 stopinii ali pa so ostale nespremenjene. Narasle so edinole na iugru in vzhodu, prav tako za 1 do 2 stopinii. Dunajska vremenska napoved ra soboto: Jasno, vroče. Maši kraji in ljudje Jubilej vzorne narodne žene Danes praznuje 701etnico gospa Marija Zoretova, po domače »Krznarjeva«, po-sestnica in gostilničarka v Črnem potoku pri Šmartem pri Litiji. Še kot mlado dekle se je primožila na ta lepi kmečki dom in njen tik pred vojno umrli mož Ignacij je veljal tu za najuglednejšo osebnost, ne- omajno naprednega duha, ki je deloval v vseh društvih in ustanovah, katerim je bil deloma tudi ustanovitelj; posebno pa je sl-ovel kot i zboren sadjar. Zvesto mu je stala ob strani soproga, po njegovi smrti pa je sama prijela gospodarstvo v roke. Krznarjev dom je eden najlepših v šmarski okolici. Čvrsto ji pomaga njen uslužbenec France, ki že nad 40 let nepretrgoma služi tej hiši. Ga. Zoretova je delavna podporna članica vseh šmarskih narodnih društev. 2« 1898 je kumovala praporu pevskega društva »Zvona«-. Znana je njena radodar-nost. Gospa Zoretova je iskrena, prava Ju-goslovenka, zato pa tudi uživa največji ugled. Še na mnoga leta! Tragična smrt brezposelnega delavca na progi Ljubljana, 39. avgusta. Ko je prišel davi okrog 4. železniški čuva i '\an Grilc iz svoje ute ob prelazu na Zaloški cesti no progi v smeri proti vojaškemu skladišču, je nenadoma prestrašen obstal. Na levi strani proge je opazil Ie~.iti neznanega moškega. Čim je posvetil s svetiliko, je vide!, da ima pred seboj mrliča. Pohitel je nazaj :n obvestil o najdbi vodmatsko stražnico. Z njim sta se odpravila k ogledu dva stražika, ki sta po daljšem času ugotovila, da je pokojnik leta 1S77. v Kropi rojeni brezposelni delavec Tomaž Praprotnik, stanujoč v Štepanji vasi. S stražnice so poročali na policijsko upravo in je v jutranjih urah prispela k mrliču komisija, ki sta jo tvorila zdrav, lik dr. A v ramo vi č in službujoči uradnik g. Ramovž. Zdravnik je pregledal truplo, ki j« ležalo prislonjeno s hrbtom na nasip. Pranrotnik je imel na desni strani glavo zadaj hud udarec ter je krvave iz ust in iz nosa. Zdrobljeno je imel tudi gornjo lev - laket, poleg tega pa podplutbe in rane na hrbtu. Kakor je sklepati iz poškodb, ee je vračal Tomaž Praprotnik najbrž na večer po progi domov proti Štepanji vasi. Pograbil ga je za obleko osebni vlak, ki prihaja z Dolenjskega v Ljubljano ob 20.30 in ga odbil. Kakor^ je vedel povedati neki vodmat-ski stražnik, je opazil Praprotnika zvečer Danes nepreklicno zadnjikrat ob 4., 54 8 in 9% zvečer ;>UFIN« velefilm Bombe na Monte Carlo Hans Albers Ana Sten »Paramountov zvočni tednik« Jutri: opereta Emerika Kalmana rr^Mc fltfSf' Kathe Nagy, Willy Fritsch Elitni kino Matica Telefon 2124. vinjenega poleg mostu na Kodeljevem. Stražnik je Praprotnika tedaj postavil na noge, nakar se je mož odpravil dalje in ga je slednjič zadela tragična smrt. Na inter- vencijo pokojnikove žene Marije so prepeljali Praprotnikovo truplo v mrtvašnico na pokopališče v Štepanji vasi, kjer bo pokopano. Sinjska alka in alkari Tradicionalna igra v spomin na zmago Sinjanov nad Turki Split-, sredi avgusta. Starodavni Sinj ima lepo igro »alko«, katero prireja vsako leto sredi avgusta v spomin na slavno zmago, ki so jo Sinjanl dosegli leta 1715. nad 'Turki. Alka je podobna staroveškim viteškim igram in se še dandanes vrši v starodavnih opravah in po starem, natančno predpisanem ceremonij elu. Stari Sinjani so po svoji zmagi nad Turki postali slavni daleč na okrog in med njimi je tedaj nastalo nekako vi-teštvo. ki bi se dalo kolikor toliko primerjati z našimi teharskimi plemiči. Tedaj, ko so Sinjani hrabro razbili turško premoč, je nastal poseben privilegij alkar-jev in alkarske igre, katero so vsako leto obiskovali v velikem številu ne samo prebivalci najširše okolice, temveč tudi visoke oblastniške glave. Sinjski alkari shranjujejo raznovrstna odlikovanja in nagrade, ki so jih prejeli ob uprizoritvi svoje alke. Tdko je avstrijski cesar Franc I. leta 1818. prisostvoval alki in je zmagovalca nagradil z lepim prstanom, okrašenim z 12 briljanti. Leta 1823. pa je prisostvoval alki saški kralj ter poklonil zmagovalcu zlato uro z verižico. Po padcu republike je v imenu cesarja Franca II. prvi avstrijski komisar baron Stefano di Vapoglano prisostvoval alki in obdaroval zmagovalca. Takih in podobnih odlikovanj se je že mnogo nabralo, vse to spada med zgodovinske spomenike, zanimanje za staro tra-dicijonalo igro pa je med prebivalstvom še vedno enako živo. Alka je prav preprosta igra, privabi pa vsako leto veliko število gledalcev. Na vse zgodaj zjutraj se na glas trombe zberejo alkari, oblečeni v slikovite stare noše, na konjih, vsak ima svojega oprodo, ki hodi peš, vsi pa se ob določeni uri zberejo pred hišo svojega vodje alajčauša . Alkare spremlja ves čas godba, okrog vodje pa je velik, točno odrejen tribunal sodnikov, zastavo- in ščitonoš, oprod in drugih. Važen udeleženec vsakoletne alke je tudi posebno lep konj, če le mogoče vranec; ta predstavlja konja, ki so ga sinjski zmagovalci zaplenili turški paši. Zelo slovesen in do podrobnosti natančno predpisan je tudi pozdrav med alkari in alajčaušem. Po pestrem sporedu pride naposled do Jedra alke, to je do dirke alkarov okrog visoko pritrjenega obroča »alke«-, skozi katerega skuša vsak med dirom vreči svoje kopje. Na blesteči opravi tekmovalcev in tudi na konjih pa je vse polno rahlo pripetih obeskov in če med dirjanjem kaj pade od jezdeca ali od konja, je dotični alkai — v žargonu današnjih športnih prireditev — diskvalificiran. Oni ipa, ki zaženejo svoie kopje skozi alko, pridejo v slikovito okrašeno ložo in vsakemu zaigra godba v pozdrav. Zmagovalcem alajčauš med zvoki godbe okrasi zmagovita kopja z narodnimi trakovi in cvetjem, v pozdravu pa izreče tudi naslednic, že skozi stoletja za to priliko predpisane besede: »Slava Junakom, ki so sc borili in padli za obrambo in svobodo doma in naroda.« — Sploh je vsaka faza te starodavne igre združena z lepimi narodnimi običaji in zgodovinskimi reminiscencami. Vse pa je, kakor ža rečeno, točno določeno v alkarskih predpisih. Po navadi je alka vsako leto na dan Velike Gospojnice in to vedno v Sin Ju. Izjema se je napravila samo ob poroki Nj Vel. kralja leta 1922.. ko se je vršila v Beogradu. Tedaj je dobil zmagovalec kol kraljev dar krasno zlato dozo za cigaret« in 6000 Din v gotovim. Letošnja alka pa bo v nedeljo 21. t. m. in bodo udeležencem na razpolago med Sinjem in Splitom mnoga prometna sredstva. Vsi posetniki so deležni tudi polovične železniške vožnje. Dva hitro ujeta roparja Vestnost orožnikov je onemogočila nadaljnje podvige treh zločincev, ki so izvršili rop pri belem dnevu Ivančna gorica, sredi avgusta. Naši kraji vse od Višnje gore pa do Podgabra so bili zadnja leta varni pred velikimi tatvinami in ropi. Prebivalstvo je živelo v miru, kar je bila predvsem zasluga orožnikov, ki so skrbeli, da so tudi manjše kaznive prestopke tak^j zasledili in krivce pozvali na odgovor. Zato ni nič čudnega, da je do sedaj mirne prebivalca v naših krajih močno razburil in prestrašil rop, ki se je zgodil nedavno v Potoku, občina Bukovca, med Št. Vidom in Radohovo vasjo. K sreči, pa so prišli razbojniki hitro v roke pravice in so se tako ljudje spet umirili. Lepega dne kmalu po kosilu sta se zglfu sila pri posestnici Mariji Gerdenovi v omenjeni vasi dva prav nič sumljiva moška, od katerih je štel mlajši kakih 20 in starejši 40 let; prosila sta hrane in jima je posestnica tudi postregla z mlekom in kruhom. Ko sta tujca to povžila, sta mirno odšla. Nekako čez pol ure pa sta se ponovno vrnila v hišo, zaklenila za seboj hišna vrata in zahtevala od Gerdenove, da jima izroči ves denar, sicer da jo ubijeta. Prestrašena ženska jima je res izročila 640 Din, nakar sta roparja še pobrala nekaj obleke, orehov in drugega živeža in zagrozila ženski, da jo zvečer ubijeta in zažgeta hišo, če bo orožnikom kaj povedala. Isti čas sta bila pri delu na podu poleg hiše brat in sestra posestnice, ki pa o roparskem napadu nista prav nič čula. V hiši pa je bil neki dečko, ki se je roparjev prestrašil in pobegnil daleč v gozd, kjer so ga vsega trepetajočega našli ljudje in privedli k sorodnikom na Hudo pri Stični, kjer so od dečka le s težavo zaznali za rop. Posestnik g. Anton Beršnjak na Hudem je takoj telefonično obvestil vodjo orožniške postaje v Št. Vidu pri Stični, Matka Goste-ta. Ta je odhitel na Potok k Gerdenovi, kjer je oropano posestnico toliko pomiril, da je zrvedel od nje osebni popis zločincev. Ker je bilo nujno, si je Goste izposodil motorno kolo in se odpeljal, čim je razposlal patrulje na določene kraje, za roparjema. Sled je vodila proti Novemu mestu. Orožniki so patruljirali vso noč, a brez uspeha, zasledovanje pa so brez prestanka nadaljevali drugi dan. Popoldne je bila Go-stetu javljena tatvina kolesa v Višnji go-gi, kamor se je takoj odpeljal in tam zvedel za osebni popis tatu, ki se je popolno- ma strinjal z enim izmed roparjev. Sporazumno z višnjegorskimi orožniki so nadaljevali zasledovanje v smeri proti Novemu mestu. Goste na motornem kolesu po glavni in občinskih cestah, drugi pa deloma peš in na kolesih. Pri Podgabru za Radohovo vasjo pa je vsaka sled izginila. Goste je pregledal vse gostilne, osamljena gospodarska poslopja in znana skrivališča, vendar ni našel nikjer nič sumljivega, zato se je po glavni cesti vrnil proti Rado-hovi vasi. Ob 22. pa je pri gostilni »Kaštigar« zvedel, da sta prišla dva sumljiva fcuja moška prosit za »šmir«, da bi mazala kolo. Sede- FAVORIT Vas ne bo nikoli razočaral! Isti izpolnjuje vsa Vaša pričakovanja, ker neguje in polepšuje Vašo polt... ji ohrani naravno lepoto in svežost, a Vas obda s svojim nežnim, finim vonjem. Vaš favorit je Elida Favorit milo. ELIDA MILO la sta v gostilni pri pol litru vina. Goste je takoj sumil, da sta to zasledovana roparja in ju je opazoval skozi okno. Takoj je razposlal kolesarje, da bi pozvali njegove tovariše, da zastražijo hišo, sam pa je tačas nenadno odprl vrata v gostilniško sobo in pozval roparja, naj dvigneta roke. Ker se tudi na drugi poziv nista odzvala, pač pa sta brskala po žepih in se mu po-smehovala, je orožnik z enim samim urnim mahom puškinega kopita oba roparja onemogočil za nadaljnji upor. To se je izkazalo nujno potrebno, ker je potem, ko je sam brez vsake pomoči uklenil in preiskal žepe, našel pri vsakem po eno veliko nabasano pištolo »Steyer« in večjo množino municije, pri mlajšem pa okoli vratu na vrvici navezanih kakih 20 vitrihov, ki so mu viseli na hrbtu. Medtem so prišli tudi ostali orožniki z vodjo višnjegorske Staniče in skupaj odgnali roparja v št. Vid pri Stični, kjer so ju čez noč priprli. Naslednjega dne ju je odpeljal Goste na Potok, kjer ju je konfrontiral z napadeno posestnico. Roparja sta spočetka vse tajila, ker ju je pa Gerdenova odločno spoznala, si je eden premislil in izdal:. »Lojze hudičev, kaj boš tajil, kar povej!« Vprašana, odkod imata toliko municije, sta smeje izjavila, da bi je imela še več, ko ne bi bila taka kriza. Roparja je odgnal v Višnjo goro, spotoma pa sta Gostetu izdala še tretjega zločinca, ki jima je bil za kažipota in je tudi prejel del plena za nagrado. Seveda so tudi tega, ki je domačin iz Stične, hitro aretirali. Vse tri, pri katerih pa niso našli nobenega denarja več, so odgnali na okrožno sodišče v Novo mesto, kjer bodo prejeli zasluženo kazen. Ljudstvo je orožnikom, posebno pa še vodji šentviške stanice g. Matku Gostetu, ki mu je uspelo, da so roparji prišli tako hitro v roke pravice, hvaležni, ker so jih rešili nepridipravov, ki bi sicer lahko še dolgo razburjali naše kraje. Dramski tečaj celjske sokolske župe Kakor smo že poročali, se je vršil od 3. do 6. t. m. v Celju dramski tečaj, ki ga je vodil g. profesor Osip šest. Tečaj je obiskovalo 59 članov in članic, med temi 3 iz mariborske in 2 iz ljubljanske župe. Člani so bili nastanjeni v rudarski šoli, članice pa v zdravstvenem domu. G. profesor je v uvodu orisal razvoj oderske umetnosti od naj primi ti vnejšega začetka do modernega razmaha. Z lepimi primeri se mu je izvrstno posrečilo, da so tečajniki dobili jasen pregled. V popoldanskih urah so se vršile praktične vaje na odru mestnega gledališča. G. Šest je pokazal, kakšna mora biti režija, da je uspeh popoln. Opozoril je na običajne napake, ki jih delajo diletanti in tudi režiserju Spoznali pa so tečajniki tudi, koliko dela in truda je treba, da igra dobro uspe. Ob večernih urah so se vršile debate. Tečajniki, večinoma režiserji naših podeželskih odrov, so imeli polno raznih vprašanj, na katera je g. profesor dajal pojasnila. Ob sklepu je dal tudi navodila, kako naj se šminkamo. Obisk tečaja je bil zelo reden in tečajniki so sledili z velikim zanimanjem res odličnim predavanjem, iz katerih je vela velika ljubezen, ki jo goji g. profesor do oderske umetnosti. Za velik trud se mu je ob zaključku tečaja zahvalil br. Kramar z željo, da se v prihodnjem letu započeto delo nadaljuje. Udeleženci izrekajo zahvalo celjski sokolski župi, ki je tečaj omogočila. F. R. Klopotec na Razlagovini 'lam blizu, kjer se modro-zelenkasta, niirna Krka druži z deročimi valovi Save, stoji na gričku vinograd, ki zaradi prijazne lege takoj vzbudi tvojo pokornost; če pa vprašaš domačina, čegavo ie to, ti bo odgovoril: — Raz-lagovo. To ie torej oni mirni kotiček, kjer je dr. Jakob Radoslav Razlag. mož kakršnih malo premore naša zgodovina, prebil skoro ves svoj prosti čas, — to je oni kotiček, kjer ie dr. Razlag marsikaj sklenil v blagor slovenskega rodu. Semkaj je vabil prijatelje, tu so skupno kovali bodočnost svoie domovine. Skrajni konec Dolenjske je to, one Dolenjske, kjer dobiš izvrsten cviček, pa tudi one Dolenjske, ki je proslula po tem, da je še do današnjih dm ohranila svoje šege in navade. Eden takih starih, ukoreninjenih običajev je tudi postavljanje klopotca. Čim se namreč oglasi čriček po dolenjskih gričkih im vinogradih, se oglasi tudi trsni policaj — klopotec s svojim enakomernim, a vendar tako privlačnim klepanjem: klep, klep. klep, klep! Včasih ti venomer, vse dopoldne klepeta ta spak. pa še ponoči mirnim vaščanom ne da sipati. Marsikdo se včasi jezi nanj; a vendar bi nečesa pogrešal, če bi po Lovrenčevein ne bilo klopotčevega klepetanja. Posebno velik je tak klopotec v omenjenem Razlagovem vinogradu. Pa tega tudi postavljajo na Lovrenčevo iz nemalimi svečanostmi, kar si je zaslužil. Dolgo, dolgo že klepeta na RazJagovini, še sam dr. Razlag ga je postavil prav tako, kakor to dela sedanji lastnik gospod Uršič. Tudi letos je g. Uršič povabil malo družibico k temu tradicionalnemu postavljanju. Med potijo v vinograd nam je prijazni gostitelj pripovedoval marsikaj o posestvu samem. Med drugim sem izvedel- da je dr. Razlag sam tod zasadil trte in zgradil obe poslopji, ki jti dandanes vidiš. Torej čisto po pesmici: En hribček bom kupil, bom trte sadil... Dalje mi je pripovedoval, da ima še Raz-lagovo knjižnico, ki jo je kupil obenem s posestvom in res sem kasneje tudi imel sam priliko listati po knjigah, katere nosijo dr. Raz-lagov podpis. Večinoma so te strokovno gospodarske vsebine. Zanimive pa so opazke, ki jih tu najdeš. Te so namreč kulturne, gospodarske itd., so pa za ono dobo zelo, zelo značilne in se vsaki takoj pozna, kdo jo je napisal. Nadalje sem še tu našel sliko žalskega tabora 1868 iin najrazličnejše spomenike iz one, za slovenstvo in slo-vanstvo, ki je ječalo pod germanskim jarmom, tolikanj težavne dobe. Krasen kotiček si \e> izforaj Razlag za. razvedrilo in počitek. Oditod vidiš vso brežiško - krško ravnino; Lisca, Kum in pa štajerske vinske gorice — vse ti je kakor na dlani. Ogledali smo si vse natanko, med tem pa so bile priprave za postavljanji e klopotca končane. In teh ni malo. Pregledati ga, namazati, vse to je treba napraviti zelo vestno, zato je to delo raje opravil zdravnik, ki je bil pač bolj vajen raznih mazil in olj. Ko smo ga pa dsvigali, namreč klopotec, je vsak po svoje pomagal, komandSral pa ie tudi sedanji gospod doktor. Par krepkih hoou-rukov, kakor je to pri vsakem težjem delu navada — in klopotec se je za letos spet ogfledal po dolini Obračal se je na vse strani, ko, da bi hotel pregledati, če je še tako kakor je bilo lani. In ker je tudi letos zagledal pod seboj Savco globoko ln dalje KrSko polje neizipremenijeno je zaklepetal svog stari, a vedno sveži in prijetni klep, klep... Ptički v vinogradu, pa tudi v bližnjem gozdičku so utihnili. A samo za hip. Ko so spoznali svojega starega prijatelja — vinogradniškega policaja — so se samo namuznili m — prepevali dal'je. Po končanem delu smo veseli in zadovoljni sedli in se malo pokrepčali ter po-krami&iali o naših narodnjakih, ki so že takrat Šli preko slovenstva nasproti iugoslo-venstvu. zapeli smo par okroglih, nato pa se vrnili na svoie domove veseli in z zavestjo, da $mo en dan posvetili spominu naših mož — stebrov, ki se niso omajali nikdar, ampak so šli ravno pot naprej, nasproti smotru, ki so si ga bili zastavili. Ukradeni avto so zapili Ljubljana, 19. avgusta. Nedavno smo poročali, da je bil ukraden Henriku Bulcu iz Mokronoga lep osebni avto. Tatovi so se odpeljali ponoči. Oškodovanec je seveda zadevo takoj prijavil orožnikom v Mokronogu, ki so o skrajno drzni tatvini informirali tudi druga varnostna ob last va. Pričel se je brezuspešen lov za tatovi o katerih se ni vedelo, v katero smer so ubrali pot. Te dni pa so se pojavili v Drventi trije mladi kavalirji in so se tam zadržali več dni. Prešerno so pohajali po trgu in se pozabavali zdaj v tej, zdaj v drugi gostilni. Na večer so si privoščili obilo jedače in pijače. Slednjič so se sprli z domačini pričeli razgrajati. Gostilničar je pozval stražnike, ki so tujce takoj aretirali. Policija se je zdaj pričela zanimati, od kod imajo denar, in je na podlagi poizvedb ugotovila, da so neznanci pred dnevi prodali v okolici avtomobil za večjo vsoto denarja. Neznance so takoj ponovno zaslišali nakar so ti priznali, da je bil avto last g. Henrika Bulca v Mokronogu. Are-tiranci so: Bulčev šofer Fric Kapus, doma iz okolice Radovljice, dalje mehanik Peter Jamnik iz Kranj'a in pa mehanik Franc® Rojnik iz Celja. Navihane ptičke bodo v nekaj dneh pripeljali iz Dervente v Ljubljano. Vsi trije imajo na vesti še nekaj drugih grehov. Pri odebelelosti vzbuja redna zdravilna uporaba naravne »Franz Josefove« grenčice jako delovanje črevesa in dela telo vitko. Mnogi profesorji zapisujejo »Franz Josefovo« vodo tudi pri zamaščenju srca kot zelo dragoceno sredstvo, in sicer zjutraj, opoldne in zvečer tretjino čaše. »Franz Josefova« grenčica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Pri mlačvi ga je ubil konj Litija, 19. avgusta. Naši ocanci menijo, da je edino suša kriva, ker je živina tako nemirna, da več- . krat povzroči nesrečo. Zadnjič se je spla-šil vol nekega posestnika iz Šmartna pri Litiji. Deklico, ki je čuvala živino, je žival prevrnila na begu in ji stopila z nogo na čeljust. Ponesrečenko so operirali, vendar se ji bo posledica nezgode bržčas po^ znala vse življenje. Pri litijskem trgovcu Elsnerju je konj udaril domače sina gospoda Valterja v obraz. Najhujša poškodba zaradi obada pa se je zgodila sinoči. Pri Andrijačevih na Dolgem brdu pri Polsniku so mlatili. Zaposlen je bi! tudi sam gospodar Martin Prime, bogat posest* nik že v 60 letih, ki je gonil konja, vpre» ženega v gepelj. Zatopljen v svoj opra« vek se stari Andrijač ni utegnil umakniti konju, ki je planil zaradi obadovega pika. Konj je zadel z zadnjima nogama gospodarja v glavo. Brez glasu se je oče Martin zrušil ves krvav. Domači so prihiteli očetu pri priči na pomoč, a je bilo vsako pri-zaedvanje zaman. Podkev je prebila lobanjo in so se razlili možgani. Iz nezavesti se rri več prebudil. Smrt ga je rešila trp. ljenja. Prime zapušča tri odrasle otroke. Spoštovan je bil daleč naokrog. Teniška prvaka Zagrebčan Punčec, ki je postal na nedeljskem teniškem turnirju prvak dravske banovine, in Ilirijanka Ravniharjeva, ki je odnesla prvenstvo dam. omače vest ♦ Spomenik kralju Petru v Senti. V početku septembra bo v Senti na slavnosten način odkrit spomenik blagopokojaemu kralju Petru Osvoboditelju. * Velik nacijonalni kmetskj tabor bo na Bledu. Krajevna organizacija JRKD na Bledu priredi 8. septembra velik nacijonalni kmetskj tabor Priiprave so v teku. Ob tej priliki se namerama prirediti tudi razstava planinske pimcgavske goveje živine s promiranjem, kar bo velikega vzgojnega pomena za gorenjski kot. Popoldne bodo konjski dirke. Ker bo prireditev v zvezi z velikim manifestacijskim zborovanjem na katerem bo govorilo več ministrov in poslancev, se pričakuje mnogoštevilna udeležba ne le z Gorenjskega, ampak iz vse dravske banovine. Polovična vožnja je zaprošena + Shod v Solčavi. Sregka organizacija JRKD za okraj Gornji grad priredi v nedeljo 21. t. m. po z jutranji službi božji shod v Solčavi na vasi pred Herletovo gostilno Na shodu bo poročal narodmi poslanec g. Rasto Pustoslemšek o delu v Narodni skupščini, o splošnem političnem položaju in o agrarni reformi. Na shodu bo govoril tudi narodni poslanec za srez Celje g. Ivan Pre koršek. Vabimo volilce iz Solčave m Luč. da se udeleže shoda. + Raziskovanje v dubrovniškem arhivu. V Dubrovaiiku se vrši konferenca znanstvenikov, katere namen je, da izbere in objavi važnejšo snov iz ogromnega rokopisnega materijala v državnem arhivu v Dubrovniku. Konference se udeležujejo univerzitetni profesor dr. Jovara Radon i č profesor dr. Gjorgje Tadič, profesor dr. Di-in predsednik akademije znanosti v Beogradu dr. Gavrilovič. Delovanje konference je važno tudi za Bosno in Hercegovino, ker je v dubrovniškem arhivu mnogo zgodovinskega materijala, tičočega se teh po kraj iin. + Razstava jugoslovenske fotografije na Ljubljanskem velesejmu od 3. do 12. sept. bo pokazala posetnikom po doslej došlih prijavah okrog 300 izbranih del najrazličnejše izdelave in vsebine. Omeniti moramo predvsem slike tujskoprometinega značaja, ki prikazuje naše lepe kraje v najodličnejšo ohl;ki. tako da bodo vršile učinkovito T>ro-■nagando med tisoči in tisoči imostramih obiskovalcev Lrubljanskesa velesejma. Zastopana pa bo tudi naša folklora, znanstvena fotograf:,ia, .portret.ua. tihožitje, akt, genre, skratka vse stroke oblikovanja, ki so dostopne steklenemu očesu fotografske kamere. Razstavo prirejajo organizirani foto,- mater;i toda udeležili se je bodo tudi poklicni fotografi v plemenitem tekmovanju po najboljšem obvladanju teh strok. * Triglavanski zbor. JAD »Tmfelaiv« v Ljubljani sporoča gg. starešinam in članom. da se zaradi nepričakovanih ovir Triglavaoskd zbor ne bo vršil letošnje počitnice v Mariboru, temveč v oktobru v Ljubljani. * češkoslovaški študenti v Dalmaciji Preko Boke Kotorske je v četrtek prispelo v Dubrovnik 5-5 dijakov učiteljske akademije iz Brna. s svojim direktorjem. Sprejela in pozdravila jih je češka Beseda. Dijaki ostanejo štiri dui v Dubrovniku, potem pa bodo nadaljevali potovanje po Jugosla viji. + Postanek brzovlaka v Podnartu. Danes bo mel brzi vlak št 5 na postaji Podmart-Kropa izjemoma postanek 1 minute za vstop udeležencev pogreba g. Josipa Pogačnika. Vlak št. 5 odhaja iz Podnarta-Krone proti Ljubljani ob IS.49. + Novi grobovi. V ljubljanski bolnici je umrla gospa Amalija M e ž i k o v a. Pogreb bo ;utrl ob 17. izpred bolniške mrtvašnice k Sr. Križu. _ V Bezu.ljaku Je umrl v lepi staros"; 90 let ugledni posestnik g. Matevž Turšiič. Pogreb bo fanes ob 17. — Pokojnem blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! + Tragična smrt matere. V vasi Diviča-mih v drinski banovini je duševno obolela žena bogatega posestnika. Modage Hadži-ča in žalosti po sinu edimcu, ki je odšel k vojakom, da odsluži svoj rok. Preganjala jo je nrsel, da je sin umiri in da je pokopan daleč od doma. Ponoči, ko je mož spal, jo šla k reki Vrbasu, ki je deset kilometrov oddaljena od njenega seia in tam gola skočila v vodo ter utonila. * Zagonetna smrt. Te dni je umrla v Majšperku 66 letna iposestnica Katarina Petrovičeva. Domači so izjavili, da je preminila za posledicami poškodb, k; jih je dobila pred dnevi pri padcu z lestve. Domači takrat niso poslali po zdravnika. Na lice mesta je odš-la sodna komisija, da ugotovi vzrok smrti. * Pustcšenje planinske flore. Iz Tržiča nam nišeio: V zadnjem času opažamo, da planinarji prav nič ne spoštujejo naredbe o varstvu planinskih cvetk. V iponedeliek so si jih natrgali toliko, da bi naložil majhen voz z njimi. Cele šope so jih imeli nekateri in so se tistim, ki so jih opominjali. naj bi vendarle čuvali altvsko cvetje, vrhu vsega še sirovo v obraz smejali. Podružnica SPD v Tržiču se je obrnila na sresko načelstivo v Kranju s prošmno. naj ponovno izda okrožnico na vse podrejene orsa-ne in jih opozoril na prepoved -trganja zaščitenih planinskih cvetlic. Prav bi bilo, če b" osrednji odbor SPD v Ljubljani izdal barvaste letake s slikami vseh zaščitenih planinskih rastlin, da bi jih ljudje steklenice in aparati za vku-havanje sadja. Zaloga: Julij Kl^in, Ljubliana, Wolfova 4. Vre!«ei?sko poročilo Meteorološkega zavoda v LJubljartl Številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja, 2 stanje barometra. 3. temperatura 4. relativna vlaga v %, 5. smer tn brzina vetra. 6. oblačnost 1_10, 7, vrsta padavin. 8 padavine v mm. Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo, druge najnižjo. 19. avgusta Ljubljana 7, 769.7, 19.0, 80, SW1, 3, Ljubljana 13, 767.9, 29.0, 50, NI, 5, Maribor 7. 768.8, 21.0, 80, SW1, jasno —, Zagreb 7, 768.8, 22.0, 70, S2, jasno, Beograd, 7, 767.6, 19.0, 90, W2, jasno, _, Sarajevo 7, 768.6, 18.0, 80, El, 3,--; Split 7, 765.9, 27.0, 40. NW8, jasno, Kumbor 7. 762.2, 29.0, 50, NW8, jasno Rab 7. 767.8, 25.0, 70, N8. 1. _. Temperatura: Ljubljana 31.0. 18.0; Maribor 27.0, 20.0: Zagreb 31.0. 21.0: Beograd 28.0, 17.0: Sarajevo 26.0. 15.0: Solit 33.0. 24.0; Kumbor _, 22.6; Rab 23.0. Sonce vzhada ob 5.5. zahaja ob 19.1. Luna vzhaja ob 20.12, zahaja ob 8.19. spoznali, kajti prepričani smo, da gre ve liiko teb neredno ati na račun nevednosti Taki letaki hi morali potem viseti v vseh planinskih kočah, v vseh gorenjskih gostilnah in restavracijah in po vseh naših šolah. Take lepake dobimo v vseh nemških planinskih kočah. Zakaj bi jih ne imeli tudi pri nas! ♦ Povišane cene kavi in čaju v Zagrebu. Zagrebški kavarnarji so sklenili, oa povi šajo cene beli in črni kavi za pol dinarja, odnosno za en dinar zaradi povišanja trošarine na sladkor. Kavarna ^.Espianade« se temu sklepu ni pridružila. ♦ Sarajevski peki pečejo lažji kruh kakor je predpisano. Sarajevsko tržno nadzorstvo je ugotovilo, da skoraj vsi tamkajšnji peki pečejo kruh, ki je po kilogramu za 10 do 12 dkg lažji kakor mu je ozmačena teža. Pri nekem peku, pri katerem so ugo tovili, da je kruh za 20 dkg pre'ahaSlTenenzauber« (valček); Thomas: Ray-mond« (uvertira); Svoboda: >Na V ar d ar (srbske pesmi); Jaki: Jugoslovenske cveib ke« (popuri); Meyerbeer: >Hugenott«n< (fantazija); * » » vSouvemire« (rumumski popuri); Zaje: Odlomki iz opere Nikola šubic Zrinjskk; dr. čerin: >Naša vojska« (koračnica). u_ Društvo »Tabor« vabi člane tn prijatelje na celodnevni nedeljski izlet v Kamnik. Odhod s turistom ob 5.40« z glavnega kolodvora. Udeležimo se ustanovnega obč. zbora društva >Tabor« v Kamniku. Popoldne kopanje. BOKBERCER K1SSINGEN TABLETE ZA SHUJSANJE so nad pol stoletja po vsem svetu znane kof neškodljivo in učinkovito sredstvo proii odebelenju. Delujejo brez bolečin in so lahko zaužitne. Dobivajo se v vseh lekarnah. Odobreno po Min. s. p. in n. z. S. št. 623 od 99. III. 1032. u— Društvo Bela Krajina opozarja čla. ne na izleta, ki ju priredita društvo »Krka« na Gorjance in čmomaJjska podružnica SPD na Mirno Goro pri Semiču. Oba zler.a bosta ob lepem vremenu to nedeljo. Odhod iz Ljubljane s turistovskim vlakom ob 5.25 Vožnja polovična. u— Pripravljalni odbor za kongres r.a-rodnih noš v Ljubljani (velesejem) in Pro pagand.no društvo narodnih noš knata te lefonsko številko 21-48. u— Prj II. razstavi Zveze gospodinj pod imenom >Domače ognjišče« na letošnjem jesenskem velesejmu v Ljubljani od 3. do 12. septembra sodelujejo samo strokovno izobražene moči, zlasti pa bo zanimalo delo mladih diplomiranih absolventk naše univerze. Vodilni misli te razstave pa sta: olajšanje gospodinji v izvrševanju njenih težkih, odgovornosti polnih pa mora biti res temeljit, tudi mnogo koristil. u__ Razstava narodnih vezenin, ki x> je priredila gospa Nevenka dr. Steindlova v Jakopičevem paviljonu, ostane odprta samo še par dni in ogled toplo priporočamo, posebno še damskemu svetu. u_ Sestanek ljubiteljev eksotičnih ptičev se je vršil v soboto 13. t. m. ob 20. v restavraciji pri >Noveim svetu«. Sklicatelj g. Rado Jeločnik je otvoril sestanek iin nato so se prečitala in spreoela pravila za Klub ljubiteljev eksotičnih ptičev v Ljubljani, ki »e bo ustanovili kot ipododsek Društva za varstvo ptic v Ljubljani. V pripravljalni odbor so bili izvoljeni gg.: dr. Janko Hafner kot predsednrk, kurat Viktor Šega, kot .podpredsednik, Rado Jeločnik kot tajnik im Albert Jurkovič kot blagajnik. Ude ležba na sestanku je bila pg-av številna. u— Včerajšnji trg je biil spet rpra/v dobro založen z vsemi dobrotami, priipeljaii eo okoličani mnogo ■solen lave i a socivjo, zlasti založene pa so bi.le stojnice s saajvm Letos zaradi pomanjkanja dež a kar ciočejo prenehati borovnice, ki jih ženske še vedno nudijo liter po 2 Din. Veliko ;e na trgu tudi malin, največ iz gozdov OKTOg Dobre polja, odkoder prinašajo tudi ub'duice in brusnice. Prav veliko je videti na trgu le pih jabolk in hrušk. V zadnj.h dneh »e je pojavilo tudi dokaj grozdja po 5 im 10 Din. Prav sladko dalmatinsko grozdje je dobiti po 8 Dim kg. Zaradi suše so izostale gobe in mudijo ženske le male količime lisičk. Prav dobro je bil založen trg tudi z ribami kakor belicami, platnicami, pečenkami, in sličmiimi vrstami, dočim se ;e o J morskih prodajala le tunina. Blizu kolodvora na Miklošičevi cesti 13 otvarjam nov moderno opremljen FRIZERSKI SALON ter se najtopleje priporočam mojim gostom, ki so me posečali v mojem prejšnjem lokalu v Kopitarjevi ulici štev. 1. 11063 Stanko KELŠIN Specijalno striženje bubi frizur. u— Razni poškodovanci. Včeraj popoldne je ma Miklošičevi cesti pa.leu s kolesa hotelir Konstantin Potočnk in si hudo poškodoval levo nogo. Trgovska pomočnica Ivana Mehletova iz Račne se j^ včeraj dopoldne v trgovini hudo urerala v levico. 15 let,ni posestnikov sin Lnd>v:k Frlarn z Notranjskega je včeraj P<5 l'd s stopnic ln si poškodoval čeljusu. 19 let.ia služkinja Karolina Juvančičeva je vče-aj zjutraj ro-pagando med tisoči in tisoči inostranih obiskovak-ev Lrubljanskeffa velesejma. Zastopana na bo tudi naša foiklora. znanstvena fotcarrafiia, portreta a., tihožitje, akt, genre, skratka. vse stroke oblikovanja, ki so dostopne steklenemu očesu foto-sjrafsike k-:.mere. Razstavo prirejajo organizirani foto;: mater ji toda udeležili se je bodo tudi poki eni fotosrafj v plemenitem tekmovanju po najboljšem obviadanju teh strok. * Triglavanski zbor. JAD »Trigiajv«- v Ljubljani sporoča gg. starešinam in članom, da se zaradi nepričakovan i h ovir Tri-rlavamski zbor ne bo vršil letošnje počitnice v Mariboru, temveč v oktobru v Ljubljani. + Češkoslovaški študenti v Dalmaciji Preko Boke Kotorske je v četrtek prispe o v Dubrovnik 55 dijakov učiteljske akademije iz Brna s svojim direktorjem. Snr?jela in pozdravila jih je češka Beseda. Dijaki ostanejo štiri dni v Dubrovniku, potem pa bodo nadaljevali potovanje po Ju gosi a vi ji. + Postanek brzovlaka v Podnartu. Danes bo ime! brzi vlak št. 5 na postaji Podnart-Kropa izjemoma postanek 1 minute za vstop udeleženc-ev pogreba g. Josipa Pogačnika. Vlak št. 5 odhaja iz Podnarta-Krone proti Ljubljani ob 18.49. * Novi grobovi. V Ljubljanski bolnici je umrla gospa Amalija Meži-kova. Pogreb bo jutri ob 17. izpred bolniške mrtvašnice k Sv. Križu. — V Bezuljaku Te umrl v lepi starosti 90 let ugledni posestnik g. Matevž T uršič. Pogreb bo * n.nes ob 17. _ Pokojn im bi a? spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! + Tragična smrt matere. V vasi D.iviča-n'h v drinski banovini je duševno obolela žena bogatega posestnika Modage Hadži-ča iz žalosti po sinu edinem ki je odšel k vojakom, da odsluži svoj rok. Preganjala jo j€ m ' sel, da je sin umrl in da je pokopan daleč od doma. Ponoči, ko je mož spal, je k roki Vrbasu, ki je deset kilometrov oddaljena od njenega sela i.n tam gola skočila v vodo ter utonila. + Zagonetna smrt. Te dni je umrla v Majšperku 6« letna posestnica Katarina Petrovičeva. Domači so izjavili, da je preminila za posledicami poškodb, k; jih ie dobila pred dnevi pri padcu z lestve. Domači takrat niso poslali po zdravnika Na lice mesta je odšla sodna komisija, da ugotovi vzrok smrti. + Pustošenje planinske flore, fe Tržiča nam p'šojo: V zadnjem časn opažamo, da planinarii prav nič ne spoštujejo naredbe o varstvu planinskih evetk. V ponedeljek so si jih natrgali toliko, da bi naložil majhen voz z njimi. Cele šope so jih imeli nekateri in so se tistim, ki so jih opominjali, naj bi vendarle čuvali alpsko cvetje, vrhu vsega še sirovo v obraz smejali. Podružnica SPD v Tržiču se je obrnila na sresko načelstivo v Kranju s prošnjo. naj ponovno izda okrožnico na vse podrejene orsane in jih opozoril na prepoved trganja zaščitenih Planinskih cvetlic. Praiv bi bilo, če b osrednji odbor SPD v Ljubliani izda/l barvaste letake s slikami vseh zaščitenih planinskih rastlin, da bi jih ljudje steklenice In aparati za vku-havanje sadja. Zaloga: Julij KMn, Liubliana, Wolfova 4. Vreir^mko poročilo Meteorološkega zavoda v LJublJartJ Številke za označbo kraja pomenijo: 1, čas opazovanja, 2 stanje barometra. 3. temperatura 4. relativna vlasra v %, 5. smer ln brzina vetra. 6. oblačnost 1—10, 7, vrata padavin, 8 padavine v mm. Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo, druge najnižjo. 19. avgusta Ljubljana 7, 769.7, 19.0. 80, SW1, 3, —, Ljubljana 13, 767.9, 29.0, 50, NI, 5, _ _; Maribor 7. 768.8, 21.0, 80, SW1, jasno__; Zagreb 7, 768.8, 22.0, 70, S2. jasno, —, Beograd, 7, 767.6, 19.0, 90, W2, jasno, _, Sarajevo 7, 768.6, 18.0, 80, El, 3.--; Split 7, 765.9, 27.0. 40. NW8. jasno. _, Kumbor 7, 762.2, 29.0, 50, NW8, jasno —, _: Rab 7, 767.8, 25.0, 70, N8, 1. -, _. Temneraitura: Ljubljana 31.0, 18.0; Maribor 27.0, 20.0: Zagreb 31.0. 21.0: Beograd 28.0, 17.0: Sarajevo 26.0. 15.0: Solit 33.0. 24.0; Kumbor _, 22.6; Rab 23.0. Sonce vzhaja ob 5.5. zahaja ob 19.1. Luna vzhaja ob 20.12, zahaja ob 8.19. spoznali, kajti prepričani smo, da gre veliko teh narodnosti na račun nevednosti. Taki letajki hi morali potem viseti v vseh planinskih kočah, v vseh gorenjskih gostilnah in restavracijah in po vseh naših šolah. Take lepake dobimo v vseh nemških planinskih kočah. Zakaj bi jih ne imeli tudi pri nas! ♦ Povišane cene kavi in čaju v Zagrebu. Zagrebški kavarnarji so sklenili, &a povi šajo cene beli in črni kavi za pol dinarja, odnosno za en dinar zaradi povišanja trošarine na sladkor. Kavarna >Esplamade« ee temu sklepu ni pridružila. ♦ Sarajevski peki pečejo lažji kruh kakor je predpisano. Sarajevsko tržno nadzorstvo je ugotovilo, da skoraj vsi tamkajšnji peki pečejo kruh, kii je po kilogramu za 10 do 12 dikg lažji kakor mu je označena teža. Pri nekem peku, pri katerem so ugo tovili, da je kruh za 20 dkg pre'ahaSirenemzauber« (valček); Thomas: Ray-mond« (uvertira); Svoboda: »Na Vardaru« (srbske pesmi); Jatol: Jugoslovenske cvetke« (popuri); Meyerbeer: »Hugemottem« (fantazija); » * * »S-ouvemire« (rumunski popuri); Zaje: Odlomki iz opere Nikola šubic Zrinjskk; dr. čerin: »Naša vojska< (koračnica). u— Društvo »Tabor« vabi člane in prijatelje na celodnevni nedeljski izlet v Kamnik. Odhod s turistom ob 5.40» z glavnega kolodvora. Udeležimo se ustanovnega obč. zbora društva ^Tabore v Kcmniku. Popoldne kopanje. BOKBERGER KI5SINGEN tablete za shujsanje so nad pol stoletja po vsem svetu znane kof neškodljivo in učinkovito sredstvo proti odebelenju. Delujejo brez bolečin in so lahko zaužitne. Dobivajo se v vseh lekarnah. Odobreno po Min. s. p. in n. z. S. št. 623 od 99. III. 1032. u— Društvo Bela Krajina opozarja čla ne na izleta, ki ju priredita društvo »Krka« na Gorjance in črnomaljska podružnica SPD na Mirno Goro pri Semiču. Oba zler.a bosta ob lepem vremenu to nedeljo. Odhcvj i i Ljubljane s turistovskim vlakom ob 5.25 Vožnja polovična. u— Pripravljalni odbor za kongres r.a-rodnih noš v Ljubljani (velesejem) in Pro pagand.no društvo narodnih noš imata telefonsko številko 21-48. u— Prj II. razstavi Zveze gospodinj pod imenom >Domače ognjišče« na letošnjem jesenskem velesejmu v Ljubljani od 3. do 12. septembra sodelujejo samo strokovno izobražene moči, zlasti pa bo zanimalo delo mladih diplomiranih absolventk naše univerze. Vodilni misli te razstave pa sta: olajšanje gospodinji v izvrševanju njenih težkih, odgovornosti polnih dolžnosti, in pa propaganda za nakupovanje in upoštevanje domačih pridelkov in izdelkov Upamo, da bo razstava za naše gospodinje zelo privlačna in da jim bo ogled, ki pa mora biti res temeljit, tudi mnogo koristil. u— Razstava narodnih vezenin, ki jo je priredila gospa Nevenka dT. Steindlova v Jakopičevem paviljonu, ostane odprta samo še par dni i.n ogled toplo priporočamo, po sebno še danskemu svetu. u_ Sestanek ljubiteljev eksotičnih ptičev se je vršiil v soboto 13. t. m. ob 20. v restavraciji pri »Novem svetu«. Sklicatela g. Rado Jeločnik je otvoril sestanek in nato so se prečitala in sprejela pravila za Klub ljubiteljev eksotičnih ptičev v Ljubljani, ki se bo ustanovil ikot pododsek Društva za varstvo ptic v Ljubljani. V pripravljalni odbor so bili izvoljeni gg.: dr. Janko Hafuer kot predsednr-k, karat Viktor Šeiga, kot podprtideedniik, Rado Jeločnik kot tajnik im Albert Jurkovič kot blagajnik. Udeležba na sestanku je bila pjpav številna. u— Včerajšnji trg je biil spet praiv dobro založen z vsemi dobrotami. Priipe!ja.)i eo okoličani mnogo ■selen u-ve i a sočivj-a, zlasti založene pa so bile stojnice s saajtm Letos zaradi pomanjkanja dež.a kar nočejo prenehati borovnice, ki jih ženske še vedno nudijo liter po 2 Din. Veliko je na trgu tudi malin, največ iz gozdov onrog Dobre-polja, odkoder prinašajo tudi rob'd niče jn brusnice. Prav veliko je videti na trgu lepih jabolk im hrušk. V zadnj.h ineh »e je pojavilo tudi dokaj grozdja po 5 im 10 Din. Prav sladko dalmatinsko grozdje je dobiti po 8 Dim kg. Zaradi suše so izostale gobe in nudijo ženske le male količine lisičk. Prav dobro je bil založen trg tudi z ribami kakor belicami, platnicami, pečenkami, im sličnimi vrstami, dočim se ;e oj merskih prodajala le tunina. Blizu kolodvora na Miklošičevi cesti 13 otvarjam nov moderno opremljen FRIZERSKI SALON ter se najtopleje priporočam mojim gostom, ki so me posečali v mojem prejšnjem lokalu v Kopitarjevi ulici štev. 1. 11063 Stanko KELŠIN Specijalno striženje bubi frizur. u— Razni poškodovanci. Včeraj popoldne je na Miklošičevi oest.i paiei s kolesa hotelir Konstantin Potočn:k in si hudo poškodoval levo nogo. Trgovska pomočnica Ivana Mehletova iz Račne se jf včeraj dopoldne v trgovini hudo ure', al a v levic-o. 15 letni posestnikov sin Lud>v:k Frlam z Notranjskega je včeraj pa 1^1 s stopnic ln si poškodoval čeljus^ 19 letaa služkinja Karolina Juvančičeva je včeraj zjutraj -padla doma v Brestu s senenega voza in se močno poškodo7a a na trebuhu. u_ Hud karambol na Ižanski cesti. Po Ižanski cesti so se peljali predsinočmjiim s kolesom Ivan Rastohar iz mesta, železniški uradnik -Ivan Slabima, ki je imel na ko lesu še šiviljo Ano Zajčevo z Gailjevioe, pa v smeri protii mestu. Nedaleč od mitnice baš v trenutku, ko bi se imela kolesarja srečati, je pridrvel mimo neznan avtomo-biiist, ki je dvignil silen prah. Rastohar im Slabina sta se v -megli prahu drug drugemu izogibala, vendar pa je hotela nesreča, da sta z vso silo treščila skupaj. Pri tem so vsi trije padlli na tla, im sicer Rastohar in Zajčeva tako nesrečno, da sta obležala ne zajvestna. Slabima pa dc dobi J le nek al prask po obrazu. Prva dva so prepeljali t avtom v bolmioo. u__ Silen naval na boln co V splošni bolnici so letos do vČ3rajšnjega dne spre jeli že 13.800 bolnikov. S^viio mnogo presega lanski dotok. Tudi v poletnih dneh je bolnica vsa prenatrpana z bolniki in morajo ti skoro na vseh oddelkih ležati tudi na zasilnih ležiščih na tleh. Priporočljivo je bolnikom iz oddaljenih fcraj^v. ki ne potre bujejo baš specijalmega zdravljenja, Ja ee zatekajo raje v bližnje bolnice, tako v Ptuju, v Novem mestu, Brežicah ln drugod u— V mestni klavnici ljubljanski se bo danes ob 15. prodajalo na prosti stojnici meso. VSE MADEŽE na oblekah kakor tudi na svili, posebno pa na barvastem usnju Vam očisti CISTEN (ni vnetljivo). Zalogo ima staroznana Drogerija Kane, Židovska 1 u— Dancing v hotelu Tivoli vsako noč do jutra. Pivo 6, vino 15_20 Din. Program ob 10. Iz Maribora a— Zlata poroka. Trgovec Mihael Hruza obhaja danes s svojo ženo Marijo čil in zdrav zlato poroko. Hruza je najstarejši aktivni član trgovskega gremija in kot zastopnik graške Trgovske zbornice bivša dolgoletni odbornik trgovske nadaljevalne šole. Gremij trgovcev mu v imenu svojega članstva k redkemu dogodku iskreno čestita z željo: še na mnoga leta! a— Seja mestnega sveta. Na snočnjl seji je mestni svet razpravljal o raznih internih zadevah in je podelil gradbeno dovoljenje za povečanje prosekture tukajšnje splošne bolnice. Izvoljen je bil tudi tričlanski režijski odbor za nadziranje pri tlakovanju mestnih ulic iz kaldrminskega fonda Izvoljeni so bili: gradbeni načelnik inž čer ne, mestni geometer Vončina in ma?I- Najboljše, garantirano nepremočljive, specialno izdelane GOJZERJE moške za Din 32©.— ženske za Din 295.— pri BRATA NAGLIC, ŽIR2 Zahtevajte cenik tnristovske in športne obutve! strataii svetnik Rodošek. Po seji mesta-eea »veta se je vršila seja -upravnega odbora, na kateri so bile rešene nekatere prošnje za podelitev stanovanja v mestnih hišah. a— Prihodnja seja občinskega sveta bo 1. septembra. Na dnevnem -redu s o poleg poročil -posameznih odsekov tudi .važna komunalna vprašanja. a— Repriza »Divjega lovca« v Rušah. Ojunačeni po lepem uspeha -premijere »Divjega lovca« v Rušah na letnem telo vadi š6u tamošnjega Sokola preteklo nedeljo, so se Rušami odločili še za repr-i-zo predstave r nedeljo 21. t. m. ob 16. Predstava na prostem v izvrstni režiji g. Jamka bo velezanimiva, na kar opoza.rjam-o Mariborčane ki se lahko poslu žit jo treh popoldanskih -vlakov, zlasti prvega, ki odhaja z gl. kolodvora cb 15.17. a— Blagoslovitev prapora. Študentski gasilci bodo 4. se-ptembra slovesno blagoslovili svoj novi prapor, ki je prvi v mariborski okolici. a_ Podporočnika Terziča še niso našli. Poročali smo, da je v torek blizu Zavrča naplavila Dra-va truplo podporočnika Terziča, ki je utonil med kopanjem v Dravi. Uradna komisija, ki je -pregledala truplo, pa je ugotovila, da gre za nekega drugega utopljenca, katerega identitete še niso ugotovili. i Ponovitev ^Divjega lovca" v Rušah v nedeljo 21. avgusta ob 4. url popoldne a— Promenadni koncert. Jutri bo v mestnem parku običajn-i promenadni dopoldanski koncert vojaške godbe. a— Zagonetna smrt starke. Preteklo sredo zvečer so našli v Majšnerku na stanovanju 60 letno posestnico Katarino Petrovičevo mrtvo. Ker je podan sum. da ni umrla naravne smrti, je sodišče na podlasci orožniškega poročila odredilo posebno ko misijo, ki bo ugotovila vzrok starkine smrti. a— Nočno lekarniško službo ima prihodnji teden lekarna Savost na Kralja Petra trgu. Iz Celja e— Hmeljska sezona v Savinjski dolini. V torek in sredo se je po vsej Savinjski dolini pričelo obiranje hmelja. Ker so mnogi hmeljarji skrčili kmetske nasade in je letos neugodno vplivala na hmeljnike najprej mokrota, pozneje pa suša, je hme.!ja manj kakor lani, njegova kakovost pa ie prvovrstna in barva izredno lepa. Prispelo je že mnogo tujih kupcev. Zanimivo je, da so letos pokupili še nekaj lanskih zalog. e— Opozorilo hmeljarjem! Ker je letos suša, nima hmelj toliko mokrote v sebi kakor druga leta, kar je treba upoštevati pri letošnjem sušenju. Inozemski kupci, ki ei že sedaj ogledujejo hmelj pri hmeljarjih, izjavljajo, da so opazili pri mnogih hmeljar-jik, da sušijo s preveliko temperaturo in da imajo zaradi tega pokvarjen hmelj. Hmeljarji, sušite hmelj pravilno in pazite, da bo imelo blago lepo zeleno barvo z bleskom in lu-pulin svetlozeleno barvo, kar bo v korist hmeljarjem in glasu našega hmelja na svetovnem trgu Hmeljarsko društvo za Slovenijo 1 e— Iz gimnazijske službe. Gdč. Zarža Peganova. suplentka na rea'.ii gimnaziji v Celju, je odpuščena iz državne službe. e— Mladinska sekcija društva »Sofe«. Danes ob 20.30 bo v društveni sobi predavanje o emigrantskem vprašanju. Predaval bo g. Božič iz Ljubljane. Jutri bo skupen izlet na Celjsko kočo. Odhod ob 6. zjutraj od Kapucinskega mosta. Polnoštevilna udeležba obakrat obvezna. Prijatelji društva dobrodošli. e— Šoferski izpiti v Celju se bodo vršili v torek 3U. t. m. s pričetkom ob 8. zjutraj pred mestnim magistratom. Vsi interesenti, ki doslej še niso vložili zadevnih prošenj, naj vložijo pravilno kolkovane in opremljene prošnje pri predstojništvu mestne policije. e— Nad pet milijonov kmečkih dolgov v celjski okolici. Kakor znano je Privilegirana agrarna banka pozvala kmetovalce, naj pri svojih občinah prijavijo dolgove. V občini Celju okolici so prijavili kmetovalci dolgove v skupnem znesku 5,471.590 dinarjev, ker je glede na število prebivalstva v občini gotovo velika vsota OTVORITEV GOSTILNE! V nedeljo, dne 21. t. m. ob 14. uri so vabljeni vsi Štorovčani, Celjani in okoličani, ki ljubijo dobro, poceni vinsko kapljico, ocvrte piščance m mrzla ter topla jedila, k prireditvi na novo prevzete, preurejene in staro-znane gostilne »FRANCL« v Štorah. Za obilen obisk in naklonjenost se pri- poroča .. gostilnicarka. e— Nesreče. 24 letnega Stanka Travne rja iz Celja, delavca v \Vestnovi tovarni v Ga-berju, je 16. t. m. pri delu zgrabil stroj za desno roko in mu zmečkal palec. — V Veliki Pirešici si je 13 letni posestnikov sm pri padcu zlomil levo roko. — Na Konjskem vrhu pri Lučah je 16. t. m. padla 10-letna dninarjeva hčerka Frančiška Vo'arje-va pri obiranju sliv z drevesa in si zlomila desnico. — Na Kalobju si _'e 15. t. m. 5 letni rudarjev sinček Mihael Rom-h pri padcu pred hišo ziomil levico. — Vse ponesrečence so oddali v celjsko bolnico. e— Nesrečen padec motociklista. V sredo 17. t. m. 6e je na cesti pri Frankolo-vetn hudo ponesrečil 44 letni fotografski pomočnik Jožef Podgoršek z -ubljane Ko se ,,e vozil z motornim kolesom po cesti, je vozilo na nekem ovinku spodrsnilo in se prevrnilo. Podgoršek si je pri padcu zlomil J<»-vo nogo pod kolenom. Prepeljali so ga v celjsko bolnico. e— Dve žrtvi napada. V Skalinah pri Konjicah so pred dnevi neki fantje napadli 6^ letnega viničraja Luko Golčerja in sa tako hudo pretepi1', da je dobil poškodbe po vsem telesu. — V Arji vasi pri Petrov-čah je 15. t. m. zvečer nekdo napadel 44-letnega dninarja Antona Mlinarica, ga udaril s kolom po glavi in ga laže poškodovat. — Golčer in Mlinaric se zdravita v celjski bolnici. Svetovni fenomen na a.stro-gTafologičnem polju Karmaft v Celju Hotel »Evropa«. 11067 Ostane samo 3 dni! e— V celjski bolnici sta umrla v četrtek 18. t. m. 67 letni brezposelni trgovski pomočnik Ivan Horvat iz Krapinskih toplic in 14 mesecev stari dninarjev sinček Jože Vovk s Ponikve. c— Mestni kino bo predvajal drevi ob 20.30 izvrstni vojni alpski zvočni film »Gore v nlamenu« z znanim športnikom Loui-sem Trenkerjem v glavni vlogi. h P trsi?* j— Kino »Rdeči križ« bo predvajal v soboto ob pol 21. in v nedeljo ob 18. in pol 21. veesloigro »Don Juan garnioza«. Zahvala sančešca Naše dobro, jedino dete mila nam i ni-kad ncprežaljena Cica, studentkinja prav-nog fakulteta u Beogradu, u cvetu mladosti i na pragu svoje devojačke sreče, preseli se u večnost, a nas ostavi da za njom večito tugujemo. Mnogobro-jni naši srodnici i _ prijatelji pomogoše nam da dragu pokojnicu otpre-mimo do večne kuče. i saučestvujuči u teškom bolu, koga našim roditeljskim sr-cima nanese ovaj neočekivani udar sudbi-ne, ublažiše našu žalost, čime nas večito zadužiše. Ovim putem izražavamo svima našu auboko zahvalnost. Na prvom mestu zahvaljujemo Nj. Sv. Patrijarhii Varna vi. ko.ji nam ukaza visok u pažnju i uputi svoga dostojmog iza-slanika vladiku Niškog g. Dositeja. sa sve-štenstvom da činodejstvuju pri sahrani u Beogradu. Zahvaljujemo proti g. Rudimiru iz Ljubljane i proti g. Oudiču iz Celja, koii ra počasti činodejstvovaše pri sprovodu ia Ljubljane kao i čelom odboru Crkveno pravoslavne opštine u Ljubljani. Banu Dravske Banovine 2. Marušiču; Komandantu IV. Armiske Oblasti generalu g. Mariču; Zupanu grada Ljubljane Dr. Pucu: Presednici i glavnom odboru društva »Knečinje Zorke«; Reogradskom kolu sestara: Generaloma: g«. Drag. Popo-viču, Milanu Pešiču. Antoniju Pekiču. Sve-tozaru Hadžiču; Udruženju Ruskih Ofi-cira u Ljubljani: Jugoslovensko m -zimskom sportskom savezu: Komandantima, oficiri-rr.a i podoficirima: 40. peš. puka, 16. art. puka i L planinskog pešad. puka; Oficiri-ma štaba Dravske Divizijske Oblasti, Ljubljanskog vojnog okruga; 1. Velociped-skog bataljona i Pionirskog odreda. Porodicama: Lučič iz Krasujevca i Dži-novskog; Pukovnika Rade Popovida i pu-kovnika Krstiča; potpukovnika Sokolovi1-ča i svoj rodbini, prijateljima, drugovima i poznanicima keji poslaše vence i uzeše učešče u ovome tužnom sprovodu. Svoju blngodarnost dugujemo lekarima: profesoru Zagrebačkos medicinskog fakulteta g. Dt. Radoničiču. koji se odinah odazvao pozivu i lekarima u Liubliani g. Dr. Hausu, g. Dt. Kaminu, g. Dr. Hebaj. nu, koji uložiše svu svoju dobru volju da spasu pokojnicu od teške bolesti. Naročito smo zahvalni peručniku g. Dr. Zotoviču, koji je od prvog dana pojave bolesti ulo-ž: sve svoje lekarsko iskustvo i sa mnogo topline i osečaja činio sve što je bilo u vlasti nauke i ljudi da spreči teške posledice kobne bolesti; Upravi i lekarima Dravske vojne bolnice kao i sestrama bolničarkama. na njihovoj pažnji i svestra-noj nezi koju nokojnici ukazaše. ali pred neumitnom sudbinom ljudi su nemočni i našoj jedinici bi sudjeno da nas ostavi kada je bila na pragu sreče. Duboko ožaloščeni roditelji. General Bogoljub S. Tlič. sa suprugom. Iz Kranja r— Gorenjska podružnica Slovenskega lovskega društva poziva svoje člane, da se udeleže pogreba ustanovnega člana g. Josipa viteza Pogačnika, ki se bo vršil danes ob 17. izpred hiše žalosti na Podnartu na pokopal išče v Ovsišah. Kroj predpisani. r— V nedeljo gostuje v Kranju v renomi-rani restavraciji Stara pošta znana godba Zarja iz Ljubljane, ki priredi koncert od 17. do 1 ponoči. Za obilen obisk se priporoča F. Lie-ber. Iz Kamstika ka— Pripravljalni odbor društva »Tabor« v Kamniku vabi emigrantske organizacije in roj3,ke na ustanovni občni zbor v nedeljo 21. t. m. ob 10. dop. v prostorih Narodne čitalnice v Kamniku. 12 Trbovelj t —Kino Sokol bo predvajal drevi ob 20. uri dvojni program: »Beli šejik« in »Žigo to«. t— Tečaj za kapunjenje petelinčfeov priredi kmetijska nadaljevalna šola v Trbovljah prihodnjo nedeljo ob 17. pri posestniku Gričarju na Pleskem. Tečaja se »ahko udeleže vsi. Iz Novega mesta n— Za plana izpitne komisije za sobosli- karske in pleskarske mojstre, je Zobrnica za TOI imenovalo novomeškega obratnika g. Atejziija Vaiantiča. n— Olepševalno društvo naproša občinstvo, da jutri ob izletu društev Krke in Soče iz Ljubljane na Gorjance razobesi v pozdrav gostom zastave. Prav tako vabi vse občinstvo, da se v čim večjem številu udeleži sprejema gostov na kolodvoru cb pol 8. ob prihodu izletniškega vlaka. n— Nujna potreba. Glede na tujski promet, ki je pri nas precej oživel, je zelo potrebno, da se uvede stalna zdravniška dežurna služba. Ob nedeljah m praznikih vozijo številni avtomobilisti in motociklisti ško d mesto, izletnik hite v različne smeri. Baš ob takih prilikah se kaj rade dogajajo nesreče. n— Življenje mu je rešil. Kopalcev je polno ra vseh zavarovanih in nezavarovanih krajih obeh bregov Krke in Težkega poto- ka, ki je v nekaterih krajih v svojih »pašnih tolmunih zelo globok. V tako stran potoka je pri kopanju zašel 12-letni Klemen-čič. ki se je kopal pri šmihelskem mostu m se pričel nenadoma potapljati. Na dečkov krik je skočil za njim v vodo zidarski pomočnik 2agaT Jože iz Broda. ki je v zadnjem hipu rešil mlado življenje. n— šaljivi novomeški mesarji znižujejo cene. Prejeli smo iz krofov mesarjev: Glede na notico priobčeno 17. t. m., prosi Zadruga mesarjev, klavcev in pTekajevalcev v Nove mmestu dotičnega mešačna za vljudno sporočilo, kje se kupuje govedo po tisti ceni, kakor jo je on omenil. Če pa dotičnik noče povedati, kje se kupuje živina po tej ceni, so pripravljeni tukajšnji mesarji ku-p;ti živino od njega ter mu dati provizijo od 2 do 3 Din po kvaliteti. Sporočamo tudi cenjenemu občinstvu, da smo cene mesa ne glede na to notico znižali s?mi od sebe ter da nove cene stopijo v veljavo z 22. t. m. n— Kino »Dom« v Sokolskem domu pred-vnia danes v soboto, ob 20.30 uri ter v ne-delio ob 18.30 in 2.30 zvočni film »Sinii agel«. Predigra zvočna. Iz Velenja V— Dar. Lastnika velejskega gradu grof Coronini je izročil rudniškemu zdravniku dr. Kolšku 400 Din v pomoč tnajbednejšim rudarskim družinam. v_ Požar. V noči od 15. na 16. t. m. je ogenj uničil novo gospodarsko poslopje posestnice Helene Čremošnikove v Črnovi pri Št. Janlu. Ogenj, ki je nastal na dosedaj še nepojasnjen način, je pokončal tudi vso živino, katere niso mogle več Tešiti. ka— Novo mašo bo bral v nedeljo zjutraj v frančiškanski cerkvi kamničan g. Pavel Goltes, član reda minoritev. To bo po 15 letih prva nova maša v Kamniku. Iz Ormoža DR. ANTON HROVAT ordinarij bolnice križniškega reda v Ormožu ie odsoten od 23. avgusta do 1. septembra 1932. H020 Naša istdiastrifa v juliju Okrožni urad za zavarovanje delavcev je ■•■-•čel voditi tekočo mesečno statistiko o • ilu zavarovanih delavcev v posamez-r:.i industrijskih panogah, ki omogoča najhitrejšo tekočo informacijo o razvojnem gibanju v posameznih industrijskih panogah. To statistiko je urad na podlagi okro-ž--;:ce Osrednjega urada v Zagrebu pričel voditi 30. junija t. 1. Za julij je sedaj že izšla podrobna statistika, iiz katere posnemamo naslednje podatke o številu zaposlenega delavstva in o prirastku odn. padcu v teku meseca: Ind. panoga število del. prir. ali padec abs. v % Gradnja cest 2201 + 238 -f- 11.4 Gostilne, kavar. 3299 + 131 -f- 4.1 Ind. hrane in pijač 3349 -f- 13 -}- 0 4 Ind. kamenja 4835 4- 14 4- 0.3 Graf. ind. 1150 — 1 — 01 Tekst. ind. 8761 — 24 — 0.3 Lesna ind. 4152 — 15 — 04 Trgovina 4235 — 17 — 0 4 CevL-ierska rad. 3282 — 17 — 0.6 Usnjarska ind. 1304 — 15 — 1 J Kovinska ind. 6221 — 95 - 1 5 Stavbarstvo 7145 — 131 —- 1.8 Pa p ind. 1736 — 37 — 2.1 Kemična ind. 1585 — 47 •— 2 3 Oblačilna ind. 4531 — 160 — 3.4 Go zidna ind. 6366 — 482 — 74 Povečanje števila zaooslenih delavcev pri gradnji cest in vodnih naprav ie v fcvezi z regulacijo Ljubiin.nice, napredek v gostilniški in kavarniški stroki pa je prinašati sezoni. 'Razmeroma stabilno je še zaposie-nie v tekstilni stroki in v lesni industriji (predelava lesa), na drugi strani pa je n-ai-boTi nazadovalo zaposlen ie gozdnih delavcev. Nazadovanje ie opažati tudi olva-?;'ni stroki, v kemični industriji, v stavbarstvu ter končno v kovinski in čevljarski industriji. Gcsfifidarske vesli = Hmeljarji, hitite % obiranjem! Kljub raznim opozorilom da bo letos barva blaga — kakor že več let ne — izredno odločilna za višino cene še vedno precejšen del hmeljarjev okleva s pričetkom obiranja, nadejajoč se težjega pridelka. Taki upi so prazni. Hmeljarji, ki tako postopajo, se naravnost igrajo s svojim pridelkom. Hmelj zaradi slabših vremenskih prilik ni trpel le na češkem, v Nemčiji in Franciji, t«di na našem goldingu se kažejo \edno bolj očitni znakj peronospere, ki je zaenkrat sicer še omejena na mlade liste, grozi pa preiti v primeru dežja ali hudih megel tudi na kobule. Isti pojav smo opažali že 1. 1926.. ko je porjavelo mnogo gol-dinga takšnim kasnim soravljevalcem. Takrat je bilo po odličnih domačih in inozemskih znanstvenikih nesporno dognana peronospora na goldingovih kobulah. Le skrajno ugodnemu vremenu poznejših let se ima ^oldin^ zahvaliti za svojo vztrajno lepo barvo Zato nikar ne oklevajte dalje z obiranjem, ker najhujši sovražnik hmeljarjev — peronospora — je že pred vrat-mi. Ne tola/jte se z lažnivim upanjem, da ne bo Rile. Tudi iz Hallertaua poročajo, da Je deževno vreme že precej slabo vplivalo na barvo hmelja. Prvi podatki o rezultatih obiranja v našem savinjskem okolišu kažejo prav slab pridelek, saj dalo celo dobri nasadi komaj na 5 droeov en mernik hmelja, na slabih pa na 20 drogov. Dobrih nasadov je ena četrtina, srednjih polovica, slabih i>a tudi ena četrtina. Po dosedanjih izgledih obiranja bi znašal pridelek komaj 300 kg na ha, kar močno zaostaja za normalnim hektarskim donosom goldinga (800 kg). Kupcev je že lepo število navzočih, vendar pa se kupčija še ni pričela, ker še ni razpoložljivega Vaga. = Podražitev sladkorja. Kakor nam poročajo, se cena sladkorju v trgovini na debelo ni zvijala samo za /ne?pk. ki je dovo-lien po trošarinski noveli (za 60 odnosno 75 par pri kg). temveč za več. kar rnravi-čujejo s povišanjem skupnega davka na po=lovij promet za «lad'rf>r od 3.5 n? 7 %>. = Tvornioa papirja v Čafkn se ie pretvorila v delniško družbo. Pred tremi leti v Cačku ustanovljena tvornica papirja Pant;č in drug se ie nretvorila v delniško družbo pod imenom »Fabrika hartije a. d. čačalci. s sedežem v Beogradu. Glavnica nove delniške družbe znaša 10 milijonov Din, ki so do vsote 9.8 milijona Din vplačale z apor-tom firme Pantič in drug. = Vinski sejen) na ljubljanskem »elesej-nm. Kakor smo že poročali, bo priredil ljubljanski velesejem v času od 3- do 12. septembra v paviljonu »G« razstavo in nadrobno razprodajo raznega vina iz dravske banovine, in sicer tokrat na bazi vinskega sejma, ki se ga lahko udeležijo producenti ali društva, zadruge itd. Razprodajal bo lahko vsak sam po svoji volji, po kozarčkih iz soda ali iz steklenic, za kar bo plačal le določeno odškodnino za zasedeni prostor. S tem bo vsakemu tudi dana ugodna prilika, da seznani gotove zanimance za njegove pridelke in da stopi direktno z njimi v stik. Prijave je čim prej nasloviti naravnost na velesejmski urad, kmetijski oddelek v Ljubljani, in sicer zaradi sestave kataloga najkasneje do 20. t. m. Blago pa se mora doposlati med 23. in 26. avgustom, da dospe do 30. avgusta v Ljubljano. Tovornina po železnici je polovična. Natančni pogoji so razvidni iz razposlanih okrožnic, katere so interesentom še na razpolago pri vele-sejmskem uradu. Zanimanje za ta oddelek je, kakor vedno, prav veliko in zato se bo vsak dobro odrezal, kdor se tega vinskega sejma udeleži. = Razstava kancev na jesenskem velesejmu bo nameščena v paviljonu »J«. Razstavljene bodo tokrat tudi razne pasme kuncev, ki niso bile zastopane spomladi in v poletiu. tako da bo vsak rejec kuncev videl .zopet nekaj novega. Poleg razstavljenih pripomočkov, kletk, krmil, bo razstavljena tudi kožuhovina. ustrojena na krzno in usnje ter izdelki, kakor razne čepice, ovratniki, podnožniki. angora volna in izdelki. Za prihodnjo zimo si bodo interesenti lahko kupili ustrojene kožice za kožuhovino. = Nova mednarodna lesna konferenca na Dunaju. Kakor poročajo z Dunaja, ie za S-september sklican nov sestanek delegacij šestih držav (Avstrije, Češkoslovaške. Jugoslavije, Rumunije, Poljske in Letonske), ki so na mednarodni lesni konferenci na Dunaju v juniju t. 1. sklenile sodelovanj0 in omejitev izvoza. Na novi konferenci se bo razpravljalo predvsem o organizaciji skupnega stalnega urada in o načrtu za omejitev izvoza, ki ga je izdelala po sklepu junijske konference češkoslovaška delegacija. _ Nobena nova ameriška posojila inozemstvu. Ameriški trg je za emisije inozemskih posojil letos izgubil vsak pomen Po pravkar objavljeni statistiki letos ni bila v prvih sedmih mesecih izvršena še nobena emisija za inozemstvo, dočim ic skupna vrednost takih emisii še lani znašala v istem razdobju 110 mili ionov dolarjev, 'e-ta 1930 pa do konca julija celo 803 m!'i-jone dolarjev. Tudi domače eorsiie so zelo padle in so znašale komaj 337 mi!i;o-rov dolarjev nasproti 19866 in 3901 m" jen dolarjev v odgovarjajočih razdobjih zac-njih 2 let. = Prodaja. Dne 10. sentembra se bo vršila pri uoravi III. oddelka Zavoda za izdelavo oblačil za vojsko v Zagrebu licitacija glede prodaje odoadkov od sukna. platna, usnia. železa, pločevine itd. (Oglas ie na vpogled v Zbornici za TOI.) — Dobave. Direkcija državnega rudnika Banja Luka spreiema do 25. t. m. ponudbe glede dobave 500 kg bencina in 2000 kg portlandskega cementa; do 1. sentembra pa glede dobave 5000 kg portlandskega cementa. 3 vagonov jelovih desk. 500 kg strojnega olia in 300 kg olia za dinamo. Direk-ciia državnega rudnika Velenje spreiema do 2. septembra ponudbe giede dobave 1200 kg terpentinovega mila. 4000 kg koruznega zdroba. 1200 kg bučnega olja in 2600 kg riža- (Predmpfni oglasi so na voo-gled v Zbornici za TOI.) Dne 7. septembra se bo vršila ori Okrožnem uradu za zava-rovanie delavcev v Zagrebu licitacija glede dobave 100 vagonov koksa. (Oglas je na vpogled v Zbornici za TOT. pogoji pa pri tehničnem odseku tega urada.) Borze 19. avgnsta. Na ljubljanski borzi je danes deviza London ponovno nekoliko popustila, za malenkost tudi devizi Newyork in Amstedam. Malo čvrstejša pa je bila deviza Pariz. Na zagrebškem efektnem tržišču le bila I Vojna škoda nadalje stabilna. Do orometa je prišlo za kaso po 200, 201.50 in 201. za avgust pa po 200. Čvrstejše so b'le 4°/o agrarne obveznice, ki so bile zaključene po 26. Od dolarskih papirjev se je t-govalo 7°/o Blairovo posojilo po 41.625. Devize. Ljubljana. Amsterdam 2290.40 _ 2301.76, Berlin 1351.25 — 1362.05, Bruselj 789.63 -793.62, Curih 1108.35 _ 1113.85, London 197.14 — 198.74, Newycwk ček 5662.42 — 5690.68 Pariz 223.06 — 224.18. Praga 168.12 _ 168.98, Trst 291.13 _ 293.53. Zagreb. Amsterdam 2290.40 — 2301 76. Berlin 1351.25 — 1362.05. Bruselj 7S9.68 do 793.62, London 197.14—198.74, Milan 291.13 do 293.53, Ne\vvork kabel 5684 42 — 5712.68. Newyork ček 5662.42 -5690.68 Pariz 223.08 do 224.18, Praga 168.12 — 168.98, Curih 1108.35 — 1113.85. Curih Pariz 20.12875, London 17.80./1. Newyork 513.12. Bruselj 71.25. Milan 26.32, Madrid 41.35, Amsterdam 206-70. Berlin 122.10, Stockholm 91.75. Oslo 89.25, Koben-havn 95.12. Sofija 3.72. Praga 15.17, Varšava 57.60. Bukarešta 3.05. Efekti. Zagreb. Državne mednote: Vojna Skoda 201 _ 202, za avgust 201 — 202, za september 202 bi., za december 197 — 199. Drž. hipotek, banka 43 — 45; bančne vrednote: Narodna banka 4400 — 4500. Priv. agrarna banka 230 — 234. Beograd. Vojna škoda 202, 201 zakli-. 6" o begluške 35.75, 35 zaklj., 7"/o Blair 41 do 41.50. 7°/o Drž. hipotek, banka 43.75 zaklj.. Narodna banka 4500 zaklj., Priv. agrarna banka 240 zaklj- Dunaj. Trbovlje 19. Alpina - Monlan. 9.10. Blagovna tržišča ŽITO. 4- Chicago. 19. avgusta. Začetni tečaji: Pšenica: za september 50.75. za marc 61.25; koruza: za september 33.375, za december 28-25; oves: za september 16.50, za december 18.375; rž: za december 34.875. _ -r Winnipcg. 19. avgusta. Začetni tečaji: Pšenica: za oktober 54.25, za december 60.50, za januar 62. + Ljubljanska borza (19. I m.) Tendenca za žito mirna. Zaključkov ni bilo. — Nudi se pšenica (slov post., po mlevski tarifi plačljivo v 30 dneh): slavonska, okolica Sombor. 79 kg po 205 - 210. potiska. 80 kg po 215 — 217 50; moka: baška »0* franko Ljubljana, plačljivo v 30 dneb po 315 _ 320. banatska po 335 do 340: koruza (slovenska postaia. plačljivo v 30 dneh): baška, po mlevski voznini po 170 do 172.50; pri navadni voznini do 175 ao 177.50 , . 4- Budimpeštanska terminska borza (19. t. m.) Tendenca mirna. Promet srednji. Pšenica: za oktober 13.73 — 13.75, za marc 14.93 _ 14.95; rž: za oktober 8.54, za marc 9.70 _ 9.79; koruza: za maj 7.38 — 7.50. Velik uspeh zadružne ideje V Ponikvi ob južni železnici bo jutri izročen svojemu namenu novo zgrajeni vodovod, ki je zrasel na inicijativo nad vse delavnega in odličnega zadružnega organizatorja, učitelja g. Ljudevita Komarja. Ta je združil vaščane v vodovodno zadrugo in s pomočjo banske uprave ter Higijen-skega zavoda preskrbel potrebna denarna sredstva, s katerimi je v najkrajšem času realiziral dolgoletni sen vaščanov. Proslavi bo prisostvoval pokrovitelj g. ban dr. Drago Marušič. Ker pa bo otvoritev vodovoda hkrati pokazala, kaj premore zadružna ideja, se bo ob tej priliki vršilo veliko zadružno gospodarsko zborovanje pod milim nebom, na katerem bo poleg ostalih spregovoril tudi naš popularni narodni svečenik g. župnik Janko Barle od Sv. Jakoba v Ljubljani. Proslava se bo vršila pod starodavnim Slomškovim orehom ob 10. dopoldne. Popoldne pa bo domače sokolsko društvo priredilo nastop. Na obe prireditvi vabijo domačini vse bližnje in daljne okoličane, s katerimi hočejo poveličati uspehe skupnih naporov. Na proslavo pa so povabljeni tudi prijatelji iz ostalih krajev Slovenije, katerim bodo urice v prijetni družbi rojakov Martina Slomška in Blaža Kocena potekle prav zadovoljno. Iz seje ljubljanskega magistratnega gremija Sinoči se je vršila pod predsedstvom župana dr. Puca seja magistratnega gremija. Obrtni referent je poročal o treh prošnjah za obrtne koncesije. Ena prošnja je bila ugodno rešena, dve m zavrnjeni. Gospodarski referent je poročal o zgradbi novega dotočnega kanala v kopališču v Koleziji, s čemer jc doseženo izdatno iz-boljšanije kopališča. Gremij je odobril zgradbo. Uprava velesejma prosi, da mestna občina ne podeljuje dovoljenj za postavitev stojnic pred velesejmskim prostorom, ker te stojnice kvarijo lice velesejma, in se zlorabljajo nri manipulacijah z vstopnicami. Mestna občina zaradi krize ne more popolnoma ugoditi tej želii. skušala na ji bo po možnosti ustreči. Ob tej nriliki je bilo na predlog obč. svetovalca Turka tudi sklenjeno, da se velesejmska uprava nujno pozove, naj z ozirom na požarno nevarnost na velesejmu čimpreje namesti potrebne hidrante. Gradbeni direktor ie poročal o oddaji del za napravo hodnikov — trotoarjev po mestu. Prvo ofertalno licitacijo je g. župan svojčas razveljavil, ponovna ofertaT-na licitacija v te i stvari se je izvršila dne 16. avgusta. — Ponudbe so bile stavljene za robnike posebej in za asfaltna dela posebej. Vsa dela se bodo izvršila na račun privatnih strank, ki bodo imele možnost odplačila trotoariev v treh letih. Za asfaltna dela sta bila dva ponudnika: Ljub-Ha-sVa gradbena družba in tvrdka Anton Res. Ker ie bil zadnji ponudnik pri enakih pogoiih v splošnem cenejši, je gremij njemu oddal ta dela. Nadalje ie bila oddana dobava granitnih robnikov tvrdkl inž. Lenarčič kot najnižjemu ponudniku. Uprava pokopališča pri Sv. Krištofu prosi iza stavbno dovolienje za razširjenje cerkve sv. Krištofa. Dovoljenje se ne more podeliti, dokler stranke ne dosežejo parcelacije zemljišča. PodbevŠku Filipu se podeli stavbno dovoljenje za hišo na vogalu Herberstemove in Triglavske ulice. Uvedba hišne kanalizacije je bila odobrena več strankam. Stre- in preprosto kakor A-B-C ^RAZTOPI Radion v mrzli vodi v raztopini perilo 20-30 minut ^IZPIRAJ perilo najprej v gorki, potem v mrzli vodi JR11-32 sen Marijana bo zgradila enonadstropno hišo cb Trnovski ulici, Babnik Jakob enako stavbo ob Lončarski stezi, Ebenspan-ger Oskar bo adaptiral vilo na BleiweisO'-vi cesti. Fondu za .zgradbo železniških stanovanjskih hiš se dovoli ograditev kolonije, pod pogojem, da se ob regulaciji ulice ograja odstrani brez odškodnine. Med drugimi so bila podeljena še gradbena dovoljenja: Accetto Tereziji za leseno hišo ob Lampetovi ulici, dr. Luckma.nnu za skladišče v Gradišču 4 in Antonu Trointelju za enonadstropno hišo v Verovškovi ulici. Delavski .zbornici je bila odobrena preureditev stanovanj v pisarne in izjemoma odpuščena občinska taksa, ki se v takih primerih naloži. — Eriku Krisperju se dovoli preuredba izložbenih oken v Stritarjevi ulici po novih načrtih in pod pogojem. da plača mestni občini najemščino 2000 Din za uporabo mesta,ega sveta. Končno je dal gremij še več uporabnih dovoljenj in dovolil trem strankam, da smejo odplačevati trotoar v obrokih. Lepa domačija žrtev požara Novo mesto, 19. avgusta Danes okrog 7. zjutraj je iznena.da izbruhnil požar na podstrešju s slamo krite hiše posestnika Janeza Goloba v Češnicah, ki se je zaradi sedanje velike suše z bliskovito naglico razširil na gospodarska poslopja, hlev in svinjake. Požar je zelo razburil vso vas, ker sta v vsej vasi samo dva vodnjaka, a še ta sta napol prazna. Ogenj je prva opazila domača 91etaa hčerka Anica, ki je pričela klicati na pomoč sosedo Teropšičevo. Bila p,a je toliko prisebna, da je takoj spravila na varno iz goreče hiše poldrugoletnega bratca Tončka, ki je bil še v postelji. Na kraj požara so prihiteli skero vsi v.ašoani ter tudi iz sosednega Sv. Petra. Bili pa so nasproti razdivjanemu elementu brez moči, ker ni bilo vode. Najbližji vodnjak je bil v par minutah izčrpan. Omejiti so se morali na to, da so pokrivali sosedna poslopja z mokrimi rjuhami in tako preprečili nadaljnje širjenje požara. Gospodar Janez Golob je že ob 5. zjutraj od^el v svoj tričetrt ure oddaljeni vinograd. Ko je zvedel, da mu gori domačija, je kakor brez uma hitel domov fn se pogn.al skozi okno v gorečo hišo, misleč. da je v poslopju še najmlajši otrok. Naglo so planili za njim, ga objeli z mokrimi rjuhami in potegnili iz goreče stavbe. Dobil je precej hude opekline po rokah in nogah. Kljub vsej nesreči, ki ga je zadela, pa je bil ves srečen, ko so mu povedali, da je sinček rešen. Tudi gospodinje ni bilo doma. Odšla je bila s starejšim 11 letnim sinom Jožetom v Novo mesto na trg, kamor je nesla na prodaj nekaj sadja. Ko se je okrog poldneva vrnila, je našla od svoje lepo urejene domačije samo še nekaj razvalin požganega zidov ia. Golobu je pogorela s stanovanjsko hišo. hlevom in svinjakom skoro v«a obleka in pohištvo. Le živino so rešili. Ker je bil zavarovan samo za malenkosten znesek, ga je ta nesreča hudo udarila. Gozdni nožar v Bohinju Sv. Janez — Bohinj, 19. avgusta. Pred dnevi na večer je pričel goreti z grmovjem in visoko travo obrasli pašnik na Studorskem vrhu nad vasema Staro Fužino in Studorjem. Domačini so se takoj lotili gašenja in ko so mislili, da je ogenj zatrt, so se odpravili domov. Ko je pa naslednjega One zapihal južni veter, so v tleh še tleče iskre novzročile ponoven požar. Nevarnost ie bila velika, da se ogenj razširi na bližnji gozd. Hitri pomoči j»e je zahvaliti, da se je nožar omeiil že na obronkih gozda. Le v nekaterih delih je pogorelo nekaj drevja. Pri gašenju je pomagalo tudi vojaštvo, ki še vedno straži pogorišče. Požar se je širil s tako naglico, da je sredi tega tedna ogražal naselje Staro Fu-žrno. tako da je moralo stoniti v akcijo gasilno društvo s svojo novo motorno brizgalno, ki ie bila komai preteklo nedeljo blagoslovljena. Ga*iln.a dela so bila zaradi hude vročine in nedostopnega tere- na zelo otežena. Ogenj še ni popolnoma udušen. Zgorelo je okrog 20 ha pašnikov, in nekaj ha gozda. Škoda ni posebna, ker bukev nima v tej višini prave cene, pašnik se pa bo v nekaj letih obrasel, ako ne nastopi deževno vreme z močnimi nalivi in odplavi pregorelo prst in pepel. Kako je ogenj nastal, še ni ugotovljeno. Izključeno pa ni, da je požar povzročil kak pastir, ki je iz neprevidnosti odvrgel še ne dogorelo vžigalioo v suho travo. Studordki vrh leži severovzhodno Bohi j skega jezera in je 966 m visok. Leto* viščarji pri Sv. Janezu in v Stari Fužini so vse dni pozno v noč opazovali razvoj ognja. Plameni so se širili v vijugasti črtt od tal proti vrhu m prikazovali prav za« nimivo nočno sliko. Cirkus Kolumbija Ljubljana, 19. avgusta. Cirkus »Kolumbija«, ki je pravkar postavil svoj šotor v Tivoliju ter je snoči otvoril vrsto predstav za ljubljansko občinstvo, je svoje ime povzel po imenu človeka, ki je že pred kakšnimi pet sto leti trdno verjel, da je svet okrogel — in ta vera ga je gnala, da je okril Ameriko. In snoč-nja predstava »Kolumbije« je hrupno ponovno dokazala, da je svet v resnici okrogel kakor cirkus, poleg tega pa še, da ima svet vkljub krizi še zmerom zadosti okroglega pod palcem. Cirkus je bil prvi večer skoraj do zadnjega kotička zaseden in občinstvo se je r.azabavalo. »Kolumbija«, ki je, kakor izpovedujejo lepaki, del nekdanjega cirkusa Kludskega, sicer ne razpolaga z ogromnim aparatom, toda njegov artistični ansambl je toliko mnogovrsten in v cirkuških umetni j ah tako doma, da z lahkoto izpolni obširen, pester spored. In ljudje, ki spored izvajajo, so človeku simpatični na prvi mah: fantje in dekleta, gospodje in dame, direktor. in njegovi klovni. Pretežni del večera je izpolnil direktor Tilly sam ki je izboren žongler in ekvilibrist, in dasi so njegove točke pogosto trajale prav dolgo, je bil nazadnje zmerom nagrajen s priznanjem Pri nastopu petih psov, ki so pod vodstvom svoje dreserke Olge prirejali razne plese in akrobavcije, je bila morda najlepša točka tisto nemo prekopicevanje psa pred klovnom, ko se je v tihem medsebojnem razumevanju srečalo dvoje bitij sorodnih usod. človek-cirkuški igralec in njegova zdresirana žival. Najučinkovitejši adut ve-čera pa je bilo nastopanje mlajšega izmed bratov Elkinsov, čigar akrobatska telovadba je morala biti za naše občinstvo v resnici nekaj izrednega. Mladi akrobat je bil ves večer predmet samega navdušenja Nekateri domisleki klovnov so med občinstvom izzvali salve nezadržanega smeha. Klovnu ni treba, da bi se ukvarjal z najglobljo psihologijo človeka; vsaka najbolj površna stvar, ki slučajno mimo pride, ga razgiblje v šalo in humor. Najboljši je bil pač domislek s tisto zgodbo o izposojenem dinarju: trije ljudje so dolžni vsega skupaj šest dinarjev, toda nobeden ne premore počenega groša; pa si eden izmed njih izposodi en dinar in ta kreditirani dinar kroži tako dolgo od človeka do človeka, dokler ne poravna vseh teh šestih dinarjev dolga. Ta duhovita zgodba je bila prav posrečena satira na denarno gospodarstvo našsga časa. — Poleg ansambla ima »Kolumbija« s seboj tudi zanimivo menežarijo levov, medvedov in opic. Za današnji čas pač nobena druga umetnost ni tako zelo prikladna kakor cirkus. Dandanes so stvari take, da se mora vsakdo znati postavljati na glavo in da mora vsakdo znati vsaj malo žonglirati. In vsak človek je dandanes malo klovna: zmerom mora biti pripravljen na klofute od katere koli strani — in zato je človek vesel, če lahko kdaj z udobnega sedeža, z rokami, prekrižanimi na trebuhu, gleda, kako drugim klovnom padajo klofute. Cirkus je v resnici najprikladnejša umetnost našega časa in zato bo »Kolumbija« gotovo do konca vzbujala zanimanje. Fr. ČlHit* ^JoncU rAviio »ŽIVLJENJE IN SVET« KULTURA PREGLED Kakor je »jutro« že včeraj na kratko poročalo, je v četrtek popoldne ob petih na kirurškem oddelku splošne bolnice v Ljubljani umrl Peter Pajk, slušatelj slavistike na ljubljanski univerzi in eden najvidnejših, najdarovitejših predstavnikov mlade slovenske literarne generacije, eden najboljših, najbolj bistrovidnih in razgledanih naših kritikov in literarnih zgodovinarjev. Rojen 18. maja 1908 v Ljubljani, je Peter Pajk kot vnuk pisateljice Pavline Pajkove in pa velikega literarnega zgodovinarja Levea prinesel s seboj na svet vse tragično diametralne talente teh dveh naših starih, zgodovinskih rodb;n. Telesno bolehen in šibak, je bil duševno nadarjen in bogat brez dna. Na gimnaziji in pozneje na univerzi je s takšno lahkoto zmagoval gradivo svojega študija ter ob vsaki priliki pokazovali takšno širino obzorij in takšno samostojnost misli, da je vsakdo strmel nad nji,m, kdor ga je videl od blizu. Njegovo javno, publicistično delo obsega kcmaj dobo pičlih treh let, toda zgodovina naše književnosti in našega duha njegovega imena ne bo mogla pozabiti. Že prej je anonimno sodeloval v kulturnem in literarnem delu »Jutra«, 1929 pa je s polnim imenom in z moško samozavestjo stopil .pred javnost, ko je v »Svobodni Mladini« objavil sijajno pisano polemiko »Levčeva a vs t r i jak a ntščin a « proti nekim očitkom na naslov njegovega deda. Pri njegovem nastopu v javnost ni bilo zanj nikakih začetniških prehodov in etap: dvajsetleten fant je nastopil kot zrel. cel mož in bil je brez oklevanja uvaževan. Bil je eden najpomembnejših sotrudnikov »Ljubljanskega Zvona«. Njegovi dve kritiki v Pirjevčevi izdaii »Levstikovih nesem« in pa o Kelemi-rovih »Bajkah« sta živ dokaz, da je tribuno naše literarne 6odbe zasedla izredna samorasla osebnost. Njegov esej »O Prešernu«, k; ga ie prav tako prinesel »Zvon«, je vzbudil toliko pozornost, da ga je vodstvo Tiskovne zadruge naprosilo, naj za »Slovenska pota« napiše knjigo o velikem pesniku. Peter Pajk se je z vso vnemo lotil dela in Nekrolog Petru Pajku zapiski, ki so ob njegovi smrtni uri nedokončani obležali v njegovi delavnici, pričajo o nenavadni pronicavosti njegovega duha in o čudovitem obvladovanju obravnavanih problemov; delo bo najbrž vkljub fragmentarnosti mogoče urediti v vrsto esejev in objaviti. Za stoletnico Levstikovega rojstva je v »Jutru« objavil pomemben, samostojno drzen članek o Francetu Levstiku kot pesniku, ki je v literarnih in zgodovinarskih krogih i v zbudil živahne diskusije. — Bil je med najboljšimi sotrudni-ki »Modre ptice«, v kateri je objavil celo vrsto esejev (Simbol in alegorija, Geothe in klasika, Selma Lagerlof, O izvirnosti, knjiga in čitatelj, Misel in čustvo) in pa Zapiske, v katerih je stalno poročal o aktualnih zanimivostih iz literarnega in kulturnega s^-eta. Smrt Petra Pajika je podobna smrtim neštetih svetlih, mladih ljudi iiz naše zgodovine. Približno tako, mislim, odhajajo odtod Ketteji, Murni, Kosoveli, Gorupi in vsi. Težko ga ga nosi ta naša zemlja, kdor je mlad in bogat. Peter Pajk pa je bil s svojim krezovskim notranjim bogastvom morda eden najbogatejših izmed vseh. Tiho je delal za svet in za ljudi sam zase — to je zmerom dobro vedel — ni mogel napraviti ničesar. Sredi tega samotnega časa je bil osamljen kakor nihče drug. Tiho je delal v svoji samoti, z gigantsko silo duha je gore prestavljal — in ta napor je bil vsa slast, ki je bil lahko deležen na svetu. Zadnje mesece svojega življenja je snoval novo literarno revijo, s katero je hotel odločno in organizirano poseči v oblikovanje naših duhovnih razmer. To revijo je pripravljal s tolikšno radostjo in vnemo, kakor se lahko samo človek najčistejše duše loteva dela. Načrt se mu je razbil in Peter Pajk ni bil eden tistih, ki bi lahko prenesli še mnogo razočaranja. Umrl je tragične smrti. Ta naša zemlja — tako se človeku zdi — pač ne nosi rada na sebi mladih, svetlih, bogatih ljudi. L. Mrzel — Frigid. Zagrebško pismo Gostovanje delavskega gledališča »Svoboda« iz Ljubljane — Prvi gledališki dogodki — Bcdoče premiere Zagreb, v polovici avgusta, ■sko gledališče i.-Svoooda« iz Ljubljane je gostovalo v našem gledališču s Cankarjevo dramo >H!apec Jernej in njegova pravica-/, predelano in inscenirano po Ferdu Delaku. Nastop ? Svobode« je imel popoln uspeh. Gledališče je bilo razprodano do zadnjega prostora. Občinstvo je z vidnim zanimanjem spremljalo izvedbo, na grajalo je nastopajoče igralce z burnim ploskanjem pri odprtem odru in ob premorih. Režiser, ki je predelal Cankarjevo besedilo, je dal drami značaj kolektivne drame. Kot režiserju se mu je posrečilo doseči izredne efekte z dovoljno umetniško vrednostjo. Svetloba, zastor, beseda, zbor, ritem, vse je izrabljeno v dovoljni meri. Posebna pozornost je posvečena gibanju zbora. V tem pogledu je dosegel režiser prav lepe slike. Pred vsako sliko so se prikazale na platnu diapozitivne projekcije s karakteristiko prizorov, ki so sledili. S tem je bila ideja drame še bolj podčrtana. ker se je pred gledalci razvijala kakor nekakšen živ roman. Polde Demšar, Rado Horva; in Boris Božič kakor tudi zbor so vložili v svoje vloge največji trud in dosegli odgovarjajoč uspeh. Občinstvo jim ni ostalo na dolgu priznanja, da mu je predstava ugajala Uspeh je bil celo tolik, da se ponovno pričakuje gostovanje tega delavskega gledališča. •:• katerem se govori, da nastopi prihodnjič s predelanim Haško-vim romanom »Vrli vojak švejk«. Kot prvo dramsko novost vprizori zagrebško gledališče v novi seziji zgodovinsko tragedijo - Teuta<\ ki bo obenem proslava 60-letn ce smrti soutemeliitelja zagrebškega gledališča, dr. Dimitrija Demetra. Letošnja sezija bo v drami kazala vse znake stoletnice ilirskega preporoda. Ta pomembni dogodek hrvaške kulturne zgodovine se bo posebno odražal v dramskem repertoarju in zagrebški »Teatar« poroča, da pride na oder mnogo starejših in novejših del, obenem pa velika dela drugih slovanskih narodov. 2e zdaj se pripravljata dve deli. Prvo je >Zec«. ki ga je spisal znani književnik Miroslav Feldman. Drugo delo je komedija modernega madžarskega pisatelja Busa-Feketeja z naslovom »Trafika«. Pripomniti je treba, da je naša velika i umetnica Vika Podgorska po daljši bo'ezni I Moje pripombe k Tavčarjevim spisom Tiskovna za diru ga v Ljubljani jo nedavno izdala I. zvezek zbran1 h spisov dr. I. Tavčarja v uredništvu univ. prof. dr. I. Prijatelja. Pisec teh vrst nam je dal na razpolago svoja pojasnila o stvareh, ki jih je pri čitanju knjige pred izdajo prezrl ali na katere je postal pozoren šele sedaj, ko je izšla knjiga v tisku. V kleti. Tu prisvaja po mojem mišljenju Tavčar farovški girunts Gričarju, njegovemu očetu. V Poljanah se je tedaj po velikosti kosalo le farovško posestvo, grunt, z Vidmarjevnim (Dolinčevim v poveš tii). Med tema, za tedanje čase (pred 60, 70 leti), je obstojala nekaka tekma in zavist, na katerem izmed obeh se več pridela in katero je plod-onosriejše, kar je I bilo za tedanjo dobo nekaj navadnega med I kmeti. Str. 40 — --ki je meril petice v peharjih.« To je Doline - Vidmar. V tej povesti je omeniti, da je nekdaj veljala ta hiša v Poljanah za najbogatejšo. Pripovedovali so stari ljudje, da je sta.ra VMmarica prinesla. ko so vlivali po ustnem izročilu starih ljudi, prejšnji stari polja.nski mali z,von. poln predpasnik srebrnikov na vrt za hišo, kjer se je vlivanje vršilo, da se jih prelite v zvon. Zvon, ki je imel čist srebrn glas, se nahaja danes v čeiteni ravni. pri podružnici župnije Javorje. Imel je posebno moč za odganjanje nevihte in toče iin sploh hude ure. Str. 45. »Pred portaiom sva ostajala toliko časa.-; - Tavčar se tu domisli tedanje fantovske navade, ki so pred cerkvijo če- n popolnoma okrevala in da bo kmalu nastopila na deskah zagrebške drame. Za prvi nastop v novi dobi si je umetnica izbrala vlogo Laure Lenbachove v drami Mircsia-va Kržele »V agoniji«. —žh— Razstava francoske umetnosti v Londonu Royal Academy (Burlington Hou.se) v Londonu ie v svojih prostorih priredila že celo vrsto raznih razstav tujih držav. Sedaj ie bila na vrsti Francija, da prikaže celotni razvoj svoje umetnosti od početkov do sedanjosti, V preišnih razstavah (belgijska, holand-ska, italijanska, perzijska) ie bila novejša umetnost 19. veka mačehovsko "apo stavbi en a. Francija pa ie preložila težišče razstave v novejše slikarstvo, v pravilni zavesti, da je bila v tem stoletju Francija zopet vodilna kakor tofekrat v umetnosti. Sodobni, živeči, slikarji so brli previdno izvzeti, da ne nastanejo osebnostni spori, in da se ne rarai konservativni čut Angležev. David, Ingres, Delacroix. M a ne t, Renoir, D ega s in Cezanne so polnili, častno dvorano Akademije. Ogromna produkcija srednjega veka v Franciji ie z umliivih vzrokov bila Ie pičlo podana, markirana z nekaterimi značilnimi deli, s skromnim številom skulptur, jluminacii in zlatarskih izdelkov. »Primitivci« niso dobili onega mesta na razstavi, ki jim gre v razvoju umetnosti. 16. stoletje ie v Franciji doba portretov, Jeanne in Francois Olouet ter Cor-neille de Lyon so reprezen.tirali ta vek. Nordijsko slikarstvo 17. stoletja je bilo prikazano po delili Poussina, Claudea, a 18. stoletje predstavljajo Watteau, Fragonard, Ohardin, Lebrun, Mignard, Largilliere in Nattier dovoli nazorno, številčno morda celo preobsežno v škodo drugim dobam. Francoskemu okusu se prizna v 18. stoletju zopet vodilnost Prvo polovico 19. stoletja izpolnjujejo francoski klasicisti in romantiki v slikarstvu, katere smo deloma srečali že v častni dvorani; tej skupini se končno priključi Gauguin in Seurat. V celoti se prikazuje francoska razstava enovita v razvoju, kakor umetnost malokaterega naroda ter dobro očituie bistvo francoske umetnosti. A.S. trt ali .poi ure čakali na božjo službo, ter pri tem motrili dekleta, ki so prihajale v cerkev aLi za trenutek celo postajale pred cerkvijo, nasproti fantom. Te fantovske navade danes ni več. Str. 49. Omeniti velja, da je bil Tavčarjev oče postavna oseba, kakor sam Tavčar. N>i bil plešast in je imel do zadnjega, ko je umrl 1895. leta, 75 let srtar _ bujne, nekoliko sive lase. Bolna lj u bežen. Tu bi bilo .poprav* iti, da je Tavčarjeva mati umrla 1907 in ne 1897, kakor stoji, najbrže po tiskovni pomoti, v urednikovih opombah str. 475. Svojega moža, Tavčarjevega očeta, je preživela za 12 let. Bila je drve leti mlajša od njega. Tu bi bilo še pripomniti str. 476 odnosno v povesti str. 127, da je bil Tavčar, preden je odšel v Ljubljano v šolo, poljanska ministrant. Njegov soministrant, stari Erjavec — Lovro Guzelj — še živi in je bil rojen kakor Tavčar v avgustu 1851. Str. 476, oz. 110 bi omenil, da rase nekoliko vdšje v hribih tudi v Poljanski dolini obilo kostanjev. Kolikokrat smo kot otroci hodili jeseni po kostanj v te kostanjeve gozde, tega se dobro spominjam. Najbrže ima Tavčar v mislih te domače kostanje in ne dolenjskih. Str. 110, 111. Želja, da bi enkrat (počival v domači grudii. se je Tavčarju iz,polnila. Sicer ne spi večnega snu na pokopališču sv. Lovrenca, a v domačem kraiu, ob robu zelenega gozda na Visokem. Mlada leta: (134) — >dz bele Ljubljane sem korakal nekega pomladnega jutra po beli cesti proLavrenc.ij žolmar, jako resen mož strog in natančen mojster najwam svojim pomočnikom iin učencem, ki jih je za tedanje Tavčarjeve dobe več imel. Nikakor ni bil kak zanemarjen pitjanček, kakor ga opisuje Tavčar v tem romanu. Bil je narodno-zaveden mož, naročen na t»flanje slovenske liste in knjige ter med drugimi tudi na Dunajski Zvon io Pajkovo Zoro. Ko je izhajal v Zvonu roman j,Lvan Slavelj«, so to takoj snoznali pri šubičevnh, posebno sin Janez, ki je tedaj biil že znani slovenski umetnik, koga misli Tavčar pod tem imenom, namreč rljegovega očeta Štefana, kar imu mi bilo všeč in je Tavčarju to za- ski banovini (t. j. v Južni Srbiji) obiskuje danes 110.053 učencev (68.264 fautov, 41.783 deklic) 1121 osnovnih šol z 2492 oddelki, na katerih poučuje 2178 učiteljev in učiteljic, poleg njih pa po gospodinjskih in sorodnih tečajih še 33 učiteljic in 10 muslimanskih veroučiteljev. Med šolskimi otroci je poleg Jugoslovenov 9887 Albancev, 7011 Turkov, 965 Židov in 85 drugih narodnosti. Razen osnovnih šol je v Južni Srbiji še 15 gimnazij, med njimi 8 popolnih in 7 nižjih, s 171 oddelKi, 318 profesorji in 6056 dijaki (4133 fantov in 1923 deklet). V Skop lju je učiteljišče s 402 študentoma (208 fantov, 194 deklet) in 23 profesorji. Meščanskih šol je 13 s 47 oddelki, C9 učitelji in 1019 dijaki. Pa ne samo za naraščaj, tudi za starejše je poskrbljeno, kar se tiče prosvete. Po vsej Vardarski banovini se stalno vršijo številni tečaj« za nepismene, katerih uspehi so prav zadovoljivi. Z vsem tem intenzivnim delom se je v zadnjem desetletju posrečilo, da je odstotek analfabetov padel na 69.4% popolnoma ali samo deloma nepismenih. Iz vsega tega se lahko sklepa, zaključujejo NžLrodni listy — kako ogromen iia-predek so na tem polju doživeli ti kraji. Število sicer še zmerom ne odgovarja številu naraščaja, toda videti je, da Jugoslavija tej nekdaj zanemarjeni Južni Srbiji posveča vso ljubezen in skrb. Kulturno in propagandno delo naših esperantistov Imamo kulturne delavce: velike in male. Velikih se naša javnost včasi radf spomni, bolj redki primeri pa so, da prodre v javnost tudi glas ali vsaj majhno obvestilo o raznih malih prosvetnih delavcih, ki sicer nimajo lastnih glasil, Ja ni svoje morda še bolj pomembno delo razglašali v splošnost. Toliko je zmerom govora o propagand! za Slovenijo in Jugoslavijo, vendar kdaj je še kdo v tisku podčrtal ali poudaril drobno in vendar teko uspešno delo. kakor ga vrši ponižna in nevsiljiva sekta slovenskih esperantistov, ki pa ima kljub vsej svoji skromnosti izvrstno izvedene mednarodne zveze in ki bi jo mor ili Slovenci in Jugosloveni še toliko bolj cenili in — kar je v teh praktičnih časih še večje vaižnosti — še b c Prešernu, bra.li črtice Rado Murriika. go vorili o nodnebju in klimi v slovenskih Alpah. Folkloristično morda .še najbolj utemeljeni predavanji pa sta bili o slovenski glasbi, ki ga je spremljalo predvajanje slo venskih narodnih, umetnih in cerkvenih pesmi, in pa predavanje gc. Deji'kove o slovenskih narodnih nošah. Esperantisti posegajo na vsa polja in 5-0 svoje občinstvo seznanili tudi z gospodarstvom Slovenije. Posebej so predavali o ljubljanskem velesejmu. Zanimivo je b.lo predavanje o Triglavu in o pomenu triglavskega mitosa za kulturno bitnost Slovencev. V kratkem nameravajo esperaati-sti mednarodno občinstvo seznaniti še s podzemskimi krasotami Slovenije, z Ijuo-Ijanskim muzejem in z drugimi našimi zanimivostmi. Številni dopisi na ljubljanski esperant ski klub prav zgovorno dokazujejo. kik.D so Ivubljanska espersntska predavan ia vzbujala pozornost po vsej Evroni. V giav nem so predavali gg.Hetko (11 krat), koz- meril, kar pa ni trpelo dolgo in sta bila pozneje najboljša prijatelja. Marsikateri bralec Ivara Slarvlja bi sj morda utegnil misliti, kako vendar je mogel Tavčar tega resnega moža tako karikirati in opisati? Pripomnim, da je bil ta Štefan šubic v svoji resnosti silno velik moralist. Poleg drugih knjig, posedoval je tudi staro sv. pismo, v katerem je bil prav podomače opisan neki spolni dogodek. In na to knjigo je pripisal pripombo: -Te bukve niso za otroke in mladino!.?. To mi je pravil večkrat njegov zadnji na domu umrli sin Tine s priT>ombo: - Nobenih bukev nismo potem toliko brali ko ravno te c. Ni čudino tedaj, če mu je Taivčar pripisal, da je pohuijšljivo Kfista predstavljati golega na križu in ba ga morali delati v talarju. Tedanji poljanski >šo4maštera so tudi predavatelji iz Maribora, Rogaške Slatine in od drugod. Slovenski esperanti-ti. ki za svoje mednarodno in vendar tako domoljubno delo ne prejmejo nobene nagrade niti zahvale, pa nameravajo svoje delo še nad-aljeva.t:. Vsa zahvala in nagradi so jim njiin*-i uspehi in pa priznanja, ki jim jih pošiljajo od vseh strani Evrope. Celotna izdaja Tolstega. Državna založba v Moskvi je pred leti začela z izdajo vsega dela Leva Tolstega, toda zaradi ogromne obilice gradiva je izdajanje zastalo. Samo dnevniki, pisma — teh je 7000 pripravljenih za tisk — in belsžke Tolstega bodo dali trinajst debelih zvezkov. nosti Brezniku — Štefanu Deski. Str. 490 v opombah: Kip matere božje, ki predstavlja v poljanski cerfkvi prav kmetsko nevesto, ni izrezljal stari Muha, ampak podobar Štefan šubic po Muhovem naročilu in plačilu. Ravno tako je napravil ta Muha iz svojega lepo belo krilo, ki je bilo široko, kakor so jih nosila dekleta v starih časih. Bila so z obroči podložena, da so bila bolj široka. Na okrogli rdeče-lični glavici je imela venec kot prava nevesta. Sedanji župnik Tavčar, ki pa ni v nobenem sorodstvu z dr. Tavčarjem, je dal ta kip odstraniti iz cerkve zaradi prevelike zunanje posvetnosti, kar pa ni bilo všeč starejšim pregorečim devicam, ki so oboževale v tem kipu simbol deviške nedolžnosti in nebeške lepote. Zato so jo vzele v svojo varstvo 111 jo spravile v stanovanje neke take device, kjer jo dalje časte in obožavajo. Miha Komarjev: Str. 399 odnosno v opombah 497. bi bilo popraviti, da je bil tedaj farovški hlapec Posavcev Jernač, brat prejšnjega hlapca brata Janeza. Ta Jernač je imel ljubezensko razmerje z nekaj let od njega starejšo farovško kuharico Lojzo. Bil je kakor Ja.nez jako brhek fant. Po župnika Globočnika smrti, ki je bil tej Lojzi baje zapustil lepo doto, sta se tudii vzela.. Morda sem te napak"b zagrešili jaz sam, ko sem podal uredmiku g. prof. dr. Prijatelju potrebne podatke za ta zvezek Tavčarjevih spisov, a sem jih nehote prezrl, kar tu popravljam in izpopolnjujem v eventualno vporabo pri poznejši nov; izdaji Tavčarjevih zbranih spisov. L. P. IAH dr. MIlan Vidmar Zmaga nad AJjehmom v bernskem turnirju je Bogoljubova izdatno dvignila v šahovskem svetu. Marsikaj smo mu odpustili, kar je zagrešil v zadnjih mesecih. Usodna partija kroži seveda po vsem svetu. Tudi naši šahiistf bi jo radi videli. Prinašam jo, čeprav je ■zelo dolga, šte-diti pa moram z opombami, ker Imam odmerjen prostor. Beli: E. Bogoljubov, črni: dr. A. Aljehin. 1. d2_d4 2. c2_c 4 3. Sbl_e3 4. Sgl_f3 5. e2_e3 Ss8—16 c7_c6 d 7—<15 e7_e6 a7—a6 Nena-vadno. Bolje je s o.---Sb8—d7 jadrati v meransko obrambo. 6. SfS—■eo e6—c5 7. c4Xd5 Sf6xd5 8. Lfl_e2 Sb8—c6 Zelo divorezna poteza! črni dobi slabot- nega kmeta, igra pa na napad. 9. Se5 X c6 b7xc6 10. 0—0 c5Xd4 11. DdlXd4 c6—c 5 12. Dd4—g4 DdS—c7 črni ču ti priti sik na g7, pa pripravlja cs-vobodi.lno kombinacijo. 13. Le2—£3 Lf8—d6 14. Dg4Xg7 Lrd6Xh2 + 15. Kgl—hI Lh2—©5 16. Dg7—g4 Ta8—b8 Oba igralca hodiita po nesolidnih potih. 17. c3—e4 o5—c4 18. Tfl— dl h7_h« 19. Khl—gl Lc8—b7 20. Tal—.bi Lb7—c€? l ogrešika! črni zgubi kmeta. 21. Se4_c5! Dc7—c8 22. Dg4Xc4 0—0 23. Sc5—d3 Leo—g7 24. Lcl—d2 Lc6—b5 25. Dc4Xc8 Tf8xc8 26. Sd3—el Lb5—Al 21. Lf3—e2 Tb8xb2 28. TblXb2 Lg7Xb2 29. Le2xa6 Tc8_a8 30. La6—c4 Sd5—c3 31. Ld2Xc3 Lb2xc3 32. Sel—d3 Ld7—a4 33. Lc4_b3 La4—bo Pozicija je ptreceo razčiščena Beli rana premoč kmeta, ne more pa računati na si- g ; -no zmago, ker ima Črni dva lovca. Bor- ba postaja zato zelo težka. 34. Tdl—cl Lc3—f6 35. Sd3—f4 Kg8_f8 36. Tel—cF Lbo—d 7 37. Tc5—c7 Kf8—e7 38. Tc7—b7 Ke7—d6 39. Sf4—d3 Ld7—e8 40. Tb7_b6-f" Kd6—c7 41. Tb6—b4 Kc7—d 6 42. Tb4—f4 Lf6—g7 43. Tf4—g4 Lg7_f6 44. f2—f3 — _ — Bogoljubov seveda ne igra na remi. 44.--- LeS—bo 45. Sd3—f2 Lbo—C6 "fe. Tg4_f4 Lf6—g5 47. Tf4—d4 + Kd6—e7 48. f-3—f4 Lgo—h 4 49. Td4—c4 Ke7—d6 50. e3_e4 Lh4—g3 51. e4_eo + Kd6—d 7 52. Sf2_g4 Lc6—b5 Sg4—16-4-" Kd7—dS • 54. Tc4—d4-f- Kd8—e7 55. Sf6—h5 Lg3—el 56. Kgl_h2 Lel—f2 57. Td4—b4 Lbo—c6 58. Tb4—c4 Ta-8—a6? Druga usoiiepolna pogrefeka svetovnega prvaka, ki zapravi drugega kmeta. 59. Sh5_f6 Ke7—dS 60. Sffi_g4 Lf2-a7 61. Sg4xh6 Kd&—e7 62. Sh6—g8+ Ke7—d7 63. Tc4—c3 Lc€—bo 64. Sg8—f6+' Kd7—dS 65. Tc3—g3 Lbo_c6 66. TgS-.gS-H Kd8—e7 67. Tg8—C8 La7—e3 68. gZ—«3 Ta6—b6 69. Kh2—h3 Le3_o5 70. Kh3—g4 Lc5—b4 71. Tc8—c7 + Ke7—f8 72. Sf6—h7-f- Kf8—g8 73. Sh7—f6-f-' Kg8_f8 74. Kg4—go Lb4—el 75. Sf6—h5 Lc6—e8 76. Sh5—f6 Le8—c6 77. g3—g4 Lel_d2 78. ste^n-F --- Začetek konca. 78.--- Lc6Xd7 79. Tc7xd7 Lel_a5 80. Kg5_f6 Tb6—b7 Aljehdn poskuša 6 pastjo rešiti partijo. če bi beli vzel trdmjarvo, bi staknil mat: L,a5—e8-K 81. Lb3Xe6! Tb7Xd7 82. Le6xd7 — — — Beli ima sedaj premoč treh kmetov. Za- o se --neenakih lovcev< ne borji. 82.--- La5—d2 83. Kf6—f5 Kf8_e7 84. Ld7—b5 Ld2—a5 85. Lb5—c4 La5_c7 86. g4_go Lc7—a5 87. a2—a4 La5_c3 88. Kf5-e4 Lc3—d 2 89. Lc4—45 Ke7_f8 90. Ke4—f3 Kf8—e7 91. f4—f5 Ke7_f8 92. f5_f6 črnd «e vda, ker ne sme vzeti kmeta na g5. BeM a-kmet bi namreč m ar Sir al neovirano. • Naslov za vse šahovske rubrike tekajoče se dopise, kakor tudi za naročilme prijave na novo slovensko knijigo o šahu: dr. MI- lan VidmaT, Lj-ubljaaia, Aškerčeva TL. 11. S P O R T Viktorija (Zagreb) - Ilirija Tekma za državno prvenstvo ob 17.30 na igrišču Ilirije Ligino prvenstvo se bliža koncu. Samo Se nekaj tekem je treba odigrati, pa bo v vseh ligah že končnoveljavno razvidno, kdo od tekmovalcev pride v finalna tekmovanja. V naši, to je zagrebški ligi, je situacija skoraj že precej jasna, kajti oba zagrebška kluba Viktorija in Gradjanski vodita s precejšnjo razliko točk pred tremi slovenskimi. Oba sta favorita za finalna tekmovanja, vendar ima Maribor tudi že teoretično možnost, da bi se prerinil do ospredja in bi utegnil sodelovati v ožjem prvenstvu. V tem primeru bi napravila Ilirija, ki bo igrala v nedeljo svojo predzadnjo tekmo z zagrebško Viktorijo, Mariboru neprecenljivo uslugo. JNS v. Beogradu namreč še ni zavrnil protesta Maribora in zato je res možno, da bi se utegnil Maribor kvalificirati za finale, na drugi strani je pa res, da se bo Ilirija tudi hotela rehabilitirati za vrsto porazov in doseči prvo zmago, ki končno tudi ne bi bila izključena, saj igra na domačih tleh pred domačo publiko. V zadnjih dveh tekmah proti Orijentu je moštvo že nekoliko boljše zaigralo, manjka mu samo še odločnosti pred golom. Upati je, da bo počasi Ilirija le prišla v formo. Tekma se bo vršila ob 17.30 na igrišču SK Ilirije. Viktorija je prav resen in vsega upoštevanja vreden nasprotnik, ki se ne sme podcenjevati. Prijateljem nogometa se torej obeta prav zanimiva tekma. Zaključna tekmovanja za plavalno prvenstvo Jugoslavije v Karlovcu Juniorski in seniorski skoki z deske in stolpa — Končna faza borbe za Petrinovičev pokal Dane3 in jutri se vrši v Karlovcu moško in damsko, juniorsko in seniorsko tekmovanje v skokih z deske in stolpa, kt bo končno veljavno tudi odločilo, kateremu klubu pripada v letošnji prvenstveni borbi Petrinovičev pokal. Stanje vodilnih klubov je naslednje: Jug (Dubrovnik) ima 76 točk, Jadran (Split) 71 točk, Viktorija (Sušak) in Ilirija (Ljubljana) pa po 64 točk. Jug (Dubrovnik) ne pride več v poštev, ker ni prijavil nobenih skakačev (N. B. nima nobenega, ki bi prišel v poštev za konkurenco), prav tako sušaška Viktorija, ki po odhodu našega rojaka Grilca v Karlo. vec ne razpolaga več z nobenim skakačero jugoslovenskega razreda. Končna in ogorčena borba se bo vršila tedaj le med dosedanjim štiriletnim imeji-teljem pokala splitskim Jadranom in ljub ljansko Ilirijo. Veliko več šans ima Ilirija, ki nastopa s svojo izenačeno in renomirano gardo skakačev, ki branijo nepretrgoma skozi 10 let brez konkurence svojemu klubu državno prvenstvo v skokih. Splitski Jajran more postaviti proti tej sklenjeni ekipi samo svojo skakačico, all-round sportaSico Stefaninijevo, ki si je pred nekoliko leti osvojila drž. prvenstvo v damskih skoitih z deske. Vrstni red v moških skokih bodo mogli nekoliko predrugačiti Grilc, ki skače za karlovačko Sportsko Udruženje (skoki z deske in stolpa) ter Primorjaša Kukovec in Juntes; vendar njth placement ne more nikakor škodovati Iliriji v končni klasifikaciji skokov, temveč samo potisniti splitskega Jadrana iz drugega na tretje mesto v seniorskih skokih. Moško juniorsko prvenstvo je vsekakor siguren plen mladega Hirijana — že državnega reprezentanta — Ziherla; med ugodno plasirani se bodo sigurno nahajali že rutinirani Ilirijani Priboršek in Skrbinšek; v damskih juniorskih skokih se ni dosedaj ničesar slišalo o tekmovalkah drugih klu-bov, zaradi česar bi mogla all-round plava čica Ilirije zasesti prvo mesto. Seniorskim skakačem Ilirije — z deske in stolpa — Kordeliču, Trostu, čerčku, Antosievvizu, Strnadu ln Gabrovšku je zmaga že a priori zagotovljena; prav tako Ilirijanki Pretnarjevi Bogi v skokih s stolpa, medtem ko se bodo v skokih z deske morale zadovoljiti Ilirijanke ga. Paum-garten, Lampret itd. s placementi za Sle-faninijevo (Jadran). V končni klasifikaciji bo po naši pro-gnozi Ilirija zasedla obe prvi mesti (v juniorskih in seniorskih skokih) in izšla z 90 točkami kot zmagovalec za Petrinovičev pokal, medtem ko bo zasedel splitski Jadran v najugodnejšem primeru drugo mesto v juniorskih in seniorskih skokih, kar da v borbi za Petrinovičev pokal 87 točk. Juniorske tekme za pokal SK Ilirije (Shižbena objava MO) MedkJirbski odibor je verificiral naslednje dosedaj odigrane tekme: Izločilne: Morava : Mladika 3:1, Ilirija II : Drava 7:1, Hermes : Istra 3:0, Svoboda : Jadran 2:1, Maribor I : Rapid 4:0, Železničar : Maribor JI 2:1; tolažilne: Mladika : Drava 2:1, Jadran: Istra 8:0, finale Jadran : Mladika 1:0; redne po točkah: Morava : Ilirija II 2:0, Svoboda : Ilirija I 4:1, Hermes : Ilirija II 6:1. O verifikaciji tekem Svoboda : Morava 1:1 in Maribor : Železničar 3:0 bo sklepal MO, čim prejme sodniški poročili. — Prihodnjo nedelio 21. t m. se bo odigralo v Ljubljani KI. kolo, in sicer na igrišču Ilirije ob 8. tekma Ilirija I : Morava (sodnik g. Lukežič), ob 9.15 Ilirija II : Jadran (sodnik g. Pfundner), na igrišču Hermesa ob 8. Hermes : Svoboda (sodnik g. Betetto). Službujoči odbornik bo g. Mah-kovec. Z ozirom na nerednosti, ki so se pripetile pri nekaterih dosedanjih tekmah, odreja MO, da mora vsak sodelujoči klub od-poslati z moštvom službujočega odbornika, 2 reditelja (z red. znakom) in stranskega sodnika, ki se morajo četrt ure pred tekmo javiti pri službujočem organu MO ter po njegovih navodilih opravljati službo; ako bi zaradi malomarnega opravljanja službe nastali na igrišču neredi, bo MO štel dotič-nemu klubu tekmo za izgubljeno z 0:3. Sodniki bodo v bodoče najstrožje kaznovali nefair igro in vsako nesportno obnašanje, izključeni igralci pa bodo dobili zabrano igranja v preostalih juniorskih tekmah. Glede klubov JNS in verificiranih igralcev opozarja MO., da so razen tega odgovorni za vsak izpad LNP v smislu pravilnikov JNS. Dalje ooozarja MO, da so juniorske tekme nejavne, to je, da imajo dostop na igrišče pri tekmah prav za prav samo igralci in funkcionarji: gledalci, ki se jim sicer dovoli vstop, naj bi varovali disciplino in red, ker bi morali sicer prostor zapustiti. Juniorske tekme so razpisane z namenom koristiti športu in pripomoči k organiziranju nogometnega naraščaja. Prireditelji zahtevajo od vseh aktivno in pasivno sodelujočih, da to uvažujejo! MO. Službene objave LNP. (Iz predsedstva.) V nedelio 21. avgusta se odloči državna prvenstvena tekma SK Ilirija : HSK Viktorija, Zagreb, ob 17. na igrišču SK Ilirije. Dovoli se predtekma. Službujoči odbornik g. Vospernik, nadzor nad blagajno g. Vičič. SK Ilirija mora postaviti osem rediteljev. — Celje, igrišče SK Cetja ob 17. prva ponovna kvalifikacijska tekma SSK Celje : A ti e tik SK. Službujoči odbornik g. Mahko-vec. — Ker ie prepustil SK Disk, Domžale obe tekmi SK Elanu, Novo mesto z 3:0 p. f.. ie do sklepa lanske redne skupščine LNP postal prvak podeželskega okrožja SK Elan, ter s tem odipadeta tekmi z SK Korotanom, Ljnblijana, določeni za 21. in 28. t m. do upravnem odboru LNP s seje dne 10. avgiusta 1932. na kar se opozarjata prizadeta kSuba. — Poziva se MO Celje, da tako} pošlje obračune vseh dosedaj odigranih kvalifidjskih tekem, ter da nakaže LNP za JNS odpadajoče odstotke. — Dovoli se prijateljska tekma SK Domžale : SK Korotan, Ljubljana, 21. t. m. v Domžalah. Varšavska Slovenka odlična športnica Kakor doznavamo, je naša ljubljanska rojakinja gospa dr. Božena Konwalewska, rojena Kokalj, zdravnica v Varšavi, v vodnih skokih dosegla naslov »prvakinje poljske republike« za leto 1932. — Čestitamo! ASK Primorje (nogometna sekcija). Drevi ob 18. naj pridejo po opremo: Mika. ,Svetic, Hassl, Jež, Erman, Zemljak, Sočan. Šenica, Pišek II., Slapar, Trček, Uršič. Istočasno naj se zglasiio vsi igralci, ki imajc opremo v garderobi. Od 17. dalje trening juniorske garniture- — (Lahkoatlatska sekcija.) Jutri reden trening, obvezen za vse atlete. Juniorji letnika 1914.-1915. ter se-niorji letnika 1912-1913. morajo biti io zadnjega na igrišču najpozneje ob 17.30 zaradi dosrovora za odhod v Zagreb. SK »Ilirija«. Sestanek I. nogometne skupine bo danes ob 18-30 v klubski 9obi v »Evropi«. Važno, udeležba obvezna! Ob 17.30 bo sestanek juniorjev na tribuni na igrišču. SK' Ilirija (lahkoaletska sekcija). IzpiM za lahkoatletske sodnike bodo danes in jutri. Drevi ob pol 21. naj bodo v hotelu »Štrukelj«: dr. Kuhelj, Anton Kos. Gnidovec, Pevalek, Finec, Griinfeld, Potokar. Bradač, Megušar. TSK Slovan. Drevi ob 20. redna odborova seja. Zaradi važnosti dnevnega reda pol-noštevilno in točno. SK »Jadran«. Pozivajo se vsi člani na sestanek točno ob 20. pri Matku Sokliču. Sestanek je važen posebno sa juniorK ker ss bo odigrala v nedeljo tekma s Hermesom. Prosi se tudi, da se udeleži sestanka gosp. Stanko Logar. — Odbor. SK »Svoboda« (Vič). Drevi ob 20. strogo obvezen sestanek za vse nogometaše, ki naj prinesejo opremo gospodarju. V nedelio bo trening tekma s SK »Slovanom« na igrišču Primorja; v garderobo naj pridejo: Jaka, Kanoni. Petrovčič, Korle, Laznik, Kokalj, Korošic, Tonček. Marinko, Ladič. Janez. Remškar Rez. Bregar, Sever I., Sever II., Stermenski. Tome, Ogrizek, Lenassi I-, Lenassi II., Cankar, Burnik Vinko, Vo-kal. Škrabelj. MK »Ilirija« opozarja članstvo motosek-cije na jutrišnjo zvezdno vožnjo v Zagreb k svečani otvoritvi novega dirkališča I. H. M. K. v Zagrebu. Start za zvezdno vožnjo bo točno zjutraj ob 4.30 pri restavraciii »Marenče« (mitnica na Dolenjski cesti). Sestanek članstva in razdelitev znakov za zvezdno vožnjo bo drevi od 20. do 21. v kavarni »Evropa«. Los Angeles v imenih in številkah Zaradi boljšega pregleda in deloma tudi nekaterih grešk, ki so se morda sem in tja prikradle med naše vsakdanje brzojavne vesti z olimpijade, bomo v naslednjem še enkrat po disciplinah ponovili najvažnejše rezultate z letošnje olimpijade, ki ni uspela samo moralno, temveč prinesla tudi vrsto skoraj fantastičnih novih rekordov. V teku na 100 m je bilo 7 predtekov, v katerih so bili doseženi časi od 10.6 do 11; najboljše sta tekla Nemec Jonath tn ameriški črnec Metcalfe (10.6). V prvih se-rrifinalih je šla znamka že višje od 10.4 do 10.7; najboljši je bil Tolan z 10.4. V zadnjih dveh semifinalih sta zmagala oba črnca Tolan (10.7) in Metcalfe (10.6) za Amerika. Finale je bil diven: po izredno napeti borbi je z naskokom 5 cm (!) zmagal Tolan z 10.3; drugi je »bil z istim časom Metcalfe, tretji pa Nemec Jonath z 10.4. kot edini Evropec v finalu. (Dosedanji svetovni rekord je 10.3, olimpijski pa 10.6). V teku na 200 m je bilo 7 predtekov. ki so jih tekmovalci opravili v časih od 21.9 do 25.3. Med najboljšimi je bil zopet Nemec Jonatht medtem ko sta Tolan in Metcal- 1 una sije. •. (Svoji Muzi, v avgustovi suši 1932.) Luna sije, klad'vo bije. Čas bo, ljub'ca, za slovo! Kam bi d'jali na j', spraš'vali so se vprek — pa ne vedo! • Smrad je grozen. Čas je pozen: Tromostovje že stoji! Jih rešiti, preč oditi men' se, ljubica, mudi! Doli pridi, drug ne vidi ko brljive žarnice! Šal ogrni, lovor — vrni!! Pa odrajžajva, dekle! Peen. fe zasedla druga mesta. Evropa je bila sp^ šibko zastopana; največ z Nemci,nekaj Angleži in Holandcd. V prvih štirih semifinalih je bila borba že vse drugačna; najboljša časa sta bila 21.4 in 213, nova olimpijska rekorda. Na prvih mestih so zo-pe' vsi trije prvoplasirani iz 100 m teka in Argentinec Lutti. V zadnjih dveh semifinalih je ostal najboljši čas 21.5: zmagovalca sta bila Metcalfe in Jonath. Tolan se je moral zadovoljiti s tretjim mestom. V finalu pa je ta žilavi črnec zopet zmagal v novem olimpijskem rekordnem času 21.2; 2 m za njim je bil Američan Simpson, za ramo pa Metcalfe. Jonath je bil še 30 cm zadaj in ni dobil niti bronaste kolajne in samo tri točke za skupno štetje. (Dosedanji svet. rekord je 20.6, olimpijski pa je bil 21.6.) V teku na 400 m je bilo tudi 6 predtekov, ki so dali čase od 43.8 do 50.6; najboljšo znamko je postavil Američan Carr. Dobro so se odrezali tudi Eastman (Amer.) in Rinner (Avstr.). V naslednjih predtekih Je biLa konkurenca že ostrejša; na prvih mescih so bili samo časi od 48.6 do 48.8 (trije Američani!). V obeh semifinalih je bila stiska za plasman še hujša; seveda sta zopet v obeh zmagala Američana Carr in Eastman s 47.2 ozir. 47.6. Zastopniki Evrope so ostali daleč... V finalu se slika skoraj nI menjala. Carr je izboljšal svoj čas v semi-finalu za celo sekundo in z novim olimpijskim rekordom C4!>.2!) odnesel zlato kolajno: drugi je bil Eastman, tretji pa Wil-son (Kanada). Evropa v tem finalu sploh ni bila zastopana. (Dosedanji svetovni rekord je bil 47. olimpijski pa 47.6). V teku na 800 m konkurenca ni bila več tako številna in so se vsi tekmovalci lahko zvrstili v treh predtekih. V dveh sta zmagala Am.eričana, v tretjem pa Anglež Hampson z 1:52.7. Nemec Pc.ltzer je s težavo zasedel tretje mesto, Švicar M vttin pa je moral že v teh predtekih odnehati. V finalu je nastopilo 9 tekačev; zmagal je precej proti pričakovanju Anglež Hampson z izbornim časom 1:49.8. Tik za njim so rezali cilj VVilson in Ed\vards (oba Kanada in znana zmagovalca v Amsterdamu), nato pa do šestega mesta sami Američani. .Stari' dr. Peltzer je prišel 25 m za prvim. (Dosedanji svetovni rekord je bil 1:50.6, olimpijski pa celo 1:51.8.) Na 1500 m vidimo spet popolnoma nova imena; udeležencev je za tri predteke. Najboljši čas v predtekih je beležil Američan Cunmngham (3:55.8): v tretjem predteku je bil prvi Italijan Beccali. Oba Martina (švicarski in francoski) sta ostala precej daleč zadaj. V finalu so bili najmočnejše zastopani Finci. Zato je bilo presenečenje veliko, da nihče izmed njih ni prišel do šestega mesta. Larva, zmagovalec iz Amsterdama, je bil deveti, ostali pa še slabši. Zlato kolajno je dobil Italijan Beccali, ki je s 3:51.2 postavil nov olimpijski i»ekord; 2 m za njim je bil Cornes (Angl.) m tretji Edwards (Kanada). (Dosedanji svetovni rekord je 3:49.2, olimpijski pa je bil 3:53.2) Pri teku na 300 m z zaprekami so bili še na vsaki olimpijadi drugi zastopniki. Lou-kole, ki je zmagal v Amsterdamu, sploh nI bilo v Kalifornijo; sicer pa njegova zmaga ni bila posebno prepričevalna in so ga kmalu začeli puščati zadaj boljši. Sicer pa je takrat Loukali pomagal do zmage Nurmd. Angleži, ki so specijalisti v tej disciplini, tudi letos niso mogli izvojevati zlatega odlikovanja. ki jim ga je pred nosom snel Finec Isohollo s časom 9:18.4 pred Angležem Evensonom. Na 5000 m so se zbrali sami »kanoni«. Vodstvo je takoj prevzel Lehtinen, ki ga je po 1000 m dohitel rojak Virtanen in sta se sporazumno menjavala v vodstvu. V zadnji petini proge se je spravil v ospredje Američan Hill in sedaj se je razvil na- Eet končni boj, v katerem je Lehtinen ma-> »nefair« — ker je križal progo — dober meter pred Hdllom rezal cili. Čas 14:30 je bil nov olimpijski rekord. Po točki se jc skušal neki navdušeni Američan dejansko lotiti Finca, češ da ni zaslužil zmage in red je napravila šele policija. (Dalje prihodnjič.) §#ko I Sokol na Mirni Je imel 7. avgusta svoj javni nastop na katerem je polagalo obračun sokolskega dela v telovadnici. Javne telovadbe se je udeležilo 50 članov, 18. članic, 16 ženske in 10 moške dece. — Proste vaje članov pod vodstvom načelnika b.r. Zakraijška so bile prav lepo izvajane, doči.m so bile članice precej slabše. Zelo dobro je izvajala moška deca svoje vaje. Vodil jo je brat VI. Berce. Nad vse pričakovanje pa se rje postavilo domače članstvo z vajami na orodju. Večina članov obiskuje komaj leto dni telovadbo pa je z res vztrajnim delom doseglo uspehe katere se je vredno zabeležiti. Na okrožni tekmi v št. Janžu je odneslo naše društvo kar 2 iprvi mesti in sicer: na orodju pri članih br. Bogo Žganjer in od članic pa prvo mesto s. Hilda Reherjeva. Pri župroih tekmah v Novem mestu je pa odnesel br. Nace Je-rovšek prvo mesto. Omeniti moramo tudi, da je prvič v našem kraju nastopilo vojaštvo s puškami jz Novomeške posadke, ka-tero je želo burno odobravanje za svoj nastop ln s katerim je pokazalo, kako tesno veže vez našo narodno vojsko in Sokola. Po končani; telovadbi so nastopili vsi oddelki z vojaštvom vred na telovad>išču. nakar je domačin starosta br. Fr. Bule pozdravil zastopnike Novomeške župe br. Dav. Matkota, Marinška in Zagorea kakor tudi kom. novomeškega bataljona in ostale goste ter se jim zahvalil za udeležbo. Br notar MaPinček delegat župe pa je v vznesenih besedah tolmačil pomen sokolstva •ter nam stavil za vzgled br. Cehe. In to si zapomnite, gospodje! Zaradi hemoroidov ni vedno potrebna operacija. Bakteriološka znanost je odkrila novo sredstvo, ki zanesljivo učinkuje. Z uporabo Posterisan mazila in začcpKov vsako jutro in zvečer se odpravljajo bolečine, srbečica in krvavenje. V lažjih primerih zadostuje kura od treh, v teriih pa od šestih tednov. Prednost tega sredstva pa je tudi ta, da je sredstvo tako poceni. Tuba mazila stane 31 Din, škatlica za-čepkov pa 39 Din in se dobijo v vsaki lekarni. Odobreno od min. soc. poL in na.r. zdravja e. br. 936 od 10. maja 1032. Dogodki za mejo Obsodbe beguncev Pred goriškim sodiščem se je vršil te dni proces proti trem Slovencem zaradi bega čez mejo. Obtoženi so bili 161etni Andrej Razlgženik, 291etna Marija Korene in 28-letni Ivan Škvarca, vsi iz črnega vrha pri Idriji. Razloženik je bil obsojen na dva meseca ječe in 1730 lir denarne kazni, Korenetovp na tri mesece ječe in 982 lir denarne kazni, škvarca pa je bil oproščen. Pred prizivnim sodiščem je bil obtožen 221etni Lojze Kranič iz Opatjega sela. Aretiran je bil 9. junija t. 1. ker je kršil določila policijskega političnega nadzorstva. Obsojen je bil že na štiri mesece ječe. Pri-zivno sodišče je obsodbo potrdilo. Tudi pred sodiščem na Reki je bilo obsojenih zaradi pobega čez mejo nekaj naših ljudi. 20!etni Peter Pamič. 301etni France Benčina iz Idrije in 40!etni Ivan Dracul iz Moščenic so bili obsojeni na 3-mesečno ječo in po 2000 lir denarne kazni. Nadalje so bili obsojeni 19!etni Josip Srb-lin na 4 mesece ječe in 2333 lir denarne kazni, 271etni Matej Turčincvič iz Banov-ca na 3 mesece ječe in 2000 lir denarne kazni, a le pogojno. Poroka V Dobravljah pri Ajdovščini sta se te dni poročila g. Slavko Verčon in gdč. Tončka Jerkičeva. Čestitamo! Vojaški in fašistični manevri Pri Knežaku nad Ilirsko Bistrico se vršijo že nekaj dni vojne vaje fašistične milice in vojaštva. Miličniki imajo vaje dopoldne, vojaki pa popoldne. Vaje se vršijo ob cestah, po katerih je tedaj prepovedan vsak promet. Ljudje trpijo zaradi tega škodo, ker z vozovi ne morejo na nfcve in polja. Vojaštvo je napravilo veliko škodo tudi na travnikih in poljih. Premestitev fašistične organizacije Generalni fašistični tajnik Starace je odredil, da se sedež fašistične organizacije v Prestranku premesti v Slavino. S to premestitvijo je predvsem napravil uslugo krajevnemu fašističnemu tajniku, ki biva v Slavini. Nova žrtev eksplozije Blizu Peratov pri Kobaridu se je zgodila nesreča. Mladi Stanislav Perat je našel ročno granato. Ko jo je pobral, je nenadoma eksplodirala. Granata mu je raztrgala obraz in hudo ranila obe roki. Naglo so dečka odpeljali v kobariško bolnico, kjer pa je nekaj ur pozneje podlegel ranam. Deček je našel granato v neposredni bližini topniškega tabora. Straža ga ni opazila, ko se je približal taborišču. Tragična smrt dveh planinskih pastirjev V bovških hribih sta se te dni smrtno ponesrečila dva pastirja. Oba sta našla smrt v prepadih Kanina in Grintovca, ko sta iskala živino, ki se je ločila od črede in izgubila. Prvi je bil s planine Globoko. Imenoval se je Ivan Žagar in je bil 23 let star. Reševalna ekspedicija ga je našle že mrtvega. Ob skalah si je razbil glavo. Drugega je doletela enaka nesreča na Grintovcu. Bil je to lSletni France Kosmač iz Soče pri Bovcu. Zlomil si je hrbtenico in tilnik. Reševalci tudi njega niso mogli rešiti smrti. Pogreb ponesrečenega letalca Te dni se je v bližini Rima ponesrečil letalec Pavel Mlakar. Pri padcu z letalom je dobil smrtne poškodbe, ki jim je nekaj ur nato podlegel. Prepeljali so ga v Trst, kjer so ga v petek pokopali. Avtomobilska nesreča v Slovenski Benečiji V bližini Tarčenta se je ponesrečil fašistični novinar Cutelli. S svojim avtomobilom je z veliko brzino vozil proti Gorici. Da ne bi povozil neke žene z otroci, ki so se nenadoma pojavili na cesti, je z vozilom naglo krenil na levo. Avto se ie prevrnil, fašist pa je dobil hude poškodbe in so ga prepeljali v goriško bolnico. Predvojaške vaje Meseca septembra se prično v Italiji pred vojaški tečaji. Letos bodo dvojni za letnike 1913 in prejšnje, ki so absolvirali lani prvi tečaj, in za letnika 1913 in 1911. ki sta prvič vpoklicana. Tečaje moraio po zakonu absolvirati vsi naborniki. Tečaie vodijo častniki fašistične milice. Za one, ki se ne prijavijo k tečajem, so določene stroge kazni. Po zakonu so odgovorni tudi njihovi starši in niihovi delodajalci, ki zapadejo v danem primeru kazni do 500 lir ali sorazmerni dobi zapora. Tečaji bodo trajali po 5 odnosno 6 mesecev. Dvakrat v vojaški službi Absolvent ljubljanske srednje tehnične šole Vladimir Daner je odpotoval v Julijsko Krajino na počitnice. Takoj so se zgla-sili pri njem karabinerji in ga aretirali. Po treh dneh zapora v Trstu so ga izročili vojaški oblasti, ki ga ie takoj potrdila za vojaško službo in odposlala h kadru v Co-senzi. Danev pe je že od leta 1022. jugo-slovenski državljan in je odslužil tudi ju-goslovenski vojaški rok v Sarajevu. Smrt otroka v Reki Blizu Topolca pri Ilirski Bistrici se ie pred dnevi igrala skupina otrok ob Reki. Nazadnje so se domenili, da pojdejo v vodo. Med njimi je bila 71etna Marija šker-Ijeva, ki pa ni znala plavati. Spočetka po ostali otroci ob bregu, kjer je bila voda plitva, kmalu pa so začeli prodirati proti strugi. Abramov Lojze je pomasal mladi tovarišici, ki bi se bila rada naučila nla-vanja. Nenadoma pa se ie fant spodtaknil. Marija pa mu je zdrsnila iz rok ln tedaj jo je zagrabila struja in odne=la. Otrok ie utonil. Ostali pa so se razbežali in stekli domov, kjer so povedali o nesreči. Iz življenja In sveta Pisalni stroj, ki piše po telefonskem narekovanju Hitlerjevi poslanci po poklicu Nedavno izvoljeni nemški državni zbor ima 230 poslancev, ki nosijo kot znak strankarske pripadnosti Hitlerjev sekirasti križ. Po poklicih se delijo takole: 48 jih pripada poljedelskemu, hotelirskemu in vrtnarskemu poklicu, 38 je med njimi državnih, občinskih in zasebnih uradnikov, profesorjev in učiteljev. 33 tvomiških delavcev, dninarjev in nameščencev, 26 obrtnikov* i,n trgovskih potnikov, 19 trgovcev, 15 pisateljev, novinarjev in založnikov, 15 bivših oficirjev, 9 inženjerjev. arhitektov i.n tehnikov. 6 advokatov, 5 narodnih gospodarjev, 5 zdravnikov in lekarnarjev, 3 tvomičarji, 8 pa jih pripada raznim poklicem. Princ ali pustolovec? Piccardov dnevnik Prof. Piccard se je v četrtek zjutraj dvignil v stratosfero in je po 12urnem poletu v zraku srečno pristal na zemlji ob Gardskem jezeru. Ko je stopil iz gondole, je kratko izjavil: „Vse fe po sreči. Aparati so delovali brezhibno." Kot edini v Jugoslaviji smo si na podlagi pogodbe z učenjakom pridobili pravico priobčiti tri njegova izvirna poročila, od katerih bo vsako obsegalo kakih 1500 besed. Prvo poročilo bo vsebovalo izvleček iz dnevnika, ki ga je pisal učenjak med vzletom v stratosfero, drugo in tretje bo obravnavalo znanstvene rezultate novega podviga. Prvo poročilo je že na poti in ga bodo čitatelji ugledali v tedenski reviji „2ivljenje in svet44. Uredništvo tedenske revije »ŽIVLJENJE IN SVET44 Revija »e naroča v Ljubljani, Knafljeva uBca St. 5, in stane mesečno samo 8 Din. Staro se ruši — novo vstaja Angleška poštna uprava je uvedla nov tip pisalnega stroja, ki piše sam po telefonskem diktatu. Ce je soba prazna in je telefon priključen na stroj, sprejme poročilo stroj avtomatičnim potom in ga napisanega postavi na mizo Naočniki zoper oslepitev Osumljena morilka Edgar Burbonski, baje nezakonski sin nosa rja Franca Jožefa, ki so ga našli v Parizu, Rue du Boulot, umorjenega z britvijo Ena najhujših očesnih bolezni, ki je še pred kratkim vodila do oslepitve, je bila v tem, da je mrežnica pričela pokati in se trgati s svoje podlage. Kakor ne daje fotografska plošča s p osne ^o želatinsko plastjo nobene porabne slike, tako je ne daje oko, ki se mu je snela mrežnica. Ta bolezen je veljala za neozdravljivo, dokler ni našel švicarski zdravnik prof. Gonin postopka po katerem je odpadlo mrežico z elektriko tako rekoč spet zvaril z očesom. Dunajčan dr. Guist je ta postopek izpopolnil in je namesto električne igle uvedel kemičen lepilni proces, ki daje trajnejše rezultate. Poleg te operacijske metode pa je vodja dunajske klinike za očesne bolezni prof. Lindner uvedel še posebne naočnike. Operacija sama namreč ne zadostuje trajno, ker bi moral imeti nacient trajno negibne oči, da bi se mrežnica spet ne odlepila. To pa je brez pripomočkov nemogoče. Takšen pripomoček pa so naočniki prof. Lindnerja. Ti naočniki popolnoma zakrijejo zorno polje in pripuščajo svetlobo samo skozi ozko luknjico v sredini. S temi naočniki je tedaj mogoče gledati samo naravnost naprej. Ce hočeš pogledati v str?n, moraš obrniti glavo, oči pa ostanejo mirne. To ni edina prednost novih naočnikov, da varujejo pacienta pred ponovitvijo bolezni. Druga prednost je v tem, da po njih ni treba več mučnih obvez na oko, ki so pacientom po operacijah cele dneve jemale vid. V začetnem štadiju borzni se da ta ozdraviti celo brez operacije s samo nošnjo očal, ki so v takšnih primerih potrebna tudi pacientom, ka iz tega ali onega vzroka nimajo časa, da bi si dali oči takoj operirati. Končno se Lindnerjevi naočniki izdelujejo tudi iz matiranega stekla in se komaj razločujejo od navadnih naočnikov, tako da prihranijo pacientu daleč vidno stigmatizacijo bolnika na očeh. Don Quijote na realnih tleh Listi so pravkar polni navdušenih vesti, da je prof. Piccard srečno zaključil svoj drugi polet v stratosfero in to še z veliko večjim uspehom nego prvič. Ko se je pripravljal na prvi polet z balonom, je bilo od vsepovsod slišati besede samomor, don Quijote. Ko se je ta polet končal, so »dona Quijota« proglasili za zmagovalca stratosfere. Uspeh opravičuje vse. In beseda stratosfera, ki jo je bilo dobiti doslej le v znanstvenih leksikonih, je postala tako rekoč splošna last. še vedno si večina pod to besedo ne more predstavljati nič pravega, kakor ne ve, kaj so to atomska jedra, elektroni nevtroni, žarki gama. kozmični žarki itd. Množico zanima pač vedno v prvi vrsti pustolovščina in fantastičnost, v drugi vrsti šport in rekord, znanstveno zanimanje se poraja čisto nazadnje, a v tem primeru se mora poroditi, kajti prof Piccard je v prvi vrsti znanstvenik, ki je svoje življenje tvegal za veliko idejo in ne za rekord. Je eden tistih znanstvenikov, ki združujejo v sebi raziskovalni in delavni duh. Ni se bavil leta ln leta s pripravami za polet v stratosfero zato da bi nazadnje pustil odleteti drugemu, namestu. da bi letel sam. Tudi drugega poleta ni prepustil drugemu, ker hoče sam voditi vse znanstveno delo — in ker noče slišati očitka, da je svoje sodelavce v odločilnem trenutku ostavil na cedilu. In tako ne bo miroval in se skrival še v bodoče, kajti že je podal izjavo, da ®erpe#tif#t©«>© 4MwL@ftus milo za žehto t avgustu Brez cvetlic ni življenja Klosterneuburški vrtnar Adolf Nilh.lik ie reda vno izvršil samomor v zelo tragičnih okoliščinah. Zaradi slabih časov je zašel v dolgove in denarne težave. Da se reši nadlegovanja s strani upnikov, je moral prodati svoje krasne vrtnarije in cvetiičnjake. Nato se je ob'ekel v najlepšo obleko ter se obesil na češnjevo drevo. Zraven njega so našli listek z napisom: »Izvršil sem samomor. ker nisem mogel živeti brez mojih cvetlic«. Lindberghova žena ™ drugič mati Poln želodec, neredna vrenja v debelem črevesu, odebelelost jeter, zastajanje žolča, bodljaje, tesnobo v prsih, močno srčno utripanje odpravi naravna »Franz Josefova« grenčica in zmanjša tudi naval krvi na možgane, oči, pljuča in srce. Zdravniška mnenja navajajo uprav presenetljive rezultate, ki so jih dosegli pri ljudeh, ki morajo mnogo sedeti, s »Franz Josefovo« vodo. »Franz Josefova« grenčica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Ogestj v Wembleyu misli na tretji polet v ozemlje magnetnega severnega tečaja... Don Quijote in malo fantasta, toda don Quijote, ki ima trden smoter pred seboj in ga skuša doseči z vsemi smotrnimi sredstvi. Ko prvi polet ni dal tistega znanstvenega uspeha, kakršnega je pričakoval, se je tolažil s tem, da je tehniko opogumil za gradnjo letal, ki bodo premagovala razdalje s pomočjo stratosfere. TaJtšno le. talo danes res ni več utopija, saj je dokazal s svojim, celo nevodljivim balonom, da so poleti po stratosferi izvedljivi in dovolj varni. V tem pogledu ni prof. Piccard noben fantast. Bolj fantastično zveni njegovo naziranje, da nastajajo kozmični žarki po radioaktivnem razpadanju vodika in da se bodo dale neznanske energije, ki se spečenjajo pri tem, morda tehnično izkoriščati. A tudi če je fantast, tedaj je, kakor rečeno, eden tistih, ki kažejo v pripravah za svoje dejanje najstrožjo točnost in znanstveno skrb. Ko se je prvič pripravljal na polet, so govorili strokovnjaki o možnosti, da bi se plašč njegovega balona raz-počil in o vsakovrstnih drugih nevarnostih. Ljudje, ki poznajo drznega učenjaka, pa niso imeli teh skrbi, ker vedo, da druži z drznostjo največjo opreznost in skrb. Imel je celo pogum, da se ni oziral na zasmeh ljudi, ki so hoteli v njegovem poletu iskati rekordistično dejanje in niso razumeli, zakaj ta polet odlaša. Odlašal pa ga je preprosto zato, ker vreme ni bilo ugodno in ni hotel brez potrebe izpostavljati svojega življenja nevarnosti. Ta moralni pogum je treba ceniti še višje nego zgolj fizični trud. Veliko lopo reprezentativnega angleškega razstavišča čistijo po zadnji požarni katastrofi, ki je napravila milijonsko škodo Pont du Gard v nevarnosti Med Avignonom in Nimesom v južni Franciji se dvigajo ponosni ostanki ene najlepših rimskih zgradb: ostanki slavnega vodovoda, ki ga je dal zgraditi cesar Avgust iz obsekanega kamna brez vsake ve-zilne snovi, ometa ali apna. Vendar je vodovod brez posebne škode prenesel vplive stoletij posebno nad sotesko reke Gard, nad katero se boči kakor trinadstropen most. Spodnje nadstropje ima šest lokov, srednje enajst, najvišje pa šest in trideset. Pred daljšim časom so začeli akvedukt uporabljati res kot most in težki tovorni vozovi drdrajo neprestano preko njega ter ga stresajo do temelja. Zgradba, ki ni bila temu namenjena, začenja kazati sedaj očitne znake razpada., že se ločujejo posamezni kvadri od nje in padajo v sotesko, in-ženjerji pa so izjavili, da ne bo dolgo trajalo in se bo vse skup zrušilo. To bi bila velika umetniška in historična izguba, zato se sliši čedalje več glasov, da bi uporabo akvedukta za most oblasti prepovedale. Burbonskega princa Edgarja, španjolka Candelaria Brau-Soler Usoden padec z vrvi Ana Liniloergh roj. Morrovv je povila zmagovalcu oceana v Hopewellu drugega sina V Sohvetzingenu se je primerila nenavadna artistovska nesreča. Pri poslovilni predstavi artistovske družine Frank se je zaradi neke materialne napake zrušil oder. Na 12 m visoko položeni vrvi viseči štirje artisti so padli na tla. Paglavar artistov Frank ie bil le lahko poškodovan, tem huje pa so bili ranjeni ostali trije artisti, Fran-kova 12 letna hči Ingebong, 11 letni sin Ilorst in artistovski vajenec Neumer. Vsak izmed trojice je obležal v mlaki krvi. Odpeljali so jih v bolnišnico, kjer sta Franko-va hči in sin kmalu umrla, dočim se Neuner še bori s smrtjo. V holandskem obmejnem mestecu Maastrichu razstreljujejo stari most čez reko Moža, V ozadju se vidi novi most, ki je večji in trdnejši Piccard drugič v stratosferi Prof. Piocard. ki se je v četrtek zjutraj vnovič dvignil v stratosfero, je imel topot razmeroma lažje delo kakor pri lanskem dvigu. Balon je vzletel naglo in gladko, vendar pa zmernejše kakor lani. Ob 5. uri 6 minut so odvezali ogromno »gobo«, kakor pravijo njegovemu balonu, in 200 mož je prijelo s krepkimi rokami za vrvi, da ne bi se plašč samovoljno zanesel v nezaželjeno smer. Preden je Piccard šel v gondolo, je stopil k radiu ter govoril dve minuti za Ameriko. Učenjalkova žena je bftla s štirimi otroki poleg moža. Nosila je belo obleko in ni kazala prav nobene razJburjenosti. Tri Pi.ccardo-ve hčerke so bile oblečene v rdeče oblekce, sin pa je imel na sebi modre hlače in jopič. Otroci so z velikim zanimanjem motrili očetov balon in jedli sadje, ki ga jim je dal oče iz preostanka zaloge za polet. Tik predem se je Piocard vkrcal v gondolo, se je umaknil s svojo družino v lopo na letališču ter se prisrčno poslovil od vsakega posebej. Žena je imela solzne oči, otroci pa so bili napol zaspani. Prosorjev asistent Cosvns je hodil okolu balona v plavih hlačah in z zavihanimi rokavi. Okrog vratu je imel ovito sivo ruto. Prvi je zlezel v gondolo dr. Cosvns. Bilo je točno 4. ura 50 minut. Pozneje se mu je pridružil Piccard. Nosil je v rokah zatvoj turistovske obleke za primer, da bi ga zaneslo kam v gore kakor lani. Preden je da.l povelje za start, je Pioca.cd še enkrat objel ženo in otroke. Policijski Rehabilitirani falzifikator Iz Budimpešte poročajo zanimivo vest. Nadossv, bivši policijski ravnatelj v Budimpešti in šef madžarske varnostne službe, ki ga je afera ponarejenih bankovcev obenem s princem WLndiisebgraitzom moč no kompromitirala v mednarodni javnosti, se pojavlja v novi vlogi. Madžarska ministrstva že delj časa snujejo načrt domače filmske proiavodm je. Tvornico »Mumija«, ki naj bi se osnovala z izključno madžarskim kapiitadom, bo subvencionirala^ tudi diržava. In to podjetje si je izbralo Nados-syja za svojega vodjo. ~ Glavnico za madžarsko ffcsko prod akcijo so dalji na razpolago budimpeštanski mogotci, med katerimi je več članov vlade iin oseb, ki jim stoje zelo blizu. I>ntere-sant-no je tudi, kaiko opravičujejo izvolite* Npdossvja za ravnatelja podjetja. Pravijo, da "je »reprezentativna osebnost«. Nadossv pa izjavlja, da se bo energično po-prijeil dela, kaijtfl »denarja imamo ko toče«. Madžarski filmi bodo seveda propagandnega značaja iin bodo zategadelj imeli Štirijezrično besedilo: madžarsko, nemško, francosko in angleško. Onemogle štorklje Lani je na povratku iz severne Evrope v južne kraje poginilo nebroj lastovk, letos pa poročajo, da se ista usoda obeta štorkl jam. Iz Moravske in Poljske Ostrave namreč javljajo, da v andotnih krajih dobesedno pokrivajo stoječe vode iin mlake štorklje in štorkljiči. ki so med poletom onemogli ter zaradi iizčrpanosti padli v vodo. Ni dvoma, da so bile uboge ptice več dni na potu, kjer so zaradi pomanjkanja hrane popolnoma onemogle. Dobri ljudje so se ponekod štorkelj usmilili ter so jih z vozmi pripeljali v posebna zbirališča, kjer so iih na jprej nasitili z žabami in črvi. Po nekaj dneh takšnega pitanja si je večji del ptic opomogel Wt del štorkelj se je okrepčan dvignil v zrak ter veselo odletel v novo domovino. oddelek, broječ par sto mož, je napravil kordon in množica .ljudstva, ki se je bila zbrala na diisendorfskem letališču, da prisostvuje startu, je začela pozdravljati Pic-carda in Cosvnsa z živio-klici. Trk preden se je gondola hermetično zaprla, je zaklical Piccard: »Marijana — kje je Marijana?« In Piocardova žena je še enkrat pristopila k možu in ga poljubila, za njo so ponovili isto vsi otroci. S poklikom »Au rev o i r. Marian-ne!« je Piccard zaprl lino in vzel slovo od zunanjega e veta. Ljudje so vzklikalk »Na svidenje« in množica se je začela razdajati. Piccardova družina sc je odpeljala v hotel k svojemu najmlajšemu članu. Švicarski letalec Mitteliholzer se je kmalu po Piccardovem startu dvignil v -višino 10.000 m ter je ostal par km od Piccardove-ga balona. Tudi druga letala so spremljala Piccarda in dr.Tilgenkamp. ki je bil v nekem takšnem aeroplanu, je čez nekaj časa dognal, da je pkil balon ob 8.30 nad Sar-gansom (Graubiinden) v višini 14 do 16.000 m. Gnalo ga je z brzino kakšnih 40 km proti jugu. Ob 9. uri je bil Piocard nad Klostersom potem je krenil balon proti skupini Silvret ta, od tam se je obrnil proti Naudersu v zgorn ji dolini Ina, od tam pa proti Suldenu na Ortlerju. Malo pred po!dnevom je poslal Piccard radiogram, da je .preletel Engadin v višini 16.500 m, nato pa je sporočil, da se bo kmalu spustil, ker je zgoraj zelo mrzlo. Ob 13.30 so poročali iz St. Moritza, da je Piccardov balon raginil za Piz Rosatsehom v južnem prajvou. Na prelazu Bernini se je ljudem zdelo, da stoji balon tik nad njimi, potem pa je zavil proti Bormiu in sledn jič se je ustavil nad Gardsfcim jezerom. Ob 17 uri 30 minut se je gladko spustil na neki travnik blizu vasi Volta Mantuana, kjer so mu prihiteli na pomoč ljudje ter so privezali vrvi balona na bližnja drevesa, nakar sta Piccard in Cosvns izstopila. Piocard je na vzletu v stratosfero vodil dnevnik. Iz teh beležk sestavi ja prvo svoje poročilo, katerega priobči v kratkem tedenska revija »Življenje in svet«. ANEKDOTA Noel Coward, znani pisatelj, ie srebal igralko Diano Mannersovo. >Nu, mister Coward«, je rekla Biana. »napisali ste »Intimnosti« — stvar ni zelo komična«. —• »In vi«, je dejal Coward, »ste igrali Mado-no v »Čudežu«: zelo komično!« »Za Boga, kaj pa delaš tukaj v akvariju?« »Oprosti, prijatelj, mislil sem, da je to tvoja kopaftnica!« Mlcbel Zčvaco; 122 Pardaillanov sin Zgodovinski roman. Ali zmislili so se in jeli v krčmah, ki so jih obiskovali, prisedati k igralskim mizam, ln ker so se saini šteli za poštenjake, se jim je nehate zdelo, da so se z njimi vred LzpreobrnEi tudi drugi pariški lupovi. Nihče izmed njih se ni spomnil in pogledal soigralcem na prste. Nekega večera so naleteli na trojico prekanjenih sleparjev. Niti ure ni trajalo, pa so izgubili vse do zadnjega beliča. Kakor psi so morali pobegniti iz krčme, kriveč se pod udarci krčmarjeve goriače, zakaj soigralci so bili kakor kafra izginili s svojim plenom in naši znanci niso imeli s čim plačati računa. To je bilo zanie strašen udarec. Prejšnje čase bi si bili hitro pomagali. Postavili bi se bili vsak za svoj vogal na prežo, in škoda bi bila brž popravljena. Zdaj, ko so bili poštenjaki, je pa pomenila izguba črno bedo — prav tisto bedo in stradanje, ki ga je bil glavar tako preroško napovedal. Prodali so dragoceno orožje in bogato opravo, ki jim jo je bil kupil Concini. Ohranili so samo svoje dobre rapirje in obleke, ki so jih imeli na sebi. Na srečo so bile te obleke iz dobrega sukna in še n alcne nove, tako da so ostali slej ko prej spodobni na ipogled. Tistih nekaj srebrnjakov izkupička iz te prodaje je trajalo ob »skopi varčnosti kak teden dni. Jehan, ki jih je videval zmerom -lepo napravljene in brezskrbne, ni niti slutil njihove stiske; sami mu je pa ne bi bili povedali za nič na svetu. Bilo je ob šestih popoldne. 2arko solnce prvih junijevih dni je oblivalo Pariz s svojo bleščečo svetlobo. Kamorkoli si se ozrl, pov- isod je vse kar igralo od življenjske radosti. * • * Trsti dan so si bili Carcagne, Escargasse in Gringaille zategnili pasove. Bralec bo rad priznal, da je tako kosilo prepičlo za odraslega človeka. Klatili so se po ulicah velikega mesta ter vihali nosove, vlekli na uho in oprezali na vse strani, češ, kje in kako bi ujeli priliko, da si utolažijo lakoto s tečnejšo hrano. Zanašali so se na slučaj; a sreča jim očividno ni bila naklonjena. Ko so prišli do Trahoirskega križišča, so nehote zavili v ulioo Arbre-Sec in krenili proti reki. A tisti mah se je Carcagne udaril s pestjo po glavi in zavpil: »2e vem!« »Kaj veš?« sta trepetaje vzkliknila tovariša. »Način, kako se najemo, ne da bi nam bilo treba plačati; morda celo možnost, da si kar za nekaj časa zagotovimo vsakdanji kruh... Hitro, tovariši, stopita mi v to zagato in ne ganita se nikamor, dokler vaju ne pokličem.« To je bilo pred hišo gospe Colline Colle. Carcagne io je bil spoznal za šipami njenega okna in se spomnil starkinih nedavnih vabljivih namigov. Odkar so bili ugrabili Bertille. je vrla žena največ ždela pri oknu. Bila je silo trdovratna in se ni in ni mogla odreči upanju, ida se s to nesrečo na kak način okoristi. Iskala je Varenna. A kraljev zaupnik se je skrival doma. Ni se mogel pripraviti, da bi pokazal ljudem brazgotino na svojem obrazu, ki je bila toli podobna udarcu z bičem. Ko je Colline Colle dzprevidela, da ga ne more nikjer dobiti, je naslonila svoj up na' Carcagna. A mladega človeka ni bik) od nikoder na izpregled. Šele zdaj, prav v trenutku, ko je že obupavala, ga je mahoma zagledala (Stoječega pred njeno hišo. Brez pomišljanja je odprla okno in ga poklicala, ne meneč se za dolžno sramežljivost. To nepričakovano svidenje je razsvetlilo Carcagna kakor žarek milosti božje. Tudi Gringaille in Escargasse sta spoznala starko. Uganila sta Carcagnevo misel in upanje se je oglasilo v njunih srcih. Postavila sta se v zagato, tik za vogal, trdno odločena, da se ne ganeta, dokler ju Carcagne ne pokliče. * « • Colline Colle je odprla vrata prav tisti mah, ko se je Carcagne veličastno vzpel po stopnicah. Stopil je v svetišče — s tem mislimo kuhinjo, ki je bila hkratu obednica. Ko sita bila sama med štirim! stenami in gledala drug drugemu v obraz, se je zazdelo starki prav, da pobesi oči Ln se naredi, kakor da b: ji bilo nerodno. Caicigne je spoznal, da mora ziniti kaj galantnega in si najprej osvojiti žensko naklonjenost. »Lepa gospa,« je dejal, »odkar sem vas prvikrat videl, hodim po svetu kakor človek brez srca: pozabil sem ga tukaj, pri vas. Pa nikar ne mislite, da prihajam ponj. Ce ste ga našli, kar obdržite ga... A za Boga vas prosim, dajte mi svoje srce v zameno, če ne, mi je umreti. Saj vidite, kako ginevam od hrepenenja!« To rekši si je zavojevailsko privihal brke, zakaj pok-loo se nnu je zdel tako spreten, da ni dvomil o popolnem uspehu. Iz živijesija na deželi BLED. V nedeljo priredi Sokolska župa Kranj v Grajskem kopališču plavalne tekme. Dosedaj je prijavljenih že nad 40 tekmovalcev iz raznih župnih društev. Te vrste tekem Sokolstvo do sedaj ni prirejalo, za*o vlada tem večje zanimanje za novo športno panogo, katero je vpeljalo Sokolstvo v svoj sestav. Po plavalni tekmi se bodo vršili skoki izven konkurence. Začetek tekmovanja bo ob 9. dopoldne. Ob priliki tekem priredi domače društvo zvečer v Sokolskem domu plesni venčelr. BOH. BISTRICA. Dne 30. julija je pri--edil Sokol v svojem domu prisrčen družabni večer v čast slave I. planinskega pe-lotnega polka. Zbrane oficirje s polkovni-: im g. Rado v i če m na čelu in njihove sopro-: je pozdravil društveni prosvetar br. Metod Požar. Pozdravu je sledila narodna °'mna. nakar so se vrstile deklamacije. temačne in pevske točke vojaštva in Sokole ■ . Vojaki so naposled uprizorili Nušičevo en "dejanko »A.nalfabet«. Ves večer je bil nekaka generalka za slavo, ki jo je polk slav:: v ponedeljek dne 1. t. m. v svojem taborišču in katere so se na povabilo gospoda p Ikovnika udeležili zastopniki uradov in ob;io prebivalstva. ČRNA PRI PREVALJAH. Črna stoj« v najvišjem idiličnem koncu Mežiške dol ne in je pripraven kraj za letoviščarje Turistom je kraj že kolikor toliko znan. Žal pa je kra premalo znan letovišča*jem, kar pa bo boljše z zgradbo modernega letnega kopališča. Oiepševaino in tujsko-protnetno društvo si je pred enim letom nadelo nalogo, da zgradi v Črni letno kopališče. Društvo pn je pri tem naletelo v sedan;;h hu-d;h ?•■ sib zaradi nezanimanja od'o-čtfn'11 liudi na velike težkoče Iz te situacije pa te pomagal krajevni odbor Rdečega kr ža * Črni pod vodstvom agilneg« banovinske-ga n rudniškega zdravnika dr. Ramšaka. G doktor se posebno trudi za po^zd go : ia v zdravstvenem oziru. saj je bi1! pred le razširjena bolnica v Črni po njegovih načrtih v prav moderni zavod. Pri t) iego-- rr delu ga podpira priljubljena ga. zdravnica dr. Ramšak-Stuhčeva. Zaradi težkoč v denarnem prometu je zgraditev 'etnega kopa!'-;ča zakasnela in bosta v nede'jo 21. tega fneseca ob vrnitvi turistov s slovesnosti na Peci ob 16. slovesna blagoiovi-tev in otvoritev kopališča s sodelovanjem rudniške godbe pod vodstvom g. SloiS^ja Črna z okolico ne zaostaja za leno Gorenjsko in Logarsko dolino. Po zaslugi žu-:na g. Geršaka Ivana, gostilničarja v čr-n: ie vgradila občina lani velik moderen '."-od. V kraju delujejo številna društva. Gostiln s precej udobno urejenimi tuiskinv sobami imamo devt. Za razsvetljavo na skrbi elektrarna posestnika in go-stMn;č',r:a g. Hobla. Tudi več lepo urejenih trgovin je r>ri nas. Turisti in izletniki se prosijo, da posetijo našo prireditev. DOLENJSKE TOPLICE. V nedeljo je sreski podnačelnik g. Krajšek pripel sedmim zaslužnim gasilcem zlate odnosno srebrne kolajne za 40 do 50 in 251etno de-iovanje pri gasilstvu. Slavje se je izvršilo na kopališkem trgu na slovesen način. Pri tej priliki je gasilno društvo tudi izro-' lo lani izvoljenima častnima članoma gg. Martinu Matku. šolskemu upravitelju v p. Ncvem mestu, in šolskemu upravitelju Dragotinu Gregvorcu častni diplomi. Po oficielnem delu se je vršila na vrtu g. Milana Zupanca zabava, ki pa jo je prekinil okoli 11. ure požar na Gornjem Gradišča. Ker je bil to že tretji zaporedni požar ob priliki gasilskih zabavnih prireditev, je ljudstvo precej preplašeno, širijo se alarmantne vesti o nekih pismih, da bo ob priliki gasilske zabave v bližnjem Pod turna 21. t. m. gorelo na štirih krajih ter da mora pogoreti »Tomažev« in »Kuzotov« pod. Dobro bi bilo, da se širitelji razburljivih vesti izsledijo in občutno kaznjujejo. Silna vročina ovira rast rastlin in se že dela občutna škoda na sicer zelo lepo ka-žočem polju. Zlasti mnogo trpi ajda in repa. Če ne bo kmalu dežja, bo trpelo tudi čebelarstvo, ker ne bo dobre ajdove paše. POUČANE. V sredo se je vršil v pekel-?ki šoli setanek pripravljalnega odbora za ustanovitev strelske družine. Za začasnega predsednika je bil izvoljen učitelj g. Alojzij Zivko- Na razpolago ie kar troje strelišč. Sklenilo se je. da bo ustanovni občni zbor že v nedeljo 21. t. m. ob pol 11. na vrtu Baumannovega hotela v Peklu. Vabljeni! — Umrla je v sredo ponoči po dolgotrajnem trpljenju ga. Jesenikova. soproga upokojenega železničarja. Pokojnica js bila skoro dve leti priklenjena na posteljo zaradi raka. Slednjič jo je Bog odrešil trpljenja. Nai v miru počiva! RAKEK. Vpisovanje v vse razrede bo 1. in 2. septembra vsakikrat od 8. do 12. V prvi razred se sprejmejo učenci, ki so dovršili 4. šolsko leto osnovne šole brez slabe ocene in ki nimajo več kakor 14 let. Ti morak) prinesti s seboj šolske izkaze in krstne liste. Vsak dobi pri vpisu vpisnico. ki jo kolkuje s kolkom za 5 Din, poleg tega pa plača 20 Din za zdravstveni fond. Ponav-lialni (popravni) izpiti bodo 31. t. m. in 1. septembra ob R. Za vršni izpiti bodo 31 t. m. ob 8. Privatni izpiti bodo 2. septem- bra ob 8, Vse ostalo bo razglašeno na šolski deski. RIBNICA NA POHORJU. V nedeljo 14 t. m. je priredil Sokol redni letni nastop, ki je uspel prav dobro. Na 1'tnem telovadišču v JosipdoL se jqe zbrale precej domačega ljudstva. Žal smo pogrešali mnogo takih, katerim bi tudi sedanji kritični položaj dopuščal doprinesti svoj prispevek. zlasti ker nastop ni bil vezan z veselico. temveč se je v šotoru dobivala ie brezalkoholna pijača z prigrizki. Tuj h gostov razen članov in članic Sokola z Vu-hreda—Morenbrega nismo imeli. Ti č.ani so se zlasti v odbojki imenitno odrezali. Tudi domači člani, članice, naraščaj ln deca so pokazali lep napredek. Društvo je s prireditvijo v moralnem in gmotnem oziru prav zadovoljno. — Zvečer smo i m ?>\ i v Ribnici lep užitek. Iz Krivčeive verande smo opazovali pozno v noč umetno razsvetljavo na Mariborskem otoku, prireie-no ob priliki Mariborskega tedna — Le-toviščarjev imamo kljub slaibim gospodarskem razmeram precej. Z vsem so zadovoljni, s krajem, z vremenom in *udi vročino bi laže prenašali, če bi bilo že postavljeno kopališče. Upajmo, da bo mogoče v prihodnjem letu storiti Olepševalnemu društvu to, česar letošnja kriza n! dopustila REČICA PRI LAŠKEM. Dne 7. f. m. se je pr; nas vršila slovesnost otvoritve in blagoslovitve Gasilskega doma, ki ga je zgradilo s pomočjo občanov domače gasilno društvo. To. društvo se je osnovalo 1. 1926. ter si je v tem času nabavilo najmodernejše gasilno orodje in pa izvrstno brizga !no mo-torko. razen tega pa zgradilo lep Gasilski dom. Za vse to delo zaslužita društvo in predvsem društveno vodstvo najlepšo zahvalo. Na dan proslave so se zbrale pri nas različne deputac.ije gasilnih -društev z načelnikom trboveljske gasilske župe g Guč-kom na čelu. županom občine Sv. Krištofa g. Terbovcem Josipom in tajnikom g. Vav-potičem, ki je v imenu občine pozdravil občane, delegacije in goste, se zahvalil gasilcem za vztrajno delo ter jih s svojim jedrnatim govorom vzpodbujal k nadaljnjemu složnemu delu. Za njegov govor se je zahvalil načelnik trboveljske gasilske župe, razložil pomen gasilstva ter občinstvo pozival tudi k delu za kralja in domovino. Najlepša hvala dekanu g. dr. Krulcu iz Laškega za njegov krasen govor in blagoslovitev doma. dalje našim kumom in kumi-cam. domačemu županu g. Terbovcu in njegovi soprogi kakor tudi g. Rebozu in njegovi soprogi. SREDIŠČE OB DRAVI. Preteklo nedeljo je imela kmetska mladina tretp praznik svojega dela. Popoldne ob 16 so te zbrali pred Sokofekim domoen kose: m grabljiice in odšli s sokolsko godbo na travnik tov. Klobučarja na Grabah. Snredaj je jahalo 7 kmečkih fantov z velikio, ponosno vihrajočo jugo-slovensko zastavo na čelu. Na travniku je pozdravil zbrane udeležence, predvsem zvezinega odposlanca dr. Rosino iz Maribora in Društvo kmečkih fantov in deklet od Sv. Bo'fenka, predsednik domačega društva tov. Ivo Š«-vora. Poudaril je. da se mora kmet v čd-su, ko ga je velekapitalizem potisnil vstran, še bolj okleniti svoje zemlje in se dati vsega nje obdelovanju. Dr. Rosina 6e je spomnil obletnice Krškega polia: »Pred vee ko 300 leti so dali tisoči kmetov kri za svojo idejo. Kmetski pokret je pognal globoke, neiztrgljirve korenine in bo dai obliko bodočemu slovenskemu življenju M: smo tisti, ki srno vsa leta Obstanka naše države hodili morda edini pravo pof. V zemlji je nekaj zakramentalnega, polje, travnik, gorica so naša religija. Kakor He-raklej ni mogel premagati Gedeona, dokler se je dotikal zemlje, tako tudi kmeta ne bo nič premagalo, dokler se bo držal svoje zemlje. Društva kmečkih fantov in deslet so ona na katerih je regeneracija. V tfin imenu vas pozdravljam!« Nato je nastopilo 13 koscev-tekmovalcev. Vsak je moral po kositi po 4 m širok pas travnika v dolžini 30 m. Nekateri so pokazali veliko spretnost, bilo pa jih je tudi nekaj, ki so po obratu močno zaostali in s tem vzou ;ali obilo vedrega smeha. Ko 6C je sprevod vrnil v trg, so kolesarji na 200 m dolgi progi skušali pokazati, kaj je polžja vj-ž-naj. Cilj je bil pred Sokolsk:m lomom, kjer je odbornik razglasil izid tetine in uspeh kolesarjev. Iz tekme koscev ie izšel kot zmagovalec Raušl Jakob s 16 tce-kami in si tako znova priboril naslov pr va.ka Drugi je bil Kocjan Lojze s 15 togimi, potem Šnajder Franc in Puklavec Miroslav s 13, oba od Sv. Bolfemfca, ter Hržič Matija z U točkami. Bili so nagradni s kosami. Zmagovalca v polžji vožtnii Carina Martina je razveselil velik polž iz tru-ha. Zvečer so člani društva igrali v Sokolskem domu dve komediji-enodeianV L5-povčevo »Iskreno ljubezen« in Novakovo »Ljubosumnost«. V prvi se je odlikoval Pajak Edvard kot dr. Deželic, pa tod' Marija Križaieva Pemilke Veselkove in Pavl'n-ka njene sestre Otilije sta bili preprOvalni. Veselko Jož kot Bukovec je b'1 zares ljubosumen, za kar gre hvala tudi obema Jesenski velesejem 1932 na Lipskem Podrobnejša pojasnila pri glavnih potovalnih pisarnah In pri uradnem zastopniku: ING. G. T6NNIES, LJUBLJANA, Dvofabova ulica ZUL Poštni predal 128. Vzorčni sejem od 28. avgusta do vključno 1. septembra. Sejem za tkanine (textiliie) do 31. avgusta. Sejem za stavbarstvo, gospodinjstvo in promet od 28. avgusta do vključno 1. septembra namišljen;ma tekmovalkama, Kocjaaovi Tirnici kot njegovi ženi Irm iin Emi Bezjako-ve Franice. Bauman Franc je postavil z Valentinom vzor sluge. Ostali so bili deloma dobri, deloma slabi. Slednje vodi slepa samozavest. Režiser dipl. fil. Veselko Fra-njo je naštudiral obe igra z velikim nriza-devanjem in sme biti le vesel, da mu je kljub velikim razlikam med sposobnostmi igralcev uspelo ohraniti dejanje enotno. Kratkemu odboru je sledila prijetna zabada in so se vneti plesalci vračali domov v prvem svitu mladega dne. ŽIRI. V nedeljo 14. t. m. je sokolsko društvo priredilo svoj nastop. Na letnem telovadišču, okrašenem z visokimi mlaji, raz katere so plapolale državne trobojnice, so se ob 14. pričele skušnje vseh oddelkov, točno ob 16. pa javna telovadba, ki je obsegala 12 točk in je v vsakem pogledu uspela prav dobro. Vsi oddelki so s strumnim izvajanjem dokazali, da so se za nastop dobro pripravili, kar pa ie v veliki meri tudi zasluga vaditeljskega zbora, ki nam je porok, da se bo telovadba v našem društvu tudi v bodoče lepo razvijala. Javnega nastopa so se v znatnem številu udeležila vsa bližnja društva. Pred vsemi pa moramo omeniti vrle Vrhničane in Sovodničane,_ ki so nastopili s samostojnimi točkami ter želi za izvajanja zasluženo priznanje. Pri vsem nastopu smo opazili strog red in disciplino in le tako je bilo mogoče izvesti ves obširen spored brezhibno in brez vsakih presledkov. Po telovadbi so se na telovadišču formirali vsi oddelki, nakar je te in zbrano občinstvo v imenu društvene uprave in obmejne občine pozdravil župan br. Leo poid Naglič. Sledil je vznešen ir. s sokolski m duhom prežet nagovor br. štefeta učitelja iz Sovodnjega. ki je žel vihar odobravanja. Zatem se je razvila ob zvokih društvenega orkestra v vseh prostorih Sokolskega doma neprisiljena narodna zabava. S tem svojim nastopom je žirovski Sokol ponovno dokazal, da se kot podeželsko in obmejno društvo v polni meri zaveda svoje vzvišene naloge; želimo le, da v tem pravcu dela tudi v bodoče. ŽELEZNIKI. Prostovoljno gasi'sko društvo v Železnikih priredi jutrišnjo nedeljo veliko gasilsko slavje. Na sporedu 60 razne zanimive tekme z orodjem in posameznikov za nagrado. Izvajale se bodo obenem v večjem številu kongresne vaje. Po sporedu ljudska veselica. Sodeluje gasilska godba iz Škofje Loke. Prireditev se vrši ob vsakem vremenu. Prijatelji, posetite nas! Iz Sloven^radca sg— Smrt stare meščanke. Po daljiši bolezni je umrla ga. Josipina Steinhauerjeva. Pokojna je bila med najstarejšimi meščankami. Naj počiva v miru! 6g— Poškodbe pri delu. Voznika Plaza Franca, ki je bil zaposlen z vožnjo hlodov, je zadela os in mu hudo poškodovala levo nogo. Anželak Franc, dninar pri posestniku Podlesniku v LegnM, ie ta Oče potnika. Oča taafuika ah tiuibe. plača za Ta odgovor v znamkah vsako besedo 50 par. Pri vseh oglasih, ki se zaračunajo po Dtn I.— za besedo, se zaračuna enkratna pristojbina Din 5.— za iifro ali ta dajanje naslova Vsi ostalt oglasi socialnega značaja se računajo po 50 par za vsako besedo. Enkratna pristojbina ta iifro ali za dajanje naslova pri oglasih, ki se zaračunajo po 50 par za vsako besedo, znaša Dm 3.—. Najmanjši znesek pri oglasih po 50 par ta besedo, fe Din 10.—s *r/ oglasih po 1 Din ta besedo pa Din 15.—. Vse pristojbine za male oglase fe plačati pri predaji naročila, oziroma jih fe vi>oslati v pismu obeneca t naročilom. Natakarico Ml' mMMM, MM mut* njeai, tek«j btrtei »ItoitanU *tw« t Kan-M985-1 Pisar, praktikatrta pfrfeMno n»ožinega nem-USo*, sprrjm« PeUg ▼ rii« štev. 10 »8715-1 Mesarski pomočnik »f*d, s veM polj- skega dela, dmfcii dražbo. l*Jbe M fif^as. fl^d^ci >Mr»< pod iifro tlmn. 31965-1 Mlado dekle in pošteno, m •prarHjanje Sivin« ter » fmljric* m hišo« dela Sfrejmea M«| ▼ ctažbo. Po»»ndbe t rfit« na našlo* W«nbeTijjor, Žirovnica — Gorenjefe«. 31966-1 Trg. pomočnico • kin>«ij!e 16—30.000 Dim, {varjeno t Sp*«mj Biki tr^vln, spi ojuihib s 1.; Ponudfoe n« •«•>«. oddejft »Jutra« pod »Dobra rfnftie«. 31997-1 2 čevljarska pomočnika Aofoni lirnjftiMfl v Hrjnfffl fe lmtanm dela, ter S M Bb>*s dola sprojme tx-Andrej čemil«, Se>v-ljn«ti>« t Krsoj«. 3SOT1-1 šteparfeo BPMIOBM f»toj Alfonz t»T-tft t riioi St. 2. 3207S-1 Mizar, pomočnika ■iadega, tok« j t ogla«n«m oddelku »Jntra«. 30056-1 Mesar, pomočnika In kfobasarja it v spr^hn© fAfcoi I»raf* Stu-dm- m, Obrežna eerta St. <53. 30MS-1 Boljše dekle »elo to ta.oesljvv'«, ma d*>bro kvheti, po--ftoo • *obe tn citivlj^ Tsa druga hišma dela, iš£e družina 3 o«ei>. IVrvodbe na podroi. Juitra r O* j« pod »Kraharica«. KOft-l Več dobrih šlvtti. pomočnic MM kl^Oljfl IRto{lM §JWJ- takoj t »talno shižbo t Igriški tftei ». 33034-1 Mesto oskrbnika napišejo Trboveljska po-4m8wAr* SPD ra dom r« IfrsM« « nastopom 1. no-rjirtbra. Pismen« ponudbe j« podati! do 10. septembra im. frKlruSireo SPD Trbovlje. k;w »o tridi n« vpo-fisd Sooadovra" pogoj*. 32006-5 Službe išče Brivski pomočnik •tar SI 1«*, popohmna ti- T mo3ki »troki ie dober M« itme«r, želi i 8. septembrom. Por rad be 'trn «aalo>v: Rodi K«*r, Orami. 31694 2 Kot sloga fek««aat ali ▼ kakšni tr-gi*viJa>tra< t OJjn pod »9t; 300<. 390*1-2 Knjigovodja « dolgo) otoo prakso — ki fcodi premtao« kafaSn okoli »niootojoo admiaistracižo, »eii ItetijMtsfeeg«, oem-in angleškega jeti-iMe primemo sluibo v katoremkol? krajn. Dopise m ogla«« oddelek »Jntra« pod šitro »Primorc«. 31896-2 Uradnik i ina»>j«B slov., »rbnhrv. in nemškega j^ika. ki je drrvršdil dmnajfikn abitnri-jervtskj tetaj iD ima lotrv) prakso, ifče »lirebo aa takoj. Dopise na oa v hiši. . 31983-44 Kuhinjska učenka ki bJ opravljala tudi druga dela, išče mepto. Na-slrtr pove oglasni oddeiek »J«tra«. 31966-44 Učenko sprejme mamjša špecerijska trgOTima. Oskrba pri starših Pomnibe tka oglas, oddelek »Juitra« pod »LjuW'ana«. 3195(2-4,1 Zaslužek Kdor Iti« ustaika, plač« M vaak« besede SO par; ta oaalor ali fifr* »Din. — Kdor • a d i casisisk, pa n vaak« beaedo 1 Din. aa dajanj« Baatoroa aJi M Htr« pa B Dia. (3) Zastopstva •roaSce vrste, za Zagreb ta provinco prevzame dobro rtrjfaajmraina protokolirana agetrtura v Zagrebu. Možnost vzdrževaaija skladišča Pomjdbe na oglas, oddeltfc »Juitra« pod »Agerotura«. 31852-3 Pouk itoaeda 1 Din; sa it janj« naslov« aii sa fcfno 6 Din. Dijaki, ki U6ej« Instrakcije, jria-&»jo vsak« besed« 50 str: m fatff afl za dajan js Baifcrra S Dfaa. (4) Šoferska šola Ctojko Plpenbacber, Go sposvetska cesta 12. -Najboljši teoretični in praktični pouk, plačilne olajšave. — Zahtevajte prospekt. 210-4 3 izložbene rolete rabljone, proda Karničnik, Stari trg 8. 31809-6 Čevlji »Tempo« na obroke Ljubljana, Gledališka ulica St. i (nasproti opere). 23001-6 Kompletna postelja moderna, skoraj nova za polovičmo eemo naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 32017-6 Več telegrafskih izolatorjev tipe P. 20, visoki 12 X 8, češko porcelan Me-ra Ia, razmiih dimenzij zatesnila (Diohtangen), spra.i-ila (Ver, packiimgen), dimenzije 20 X 18, 34 X 24, 16 X 18 in razne mamjše ter več kg krede prodam. — Ponudbe na oglasni oddeletk »Juitra« pod značko »Zelo ugodno«. 31998-6 Avto, moto Vsak* beseda 1 Di-o-( s« dajanj« melfm ali (a šifre pa 5 Din. (10) Motorno kolo Ariel 0HW .ViO cm3, zelo ugodno naprodaj v Vevčah' št. 10. 3197240 Ford limuzino s 4 vrati, v najboljšem stanju, voženo l?.nfK» km. prod«in za 33.000 Din. — Informaeijo v Pra.žakovi ulici 10/ilI. 31988-10 Wanderer avto lahek tovorni, v brezhibnem stanju prodam ali zamenjam za vino. Naslov v garoži Guštin, Kapiteljska ulica. 3I99O-H0 Leseno banjo veliko, po®i,m.i pripravo za parno koipelj, za 100 Din. srnačje roži&ke p° 10 Din ter ruislco slovnico im slovar pooeni prodam v Strediška ulici 32, pritličje 32060-6 Kupim Oglasi trg. enačaja po l Dia besed«; u dajanj« naslova ali sa MCr* i Dia. — Oglasi »oeiaiaiega aut&aja Tsa-fca W«eda 50 par: sa dajanj« aoetora aU sa fitr« f, • Dfa. (7) Kupujem večje količine predmetov manufaiktnme, kratke, pletene in galanterijske robe za moj baaar »Sve ,po še»t« Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 31742-7 Izložbena okna do 3 m viso.ka kupim takoj. Ponudbe na naslov: Foto Tourist, Šelenburgova ulica 6. 310211-7 Pisalno mizo dofero ohramjono kupiim. — Ponudibe na Ekspozituro v šišiki, pod »Miza-5i«ka«. 31931-7 Izložbena okna in vra.ta kupim. Naslov v oglasnem oddelku »Ju'.ra« 31947-7 Oglasi trg. značaja po 1 Din beseda; ta dajanje naslova aH za šifro 6 Din. — Oglasi sooiahiega tnačaja pa vsaka beseda 50 par; sa dajanj« naslove ali za Šifro pa 3 Din. (8) Najnovejša številka »Družinskega Tednika Romana« dane-s izšla na IS sitrameh. 32020-8 Izobrazba je temelj vsakega uspeha. Kdor ne more v šolo, se vsega lehko nauči doma. os se vpiše v Dopisno trg. šolo v Ljipbijami, Pra&akova ul. št. 8/1 (vogal Miklošičeve eeete 30). Pižke po informacij el 292-4 Prodam OeU* mčaja w» 1 Dtn b««eda; sa £x Jnnj« naaiova afl m Mr« • Din. — Ogtosi •oeialnefa Mte^a vsaka beseda 90 par: «a dajanje naslov« «U aa pn » Ma. m Gramofon, plošče ni 16 Ma - kakor tudi gramofone od 300 Din prodaja »Sla-&er«, Aleksandrova št. 4, prehod »Viktoria« palače. 264-« Vwka beseda 1 Din: ta dajanje Bfl>skyrj tli sa hitro pa S Dim. fl«) 160.000 Din posojila iščem od zasebnika proti vknjižbi na prvo mesto. — Ponudbe na podruž. Jut.ra na JeaeiDiicah pod značko »Varoo«. 31S05-16 Družabnika z deležem tudi v hranilni knjižici, sprejme lepo in dobro idioče indrustrijsiko podjetje v Sloveniji. Ponudbe na oglasni oddelek »Jut/ra« pod šifro »S. 5«. 31851-16 Kapitalisti, pozor! Dot>ro jdoče dobi&kanosno podijetje sprejme družabnika z večjim zneskom. — Bruitto zaslužek najmanj I 50 %, brez rizika. Intere-seniti na-j se ja.vijo pod šifno »Industrija« na og'. oddelek »Jutra«. 32008-16 Rice Buft uugbB: Tarzan, kralj džungle DRUGI DEL Opičji kmlj je • strahovitimi udarci pobil vsakogar, kdor je T doseg njegove roke. Tuleča, preklinjajoča množica je bila tako gosta, da nI Wlo moči nporabiti nobenega orožja. Nazadnje se jt THiuni posrečilo, da je KgrabU enega izmed najbližjih sovražnikov In ms ■ nenadno kretnjo izvil orožje. Harley Davidson 1200 rras, s prikolico, malo vozen, takoj ugodno odda.m. — Istotam tudi šivalni stroj za krpanje vreč, špulmašina in entel stroj ugodno naprodaj. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 3186(1-10 »Renault« avto štirisedežem, generalno popravljen, prodam. Pripraven za potnika, ker j-e zelo ekonomičen. Naslov pri podružnici »Jutra« v Celju 31939-10 Vsaka beseda 1 0in; na dajanj« nsstavs ali ta iifro pa 6 Din. (31) Solnčno stanovanje obstoječe h velike sobe in ku.hinje, v podpritličju vile, v sredi mesta takoj odd.nm. Ogledati med 2. in 7. uro. — Vprašati v Knafljevi ulici štev. 13/11. 31SJ0-31 Stanovanje 2 parketiranih sob. kuhinje in priti.kl.in oddam na Mestnem trgu št. 13/1. 31.93S-31 Trinob. stanovanje solnčno, s pritiklinami oddam s 1. novembrom v III. nadstropju v Gleda-lišikd uiici. Naslov v rvgl. oddelku »Jutra«. 31918-211 Visokopritlično stanovanje 2 sob, kabineta in pri+ikjin oddam s 1. oktobrom. — Naslov v oglasnem o.ldel.kn »Jutra*, 31984-21 Stanovanje 2 sob. kubinije im prit'iklin v pritličju takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 31986-21 2 stanovanji komfort.no trisobno in dvosobno, z uporalvo telefona o»ldiim v vili. Naslov pove oglasna oddelek »Jutra«. 31979-21 Dosmrtno stanovanje lepo in solnčno oddam po nizki ceni mirni osebi. Naslov pove oglasni oddelek »Juitra«. 31957-21 Stanovanje sobe, kuhinje in vseh pri-tiklin, v novj vili oddam s 1. septemnhrom. Naslov v oglasnem oddelku »Juitra« 32000-211 Enodružinsko hišo oddam v nojem za daljšo dobo. Vprašati v gostilni Zajec v Zgornji Šiški. 32076-211 Dvosob. stanovanje komfortno, s kopalnico — ali celo vilo ugodno oddam v najem bli7.11 centra Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 32063-31 Dve stanovanji dvosobno s kabinetom in trisobno z vsem knmfo^tom takoj oddam v Levstikovi ulici 35. Informacije pri hišnici. 32036-31 Tri?ob. s+Ptrovarie s kopalnieo oddam v Mostah pri šoli. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 32019-21 Vsaka beseda 50 por; j ■a dajanje oosfov« aM I ■a »Uee 8 Dau (21-a) i Stanovanja dvo^ in trisobna s kopalnico. v centru me»ta išče Realitetna pisarna v Ljubljani, VVolfova ulica št. 1. 32011-31/a Dvosob. stanovanje po možnosti s kopalnico iščeta mož in žena. v mestu. Ponudbe n« oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Državni uradnik 58«. 32059-31/a Dijaike šobe Vsaka beseda 60 par: ■a dajanj« naslova afc sa SU ro 3 Din. (22) Sobo z vso oskrbo pri dobri družini iščem za svojega sina (osmošolca) v blirZini humanistične gimnazije. — Ponudbe na podružnico »Jutra« z navedbo cene pod šifro »Osmo-šolec«. 31806-22 Dijaka sprejmem na stanovanje % popolno oskrbo, poleg humanistične g:mna.iije. Na slov pove oglasni oddelek »Jutra«. 31035-22 Dijaka sprejmem v lepo in parke-tlrano sobo z električno razsvetljavo. Dobra oskrba, na zahtevo fina domača hrana. Cena solidna. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 31865-32 Učitelj v Ljubljani prosi gg. tovariše ali t.o-varišice. da mu preskrhe kakega dijaka nižjih šol v popolno oskrbo. — Strogo nadzorstvo in poimoč pri učenju. Za protiiuslugo vedno pripravljen. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« pod šifro »Dobra o-krba«. 31671-32 Dijakinjo ali dve sestrici, mlajši, sprejmem k svoji hčerki osmiošoliki. Najboljša oskrbo. pomoč pni učenju, nem 5ka konverzaci :a in klavir Rimska cesta 3/1. 31975-22 Dva dijaka siprejme učiteljska družina Center, sinho in so-lnčn o stanovanje, strogo nadizor-s^vo. pomoč pni učemiu, nemška konverzacljn. k'3-vir. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 31985-22 Dijake finie) sprejmem v vso oskrbo in strogo nadzorstvo. Elektrika, mirno, svetlo in z r a č n o stanovanje blizu gozda, obilna hrana, prosta tramiva-jtska viožinia. — Ponudibe na oglns. oddelek '.Tintra« pod šifro -,6—700 mesečno«. 81863-22 Dve dijakinji sprejme učitelMon v doliro in ves'tn,o oskrbo v Čevljarski ulici štev. 2/III — poleg Jurčičevega trora. 32000-32 Dva dijaka prejmem v centru mesta z vso oekrbo v lepo in zračno sobo. Naslov pove oglasmi oddelek »Jutra«. 31995-32 Sobo z vso oskrbo pri dobri družini iščem za voj»ga sina (osmošolca) v bližini hnimanistiPme limna-z:je. Ponudbe na podmžni-»Jutro« na Jesenicah z navedbo cene, pod značko Osnrošolec«. 319-53-23 Dijakinje in učenke sprejmemo na stanovanj 7. vso oskrbo. Iinformae.vp dobite v sirot iščiu šolskih sester v Mariboru. Mel '-ka cesta 74. 32018-32 Dijakinje v Celin iz boljših rodbin sprejmem v vso oskrbo po zmerni ee.11!. Strogo nadzorstvo, izborna hrana, solnčno stanovanje sredi mesta. vrt. -- Naslov (.r* podruž^iei Jutra« v Celju. 32045-33 Vsaka be»eda 50 por; aa dajamj« osalov« »k sa šifre g Din. (2i-a) Gospod išče sobo opremljeno, na-jraje v centru ali pod Rožnikom. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »'1. september«. 31914-23: a Vsaka beeeda 90 par; aa dajanj« oari *a falPo 8 Din. (23) il 23) j Opremljeno sobo čisto iin zračno oddam takoj gospodični na Resljevl cesti. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 31660-23 Sobo poleg sodišča z vhodom s sitopnjišča, pripravno tudi za pisarno — oddam v Tavčarjevi ulie.i št. 1H/I. 31874-33 Prazno sobo mirno, čisto in solnčno. v vili. za 400 D:n odda.m s 1. septembrom ali pozneje Ogledati m"d 4. in 7. pop. na Aškerčevi cesta št. 5/1 desno. 31879-33 Kot sostanovalko sprejmem solidno gospodično v vil; zraven Tki). !::a. Naslov pove oglasni oddelek »Jutr0«. 31974-33 Solnčno sobo s poseb. vbodom in elektriko, v centru mesta oddam s 1. septembrom. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. " 31901 -33 Prazno sobo strogo separirano iz stmip-njic oddam pri operi. Naslov pove oglasni oddelek »Juitra«. 32018-23 Prazno sobo s centralno kurjavo, na Miklošičevi cesti odda.m s 1. septembrom samski osebi. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 32015-23 Opremljeno sobo z električno razsvetljavo in hrano ali brez tak o j oddam v Gosposki ulici št. 10/1. 3200;?-23 Veliko sobo praz.no ali opremljeno, s posebnim vhodom, pripravno tudi za pisarno, takoj odda M. Ravtar, Stari trg št. 19. 32062-28 Obrežni pension »Kvarner« v Bački na Krku, daje prvorazredno oskrbo za 60—65 Din tnkl.us. vae takse. 31333-38 Viifca bBsevla 1 Dia; aa dajanje naslure aii sa šifre p, & Din. (10) Vsaka beseda 2 Din; f xa dajanj« naslova tli šib* pa 6 Din. (34) I. B. naj dvigne pismo. 32092-24 Gostilno 7. mesarijo na premetnem kraju kupim ali vzamem v najem. Po-niidbe na oglasni oddelek »Jutra«; pod šifro »Plačam takoj«. 31888-19 Svetel lokal modern. s sobico oddam za mesarijo, trgovino ali obrt. Vprašati na Dunajski cesti 37/1. 31900-10 Lep lokal s 3 pro.stori, v renitrn mesta ugodno oddam za delavnico, skladišče aH pisarno. — Pojasnil« daje Platner, šrebičeva ulica 3. 31962-19 Vsaka Pestda 1 Din: ta dajanje naslova «8 ta šifre pa 5 Dllk. (30) Hiša z vrtom primerna za vsako obrt, 15 minurt od postaje Otoče je pod ugodnjimi plačilnimi pogoji naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 31000-20 Stavbno parcelo na najlepšem kra.ju v Mostah, zelo pripravno za zdravnika ali za zidanje lepe hiše, ozir. vile prodam Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Krasne stavbne parcele«. 31996-20 Hiše od 74.000 Din dalje prodaja širo.m Slovenre Realitetna pisarna, Ljubljana Wolfo.va ulica 1. 32030-20 Lepo posestvo v ne]«isjrrdni mariborski okolici, ob državni cesti, rt roječe iz stanovanjske hiše. gospodarskega poslopja. primerno za lončarja, kolarja, vrtnarja ali leso-tržca, s 4 orali zrin/!je, od tega 1 oral fiarceliran, f»o vri-d.n-fv.rii naprodaj. Po-rnrdbp na oglasni i^ddelek »Jutra« pod »W. 300.000«. 3-A51-20 Parcele poleg kolod.vora v Dev. M. v Polju prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Juitra«. ~ 32074-20 Štiristanovani. vilo z vsem komfortom. 20 let davka prosto, z gospodarskim poslopjem, stanovanjem im 1000 m2 vrta v Ljubljani predam. Naslov v oglasnem oddelku Juitra 32075-20 Poletje Pismo sprejel«, v m:c!ih sem neprestano pri Tebi. Ikca. 32070-24 »Mila« Karte, pismo i fotografi ju dobio. Veseli me, da nisi zaboravila i da -n sečaš rado onih krasnih dana zujedino prevedenih. Kao i Ti rado\ao bih se da se portove. Veruj, da uvek mislim na Tebe i sada mnogo ljubim. P>: češre. Tebi m.noio pol juha ca — Tvoja Dušica. 33031-34 Vsaka peseda 1 Din: '! za daianjf oa^lora »U ') u šifro pa 5 Din. (27) j Mlad pes foksterier (jagditerijer) črno-rjav, se je i'Zgii'biI. Najditelja prosim, da ga proti nagradi odda na Celovški cesii 10 31951-27 Vsaka beseda 50 par: ta. d-ijanje naslova aH za šifro pa 3 Din. (28) Hiša z dobro vpeljano trgovino v najlepšem kraju ljubljanske okolice naprodaj. Pripravna za vsako obrt ali tudi tovarno. Dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod »Trgovina«. 32057-20 Vsaka beseda 1 Din; za dajanje naslova ali za šifro n* 5 Din. (33) Malinovec pristen ln naraven, s čistini sladkorjem vkuhan, se dob! na mal-o in veliko v lekarni dr. G. Picooli. Ljubljana, Dunaj ska cesta 6. 226 Zapestnica z uro (douMe-zlato) je bila izgubljena od glavme pošte do Gosposke ulice. — Pošten najditelj naj jo proti nagradi odda v og'asneim oddelku »Jutra«. 31982-28 Aktovka v kateri jc bila torbica s kolesarskim orodjem, je bila izgubljena. — Ker je lastnik reven df;ak. n-tn nujno prosi najditelja, da sporoči naslov na ogl:is,'i' oddelek »Juitra« ali poli.-i',-; 32077-28 Damsko jopico sem izgubila v smeri po Resljevi cesti in Čopovi ulici. Poštenega najditelja prosim, da jo odda v ogl. oddelku »Jutra«. 32007-28 Vsaka beseda 1 Din; | za dajanje naslova ali { za šifro pa 5 Din. (18) [ Halo! Halo! Kam pa v nedeljo? — V Šiško k »Amei iikamki«- na koncert, na dobro štajersko kapljico in na dober prigrizek. Za obilen obisk se priporoča Amerikanka. Kom;i! Komsi! 32014-48 Wk Vsaka beseda 1 Din. J za dajanj« naslova sli i za šifro pa 5 Din. (37) I TELOVADNE B L E K E I drva m I PREMOG pri Iv. Schumi Dolenjska cesta Telefon št. 2951 Zopet znatno znižane cene! | Od danes naprej samo n Din HH'- £ Alek*aiider p^ Stavbeno trt tstveno mtzarstco l|G fCS poleg nove šole v Zg. šiškj. Izvršuje vsa v lo stroko spadajoča dela po lastnih in podanih načrtih 8718 M A vi S E BO! To izveste iz zanimivega letalskega romana Gusar v cMaklii Dobite ga v upravi »Jutra«. Din 28.—, vezan Din 38.- Po dolgem čezmernem trpljenju, v krčevitih duševnih bojih in telesnih mukah nam je umrl v četrtek 18. avgusta popoldne predragi brat in nečak cand. phil. Pogreb bo v soboto, dne 20. avgusta t. 1. ob ' 6. uii popoldne izpred mrtvaške veže splošne bolnice na. pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 19. avgusta 1932. 11056 Milan Pajk, brat, Levčevi, GrassellijevL Občina Ljubljana Mestni pogrebni zavod Potrti v globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je po volji Vsemogočnega po mučni in mukepolni bolezni, previden s svetimi zakramenti, v 90. letu starosti, izdihnil svojo plemenito dušo naš dobri oče, stari oče, tast, gospod posestnik v Bezuljaku Pogreb nam nikdar nepozabnega se bo vršil 20. t. m. v soboto ob 5. uri popoldne iz Begunj štev. 31 na domače pokopališče v Bezuljak. 11064 Žalujoče rodbine: Dr. Tisršič — Lovko — Švigelf — ZaSred — Kravanja — Mafarcn J.LAM M A RIB©R --a. feii-v**.'-?v: -W mtkž. .-/' i-M -1 ^ m .J,-. -s ■> -i mm ■'MU. Vsem, ki so nam ob težki izgubi našega nenadomestljivega soproga, očeta, brata, zeta itd., gospoda ernnea lesnega trgovca v Mojstrani izkazali srčno sočutje, ga v hudi bolezni tolažili in vsem, ki so ga spremili na potu k večnemu počitku, izrekamo tem potom najprisrčnejšo zahvalo. Ob prerani izgubi našega pokojnika smo prejeli toliko tolažil, da se nam ni mogoče zahvaliti posameznikom, zato naj vsem le Bog poplača. Prav posebno se zahvaljujemo č. duhovščini, Triglavskemu pevskemu društvu za ganljive žalostinke, gg. govornikom, dalje vsem sokolskim društvom, gasilnim društvom, Lovskemu društvu v Mojstrani, Tujsko prometnemu društvu, Trigl. podr. SPD, Skalašem, Smučarskemu klubu ter vsem sosedom, prijateljem in znancem, ki so se zbrali od blizu in daleč, da izkažejo zadnjo čast dragemu pokojniku. Dalje srčna hvala za nebrojne vence in cvetje. Vsem za vse Bog plačaj! Mojstrana — Radovljica, dne 18. VIII. 1932. 11053 Žalujoči ostali: GIZELA DERNIC, soproga — JANKO in BORIS, sinčka. Rodbine: DERNIC, RABIČ, BOŽIČ. Vnjajl Dsvoria Ravljen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adotf Ribnikar. Za Narodno tiskamo d. d. kot uskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Aloj2 Novak. Vsi V LJubljani