SpoAzSoM In < Leto XXn., št. 90 LJubljana, torek M, aprila 1M1-XX opramiStvo Tjelefoo k. cjuDliana fucaoiien allei S. il-22. 51-23. M-24 lasciatili oddelek : L (ab liana buccini Jen ah. a ! - Telefoo n« oravi in resnični vo.'aäo načrt, kajb sicer bi bil ves radiiski in časopisni kruh izostal ali na bi bil vsaj nekoliko bolj skromen. fcc bi cfce phitekratski velesili zares imel; namen angažirati sc po- polnoma na zapadu. bi prav gotovo pozvali liste in mikrofone, naj molče kajti prav gotovo bi skušali obe čim bolj izkoristiti važen činitelj. ki mu pravimo presenečenje. in ne bi skušali alarmirati v Evropi celo lovskih čuvajev in gluhonemih. 4. Sile osi prav dobro vedo. da načrta o invaziji v tako velikem obsegu kakor ga prikazuje angtosaška propaganda ni mogoče izvfšiti iz enostavnega razloga, ker Anglija in Zedinjene države ne razpolagajo z vojaškimi, pomorskimi in letalskimi sredstvi, ki bi bila potrebna za uspeh takšnega dejanj«. 5. Glede na možnost da gre za več ah manj »lepilne manevre, ki so bolj propagandnega značaja pa je treba pripomniti da ni os ukrenila potr«bno šeJe letoa. temveč že I 1941 ko je do osnovnih zakonih vojne utrdila obrambo zapadnega evropskega pnmor ja. Ta obramba je bila in je Se vedno nujno potrebna zaradi on^rac j na vzhodu in 'na jugu. Seveda merijo Ang!(*a-si vojaške sposobnosti držav trojnega pak- ta s svojimi merili, ki pa so izdelana v trun-kerqueu in Pearl Harbourju in zato mnogo krajša od normalnih meril. 6 Ofenzivno navdušenje ameriških strategov pa je na obalah reke Temze naletelo na hladne poglede Anglije, ki je po naukih prejetih udarcev, boflj ko kdaj prepričana, da je še vedno najboljša angleška strategija ona. ki jo uči šola polkovnika Lid-dela HaTta. Ta angleški teoretik, ki izhaja Rojstvo Rima Vsa Italija danes stovesno praznuje ve-lepomembni spominski dan ustanovitve večnega mesta Rima. Pesniško brestov je je to rojstvo ozarilo z znano pripovedko o Ro~ mulu in Remu ter o volkulji, ki je dojila zapuščena dečka. Bajka v ljubki obliki daje posebnega poudarka izreku kasnejših Rimljanov, ki so, ztoč na dflo svojih prednikov, z upravičenim ponosom trdili: Roma urbs e parvis initiis crevit. Res je mesto Rim zraslo iz majhnih začetkov, toda njegova rast očituje izredno hrabrost, globoki državni smisel ter organizacijsko in zakonodajno sposobnost, vrline, kakršnih poslej ni pokaral skoroda noben drug narod. Duh'ustanovitelja Ro-mula je opajal Rimljane dolge vekove. vodit jih je od zmage do zmage, vlival jim je ono trdnost značaja, ki ni poznala zaprek in ono neuklonljivo voljo, ki ni opešala niti v časih največjih nex'asrnosti m nesreč. V nepretrganih pohodih je Rim razširil svojo oblast po vsem tedaj znanem svetu Naš Aškerc je v svoji baJadi s par besedami mojstrsko označil silni obseg timske države: . Tam od gorečih Libije puščav, * od mrzlih tam Britanije dobrav, od Taga pa do Evfrata in Nila, tod rimski orel razprostira krila. Ves zmuii svet starega veka je bil strnjen v eno občestvo, v enotno državno tvorbo, ki je rimsko pravico, latinski jezik in rimsko omiko zanesla v najbolj oddaljena zakotja dežel, ležečih ob Atlantskem, Sredozemskem in Črnem morju. Iz majhnih začetkov je zrasla človeška omika, in Rim je bil nje žarišče v vseh časih. Na svojih pohodih so zmagovite rimske legije osvojile tudi našo sedanjo domovino in jo vključile v krog. kjer je narodom pravično vladal rimski zakon in jim jamčil neovirani razvoj znameniti rimski mir. Zdaj plapolajo zastave zmag/ovitega Rima v drugič po naši zemlji in to pot je tudi naš narod deležen obilnih bi agodati rimske pravice, njene odli&ie uprave ter vzorne skrbi za blaginjo najširših ljudskih slojev. V kratkem letu sožitja si je Rim stekel med nami sloves, ki bo za vse veke ostal odločilen v odnosih med našim in italijanskim ljudstvom. V tej kratki dob' smo se imeli priliko prepričati, da tudi dediče davne rimske tradicije dičijo ista nepristranska rimska pravičnost, organizacijska sposobnost in neumorna delavnost. Zlasti v slednjem pogledu opažamo preroditev, ki jo je Italiji prinesel duh Duceja in njegovega nauka. Saj je že napravljen pr\n korak v pravcu velikih javnih del. ki bodo izpremenila današnje lice naše pokrajine. Craditeljski in stvariteljski duh starega Rima si je našel pravec za svoj razmah. Slovesno praznovanje današnjega dne je obeleženo s posebnimi prilikami, ki ne dovolijo hrupnih in bučnih proslav. marveč ukezujejo narodu, da se z vso vnemo loti de'a za veliki cilj. vreden davnih prednikov, za dokončno zmago nad vsem: soviaž-niki. Spričo tega visokega cilja, čigar dosega je z vsakim dnevom bližja, bomo liziko prenesli vse tegobe in težave, ki narr, fin prinaša čas velikih odločitev. Kakor z\rezdn vodnica nam leb i' pred očmi gotovost dokončne zmage in v tem znu.nerja radostno praznujemo tudi god večnega mesta Rima. m Izobesite zastave! Ljubljana, 20. aprila Visoki komisar je odredil, da morajo biti jutri v trnek 21. t. m. o priliki praznika rojstva Rima vsa poslopja okrašena z zastavami od zore do mraka. iz pravilnega stališča, da Anglija ne razpolaga z vojaškimi silami za ofenzivo- že nad 20 let zagovarja sivojo tezo, da je edina in gavna naloga Anglije, da si zagotovi nepre- njeno obrambo, dokler sovražnik ne bo upehan, medtem ko naj bi sie ofenzivno borili angleški zavezniki. Ves britanski generalni štab je prepojen s temi idejami Liddek Harta. Zato pripada v tem letu obema največjima angleškima zaveznikoma, bodjševikom in Američanom, da izvrše svojo' dolžnost Anglija jim bo samo pomagala Kaj več je težko zahtevati in doseči od Angležev, ki so. reke? bi, po svoji nasi nasprotni vsaki ofenzivni akciji, in je ta njihov odpor utemeljen v naukih zgodovine. Kadarkoli so namreč Angleži skušali postati dTzni in so se pognali naprej. so sc morali končno vselej umakniti z razbito glavo. Zaradi vseh teh ugotovitev prihaja Mario Appelius v svojem komentarju do zaključka, da je mogoče trenutno razpoloženje sai trojnega pakta nasproti vsem sLa Suisae« pripominja v zvezi s položajem na Srednjem vzhodu, da nedavna inšpekcija generala Auchinleka na tem področju dovolj zgovorno kaže, da je možnost vojne na Srednjem vzhodu trenutno za Angleže glavna skrb. General Auchinlek, piše švicarski list, je moral izvršiti inšpekcijo zato, da bi okrepil angleški položaj na Srednjem vzhodu, ki je zaradi odpora domačega prebivalstva proti britanski nadvladi postal že zelo omajan. Incidenti, ki bo se v zadnjem času pojavili v Kairu in v Iranu, dokazujejo, da so Arabci slej ko prej neza-upni proti Angliji, medtem ko se med Londonom in Moskvo še nadalje vodi borba za vpliv v Iranu. (Piccolo.) Obnovite naročnino! Smatrajoč za potrebno, da se racionira prodaja klobukov, čepic, rokavic in ovratnic, je Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino glede na svojo naredbo o racionira-ni prodaji tekstilnih Izdelkov, oblačilnih predmetov in obutve z dne 8. novembra 1941-XX izdal naredbo o prodaji klobukov, rokavic in ovratnic na izkaznice, ki je objavljena v »Službenem listu« od 18. aprila ter je ta dan stopila v veljavo za Ljubljansko pokrajino. Klobuki, čepice, rokavice ln ovratnice se ne smejo prodajati ali kakorkoli oddajati občinstvu brez osebne oblačilne izkaznice. Ob prodaji mora trgovec vzeti nabavitelju naslednje število odrezkov, označenih z abecednimi črkami: moški klobuki iz klobučevine 4 odrezki; ženski klobuki: a) Iz klobučevine, iz pletenin, iz žameta ali drugih tkanin, okrašeni ali neokrašeni 4 odrezke, b) iz slame, iz lubja, lz palmovih vlaken, lz skoblan-cev ln drugih podobnih tvarin, okrašeni 2 odrezka (ne štejeta za okras navadni trak okrog oglavja in podloga klobuka; slamniki za moške in neokrašeni ženski slamniki, niso vezani na izkaznice); Spojitev Kmetijske zbornice z Združenjem kmetovalcev Glede na svojo naredbo o ustanovitvi Pokrajinske zveze delodajalcev in preureditvi njih stanovskih »družb z dne 15. novembra 1941-XX ter navodil za izvrševanje te naredbe, nadalje glede na to. da je Kmetijska zbornica, ustanovljena po uredbi z dne 31. januarja 1937, pretežno stanovskega značaja in po podani izjavi sveta omenjene zbornice, je Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino izdal naredbo o spojitvi Kmetijske zbornice z Združenjem kmetovalcev. ki je objavljena v Službenem listu 18. t m. in je ta dan stopila v veljavo. Kmetijska zbornic« se spoji z Združenjem kmetovalcev Ljubljanske pokrajine, včlanjenim v Pokrajinsko zvezo delodajalcev in ustanovljenim po čl. 2. naredbe z dne 15. novembra 1941-XX. Pravila pokrajinskega Združenja kmetovalcev. ki jih le predložiti po čl 8. na vodij za izvrševanje naredbe Pokrajinske zveze delodaialcev in preureditve njih stanovskih združb, določijo skupipe kmetovalcev ki naj se včlanijo. Za spojitev se uporabijo predipisi naredbe z dne 15. novembra 1941-XX (o ustanovitvi Pokrajinske zveze delodajalcev) in z dne 17. novembra 1941-XX (o navodilih za izvrševanje prve naredbe') kolikor se tičeio prenosa in namembe imovine, pobinanja in izročanja obveznih prispevkov, priobčeva-nja bilanc, pravil in seznamov članstva, kakor tudi prenosa inventarjev. Tamkaj določeni roki veljajo od dneva, ko stopi ta naredba v veljavo. Krajevne poslovalnice Kmetijske zbornice se vključijo v poverjeništva Pokrajinske zveze delodajalcev, v katerih posluje jo kot njih odseki. Kar zadeva pravno-gospodarako sistematizacijo osebja, ki je bilo doslej v službi zCornice in za katero so veljale ureditev in stalnost po službeni pragmatiki iz 5 30 zborničnih pravil m pokojninska ureditev iz pokojninskega pravilnika po^ § 28. praviL izročijo pristojni organi Združenja kmetovalcev svoje predloge Pokrajinski zvezi delodajalcev. ki odloči po navodilih, kakršna prejema od Visokega komisarja. Nov seznam točk za obutev Visoki komisar!jat za Ljubljansko pokrajino je glede na določila o ureditvi proizvodnje in prodaje obutve za civilno porabo določa, da se seznam točk za obutev (skupina VI), ki je priložen naredbi Visokega komisarja o racionirani prodaji tekstilnih izdelkov oblačilnih predmetov in obutve z dne 8. novembra 1941-XX, nadomesti z naslednjim novim seznamom. VL število točk z arab. štev. 1) netipizirana obutev in obutev z zgornjimi deli in podplati z usnja (stare zaloge): moška in ženska 80 deška ln dekliška 30 otroška 20 2) usnjene gamaše (stare zaloge) 40 3) tipizirana obutev in druga, katere gornji deli in podplati so iz usnja: za moške in ženske 85 za dečke ln deklice 25 za otroke Za sandale se število točk pod 1 ali 3 zniža za 10, 6e gre za moške ali ženske, in za 5, če gre za deške ln dekliške ali otroške sandale 4) copate z zgornjimi deli in podplati iz usnja (stare zaloge); za moške in ženske 25 za dečke ali deklice 15 za otroke , 10 5) galoše, te gume in copate, pri katerih Je za gornje dele ali podplate uporabljen gumi, čeprav regenerlran (stare zaloge) : -za moške in ženske 20 za dečke in deklice 10 za otroke 6 6) civilna moška aH ženska obutev tipa A 30 tipa B 26 tipa C 20 8) deška in dekliška obutev tipa A 20 tipa B 16 tipa C 10 8) Otroška obutev (tipa D) 5 9) Lesene cokle razen, če so popolnoma lesene all je v srednjem delu nanje pritrjen preprost pas iz usnja ah tekstilnega blaga, da se drže na nogah 10 Gibanje cen Pokrajinska delavska zveza v Ljubljani, objavlja indeksne številke o gibanju cen v marcu. Skupni letni vzdrževalni stroški družine pomožnega delavca so znašali po stanju 81. marca 12.453 Hr (1083 Ur na mesec); od tega odpade na prehrano 9926 lir, na stanovanje 780 lir in na obleko in obutev 1797 Ur. Skupni letni vzdrževalni stroški družine kvalificiranega delavca ali moške čepice 2 . odrezka; otroški in deški klobuki in čepice 1 odreže k; rokavice v celoti ali deloma lz usnja 2 odrezka; * » druge rokavice: moške 4 odrezke, ženske 2 odrezka (otroške rokavice niso vezane na izkaznice); ovratnice 1 odrezek. Za nakup predmetov iz te naredbe so uporabljivi: 1) za moške in ženske (osebna izkaznica A) odrezki s črkami G do U; 2) pri deških in otroških izkaznicah (osebne izkaznice B in C), odrezki s črkami od G do U, izvzemši črke I, K in L, ki so pridržane za drugo uporabo. Odrezki se smejo uporabljati ne glede na zaporednost abecednih črk. Kršitelji določb te naredbe se kaznujejo po čl. 23. naredbe z dne 8. novembra 1941-XX, kakor ostale kršitve naredbe za ra-cionirano prodajo tekstilnih izdelkov, oblačilnih predmetov in obutve (v denarju do 5000 lir, v hujših primerih pa z zaporom do 6 mesecev). nameščenca pa so znašali ob koncu marca 15.097 lir (1258 lir na mesec); od tega odpade na prehrano 9395 lir, na stanovanje 2052 lir in na obleko in obutev 3650 lir. Če se vzamejo za osnovo cene v septembru 1939 (enako 100) tedaj dobimo, da se je indeks vzdrževalnih stroškov družine pomožnega delavca že do lanskega marca dvignil na 170, v decembru je znašal 213.20, v januarju 223.6, v februarju 231.5 in v marcu 235.7; indeks življenjskih stroškov kvalificiranega delavca ali nameščea-ca pa je znašal lani v marcu 151, v decembru 198.2, v januarju 205.8, v februarju 211.6 in v marcu 21«. .8. Poročilo Pokrajinske delavske zveze navaja, da se je od februarja do marca podražila iz sezonskih razlogov predvsem zelenjava, višje cene so bile zabeležene še pri jabolkih, medtem ko se je cena solati znižala. Delno se je povišala tudi cena ma-nufakturi. Gospodarske vesti = Iz Zadružnega registra. Pri Kmetski posojilnici Ljubljanske okolice v Ljubljani, zadrugi z n. j., se izbr še pooblaščenec Janko Kocjan. — Pri Vzajemni posojilnici, zadrugi z o. j., je zaradi smrti izbrisan član upravnega odbora Ivan Sušnik, vpisan pa je član upravnega odbora dr. Ignacij Len-ček. univ. docent v Ljubljani — Pri Zadružni zvezi v Ljubljani sta izbrisana člana upravnega odbora dr. Anton Korošec in Franc Gabrovšek, vpisani pa so člani upravnega odbora Anton Cestnik, prof. v pok. v, Ljubljani, Jernej Podbevšek, mestni župnik v Babnem polju pri Ložu. dr. Dominik Zvokelj, odv. v Ljubljani. Ivan Majeršič v Ljubljani, Ivan Platiša, župnik na Čatežu pri Vel. Loki, Pavlin Bitnar, župan v Črnomlju, Janez Kete, župnik v Dev. Mar. v Polju. Anton Ravnikar, župnik v Šmarju-Sapu. Ignacij škoda, župnik v Škocijanu pri Mokronogu, Josip Škvarča, posestnik v Logatcu. = Iz Trgovinskega registra.. Pri tvrdki Franc Slamič, družbi z o. z., Ljubljana-Vič, je vpisan novopostavljeni poslovodja Franc Slamič ml., trgovec v Ljubljani, — Ustavitev obratovanja v neracionalno obratujočih nemških- tvorni cah cigaret. Da se mobilizirajo delovne rezerve za oboroževalno industrijo je v teku koncentracija proizvodnje v nemški industriji potrošnih dobrin v najmoderneje urejenih podjetjih, ki bodo povečala svojo proizvodnjo, medtem ko bodo manjša podjetja ustavila obratovanje. V okviru tega načrta za racionalizacijo je nemška vlada izdala ukrepe za tvornice cigaret. V nekaterih majhnih obratih industrije cigaret znaša dnevna proizvodnja, ki odpade naxenega delavca aü delavko, komaj 2000 cigaret, v mnogih moderno urejenih in z najboljšimi stroji opremljenih tvornicah pa znaša dnevna produkcija, ki odpade na eno delovno moč, tudi 34.000 cigaret. V obratih s podpovprečno storitvijo so torej znatne delovne rezerve, ki se stavijo lahko na razpolago, če se vsa proizvodnja koncentrira v onih obratih, ki poslujejo racionalno, ne da bi se zaradi tega celotni obseg produkcije zmanjšal. V Nemčiji je sedaj 66 tvornic za cigarete. V dveh tretjinah teh tvornic bodo s 1. majem ustavili obratovanje za dobo vojne. Ostale tvornice pa bodo prevzele vso proizvodnjo ustavljenih obratov. Kot merilo za ustavitev obrata je določeno, da morajo ustaviti obratovanje vse tvornice, kjer znaša proizvodnja povprečno na delovno silo le 14.000 do 15.000 cigaret na dan. Ustavili bodo obratovanje vsi majhni obrati razen treh, vsi srednji obrati razen 7 in en veleobrat. Tvornice, ki bodo nadalje obratovale, bodo povečale proizvodnjo, ki jo bodo morale še bolj racionalizirati. Z ustavitvijo dveh tretjih obratov se bo število vseh vrst cigaret zmanjkalo od 450 na 150, obe ie.n pa se bo s to preosnovo pri nesp emenjeni pro-izvrdnji število zaposlen5h m^ci v t*j stio-ki zmanjšalo povprečno za = Povečanje kmetijske proizvodnje na Spodnjem Štajerskem. Deželni vodja kmetov na Spodnjem Stal j. s ccm Sepp Hainzi je objavil v »Marburger Zeitung« navodila za spomladanska dela kmetov, v katerem med drugim poudarja, da mora biti leto3 obdelana tudi najmanjša površina zemlje. Z uporabo dobrega semena in umetmh " gnojil se mora doseči, da se bo proizvodnja poljskih pridelkov, sadja in vina povečala za 25 do 50%. Pri dobri obdelavi zemlje, uporabi umetnih gnojil in dobrega semena se lahko proizvodnja krorppirja poveča celo za 75 do 150%. Posebej se nanašajo navodila na obdelavo onih zemljišč, kjer se mora opustiti kultura hmelja. — Nazadovanje brezposelnosti v Franciji. Po uradnih podatkih je bilo ob koncu januarja v Franciji 71.500 brezposelnih delavcev nasproti 329.500 pred enim letam in 528.500 v oktobru 1940., ko je bila brezposelnost največja. V mnogih panogah žs primanjkuje kvalificiranih delavcev, v kmetijstvu pa je pomanjkanje delavcev izredno občutno. Brez posla so predvsem delavci pariške industrije luksuznih predmeto«, . Usoda naše zemlje Revija »La Letture« je objavila članek Uga Maraldija, ki ga v nekoliko skrajšani obliki podajamo našim čitateljem: »Zemlja je hči oceana«, pravi prastari nauk o postanku naše kopnine. Dvignila se je iz morja, se mestoma še dviga, drugod pa se zopet pogreza vanje. Nešteto je bajk, ki imajo za podlago resnične prirodne katastrofe in vsaka teh bajk nam daje važne podatke za zgodovino naše Zemlje. Bajeslovje nam opisuje prvi prizor zemeljske drame, ko se je v temni noči prostora pojavila medla luč iz vode se rodeče zemlje. V začetku je bila zemeljska krogla čez in čez pokrita z vodo in v rodovitnih nedrjih vode se je pojavila prva kal življenja. V skrivnostnih delavnicah oceanskih prepadov je bil zarodek in začetek življenja zemlje. Potem se je delo nadaljevalo in so se med strašnimi nevihtami iz morja dvignili vulkani in ustvarili kopnino, bodoče bivališče človeka. Pesniki in učenjaki so, razglabljajoč v vekovih časa in v globinah podzemlja, odkrili po kak odlomek listov neznane zgodovine. Po spreminjajočem se videzu svoje zunanjosti in svojih bioloških plasti je Zemlja podobna velila odprti, često težko razumljivi knjigi, ki nam pojasnjuje nekatere drobce svojega življenja. Odkritje čudovite naravne ure je dalo možnost, izračunati starost Zemlje. Ta ura je sestavljena iz radioaktivnih snovi, ki se nahajajo v skalah. Po najnovejših zaključkih je treba za preoblikovanje enega grama radija v druge elemente celih 2400 let. Evo veliki kronometer Zemlje, ki razpre-deljuje stoletja in tisočletja na številčnici časa. S proučevanjem tega izrednega pojava se da ugotoviti starost prvotvornih skalin, ki dosega po teh računih 570 milijonov let. Na podlagi znanih elementov in idealne predstave, uporabljajoč posebno lestvico, ki bi skrčila čas, bi si lahko pred-očili biološki razvoj našega planeta. če bi vso dobo tega razvoja razdelili v 100 minut, obsega razdobje, ko zahaja kraljestvo pošasti in nastopi človek, komaj po-lednje minute, da poslednje sekunde na tej številčnici. Na stvarni časovni lestvici pa teh malo sekund pomeni milijon let. Toda še od tega razdobja osvetljuje luč zgodovine samo novejši čas. Preko te meje vidimo samo prikazali neznane preteklosti. Zastonj skušajo arheologi osvetliti pota človeške zgodovine, ki se končuje že nekaj tisočletij pred našim časom. Vsakih 25 let se rodi na Zemlji novo pokolesije. človek morda ohrani v spominu kakega pradeda, toda v glavnem že ne pozna več tistih, ki so v 17. stol. prispevali nov člen verigi takratnega rodu. V neizmerni množici človeških pokolenj — računajo, da je na Zemlji doslej živelo okrog 400 milijard ljudi — ne bomo mogli nikdar odkriti ženo ali moža, katerih ljubezni dolgujemo svoje življenje. O podobi in običajih naših pradedov, ki so živeli 5 do 6 tisoč let pred našim štetjem, imamo komaj me Ile pojme, toda čez to mejo zade-nemo v za nas neprodiren zid teme. Iz kakega vzroka je bila na sorazmerno tako kratko raz J al jo izgubljena vsaka sled davnih človeških civilizacij? Preden se popolnoma predamo domišljiji, si oglejmo kopnine in morja. Morda Domo našli način, ki nam bo pojasnil temna vprašanja. Začetek te poti je na obalah, kjer valovi odkrivajo potopljeno zemljo. Opazovalec mnogokrat dožene, da meje mei celinami in morjem niso zmerom pravilne. Vse kaže, da hrani morje potopljene kraje, ki jih je včasih ogrevalo sonce. Na nekaterih točkah obale se tu pa tam razprostirajo v morje prostrani gozdovi z ostanki stare vegetacije in celinskih živali. V Norfolku na Angleškem je za časa oseke pod morsko gladino viden kakih 65 km dolg gozd. Tako sreča mornar že na pragu morja prve grobove Zemlje, še mnogo prostranejša pokopališča pa hrani v svojih neizmernih globinah ocean. Dalje od obal opazi raziskovalec oblike in sence razvalin stavb, ki jih je nekdaj zgradil človek. Leta 1939. so nekateri mornarji opazli v bližini neke čeri okrajen zvonik. Danes pa poznamo mnogo krajev, ki se poča-si pogrezajo. V Frizijskem morju je otok Habel, ki ga že preplavljajo valovi. Leta 1802. je njegova površina merila ,86 ha. Danes pa ni na njem možno nič pridelati. Od zadnjih treh hiš, ki so stale še pred tremi leti, je ostala samo še ena in služi čuvaju za bivališče. V kratkem bodo tudi njo požrli valovi. Pri izlivu Schelie so pod. morsko gladino vidna poslopja in stolpi z na stežaj odprtimi okni. Stoletna opazovanja ih zgodovinski dokumenti velike važnosti, ki jih je zbral strastni proučevale c narave Ca-mille Flammarion, podajajo pregled dviganja in upadanja tal. Belgija in Nizozemska se polagoma pogrezata; ob obali leže kraji že pod morsko gladino in ponekod se morje dvigne za časa plime do višine hišnih streh. Da voda ne preplavi celih pokrajin, preprečujejo velikanski jezovi, delo človeškega uma. Med 12. in 13. stol. je morje preplavilo del Nizozemske. Poplava je zahtevala življenje 140.000 ljudi, 100.000 ljucli pa je v istem kraju poginilo leta 1321. ; v naslednjem stoletju pa je bilo poplavljenih nadaljnjih 200 vasi Frizije in Zelandije. Leta 1580. je bil poškodovan jez na izlivu Mose in poplava je zahtevala 100.000 žrtev. V krajih, kjer se zemlja ne pogreza, spreminjajo oblike kopnega valovi. Cerkev Ri-culver na nekem angleškem otočku Kent-ske grofije je bila za časa Henrika VIH. poldragi kilometer oddaljena od morja. Leta 1831. pa so valovi dosegli cerkveno pokopališče in iz razmočene zemlje so štrlele človeške kosti. Danes je voda, že za nekaj centimetrov nad cerkvijo. Površina Nizozemske, Belgije, Normandije, Bretanje in delno francoske Atlantske obale se počasi, toda stalno pogreza. Baje se pogrezanje vrši po 2 metra vsakih sto let. če je to točno, lahko izračunamo, da bodo čez nekaj stoletij sedanja pristanišča preliva in oceana porušena, celinska mesta pa bodo stala ob morju. Pariz bo nekega dne imel veliko pristanišče ob oceanu, toda potem se bo njegova tragična usoda še nadaljevala, čeravno si bodo bodoči prebivalci prizadevali ohraniti ga z ogromnimi jezovi. Velemesto s svojimi dragocenimi spomeniki in velikim stavbami bo preplavljeno. Visoki Eiflov stolp bo nekaj časa še kazal bodočim pomorcem, kje so razvaline bivšega mesta. Proti letu 6000 ali 7000 pa ba vsaka njegova sled Izginila. To ni privid, temveč znanstveno iokazana resnica, s pogojem seveda, če bi se pogre- zanje ne ustavilo. Za sedaj pa to ni verjetno. Tudi v Italiji je opaziti podobne pojave, vendar v mnogo manjši meri. V Benetkah, n. pr. se tla pogreznejo v sto letih za 15 cm. Leta 3732. so se tla na trgu Sv. Marka, ki jih je plima večkrat preplavila, dvignila za 34 cm, tudi v napoljskem zalivu je opaziti zaDimlve primere. Znana palača cesarja Tiberija na otoku Capri je že več stoletij preplavljena. Stara rimska cesta je vidna na dnu morja v Sorrentu. Svetišče Jupitra — Serapida v Pdzzuoli še posebno dokazuje, kako nestalna je zemeljska površina. Tekom časa je bilo že mnogo krat preplavljeno, pa se je zmerom spet pojavilo nad morsko gladino, dokler se ni dokončno pogreznilo. Tudi svetišče Neptunovo in svetišče Nimf v Pozzuoli sta pod morsko gladino. So pa še drugi pojavi na našem planetu, ki jih ne poznamo, ker še nismo prodrli v njegovo notranjost. Mont Blanc n. pr. ne stoji več tam, kjer je bil pred nekaj milijonov let. Tekom desetmilijonov Ietfco-do po najnovejših računih Alpe izginile. Na njihovem mestu se bo razprostirala brezmejna ravnina. 2e leta 1893. je dr. Bruckner po natančnih v Svici izvedenih raziska-vanjih ugotovil, da so nekatere razdalje med vrhovi Jure in Alp različne; včasih krajše, včasih dalje. Wegener je ugotovil, da v davnih časih ni bilo Atlantskega oceana, ki je šele v poznejši dofci ločil skupno celino v stari in novi svet. Nadaljna opazovanja izvršena leta 1932. pa so dokazala, da se vse ozemlje Grönlandije premakne za 250 metrov na leto. če se je tako premikala tudi v preteklosti, je Grönlandlja v zadnjih 100.000 letih »prepotovala« 4000 km proti zapadu. AH ne bi morali prav v teh dejstvih iskati vzroka za Izginotje davnih civilizacij? Evo zakaj sega naša zgodovina samo v »bližnjo« preteklost. Kje dobJti sledove 400 milijard ljudi, ki ao doslej živeli na Zemlji? Na neraziskanem dnu oceanov je tisočletno pokopališče davnih mrličev zemlje. Noben filmski ali pomorski televizijski aparat ne bo mogel v mračnih valovih najti davno preplavljena mesta ln celine. Ljudje daljnje prihodnosti si verjetno ne bodo mogli predstavljati, da njih veleparniki plovejo nad razvalinami nekdaj cvetočih mest, katerih konec predvidevamo že danes. Toda istočasno ko se zemlja na eni strani pogreza se na drugi strani dviga. Sedanji otoki na Atlantiku so morda vrhovi novih gora, ki jih še zakrivajo valovi. Lice zemlje se vedilo prenavlja. Nevidne razdiralne in ustvarjalne sile delujejo skozi tisočletja. Ko se en zemski prizor potaplja, že drugi vstaja iz nedrij morja ln pomeni morda prlčetek nove dobe v zgodovini človeštva. Kaj se bo zgodilo na svetu, ko bomo doigrali kratko vlogo, ki nam je poverjena, zapustili svetovno pozornico In dali prostora naslednikom? Samo avtor drame lahko ve. To si pač komaj lahko predstavljamo. Pomagajo pa nam nekatere domneve. Avtorji enega dela minulih prizorov ne obstojajo več. Igralci kozmične drame ne preživijo prizora, v katerem so poklicani nastopati. Za vsako dejanje nastopi novo osobje. Kadar pa bo zavesa padla če« sedanje dejanje, ki je po domnevah zadnje dejanje drame, bo ugasnilo poslednje človeško oko za vedno. Drugi rodovi živih bitij bodo prevzeli zapuščino človeka in zavladali na zemlji. In potem bo čas od zvonil poslednjo uro tudi za naš planet. Sonce bo ugasnilo. Toda še zmirom ga bo. kakor častno spremstvo, obkrožala skupina njegovih planetov in lun. In vsi skupaj, spremenjeni v grobove življenja, bodo nadaljevali svojo pot do konca. Tako umirajo svetovi. Toda ko en svet umre, se morda ob istem času na povsem drugem koncu vsemirja rodi nova zvezda... Še enkrat lahko zbolite za ošpicami Takole na pomlad se je zgodila Ko je postalo topleje, nismo več vzdržali čevljev na nogah, ne kakih odvisnih suknjičev, zdivjali smo se kakor žrebeta. In potem je prišlo čez noč: vroča glava, malce kaš-Ija, rdeče maroge po telesu — ošpice. Da, to je bilo prav za prav lepo in zanimivo. Lepo zato, ker nam ni bilo treba v šolo. Zanimivo pa zato, ker smo prvikrat v življenju preizkusili bolezen, o kateri so nam matere grozeče razodevale, da utegne vse to biti smrtno nevarno, če ne bomo ubogali in če se ne bomo pokrivati do vratu, Nak, nak, med nebeške krila tee se nam še ni hotelo, zato smo lepo strpeli v postelji, dokler niso izginile tiste rdeče pege in dokler ni bila glava spet bistra in vrla. Ko smo spet lahko stopili k oknu ga odprli in svobodno zadihali, se je mladim očem in mladi duši nudilo prekrasno plačilo: sadna drevesa so bila v pomladnem okrasu, v nepopisno lepem cvetju. Vseh takih znamenitih dogodkov v mladosti se radi spominjamo, toda za čudo — ne želimo si pa ne, da bi se še kdaj ponovili. Prosim vas, povejte odkrito, ali va» kaj skorrKnja, da bi še enkrat zboleli za ošpicami ali za škrlatinko. Ne, nikakor ne. Še manj kakor v mladosti se vam danes hoče med nebeške krilatce. In vendar vam moramo povedati, da se vam kaj takega še vedno lahko zgodi. Težko nam gre v glavo, da lahko kakšna bolezen docela spremeni svojo obliko, rekli bi, svoj obraz. Kar so naši dedje in babice krstili za ošpice, to mora vendar še danes biti tako, in kar so zdravniki preizkusili pred 50 leti. bo pač veljalo še tudi danes. Toda, vendar se dandanes zgodi, da roditelj, ki je ošpice prebolel že v otroški dobi, naleze bolezen pri svojem sinu ali hčerki in mora vnovič v posteljo. Ne samo. da je tako ponovno obolenje precej resno, marveč je tudi staro prepričanje, da lahko Človek samo enkrat oboli za ošpicami, postavljeno na glavo. Tej zadevi je posvetil posebno pozornost otroški zdravnik dr. Oxenius (Cbemniitz). ki je nedavno v monakovskem medicinskem tedniku zanimivo opisal, kako je neki otrok pred meseci trikrat zapored obolel za ošpicami in kako so zdravniki sami nekaj časa bili v dvomih, če so to sploh ošpice — tako čvrsto je bilo tudi njih prepričanje, da je ponovno obolenje za ošpicami skorajda izključeno. Ponovne izkušnje in poizvedbe so dognale, da se take infekcije tu in tam zgodijo in da torej zavoljo tega ni treba dvomiti o pravilnosti diagnoze. Otroški zdravnik se pač nikoli ne more zmotiti ari ošpicah. Mamice bodo nemara zaskrbljene, češ: kaj, če mi otrok enkrat zboli, ko so že prvič bile sitnosti z njim! No, naj bodo poto-lažene — ošpice se res le redkokdaj ponovijo. Razen tega naj jih pomiri dejstvo, da so današnja obolenja za ošpicami lažja kakor nekoč, mnogo lažja Ko smo še mi bili mladi pravi dr. Oxenius, je trajala bolezen dva do tri tedne. Danes pa vstanejo mali bolniki navadno že po petih dneh. Tak lažji potek bolezni je pa kriv, da človek m vse življenje zaščiten pred ošpicami. Tvorba protistrupov je seveda primerno šibkejša, če je bolezen le lagot-na. Zato se tu in tam zgodi presenečenje, da mora kak otrok ali celo odrasli zavoljo ošpic dvakrat v posteljo. Vzhodna Azija in Vatikan O vatikanskem stališču glede vzhodne I Kitajcev naglo dvignilo Azije objavlja budimpeštanski oficiczni list Nasprotno je misionsko delovanje na Ja-» Pester Lloyd« krajši članek svojega rim- skega dopisnika, iz katerega posnemamo: Vzpostavitev diplomatskih odnosov med Japonsko in Vatikanom !e v mnogih krogih zbudila precejšnjo, v glavnem politično pozornost. V teh krogih s>o bili namreč mnenja, da Vatikan »iz obzirov do Anglo-sasov« ne bo stopil v diplomatske stike z Japonsko, kdor pa se spozna na vatikansko politiko, je vedel, da o takšnih pomislekih ne more biiti govora. Pij XI. in njegov državni tajnik Pacelli, sedanji papež Pij XII. sta bila često zagovornika tako zvane kon-kordatske politike in sta, kjer je le^bilo mogoče, vzpostavljala diplomatske odnose. Takšni stiki imajo namreč Lahko samo dobre posledice, ker imajo tako zastopniki sv. stolice možnost, da nudijo srv*>;a posredovanja in lahko tudi v sovražni okolici dosežejo korisiti za vernike. To plemenito politiko, na katero je bil že Pij XI. ponosen. nadaljuje tudi njegov naslednik Pij XII Kar se tiče azijskega vprašanja, je bilo mogoče v zadnjem času opaziti, da je bilo težišče diplomatske delavnosti Sv. stolice preneseno v Azijo, odnosno v Severno in Južno Ameriko Še pred budimpeštanskim evharističnim kongresom sta bila evharistič-na kongresa v Rtu de Janeiru in Manili. Vsa Južna Amerika ;e še danes pod starim špansko-katoliškim vplivom in katolicizem je v zadnjih 20 letih zabeležili v latinski Ameriki znaten napredek. Tudi Filipinci so prav tako globoiko verni in njihova vera obeta mnogo za azijsko bodočnos^ V zgodovini katoliškega poslanstva na Kitajskem pa je prav v zadnjih letih prišlo do velike zgodovinske spremembe. Že dolgo let je namreč bilo v krščanskih krogih sporno vprašanje, ali je komfucionizem združljiv s katolicizmom ali ne. Nekateri katoliški teologi so biH mnenja, da je bü Kon-fu-če pogan, drugi pa so bili zopet mnenja, da ni Konfucij ustanovil nikake vere v tran-scedentalnem (nadnaravnem) smislu, temveč :e objavil le visoke svetovne etične norme in je treba zato dopustiti njegovo oboževanje. Komisija »Propaganda Fidei« je dne 8. decembra 1939 zaključila ta spor v tem drugem smislu, tako da se smek> katoliki udeleževati svečanosti na čast Konfuciju, da se smejo njegove slike obešati v šoli in pozdravljati s tihim pozdravom Dopuščeno je bilo tudi čaščenje podob umrlih ali njihovih spominskih slik » priklonom glave. Moderna Kitajska pa 'e. kakor je znano, močneje kakor kdajkoM prej predaja konfuetonizmu. Zato ie pričakovati odslej, da se bo sorazmerno majhno število treh milijonov katolikov med 400 milijoni ponsikem zelo omejeno, kajti Japonci cenijo više svoje etične nauke kakor one evropskih veroizpovedi. Po skoro 3001etni prekinitvi se je zopet začelo misionsko delovanje na Japonskem okoli 1. 1865, vendar pa se je mogla Kristova vera uveljaviti le med revnimi sloji japonskega naroda, pa tudii tu je v zadnjem času nastopila sprememba, kajti odslej kažejo zanimanje za krščanstvo tudi plemenite, boljše in izobražene japonske družine, že danes je mnogo kristjanov na najvišjih državnih mestih, zlasti odkar so tudi japonskim katolikom dopuščene ceremonije časti/tve njih prednikov kakor nä Kitajskem. Iz vsega tega je mogoče jasno spoznatì, zakaj je Vatikan kljub vsem političnim pomislekom z veseljem pozdravil vzpostavitev diplomatskih odnoso z Japonsko. V ostailem je ta korak tvoril predmet razgovorov že tedaj, ko je bil v avdienfi pri papežu bivši japonski zunanji minister Ma-cuoka. * Na poslednji strani. Pod tem naslovom je priobčil celovški dnevnik naslednje spominske besede padlim vojakom: »Na poslednji strani dnevnikov so imena padlih. Na minljivem listu papirja izstopajo za en sam dan iz brezimenosti milijonske vojske. Nikakšno dolgo poročilo ne govori o njihovih borbah in uspehih, nobeno poročilo o povišanju ali o podelitvi odlikovanja. Skromna vest javlja njihovo smrt. Tiho ln vdano so Izvršili svojo dolžnost. Bili so se s poljsko vojsko, zmagali so norveško skalovje in fjorde, predrli so utrdbe na zapadu, zmagali so bunkerje in prepade na Balkanu, zmagovali so v Afriki in na svetovnih morjih in so uničevali v tednih in mesecih najtežjih bojev divizije boljševfcov. Tisoč nevarnosti in naporov so prestali, tisočkrat so kljubovali s srcem in z vero v zmago, ko so premagovali vso trdoto in vso grozo bitk. Zdaj jih je poklicala usoda. Ko so padali, so morda še pognali strele iz strojnic proti sovražniku, vrgli poslednje ročne granate ali bombe. Kakor so bili različni v življenju, tako so zdaj enaki drug ob drugem: general ali major poleg poročnika in podčastnika, tru- I ma desetnikov in korporalov ln preprostih ; vojakov. Nepoznani so bili tn bodo taki 'j ostali večini čitateljev. Toda ni ga, ki ne bi s tiho spoštljlvastjo čltal osmrtnic. Ko J so padli, so nam postali bratje. Na posled- ; nji strani stoje njihova imena, toda vedno in večno na prvi strani naših src.« XXI APRILE X X E.F. CORPURAZIONI ORTO ^ FlÄflfiinäc&TüRA vur xylNICOtA E OLEARIA rÒO fE CNk F P E S C A n ° PRODOTTI US SUI ' >•' > 2 - «ŠvfT* i.- èSMCSr T* *. i AB M G I I A M E NT 0 SIDERURGIA E METALLURGIA M E CC A N I CA C H l M I C A COMBUSTI lili lipidi E CARBURANTI CARTA E STAMPA COSTRUZIÓNI EDILI ACQUA-GAS - ELETTRICITÀ INDUSTRIE ESTRATTIVE1 VETRO E CERAMICA COMUNICAZIONI INTERNE ti A R E" E A R I A li ». « i &% P. E T T A C .0 L 0 . . ». •.„■ V - rèiàftr! r^GT- • .V OS P. I T A LITA ^OFJ S SfO N g® A R T I Previdenza e credito ■ k" G R I C - 0 H T 0 R ! LAVORATÖRI AGRICOLTURA IN DU STR I A L i lavoratori industria C 0 M M ER C I A NT 1 LAVORATORI COMMERCIO - - ■ l «"V ' •-» AZIENDE làm i ÀttltillUZim I MTDÌ jpillilllTß E Mi» PRO FÌ5 SfÒ N KS TJ E ARTISTI J V ?', r •• -Ut® * '.C /iT?.'; . . . . g«, *r 4v ■ ® ninno % LE FORZE DEL LAVORO, APPRESTANDO LE ARMI ' PER I VALOROSI COMBATTENTI, PREPARANO, CON LA VITTORIA, L'AVVENTO DELL'ORDINE NUOVO, FONDATO SU UNA PIÙ ALTA GIUSTIZIA SOCIALE. DELAVNE ŠELE PRIPRAVLJAJO OROŽJE ZA JUNAŠKE BORCE, PRIPRAVLJAJO Z ZMAGO BODOČNOST NOVEGA REDA, TEMELJEČEGA NA NAJVIŠJI DRUŽABNI PRAVIČNOSTI. zadel ob mino? Na obalo pri Arnau v španski pokrajini Oviedu je morje naplavilo truplo velikega kita, ki je bilo pokrito z velikimi ranami od izstrelkov. Menijo, da je morski sesa» lec zadel ob kakšno mino ali pa da so ga po pomoti smatrali za sovražno podmorni-oo in ga obstreljevali s topovi. Najdba je zbudila veliko zanimanja med ribiči 'malega kraja, ki so imeli od nje tudi znatno korist Ivitovo mast so prodali na javni dražbi, izkupiček pa so razdelili med potrebne družine. anekdota Nekega dne je sedel originalni zdravnik dr. Heim v gostilni pred steklenico vina. Nenadno je planil v sebo neki gospod z vzklikom: »Pridite tako-, gospod doktor, moja žena umira!« — Dovolite mi vsaj, da steklenico izpraznim!« je odgovoril zdravnik Toda gospod, po postavi pravi velikan, ga je orez vsake nadaljnje besede dvignil in ga odnese! skozi vrata. »Le počakajte«, je zavpil doktor, »za to se vam bom pošteno maščeval: ženo vam ozdravim !« VSAK DAN ENA • V sprednjem italijanskem položaju v Severni Afriki: Možnar v akciji Nasoljeni Antonij Iz dejstva, da čutijo Se danes vsa ljudstva, ki se hranijo z mesom, odpor do soli, kakor imajo vegetarično živeči narodi ne-odoljivo potrebo po tej začimbi, smemo sklepati, da človeštvo v dobi svojega lovskega in pastirskega življenja še ni cenilo soli, pač pa da je začutilo potrebo po njej, ko se je začelo baviti s *poljedelstvom in ie postala njegova hrana v močnejši meri ve-getarična. V mesni in živalski hrani vsen vrst, v mesu, ribah, mleku itd. je pač dovolj soli za potrebe človeškega organizma. Da je pa že predzgodovinski človek čutil to potrebo, nam dokazujejo posebno pogosti ostanki njegovih bivališč v bližini solnih rudnikov imetja prazgodovinskih naselbin in rek. ki tiči v njih bodisi keltsko-grška ali latinska označba za sol (n. pr. »Hall-statt«, »Saale« itd.). Ta imena izvirajo iz neke skupne besede prvotnega indogerman-skega jezika. KoIMfcor dalečl segajo zgodovinski viri, toliko daleč lahko zasledujemo solno sled v zgodovini človeštva. Starim Babiloncem je veljala sol za neobhodno potrebno začimbo, »brez katere nI obeda v svetiščih«. ' Stari Egipčani pa so sol poznali ne samo kot začimbo, temveč tudi že kot kon-servirajočo snov za meso. Vedeli so tako za kameneno sol, kakor za morsko 90I, ki so jo smatrali za nesveto. S soljo so kon-servirali tudi človeška truf>la. Znano nam je, da je dala Kleopatra Antonrevo truplo v pravem pomenu besede nasollti in da ^e odredila, naj po njeni smrti tudi ž njenim truplom napravijo tako. Ko je Pompei oh. legal Kalaguritance. so si ti zalogo mesa za dolgo oblego zagotovili, kakor poroča Salust. na ta način, da so v soli konservi-rali ne samo trupel svojih padlih vojšča-kov, temveč so pobili in na isti način kon-servirali tudi svoje žene in otroke. V stari TOREK, 21. APRILA 1942-XX 7.30: Poročila v slovenščini. 7.45: Operna glasba — v odmoru (8.) napoved časa. 8 15: Poročila v italijanščini. 12.15: Trio Emona. 12.40: Trio Ambrosiano 13: Poro. čilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Si: v slovenščini. 13.17: Radijski orkester, vodi dirigent D M. šijanee — orkestralna glasba. 14: Poročila v italijanščini. 14.15: Godba in zbor IX okraja C. C. R-, pod vodstvom dirigenta G Orsomanda. 14.45: Poročila v slovenščini 17.15: Koncert Ros-sinijeve glasbe. 19 30. Poročila v slovenščini. 19 45' Komorna glasba. 20: Napoveo časa — poročila v italijanščini. 20.20: Ko-menta.r dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.30: Pesmi vojnega časa. 20.40: Klarinet-ni trio. 21.10: Predavanje v slovenščini. 21.20: Radijski orkester vodi dirigent D. M. šijanec; sodelujeta sopranistka Ksenija Vidalijeva in baritonist Vekoslav Janko — operna glasba. 22: Prenos iz mešanega gledališča v Bologni: 3. in 4. dej. opere Moč Usode — uglasbil Verdi. V odmoru: Zanimivosti v slovenščini. Po operi poročila v italijanščini. Grčiji so že od pamtiveka poznali pridobivanje kuhinjske soli iz morja in tako tu, kakor v starem Rimu so nasoljene ribe imele veliko ulogo v prehrani ubožnejših slojev. Kitajci so odkrili sol kot važen fi-.skalni objekt, že okrog 1. 2200. pred našim štetjem je neki cesar iz dinastije Hia pobiral prvi davek na sol v provinci Cingtav. V organizmu .človeka in višjih živali je kuhinjska sol nenadomestljiva snov, ki je mora biti v tem organizmu stalno neka določena količina, čeprav je v posameznih organih razdeljena zelo neenakomerno. V 1000 gramih krvne plazme je 8.5 grama raznih soli, med njimi 5.5 grama kuhinjske soli. V znoju, sluzah, slini in solzah je je še višji odstotek, če pridejo v telo prevelike količine soli, odpravi ta previ-šek preko obisti. Doslej pa prav za prav še ni enotnega naziranja, kolikšne količine soli moramo dovajati telesu, da si ohrani svojo normalno množino. Za zdravega, odraslega človeka a. zmernega pasu in z običajno prehrano navajajo 5 do 20 gramov soli na dan. V deželah, kjer imajo solni monopol in kjer porabo lahko tečno nadzirajo, se normalna poraba giblje približno v teh mejah," pri čemer ima pač okus regu-lirajočo ulogo. Pred prvo svetovno vojno so porabili v Nemčiji na dan in osebo povprečno 21 g soli. med svetovno vojno se ie dvignila poraba na 37 gramov, do 1. 1921. pa se je znižala na 26 gramov. Porast ve-getarične prehrane nam daje pojasnilo za porast porabe soli v vojnem času. Naloge, ki jih ima sol v Človeškem organizmu, so kaj različne. Po eni strani vpliva na življenjska, dogajanja s svojo bazično sestavino, natrijevim jonom, po drugi strani s kislinsko sestavino, klorovim jonom. želodčne žleze spreminjajo klor v klorovo kislino, ki je je v želodčnem so-_ ku do 0.6 odstotka, šele v tej kisli raztopini more pepsin v prebavnih šokih opravljati svojo nalogo, prebavljati beljakovine. Natrij se z ogljikovim dvokisom v krvi veže v natrijev .karbonat, trebušna slinavka pa ga izkorišča za prebavno delo v črevju. S kemičnega stališča bi te funkcije namesto natrijevega klorida opravljal tudi kalijev klorid, vendar se to nadomeščanje brez škode za organizem ne da izvršit'. Vzrok je v tem. da izvirajo vsa živalska bitja pač iz morja njihovo staničje se je že od vsega početka naravnalo na kuhinjsko so! in si ohranilo tudi ža svoj nadaljnji razvoj prvotno razmerje med natrijevimi in kalijevimi solmi, kakršno obstoji v morju. Analiza soli v našem telesu kaže prav razločno na naš oceanski izvor. Skupna koncentracija se je sicer od prilično 3fi gramov v litru morske vode znižala na 8.5 grama v litru krvne tekočine, toda razmerje med poedinimi solmi je ostalo presenetljivo enako. Kopne rastline s svojo kopno preteklostjo lahko prav dobro obstanejo brez natrijevega kiorida, ne morejo pa se odpovedati kalijevega klorida. V solnem gospodarstvu tista sol, ki jo porabi človek za svoje jedi, nikakor ni odločilnega pomena, če upoštevamo tudi industrijsko porabo soli, tedaj gre komaj sedmina vse proizvodnje v naše kuhinje town« proizvodnja te movi 87 do 40 milijonov ton, od tega Je odpadlo kakšnih 48 odstotkov na Evropo. Sol se pridobiva pred vsem iz rudnikov, in sicer po stanju zadnjih let okrog 64 odstotkov, ostanek pa prihaja skoraj popolnoma iz neizčrpnih zalog morja. Med evropskimi deželami, ki pridobivajo sol, je bila v letih pred to vojno na prvem mestu Nemčija, sledila je Anglija, na tretjem mestu je bila Rusija, na četrtem Francija itd. Kakor omenjeno, poraba soli za jedi ne- j posredno ni najvažnejša postavka v njeni potrošnji. Ogromne množine je gredo za konzerviranje mesnih proizvodov, kar so posatali že v davni preteklosti. A tudi strojenje kož s soljo in galunom so poznali že v starih časih. Od 18. stoletja dalje gre mnogo soli za izdelavo mila. Omogočila je izdelavo trdih natronovih mil, med tem ko so se morali prej zadovoljevati z mehkimi kalijevimi miti Moderna tehnika pa je suu odprla še vse mogoče druge načine uporabe. 2e izdelava sode zahteva skoraj polovico vse proizvodnje soli. Potem sledijo izdelava natrijevega sulfata (steklarska industrija), žganje rudniških produktov, izdelava solne kisline, izdelava katranovih barv itd. Skoraj bi lahko rekli, da nI potrebščine vsakdanjega življenja, ki bi pri njeni izdelavi ne imela sol kot vmesni produkt odločilno ulogo. Če pa pomislimo še na življenjsko važno ulogo, ki jo ima sol v človeškem organizmu, bomo morali priznati. da so bile zelo upravičene besede, ki jih je izreke' tičenjak Meyn i 1857.. torej v času. ko je kuhinjska sol imela v industriji še skroijino ulogo: »Razen zraka in vode ni snovi, ki bi tako mogočno, a v®n" dar tudi tako enostavno in nespremenljivo v svoji obliki obvladovala človeški rod kakor kuhinjska sol.« Dvanajst dragocenih velfelodsv Vodstvo egiptske obmejne službe v Kan-tari je prejelo pred kraitkim od nekega »informatorja« obvestilo, ki je bilo tako čudno, da mu sprva niso hoteli verjeti. Mož je poročal, da bodo šle v nekoliko dneh večje količine opija čez mejo, ln sicer v — velblodjih trebuhih. Ker česa takšnega še na Bližnjem Vzhodu, kjer 90 tihotapci namazani z vsemi mazili, ni bilo, je večina obmejnih uradnikov sprva menila, da nI temu sporočilu pripisati nobenega pomena. Toda načelnik obmejne službe je bil drugačnega mnenja. Vedel je, da so »informa- -torji« pogosto že zavoljo tega zanesljivi, ker je vabljiva nagrada običajno višja nego delež na dobičku, ki bi ga imeli v primeru, če bi se tihotapstvo posrečilo. Odredil je zato, naj v naslednjih dneh strogo pazijo na vse velblodje karavane, ki bi prišle iz Palestine. Prav kmalu je prišla takšna karavana, obsegala je 59 živali. Sedem izmed teh živali je bilo videti sumljivih. Dali so jin zaklati, in glej: v njihovih trebuhih so našli 85 aluminijastih cevk s skupno 20 kg opija! Dva dni pozneje je dospela nova karavana, obsegala je 160 živali. Pet vel-blodov je končale svoje življenje pod nožem — in tokrat so v njihovih trebuhih naičli celo 27 in pol kilograma mamila! Skupna vrednost vsega zaplenjenega tihotapskega blaga je znašala 4700 egiptskih funtov! Dvanajst velblodov je torej na težavnem pohodu skozi puščave prenašalo v svojih telesih povprečno po 4 kg opija. Egiptska javnost se je spričo te novice vprašaia, čemu naj bi se človek bolj čudil: zmogljivosti velblodov za prenašanje takšnih muk ali pa človeški grozovitosti. ZA SMEH IN KRATEK ČAS »Ah, Vera. na neben način mi ne uspe spraviti Rudija tako daleč, da bi se izjavil!« »Kako to, Olga? Saj bi se kakšen na-migljaj vendarle lahko našel!« »Da, da, namigljaje mu dajem stalno. Vsako krat, kadar mi prižge cigareto, mu puham obročke dima v obraz!« * »Veste, gospod dirigent, vaš prvi violinist igra vsak dan slabše, toda danes igra zares kakor pojutrišnjem!« * »Ali. si lahko izposodim knjigo »Kako postanem v treh mesecih milijonar»? »Za koliko časa?« r »Za tri mesece ! « • Po cesti je pritekel deček in se zaletel v mimoidočega. Mimoidoči ga je nahrulil: »Kaj pa tečeš kakor nor?« »Domov moram,« je dejal deček ves zasopel. »mati me bo nabimkala!« »Nu, in zavoljo tegs» tako dirjaš? Ali rad vidiš, da te nabunka?« »To ne, toda če ne pohitim, priie prej oče domov in potem me ta nabije!« * AMERIŠKI ZAKONI »Povej mi odkrito, Ellinor, ah bi se poročila z istimi možmi, od katerih si sedaj ločena, če bi že prišlo do tega?« »Gotovo, Mary, samo morda v drugačnem vrstnem redu.« »Preproga je že pošteno umazana, draga.« »Da, poskrbeti morava za predvajanje novega sesalnika za prah.« • »To je nezaslišano! Nepridipravu sem dajal lekcije o vežbanju spomina in sedaj pozablja plačati! Najslabše pa je to, da se nikakor ne morem spomniti, käko se mož imenuje ...« »Rudi bo jutri praznoval svojo zlato poroko.« »Neumnost, saj ne šteje niti pet ln dvajset let in še ni poročen.« »Nu, da, toda ona mu prinese vendar dva milijona v zakon!« Indijski ujetniki v nekem konccntracijskem taborišču ▼ Severni Afriki KULTURNI PREGLED Orgelski koncert msgr. Stanka Premrla Pravega odnosa do orgel, tega veličastnega instrumenta si ni tako lahko pridobiti. Neštetokrat poslušamo bučanje orgel in njihove nežne zvoke v cerkvi pri raznih liturgičnih obredih, veliko je število za preproste podeželske potrebe izšolanih orglav-cev, le redki pa so, ki vedo, kakšni svoj-* stveni svetovi zvokov in barv se odpro takrat, ko prime za instrument pravi mojster. Orgle so doma največkrat v božjih hramih, kjer done v slavo božjo pri sloves- nih velikih mašah in po jo mrtvim pri za-dušnicah Spremljajo dogodke cerkvene'g* leta v njegovem veselju, praznovanju in žalovanju. Ni pa to njihova edina sposob- nost in naloga. V tihih urah, ko so cerkve zapuščene in mrtve in so njihova vrata odprta ie obupanim in tolažbe potrebnim vernikom, ki se v svojih bridkostih zatekajo v posvečeno samoto, najde kdaj pa kdaj tudi drugačne utehe željan mož pot do njih. Melodije, skrite v srcu in barve, nagroma-dene v slunu privro tedaj na dan v zvokih, «ci nas pretrese jo Srebrno zveneče male miksture, nežno odtehtani salicional. temne viole in široki principali, trpka, de viška viola da gamba, potem sladke flavt» in sveži vox coelestis. vsi ti prečudni registri, uspehi človeškega .uma m tihe pri-sluškujočega srca plavajo skozi visoki obokani prostor in nam govore v vseh barvah in lezikih Koliko aarr povedo! Ti mojstrici so skladal: za irgrie domači iEStuji naVr govore o svoji veliki m nezlomljivi veri. o 3amozataievanju, o veselju, ki vriska z nebeškimi zbori, in o hrepenenju, ki nam čara svoje zvo&e v uho Ko pa zadone fug« Johana Sebastijana, tedaj se nam zdi, kakor da bi se mogočni gotski loki vzpenjali in w gromadili kvišku v enem samem stremljenju k nebu navzgor. V ta svet nam je odprl vrata Stanko Premrl s svojim orgelskim večerom dne 18. t. m. v stolnici in nam vzbudil željo po posvečenih trenutkih prečiščene, brezstrast-ne umetnosti. Kot eden od prvih in najboljših slovenskih organistov se Premrl odlikuje predvsem po svoji izredno pretehtani in občutljivi registraciji. Sestava barv in izbira registrov je njegova velika posebnost. Trdi jezlčnlki nikdar ne prevpijejo milejših in ebzirnejših ustničnih piščali, ki so vendarle pravi in temeljni orgelski zvok. Celo tak oster in malce neprijazen instrument, kakor so stolnične orgle, ki niso baS najboljše intonirane, zveni pod mojstrsko Premrlovo roko gibko, poslušno in barvito Od izvajanih skladb so nas kajpada najbolj zanimale skladbe šestih slovenskih mojstrov, predvsem obširne variacije izvajalca samega na papeško himno. Kažejo vse značilnosti Premrlovega sloga. Gladko in preprosto melodično dikcijo, zelo značilne spremembe tempov in izraza sploh tar poseganje v dokaj komplicirano akordiò-no alteracljo. Dve skladbi starejših moj strov, Hladnika in Kreka sta še danes sveži in se je zlasti Krekova Slavnostna predigra (izšla v Novih Akordih) v svoji preprosto, toda smiselne izpeljani trodelnostl ln nadvse ustrezajoči glasbeni vsebini odlično uveljavila. Od mlajših Skladateljev smo s posebnim zanimanjem poslušali šivicevp Passacaglio. ki je dokazala, kakor že mnogo skladb tega nadarjenega skladatelja, njegovo izredno teoretično znanje, ki se vselej vzorno prilagodi izrazu in podpira mračno, obsežno in *Jolgo razpredeno kontrapunktično obliko. Obenem pa je ta skladba priča, kako se lahko tudi moderni zvoki dobro uporabijo na ojglah in v prostoru, ki je zaradi svojega vseobčega namena dostikrat pravo središče glasbene reakcionarnosti. O Ravnikovem Gradualu seveda ne moremo mnogo soditi, ker je ta skladba zložena za zbor s spremljavo orgel in smo slišali v glavnem le njen orgelski part. Vloga, ki jo imajo pevski glasovi, je melodično in izrazno sploh tako velika, da je zbor nepogrešljiv, če ni orgelski del docela prirejen in predelan. Sodeč po orgelskem delu, tudi kakor smo ga slišali tokrat, je to delo velike notranje sile in harmonsko bogato, tudi za današnji čas dovolj presenetljivo zasnovano. Tomčeva fuga je pravi vzor orgelske fuge, ki iz mirnega in slovesnega razpoloženja glavne teme raste v mogočne zvoke prepletajočih se kontrapunktov. Mehka, oc presvetla tonaliteta jI jemlje frdoto ta daje osnovnemu značaju primeren zvok Na koncu ponavljam še enkrat željo, ki sem jo napisal ob Tomčevem orgelskem večeru: želimo si slišati od enega naših velikih orgelskih mojstrov večer novejše orgelske glasbe, da bi se oglasili tudi moderni zvoki v idealnem prostoru za zbrano in vdano poslušanje. Marijan Lipovšek Tretja Ifigenija Na sobotni predstavi Ooethejeve »Ifigenija na Tavridi« so mogli «rostje, ki jih zanimajo taki gledališki poizkusi, videti že tretjo našo Ifigenijo: go. Milevo Boltar- Ukmarjevo. v presledku po teden dni so se zvrstile tri igralke v plemenitem stremljenju, da v težki, visoko zahtevni vlogi legendarne hčere trojanskega junaka Aga-memnoma pokažejo svoj čut za poduhov-ljeno Igro, za klasično umerjenoot in za duševno lepoto, izražajočo se bolj v gibih in gestah, v govorilni uglajenosti, v vsem, kar odraža notranji svet, kakor pa v vna-njlh dogodkih ta v pozunanjeni teatraliki. Nemalo truda je bilo treba za naštudlranje Ifigenije in za gladko obvladovanje težkega verzificiranega besedila: toliko truda, da bi se marsikdo vprašal, ali je bil potreben glede na takó omejeno zanimanje, kakor ga more vzbuditi to žlahtno, vendar sodobnosti močno odmaknjeno delo?! Toda umetniška ekonomija se ne sme vdajati vabljivi naliki z gospodarnostjo gmotnih energij. V kulturnem življenju je potrebno ta koristno vse, kar povečuje njegovo poglobitev ta umetniško izkušenost posameznih stvarjalnih osebnosti, čeprav gre v vseh treh primerih za zrele igralke, ki Jim ni treba dajati otipljivih ta kričečih dokazov sposobnosti, je vendar verjetno, da poizkus vsake izmed njih z Goethejevo Ifigenijo ni bil brez pomena za celotno umetniško izkušenost ta za tisto notranjo rast, ki v življenju pravega umetnika ne preneha vse dotlej, dokler se ne Izčrpa njegova tvorna sila. O tem, kaj nudi prav ta vloga s svojo strogo «tvarjatao disciplino Igralki, ki ima ambicijo za tragedtajo, je bll£ beseda že v prejšnjih poročilih, kjer se je pisec bavil z nastopom ge šaričeve in ge Elvire Kraljeve. Ga Milena Boltar-Ukmarjeva nastopa bolj poredkoma. Ostala J« v svežem spominu predvsem z nekaterimi kmečkimi vlogami v realističnih Igrah. Njena Ifigenija je zrasla iz zdravega stremljenja po vrhun- URA FIZIK K THSfestj: »Potočnik, kaj se agedl ■ a» bran, če ga postimo na prostem?« Učenec: »Ukradejo ga, gospod očttetjt« »Naročila «si ne moremo famitU. dokler ne plačate zackijeg* računa,« > braojavOa tvrdka klSenta. Naslednji dan je prejela odgovor: »N». ročik» razveljavljam. Ne morem tako dok g» čakati.« skflt vlogah, ki kažejo ▼ tankočutno Izgrajeni stilni igri ne samo sposobnost vüvlja-nja in doživljanja tuje osebe ter bolj ali manj oblini register izraznih sredstev, mar, reč tudi umetničino duševno kulturo, odlike njenega nastopa, njenih gibov in kro-tenj ta prav posebno še kulturo njenega glasu ta njeno reci tacijsko tehniko. V vseh teh smereh se je ga Boltar-Uk* marjeva uveljavila z igro, v kateri m bilo čutiti samo močnega hotenja, marveč tudi zavedno ta instinktivno Izrabo vseh razpoložljivih igralskih sposobnosti za dosego uglajene, plemenite, lepe igre. Za razliko od obeh svojih predhodnic je ga Boltar-Ukmarjeva igrala z neko zadržanostjo ta se je zlasti od ge Kraljeve razločevala v tem, da si je manj pomagala z rokami, s kretnjami, s tem, kar daje izraževanim duševnim stanjem telesni poudarek. Njena igra Je bila po izraznih sredstvih zmerna, vendar pa zlasti v nekaterih trenutkih vidno poglobljena v duševne odtenke. Če je kreacija ge šaričeve izhajala iz lirične osnove in je zapuščala v piscu teh vrstic vizi-onarni občutek nekih slikarsko poetičnih lepot ali muzike; če se je zdelo, da je igralsko žarišče ge Kraljeve v stremljenju po kar moči plastičnem, zaokroženem ta razgibanem telesnem izrazu, je ga Boltar-Ukmarjeva dajala s =*vojo Ifigenijo vtisk, da skuša biti kar moči dramatična. S tem hočem reči, da je bila njena Igra najznačilnejša ta tudi glasovno najizrazitejša v trenutkih, ko je doseglo dogajanje dramat. sko napetost. Vsa ostala igra se je zdela samo rahla priprava za te koncentrirane trenutke. Zategadelj njena Ifigenija ni zapustila tako močnega vtisa kot celota, kakor na pr. igra ge šaričeve, tako polna poetičnega čara, kazala pa je močno raz-živetje v stopnjevanju, v prizorih, ko se js UrtnfiJW gnifKiil Kronika * Novi grobovi. Po težki in mučni bolezni je za vedno zapustila svojce ga. Emi-lija Terpotitz, rojena Pogačnik. K večnemu počitku bodo drago pokojnico spremili v . torek ob pol 15. iz kapele sv. Frančiška na 2alah na pokopališče k Sv. Križu. — V Kranju je preminil bivši trgovec v Brežicah g Anton Umek. Svoje poslednje zatočišče je pokojnik našel na kranjskem pokopališču. — Družini Ukmarjevi je umrla njena draga tet,a Ida Kurinčičeva. -Pokojnim oomo ohranili blag spomin, žalujočim svojcem pa izrekamo naše iskreno scžai;e * Aostski vojvoda na milanskem vele- sejmu. Kr. Vis. vojvoda Aosta je v spremstvu svojega pribočnika obiskal milanski velesejem. Visokega gosta je sprejel predsednik sejma senator Puricclli. Aostski vojvoda si je najprej ogledal paviljon Ne-zavisne Hrvatske, kjer so ga sprejeli generalni konzul in osebje. Nato si je visoki gost ogledal še ostale paviljone. * Letališče pri Gorizii dobi ime po pokojnem vojvodu AostL Službeni list letalskega ministrstva poroča, da se letališče pri Gorizii od dne 20. marca 1942-XX imenuje Amedeo di Savoia Duca d'Aosta, v spomin Kraljevega VisočanStva Amedea di Savoia Duca d'Aosta, preminulem v vojnem ujetništvu v Nairobiju v Keniji. Letališče v Portorose (Istria) pa je dobilo ime Egidio Grego, po junaškem letalskem poročniku, ki je padel v zračni bitki v Valle Dragale dne 23. novembra 1917. * Minister dr. Steiner umrl. Nemški listi poročajo, da je 7. aprila v Berlinu umrl bivši švicarski poslanik v Beogradu minister dr. Pavel Steiner. Pokojni je zastopal svojo državo v Beogradu od leta 1930 do aprila lanskesra leta in prevzel zastopstvo nemških interesov po izbruhu vojne med Jugoslavijo in Nemčijo. * Tragična smrt umetnika. V Rimu je zbudila mnogo sočutja tragična usoda, ki Ji je zapadel mladi slikar Ettore Palombi-ni Ragozzino. Pozno zvečer se je vrnil s poti in si je pripravil toplo pijačo. Pozabil je zapreti plin, ki ga je kmalu nato omamil. Pospravljalka je našla slikarja drugo jutro ležati blizu okna. Bil je mrtev. Doma je bil s Caprija in so ga zelo cenili zaradi globoko občutenih pokrajinskih slik z rodnega otoka. Lani jè njegova razstava zelo uspela. Zdaj je kljub vpoklicu k vojakom pripravljal novo razstavo. * Zanimiva najdba blizu Rima. V pokrajini S. Elija pri Rimu so odkrili zanimivo pogansko nekropolo. Stanje, v katerem so jo našli, priča, da je morala biti porušena za časa barbarske invazije. Samo nekaterim vrčem izredne izdelave je uničevalni pohod prizanesel. Posebno pozornost js vzbudila najdba okostnjakov odraslih ljudi, ki so bili samo do 80 cm visoki. * Trieste bo dobil novo cerkev. Prebivalci predmestja Grette so že delj časa pogrešali svojo cerkev, še pred nedavnim so bili verniki v cerkvenem pogledu odvisni od duhovščine v Roianu in Barcolah. Potem so prišli očetje frančiškani, iz Benetk Id nadškof Margotti jim je blagoslovil skromno zavetišče. Zdaj pa, kakor poroča lokalno cerkveno glasilo, se bliža realizacija novega svetišča. * Nova koča v Trentino. V bližini ValU del Col Santo se bodo v kratkem pričela dela za novo planinsko kočo. Nosila bo ime po junaškem alpinskem poročniku Mari ju Gilbertiju. Nova koča bo služila za izhodno točko smučarjem, ki nameravajo na Alpe Pozze. Zborovanje izumiteljev na Semmeringn. Neki koncem kemične industrije v Avstriji je za. 2. in 3. maja povabil izumitelje na Semmering. Stvariteljsko. nadarjeni uslužbenci. kemičnih podjetij se bodo tako prvič zbrali in razpravljali o zanimivih novostih v prid tehničnemu napredku in večji proizvodnji. * Posebne izkaznice za spalni vagon. V Nemčiji so uvedli za spalne vagone strogo nadzorstvo. Vsakdo mora imeti imensko izkaznico za svoje ležišče. Pred pričetkom vožnje mora torej vs,r.k potnik, ki ima nakaznico za spalni vagon, izročiti sprevodniku izkaznico s fotografijo in sicer potni list ali legitimacijo, ki jo dobi vrnjeno pred koncem vožnje. * V Evropi je preveč žensk. Agencija 2 Centralevropa« je zbrala podatke, po katerih je od 524 milijonov prebivalcev v Evropi 254.910.000 moških in 269,046.000 žensk. Na naši celini živi torej nad 14 milijonov žensk več kakor moških. Edino v Bolgariji in na Irskem je število moških večje kakor število žensk. * Pozabil je, kje stanuje. Oni dan se je javil na poveljništvu karabinjerjev v Pon-tassieve pri Firenci 30-letni možakar in povedal, da se imenuje Franco Giani ter da je pozabil, kje je doma. Povedal je tudi, da je poročen in da ima 20 mesecev staro hčerko. Pri zaslišanju je izjavil, da je strojepisec pri svojem bratrancu Ettoru. Toda tudi zanj ne ve, kje stanuje. Nesrečnež je bil sprejet v glavno florentinsko bolnišnico. * Kazni zaradi neobdelane zemlje. Pre- fekt Napuljské pokrajine je ugotovil, da je v kraju Casalnuovo neki lastnik pustil kos zemlje neobdelane. S posebnim dekretom je Prefekt odvzel neobdelano zemljo in jo dal drugemu v- obdelavo. Enaka kazen je doletela še dva druga kmetovalca, ker prav tako nista obdelala svoje zemlje. * Smrtna obsodba. Pred posebnim sodiščem v K(jlnu je bil obsojen na smrt 371et-ni Walter Harthaus, ker je pokradel celo vrsto zabojev, ki so bili namenjeni vojakom na fronti. * Strašna mlinarjeva smrt. Mlinar Janez Lambauer v Gasseldorfu na štajerskem je po nesreči prišel med transmisijo v svojem mlinu. Preveč se je približal z obleko in že ga je transmisija zgrabila, zavrtila in strahotno razmesarila. Ko so ga našli, je bil že ves zdrobljen in seveda mrtev. * Srečen oče. V Dornbirnu je z otroki najbolj blagoslovljena družina vodnega čuvaja Franca Amanna. Prva žena mu je rodila 15 otrok in sicer 9 dečkov in 6 deklic. Ko mu je umrla, se je Amann v letu 1924. drugič poročil. Bilo mu je 55 let. Druga žena mu je rodila 8 otrok in sicer 5 dečkov in 3 deklice. Skupno je torej Amann oče 23 otrok, od katerih jih živi še 17. Cela vrsta od njih je že poročena in imajo skupno 35 potomcev. * Dvigalo ga je ubilo. V Mednarodnem hotelu v Milanu se je zgodila nenavadna nesreča. Arnavt Januzi Enver, ki se je mudil po trgovskih poslih v Milanu, se je nagnil s stopnic, da bi videl, ali prihajajo osebe, ki jih je pričakoval. V tistem hipi' pa se je spustilo z nadstropja nad njim dvigalo in preden je mogel umakniti glavo, je obtičala med steno dvigala in kovinsko zaščitno mrežo, šele po težavnem delu, ki je zaposlilo več delavcev, so mogli sprostiti ponesrečenčevo glavo, ki je dobila zelo hude poškodbe. Ponesrečenec je še živel, vendar je na prevozu v bolnico izdihnil. * Turčija pošilja živila v Grčijo. V bližnjih dneh bo odplul iz carigrajske luke s tovorom živil v Grčijo turški parnik »Dum-lupinar«. Pri povratku bo vzel na krov 1000 grških sirot, ki je skrb zanje prevzela organizacija turškega polmeseca. Nekaj otrok bodo nastanili v Carigradu, nekaj pa v Is-miru. IZ LJUBLJANE u— Važno za ljubljanske izdajatelje listov, brošur, revij, koledarjev itd. Po določilih taksnega in pristojbinskega pravilnika k tar. post 8, točka 26 morajo radi točnega izračunavanja in pobiranja oglasne takse, vsi lastniki ali izdajatelji časnikov ali periodičnih časopisov izročati ob prijavi brez takse davčni 'upravi po en izvod dnevnikov ali periodičnih časnikov ali časopisov istega dne, katerega datum nosijo. V tej prijavi se mora točno označiti, koliko je oglasov in kakšne vrste so (do 20 cm2, nad 20—56 cm2, nad 50 do 100 cm2, nad 100 do 400 in nad 400 cm2 površine). Oglasna taksa se plača v gotovini pri davčni upravi isti dan ali preden se list, brošura, knjiga itd. odda v prodajo. Le dnevniki plačajo to takso desetdnevno. Ta taksa se plačuje za vsak oglas in za vsak dan, ko izide dotični oglas ne glede na to. koliko se natisne izvodov ene številke časnikov ali knjig. Kdor ne položi te takse ali ne pošilja časnikov ali drusrih knjig alj ne plačuje takse pravočasno, pia. ča poleg redne oglasne takse še trikratno takso kot kazen. u— Lastnike slik Matije Jame, ki so nastale pred letom 1914., prosi Narodna galerija, da ji te javijo pismeno, osebno ali po telefonu na štev. 43-80. Narodna galerija bi potrebovala slike in podatke za umetnikovo retrospektivno razstavo, ki bo v nedeljo, 26. IV. t L v Jakopičevem paviljonu. u— Narava se prebuja. Mesto polagoma dobiva novo lice. Toplejše vreme in dež. ki je primerno namočil zemljo, sta prebudila naravo. Parki so že močno ozeleneli, posebno trava, ki ima prijetno svežo barvo. Popje na drevju se je že vidno napelo. Bela Ljubljana bo postala naenltrat zelena. u— Predstava za dopolavoriste. Pokrajinski Dopolavoro v Ljubljani je v nedeljo popoldne v dvorani sedeža na Taboru priredil brezplačno predstavo za domače dopolavoriste. Predvajan je bil film »Trije bratje«. Dopolavoristi so predstavi sledili z živo pozornostjo. u— V počastitev spomina prijatelja Toneta šušteršiča darujejo Nego, Mile, Lojze, Stanko, Vladko, Miro Društvu slepih v Ljubljani Lir 600. Iskrena hvala! u— Prevzemanje radijskih sprejemnikov tistih lastnikov, ki na Kr. kvesturi niso vložili prošnje, da jih smejo obdržati, je meetna občina po predpisu zakljačlia včerajšnji ponedeljek ob 20. url. Kdaj bo začela sprejemati druge radio aparate v shrambo, bo javljeno v dnevnikih o pravem času. Opozarjamo, da radijske sprejemnike prevzema v shrambo samo mestno poglavarstvo v H. nadstropju stare cukrarne na Poljanskem nasipu št. 40. u— Damsko frizerski salon E. Fettlch-Frankheim se je preselil v Selenburgovo ulico 6/1. Priporoča se za cenjeni obisk. u— Zanimiva glasbena prireditev bo H. javna produkcija Glasbene akademije, ki bo v ponedeljek ob 18. uri v veliki filhar-monični dvorani. Nastopili bolo slušatelji in gojenci iz šol rektorja Trosta ter profesorjev Ang. Trostove, Wistinghausnove, Betetta, Janka in Antona Ravnika, Daria-na in Pfeiferja. Izvedli bodo vrsto del skladateljev čajkovskega, Prochazke, Novaka, Smetane, Rebikova, Pavčiča, Chopina, Dbnizettija, Verdija, Schumanna in We-bra. Sporedi, ki so v predprodaji v Matični knjigarni, veljajo kot vstopnice in so za dijake po I liro, za ostale pa po 3 lire. Na zanimivo produkcijo opozarjamo. u— Z razstavo »Vesnanov« pri Obersnelu je širše občinstvo zadovoljno. »Vesnani« zajemajo iz domače grude, nudijo »domač kruh« v lepo zaokroženi obliki. — Nekateri so to razstavo obiskali že po večkrat, posamezniki pa so celo obžalovali, da jim nekatere slike niso več na razpolago za nakup. Razstava bo odprta le še kratke dni. u— več opremljenih sofo z eno, dvema ali tremi posteljami ter po možnosti s souporabo kopalnice še vedno nujno potrebuje mestno poglavadstvo za oficirje in uradnike. Zato spet prosimo, naj vsi, ki imajo primerne sobe zlasti sredi mesta, upoštevajo veliko potrebo ter jih takoj naznanijo mestnemu glavnemu vložišču v sobi na levi strani veže leve hiše magistrata. u— Seznam obveznikov ljudskega dela. Notica pod tem naslovom je bila v nede'1-ski številki po pomoti uvrščena pod rubriko »IZ Ljubljane«, namesto »Iz Novega mesta«. Da ne bo nepotrebnega povpraševanja pri mestnih uradih, popravljamo to neljubo pomoto. u— Restavracija Union od 21. aprila dalje zopet redno posluje. Naše Gledališče DRAMA Torek, 21. aprila, ob 17.30: »Konto X.« Red Torek. Sreda, 22. aprila, ob 17.30: »Ifigenija.c Red Sreda. Četrtek, 23. aprila, ob 17.30; »Vdova Roš-linka.« Rei Premierski. »Konto X« je naslov veseloigre »o ljubezni in drugih nemodernih stvareh,« ki sta jo napisala Bernauer in Oester. Osrednji lik je vodja advokatske pisarne Izidor Srakoper, komična vloga velikega formata, ki nosi vse dejanje. Zapletljaji okrog skrivnostnega konta X tvorijo z učinkovitimi vlogami zelo zabavno celoto. Igrali bodo: Gorinškova, Starčeva, Blaž, Brati-na, Nakrst, Gorinšek •KoSič, Rakarjeva, Košuta, Križajeva in R. Stritarjeva. Režiser: Milan Košič. V četrtek bo za red Premierski prva letošnja uprizoritev C. Golarjeve veseloigre: »Vdova Ro&linka«. Delo je imelo pred leti, ko ga je igrala naša Drama, zelo živahen uspeh. Zgodba o možitve željni kmečki vdovi, ki noče izročiti posestva hčeri in slišati o njeni poroki, je napisana z zdravim kmečkim humorjem in ostaja s svojo prvobitnostjo. Igro bo zrežiral Fran Lipah, naslovno vlogo bo igrala Polonca Juvanova. OPERA Torek, 21. aprila: Zaprto. Sreda, 22. aprila, ob 17: »Madame Butter- fly.« Red A. četrtek, 23. aprila, ob 17: »Orfej tn Evri- dika.« Red četrtek. Petek, 24. aprila, ob 15: »Indija Koroman-dija.« Mladinska opereta. Izven. Zelo aiižane cene od 12 lir navzdol. G. Puccini; »Madame Butterfly.« Zasedba partij bo v sredo sledeča: Butterfly — Ribičeva, Suzuki — Karlovčeva, Kate — Poličeva, Pinkerton — Franci, Sharplese — Janko, Goro — Sladoljev, Yamadori: Dolničar, bonec — Lupša, komisar — M. Gregorin, uradnik — škabar. Dirigent: A. Neffat, režiser: C. Debevec, zborovodja: R. Simoniti, inscenator: Alfredo Furiga. V petek popoldne ob 15. uri bo uprizoritev mladinske operete po zelo znižanih cenah od 12 lir navzdol, na kar starše in mladino opozarjamo. Dali bodo Leharjevo »Indijo Koromandijo«. Prikupna in poučna zgodba o dveh lenih čevljarskih vajencih, ki se napotita v deželo požeruhov in doživi ta tam čudovite prigode, je slikovita ter pestra po vsebini in glasbi. Prihodnji teden bo prva slovenska uprizoritev Mascagnijeve opere »Prijatelj Fric« pod muzikalnim vodstvom dirigenta D. 2e-breta in v režiji R. Primožiča. Opera vsebuje učinkovite pevske partije, v katerih bodo nastopili; Vidalijeva, Franci, Golobo-va, Popov, Dolničar, Kristančič, Poličeva. težišče premaknilo v afekte. In prav v takih dramatskih poudarkih je izpričala ga Boltarjeva v okviru tiste omejitve, ki jo nalaga klasična linija Ifigenije, lepo in po-duhovljeno igralsko kulturo. Njena recitacija je bila naravna in prikupna. Tako smo uživali enega največjih ženskih likov iz Goethejevih dramatskih pesnikov v treh osebnih variantah, katerih nobena ni bila pod višino, kakor jo zahteva Ifige-nija kot svojo odrsko condicio sine qua non. V vsaki izmed treh igralskih variant se je kazala zanimiva individualizacija vloge, kajpak ne v sami zasnovi, marveč v odtenkih igranja, v osebnem deležu izra?-nih sredstev. Alternacija »Ifigenije« je samo pokazala, da imamo danes dovolj razpoložljivih umetniških sil in režiserjev za boljši in višji repertoar, kakor smo ga deležni v tekoči sezoni. V ostalem bi bilo treba omeniti, da samo po sebi učinkovito sodelovanje žarometa ne deluje tako, kakor je treba in da je po tej krivdi ostal zlasti zadnji, simbolično važni prizor docela zabrisan. Postopanje z žarometom bodi brezhibno, aH pa naj se sploh opusti. ZAPISKI Koncert klarinetnega komornega tria v radiu (Izvajalci: Heribert Svetel — klavir, Srečko Zalokar — viola in Janko Gregore — klarinet.) Komorni trio, ki ga tvorijo klarinet, viola in klavir, je zanimiva enota, ker ga odli- kuje raznolika barvitost posameznih glas bil. Dočim smo navajeni slišati v komornih sestavih največ godala brez ali s klavirjem, nam v klarinetnem triu prinaša j klarinetni ton svojstvene barve, ki se izred-! no lepo skladajo s toni viole. Ni tedaj samo slučaj, da so za tak sestav pisali izvir • ne skladbe celo skladatelji kakor Mozart in Beethoven. Koncert klarinetnega tria, ki ga bo prenašala ljubljanska radiofonska postaja v torek, 21. t. m. zvečer, ima na sporedu za uvod prvi stavek Svetlovega Klarinetnega tria: Allegro non troppo, skladbo živahne ga zanosa, ki se menja z mirnejšim, v ner tranjost usmerjenim izrazom. Sledil drugi stavek Beethovnovega tria op. 11: Adagio; globoka skladba, polna izrazite melodije in močne dinamike ter zaokrožena v plemeniti umerjenosti. Tretji stavek oo tvoril Rondo iz Mozartovega tria op. 14, ljubezniva, efektna in vedno zanimiva skladba. Koncert bo zaključil drugi stavek šantlovega klarinetnega tria: Andante con moto, gladko tekoča skladba z zanimivo in originalno ritmiko srednjega dela. Koncert prinaša same izvirne Skladbe za klarinetni trio in je tem zanimivejši, čim redkeje se čuje ta komorna skupina. Valéryjev pogled na kulturo »Meridiano di Roma« z dne 12. aprila t. i. piše: Paul Valéry, član Francoske akademije, je zapisal v članku v spomin Bergsona na literarni strani »Figaro« med drugim: »Ta visoki, čisti, vzvišeni lik misleca je morda eden poslednjih ljudi, ki so razmišljali globoko in vzvišeno v dobi svetovnega razvoja, ko ljudje mislijo in razmišljajo vedno manj in ko se zdi, da se kultura z vsakim dnetn bolj zmanjšuje v spomine in sledove. Zdi se, da Bergson pripada že minuli dobi in da je njegovo ime zadnje veliko ime evropske inteligence.« Komentator rimskega literarno-umet-nostnega tednika pravi: »Ne razumem tega pesimizma. Tu^i nova Evropa bo imela marsikaj povedati in storiti. Seveda je druga reč, če kdo misli, da je abotno mišljenje, ki je združeno z akcijo. In četudi ugašajo luči »Ville lumière« (Pariza), je gotovo, da bo Evropa še imela kulturo.« Iz medicinskih revij V Neaplju Izhaja že 23. leto »Rassegna internazionale di clinica e terapia«. Strokovni časopis, ki ga urejujeta ob sodelovanju širokega odbora specialistov predstojnik 3ienske vseuC. klinike Guido Izar in ravnatelj kirurške klinike v Bolognl Gherardo Forni, utegne vzbuditi tudi pozor nost slovenskih medicinskih krogov. Vsak zvezek prinaša" najprej kak Idejno ali kako drugače podneten uvodnik, nato pa razne razprave iz vseh panog medicinske znanosti. V najnovejših zvezkih, ki leže pred nami, so izšle med drugim razprave in članki: o kliničnih raziskovanjih učinka Neuro-Trasentina, o zastrupljenju s posebno zmesjo sYinca, ki se imenuje v italijanščini »tre- SPORT Drugič 4:0 Tudi španska nogometna elita je morala priznati Italije Stadion San Siro v Milanu je doživel v nedeljo vredno reprizo mednarodne nogometne tekme s Spanci, ki jo je dne 12. t m. videlo skoraj stotisoč Berlinčanov, toda z dvema variantama, da je milanska arena sprejela ta dan maksimum in »samo« 50.000 gledalcev in da so domačini, precej drugače kakor oni iz Berlina, naložili gostom štiri neoporečne zgoditke in pri tem ohranili svoje svetišče nedotaknjeno. Italijanska nogometna reprezentanca je torej prestala pomembno mednarodno preskušnjo z nepričakovano častnim uspehom in po ponovnem vstopu v mednarodno areno dokazala, znova, da se še zmerom opravičeno ponaša z naslovom zadnjih svetovnih prvakov v nogometni igri. Škoda, da je za letos nameravano srečanje med njo in Nemčijo odloženo na poznejše čase... Od blizu in daleč so v nedeljo prihitele množice prijateljev nogometa ter do zadnjega kotička napolnile ogromno in še nalašč povečano športno napravo na periferiji Milana. Med mnogimi odličniki, ki so se zbrali na častnih prostorih, so bili španski infant, nar. svetnik in predsednik CO-Nl-a Manganiello, namestnik španskega športnega vodje, predsednik nogometne zveze general Vaccaro in drugi. Po običajnih uvodnih formalnostih se je tekma začela s četrturno zamudo ob 15.45 — pod vodstvom nemškega sodnika dr. Bauweri-sa in s sodelovanjem vseh domačih sodnikov kot pomagačev. Moštvi — italijansko v svojih tradicionalnih sinjih dresih, špansko pa v temnomednh — sta nastopili kakor smo napovedali v pó-nedeljski izdaji našega lista. Spanci s popolno garnituro kakor v Berlinu z Martinom kot srednjim napadalcem, domači s Piolo kot vodjo napada in Depetrinijem v krilski vrsti namesto Grezarja, sicer pa postavljen: enako kakor nedavno proti Hrvatom. 4:0 za Italijo, tega niso pričakovali niti največji optimisti! Pri vsem tem pa je bila premoč domačih še vse večja kakor jo kažejo te že dovolj zgovorne številke. Saj so Piola in tovariši še najmanj trikrat z ostrimi streli zadeli namesto mreže drogove in izsilili v teku vseh 90 minut nič manj kakor devet kotov, italijanska obramba pa je ves ta čas zagrešila enega samega. In navsezadnje sta to razliko najbolj občutila oba vratarja, od katerih je moral italijanski Griffanti posredovati smo enkrat — res odločilno. Nedeljski uspeh Italije proti Španiji je po številkah enak onemu, ki je že zapisan v kroniki iz tekme proti Hrvatski, je pa v celoti le precej različen od njega. Deloma zato. ker Hrvatska in Španija vsaj za zdaj ne moreta vjeljati kot enakovredna nasprotnika, še bolj pa zaradi tega, ker je italijansko moštvo v nedeljski igri pokazalo tudi s tehnične strani velik napredek in se uveljavilo obenem kot celota, s katero bo lahko še drugje zastopati sloves svetovnih prvakov. Enajstorica je od vsega početka prevzela vodilno vlogo in jo obdržala — s kratkimi vložki španskih reakcij — do zadnjega udarca. Med posameznimi vrstami je najbolj ugajala napadalna, v kateri se je odlično uigral mladi Mazzola, sicer pa je tudi Piola kot stari rutiner uspešno vodil svojo petorico. Bravati je bil boljši po odmoru kot do tedaj. Krilska vrsta je opravila svojo nalogo v zadovoljstvo; najboljši je bil Campatelli, lri je kumoval tudi pri zadnjem zgoditku, toda tudi Andreolo v sredini je opravil dragoceno delo. Za ožjo obrambo tudi ni bilo treba biti v skrbeh niti trenutek. Spanci so razvajenemu milanskemu občinstvu pokazali malo, tem manj, ker so se v glavnem samo branili. V napadu sta dala največ Alonso in Epi. toda Campos, ki sta ga zalagala, ni znal zadeti na pravo mesto. Krilci so vzdržali le do polovice, potem pa so gospodarili na njihovem terenu italijanski. Branilec Teruel je bil boljši kakor njegov tovariš, vratarja Ma-torella pa, kakor je verjetno, skoraj tudi ne zadene krivda, da je moral štirikrat dvigniti roke. Usodnih — dvakrat po pet minut Začne se s premočjo Italije. V 3. min. zrušijo Piola na tla; prosti strel gre mimo. 1. kot proti Španiji ne spremeni ničesar. I. je kar naprej v akciji, toda brez uspeha. V 13. min. spravi Ferraris usnje v mrežo — toda bil je offside. Takoj nato strelja Viola v prečko. Zdaj si opomore S.; prvo nevarnejše delo reši Griffanti sigurno. Spel kotj proti S., spet sami napadi I., toda razmerje v številkah je še zmerom 0:0. Ne pomagajo vsa prizadevanja domačih, d» odmora ostane pri tem. Po reprizi pritisne I. še jačje. In res že v 1. min Mazzola po krasni kombinaciji z leve najde pot v špansko mrežo. Dve minuti pozneje je spet Ferraris na strelu in tudi njemu se posreči enako. I. vodi 2:0. Gostje skušajo rešiti, kar se rešiti da; Campos strelja iz precejšnje daljave, toda vratar ujame še in dvigne žogo nad prečko. To je edini kot proti Italiji — brez učinka pozneje. Spet se vrstijo lepe priložnosti za I., toda tretjega zgoditka še zmerom ni. Ko potekajo zadnje minute in že vsi sklepajo račune, poda Ferrar.o krasen pas Pioli* ta pa dalje mimo vratarja in že je 3:0. Se enkrat se začne s sredine, še enkrat se domači napad požene na špansko polovico, Campatelli posluži Loi-cha, ta pa z razantno nizko žogo četrtič preseneti Matorella. Spet se vsi postavijo na mesta in spet je I. v napadu; žogo dobi Biavati in skorj, skoraj bi bili stavili domači še svoj peti zgodi tek. Bil je samo kot! Sodnik iz Nemčije je bil odličen. Beležimo še •.. Kljub velikemu nogometnemu dogodku in pravemu ljudskemu slavju v Milanu, kjer so igrali najboljši italijanski nogometaši mednarodno tekmo s Španci, so marsikje drugod po italijanskih terenih tudi še posebej tekali za okroglo žogo. Med raznimi prireditvami zadnje nedelje moramo zabeležiti izid prvenstvene tekme — odigrane v obliki predujma na prihodnje kolo — med Udinesom in Barijem iz divizije B. Domačini iz Udina so na svojem igrišču odnesli vodilni južnoitalijanski enaj-storici obe točki s tesnim izidom 2:1. — Triestinsko moštvo Ponziane je z enakim izidom (1:2) izgubilo naknadni prvenstveni dvoboj s Trevisani; oba udeleženca pripadata diviziji C. Med atletskimi prireditvami zadnje nedelje sta bili najbolj opažem dve konkurenci v Ferrari, in sicer v teku odn. hoji na 10 km. V prvi je v odsotnosti stalnega zmagovalca Costantina zmagal Giordano v času 33:30 štiri pedesetinke pred Pado-vanijem, v slednji pa se je spet plasiral na prvo mesto Croia v 48:30. Dansk a rekorderka v vodi Ragnhild Hveger že spet tišči za novimi rekordi, čeprav je dejala, da ne bo nikoli več ... Nedavno se je spravila v Kodanju nad svojo najstarejšo svetovno znamko — na progi 500 qardov prosto, kjer je leta 1937. dosegla čas 5:57.9. To pot ni bilo zaman! Zboljšala jo je za skoraj 5 sekund na — 5:53. To je njen 44. zaporedni svetovni rekord! S spremembo francoske vlade v Vichyju je dobil tudi francoski sport novega generalnega komisarja namesto dosedanjega Jana Borotre, in sicer v osebi podpolkovnika Pascauta. Novi vrhovni šef za vodstvo športa v Franciji je bil sam aktiven športnik, in sicer največ igralec rugby j a, v katerem je nekajkrat tudi zastopal Francijo v mednarodnih tekmah, bo skušal v svojem področju doseči boljše uspehe od svojega prednika. Na poti k novi ureditvi sporta v Srbiji je bil pred kratkim imenovan državni športni odbor pod vrhovnim nadzorstvom prosvetnega ministrstva. Ta novi forum je sedaj imenoval tudi svojega vnanjega predstavnika, novega državnega športnega vodjo v Srbiji Aračiča. Kakor se zatrjuje, bo novi vodja vse športno gibanje v Srbiji reorganiziral na novo — čisto po smernicah iz novega športnega reda v Nemčiji. PRAKTIČEN OD MLADIH NOG" ) — Pepček, ko bom velik, bom zdravnik za oči. — O, kako si neumen, Francek! Jaz bom pa rajši zobni zdravnik. Oči ima človek samo dvoje, zob pa 32. VARČNOST Gospa sreča znanega gospoda, ki ima pri jasnem vremenu razpet dežnik. — Zakaj hodite z dežnikom, ko v en dar-sonce sije? — Veste, gospa, imamo samo en dežnik, in kadar dežuje, ga ima moja žena. FILMSKA Filmska igralka Banda Landa je kazala svoj ljubezenski album in je gostolela: —... in tole je žena mojega prvega md-ža, tu je ločena žena mojega drugega moža, to je prvi mož druge žene mojega prvega moža in tamle je drugi ločeni mož prve žene mojega sedanjega moža. traltile di piombo«, o travmatičnih poškodbah jeter, o sistemu izolacije in oskrbovanja v primeru epidemičnih bolezni v pokrajini z milijonom prebivalcev, o Welt-mannovih in Matefyevih reakcijah pri otroški tuberkulozi, o hormonsko-röntgenskem zdravljenju hipertrofije prostate, o meo-trofiji (pomanjkanju snovi za rast pri živem organizmu), o sedanjem stanju znanja o malariji i. dr. Objavljena so tudi poročila s kongresov medicinskih akadem'j in vsak zvezek zaključujejo pregledi važnejših člankov v medicinskih revijah in ocene pomembnih strokovnih knjig. V uvodnikih zadnjih zvezkov se obravnavajo: zahteva po psihološkem študiju medicincev (glej »Jutro« z dne 16. t. m.), vprašanje obvezne zdravstvene knjižice za delavstvo in vprašanje doktorskega ln profesionalnega naziva v zvezi z novim vseučiliščnim zakonom odnosno s »Carta della Scuola«. Janeza Jalna povest »Ovčar Marko« je pravkar izšla v knjižni izdaji. H knjigi, ki jo je ilustriral Evgen Sajovic, se bomo še vrnili — Uvod je iz peresa dr. Tineta Debeljaka. Reprezentativna razstava nemške umetnosti je napovedana tudi letos za mesec julij v Domu nemške umetnosti v Mo-nakovem. Praški Rudolfinnm, prejšnji češkoslovaški parlament, je bil nedavno izpreme-njen v nemški kulturni dom. Ob tej priliki je namestnik protektorja general Hev-drich podelili nagrado po 10.000 mark trem nemškim kulturnikom iz Protektorats: prof. Honichu, prof. Thieleju in Franzu Leppa. Nemško gledališče v Lillu. Mesto Lille Je postalo središče nemške kuturne dejal-nosti v Franciji. V tem mestu je bilo 10 maja 1941, v spomin na začetek ofenzive na zapadni fronti, ustanovljeno nemško gledališče, ki je priredilo v zadnjih osmih mesecih 543 predstav, izmed teh 298 izven Lilla v raznih severnofrancoskih, belgijskih in holändskih mestih. Wagnerjeva »Walküre« v Bologni. Teatro Communale v Bologni je začel pomladno sezono v duhu svoje wagnerijanske tradicije — z »Walküre«. Povabil je k sodelovanju nemškega režiserja, dirigente in pevce, tako da je imela predstava povsem izviren značaj. Leonardo da Vinci in Japonci. Iz Tokija poročajo, da bo v tamošnji Umetnostni galeriji prirejena razstava réprodukcij del Leonarda da Vincija. Razstava bo obsegala okrog 600 del, ki so büa 1. 1939 razstavljena v Milanu, nato pa na svetovni razstavi v New Yorku. Odtod so na Ducejevo odredbo prenesli ves material na Japonsko. José Moreno Carbonero, eden najslavnejših sodobnih španskih slikarjev, znan zlasti kot avtor monumentalnih zgodovinskih slik, je umrl v starosti 82 let. Bil je član Akademije lepih umetnosti sv. Ferdinanda. Prepeljali so ga v rodni kraj — na Malago. •Obnovite naročnino! Horek 21. IV. 1942-XX- S Spodnje Novi grobovi. Zadet od kapi je preteklo sredo umrl .v Celju znani industrijee in pekovski mojster Jožef Kirbisch. Star je bil 64 let. Poznala ga je vsa Spodnja štajerska. Bil je med najpodjetnejšimi celjskimi gospodarstveniki, ki je iz skromnih počet-kov razvil veliko podjetje. Nadalje so umrli v Celju; Franc Končan, Srečko Konec, Barbara Zupanek in Marija Zinauerjeva. V Marenbergu je umrla 37 letna zasebnica Marija Deutschmannova, v Ptuju v visoki starosti 83 let upokojeni višji iavčni upravitelj Ivan Strmšek, v Celju 66 letni policijski re virili nadzornik v pokoju Andrej Bedrač, v Središču pa 59 letni upokojenec, davkar Jakob Malinger. V Cvet-kovcih je umrla 35 letna posestnica Marija Faričeva, na Teznem pa 45 letni strokovni mojster Ivan Zebešič. Poročila sta se v Celju uradnik Viljemi Fabschütz in Ivana Gayerjeva z Dunaja. Poroka je bila posebno svečana, ker je ženin star pr.padnik SA. Nadalje so se v Celju poročili Anton šepetavc in Marija Škorčeva ter Jože Pucar z Marijo Vugovo. Zborovanje štajerskih čebelarjev je bilo te dni v Gradcu. Na Štajerskem in na Koroškem preizkušajo dva čebelja rodova, ki se utegneta najbolje izkazati za pleme. Tudi letos morajo čebelarji v Nemčiji oddati po 2 kg medu od panja. Poletno zborovanje štajerskih čebelarjev bo 26. julija. , Ne glej v žarko luč! Na Teznem je 19-tatni delavec Janez Hudin v ondotni tovarni opazoval delo z električnim žarilnikom. Seveda ni imel zaščitnih naočnikov, zato je moral takoj čutiti hude posledice: začasno je namreč oslepel. Naglo so ga prepeljali v mariborsko bolnišnico, kjer se zdravniki trudijo, da mu spet vrnejo vid. Nesreče. Dveletni Lojze Tratnik iz Dre-šinje vasi pri Petrovčah je padel in se hudo potolkel po glavi. 17 letna Terezija Kob-lejčeva si je v tovarni zlomila nogo. V neki drugi mariborski tovarni je padel delavcu Evaristu Orčanu z višine 4 metrov težak tram na glavo, da je siromaku počila lobanja. Dveletni Janez Fauland je zašel z roko v stroj za napravljanje krme. Stroj mu je hudo razmesaril desnico. Pri Lipnici je avto povozil 5 letnega Janeza Gmozarja in mu zdrobil glavo. Deček je kmalu nato izdihnil. Iz ljutomerskega okrožja poroča graški dnevnik: če se v nedeljo popelješ skozi kraje ljutomerskega okrožja, najdeš povsod ženske v veseli družbi. V kuhinjah se učijo pripravljati okusna sodobna jedila, v kaki sobi pa se zabava in prepeva otroška družba. Tu in tam priredijo ženske svoje domače večere, kjer so tovariško združene. Kmalu bodo ženske tudi s svojo štajersko nošo razodevale svojo pripadnost k nemškemu narodu. Vzorce in kroje preizkušajo v šivalnicah. Nemški Rdeči križ pa prireja tečaje, h katerim se voljno priglašajo žene in dekleta. Z Gorenjskega Gorenjski tednik »Karawankenbote« je posvetil številko od 18. aprila 53. rojstnemu dnevu Adolfa Hitlerja. V posvetilu pod sliko na naslovni strani pravi med drugim: »žene in možje, mlado in staro iz Klagenfurta, Villacha ali Radmannsdor-fa, Steina ali Sfe. Veita ali iz katerekoli vasi in mesta v Kärntnu ' in Oberkrainu, vsi ti se v zvestobi in ljufcezni spominjajo moža, ki jim je vsem voditelj in pod katerega zaščito se čutijo varne«. Posvetovalni dnevi na Koroškem. Koroški gauleiter je odredil, da bo 23. aprila prvi posvetovalni dan. Vsakdo ima ta df»n pravico priti h gauleiterju in razložiti svojo zadevo. Ker se jih bo gotovo mnogo poslužilo te pravice, mora vsakdo kratko in jasno povedati, v kakšni zadevi potrebuje nasveta. Kdor pa se bo poslužil te pravice v slab namen, bo kaznovan. Gašperček na Gorenjskem. Mladinska skupina koroškega ženstva je izdelala za otroške vrtce na Gorenjskem večjo skupino lutk in jih je izročila na Hitlerjev rojstni dan. Materinska posvetovalnica je bila izročena svojemu namenu, v Kamniku. Tu se bodo odslej vršili tečaji za mlade žene in neveste. Nekaj takih posvetova»nic bodo še ustanovili v večjih gorenjskih krajih. V Kranju so ustanovili žensko mladinsko skupino, prvo na Gorenjskem. Pozivu se je odzvalo 300 deklet in žen v starosti od 18 do 30 let. Za voditeljico je bila postavljena gdč. Lischka. -Po nesreči je nastal požar pri malem posestniku Pus ta vrhu na Ladji pri Medvodah. Pogorelo je gospodarsko poslopje. Ogroženi sta bili tudi hiši Pustovrha in Ločniškarja. Na pomoč so prihiteli delavci iz tovarn in so ogenj omejili. V Ljudskem domu v Kranju so Imeli zaključno prireditev za zimsko pomoč. Govoril je župan dr. Markgraf, nato je za- trobila fanfara Hitlerjeve mladine. Sledu je koncert kranjskega godalnega kvarteta, nekaterih solistov in mladinskega zbora. Prireditev je bila zaključena z oddelkom fanfar iz Celovca. Iz Novega mesta n— Zopet dež Po lepih sončnih dnevih je v soboto zjutraj pričelo izdatno deževati. Tekom dneva je dež ponehal in je le prav redko rosilo, v noči na nedeljo pa je dodobra namočilo Dolenjsko. Temperatura se nikakor noče dvigniti in se že vse zadnje dm siuče okoli 8 stopinj. Vso nedeljo so gosti oblaki zastirali nebo in nič ne obe ta skorajšnje izpremembe vremena Sedanji dež zelo ovira delo na poljih in vrtovih, saj mnogo gospodarjev še ni končalo s setvijo in posebno za saditev krompirja je sedaj že skrajni časi in zato toliko bolj po t robno lepo vreme. n— 5 škafom na glavi padla. V Radovi-čih v Beli Krajini je nesla 631etna posestnica Bravar Bara v škafu na glavi domov vodo iz bližnjega vodnjaka. Med potjo pa se je tako nesrečno spotaknila ob neko korenino. da je s polnim škafom vode na glavi padla Ln si zlomila pri padcu desno roko. Zdravi se v novomeški ženski bo'lnišni-ci. n— Brezposelnost nazaduje. V zimskih mesecih je znatno porasla brezposelnost v novomeškem okraju. S priče+kom pomladi pa se že opaža znatno nazadovanje brezposelnosti. Tako je bilo v marcu v vsem okraju le še 865 nezaposlenih moči od te ga 42 žensk torej dokaj man; kakor v fe bruarju. Največ nezaposlenih je še vedno v stavbni in zidarski stroki, in sicer 498 vendar bo večina teh sedaj zaposlenih pri nadaljevanju večjih javnih deil na pokrajinskih cestah v okraju. Zaposlenih pa je bilo v tem mesecu na novo 123 nezaposlenih, od tega 48 v lesmi industriji v Straži in Soteski. ali oglas Sluibàdobi Beseda l --6C. taksa -.60 ta daiame naslova »li ».s šifro l 3.— Daktilografko zmožno perfektno italijanskega tezika, spreimem takoj. Ponudbe na ogl odd Jutra pod »Pisarna«. 4998-1 Postrežnico pošteno, čisto in marljivo, iščem 2a ves dan. Predstaviti se od 13. do 14. ure. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 5147-1 Službe išče Beseda L —.30. taksa — -6t ta datante naslova di ta šifro L 2.—. Kuharica samostojna, gostilniška, tudi drugih del zmožna, išče službe kjer koli. Ponudbe ogl. odd. Jutra pod »28 let«. 5144-2 Kuharica ki zna fino kuhati in pospravljati sobe, išče mesto. Najraje od 8. do 15. ure. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 5142-2 Beseda L —.60, taksa —.60 '.» 'fatante naslova ab a šifro l }.—. Gospodična poučuie ltaliianščino in srbohrvaščino. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Tr-žačanka«. 5127-4 Sposobnega inštruktorja slavista, ki obvlada tudi zemljepis in zgodovino, iščem za veliko maturo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zmožen«. 5143-4 Največ oglasov ima „JUTRO" Inserirà ite torej tudi Vi! Beseda L —.60. taksa -.60. '.a datante naslova tli za šifro t }.—. Juta vreče prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 5132-6 IŠČEMO RAZPEČEVALCE dobro idolih fenjig kavcija 50.— lir. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »Agilen«. Po kratki in težki bolezni nam je umrla naša ljubljena, nepozabna in skrbna sestra, teta, gospa GUSTI NAKIČ vdova Sornič roj. Bezek upokojenka tobačne tovarne K večnemu počitku jo bomo spremili v sredo, dne 22. aprila 1942, ob pol 6. uri popoldne z žal, kapele sv. Andreja, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 20. aprila 1942. 2ALUJOČI OSTALI Bočni voziček j (dira), skoraj dot, pripraven za dovažanje blaga ali trgovca, ugodno prodam. Prediamska ul. 9. Rožna dolina. -6 Prodam 1 veliko preprogo, 3V»X 21/«, in 1 perzijsko preprogo, zaradi selitve. Ugoden nakup. Ogleda se lahko v nedeljo od 9. do 14. ure, vsaki dan pa od 8. do 9. in od pol 13. do 14. ure: Trampuš, Tyrše-va c. 37a, II. nadstr. 4913-6 Slivovko pristno, domačo, staro, vle-žano blago, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 5133-6 _U Beseda l -.60. taksa — 60. 7s fatante naslova tU ta šifro I Otroški voziček globok ali športni kupim. Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod »Dobro plačam«. 4903-7 mmmm Beseda l ».— taksa -.6C 7.9 -iaianie naslovi tU rt šifre I V— Dva triciklja malo rabltena, za zelo nizko ceno naprodaj. Generator delavnica, Tyrševa cesta 13 (Figovec, levo dvorišče), tel. 29-27. 5145-11 Ži Zajce činčila prodam. Jenkova ul. 15. 5136-27 Izgubljeno Beseda L -.60, taksa --6C 'a datante naslova ali »f šifro l 3.—. Izgubila sem v soboto dopoldne v tramvaju od bolnišnice do pošte denarnico s ca. 100 lirami gotovine in dragim spominom. Pošten najditelj naj obdrži 100 lir, ostalo pa vrne na naslov Gledališka 13-111., levo. 5140-28 heseda I .00. taksa -.61 -, iaianie naslova tU " šifro l J.—. Beseda l —.60. taksa — .6C ' *ari'f iulovl ti« '» šifro I i.—. Lepo, moderno kompletno in samsko spalnico, isto kot novo, ku-hiniske mize, kredence ter več posameznih komadov pohištva, ugodno proda : Nova trgovina »OGLED«, Mestni trg 3. 5135-12 Beseda I -.60. taksa —.60 'a Iaianie naslova tli r> šifro t 3.— Lokal z izložbo v mestu, takoj oddam. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 5146-19 beseda l -.60. taksa - 60 '» iaianie naslova tli ia šifro l 3.—. Parcele ali njive za obdelovanje, severni del Ljubljane, kupimo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 5096-20 Beseda I -.60 taksa —60 »a Iaianie naslova tlj m šifre I 3.—. Sostanovalko išče gospodična v centru. Naslov v vseh poslovalni cah Jutra. 5128-23 Vso kožuhovino spreimem čez polette v shrambo, kakor tudi vsa popravila po najnižji ceni. Kožuhovina Danilo Preda lič, Ljubljana. Sv. Petra cesta 18. 5010-30 Krznarstvo Eligij Eber, Ltubljana, Kongresni trg 7 — prevzema v popravilo in shrambo vso kožuhovino čez poletje. 4931-^0 -seseda i 60. taksa --6«. •a -Iaianie aaslov» tU t> šifro l J.—. Vožnje vagonske in vse druge vrste, prevzamem za prevažanje. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 5138-37 Gnoj za gnojenje in za oranje Vaše zemlie lahko takoj naročite. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 5139-37 Kimagiiatrice aerodinamica per calze dei brevetti originali Ernesto Curti in corso dal 1906 Rapida e silenziosa Aerodinamičen stroj za pobiranje zank na nogavicah izvirnih patentov Ernesto Curti v obtoku od leta 1906 Nagel in tih Javljamo pretužno vest, da nas je po težki ln mukapolni bolezni za vedno zapustila naša nad vse ljubljena mati, stara mati, sestra, teta in tašča, gospa Emilija Terpotitz roj. Pogačnik Drago pokojnico bomo spremili k večnemu počitku lz kapelice sv. Frančiška na Žalah v torek 21. aprila 1942 ob % 3. uri popoldne na pokopališče k Sv. Križu. Maša zadušnica se bo brala v cerkvi Marijinega Oznanjenja dne 27. aprila t. L ob % 8. uri zjutraj. Ljubijana-Graz, dne 19. aprila 1942. Globoko žalujoči: OTROCI, SESTRE in OSTALO SORODSTVO MILANO Via A. Mussolini 5 Tel. 65167 Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem javljamo tužno vest, da je umrl naš ljubljeni brat, stric, svak in bratranec, gospod Ernest Rablč absolv. Jurist in vojni invalid Na zadnji poti ga bomo spremili v sredo, dne 22. aprila 1942 ob pol 5. ari popoldne z Žal, kapele sv. Jožefa, na pokopališče k Sv. Križu. Priporočamo ga v blag spomin. LJUBLJANA, dne 20. aprila 1942. žalujoči : IVAN RABIČ, poštni inšpektor, brat KRISTINA RABIČ, sestra in ostalo sorodstvo. 'fSfäjl "i - ■■..'.'ir . i-;•. .. ■ .<■'■ V. ' . * * v - isi * * . ■ - -V • .'/fv " . . Globoko užaloščeni javljamo prijateljem in znancem, da nam je umrl naš predobri, iskreno ljubljeni soprog, oče, stari oče in tast, gospod ANTON UMEK bivši trgovec v Brežicah Pokopali ga bomo v Kranju, kjer je našel svoje poslednje zatočišče. Sy. maša zadušnica bo darovana v ponedeljek, dne 27. aprila t. L ob 10. uri v cerkvi Marijinega Oznanjenja. ANA, soproga, — ANICA por. TOPORIŠ, ing. ANTON, ARMAND — otroci in ostalo sorodstvo E. Salgari: 86 Roman Kmalu je postala Tortuga središče. Mnogo francoskih in angleških pustolovcev, ne samo z bližnjega San Dominga, ampak tudi iz Evrope, ie prihajalo nanjo. Med temi je bilo zlasti obilo norman-skih gusarjev. Ta krdela, sestavljena po večini iz ljudi, ki so jim bili vzeli imetje, mimo tega pa tudi iz vojakov in plena lakomnih mornarjev, so vsa ljlepela, da bi poskusila srečo in se polastila bogatih rudnikov, iz katerih so dotekale Španiji reke zlata. Ko pa na malem otočku niso našli tega. kar so pričakovali, so se drzno klatili po morju. V to so se šteli tem bolj upravičene, ker so bile njih dežele v nenehni vojni s španskim velikanom. Španski n^selniki na San Domingu, ki so videli, da jim trgovina propada, so se hoteli seveda takoj odkrižati teh razbojnikov. Zato so porabili trenutek. ko je bila Tortuga do malega brez posadke, ter jo napadli z močnimi silami. Zavzeti e je bilo lahko, in vsi gusarii. ki so padli Špancem v roke. so poginili pod mečem ali na vešalih Komai ie prišla flibustiriem. ki »o bili na morju. novica o tem klanju na uho. so prisegli maščevanje. V obupnem boiu so ood Willesovim povelj stvom znova osvojili svoi otok in Dokončali šoan- sko posadko. Med kolonisti so zdaj nastali hudi prepiri, ker je bilo Francozov več kot Angležev; Španci so se s tem okoristili ter drugič napadli otok in pregnali prebivalce, ki so se morali umakniti v gozde na San Domingu. Kakor so bili prvi naselniki na otoku Sv. Krištofa prvi flibustirji, tako so postali begunci s Tor-tuge prvi bukanirji (lovci na goved). Karibi imenujejo sušenje in prekajevanje kož ubitih živali »bukan«; odtod izvira ime »bukanirji«. Ti ljudje, ki so kasneje postali najhrabrejši zavezniki gusarjev, so živeli kakor divjaki v siromašnih kolibah, spletenih iz drevesnih vej. Vsa njih obleka je bila srhka platnena, zmerom s krvjo napojena srajca, surove hlače, čevlji iz svinjskega usnja in pomečkan klobuk. Za širokim pasom so jim tičali kratka sablja in po dva velika noža. Imeli so samo eno željo: priti do dobre puške in do kar moči velike tolpe dobrih psov. Rodbinskega življenja niso poznali. Ob iutrnjem svitu so po dva in dva. da bi si mogli vzajemno pomagati, odrinili lovit divjo goved, s katero so bili gozdi na San Domingu zelo bogati. Zvečer so se vračali domov, obtovorjeni vsak s svojo kožo in kosom mesa. Za zajtrk so se zadovoljevali z mozgom, ki so ga sesali iz kosti. Ko so se združili v zvezo, so kmalu postali Špancem nadležni, tako da so iih ti preganjali kakor divi« zveri. Ker iih pa niso mogli uničiti, so raiši sami pobili vso divlo goved in s tem odvzeli ubogim lovcem vsakršno možnost življenja. Zdai »o se bukanirti _ in flftmstirii strnili pod imenom »obalnih bratov« ln se .vrnili na Tortuso. vsi eno- dušno prežeti od želje, da bi se maščevali nad Španci. Ti spretni lovci, ki niso nikoli zgrešili cilja, so bili kot vojaki seveda tudi dobri strelci, tako da so pomenili za gusarstvo, ki se je kmalu silno razmahnilo, važno pomoč. Tortuga ie hitro vzcvetela in postala pribežališče vseh pustolovcev iz Francije, Nizozemske, Anglije in drugih dežel. Večina iih je bila pod poveljstvom Bertranda d'Ogerona, ki ga ie francoska vlada poslala na Tortugo za guvernerja. Okoriščaje se z vojno proti Španiji, so gusarji začeli svoje drzne odprave in neustrašno napadali vgako špansko ladjo, ki so io le mogli doseči. Namesto topov, ki iim iih je primanjkovalo, so nastopali lovci na vole. ki so s svojimi nezmotnimi streli v kratkem času pometli vsako špansko posadko. Njihova drznost ie bila tolikšna, da so se upali napadati največje ladje, ki so iih s pravo fcesnostjo zakvačili in zavzeli. Nič iih ni udržalo, ne topovi ne svinčenke iz pušk ne še tako trdovraten odpor. Bili so pravi »desperados«, besi, ki so kljubovali vsaki nevarnosti in se niso bali pogledati smrti v oči. Španci so jih tudi res imeli za peklenske duhove. Le redko so pustili premaganim življenje (tako so delali sicer tudi Španci) Zadržali so samo osebe višjega stanu, ki »o se mogle odkuDiti z velikimi vsotami denaria: vse druffe so Dometali v vodo V teh bolih le šlo obema strankama za popolno uničenje nasprotnika Morski rarbointki so imeli vsi *nake pravice tn le pri delitvi plena 90 dobivali vodje obilnejši delež. Po prodaji plena so podeljevali ranjencem in tistim, ki so se bili najbolje izkazali s hrabrostjo, posebne nagrade. Tako so dobivali neko vsoto tisti, ki so bili prvi planili na zakvačeno ladjo, in tisti, ki so bili strgali sovražno zastavo z droga. Nadalje so poplačevali tudi one. ki so bili tvegali življenje, da so mogli prinesti novice o gibanju Špancev ali poročila o njihovi bojni moči. Kdor je pri napadu izgubil desno roko, ie dobil vrhu tega še darilo 600 piastrov, kdor ie izgubil levo. 500 piastrov, kdor je izgubil nogo. pa 400 piastrov; ranjencem so dajali dva meseca po en piaster na dan. Na gusarskih ladjah so vladale stroge postave, ki so držale flibustirje v pokorščini in redu. Kdor ie med bojem zapustil svoie mesto, so ga kaznovali s smrtio. Prepovedano ie bilo tudi pitie vina in žganih piiač po osmi uri zvečer: ob tem času i e bilo treba pogasiti vsak ogeni na ladii Prepovedani so bili dvoboji, prepiri in vsakršne igre. S smrtjo so kaznovali tudi tistega, kdor ie skrivaj vzel s seboi na ladio žensko bitje, pa da i e bila niegova lastna družica. Izdajalce so izpostavlj'ali na samotnih otokih, prav tako tudi one. ki so si pri delitvi plena nepošteno kai prisvoiiH. Vendar praviio. da so se takšni Drimeri zelo redko dogaiali. kaiti poštenost gusariev i e bila prekali ena. »«WWIHAJTF V »JUTRU« ^ , M i i j ■—f-iru--um mir ti----———*-——— ----■— —----—------ Urejuje Davorin Ravljen. - Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Viranu - Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja: Fran J er an. - Za inseratni dei je odgovoren Ljubomii Volčič. - Vsi v Ljubljani.