*...............................iHKMH^i \ MrlKP^l : mm - mmmm začetku tedna je bil led na Blejskem jezeru ravno toliko trd, da je zdržal najbolj drzne drsalce", vendar le nekaj dni. Trmasto gnilo vreme je napravilo konec še temu kančku zime. — Folo: Perdan Leto XXVII. Številka 9 ESE?*«!18 °bi- konference SZDL inTrtft ini» .Movljica, Šk. Loka Krani ri ~ ?zdaJa Cp Gorenjski tisk -- 0JdJ2laVm. urednik Anton Miklavčič Odgovorni urednik Albin Učakar Kranj, sobota, 2. 2. 1974 Cena 70 par I List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, r Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah G L A S I L O SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Šola v Begunjah bo Krajevna organizacija socialistične zveze m krajevna skupnost Be-H® ,8t» v torek zvečer pripravili javno tribuno, na kateri so razprav-^^nji osnovne šole, avto-KamL POSt.aji' . adaptaciji gradu drugih ' V1?,CU -m ° nekaterih nSti wPr?blTlh v kraJevni skup-redu Jda so bila na dnevnem cen«^r ^ašanja, ki prebival-e najbolj zanimajo in o katerih že gostih raf.Pravljajo, saj so salon Ptička naPO,nil1 d° dohiH u1' x katerem so vsi želeli nedvnm^ j odgovor, je bil St0 gradnja nove osnovne je nami? °Sn°Vna šola v Begunjah samoprispevek iZi Z u™ ™ samoDri Proračun za letos Slovenski izvršni svet je sprejel predlog republiškega proračuna za letos in osnutek zakona o prenosu sredstev, pravic in obveznosti Slovenije za investicije v gospodarstvu na določene temeljne organizacije združenega dela. Letošnji republiški proračun znaša okrog 1647 milijonov dinarjev. S tem denarjem naj bi republika pokrila vse obveznosti, ki jih mora financirati na podlagi ustave. Nov plinovod Izvršni odbor beograjske banke je odobril Naftagasu iz Novega Sada 456,9 milijona dinarjev posojila za financiranje izgradnje plinskega omrežja v vzhodnem delu države. Plinovod bo dolg 1260 kilometrov, pri financiranju projekta'pa bo sodelovala tudi Mednarodna banka za obnovo in razvoj. Plinovod bodo začeli graditi julija, končan pa bo sredi leta 1976. Jubilej RK V počastitev 30-letnice Rdečega križa Slovenije bo osrednja proslava te organizacije 15. in 16. junija v Gradcu. Republiški odbor Rdečega križa bo pomagal Gradčanom urediti dvorano, v kateri bo proslava, prispevali pa bodo tudi nekaj denarja za nakup kombija, ki bo namenjen za prevoz šolarjev iz tega kraja. Pokrovitelj proslave bo predsednik republiške konference SZDL Mitja Ribičič. Gradivo za kongres ZK Izvršni biro predsedstva ZKJ je obravnaval gradivo za 10. kongrees ZKJ. Obravnavali so tudi osnutek izhodišč o samoupravni socialistični spremembi vzgoje in izobraževanja in osnutek izhodišč o politiki in nalogah ZK na področju kulture in znanosti. Gradivo bodo dali v razpravo. — 6. kongres zveze komunistov Črne gore bo 4. in 5. aprila letos v Titogradu. Udeležilo se ga bo 292 delegatov. To so sklenili na seji C K Z K Črne gore. Sprejem ustave ta mesec Skupna komisija vseh zborov slovenske skupščine za ustavna vprašanja je začela obravnavati besedilo predloga ustave SR Slovenije. Predlog ustave bo predložen v sprejem zborom republiške skupščine predvidoma ta mesec. — Predlog zvezne ustave in zakon za uresničevanje ustave SFRJ sta v torek že sprejela prosvet-no-kulturni in socialno-zdravstveni zbor zvezne skupščine. Električni primanjkljaj Upravni odbor skupnosti , jugoslovanskega elektrogospo-darstva je ugotovil, da bo letos znašal primanjkljaj električne energije okrog 2 milijardi kilo-vatnih ur ali skoraj 5 odstotkov predvidene porabe. Zato so se zavzeli za omejitve oziroma zmanjšano porabo, predlagali proučitev podražitve električne energije in večjo proizvodnjo premoga. Voda v bencinu Tržni inšpektorji v Makedoniji, Hrvatski, Bosni in Hercegovini ter v Vojvodini so pred nedavnim izvedli akcijo na nekaterih bencinskih črpalkah in ugotovili, da je ponekod v bencinu voda. Na devetih črpalkah so našli okrog 6000 litrov vode. Proti kršilcem so sprožili upravni in kazenski postopek. Letošnji sejem mode Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani bo od 25. februarja do 2. marca letošnji 19. jugoslovanski sejem mode: Na njem bo razstavljalo 1H0 proizvajalcev iz vseh republik. Od gorenjskih podjetij bodo razstavljala Alrr\ira, Alpina, Gorenjska oblačila in Vezenine Bled. 9 1 CSt Sobota, 2. februarja 1974 Velik napredek Jesenice Konec minulega tedna in v začetku tega so v nekaterih gorenjskih občinah razpravljali o dosedanjem poteku priprav na volitve in o prihodnjih nalogah. V Kranju je bila minulo soboto skupna seja občinske konference socialistične zveze in občinskega sindikalnega sveta, kjer so razen tega ocenili tudi gospodarske in politične razmere v občini. Ugotovili so, da je bil v občini v zadnjem mandatnem obdobju storjen velik razvojni korak tako na področju samoupravne organiziranosti, kot na nekaterih drugih. Predsednik občinske konference socialistične zveze Tone Volčič je poudaril, da so na področju samoupravnega organiziranja naredili še posebno veliko v nekaterih večjih delovnih organizacijah. Manj pa je bilo narejenega na področju krajevnih skupnosti kot samoupravnih skupnosti delovnih ljudi. Na tem področju čaka v prihodnje še precej nalog. V ponedeljek pa je bila skupna seja občinske konference socialistične zveze in občinskega sindikalnega sveta v Radovljici, kjer so prav tako ocenili gospodarski in družbeni Seminar za nove člane ZK Včeraj se je začel na Delavski univerzi v Tržiču seminar za na novo sprejete člane ZK, ki ga je organizirala občinska konferenca ZKS. Marjan Bizjak je seminariste najprej seznanil z osnovami marksizma in z vlogo in nalogami ZKJ, politolog Herman Jeselšek pa je predaval o družbenoekonomskih in političnih odnosih pri nas. Danes sta na programu dve temi: statuta ZKJ in ZKS ter resolucija 7. kongresa ZKS. Predavatelj bo sekretar komiteja občinske konference ZKS Tržič Janez Piškur. -jk Seminar za mlade Predsedstvo občinske konference zveze mladine Radovljica je v četrtek razpravljalo o organizaciji izobraževalnega seminarja za mlade. Seminar bo prihodnji teden. Ocenili so tudi potek evidentiranja v pripravah na volitve in razpravljali o kadrovskih spremembah v občinski konferenci. M. Hudovernik položaj v občini. Predsednik občinske konference Janez Vari je v uvodnem referatu ugotovil, da je občinska skupščina v dobršni meri izpolnila začrtani ' volilni program. Le na področju gradnje šol bo morala nova skupščina dokončati delo. Treba bo namreč dograditi telovadnici in novo šolo v Begunjah. Ko pa je govoril o samoupravni organiziranosti, je poudaril, da so imeli pri uresničevanju ustavnih dopolnil težave pri nekaterih organizacijah, ki imajo sedež zunaj občine. Ponekod so namreč komercialni interesi potisnili v ozadje samoupravne. V razpravi so se zavzeli, da bi podoben volilni program, kot so ga pripravili pred petimi leti, izdelali tudi zdaj, oceno gospodarskega položaja pa naj bi dopolnili z nekaterimi podatki o gospodarskih organizacijah. A. Ž. Postavili bodo vprašanje Poslanec republiške skupščine Franc Jere je na zadnji seji radovljiške skupščine vprašal, ali namerava skupščina železniškemu transportnemu podjetju Ljubljana, republiškemu sekretariatu za notranje zadeve ali drugemu organu postaviti kakšno vprašanje v zvezi z nedavno hudo nesrečo na bohinjski železniški progi. Rekel je, da občani ne morejo razumeti, da danes lahko pride do takšne nesreče in da je naravnost nevzdržno, da prometnika na dveh postajah oddaljenih 20 kilometrov druga od druge ne moreta nič storiti. Jere je menil, da je bila v tem primeru ekonomika železniškega transportnega podjetja pretirana, ker je ukinilo čuvajnice in postaje, ni pa hkrati uvedlo signalnih naprav, brezžičnih zvez in podobno. »Žrtve in škoda najbrž odtehtajo takšno investicijo oziroma ureditev.« Predsednik občinske skupščine Ivan Cerkovnik je povedal, da radovljiška in jeseniška skupščina pripravljata poročilo o železniški nesreči. Ko bo gotovo, bodo odgovornim organom postavili vprašanje. A. Ž. Letne konference v vseh osnovnih organizacijah Januarja so v vseh delovnih organizacijah v škofjeloški občini sklicali redne letne konference osnovnih organizacij sindikata. Člani sindikata so se pogovorili o novi organiziranosti svoje organizacije kot jo zahtevajo ustavna dopolnila. V večjih delovnih organizacijah, kjer je tudi več temeljnih organizacij združenega dela, so se odločili, da bo vsaka temeljna organizacija imela tudi svojo osnovno organizacijo. Tako so se v Transturistu odločili za 11 osnovnih Konferenca ZMS Godešič Pregled dosedanjega dela in načrti za prihodnje sta bili glavni točki dnevnega reda redne letne konference aktiva ZMS Godešič. Mladi Godešani so sodelovali na vseh področjih družbenega, kulturnega in športnega življenja v vasi. Lahko bi bili še bolj aktivni, vendar imajo predvsem za organizacijo večjih prireditev in mladinskih plesov premajhen prostor. Tarejo pa jih tudi finančne težave. Ko so sprejemali program dela za letos, so hkrati izvolili tudi več komisij oziroma odborov. Člani teh odborov so se obvezali, da bodo naloge izpolnjevali. Izvolili so odbor za organizacijo izletov, odbor za športne prireditve, odbor za kulturne in zabavne prireditve ter odbor za pripravo delovnih akcij. J. S. Komemoracija ob grobu heroja Občinski Odbor ZZB NOV Jesenice in Zveza koroških partizanov bosta v nedeljo, 3. februarja, pripravili na grobu narodnega heroja Matije Verdnika-To-maža v Sveči na Koroškem komemoracijo. Spomin na narodnega heroja bodo počastili z nastopom jeseniškega pevskega zbora Jeklar in pevskega zbora srednjih šol Blaž ArniČ ter z nastopom koroških kulturnih skupin. D. S! Na zadnji razširjeni seji občinske konference SZDL in občinskega sindikalnega sveta so izvolili nov sekretariat konference za družbeno aktivnost žensk. Za predsednico so imenovali Hildo Zgonc. Za delegata v izdajateljski svet temeljne organizacije združenega dela Glas pa so izvolili predsednika komisije za informiranje pri občinski konferenci SZDL Joža Varla. Do zdaj je občinskemu štabu za ustanavljanje TOZD poslalo svoje statute le 16 delovnih organizacij, le 10 pa svoje samoupravne sporazume. Zato si prizadevajo, da bi čimprej začeli v TOZD reševati tudi temeljna vsebinska vprašanja. D. S. Kranj Občinska konferenca socialistične zveze in občinski sindikalni svet Kranj sta ob pripravah na letošnje volitve sredi tedna izdala prvo številko biltena z naslovom Volitve 1974. V biltenu so objavljeni akcijski program nalog do izvedbe volitev v zvezno skupščino, volilni pravilnik o poteku kandidacijskih opravil za volitve v občini, načela in merila kadrovske politike za kandidiranje in sklepi ter stališča občinske konference SZDL in občinskega sindikalnega sveta o pripravah na volitve. V torek opoldne bo razširjena seja izvršnega odbora občinske konference socialistične zveze. Na njej bodo razpravljali o predlogu o organiziranosti občinske skupščine in ocenili potek evidentiranja. Na dnevnem redu je tudi razprava o dogovoru o uresničevanju akcijskega programa za izvedbo volitev v predkandidacijskem postopku. A. 2. Radovljica Na podlagi akcijskega programa priprav na volitve bo izvršni odbor občinske konference socialistične zveze v ponedeljek skupaj z radovljiško delavsko univerzo pripravil celodnevni seminar za predsednike krajevnih koordinacijskih odborov za priprave na volitve in za predsednike krajevnih organizacij SZDL. Na seminarju bodo obravnavali nekatere konkretne naloge koordinacijskih odborov in krajevnih organizacij SZDL v pripravah na volitve. Radovljiška občinska skupščina je na sredini seji Jožeta Bohinca razrešila dolžnosti ravnatelja osnovne šole Gorje. Jože Bohinc je bil namreč konec minulega leta izvoljen za sekretarja komiteja občinske konference zveze komunistov Radovljica in to funkcijo opravlja poklicno. Skupščina je za vršilca dolžnosti ravnatelja osnovne šole Gorje na predlog delovne skupnosti šole imenovala Srečka Pogačnika. A. Ž. Škofja Loka organizacij. Manjši delovni kolektivi pa so sklenili, da bodo povezani v eni osnovni organizaciji. Na konferencah so pregledali tudi poslovanje podjetja v preteklem letu in sprejeli program dela za prihodnje obdobje. Povsod pa so dali velik poudarek pripravam na volitve. Evidentirali so tudi kandidate za člane delegacij. PRIZNANJE DRŽAVNIKU IN HUMANISTU: v tudi topot zelo delovnem programu obiska predsednika Tita v Indiji je s svojo neposrednostjo in globoko občuteno toplino izstopal en dogodek: podelitev Nehrujeve nagrade za mednarodno razumevanje, ki jo je naš predsednik dobil sicer že leta 1971, pa jo je lahko šele zdaj osebno sprejel iz rok indijskega predsednika Girija. Tito končal obisk v Indiji Nehrujevo nagrado za mednarodno prizadevanje podeljujejo samo izjemnim osebnostim današnjega sveta, ljudem, ki so s svojo dejavnostjo vtisnili širšemu okolju neizbrisen pečat. Predsednik Tito jo je dobil za svoje dolgoletno delo na mednarodni politični sceni, za svojo pionirsko aktivnost na področju neuvrščenosti, za mirovna prizadevanja in za trud pri zbliževanjih narodov. Dobil jo je tudi za svoj globok in izjemen humanizem, za nenehno prisotno skrb za človeka, njegovo življenje in delo. Nehrujeva nagrada za mednarodno razumevanje ni samo priznanje državniku, marveč tudi humanistu, mislecu. Podelitev tega priznanja je tokratni predsednikov obisk v Indiji obarvala še s posebno prisrČ- V torek, 29. januarja, je bil v Skofji Loki posvet predsednikov mladinskih aktivov in klubov na terenu. Predsedniki so na seji poudarili, da se mora čimveč mladih vključiti v samoupravne organe v temeljnih organizacijah združenega dela, v organe krajevnih skupnosti in tudi v delo drugih družbenopolitičnih organizacij. Udeleženci posveta so tudi menili, da naj občinska konferenca tudi letos vključi v program dela organizacijo seminarjev za mladince. Seminarji naj bodo posvečeni različnim področjem, ki mlade ljudi zanimajo. Več pozornosti bo treba letos posvetiti tudi ustanavljanju mladinskih aktivov v tistih krajih, kjer še niso zaživeli oziroma je delo mladih v zadnjem času zamrlo. Pri tem so opozorili, da se v mnogih krajih mladi nimajo kje sestajati in to prav gotovo tudi vpliva na njihovo delavnost. -rp Predsednik občinske konference SZDL Jože Šubic in predsednik občinskega sindikalnega sveta Jože Stanonik sklicujeta skupno sejo izvršnega odbora OK SZDL Škofja Loka in predsedstva občinskega sindikalnega sveta. Za dnevni red predlagata poročilo o poteku evidentiranja, obravnavanje in sprejem akcijskega programa nalog za izvedbo volitev, sprejem volilnega pravilnika o poteku kandidacijskih opravil za volitve in razpravo in sprejem načel in meril kadrovske politike za kandidiranje. Seja bo v sredo, 6. februarja, ob 16. uri v stekleni dvorani restavracije Krona v Škofji Loki. -lb Tržič V sredo je bila v Tržiču seja komiteja občinske konference ZKS. Člani komiteja so razpravljali o dejavnosti občinske konference in njenih organov v zadnjem obdobju ter delu osnovnih organizacij in stalnih aktivov ZK. Največ akcij je na področju izobraževanja. Na sredini seji komiteja so obravnavali tudi potek ustanavljanja temeljnih organizacij združenega dela v občini, sprejeli finančni načrt organizacije ZK za letos ter sklenili, da bo Janez Bedina iz tovarne Peko delegat na 10. kongresu ZKJ. Za goste kongresa pa so predlagali Janeza Bonclja, Borisa Janca in Srečka Stritiha. Občinska konferenca Zveze mladine Slovenije Tržič je organizirala v četrtek pogovor z evidentiranimi mladimi kandidati za delegate in z mladinkami in mladinci, ki so predvideni za delo v občinski konferenci ZMS in njenih organih. Mladi so se na razgovoru seznanili z vlogo in nalogami mladinske organizacije in s predlogom za reorganizacijo. -jk nostjo, značilno sicer za vsa Titova potovanja v to prijateljsko deželo, ki jo je obiskal že petkrat, prvič leta 1954. V trenutku, ko to poročamo, sicer še niso objavili običajnega skupnega poročila o indijsko-ju-goslovanskih političnih razgovorih, kljub temu pa je mogoče s precejšnjo mero zanesljivosti povedati, kaj so govorili in tudi kaj so sklenili med srečanjem Tito— Gandhi. Pogovori so, kot je to običaj, zajeli tako dvostranske odnose, kot pregled najpomembnejših mednarodnih tem. Kar zadeva slednje, so še posebno pozornost namenili delovanju neuvrščenosti. Kot je znano, je po končani konferenci na vrhu v Alžiru izbruhnila četrta izrael-sko-arabska vojna, ki je v mno-gočem (denimo uporaba nafte kot pomembnega arabskega orožja) spremenila razmerja sil na mednarodni sceni. Kar zadeva neuvrščenost, sta državnika menila, da ni razloga za predčasno sklicanje nove konference na vrhu, kajti alžirski sestanek je dal dovolj jasne smernice za delovanje. Tisto, kar je v tem trenutku zato bolj pomembno, je predvsem dosledno uresničevanje v Alžiru sprejetih sklepov. Pač pa sta dva predsednika menila, da bi kazalo čimprej sklicati koordinacijski biro, telo, ki ga je v Alžiru predvidela konferenca neuvrščenih kot pomemben člen v verigi dejavnosti neuvrščenih držav med dvema konferencama. Na njem bi morali, sta menila Tito in Gandhijeva, razpravljati o različnih vidikih naftne krize, uresničevanju resolucij varnostnega sveta, ki zadevajo Bližnji vzhod in o vseh drugih zadevah, ki predstavljajo za neuvrščene življenjsko pomembna vprašanja. Med pogovori v New Delhiju sta obe strani znova izpričali tradicionalno prijateljstvo med Indijo in Jugoslavijo ter potrdili* da se stališča dveh strani ujemajo v vseh bistvenih vprašanjih. Kot pričakujejo opazovalci, je predsednik Tito izrekel povabilo* naj njegovi gostitelji obiščejo Jugoslavijo. Povabilo je bilo, se je zvedelo neuradno, sprejeto z zadovoljstvom, datum obiska pa bodo po diplomatski poti določili kBsn6j6* OBISK V DAKI: Iz New Delhi-ja je predsednik Tito s soprogo Jovanko in s spremstvom odpo; toval v Dako. Tudi ta obisk sodi med Strjevanje prijateljskih stikov med državama, izmed katerih je ta, ki jo sedaj naš predsednik obiskuje, stopila v svetovno družino šele nedavno. Nobenega dvoma ni, da bo predsednik Tito sprejet toplo in prijateljsko in da bodo pogovori z bangladeškimi voditelji (o katerih bomo lahko izčrpneje poročali prihodnjič) prispevali k še tesnejšemu sodelovanju med dvema državama. , V skladu s prej sprejetim programom bo predsednik Tito Bangladeša odpotoval v Nepal> ni pa izključeno, da ne bo obiskal še kako drugo državo med svojim sedanjim potovanjem mi" ru po Aziji. lj ljubljanska banka Zbor gorjanskih gasilcev ga^lcevl0vS0r)t• le bil občinski zbor bodopred Gorjah. Sklenili so, da domu unpHil? Z^aJ.enem gasilskem so se tudf 7 Zunanjl omet mobila in 3 nabavo gasilskega avto-temj?m bo nm0t°rnf briz^lne. Pri ska ° P°magala občinska gasil-nabiralno' °rgamzirali P* bodo"tudi Članov dn fi^ Ji? °bčani. 108 gasilstva v p • ^-letnico obstoja krajevnfnr, ^0rjah Plavilo za praznik avgusta letos. J. Ambrožič , v premislek nČdV' v,času ustanavlja-zdrn* organizacij uresn^ega spoštovanja in tave v7anja dopolnil us-S V *a8u raznih razmiš-zahtev lem' P^dlogov in proučevanju Z«™'***™ unr»„; 1 našega samo- eS;aVnvefžanr°Ce8a 8e kot »TrtJBrtsi ^asA^£ ^cijah združenega dela ' j2 o^anizacij zdru- činTfn 28 8 8edeŽet^ v občim in 28 organizacij s sedežem zunaj občine in da so vBSi km ubada kup & ekip, občinskih p katerimi o °lg niz načrtov, med ne šT nia0 dvoma-najpomemb-Sodoh^ ldeni bIoki> stolpnice in KSa drn?KPOgreŠljivi obJ^ti sploš-standarda. Ne ne, apnaPirbentJokT °peke' cem^a Peska Li °nikega železa- Peska ni nvofe SZn^ "ajosnovnejš dostopni nrSegaslaika znašajo le 15mo t zalo*e kar b pr SedaSmkl;bienih metr°v. loški občin?^ J m ,temPu Porabe v prepustimo besedo b^pcSklica^ »STOP« ZA VIRMAŠES Pomagal osvetliti zadevo^ evo^e t^^] VELEBLAGOVNICA INlnama P^M ŠKOFJA LOKA »Zagate okrog gramoza trajajo v Škofji Loki že od osvoboditve sem. Nimamo namreč zadostnih količin lastnih rezerv, zato smo bili prisiljeni prod nabavljati drugje. Edini legalni domači vir so tvorila nahajališča pri Sv. Duhu, ki pa ne vsebujejo najboljšega materiala. Če smo hoteli zadostiti strogim predpisom o kvaliteti in trdnosti stavb (mimogrede povedano: pri zidavi privatnih hiš je kriterij mnogo bolj blag), smo se morali zateči k dodatnemu čiščenju in izpiranju. Pesek v jamah pri Jeprci je znatno boljši. In ravno jeprške gramoznice so po letu 1966 krile levji delež povpraševanj v druži benem in zasebnem sektorju. Vendar je odlok ljubljanske mestne skupščine, ki je stopil v veljavo lani poleti in ki prepoveduje kakršnokoli izkoriščanje kopov ob ljubljanski cesti, loško gradbeništvo hipoma pahnil v nezavidljiv položaj. Pogodbeno zajamčeno kvoto bomo v kratkem izčrpali, nakar do leta 1980, ko naj bi na Jeprci odprli orjaško gramoznico (4—6 milijonov kub. metrov peska), sposobno zadostiti zahtevam dobršnega dela Slovenije. — predračun investicij znaša 25 do 30 milijonov din — tam ne bo mogoče dobiti ničesar več ...« Ločani so kajpak začeli mrzlično iskati rešitev, kajti zaradi najrazličnejših zapletov ni verjetno, da bi podjetje Standardinvest Ljubljana kaj kmalu usposobilo obljubljano nadomestno jamo v Stanežičih. Prva možnost je aktiviranje 14 ali 15 hektarov velikega peskokopa pri Sv. Duhu oziroma v Virmašah. Temeljite raziskave terena in meritve debeline usedlin ter stopnje ekonomičnosti njihove izrabe, zbrane v posebnem elaboratu, so pod tanko plastjo rodovitne prsti odkrile 1,2 milijona kubikov peska solidne kakovosti, ki bi zadoščal vsaj za naslednjih 20 let. Elaborat govori tudi o smotrnosti postavitve beto-narne, a hkrati zamolči, v kolikšni meri bi realizacija projekta ogrozila talno vodo. Poleg naštetega popolnoma zanemarjena stališča kmetij-cev in lastnikov spornih površin. Seveda je sprožil val ogorčenja in protestov. Ko se je uvodni bes polegel, so zastopniki vseh prizadetih strank sklicali posvet ter nazadnje ugotovili, da ni pametno razširjati obstoječih gramoznic v Virmašah. Dve stari kotanji, ki kot nezaceljeni rani zevata sredi rodovitnih polj, naj bi izčrpali do predvidenih meja, potlej pa ju sanirali. Uporabili bi metodo, ki jo je razvila skupina pedologov, profesorjev ljubljanske univerze, in ki mrtva brezna v razmeroma kratkem času spremeni v ploden travnik ali njivo. TRENUTKI ODLOČITVE Zamisel številka 1 je torej propadla. Propadla je zaradi srečne okoliščine, da po dolgih letih zvezna , in republiška zakonodaja končno priznavata kmetovalcem, združenim v kmetijsko-zemljiških skupnostih, bistveno važnejšo vlogo v oblikovanju prostorske politike kot so jo imeli poprej. Pripomb poljedeljcev, biologov, gozdarjev in agronomov odslej ne bo mogel preslišati nihče, kajti zaupan jim je položaj jezička na tehtnici odločitev. Kajpak ni rečeno, da nameravajo zdaj postati maščevalni in da bodo a priori zavračali oziroma spreminjali projekte gradbenikov in urbanistov. Prej smemo pričakovati konstruktivno sporazumevanje, usklajevanje mnenj, preprečevanje škodljivih posegov v naravo in sprejemanje pretehtanih kompromisnih rešitev. V »gramozni bitki« sta, denimo, obe strani soglasno podprli zahtevo o nujnosti stroge kontrole nad mini-peskokopi, deloma zasutimi s smetmi, ki so jih samo v trikotu Škofja Loka—Trata—Sv. Duh odkrili 23. Inšpektorji naj bi, brž ko bo zagotovljena preskrba iz centralnega kopa, zavrli stihijsko rojevanje in bohotenje »črnih lukenj«, od katerih najhuje bode v oči tista pri Retečah: 1 ha meri. »Lastnik« KS Reteče je samovoljno, brez kakršnihkoli dovoljenj, brez pristanka sekretariatov za vodno gospodarstvo in urbanizem SRS ter mimo urbanističnega plana občine, intenzivno odvažal prod. Baje so odgovorni celo dovolili prodajo »tujcem« (konkretno: Gra-disu Ljubljana), dasi vedo, kako resno je stanje doma. Ampak vrnimo se k stvari — oziroma k predlogu rešitve iz »peščene krize« številka 2. Prav v neposredni bližini »črne« reteške gramoznice je ekipa strokovnjakov našla 10-hektarsko zemljiše, kjer plitki plašč revnega humosa skri- va pod seboj dober milijon kubikov naplavljenega drobirja, ki obeta mahoma odpihniti skrbi Tehnika, komunalnega podjetja Remont in armade privatnih graditeljev. Urbanisti in upravljavec površin Kmetijska zadruga so že dali svoj »blagoslov«. Zdaj je vse odvisno od republiških forumov in od občinske skupščine. »Upam, da bomo prodrli,« pribija Albreht. »Izid je sicer negotov, toda če so odborniki voljni po naglem postopku potrditi dopolnjeni ošnutek novega urbanističnega plana komune in če bo kmetijsko-zemljiška skupnost (ki jo mislijo ustanoviti 13. februarja — op. p.) soglašala z odprtjem peskokopa v Retečah, se utegnemo izogniti najhujšemu. Drugače pa ...« Drugače pa gradbeništvu v Škofji Loki preti katastrofalen zastoj. Porabnikom bo kot tretja, zadnja in skoraj nesprejemljiva alternativa ostal samo še nakup peska v zgornji savski dolini. Transportni stroški bi ceno kubičnega metra drobirja dvignili za več deset din, Čemur bi — razumljivo — sledila ustrezna podražitev stanovanj. Perspektive res niso lepe, zlasti ne, ako upoštevamo, da bi 100 pettonskih tovornjakov, ki bi sleherni dan, tudi v konici turistične sezone, zatrpavali loško in gorenjsko cesto, krepko povečali gnečo in dodatno obremenili razmajane asfaltne površine. V Loki postaja iskanje peska podobno zl.°ti mrzlici. »Rudnik« je na dosegu roke, ovir pa ne zmanjka in ne zmanjka. Kakšen bo izid tekme zlatokopov s časom?! I. I. Guzelj Za gradnje v loški občini ne primanjkuje opeke, cementa, apna in betonskega železa, ampak peska. — Foto: F. Perdan Ne, ne bomo imenovali ne kraja ne časa, zato ne, ker gre za neki medsebojni odnos, ki je prav gotovo značilen tudi za druga okolja in sredine. Tudi zaradi tega ne, ker bi vsekakor prizadeli nekatere ljudi, ki sicer slabo ne mislijo in ne delajo, a so se v nekem trenutku spozabili in pozabili na nekaj čisto poštenega — do spoštovanja in priznanja nekemu tretjemu, ki je tega spoštovanja in priznanja bil potreben. Družabna prireditev je bila, z veliko ljudmi, z letnim poročilom o financah, o problemih in načrtih nekega društva. Že po tradiciji sklene takšno bilanco družabni ples, ki je vsekakor prijetna zadeva, še posebno, če se srečajo enkrat v letu stari, dobri prijatelji, pokramljajo in se pozabavajo. No, in na tej družabni prireditvi so po lepi stari navadi tudi letos nekako »počastili« lanskega predsednika društva tako, da se je popolnoma sam zavrtel po plesišču. Lepo in prijetno in verjetno bi zadostovalo, ko se ne bi ti »solo« plesi vlekli v nedogled —pa za nekdanjega predsednika, za podpredsednika, za sedanjega, za skrbnika itd. Skratka za tiste, ki so brali poročila, za tiste, ki so pravzaprav vodili društvo na njegovi uspešni poti. Ve lepo in prav in ploskali smo in se zabavali in bili prijetno dobre volje, ko ne bi tam v nekem kotu zagledali člana društva, starejšega, za katerega bi dali roko v ogenj, da marsikaterega uspeha ne bi bilo, ko ne bi bilo njega, njegovih močnih rok in trdnih pleč. Od prvega leta od ustanovitve pa vse do danes je bil vedno poleg, kadar je bilo treba poprijeti za delo, bil vedno pripravljen pomagati, klicali so ga in se nanj vedno zanesli. Marsikdaj bi ostali brez uspeha, če ne bi bilo njega. In potem smo prosili, čisto na tihem seveda, za »solo« ples zanj, spodobilo bi se, smo rekli. Nejeverno so nas pogledali in takole mimogrede obljubili. Čakali smo, a »solo« plesa ni bilo. Ne. zani že ne! Hja, malenkosti, boste rekli. Že morda, a včasih so prav take malenkosti zelo zelo pomembne, morda bolj kot karkoli drugega. Malenkostno, skoraj nepomembno priznanje ob pravem času je včasih dragocenejše kot velika diploma ali darilo. D. S. nama LJUBLJANA—KOČEVJE — ŠKOFJA LOKA — VELENJE Vprašanje, kje dobiti zadostne količine gramoza, je trenutno eden najbolj perečih problemov škofjeloške občine — Posteljnina, — odeje in pregrinjala, — Pohištveno in dekorativno bl^ro, Preproge in obloge tal, kuhinjsko in namizno Perilo, — zavese, perje, — frotir brisače Popust 10% pralni stroji in hladilniki »Gorenje« popust 10% kuhinjsko pohištvo popust 8% Nekdanji vhod v Škofjo Loko V Škofji Loki so prejšnji teden začeli s prvo etapo prezentacije Poljanskih vrat, nekdaj enega od glavnih vhodov v utrjeno srednjeveško mesto. Odstranili bodo nasuto ploščad ob Grabnu in uredili travnati jarek do obokov kamnitega mostu, kije nekdaj vodil čez obrambni kanal do obzidja. Vrata, most in stražni stolp nad njim so odkrili lani ob nameščanju mreže odtočnih cevi, vodovoda in električne napeljave. Rekonstrukcija sodi v celovit projekt obnavljanja in restavriranja pomembnih kulturnozgodovinskih objektov v tisočletni Loki, vodi in usmerja pa jo Regionalni zavod Ljubljana. — Foto: L G. Filmsko gledališče tudi v Kranju Kulturna komisija pri občinski konferenci ZMS je prav gotovo delavna, idej imajo mnogo, le pri realizaciji zamisli so nekoliko bolj počasni. Gledališki klub je pravzaprav edini, ki je že zajel občinstvo, ki ima, vsaj delno, izpeljan program, in ki v resnici redno deluje. Z Našo besedo ni še nič, pač pa bo na Primskovem kviz z naslovom Kaj veš o kmetijstvu. O filmskem gledališču se je razpravljalo že lansko poletje. Tudi direktor kinematografskega podjetja Kranj je že novembra pristal na sodelovanje in oddal kulturni komisiji seznam filmov, ki bi prišli v po- Igralci iz Predoselj gostujejo v Vodicah Pod vodstvom domačega režiserja Lada Krmeca je dramska skupina KUD Svoboda iz Predoselj na domačem odru nekajkrat uspešno uprizorila igro Jožeta Abrama Zlatorog. Sedaj so predoseljski igralci pred gostovanji. Jutri, 3. februarja, se bodo ob 15. uri popoldne z Zlatorogom predstavili v kulturnem domu v Vodicah nad Ljubljano, potem pa pridejo na vrsto še nekateri tuji kraji na Gorenjskem. -jk Škofja Loka: spet Švejk Člani eksperimentalnega gledališča Oder — galerija Škofja Loka bodo danes, v soboto, 2. februarja, ob 19.30 in jutri, v nedeljo, 3. februarja, ob 16. uri priredili ponovitev satirične komedije Igorja Tor-karja »Vstajenje Jožeta Svejka«. Delo je prejšnji mesec ob premieri zbudilo veliko zanimanje občinstva. Predstavi bosta v galeriji na loškem gradu. Gostovanje kulturnikov iz Srednje vasi Sredi januarja je KUD Triglav iz Srednje vasi v Bohinju gostoval v jorjah pri Bledu z veseloigro Zmešnjava nad zmešnjavo. Igralci so ne >reveč polno dvorano nasmejali do solz. Delo je režiral Ciril Zupan. J. Ambrožič Izobraževalni tečaji DU Delavska univerza Radovljica je pred kratkim razpisala več tečajev za izobraževanje odraslih. Ta mesec bo organizirala več jezikovnih teča-'°.v nemščine, angleščine in italijanščine. Tečaji bodo trajali 100 ur. t.azen v Radovljici pa jih bodo organizirali tudi drugje v občini, če bo . nje zanimanje. Organizirali bodo tudi začetne in nadaljevalne tečaje iz strojepisja, krojenja in šivanja. JR štev v prvih šestih mesecih za predvajanje. Potem se za filmsko gledališče ni več nihče zanimal. Gledališki klub je začel z delovanjem pravzaprav še najbolj po zaslugi Prešernovega gledališča, Kinematografsko podjetje pa je sodelovanje vzelo dobesedno zares. Na pobudo posameznikov se je sedaj končno le začela akcija tudi za filmsko gledališče. Od štirinajstih filmov jih bo v drugem šolskem polletju na sporedu šest ali osem. Po predstavah bodo pogovori, izhajal pa bo po vsej verjetnosti tudi filmski bilten. Videli pa bomo na-slednje filme: Konje streljajo mar ne, Joe... tudi to je Amerika, Preiskava nad nedolžnim državljanom, Z (še živi), Jagode in kri in Maestro in Margarita. Na programu bi bili še Polnočni kavboj, Sacco in Vanzetti, Andrej Rubljov, Obsedno stanje in drugi, a so bili nekateri od njih prav pred kratkim že v rednem filmskem sporedu, nekateri pa še bodo, npr. Obsedno stanje. Filmsko gledališče bo predvsem namenjeno ljubiteljem kvalitetnih filmov, še posebej pa za učence in dijake kranjskih šol, ki jim bo tako dana tudi možnost filmskega izobraževanja. Vstopnina bo znatno nižja, po šolah pa bo razpisan abonma. Za konec pa še to. Kinematografsko podjetje bo za nadalje sodelovanje le, če bo dovolj obiskovalcev. Dolžnost kulturne komisije in sploh OK ZMS pa je, da s široko akcijo obiskovalce pridobi, ker za filmsko gledališče ni, vsaj sedaj še ne, subvencij. Včasih se mi namreč že zdi, da je celo za marsikatero predstavo Gledališkega kluba škoda denarja, ki je sicer namenjen kulturi. Toda ne samo za dvajset ljudi. J. Poštrak Razstave in koncert Ljubljanskega pihalnega orkestra V Kranju bo v ponedeljek, 4. februarja, ob 18. uri v galeriji Prešernove hiše otvoritev razstave del akademskega kiparja-medaljerja Staneta Dremlja iz Radovljice in del dipl. ing. arch. Valentina Scagnettija iz Ljubljane. Ob 18.30 bo v galeriji Mestne hiše otvoritev razstave del pomurskih slikarjev Ladislava Dan-ča, Štefana Havka, Lojzeta Logarja in Franceta Mesariča. V stebriščni dvorani pa bo otvoritev razstave ob 500-letnici rojstva nemškega slikarja Luke Cranacha, ki jo prireja generalni konzulat Nemške demokratične republike iz Zagreba. Po otvoritvi razstav ob 19. uri bo v renesančni dvorani Mestne hiše koncert Ljubljanskega pihalnega kvinteta. Ljubljanski pihalni kvintet je pričel delovati leta 1972. Sestavljajo ga solisti-člani orkestra ljuoljanske opere: flavtist Rudi Pok, oboist Sto-jan Dokuzov, klarinetist Slavko Grčar, fagotist Jordan Hadžinikolov in hornist Emil Krečan. Poleg igranja v orkestru in solističnega nastopanja so umetniki tudi začutili po- trebo po igranju v komornem sestavu, ki daje izvajalcem še poseben užitek, zahteva pa tudi poseben način igranja. Ansambel je znan po Sloveniji in Jugoslaviji, saj je nastopal v organizaciji Glasbene mladine in koncertnih poslovalnic. Imel je tudi več snemanj za jugoslovanske radijske postaje. Na koncertu v Kranju bo izvajal dela skladateljev: J. Christiana Bacha, Vincenta Persi-chettia, Maksimiljana Feguša, P. Maxa Duboisa in Vaclava Trojana. D T ČP Gorenjski tisk Kranj TOZD tiskarna razglaša prosta delovna mesta 1. dveh delavcev v proizvodnji 2. dveh tiskarjev za knjigo tisk Pogoji: pod 1.: mlajši moški, vojaščine prost pod 2.: KV ali VK tiskar za knjigotisk V obeh primerih je delo na dve izmeni. Ponudbe sprejema tajništvo podjetja CP Gorenjski tisk Kranj, Ul. Moše Pijade 1, do 10. februarja 1974. Teden slovenske drame '74 Ena največjih gledaliških manifestacij pri nas — pod pokroviteljstvom Kulturne skupnosti Kranj in delovnih organizacij Sava, Iskra, Planika, Tekstilindus, IBI in Elektro Kranj bo letos že četrtič počastila kulturni praznik oziroma tvorno ustvarjalnost dr. Franceta Prešerna. Kot doslej je uprizoritev slovenskega dramskega avtorja edini pogoj sodelovanja, če seveda ne omenimo ustrezne kvalitete. Sicer pa tudi TEDEN SLOVENSKE DRAME 74 uresničuje zamisel o enotnosti slovenskega gledališkega prostora ne glede na status (poleg Prešernovega gledališča še Slovensko amatersko gledališče iz Trsta in pa Gledališče »Pekarna«) in pa zamisel o odprtosti prireditve, ki je v pripravljalni fazi ugotovila ne preveč spodbudno dejstvo, da gledališča drugih republik letos praktično ne uprizarjajo slovenskih dramskih del. Tako bo obe omenjeni izhodišči TEDNA letos združil nastop zamejskega gledališča iz Trsta. Namesto razgovora je Prešernovo gledališče to pot razpisalo tćmo TEDNA SLOVENSKE DRAME 74, ki naj bi dala predvsem priložnost vsem sodelujočim in tudi sicer ustvarjajočim slovenskim dramskim avtorjem; tem naj bi namreč TEDEN v bodoče še bolj pripadal kot doslej. Tema ima naslov USTVARJALNI IN GLEDALISKO-IZVEDBENI ASPEKTI SLOVENSKEGA DRAMSKEGA AVTORJA, na programu pa je v petek, 15. februarja, in soboto, 16. februarja, obakrat ob 10.30 v kadilnici Prešernovega gledališča. PROGRAM TEDNA SLOVENSKE DRAME 74 narodno gledališče gledališče Kranj Maribor PRIMOŽ Četrtek, 7.2„ Slovensko KOZAK: »AFERA« Petek, 8.2., Prešernovo »UKANA« Sobota, 9.2., Stalno slovensko gledališče Trst BEVK-GRABNAR: »KAPLAN MARTIN CEDERMAC« Nedelja, 10.2., Gledališče »Pekarna« PETER BOŽlC: »KAKO SREČEN DAN« Slovensko amatersko gledališče Trst KOŠUTA-RUSTJA-VERC-KRALJ: »DLAKA V JAJCU« Ponedeljek, 11.2., Slovensko narodno gledališče Ljubljana BRANKO MIKLAVC: »POMARANCNIKOV NAJNOVEJŠI ŽIVLJENJEPIS IN NJEGOVA PRVA SMRT« PAVLE LUŽAN: »ZELENI VOLK« Torek, 12.2., Mladinsko gledališče Ljubljana (izven abonmaja) MI-NOLI-GRUN: »VILINCEK Z LUNE« Slovensko ljudsko gledališče Celje ERVIN FRITZ: »KRALJ MALHUS« Sreda, 13.2., Eksperimentalno gledališče »Glej« MILAN JESIH: »GRENKI SADEŽI PRAVICE« Četrtek, 14.2., Primorsko dramsko gledališče Nova Gorica TONE PARTLJIČ: »ŠČUKE PA NI« Petek, 15.2., Akademija za gledališče, radio, film in TV JANEZ ŽMAVC: »PODSTREŠJE« Sobota, 16.2., Mestno gledališče ljubljansko IVAN CANKAR: »ZA NARODOV BLAGOR« Predstave bodo ob 19.30, razen v nedeljo, 10. februarja, (ob 16.) v torek, 12. februarja, izven abonmaja (ob 15.) in v sredo, 13. februarja, (ob 17.). Vsi gledalci, ki niso zajeti v abonma TEDNA SLOVENSKE DRAME 74, naj si zaradi sorazmerno majhnega števila vstopnic v prosti prodaji zagotovijo ogled predstav s pravočasno rezervacijo. Od ponedeljka 4. februarja dalje si je mogoče na upravi Prešernovega gledališča ali po telefonu (21-355) od 9. do 13. ure zagotoviti še razpoložljive vstopnice. Razpisna komisija pri upravnem organu Skupščina občine Radovljica: razpisuje na podlagi 38., 40. in 41. člena pravilnika o samoupravljanju, notranji organizaciji in medsebojnih delovnih razmerjih upravnih organov prosto delovno mesto tajnika komisije za ugotavljanje izvora premoženja Pogoji: visoka ali višja izobrazba pravne ali upravne smeri in 2 oz. 3 leta delovnih izkušenj. Poleg navedenih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še moralno politične kvalitete. Osebni dohodek bo določen v skladu s pravilnikom o delitvi sredstev upravnega organa in samoupravnim sporazumom. Pismene ponudbe z overjenim dokazilom o šolski izobrazbi, življenjepisom, potrdilom o dosedanji zaposlitvi in potrdilom o nekaznovanju je treba poslati v 15 dneh od dneva objave na naslov: Razpisna komisija pri upravnem organu Skupščine občine Radovljica. Pri zvezi kulturnoprosvetnih organizacij občine Tržič deluje kot samostojna sekcija tudi tržiški oktet, ki ga razen pevovodje Franca Sar a bo na sestavljajo pevci: Jože Savs, Ivan Grams, Jaka Praprotnik, Branko Knific, Janez Praprotnik, Jože Grams in Lojze Gros. Oktet je praznoval pred kratkim 5. obletnico delo\ vanja in prejel za to Kurnikovo nagrado. Tržiški pevci nastopajo največkrat na različnih prireditvah po tržiški občini, gostovali pa so tudi že v Italiji in na Koroškem. Posnetek je z zadnjega nastopa v Dupljah-(-jk) — Foto: F. Perdan Prvi žig v dnevniku Loške planinske poti — Na Osovniku najbolj pogrešajo telefon —- Delavci z Andreja nad Zmincem in okoliških zaselkov morajo sami skrbeti za prevoz do tovarn v dolini Planinsko društvo Škofja Loka je v sodelovanju s planinci iz Žirov in ^.eleznikov v počastitev praznovanja 1000-letnice Škofje Loke lansko leto Pravdo Loško planinsko pot ki vodi po vrhovih na ozemlju občine Škofja Loka, tu in tam pa sega tudi na zanimive vrhove zunaj loške občine. Začenj a in koncu je se v mestu pod Lubnikom. V dnevniku poti je med drugim zapisano: »Človek, ki se je v srednjem veku in prvih stoletjih novega veka naselil na tem ozemlju, je v trdem delu za svoj obstoj po svoje v dobrih potezah spremenil površinsko sliko po-Krajine. V nekdaj enotno gozdno odejo je vložil žive ploskve samotnih kmetij in gručastih naselij s preprogami senožeti, njiv sadovnjakov ter jih okrasil z gotskimi in baročnimi cerkvi-fj®.1' kJ z bogastvom fresk in ziatih oltarjev izpričujejo smisel ?\r£letnostno doživljanje preteklih rodov. Mnogo je tudi prič zgodovinskih dogajanj, posebno jz nudi h časov, ko se je ljudstvo do rilo za svobodo. Kdor ima še smisel za živo naravo, najde ODiio zanimivosti tudi v menjavi rastlinstva, od srednjeevropske ao alpske flore, ter divjadi in drobnega živalstva, ki biva po E2> u ' senožetih, breznih in £ a V V senčnih grapah in na sončnih vrhovih ter ob potokih, rekah in drugih vodah. Tako je ta razmeroma kratka planinska iZIL Planinca živi film pokra-iili leP°t in življenja samoraslega ljudstva, če razen merjenja svojih telesnih moči upo-01 tudi svoje duševne zmožno-fii.Vu z razumom in srcem pri- ?S"uŽVvljenjskemu utripu lju-ki Jih bo na tej poti srečeval.« OD ŠKOFJE LOKE 5 DO OSOVNIKA togi d0 prve uri T* °!kl Planinski poti, je dve un iako piše v dnevniku! Prvič sem J* t a gor odpravljal že v nedeljo, a vreme m f g0,dl°x kisl° dopoldansko nartt ? §e napovedi vreme- n ari? t nt P0P°xldne. Pa so vreme-v sredn m P°Šteno P^ešili! Nak, i držlti nl moSel nihče več za- že od zhftrl° e čeprav so vznoVa P^i^vfe^V^^j do imeti,semsklenU, papfkaT m°ram prfk pfZ, kam°r s*m se Povzpel S£3fS—-- Na^adn'p nlJe p° °dlično označena, kami i Planinske markacije s čr- vZo v V "3 številnih deblih te varno vodijo zaželenemu cilju na- stnm valoviti, deloma položni, me- bre?vePč?ihP??j Strmi Stezi' » Pustom e tGŽaV .vzPenjal vse više, borcem MSnnsPominsk™ obeležjem lev? S samotna kmetija na strLph s kr i »gmajna« rta vseh meno! ° blh kmalu za menoj. Pred navlflPat8e.je Prikazala skoraj 2adn „n ®-rmma travnate senožeti, ^ovnika poti proti vrhu Dolnmlr i ,gla ** Je pustila po- ja S, ?a tl0m- Cerkev Sv. Mohor-eta l^rtUnata ~ gotski sl°g ~ iz že sknvo Sem °,pazil šeIe' k0 sem s« ji nie L J POPolnoma približal. Poleg TanJefob -dveh borcev NOB Jožeta JamSa- lzD??hinja in Franca izsrubiln v ®°binjske Bele, ki sta C življenje le malo pred Pa iirn VOjne' spominsko obeležje Medvode6 P?JStavij1a organizacija ZB Pobočin K u Strani na faSr ,hrxlba.samevata dve smu-letošn- vlečn»ci. Veselega živžava tako C Zlmb noče in noče biti, saj Oso v n Ur VSa smučarska središča tudi snega premore vsega nekaj zaplat PRVI 2lG nJi za.dnevnik planinske poti je na Kožnikovi domačiji. Samo kako npm Z vrha< od ko(ier je v le- vremenu čudovit razgled na nnliiJ° r;0k0 in n->eno okolico, Sorško Hoije, Ivamniške planine in Karanih Se Preteklo sredo ni videlo mL ^edenj daleč. Šele pasji lajež niši. u1Že mi Je dal slutiti, da osov-Pnl ?m.etlJe ne morejo biti daleč. vzdnl J- desetih metrih hoJe na-tPk L-86 Je meglena koprena za kra-Dotin P razkadila in tik pod ozko štiri* SVe T kot na dlani prikazali nn K. ndl' lepo raporejeni nizdol D«nSeSU- Kot nalašč za uspel kot i k' 8em tuhtal! Nekaj trenut-neip f P^Pravljal, da bi čim var-razt»o ex-°Večil na rimskem traku bi bil? Se osovniški turizem! Pa ^ena N«mnJ •Kr?niera .?koraJ PrePre" ki JJ?® naJ.bhžjem vikendu, tistem, roke ga 1,mel skoraJ na dosegu okenci- Je kar naenkrat odgrnila zavesa in zaslišalo žensko vreščanje, ki mi je hotelo prepovedati, da bi uperil aparat v luksuzne počitniške hišice! Ni mi bilo do prepira ali kake žolčne debate! Hitro sem »škljocnil« in jo jadrno odkuril navzdol! Šele nekaj trenutkov kasneje mi je postalo jasno, zakaj se je tovarišica na oknu razburila. Ja, veste, baje so vikendi že pred časom zrasli — »na črno«. In tako stojijo Še zdaj! Pod zaporedno številko 914 sem se vpisal na prvi točki LPP. Le malo pred menoj sta se vpisala še dva planinca. »Skoraj ni dneva, da se ne bi vsaj kdo oglasil tu in pritisnil žig v dnevnik!« mi je takoj povedala zgovorna gospodinja na Rož-nikovi domačiji Marija Bukovec. »Največ, mislim, da jih prihaja iz Ljubljane in bližnjih Medvod. ^^fffff^Sf^ >.<. \s % r % wt s •• » • m iiuiiihiiuumiu.....—— Po obronkih Osovnika so raztresene posamezne domačije. Pa tudi vikendi na tem področju zdaj le niso nobena redkost. — Foto: J. Govekar W\ * - i 1 't |> r i 'f t i.i t'i f I fi |t lit |i i. 11 Ponavadi smo pozimi imeli tudi veliko smučarjev, letos jih pa ni. Vlečnici zaradi pomanjkanja snega že lep čas ne obratujeta!« Do Osovnika je torej iz Škofje Loke uradno dve uri, lahko pa se, to vem iz lastnih izkušenj, pride prej, recimo v poldrugi uri. Seveda se je na vrh mogoče pripeljati tudi z avtomobilom. Šest kilometrov dobro vzdrževane makadamske ceste je iz Sore in nič več. »Le kakih deset kmetij je na Osovniku,« mi je povedala Rož-nikova mama. »V glavnem se vsi ukvarjajo le s kmetijstvom, samo dva sta zaposlena v dolini, eden pa skrbi za vzdrževanje ceste. Naša kmetija ima blizu 70 hektarov zemlje. O, saj bi kar šlo, le ljudi za delo je premalo: samo trije smo — sin, njegova žena in jaz. Mož mi je umrl pred tremi leti. Pri delu nam precej pripomorejo stroji. Imamo dve kosilnici, grablje za obračanje sena in traktor. V glavnem se ukvarjamo z živinorejo, jnekaj dobimo za les, no, pa še s turizmom se nameravamo po malem ukvarjati. Trenutno turističnih sob še nimamo, a jih mislimo že v kratkem urediti. Ja, saj bi se bolj ukvarjali s turizmom, ampak kmetije pa tudi ne moremo pustiti neobdelane. Premalo nas je za delo ...« HUDA VOJNA LETA Nato se pogovor zasuče na vojno, na grozote, ki so jih prestali na Osovniku, na tragedijo Rožnikove domačije. Še prav kot bi se dogajalo včeraj ali pred kratkim, tako se mi je zdelo, ko je Marija doživeto, še vedno s kančkom groze v očeh pripovedovala strašne stvari, stresla iz rokava datume in dogodke iz februarja predzadnjega leta strašne druge svetovne vojne. »Osovnik je stalno nudil gostoljubje partizanom,« pravi. »Potem je prišla vmes izdaja in v začetku februarja je že gorelo pri sosedu. Dva dni kasneje so Nemci streljali iz Bohinčevega klanca iz Medvod. Prek 40 granat je padlo na hišo ali bližnjo okolico. Osovnik so obkolili Nemci. Zažgali so nam gospodarska poslopja, nas pa odpeljali k cerkvi, kjer smo uro in pol čakali na streljanje. Devet nas je stalo gor, devet prepričanih, da nam tečejo zadnje minute življenja. No, nazadnje so nas rešili neki Korošci iz Železne kaple. Preseliti smo se morali k svojim ljudem v dolino ...« Po vojni so se za Rožnikove začela težka leta, leta obnove! »Veliko smo morali delati, da smo si spet zgradili svoje ,gnezdo',« pravijo, »veliko pa so nam pomagali tudi dobri ljudje.« Treba je bilo spet vzeti pot pod noge. Še prej pa mi je Rožnikova mama postregla s šilcem domačega in dobrim domačim kruhom, takega kot zna samo ona speči po posebnem receptu. Kadar se boste oglasili na Osovniku, vprašajte žanj, morda vam ga bo zaupala? In kaj na Osovniku najbolj pogrešajo? Telefon! In vodol Telefon bi predvsem v primeru bolezni prišel še kako prav. Dobra studenčnica pa bi bila tudi precej boljša od kapnice! VESELI MUZIKANT Uro hoda je do Andreja nad Zmincem, so mi dejali na Osovniku, ko sem se prek Sv. Barbare in doline Hrastnice odpravljal na sosednji hrib. Pa drugič do Tošča, naslednje postaje na LPP, sem dejal in zavil desno novim zanimivostim naproti. Tam gori v loških hribih so doma prijazni ljudje. To sem ugotovil že po nekaj srečanjih z njimi. Mladi fantiči, ki prav zdaj preživljajo kratke počitnice, so mi povsod rade volje kazali pot, da ne bi zakolovra-til v napačno smer. Bila je že pozna popoldanska ura, ko sem potrkal na prva vrata pri Andreju nad Zmincem, kamor sem se v dobrih dvajsetih minutah iz doline povzpel po strmi in vijugasti cesti. Za vrati se je oglasil pes. Prepričan, da ni nikogar doma, sem se že usmeril naprej! No, napravil sem le nekaj korakov, ko se je za menoj nekdo oglasil. »Ivan Rupar,« se je predstavil, ko sva si segla v roke. Ze nekaj trenutkov kasneje sem v prostorni kmečki kuhinji zvedel, da je zaposlen, da je trenutno šofer pri Embalažno grafičnem podjetju v Škofji Loki, da se je lansko leto vrnil od vojakov,da sedaj hodi v šolo, da je njegov konjiček muzika, in še kaj . .. »Dvanajst let mi je bilo, ko sem začel igrati harmoniko,« je dejal. »Prvo mi je kupila sestra. Le malo kasneje sem začel sam štediti za novo in boljšo. Pred dobrimi tremi leti smo s prijateljema Gregorjem Bergantom in Pavletom Božnarjem ustanovili ansambel. Potem sem moral k vojakom. Maja lani sem se vrnil domov! Ponovno smo se zagrizli v delo, privabili pevce, pišemo nove skladbe. Radi bi sodelovali na oddaji ,Prvi aplavz* in na ptujskem festivalu. Res, veliko dela je.« Ivanu se je mudilo na vajo, ki jo je imel z ansamblom v Škofji Loki. Temnilo se je že, ko sva sedla v avto in se odpeljala še po kitarista Gregorja na Ožbolt, da smo se vsi potem skupaj odpeljali proti Loki. »Večina ljudi s tega konca je zaposlenih po škofjeloških podjetjih. Pravih kmetov je malo. Vsak pa mora sam skrbeti za prevoz. Nekaj časa je v tovarne vozil delavce avtobus, zdaj pa samo še šolarje pride iskat gor. Še dobro, da so skoraj do vseh vasi speljane ceste, do Andreja smo jo, denimo, potegnili pred tremi leti. Veliko prostovoljnega dela je bilo treba vložiti, z dolino smo pa le povezani,« sta mi pripovedovala, ko smo se spuščali po dolini Hrastnice. »Na Osovnik smo se povzpeli,« je le nakaj trenutkov kasneje zaigral Ivan svojo novo lastno skladbo. Za to pa še »Bela pisemca«, »V jeseni«, »Ob izviru Hrastnice«, skladbe, ki jih bodo obiskovalci raznih prireditev in veselic prav gotovo dobro sprejeli. Tako! Prvi vrh na Loški planinski poti je osvojen. Kdaj bodo naslednji pa je med drugim precej odvisno tudi od vremena! J. Govekar / V čakalnici je bilo polno. Mamice z otroki so nestrpno čakale, da pridejo na vrsto. Pri vratih v ordinacijo je sedelo dekle kakih dvajsetih let. V naročju je imelo dojenčka, enajst mesecev je reklo, da mu je. Živahen deček je bil, neprestano se je smejal, cedil slino in metal dudico po tleh. Ona se je potrpežljivo sklanjala, pobirala dudo, jo umivala in mu jo dajala. Tu in tam jo je katera od mamic začudeno in radovedno pogledala. Otroku se je namreč videlo, da je bil še pred kratkim hudo zanemarjen, čeprav je bil lepo okopan in oblečen v novo perilo. Koža na ličkih je bila čudno suha in se je gubala kot tenak prozoren papir. Na vratu in po hrbtu so se videle sledi krast in obležanin. Tudi prevelik trebuh, suhe nožice in rokice, nesorazmerno velika glava so pričali, da je bil otroček neprimerno hranjen. Potem so ju poklicali k zdravniku. Dolgo ju ni bilo iz ordinacije. Ko sta se vrnila, je otroček jokal. Stiskala ga je k sebi in nežno tolažila, čeprav jo najbrž še ni mogel razumeti: »Saj je že dobro. Nič več ne bo ,pik\ Kmalu boš zdrav. Potem z mamico ne bosta več hodila sem. Kar priden bodi, je že dobro...« Sestra je prinesla recepte in napotnico za dermatologa in laboratorij. »Po izvide naj pride mati,« je rekla. »Zdravnik je naročil naj se vsaj enkrat ona oglasi. Se bo pogovoril z njo o nadaljnji negi.« »Ne more priti,« je reklo dekle tiho. »Ne, ne bo prišla. Saj lahko jaz pridem.« »Zakaj ne more mati priti? Kje pa jei« »Nije tukaj. Šla je. S fantom sta šla. Rekla sta, da je v Nemčiji bolje in ni treba tako garati, da kaj prihraniš.« Pristopil je zdravnik. »Ali vi skrbite zanj?« je pokazal na dečka, ki je medtem že zaspal. »Kje ste ga dobili in zakaj ga imate?« Dekle je povedalo, da sta bili z otrokovo materjo sostanovalki. Pravzaprav se je preselila k njej, ko je bila noseča. Nikamor ni imela iti pa jo je povabila k sebi. V tovarni sta se spoznali. Po rojstvu otroka ni šla več delat. Spoznala je fanta in se z nekajmesečnim dojenčkom preselila k njemu. »Potem me je prosila, če bi popazila nanj, češ, da gresta iskat boljše delo. Pa sem ga vzela. Še to je rekla, da samo za nekaj časa. Saj se bo že kdo drug pobrigal zanj, ko nikogar ne bo imel. Socialna, da mora skrbeti za take otroke. Ampak ga ne dam nikamor. V rejo bi ga dali. Sedaj, ko je že skoraj zdrav. Tak revček je bil. Ves v krastah, ker ga niso skoraj nič previjali. Tudi jedel ni nekaj časa nič drugega kot samo mleko. Dobro varuško sem mu preskrbela, da pazi nanj, ko delam.« »Pa pridite vi po izvide,« je dejal zdravnik. Dekle se je srečno nasmehnilo. Zavila je dečka v toplo odejico in ga odnesla. V čakalnici je bilo še nekaj časa vse tiho. Naše misli so bile pri dekletu in dečku. Pri mladem pogumnem dekletu. L. Bogataj Strah je »žleht« človek Elizabeta Tišler, 71-letna mati iz Loma nad Tržičem, upokojenka po možu, ki je padel v vojni in ženica z zgubanim obrazom se je pritajeno nasmejala, ko sem jo na Zelenici prosil za klepet. Celo zimo je že v Planinskem domu. Oskrbniku doma Branku Džordževiču in ženi Silvi je v veliko oporo. Kuha, pospravlja, pripravlja drva in še posebej skrbi, da je peč v veliki gostinski sobi doma vedno topla! Niti pet minut ne more mirovati. Će notri ni večjega dela, oddide ven in kaj ponaredi okrog planinske postojanke. Pred tem je 11 zim zapored pomagala v Planinskem domu pod Storžičem. Vendar... mKm * 1M »Na Zelenici je veliko lepše. Vsi smo za pošteno delo in vsi za burke. Tudi gostje. Med novoletnimi prazniki so bili več dni pri nas plesalci folklorne skupine Tine Rožanc. Obdarili so nas in se na poseben list podpisali. Prijetna druščina so. Prihodnje novoletne praznike bodo spet prišli,« pripoveduje in se že vnaprej veseli Elizabeta Tišler. Ko je bila stara 12 let, jo je oče prvič poslal na planino majerit. To je bil njen krst. Sledila je 30-letna majerija na Javorniku. Potem je Elizabeta Tišler Javornik .zapustila' in odšla na Bistriško planino, kjer že 20 let skrbi za krave podgorskih kmetov. »V planini sem letno povprečno 14 tednov. 6. ali 8. junija ponavadi odidem na planino in se vračam septembra. 10.000 starih dinarjev dobim od živali. Včasih so mi kmetje dajali še precej hrane, zadnje čase pa vedno manj. Z zaslužkom ravno obogateti ne morem.« »Sami ste v planini, skrbeti morate za varnost črede, za molžo itd. Vasje bilo že kdaj strah?« »Živina mi povzroča največ skrbi. Bojim se, da ne zaide in se poškoduje ali celo kam pade in se ubije. Strah me pa še nikdar ni bilo. Kdo pa je strah. Nihče drug kot ,žleht' človek. Pa kaj bi mislila na to. Meni narava in planine povrnejo zdravje, kar je najvažnejše.« J. KoŠnjek M JlL# J^lk -iJp 7 Srečanje z Indijo Uram oddiha je namenjen tale komplet hlač iz enobarvnega jerseya in bluze v kombinaciji potiskanega in enobarvnega jerseya. Blago so izdelali v tovarni Tekstilindus, model je kreirala Ana Štempihar. — Foto: F. Perdan izbrali smo Kadar pripravite enolončnico, je videti (isto drugače, če jo postrežete v ličnih keramičnih skodelicah. V lepi temno rjavi barvi jih imajo na gospodinjskem oddelku ftkofjelofike NAME. Cena: 14,10 din Riževa solata s hrenom Potrebujemo: 25 dkg riža, dve trdo kuhani jajci, žlico naribanega hrena, olje, kis, sol, vloženo papriko, vložene gobe ali kisle kumarice. Prebran in opran riž skuhamo v veliko slanega kropa, odcedimo in polijemo z mrzlo vodo. Ohlajenega zmešamo s sesekljanimi trdo kuhanimi jajci, naribanim hrenom, oljem in kisom. Vse še po okusu osolimo in premešamo. Solato obložimo z vloženo papriko, vloženimi gobami ali kislimi kumaricami. Solata brez škode lahko stoji tudi do drugega dne. V zimskih mesecih .nosimo vol-Nnene obleke vsak dan. Dobro je, če volneno oblačilo tudi vsak dan prezračimo in ga takoj, ko ga slečemo, ne zapremo v omaro. Obleko iz volnenih niti obesimo na obešalnik, pletene stvari pa raje položimo, da se ne raz vlečejo. Će oblačilo iz volne obledi ali kako drugače izgublja barvo, ga potopimo v vodo, ki smo ji dolili polovico posnetega mleka. Pustimo čez noč, nato dobro speremo. Kadar peremo volnene stvari, je zelo važno, da je vedno enaka temperatura vode tako pri pranju kot pri izpiranju. Najbolj primerna temperatura vode je okoli 37 stopinj. Če volneno jopico, kapo ali rokavice nosite vsak dan, se bodo ta oblačila zelo stanjšala, stisnila. Lepša bodo spet, če jih za nekaj časa držimo nad soparo. Volneni predmeti se morajo sušiti počasi, nikakor ne na vroči peči. Li-kajmo vedno prek vlažne krpe, nato pa volneno tkanino še polepšamo z rahlim potegljajem s ščetko v smeri dlačic. Stare odslužene volnene stvari nikoli ne zavržemo. Volnene krpe so imenitne za loščenje tal, za vse lakirane površine, za čevlje, kot krpice za prijemanje vročih predmetov in še in še. družinski pomenki Močenje postelje Močenje postelje ali enureza je ena najpogostejših motenj, ki jih srečujemo pri otrocih. O njej govorimo, če otrok še moči posteljo po obdobju, ko naj bi bil že sposoben obvladovati mehur, to je po tretjem letu starosti. Pogosteje se javlja pri dečkih kot pri deklicah. Močenje postelje je lahko stalno — od rojstva, ko ne opazimo daljšega suhega obdobja. Lahko pa se pojavi kasneje, ko se je otrok že naučil obvladovati sfinktre mehurja, pa je iz tega ali onega vzroka izgubil možnost take kontrole. Za močenje poznamo več vzrokov, med katerimi je le malokdaj telesna obolevnost sečil. V veliki večini otroci močijo posteljo, ker so tako ali drugače čustveno napeti. Starši se morajo zavedati, da otrok ne moči postelje nalašč, ker to dela v spanju. Ponoči pridejo na površje tista čustva, ki so potlačena v podzavest in se izražajo v sanjah. Otrok se največkrat pomoči, če se mu sanja, da je v brezupnem položaju, iz katerega si ne more pomagati. Mehur je namreč votel organ, njegove stene pa so sestavljene iz gladkega mišičja, katerega delovanje ni odvisno od naše volje. V steni mehurja je vse polno živčnih končičev, ki so zelo dovzetni za razne emocionalne vplive. Potreba po uriniranju pa ni odvisna od količine urina v mehurju, pač pa od napetosti sten mehurja. Če je otrok čustveno napet, je povišan tudi tonus mehurja. Hitreje pride do refleksnega prazne-nja, katerega dražljaja pa otrok ne čuti. Nasprotno pa emocionalno sproščen otrok prespi vso noč, ne da bi se izrazila potreba po uriniranju. To pa zaradi tega, ker je normalno, da se mehur ponoči, ko spimo, bolj raztegne in sprejme večjo količino urina. Močenje postelje pri otrocih torej- ni malomarnost, ne na-gajivost, temveč je vrsta bolezni, ki potrebuje zdravljenje. Otroka zato ne bomo kaznovali, ga sramotili, mu vsak dan sproti očitali njegovo motnjo, temveč mu bomo skušali pomagati, ga bodrili in opogumljali. Tak otrok zlasti potrebuje veliko samozavesti. Najbolj neposredno pa mu pomaga otroški psihiater ali psiholog. Mira Sluga, dipl. psiholog 5. nadaljevanje V grobno tišino zgodnjega jutra je do našega naselja priplaval oddaljeni klic muezina in se v presledkih še nekajkrat ponovil na različnih krajih otoških naselbin. Zategli glasovi klicarja so zdramili domačo per-jad in divje vodne ptice. Mrzlo ozračje je odmevalo od pridušenih glasov. Ni se še dodobra zdanilo, ko so zaškripala vrata. Prikazal se je Mohamed z vedrom kurjave in žerjavico. Spretno je zanetil ogenj, da so debela polena v hipu prijazno za-prasketala v peči. Izza hribovja so pokukali prvi sončni žarki in spremenili debel srež v lesketajoče se pregrinjalo. Naša peterica se je kmalu zbrala v jedilnici, kjer je pridni Mohamed že nosil pladnje s kadečim zajtrkom. Sonce je v vsej lepoti posijalo z modrega neba in jezero je oživelo. Iz dimnikov naseljenih ladij se je že povsod sukljal dim in oznanil prodajalcem na obrežju, da bodo sahibi kmalu nared za kupčijo. - Prvi je mimo velikega ladijskega okna priveslal prodajalec cvetja. S premrlimi rokami je ponujal jesenske rože, ki so do roba napolnjevale njegov čoln. Za njim so poskušali srečo še drugi. Komaj smo se vkrcali v gondole, pripravljene za vožnjo na obalo, že smo se znašli v pravcatem metežu čolnov-trgovin, ki so od vseh strani navreli okoli nas. Na kratki vožnji do obrežja je bilo mogoče dobiti vse od sadja, zobne paste in starinskih bodal do - dragocenega krznenega plašča. Ubežali smo v avtomobile in se za hip otresli trgovcev in večnega refrena: »... in kakšna je vaša zadnja ponudba, ma-dam?« Naša vozila so se zagrizla v strmino proti znamenitemu mogul-skemu vrtu z imenom Chasma Sha-hi ali Kraljevi vrelec. Že pred štiristo leti so mogulski veljaki odkrili ugodje hribovskega poletja. V Kašmir so se zatekali pred neznosno vročino ravninskih predelov Indije. V kašmirski kotlini zimske temperature ne padejo dosti pod ničlo in letne ne presegajo tridesetih stopinj vročine. Stare namakalne naprave dovajajo vodo iz višjih predelov na koruzna in riževa polja ter namakajo sadovnjake in vinograde. Vasi so odete v zelenje velikih pla-tan in jagnjedi ter orehovih dreves in mareličnih nasadov. Poseben mik dajejo zeleneči naravi izviri dobre pitne vode in jezera z bogatimi lovišči vodnih ptic in ribolovom na izvrstne potočne postrvi, na katere traja lov skozi vse leto. Na terasastih pobočjih srinagarske kotline so zrasle mogulske hiše za oddih, obdane z velikanskimi nasadi domiselno razvrščenih rož in drevjem. Tudi po teh vrtovih so bili, kot v Delhiju in Agri, po kamenitih žlebovih speljani vodni vrelci, saj so bili pobudniki za gradnjo teh čudovitih vrtov Isti mogulski velikaši. Z jezera Dal se odpira pogled proti hribu, kjer na nadmorski višini kakih dva tisoč metrov stoji star hindujski tempelj, posvečen Sivi, bogu razmnoževanja. Tempelj je grajen iz velikih kamenitih kvadrov. Velik marmorni lingam, simbol plodnosti, skoraj povsem izpolnjuje temačno notranjost svetišča. Darovano cvetje in kadilne paličice razširjajo prodoren vonj. Braman poliva glave vernikov s sveto vodo. Drugi svečenik vliva v nastavljena prgišča Šivinih častilcev požirek stu-denčnice, ki simbolizira vodo, v kateri je Siva umil noge. Duhovnik zaključi obred s tem, da pritisne na čelo piko iz zlato obarvanega prahu sandalovine. Še obhod okoli svetišča, ki je postavljeno na odlični razgledni točki in pozvanjanje z ve- likim bronastim zvoncem zunaj kapelice. Hindujski tempelj na Shan-karacharya Hillu je eden redkih svetišč te veroizpovedi, ker so prebivalci Srinagarja v pretežni večini muslimani. V svetišču Hazratbal na obali jezera Dal celo hranijo Mohamedovo relikvijo. Pičlo odmerjeni prosti čas smo izrabili za ogled naselbine. Stari stanovanjski predeli so pretežno leseni in tvorijo labirint zavitih ulic in uličic. Med stojnicami in prodajalnami kašmirskih šalov in preprog ter svile mrgoli ljudstva in vozil, vmes postopajo svete krave. Muslimanska gospodinja psovaje napodi živinče, ki se je podelalo pred vrati stanovanja, vtem ko hindujska otročad z golimi rokami popade vsak kravjek in ga stlači v košek. Gosto so obljudeni tudi vsi kanali. Življenje teh ljudi poteka na čolnih in blatnem rečnem obrežju. Opazovali smo žensko, ki je na primitivnem ognjišču pripravljala tobaku podobno mamilo. Verjetno prihajajo sem belopolti odjemalci, kajti v teh predelih so nas otroci ozmerjali s hipiji. Pogled na bedni živelj po kanalih spominja na vesiljni potop in Noetovo barko. Zaradi podražitve bencina so v mestu stavkali vsi taksisti in tako nam ni preostalo drugega, kot da pešačimo še nazaj do obale nasproti plavajočih hotelov. Tu so nas ponovno obkolili trgovci, ki smo jih po malem že začeli preklinjati. Prav gotovo so mnogo pripomogli k temu, da smo radi pobrali šila in kopita. Na letališče nas je peljal razmajan avtobus, ki se menda edini ni pridružil stavkajočim. Že tu je začela zbujati pozornost neka naša sopotnica, ki se je ves čas vožnje ozirala, kot da nekoga pogreša. Tudi na letališču je nemirno korakala sem in tja in pogledovala proti vratom. Nenadoma se ji je zaskrbljeni obraz razpotegnil v širok nasmeh in urno se je pognala proti izhodu. Tam je iz avta izskočil neki moški z velikim zavitkom in se nestrpno oziral okrog sebe. Hkrati sta ugledala drug drugega in si urno pohitela nasproti. Pričakovali smo, da si bosta padla v objem, toda zgodilo se je nekaj povsem nepričakovanega-Moški ni bil nihče drug kot krojač, ki je vso noč šival krzneni plašč in bi mu nesrečna stavka prevoznikov skoraj skazila kupčijo. Prav zadnji trenutek mu je uspelo, da je izročil po meri izdelano oblačilo srečni lastnici in tako rešil čast in ugled kašmirske trgovine. Če si bo napredek utrl pot tudi v Kašmir, naj se bodoči turisti ne čudijo preveč, ako bo mimo okna letečega aviona privršal v drugem zračnem vozilu kateri od nepopustljivih kašmirskih trgovcev in Še zadnjikrat zasoplo vprašal: »... in kakšna je vaša zadnja ponudba za to prvovrstno blago, madam?« Po dobri uri vožnje smo pristali na delhijskem letališču. Prepeljali so nas v hotel Akbar, kamor so kmalu za nami prispeli izletniki iz Nepala-Po enodnevnem postanku smo se vkrcali za polet proti domovini. Radijska sporočila so prinašala neugodne vremenske vesti in naš po-vratek se je zaradi močnih nasprotnih vetrov zavlekel za mnogo ur-Globoka nebesna modrina se je bolj in bolj izgubljala v svinčeni sivini-V neprijaznem jutru novega dne smo v globini le stežka zapazili mrko gladino Črnega morja. Še trenutek, dva in srečanje z Indijo bo samo še lep spomin. Pod nami vznikne Zlati rog, prispeli smo v Evropo. (Konec) Sveta krava na prometnem otoku (Kathmandu — Nepal). — Foto: J. Trobec Plastične posode, ki se hermetično zapro, so vsestransko uporabne in v modernem gospodinjstvu že skoraj nepogrešljive. Vseh velikosti in lepih pastelnih barv se dobe v Murkinem ELGU v Lescah. Cena: od 9,95 do 35,45 din za vas Beseda, dve o volni Se vedno trdno upamo, da se bomo tudi letos smučali. Radovljiška ALMIRA je izdelala čudovit volnen smučarski pulover v kombinaciji modre, bele in rdeče barve. Naprodaj je v njihovi prodajalni v Radovljici. Cena: 283,50 din Marta — Model za vas je v ramenskem delu kombiniran z vzorča-stim blagom, prav takšni pa so tudi robovi na žepih. Zapenja se spredaj z gumbi. Ima ovratnik, v pasu pa je stisnjen z elastiko. Rokavi so dolgi in imajo manšete. Hlačnice so široke brez zavihkov. Skoraj vse večje blagovne hifie nudijo danes že svoj lak za lase. Tudi v kranjskem GLOBUSU so si ga omislili. Pa Se poceni je. Dobite ga na Kokrinem oddelku kozmetike. Cena: 29.55 din Vanda iz Radovljice — Stara sem 16 let, visoka 168 cm in tehtam 59 kg. Svetujte mi prosim, kakšen naj bo »pajac« iz blaga, katerega vzorec prilagam. Mogoče bi bila dobra tudi kombinacija z vzorčastim blagom? 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 o 14 15 16 on 17 18 ■ 19 ■ 21 22 23 ■ 24 do ■ 27 ■ 28 30 ■ 31 32 33 ■ m ■ ■ 35 36 1 38 39 ■ 40 41 "47 ' ■ 43 44 ■ 46 P 48 49 50 ■ 5' b3 54 55 00 57 donim Z' osat. uganka, 13. pipa miru severnoameriških Indijancev, 15. knjižni psev- vzh l Td , Kardelja, 16. vrsta aperitiva, grenčiea, 17. vzklik pri bikoborbah, 19. ruska reka jugo-loano od Pskovskega jezera, 20. kratica za Narodno osvobodilno borbo, 21. anali, kronika, 24. tur-neJ! n prlslov in veznik, tudi pritrdilnica, 27. besedilo, 28. spodnji del posode, 29. glavjio Vodoravno: 1 donim Edvardi. vzhodno od Fskov^keg^jezera,1 2()* E! mesto Or^' prl8)?v in veznik- tudi pi.—______________________ -....._____,___________„______ tulie J4 ^ ,"na v .A, znano po »čarovnicah«, .'51. Beotijec, prebivalec Aonije, M. zadnje predivo, vrtu''18 t a za ''ter> ;i;r>- nravoslovec, kdor se ukvarja z etiko, .'17. tram, gred, obdelan del zemlje v H i ml i j a-i' S"1" HevanJe- 4()' i"ie skladatelja Bravničarja, 42. varuh domaćega ognjišča pri starih nastonp dti skupek nate/- 4(J- dalmatinsko žensko ime, 47. arabski žrebec, 48. vzvišen prostor za zgodba II" lprlstaniSko mesto na severu Finske, švedski naziv je Uleaborg, 51. Drago Makuc, 52. pri vozii S1n0Vj0 L nek(^anjega ameriškega »divjega zahoda«, kavbojka, 54. domač izraz za iglo ske 57 običaj^8 kolesu, 56. glavno mesto istoimenske pokrajine na zahodu severne Portugal- Me d'o rd /Lr f'OV,ek velikih 2. grški otok v Egejskem morju, 3. najboljša vrsta sadre, fino zmlet, avtomobil t 'Ste arve- uporabljajo ga v kiparstvu in gradbeništvu, 4. čir, tvor, 5. eden od molov, 6. mednart H oznaka za Celje, 7- velika pripovedna pesnitev, 8. znamenito jezero na Škotskem, 9. H n >ana organizacija za begunce (International Refugee Organization), 10. poroštvo, jamstvo, dov /|a , lme ''Imske igralke nemega filma, Nielsen, 14. plemensko znamenje primitivnih naro-orožie s i/1- Ja"cev-' ir>- nevarna zastrupitev krvi z mikrobi, ki zaidejo v krvni obtok, 18. strelno žinska mer i 22' ,IKllra pri f«tvorki, 23. graditelj moderne Japonske, Hirobumi, 26. angleška dol-dan v ted n vate1, otrok v zgodnji dobi, 30. v grški mitologiji ljubimec svećenice Hero, 32. vojni R i"'V "ranJe' i*4- znameniti severnoameriški general, vojskovodja južnih držav v secesijski 38 njiva" satiri(V't*n roman francoskega filozofa in pisatelja Voltaira, 37. zgornji del telesa, ime 48 li iem Žltu' ',9' idea1, 41" prebivalka Nemčije, 44. tovarna v Celju, 45. špansko moško mičnr.r'J ■ ■ a no tu-ie žensk(> 'me, Otilija, 50. kratica za Upravo državne varnosti, 53. znak za ke-prv,no znak za kemično prvino natrij. M®Šfiitv®..Pobite do četrtka, 7. februarja, na naslov: Glas, Kranj nose Pijadeja 1, z oznako Nagradna križanka. Nagrade: 1.: 50 din, 2.: 40 din, 3.: 30 din. rešitev nagradne križanke iz sobotne številke t m- ' ?,VSt,r,ah' 9 Kapa- 1:i- kolekta, 15. gibelin, 17. orodnik, 18. etiketa, 19. od, 20. astenik, 22. MA, i , lmon' 26' pano- 28- dijak, 30. kor, 31. Monet, 32. AN, 33. Mal. 35. kit, 36. ca, 37. pelin, 39. 57 A k ' 4,1 R()bin' 45' kwsa- 48- lat- 49- risanka, 51. zel, 52. Amerika, 54. Kaldeja, 56. sarafan, izžrebani reševalci Izžrebani so bili: 1. nagrado (50 din) bo dobila Marika Fajan, 64202 Naklo i) Stane Kalan, 64000 Kranj, Planina 37; 3. nagrado (30 din) pa A. Terčon, ega odreda 10. Nagrade bomo poslali po pošti. H9-1' Sm° 118 reSitev' 640(')() Kr«n??° l4 Kranj, Planina 37; 3. V; kokrsk«Ka odreda 10. Nagrade bomo poslali po pošti. — Ampak, šnjim! mi] Francelj, časopis sva vendar odpovedala že predvčeraj- Za večjo varnost prometa Zahodnonemško ministrstvo za promet pripravlja predpise, po katerih bodo morali po letu 1975 vsi vozniki stari nad 60 let opraviti preizkus vida. Pričakujejo, da bo ta preizkus moralo opraviti okoli 2 milijona voznikov, dobra tretjina pa verjetno tega preizkusa ne bo uspešno opravila. Dobršen del voznikov starih nad 60 let bo po tem preizkusu, tako vsaj predvidevajo, lahko vozil le podnevi in z omejeno hitrostjo. Jeti spet razburja S Himalaje se je vrnila japonska znanstvena odprava, v kateri je bilo kar 26 znanstvenikov z univerze v Hirošimi. Dva geologa, člana te odprave, sta posnela sledove skrivnostnega bitja, ki že desetletja razvnema človeško domišljijo in ki mu domačini pravijo jeti. Slika sledov v snegu je bila posneta v začetku januarja, in sicer na višini 5200 metrov. Na posnetkih je stopalo s štirimi prsti dolgimi 17 do 20 centimetrov. Moskovski kruh Znano finsko pekarsko podjetje je kupilo od moskovskih pekov licenco za peko rženega kruha. Pogodba je že podpisana in sovjetski tehniki bodo kmalu odpotovali na Finsko, kjer bodo postavili stroje in peči za peko rženega kruha. Zanimanje za ržen kruh je poraslo, ker so strokovnjaki odkrili, da se je mogoče izogniti številnim boleznim, če uživamo ržen kruh. Moskovski peki pa še posebej slovijo, da je njihov kruh izredno dober. Poznajo namreč star recept slavnega moskovskega peka Filopova. Ta je svoj kruh zamrznil, preden pa naj bi ga uživali, gaje na poseben način odmrznil. Moskovski tehniki so izpopolnili tehniko od-mrzovanja kruha in jo prilagodili sodobni proizvodnji. Odmrznjen kruh se prav nič ne razlikuje od pravkar pečenega. Uspeh ladjedelnice Uljanik f*red kratkim so v ladjedelnici Uljanik v Pulju spustili v morje največjo ladjo, ki je bila kdajkoli zgrajena pri nas. Ladja ima 265.(XX) brt nosilnosti in so jo izdelali za švedskega naročnika. Tarfala, kot so ladjo krstili, je dolga 335 metrov, široka 52 in visoka 28 metrov. Namenjena je za prevoz razsutega in tekočega tovora. Ladja sodi med najbolj avtomatizirane plovne objekte, upravlja pa jo le 33 članov posadke. Nagrajeni filmi Na letošnjem mednarodnem festivalu v Avellinu so jugoslovanski filmi dobili največ nagrad. Festivalsko zlato nagrado je dobil naš film Bombaši, igralca Bekim Fehmiu nagrado za najboljšo vlogo v italijanskem filmu Igra resnice in Bata Zivojinovič nagrado za najboljšo stransko vlogo. Srebrna festivalska nagrada je pripadla prav tako jugoslovanskemu filmu Mirko in Slavko. Na festivalu so se pomerili filmi iz Italije, SZ, ČSSR, Francije, Švice, Bolgarije in Jugoslavije. Črtomir Zoreč: N'mav čriez izaro, n'mav čriez gmajnico... (Pogovori o koroških krajih in ljudeh) (5. zapis) Še se moramo zadržati v Svečah, ki niso dale le narodnega voditelja Andreja Einspielerja v preteklem stoletju, pač pa so se tudi izkazale v času osvobodilnih bojev med drugo svetovno vojno. ZA SVOBODO PADLI V Svečah in v okoliških rožan-skih vaseh so bili prvi koroški odbori osvobodilne fronte ustanovljeni že v zimi 1942—43. Pobudnik jim je bil domačin Matija Verdnik-Tomaž, poznejši narodni heroj. Še mlad, star komaj 26 let, je posvetil svoje življenje veliki stvari — pridružitvi koroških Slovencev k vseslovenski osvobodilni fronti. Tu, v Svečah in v vaseh naokrog, so se partizanske čete pripravile za boje s sovražnikom in za sabotaže. Eno takih dejanj je bil vsekakor požig velike bistriške žage, ki je okupatorjevo gospodarstvo močno prizadelo. Rešili pa so partizani iz teh krajev tudi 22 zavezniških vojakov iz nemškega ujetništva (podatek Blaža Singerja). Matija Verdnik-Tomaž je bil v nekem spopadu s fašisti močno ranjen in je potem 1. februarja 1944 omahnil v smrt. Prav včeraj so se njegovi soborci spomnili tridesetletnice te velike izgube. Bližnje Mače, precej više ležeče naselje (4fc>4 m), so pomemben kraj tudi zato, ker je bil prav tu — seveda v ilegali, v gozdu nad vasjo — vse do pomladi 1944 sedež pokrajinskega odbora osvobodilne fronte. Od tu so kurirji vzdrževali zveze z avstrijskimi antifašisti v Celovcu, na Štajerskem in na Dunaju (podatki B. S.). Kot tudi drugje v domovini, se je tudi tu našel podlež, ki je partizane in aktiviste izdal: Bilo je v maju 1944, ko so okupatorji aretirali tod okrog čez sto zavednih koroških Slovencev. Tri so kar na mestu pobili; med njimi je bil tudi sekretar osvobodilne fronte za ta kraj Aleš Einspieler, soimenjak svojega slavnega prednika. Ko tako hitimo — v osebnih avtomobilih ali z avtobusi — po Kožu, bo prav lepo, če se bomo v Svečah ustavili in stopili na tamkajšnje pokopališče. Tu je postavljen res dostojen kamnit spomenik padlim partizanom in aktivistom. Trupla enajstih borcev za svobodo leže pod rušo. Tu spita med drugimi tudi Matija Verdnik-Tomaž in Aleš Einspieler. — Grobišče protifašističnih borcev je bilo urejeno 24. oktobra 1948 in je ves čas vzorno oskrbovano. Seveda nisem storil prav, ker tudi v Šentjanžu nisem popeljal potnike na tamkajšnje pokopališče. Tu so pokopana trupla petih partizanskih borcev, med njimi tudi 20-letne junakinje Terezije Male, domačinke iz Šentjanža. — Dostojen pomnik so padli borci dobili šele v 1. 1970; prej so bili pokopani na različnih krajih. Na šentjanškem pokopališču ima svoj častni grob tudi župnik Janez Hornbock, rojen 5. avgusta 1878. Aretirali so ga v Nežici, odpeljali v Dachau, kjer je po mučenju umrl 6. avgusta 1942. FRANCOZI IN TURKI Mače nad Svečami pa imajo tudi spomenik, ki spominja na boje med Avstrijci in Francozi. Tako imenovani »francoski spomenik« stoji na hribu blizu cerkve Pri križih. Tod je potekala nekoč meja med Avstrijo in francosko Ilirijo. — S Francozi se bomo v naših zapisih še večkrat srečali, posebno v krajih ob Zilji in Ziljici pa ob Beli v Kanalski dolini. Zato raje sedaj kar spešimo po cesti od Sveč proti Podgorju (Maria Elend). To je stara božja pot, znana že od 1. 1542. Posebnost kraja je slogovno čista gotska cerkev in lepo izrezljan stranski oltar, ki so ga cerkvi podarili Dunajčani v zahvalo za rešitev pred Turki 1. 1683. — Izročilo pa pravi, da so Dunajčani v času največje stiske med obleganjem podgorski Mariji obljubili zlatega, a so se po končani nevarnosti premislili iri v Podgorje poslali le — lesen oltar! Krajepisno zanimiva je tudi kapelica Naše ljube gospe, ki jo je po legendi postavila koroška kneginja blažena Hema (njen rod je po zgodovinskih domnevah izhajal od slovenskih karantanskih vojvod) precej visoko nad vasjo. PODGRAD ALI ŠENTJAKOB Danes je uradno ime kraja, ki mu smemo reči, da je srce slovenskega Roža, le Šentjakob (St. Jakob). Včasih pa se je kraj imenoval Podgrad. Le cerkvi nad vasjo se je reklo Šentjakob. Sicer pa je celo cerkev imela svoje mogočno župnišče — še izza gospoščine osoj-skega samostana — v vasi pod hribom s cerkvijo. Ime Podgrad pa je kraj dobil, ker je naselje nastalo pod gradom Rožem, katerega razvaline nad Podrošco še zdaj pričajo o stari slavi vitezov, ki so dali vsej ravnini ime — Rož. Vsekakor pa bodo pozornost popotnikov po Rožu pritegnile divje suhe struge hudournikov izpod severnega pobočja Karavank. Struge so navadno precej suhe — voda pridrvi le ob »hudih urah«. Zato imajo vse rečice taka imena, kot je npr. Mala Suha (Kleine Diirren-bach) in Velika Suha (Gr. Durren-bach). Šentjakob je velika občina, ki združuje številne vasi po ravnini in po goratem pobočju. Tudi Podrošca, znana po nekdanjem železarstvu, še bolj pa po karavanškem predoru, sodi prav tako k Šentjakobu, kot vSvatne (Schlatten) Miklove Zale in Janežičeve Leše (Lessach). (Se bo nadaljevalo) ,V0 ZOR M AN 82 Draga moja Iza »Kar.« »Najl«'' plaČa' kdor bi rad g0SP0daril na svoje!« LA™Ha,k Novakovo zemljo bom spravil v skupnost...« ^atoci si je in izpil na dušek in končal: • • •tako gotovo, kakor sedim tu.« klicah* Je St°pil Salobir v našo izho samo, kadar so ga po-in sim ' " ce so kdaj. Če je potrkal sam, je stopil oče na prag bukom"™"'!, \ njlm pred vrati" Svoj čas je še v vežo stopal s klo-k rrW' V !'0.ka"' počutil se je potisnjenega v stran, odrinjenega račil « T'V kotu' sedai Pa Je lahko v blatnih škornjih zako- V\° 1/1)1 ,n sedel k veliki mizi, naj so ga povabili ali ne. bil WQ° m,0re vedetl> kako prijetna je zavest moči, potem ko si leia in leta nekje na dnu, če tega ni sam okusil? »i kc o more slutiti, kakšen strah ji je ves čas za druščino? zen •« i m® Je v resnici tudi hal. Saj je še sam sebi tajil boja-je betraf ! a /aPisana v njegovih očeh, v nemirnem pogledu, ki niso im .r i° do obraza, v živčnem prepletanju prstov, ki suknjiča tanka ne na miz> ne na kolenih ne v žepih širokega ahko aj se ■emo, je branil !- se Je bal Posmeha. Ce so mu ugovarjali, se je h ubr ini » St' mu P°smehovali, pa je bil brez moči. Kako n Pač Salobj^ ^1V®ga p°Kleda- Je govoril ... kaj hočem zlenjf?!,'- Zaradi st'ahu mi je na Gašperjevi svatbi grozil, naj izbo se raVim ("'eta' da 1)1 se odrekel zemlje. Ko je stopil v drŽaVnr^ S p().gled(>m lovil okoli mene, kakor se človek lovi za ne drže 1s°8, ajlu .' tak() J^ bolj varno ... kadar t e majave noge mizo in ,Same" je na klop zraven mene, me stisnil za moral bif' /a« ,)()t' da se tu('i izmuzniti nisem mogel in da sem ni prinaš-Vnič 1 Z[()pr"e,riu P°K<>voru, ki niti očetu niti Salobirju »Lepo vreme ..je negotovo začel. Tako načenjajo pogovore kmetje, Salobir pa ni poznal pravih besed za pravo priložnost, pa še zmedel se je, ko ga je Polona strupeno vprašala: »Si dosti nabral?« »Kaj bi nabiral...« »1'ri nas smo dali, kar smo imeli,« je rekel Stane. »Vem.« »Će boste takole pobirali, še za seme ne bo,« je rekel oče. »V skupnosti skrbe za to drugi.« »V kakšni skupnosti?« »Vrtnarija ima vsega ... semena in gnojil...« »Saj ne potrebujejo veliko, ko jim raste samo plevel,« je strupeno rekla Polona. »Tako govorijo nasprotniki.« »Tudi sami vidimo,« je rekel Stane. Jaz sem molčal. S konci prstov sem pobiral drobtine na mizi in čakal, da se bo pogovor ustavil v slepi ulici. Ob očetovi trmoglavosti so se lomila vse drugačna prizadevanja, kakor pa je bilo Salobirjevo, Novakovih še z denarjem niso premamili, kaj naj bi potlej opravil Salobir, ki ni imel ničesar razen groženj in obljub? Menda se je Salobir sam zavedel, kako prazno zvenijo njegove besede v Novakovi izbi. Tu so dobivale stvari drugačno vrednost in drugačen pomen. »Še ti jim povej, Flori jan!« me je klical za pričo. »Andrej,« sem ga popravil. Ker nisem maral, da mi pravi Florijan, posebno ne, da me kliče tako' pred domačimi. Potem sem spet obmolknil. Poznal sem očeta in sem vedel, da še posluša ne. Na obrazu se mu je poznalo, da se ukvarja z mislimi, ki nimajo nič opraviti s Salobirjem. Tu pa tam ga je naveličano pogledal in čakal, da bo odšel, ker ga je z govorjenjem motil. Samo motil, več ne. »Premislite, potlej podpišite!« je rekel Salobir. Iz žepa je potegnil zmečkan papir, ga razgrnil in ga položil na mizo. »Florijan ga lahko prinese na okraj,« je rekel. »Andrej,« sem ga spet popravil. Stane pa je dejal: »Kaj če ga ne bo?« Salobir na vprašanje ni naravnost odgovoril. Samo ponovil je: »Premislite!« Po premolku je še dodal: »Sam danes ne moreš nič, danes lahko samo v skupnosti.« Iz izl>e se je umikal skoraj zadenjski, vrata je previdno zaprl za seboj, in ko je šel mimo oken, se je zdelo, da je upognjen. Oče je segel po papirju, ga prepognil, ne da bi ga prej pogledal, ga raztrgal in vrgel pod peč. V njegovi kretnji je bilo toliko kmečke topoglavosti, toliko trme, oholosti in zaslepljenosti, da nisem več mogel zadrževati jeze. »S Salobirjem sta lahko opravila...« sem rekel očetu in Stanetu. »Ce bi bil pameten, bi ne hodil sem.« • ».. . z drugimi pa ne bosta.« »S kom?« Oče je stal sredi izbe kakor steber zaostalosti. V mislih sem ga videl, kako se z rameni opira ob platišče, da bi zaustavil kolo napredka. Nekatere podobe, ki smo jih takrat uporabljali, so bile tako žive in tako vezane na spomine iz otroštva, da so se mi kar same vsiljevale, pisane in otipljive, s posebnim zvenom in s posebnim vonjem. Steber zaostalosti je bil trhel, nekoliko skrivenčen opornik na verandi strica Josipa, kolo napredka pa je imelo rezljane, živo obarvane prečnice in je bilo prepleteno z asparagusom in belimi nageljni, kakor kolo svatovske kočije, ki je vozila svate. »Cas nas bo pustil za seboj,« sem rekel. In oče: »Vse bo minilo... vrtnarija pa plevel na njej... samo da bi nam ostala zemlja.« In Stane: »Komaj smo se rešili enega, že imamo drugega apostola.« Stane naj bi bil raje molčal, Stane je bil zadnji, ki je imel pravico, da bi se posmehoval. »Že zdavnaj si si zaslužil vrv,« sem rekel. »Ko si prišel s Koroške.« Polona je jeknila: »Kristus!« Oče pa me je opomnil: »Z bratom govoriš.« Komun je izdal Zavod IJorec. Delo je bilo lotos nagrajeno s Kajuhovo nagrado in /. nagrado vstaje slovenskega naroda. 1 , H, I* slovenske nedelja, 3. februarja Se pomnit . , 2 '>k'adbe za mladino, 9.05 > l(! 05 SrefanJe v studiu 14, vmes ob 1 1*o iSalcl Ce8titajo in Pozdravljajo m oreška tee«t« pHsluSaki- 14.05 Jrfu-zabavnimttt' ,0 Melodije z velikimi Popoldne, 17 05 M'h,, L 5 NedelJsko Sortno Pularne ooerntJ . J-ska rePorta*a, 17.25 Po-M. stehlik - I el0dlJe' 1800 Radijska igra -kaskade 19()0 i Jm zauPanJa, 18.50 Zvočne bene ražg^ otroci- 1915 Glas-Zapleškeg z n^^J n,edelJ° zv^ 22.20 23.15 Jazz za vse ' °5 Literarni nokturno, a05gZvokgrani rnozaik°9,35aNl^irj?ko jutro. «-40 Glasbeni danski cocktan nJ9nk,^prehodi- ,2()0 Opol-glasbe, 14 QDPonč LlS,tl iz lahke valu 202, I8.45 Naši kTajHnijudje' ^^ Tretji prodam ^ra^« J®Portaža, 19,5 zije »z slovenske poe- PONEDELJEK 4- FEBRUARJA £30 Dobro jutro, 8 10 n. > Pisan svet pravli, il , ,1 na matineja, 9.05 'ahke glasih, 10 {g 5. J i1, 9-20 Pisana paleta nam, doma in n'a Do?i nekaJ- »-15 Z v studiu 14, 12 30PKmit2 lL Majhni an«ambli tujimi pihalnimi Borfh * , ,nasveti. 12.40 S van?' 14.10 AmatJski T' — poročajo Poslušalci čestUaio in P,0J0' ,4-30 Naši Bruno Bjelinski H?,, . Pozdravljajo, 15.40 CJ p ^Sr0',1^ Vrtiljak, Lahka glasba s lovskih »vt P°sluSalcev' 1815 469- 19 00 Lahko no? fvt°rjev> 18 45 'nterna tnom Rudija Maronfli, r0t:!; 915 Mi»ute s 2° vam pri nas še ' Ja' 2000 Predstavlja-Berlioza Trojici Hectorja 23-05 LiterS '' L2215 /a ljubitelje jazza, vrstijo afni nokturtio, 23.15 Popevke se ^Program govori 14 on8p8 ??kov- 14-°° Nenavadni po-riete 15 « m? telegrami, 14.35 Glasbeni va-revij; 16 00 K i °dlJe '2 fi,mov »n glasbenih Popevke I« dn u*""' mozaik- 1 6.05 Slovenske Pota naW Rezervirano za mlade, 17.40 Slavka S «,0h;P°darstva, 17.50 Z ansamblom ^^ttasf aaji«"- s £etji program Backhaus i^0VMe zakladnice, 19.30 Wilhelm 20.35 iC Mozarta, 19.50 Literarni večer. 21.15 Večeri Nikolaja Rimskega-Korsakova ^^^K'rsis-^^Vinko torek, 5. februarja R-diS? Sol«^j -88 matineja, 9.05 RTV" SkoD?p n Sr^nJ? 8UW> 9-35 Zbor 10.15 Si ni foni j ^ 8klad,be Stefana GaJdova Z nami domi ?i na koncertem odru 11.._ ffij'V"? POt'' IV0 Zvoki in barv* -svet., 12 4 . 7 h ,aSWn' 12'30 Kmetijski naročajo v«n iJ ifS1 ansambli, 13.30 Pripo-Na potiTYi» ,SrrefanJa z glasbeniki, 14 40 °^man, 16M°VH-i4(lP?ie tenorist Wieslaw 17.10 Ko n cer tni fin' l$40 NaS P«"** 17.45 P„ta sm oL r../'a domačina in gosta, ^dia MaSS?nCb"8 3D V^t18,15 Z °rke8trom Lahko nof n,;, , ,Y.to.rek na svidenje, 19.00 nOĆ' otrocl- 1915 Minute z ansamblom »gorenjsf^li® stavek: CP ženo ioh; sk* kranj, tisk: zdru-'-j u b i j a n a k •» l ud8ka pravica, «redniswk ^0p,ta»-jeva 2. _ naslov mose pilv" u,prava "8ta: kranj, pri sdk l j~ tekoči račun 51500-601-12594 "-rt, ,stevilk« urednik ~~ re,efoni: glavni uprav« '21 ,^°VOrni urelci, ki so sicer ugledni državljani. No, in tu je Pop pokazal svoj pravi obraz. M. G. GORENJSKI MUZEJ KRANJ - V Mestni hiši je na ogled stalna arheološka, kulturno-zgodovinska, etnografska in umetnostno-zgodovinska zbirka. V galeriji v isti stavbi je na ogled razstava prekmurskih slikarjev »1 anonija«, v Stebriščni dvorani bo jubilejna razstava slikarja Luke Cra-nacha. V Baročni stavbi v Tavčarjevi ulici št. 43 je odprta stalna pokrajinska zbirka NARODNOOSVOBODILNI BOJ NA GORENJSKEM in republiška zbirka SLOVENKA V REVOLUCIJI. V galeriji v Prešernovi hiši je na ogled razstava del akademskega kiparja Staneta Uremija in dipl. ing. arch. Valentina Scagnetija. Razstavne zbirke so odprte vsak dan od 10. —12. in od Ki.—18. ure, razen ponedeljka. sobota, 2. februarja 9.00 TV v šoli (RTV Beograd), 16.25 Košarka Olimpiia : Zadar — prenos, 18.00 Obzornik, 18.15 Daktari — serijski barvni film (RTV Ljubljana), 19.15 Gledališče v hiši (RTV Beograd), 20.00 TV dnevnik, 20.25 Tedenski notranjepolitični komentar (RTV Ljubljana), 20.35 Evropsko prvenstvo v umetnostnem drsanju — barvni prenos nastopa žensk (RTV Zagreb), 22.00 TV dnevnik, 22.20 Colditz — serijski barvni film (RTV Ljubljana) nedelja, 3. februarja 9.30 L. N. Tolstoj: Vojna in mir — barvna TV nadaljevanka (RTV Ljubljana), 10.15 Kmetijska oddaja (RTV Beograd), 11.05 Otroška matineja: Poly in črni diamant, Enciklopedija živali — barvna filma (RTV Ljubljana), 11.55 St. Moritz: Svetovno prvenstvo v smuku za moške — barvni prenos (EVR- Ljubljana), pri bi. ob 13.30 Poročila, 14.30 Otroški cirkus B. Smarta — barvna oddaja, 15.30 Evropsko prvenstvo v umetnostnem drsanju, zaključna revija — barvni prenos iz Zagreba, 17.15 Za konec tedna, 17.30 M. Znidaršič: Očetove barve —_ barvna oddaja za mladino, 18.00 Poročila, 18.05 Vohunka brez imena — italijansko-jugo-slovanski barvni film, 19.45 Barvna risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.25 Tedenski zunanjepolitični komentar, 20.35 Zdrava vdova — češka TV komedija 21.25 Nigerija, dežela presenečenj — 1. del (RTV Ljubljana), 21.55 Športni pregled (JRT), 22.30 TV dnevnik (RTV Ljubljana) ponedeljek, 4. februarja 8.10 TV v šoli, 9.00 Angleščina (RTV Zagreb), 9.30 TV v šoli (RTV Beograd), 14.10 TV v šoli — ponovitev, 15.00 Angleščina (RTV Zagreb), 15.30 TV v šoli — ponovitev, 16.45 Madžarski TV dnevnik (RTV Beograd), 17.45 Kljukec se zmoti — lutkovna serija, 18.10 Obzornik, 18.25 Enciklopedija živali — barvni film (RTV Ljubljana), 19.00 Mladi za mlade (RTV Zagreb), 19.30 Kaj hočemo — ob ustavnih in kongresnih razpravah, 19.45 Barvna risanka 20.00 TV dnevnik, 20.30 I. Torkar. Jugoslavija ekspres — TV drama, 21.30 Kulturne diagonale, 22.00 TV dnevnik (RTV Ljubljana) E torek, 5. februarja 8.10 TV v šoli (RTV Zagreb), 9.35 TV v šoli (RTV Sarajevo), 10.05 TV v šoli (RTV Beograd), 14.10 TV v šoli — ponovitev (RTV Zagreb), 15.35 TV v šoli — ponovitev (RTV Sarajevo), 16.05 TV v šoli — ponovitev RTV Beograd), 16.45 Svetovno prvenstvo v smuku za ženske — barvi posnetek iz St. Moritza, 18.00 tržni pregled JESENICE Solata 12 din, špinača 9 din, korenček 4,50 din, hruške 8 din, jabolka 5 do 6 din, pomaranče 6 din, limone 8,80 din, česen 35 din, čebula 4,50 din, fižol 12,50 do 12,80 din, pesa 3 din, kaša 9,70 din, paradižnik 20 din, radič 20 din, ohrovt 7,50 din, koruzna moka 2,47 din, jajčka 1,45 do 1,55 din, surovo maslo 38,30 din, smetana 17 din, orehi 48,50 din, skuta 9,90 din, sladko zelje 6,50 din, kislo zelje 4,40 din, kisla repa 3,40 din, cvetača 10 din, paprika 36,50 din, krompir 2.20 din KRANJ Solata 12 din, špinača 24 din, korenček 5 din, slive 12 din, jabolka 4 din, česen 32 din, čebula 5 din, fižol 12 din, pesa 4 din, kaša 10 din, radič 24 din, peteršilj 19 din, ajdova moka 10 do 12 din, koruzna moka 3,50 din, jajčka 1,60 din, surovo maslo 32 din, smetana 18 din, orehi 45 din, klobase 18 din, skuta 18 din, sladko zelje 6 din, kisla repa 5 din, cvetača 18 din, krompir 2,50 din, med 30 din, kokoši 30 din, žganje 35 din TRŽIČ Solata 12 din, korenček 7 din, slive 10 din, jabolka 6 din, pomaranče 7 din, limone 15 din, česen 30 din, čebula 7 din, fižol 14 din, pesa 5 din, kaša 10 din, banane 8 din, ajdova moka 11 din, koruzna moka 5 din, jajčka 1,50 din, surovo maslo 28 din, smetana 16 din, orehi 45 din, skuta 9 din, sladko zelje 3 din, kislo zelje 6 din, kisla repa 5 din, cvetača 12 din, krompir 2 din loterija C c 'i «3 ^ V i 09 o ■3 v c •o m n x> * c Z v S h 0 xi 4> cfi £ n j> n o u o 03 M m T3 XX O w » tj 80 20 5 10 78,') 70 600 36685 600 15190 600 067.'« 800 441910 5.000 12595 800 490280 5.0(X) 68555 318455 1.000 10.000 1 10 192805 10.000 50061 600 49321 1.000 76 40 44531 l.(KH) 926 746 80 100 132 .142 60 90036 300 80 200 500 80156 6(X) 4042 6272 60176 40786 6(X) 600 61932 800 303246 10.000 82402 1.000 67 37 20 30 051802 5.000 053512 10.000 430442 03 43 150.000 20 20 68547 543107 369917 436257 8(x) 5.(XX) 5.000 10.000 78893 600 58 30 16693 800 38 50 39203 8 11 Naložbe padle na plodna tla V torek je bil pri Starmanu v Spodnji Luši pogovor podpisnikov družbenega dogovora o namenskem izločanju sredstev za razvoj zaseb-rega kmetijstva v škofjeloški občini. Družbeni dogovor, s katerim so se podpisniki obvezali, da bodo vsako leto dali zasebnim kmetom 3 milijone dinarjev kredita, je bil podpisan leta 1971. Sklenili pa so ga Kmetijski zadrugi Škofja Loka in Žiri, občinska skupščina in občinske družbenopolitične organizacije, Gozdno gospodarstvo Kranj in Ljubljanska bank# oziroma njena podružnica v Škofji Loki. Na torkovem posvetovanju, pripravila ga je kmetijska zadruga Škofja Loka, so ugotovili, da je zasebno kmetijstvo napravilo velik korak naprej. Leta 1968 je proizvodnjo preusmerilo osem kmetov. Le-ti so tudi dobili prve kredite za pospeševanje proizvodnje oziroma njeno specializacijo. Konec lanskega leta pa je bilo v občini že 300 preusmerjenih kmetij. Vendar so poudarili predstavniki kmetijske pospeševalne službe, da proces preusmerjanja še ni zaključen. Posebno velike možnosti za prehod na specializirano tržno proizvodnjo so v hribovitih predelih. Tam je namreč še veliko kmetij in kmetov, ki se v sodobno kmetijsko proizvodnjo še niso uspeli vključiti. Zato bo treba v prihodnje prav tem predelom posvetiti še večjo pozornost. O napredku v kmetijstvu naj spregovori tudi nekaj številk. Leta 1968 je bilo na vsem škofjeloškem ozemlju 1713 glav goveje živine, konec leta 1972 pa 2327 glav ali 35,6 odstotka več. krav je bilo pred petimi leti 615 in ob koncu 1972. leta 716. Njihov stalež se je povečal za 16,4 odstotka. Mlade plemenske živine je bilo 187 glav in predlani 295 glav ali 57,7 odstotka več. Govejih pitancev pa so kmetje leta 1968 redili 914, leta 1972 pa 1316 ali 44 odstotkov več. Če to povemo še z drugimi številkami, vidimo, da je leta 1968 več kot dve tretjini kmetij oreredilo manj kot 15 glav živine letno, predlani pa isto število več kot 15 glav živine. Leta 1968 je kmet poprečno porabil na svoji kmetiji 1980 kilogramov umetnih gnojil in leta 1972 že 4030 kilogramov. To je več kot še enkrat več. Se bolj pa se je povečala poraba močnih krmil. Pred petimi leti je kmet dal živini poprečno 1255 kilogramov močnih krmil letno, predlani pa že 3458 kilogramov, kar je za 175 odstotkov več. Poraba umetnih gnojil na hektar obdelovalne površine je že presegla 500 kilogramov. Ker kmetje hkrati gnojijo tudi s hlevskim gnojem, že lahko »govorimo o intenzivni proizvodnji krme. Za koliko pa se je v tem času povečala proizvodnja? Mleka so leta 1968 na vsem območju občine namolzli 897.000 litrov ali poprečno 7.065 litrov na kmetijo. Predlani pa so v zbiralnicah zbrali že 1,231.000 litrov mleka ali poprečno 9695 litrov na kmetijo. Proizvodnja mleka se Je povečala za 37,2 odstotka. Govejih pitancev so zredili škofjeloški kmetje 1972. leta 354.500 kilogramov ali poprečno vsak kmet 2791 kilogramov. To je več kot polovico več kot pred petimi leti. V tem času se je zmanjšala prodaja krav, plemenske živine in telet. Prav tako je v zadnjih petih letih močno padla pridelava krompirja v Poljanski in Selški dolini, kmetje v teh krajih so ga pridelali polovico manj kot leta 1968. Vendar se na celotnem območju sajenje krompirja ne zmanjšuje. Kolikor ga manj sadijo v obeh dolinah, toliko več ga {»ridelajo na Sorškem polju in v oko-ici Škofje Loke, kjer se je veliko kmetij usmerilo prav v proizvodnjo te poljščine. koliko denarja so kmetje v petih letih vložili v obnovo kmetij in za intenzivnejšo proizvodnjo? Poprečno je vsak kmet v škofjeloški občini vložil v nakup strojev, obnovo hle- O Konfekcija Mladi rod Pot na kolodvor 2, Kranj razpisuje prosto delovno mesto trgovskega potnika za področje Slovenije z Istro Pogoji: srednja šola ekonomske smeri oziroma komercialne s 5-letno prakso v potniški službi. Prednost imajo kandidati z boljšimi pogoji. Nastop službe takoj. vov in za nakup živine 119.000 dinarjev. 63 odstotkov je vložil lastnih sredstev, drugo pa so bili krediti. Pri tem naj omenim, da so posamezni kmetje investirali v kmetijo veliko več kot znaša poprečje. Pomembno pa je tudi to, da so vsi krediti za zasebno kmetijstvo imeli le 3-odstotne obresti. Polovico razlike do polne obrestne mere krije občinska skupščina, polovico pa republika. Deset-, enajst- ali celo dvanajst-odstotne obresti bi bile za kmeta previsoke. Podatki, ki so jih obravnavali na torkovem posvetovanju, so bili zbrani le za obdobje petih let, to je do konca leta 1972. Vendar prvi zbrani podatki za lani že kažejo, da je kmetijska proizvodnja naraščala s približno enakim tempom kot prejšnja leta. Zato so predstavniki podpisnikov bili soglasni^da so naložbe padle na plodna tla, čeprav se bo v prihodnje še treba prizadevati, da bo srednjeročni plan uresničen tudi v zasebnem kmetijstvu. L. B. Higiena proizvodnje - osnovni pogoj dobrega mleka Mleko je najidealnejše živilo, prav zaradi tega pa tudi dobra hrana za mikroorganizme in zato zelo hitro pokvarljivo. Nepazljivost in neresnost proizvajalcev ter ugodni vremenski pogoji za.kvarjenje mleka povzročajo v mlekarstvu vrsto problemov. Vse pogostejši sta dve hudi napaki mleka, in to sladko sesirjenje in kislo sesirjenje ali predčasno skisanje mleka. Napaki največkrat povzroča umazanija, ker ju povzročajo mikroorganizmi, ki se zadržujejo v slabo pomiti posodi. Redko je vzrok za kisanje mleka nepravilno krmljenje (pokvarjena krma, slaba silaža). Za boljšo dobavo kvalitetnega mleka in mlečnih izdelkov potrošniku opozarjam proizvajalce na higieno proizvodnje in redno hlajenje mleka. Osnovne zahteve za pr • , bauknecht. Sadja Slavka, Blejska Dobrava 4, p. Jesenice 64270 p j 576 . Prodam dve KOBILI po 5 let stari, ena 500 kg, druga 600 kg (breja). Razgledna 14, (Rečica), Bled 577 Prodam KOBILO in KRAVO si-mentalko, ki bo februarja teletila. Žirovnica 59 578 Prodam črno-beli TV sprejemnik. Hintarjeva 2, Kranj, Cirče 579 t J, leto starega BIKA in e ko KRAVO, ki bo čez mesec četrtič teletila. Podbrezje 31, Duplje p j . 580 i„V^dAa^hek GUMI V0Z »z cevi n ?KABEŽE za ferguson 35. Ljubno 2, Podnart 581 Prodam KUHINJO - hrastov ultrapas in električni štedilnik Gorenje. Stefetova 24, Šenčur 582 ,/r?dai"130 k8 težkega PRAŠIČA za zakol. Tatine 3, Preddvor 583 skoraj nov globok otroški VOZIČEK. Sešek Fani, Podreča 17, Mavčiče 584 Prodam PRAŠIĆA za zakol. Visoko 14 624 Prodam mlado KRAVO, 7 mesecev brejo, ki bo drugič telila. Dobra mlekarica. Srednja vas 12,-> Golnik 625 Prodam PRAŠIĆA za zakol. Jama 8, Kranj, 626 Prodam MOTORNO ČRPALKO za gnojnico in 4000 kg REPE. Suha 4, Kranj 627 Prodam brejo, plemensko KRAVO, motorno vprežno KOSILNICO, ročno motorno KOSILNICO, voz zapravljivček, motorno gnojnično ČRPALKO z gnojničnim sodom in MOPED na dve prestavi. Jež, Vodice 127 628 ZDRUŽENJE ŠOFERJEV IN AVTOMEHANIKOV JESENICE sprejme VEC HONORARNIH INŠTRUKTORJEV c IN E KATEGORIJE Prijave sprejemamo pismeno do zasedbe delovnih mest na naslov Združenje šoferjev in avtomehanikov Jesenice, Prešernova 23. Zdravniška dežurna služba v Poljanski dolini Od 1. do 8. februarja od 19. ao 7. ure zjutraj bo dežurni fon 68°2fin Sregorćič' tele" n^- , V nJegovi odsoten™ i! J? 8amo v nujnih Sk^enfh,ZdraV8tveni dom »kofja Loka, tel. 60-440. nePoplrfofrTR0t!.za izdelavo streš-Prodmri H i 36> §enčur 585 4 fer® Stirnova 6, Kranj 968- Kranj PuhaIl»kom. Jama 6, cepvalec? W tranz'st°rski OjT orgle ter ! u električne na Ogled od14 fe ?JIAR0 j°la'' tah od 15 n Ji3? doA15'30' ob s°ho-10 Kranj daIje- Arsič' Kutinova Prodam i 590/ KROMPlRj^^^enskega Prodam PRAŠIČA za zakol* pojeli, Smlednik 3 "gŽ; Poceni prodam dve ojnici roč 12 Tržič °V Janez' BleJska c- ^PvrLd36mLmčreV brej° KRA2°4 Prodam težkega PRAŠIČA za zakol. Nasovče 14, Komenda 629 Prodam plemenskega VOLA in dve k laf tri bukovih DRV. Sidraž 2, Cerklje 630 Prodam težkega PRAŠIĆA za zakol. Poizve se v trafiki Cerklje 631 Prodam mlado KRAVO, dobro mlekarico, tik pred telitvijo ali po izbiri. Zalog 62, Cerklje 632 Prodam dva PRAŠIĆA, 6 tednov stara. Zg. Brnik 7, Cerklje 633 Prodam semenski KROMPIR IGOR. Lahkovče 52, Cerklje 634 - Prodam TELICO in BIKCA, po 1 leto stara. Velesovo 31, Cerklje 635 Prodam SLAMOREZNICO s pu-halnikom in verigo (Epel) in smrekove PLOHE. Poženik 34, Cerklje 636 Prodam KRAVO sivko, 9 mesecev brejo, tretjega telička, težka petsto do šeststo kg, ip 3 PRAŠIČE po 100 kg. Suhadole 12, Komenda 637 Poceni prodam TELEVIZOR RR-NIŠ »PACIFIK«. Ogled vsak dan popoldan. Iva Slavca 5, Kranj 638 Prodam KRAVO po teletu, po izbiri. Podbrezje 7, Pintar 639 Prodam JABOLKA. Bonča, Bo-dovlje 18, Škofja Loka 640 Poceni prodam OMARO in POSTELJO z vložkom. Mihelčič, Ul. 1. avgusta 3, Kranj 595 Želo ugodno prodam dobro ohranjeno motorno SLAMOREZNICO. Nunar Janko, Mlaka 13, Kranj 596 Prodam mizarski kombinirani STROJ lesene konštrukcije. Tršan Hraše 14, Smlednik . 597 Prodam 180 kg težkega PRAŠIĆA z a z akol. Sr. Bitnje 27 598 Združenje šoferjev in avtomehanikov Jesenice " objavlja Prosto honorarno delovno mesto V popoldanskem času za »uaštaPi8arniŠkih P°-Z*°i: srednia ekonomska Prijave sprejemamo do zasedbe delovnega mesta na naslov W njeiŠoferjev in avtome-handeov Jesenice, Prešernova Avto-moto društvo Kranj Koroška cesta organizira tečaj za inštruktorje praktičnega pouka kandidatov za voznike motornih vozil Prijave sprejema AMD Kranj, Koroška cesta 17 do 15. februarja 1974 kupim vod±lZLA7;0 za zobe. Naslov "glasnem oddelku 618 CA BreS A.K°kg.težkega PRAŠI-J Albina, Zadraga 8, Duplje SPPA°LNlCn0Ham. d°bro,Ganjeno vo^Snem^de?ku 62l' Kupim ekscenter STISKALNICO od 20—25 ton pritiska. Ponudbe na oglasni oddelek pod »Preša« 650 Kupim CENTRIFUGO. Smole, Glinje 8, Cerklje 651 Kupim dobro ohranjen MOPED na dve prestavi. M. F., Gregorčičeva 13, Kranj 599 vozila Prodam rahlo karamboliran SPAČEK, letnik 1967. Kern, Praprotna polica 28, Cerklje 600 Ugodno prodam ŠKODO, letnik 1966. Križe 85 601 Prodam osebni avto VART-BURG, letnik 1968. Konjar, Šolska 2, Kranj, Stražišče 568 Prodam TOVORNI AVTO hano-mag kurir, 2 tone, kesoner, 4 m dolg. Vzamem tudi ček. Škrlep Peter, Kranj, Šmidova 4, Cirče, tel. 22-612 602 Prodam enoosno TRAKTORSKO PRIKOLICO, kiper. Suha 5, Kranj 603 Prodam dobro ohranjen VW, letnik 1965. Dogon Miroslav, Golniška 81, Kokrica, Kranj 604 Prodam ZASTAVO 750, karambo-lirano, letnik 1964. Rožič Janez, Moste 67, Žirovnica 605 Prodam PRIKOLICO za osebni avto in OTROŠKI VOZIĆEK. Ošaben Frančiška, Brezje 7 606 Prodam traktor DEUTZ 18 KM, zračno hlajen. Hočevar Franc, Val-burga 32, Smlednik 607 Prodam dobro ohranjen OPEL REKORD, letnik 1965 tudi na ček. Zasavska 42, Kranj 608 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1965. Zapuže 6, Begunje 609 Prodam SPAĆEK - KAMIONET (furgon) vozen, letnik 1966, za 9000 din. Ogled vsak dan pri Oman, Zg. Bitnje 24, Zabnica, tel. 21-310 610 Prodam dobro ohranjen AMI 8, letnik 1971 — menjam tudi za močnejši avto. Bajželj, Jezerska 42, Kranj 611 Prodam AMI 8, letnik 1972, prevoženih 11.000 km. Poizve se Smled-niška 89, Kranj 612 Prodam AMI 8 break PA—YU, letnik november 1971. Informacije Zvan, Mlakarjeva 20, Kranj 613 Prodam karambolirano ŠKODO za 4000 din. Dvojmoč Franc, Podgo-ra 4 Gorenja vas 614 Prodam rabljeno PRIKOLICO za osebni avto. Dobje 6, p. Poljane nad Škof j o Loko 615 Prodam dele za ŠKODO 1000 MB. Gregorač, Šolska 10, Škofja Loka 641 Prodam nov 16-colski GUMI VOZ. Stanonik, Javorje 26, Poljane 642 Prodam karoserijo in rezervne dele za ŠKODO 1000 MB, letnik 1967 in dvoredni pletilni stroj »RE-GINA«. Rozman, Groharjevo naselje 6, Škofja Loka 643 Prodam menjalnik, stroj in razne dele od FIAT 750, letnik 1964, Kokra št. 66 644 AUSTIN 1300, letnik december 1969, ugodno prodam. Ogled vsak popoldan. Bertoncelj, Šercerjeva 3, Radovljica 645 Prodam enoosno traktorsko KIPER PRIKOLICO ali menjam za voz. Žibert Stane, Suha 24 646 Menjam RENAULT 1962 za poni expres ali prodam in RENAULT CARAVELLE (sport). Šolar Janez, Kropa, Stočje 147 ^ 647 ZIMSKE GUME, 13x5,90 z obroči, prodam. Kokalj, Podgora 4, Gorenja vas 648 Prodam ZASTAVO 750 ali zamenjam za STRUŽNICO. Stara Loka 48, Škofja Loka 649 stanovanja V mirni okolici prodamo DVO-STANOVANJSKO HIŠO primerno za stanovanje kot za poslovne prostore. Kokrški breg 5, Kranj 616 Sostanovalcu oddam ogrevano in opremljeno SOBO s kopalnico. Naslov v oglasnem oddelku. 617 Študent išče opremljeno, ogrevano SOBO. Ponudbe pod »Soliden« 660 ČGP Delo Ljubljana podružnica Kranj Kranj, Koroška 16 zaposli takoj raznašalko -ca časopisa Delo za območje centra v Škofji Loki Zaposlitev je primerna za dijake, študente, upokojence ali gospodinje. Ponudbe sprejema ĆGP Delo, podružnica Kranj, Koroška 16, telefon št. 21-280. Iščem DELAVCA za popoldansko delo na stroju. Plača po učinku. Konjedič Franc-Andrej, Delavska 39a, Kranj 653 Iščem DELAVKO za redno zaposlitev. Uranič Francka, Hrastje 98, Kranj 655 ŠIVILJO zaposlim takoj. Dober zaslužek, tudi na dom. Ponudbe pod »Nastop 15. februarja« 656 Poučujem ANGLEŠČINO, FRANCOŠČINO za začetnike in nadaljnjo pomoč. Ceh, Gregorčičeva 19, Radovljica 657 Sprejmem dobro žensko, katera je pripravljena pomagati pri dveh starejših zakoncih, drugo po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku 658 Instruiram osnovnošolske predmete in srednješolsko nemščino. Trbič, Žanova 34, Kranj 659 lokali Iščem večji LOKAL za galvansko obrt v Kranju ali okolici. Ponudbe pod »Sporazum« 661 FRIZERSKI LOKAL, ženski, opremljen, oddam v najem. Odlična priložnost za popoldansko obrt. Naslov v oglasnem oddelku 662 prireditve MLADINSKI AKTIV TRBOJE prireja vsako soboto MLADINSKI PLES, s pričetkom ob 19. uri. Igra ansambel TURISTI. Vabljeni. 337 MLADINSKI AKTIV KRIŽE priredi vsako nedeljo PLES ob 17. uri v dvorani v Križah. Igra ansambel RUDIJA JEVŠKA. Vabljeni 663 V dvorani na Primskovem je vsako nedeljo ob 16. uri PLES. Igra ansambel TRGOVCI 664 MLADINSKI AKTIV UTIK prireja PLES z začetkom ob 19. uri. Igra ansambel STALAGNITI. Vabljeni . 665 FOLKLORNA SKUPINA PRE-DOSLJE priredi v soboto, 2. 2.1974, PLES ob 18. uri. Igrajo C ORALA. Vabljeni 666 Opazovana oseba, ki je v nedeljo 27.1.1974, na plesu v Predosljah vzela smuči iz avtomobila zastava 101, naj jih vrne Keršiču Jožetu, Snedičeva 9, Kokrica, sicer bom prisiljen ukrepati prek sodišča. 669 Od Tupalič do Brega sem izgubil registrsko tablico KR 150-56. Najditelja prosim, naj jo odda postaji milice ali v Preddvor 52 670 Izgubil se je PES foxterier, črno-bele barve z rjavo glavo. Sliši na ime Karo. Prosim javite na naslov: Kranj, Jurčičeva 3, (tel. 22-508) 671 obvestila Rezervne dele za traktorje, akumulatorje, vseh vrst traktorskih in avtomobilskih gum, nudi po tovarniških cenah trgovina v Kranju, na Koroški cesti, nasproti restavracije Park. Podjetja, ki so večji potrošniki navedenih artiklov, dobijo še posebne rabate. KŽK, Agromehanika, Kranj 423 PLESNI TEĆAJI V DELAVSKEM DOMU, KRANJ. ZAĆET-NIŠKI: sreda in petek se začne 1. februarja ob 18.30, NEDELJSKI 10. februarja ob 9. uri. NADALJEVALNI ob sobotah 9. februarja ob 18.30, če ne bo dovolj interesentov za nadaljevalni tečaj, se ob 19. uri začne tečaj za začetnike. PIONIRSKI PLESNI TEĆAJ se začne 2. februarja ob 13.30. 557 Lesene in plastične ROLETE in ŽALUZIJE naročite zastopniku ŠPILERJU, Gradnikova 9, Radovljica, tel. 75-610 ali pišite, pridem na dom. 502 NOVO NA KOKRICI! EXPRES kemićna Čistilnica »zden- KA«, Cesta na Rupo št. 13. Poleg vseh vrst oblek čistimo tudi semiš, zavese, odeje ter jančka. Odprto torek, sreda, četrtek in petek od 15. do 19. ure, sobota od 9. do 12. ure. Ponedeljek zaprto. Se priporočamo. 672 izgubljeno Iz kleti je bilo ukradeno temno rdeče žensko KOLO italijanske znamke »JULIA«. Kdor bi ga kje zasledil, naj sporoči osnovni šoli Šenčur 667 Poštenega najditelja KRZNENEGA OVRATNIKA lepo prosim, naj ga proti nagradi vrne na naslov Jocif, Delavska 49, Stražišče 668 ostalo Tudi jaz opozarjam vse, da ne odgovarjam in ne plačujem dolgov na moje ime, ki bi jih naredil moj mož Pire Maks, Hrastje 81, kakor tudi opozarjam vsa podjetja in trgovine, da mu ne dajo nobenega materiala na moje ime. Opozarjam pa vsakogar, kdor bo širil o meni izmišljene in neresnične besede, da ga bom sodno preganjala. Pire Silva, Hrastje 81, Kranj 673 Industrijski kombinat Planika Kranj objavlja naslednja delovna mesta: za TOZD tovarne obutve v Kranju: 10 delavcev za montažo 10 delavk za šivalnico za TOZD trgovske mreže: statistika v upravi trgovske mreže Zahteva: dokončana dveletna administrativna šola, lahko je začetnik prodajalca v prodajalni Kranj Zahteva: kvalificiran trgovski pomočnik Vsa delovna mesta so v Kranju in se objavljajo za nedoločen čas, razen delovnega mesta prodajalec, ki se objavlja za določen čas. Pismene ponudbe z ustreznimi dokazili posredujte kadrovskemu oddelku kombinata v 15 dneh po objavi ali pa se zglasite osebno. zaposlitve Sprejmem SOBOSLIKARSKE in PLESKARSKE delavce in vajence. Flerin, pleskar, Kranj, Kidričeva 36, tel. 21-820 536 Sprejmem VAJENCA za keramično stroko. Konjedič Franc-Andrej, Delavska 39a, Kranj 652 Takoj sprejmem DELAVCA. Ce-mentarstvo Drašler, St. Žagarja 52, Kranj 654 Zahvala Ob smrti mame, sestre, stare mame, tete in svakinje Antonije Kacin roj. Jereb se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in č. g. župniku iz Šenčurja, č. duhovščini in posebno Č. g. župniku s Trate za poslovilne besede pri grobu. Zahvaljujemo se vsem vaščanom iz Gorenje vasi, med katerimi je živela vsa leta, ter pevcem obeh vasi. Posebno se zahvaljujemo dr. Armeniju. Še enkrat hvala vsem, ki so nam pomagali v tako težkih trenutkih, ji darovali cvetje in jo pospremili na zadnji poti. Žalujoči: sin Boris in hčerka Milena z družinama ter ostalo sorodstvo Zimska razprodaja do 16. februarja 1974 Jugoslovanski kupci kupujejo pri nas za i« % noTiAin Obiščite nas! ("Kometterj _K A U F H A U S_ I "Komettei-1 FERLACH-NE8EN 0{R H I H C H E BOROVLJE-PRI CERKVI Vlom v skladišče Neznanec je vlomil v skladišče Instalacij na gradbišču Gorenjska oblačila v Kranju. Odnesel je večji zavoj izolacijskih plošč v skupni vrednosti 5(MX) din. Eksplozija plina V sredo, 30. januarja, je v kletni sobi stanovanja Lucije Gašperlin iz Kranja, Na klancu 18, eksplodiral plin. V sobi, kjer stanuje podnajemnica Esti Cermelj, je bil plinski štedilnik. Cermeljeva je pustila odvit ventil desetkilogramske jeklenke in vključene vse štiri gorilce plinskega štedilnika. Prostor se je napolnil s plinom, ni pa še ugotovljeno, kako je nastala eksplozija. Lahko da je Cermeljeva prižgala luč in je iskrenje ■», v stikalu povzročilo eksplozijo. Cer-meljevo so z opeklinami po glavi in nogah odpeljali v ljubljansko bolni- Zahvala Ob boleči izgubi drage žene, mame, stare mame, sestre in tete Frančiške Gortnar roj. Demšar se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali, darovali cvetje, nam pomagali in našo ljubljeno mamo tako številno spremili k zadnjemu počitku. Zahvaljujemo se tudi g. župniku za poslovilne besede, pevcem za čudovito petje in vsem drugim, ki so nam bili ob tem težkem času s svojimi dobrimi dejanji ob strani in nas tolažili ob bridkem času slovesa. Žalujoči mož Blaž in njeni Železniki, 27. januarja 1974 s sodišča Samopostrežna restavracija Kranj, Stritarjeva 5 razpisuje prosta delovna mesta 1. 2 K V kuharic toplih jedi 2. 2 NK delavk Nastop službe možen takoj ali po dogovoru. Prošnje sprejema uprava podjetja. Zahvala Ob izgubi naše drage žene, mame, sestre in tete Ane Porenta Metodove mame se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in sosedom za izrečeno sožalje, za podarjene vence in šopke in vsem, ki ste jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Enako se zahvaljujemo dr. Novaku, dr. Potočniku, pevcem iz Naklega in gospodu župniku. Hvala vsem, ki ste nam pomagali in sočustvovali z nami. Žalujoči mož Metod, sin Franci z družino, sin Metod in ostalo sorodstvo Naklo, Kranj, 31. januarja 1974 Polna sreče in življenja nas je prav tiho zapustila same v veliki žalosti, naša nadvse ljubljena Janka Levičnik roj. Vozel Pogreb naše drage bo v soboto 2. 2. 1974 ob 15.30 iz mrliške vežice na kranjsko pokopališče. Za njo žaluje njen Žiža, oči in Slavka, mami Zori in Ivek, Bojan in Marjeta, Tami, njena teti Mojca in Franci ter ostalo sorodstvo Kranj, 30. januarja 1974 Zahvala Ob tragični smrti dragega moža, očeta, sina, svaka in zeta Toneta Gantarja absolventa stomatologije iz Škofje Loke se najlepše zahvaljujemo vsem številnim sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom, kolegom in bivšim sošolcem, ki so nam ob tej hudi preizkušnji priskočili na pomoč. Posebno zahvalo smo dolžni zlasti kapucinskemu pevskemu zboru iz Škofje Loke, častiti duhovščini, kolektivu notranjskega ZI) Vrhnika, vsem štirim govornikom, katerih besede nam bodo pokojnika pomagale ohraniti v še lepšem spominu ter seveda številnim posameznikom in družinam za vence in cvetje. Žalujoči: žena Cirila, hči Polonca, mama, oče, sestra in ostalo sorodstvo. Škofja Loka, Cerknica, Sv. Duh, ZDA, 31. januarja 1974 Zahvala Ob smrti naše ljubljene mame, babice in prababice Ane Umnik Makovčove mame se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo v tako velikem številu spremljali na njeni zadnji poti, poklonili cvetje in vence, izrekli ustna in pismena sožalja ter nam kakorkoli pomagali. Zahvaljujemo se udeležencem iz Slovenskih Konjic, Zreč in Kranja. Posebno zahvalo izrekamo č. g. duhovnikom in pevcem. Žalujoče hčerke in sinovi z družinami. Šenčur, Jezersko, Zreče, Ljubljana, 31. januarja 1974 Pet let in pol za vlome v avtomobile Na pet let in šest mesecev strogega zapora je senat okrožnega sodišča v Kranju obsodil Valterja Fajfarja, rojenega leta 1941 in stanujočega v Kranju. ; Valter Fajfar je elektrotehnik, poročen, oče dveh otrok, sedaj pa je na presta- i janju kazni v kazensko poboljševalnem domu v Dobu pri Mirni. Obtožnica ga je bremenila 13 kaznivih dejanj velike tatvine in treh kaznivih dejanj tatvine, j Senat okrožnega sodišča, ki mu je predsedoval sodnik Borut Kobi, je na glavni obravnavi 15. januarja ugotovil, da je obtožnica zoper Fajfarja točna in ga spoznal za krivega. Sodišče olajševalnih okoliščin ni našlo. Valter Fajfar je zagrešil v nekaj mesecih veliko število kaznivih dejanj in se preživljal s tatvinami, čeprav razloga za nezaposlenost ni imel. S poklicem, ki ga ima, je menilo sodišče, bi lahko omogočil sebi in družini solidno preživljanje. Zato je Fajfarjevo ravnanje še posebno družbeno nevarno. Premoženjska škoda, ki jo je obsojeni povzročil oškodovancem, je precej velika, saj dosega 11.900 dinarjev. Razen tega Valter Fajfar ni prišel v nasprotje z zakoni le na področju Kranja, temveč tudi v Ljubljani, kjer je storil kaznivo dejanje velike tatvine. Zaradi tega je bil obsojen na eno leto strogega zapora, vendar ta sodba v času kranjske obravnave še ni bila pravnomočna. Kolikor bo začela veljati še ta, bo Valter Fajfar v zaporu precej dolgo. Po mnenju sodišča bo v tem času dosežena Fajfarjeva prevzgoja. Daljša kazen ne bi bila na mestu. Obsojeni je sorazmerno mlad, ima dober poklic, zato predolga izključitev iz normalnega okolja po mnenju sodišča ne bi imela smisla. Valter Fajfar je v preiskavi in na glavni obravnavi priznal, da je 10. februarja leta 1972 vlomil v osebni avtomobil pred hotelom Bor v Preddvoru. Lastniku Zdravku Bergancu je zmaknil radio, vreden 3000 dinarjev. 12. decembra istega leta je pred vhodom v Iskro v Kranju vlomil v zaklenjeni osebni avto Marjana Novaka. Avtomobilski radijski aparat, vreden 1300 dinarjev, je bil »njegov«. Dva dni kasneje je na istem kraju iz avtomobila Vinka Plevela vzel že tretji radio, vreden 900 dinarjev. Ponoči med 19. in 20. decembrom se je polotil osebnega avtomobila, ki je bil parkiran pred samopostrežno trgovino na cesti Moša Pijade v Kranju. Lastnik Vlado Uršič je ugotovil, da je vlomilec razbil trikotno okence na desnih prednjih vratih in odnesel radio, vreden 1000 dinarjev. Isto noč je bil Valter Fajfar »pozoren« tudi na osebni avto Mirka Jovanoviča. Vlomilčeva metoda je bila enaka: nasilno odprtje trikotnega zračnega okenca, poseg v notranjost avtomobila, pritisk na kljukico in vozilo je bilo odprto. Tokrat je zginil diplomatski kovček, vreden 300 dinarjev. In še tretji podvig v isti noči. Valter Fajfar je avto Matjaža Kravanje odprl na enak način. Avtomobilski radio in zvočnik, vredna 1500 dinarjev, sta dobila novega lastnika. Valter Fajfar je potem še sedemkrat uspešno odprl na vozilih trikotna okenca, pritiskal na notranje kljuke avtomobilskih vrat in jih zlahka odpiral. Prilaščal si je avtomobilske radijske aparate, tranzistorje, kasetne magnetofone in gramofon. Šest kaznivih dejanj je zagrešil v Kranju, enega pa spet v Preddvoru, kjer je serijo vlomov in tatvin iz avtomobilov tudi začel. Zadnji vlom je opravil 30. marca lani. Razen tega je 1. marca lani vzel iz odprtega avtomobila pred gostilno Trebeč v Kranju radio, 2. marca iz odprtega avtomobila na Jahačevem prelazu v Kranju tranzistor in kasetni magnetofon, januarja pa v trgovini Elek-trotehne v Kranju radiotranzistor. Valter Fajfar je v večini primerov povedal, komu in za koliko je ukradene predmete prodal. Zato so lastnikom večino ukradenih predmetov že vrnili. J. Košnjek \ Okradel prijatelje V sredo, 23. januarja, je stopil pred senat okrožnega sodišča v Kranju, ki mu je predsedoval sodnik Anton Zitko, Fahrudin Kolović, rojen leta 1953 v Vlasenici in do 9. decembra lani zaposlen kot vezalec žice v jeseniški Železarni. Fahrudina Koloviča je obtožnica bremenila, da je 12. decembra lani na Jesenicah s sekiro razbil ključavnico na omari v stanovanju delavcev Cestnega podjetja iz Kranja. Islamu Istrefiju je vzel usnjeno denarnico s 1400 dinarji, Rahmanu Duloviju 500 dinarjev, Baftariju Mendu 600 dinarjev ij1 potni list in Ebibu Beriši potni list. Istočasno je Dragoju Ivaneši zmaknil potovalko s perilom, obleko in drugimi rečmi, vredno 2000 dinarjev, in Jovanu Šubašiću kovček s perilom in oblekami v skupni vrednosti 2000 dinarjev. Iva-neša in Šubašić sta imela potovalko in kovček na postelji, sama pa sta odšla v mesto po vozne karte, ker sta nameravala domov. Fahrudina Koloviča je sodišče zaradi kaznivih dejanj velike tatvine in kaznivega dejanja tatvine obsodilo na enotno kazen poldrugega leta strogega zapora! Obtoženi je, kot že povedano, 9. decembra lani samovoljno zapustil delo v jeseniški Železarni, ker se je nameraval zaposliti drugje. Dan pred zagrešenim dejanjem je praznoval rojstni dan. Kupil je zaboj piva in steklenici vinjaka-Praznovali so pri Azisu Skendereviću na Cesti 1. maja na Jesenicah. Praznovanje, na katerem je tudi Fahrudin Kolović nekoliko popil, je bilo končano okrog polnoči. Naslednji dan zjutraj je obtoženi odnesel prvo steklenico vinjaka v obrat, kjer je bil zaposlen, drugo pa je dal Baftariju Mendu, da jo je odnesel sodelavcem pri Cestnem podjetju. Okrog desetih je prišel k njim na Kidričevo cesto tudi Kolović. Po končani malici je z njimi zapustil stanovanje, vendar se je kasneje, ko je spoznal, da je hiša (dobro jo je poznal) prazna, vrnil in storil kazniva dejanja. S »plenom« je odšel do postaje lokalnega avtobusa na Koroški Beli in se odpeljal do bolnice. Skril se je pri Savi in popoldne odpotoval z vlakom do Ljubljane, odtod pa z avtobusom do Celja. Dva dni je stanoval v hotelu Evropa in se »veselil«. Tudi v rudniku Velenje seje oglasil in iskal zaposlitev. Ko se je vračal v Ljubljano, je kovček odvrgel. Stvari, ki so se mu zdele »vredne«, je strpal v potovalko in jo shranil na železniški postaji v Ljubljani. 15. januarja se je vrnil na Jesenice po osebni dohodek. Varnostni organi so mu bili že na sledi. V tovarni so ga prijeli... Sodišče pripovedi Fahrudina Koloviča, daje bil v času dejanja pijan in se dogodkov ne spominja, ni moglo verjeti in izreklo enotno kazen. Upošteval« je olajševalno okoliščino: pred seboj je imelo 20-letnega fanta, mlajšega pol-noletnika. In obteževalno: Fahrudin Kolović je bil pred skopskim sodiščem za take prestopke že kaznovan. Kazen poldrugega leta strogega zapora je bila izrečena z namenom, da Fahrudin Kolović ne bo več segal po tujih stvareh in da bo z lastnim delom pridobil sredstva za preživljanje. j. Košnjek Preživljanje s tatvinami Venceslav Rakovec (1931) iz Rovt pri Podnartu, brez stalnega bivališča in zaposlitve je konec junija lani vlomil v lovsko kočo Lovske družine Kropa na Petelincu med Kropo in Jamnikom. Nasilno je odprl okno in se splazil v kočo. Iskal je denar in vredne predmete. Našel je le liter vina in liter vinjaka ter ju odnesel. " I Konec julija ali v začetku avgusta lani je v Zgornjih Lajšah pri Selcah vlomil v hišo št. 21., v kateri stanuje Ciril Tolar. V hišo je prišel skozi skrita dvojna vrata. Cirilu Tolarju je vzel tranzistorski radioaparat, nov moški suknjič, aparat za britje, srajco in tri zavitke cigaret v skupni vrednosti 1.368,10 dinarejv. 11. avgusta lani je Venceslav Rakovec »obiskal« Zgornjo Dobravo prj Kropi. Vlomil je v hišo Ane Berce. Iskal je denar in vrednostne predmete. Po" posteljno blazino je staknil žensko torbico s tremi ameriškimi dolarji. Senat okrožnega sodišča v Kranju je Venceslava Rakovca zaradi omenjenih treh kaznivih dejanj velike tatvine na javni glavni obravnavi 23. januarja pod vodstvom sodnika Antona Žitka obsodil na enotno kazen dveh let in devetih mesecev strogega zapora! Venceslav Rakovec je bil pred tem že 11-krat obsojen zaradi kaznivih dejanj zoper družbeno in zasebno premoženje na daljše ali krajše zaporne kazni. Vendar ga nobena ni izučila. Zadnjič je prišel iz zapora 17. julija lani-Ni se redno zaposlil (njegova zadnja redna zaposlitev datira v leto 1957, ko je bil obtoženi zaposlen pri Graditelju Ljubljana), temveč se je s priložnostnim1 deli preživljal iz dneva v dan. Nekaj denarja je prinesel tudi iz zapora, vendar ga je kmalu potrošil. Sprva se je potikal po Ljubljani in okolici, julija pa J® prišel na Gorenjsko, predvsem v okolico Krope in Jamnika. Tu je zagrešil tud) očitana in dokazana kazniva dejanja. Rakovec jih priznava. Vlamljal je, da kaj vzel. Povedal je, da sta mu starša umrla, ko je bil majhen, da ima pet bratov in sestro, s katerimi nima stikov, da je sicer razmišljal o svojem življenju, vendar za vse, kar počenja, ni sam kriv. Okrožno sodišče namreč raziskU' je še dvoje kaznivih dejanj velike tatvine, ki jih je storil Venceslav Rakovec-...... - r................- J. Košnjek pogovor tedna Boris Strel: premalo treninga pomladi in jeseni HBH UM ■ m . ■ flfc 2 P UK? a ■■ o A Januarja nas je presenetila vesela vest, da je 14-letni Ločan h?nS ^L^agovalec mednarodnega prvenstva Velike Britanije, ki je ono v Alpbachu v Avstriji. Ta uspeh mladega tekmovalca, je torej še enkrat poudaril dejstvo, da naši tekmovalci ne zaostajajo za svojimi vrstniki iz »močnih smučarskih sil«. Kako se počuti sedaj, ko je dosegel to odlično mesto in kakšne ima načrte, je tema današnjega razgovora. »^a smučanje me je navdušil brat. V šoli sem nato hodil na smučarske tečaje. Tako sem dobil veselje do smučanja. Vpisal sem se v smučarski klub Transturist in tam začel trenirati. i™.®^ bil° bolj težko, toda počasi je že šlo,« je uvodoma dejal mladi Ločan. Kakšne rezultate si dosegel doslej? »Vsekakor mi je največji uspeh prvo mesto v Avstriji. Poleg tega sem osvojil tudi pokal v našem klubu, kjer smo tekmovali v Klubski konkurenci, poleg tega pa sem dobil tudi kolajne na arzavnem in republiškem prvenstvu in na raznih meddruštvenih tekmah.« Ko mi je našteval vse te rezultate, je bil Boris preskromen. Veliko oolj se je razživel, ko sva spet govorila o treningu. »Lani sem zlomil nogo. Prav zaradi tega sem moral letos še veliko bolj trenirati. Toda kljub temu še vedno nisem zadovoljen. V bodoče bo treba še nekoliko bolj stisniti.« »Kje pa potem treniraš ti oziroma tvoji kolegi iz kluba?« »Letos ne moremo nikjer veliko, ker ni snega. Drugače pa na starem vrhu. Pred začetkom tekmovanj gremo navadno v £aprun, kjer treniramo teden dni. Letos smo bili kar dva tedna, ČftkPri l^8 ni sne8a« Na spomlad pa gremo na Vršič in na tetovadn'°^° V Poletnem času pa imamo suhe treninge v »Kot vidim veliko treniraš. Kako pa ti gre potem v šoli?« j mi gre kar dobro. Predvsem moram poudariti, da naletimo v šoli na razumevanje in tako nimamo težav.« » le morda letos čakajo še tekmovanja?« h X ° še državno in slovensko prvenstvo. Poleg tega pa oo se več meddruštvenih tekem. Gotovo pa bomo šli tudi na tekmovanje kam v tujino.« »imaš morda kakšne posebne načrte?« Kata -u180 *eto 8rem na gimnazijo in še naprej bom smučal. ivaKsnih posebnih drugih načrtov pa nimam.« R. Prosen Državno prvenstvo v klasičnih disciplinah Na 30 km najhitrejši Kalan državne ntloTtefnTVJ™0* za Prići j ivo dob« Gorian Kafri9'-' drugo uvrščen,.™ n Vlan' kl Je seboi skor«, ." ?, Dormkfl Pustil za mesto pa se h^f mmuti' Za tretJe med Savili1 b,la °«or«ena borba triglavMom ri°m G°,renSk''m i" kil Jelencev. Le-ta ie k;i hitrejši vse do zadnjih kUoVetrov! ko je Gorenšku uspelo, da je nadoknadil zamujeno in osvojil bronasto odličje. Rezultati: 1. Kalan 1;34:26,9 (Gorje), 2. Dornik 1;36:44,3 (Olim-pija), 3. Gorenšek 1;38:57,2 (Fuži-nar), 4. M. Jelenec 1;39:05,6 (Triglav), 5. Mlinar 1;44:15,0 (Jesenice), 6. Gortnar (Triglav) 1;49:57,7, 7. Reš (Radovljica) 1;50:03,8, 8. Šmid (Jesenice) 1;52:20,0, 9. L. Jelene (Alples) 1:52:31,8, 10. Lozar (Dol) 1;53:04,1. Prvenstvo se danes nadaljuje s solo teki, jutri pa se bodo pomerili v štafetah. -dh Šahovske vesti ^Vaterp<"ske norice v nr wENvSTY° KRANJA BoiecPset°n /i>0rtnega društva c ion al no tLuevi začel° tradi* nja, na\ ah0Vsk0 P^enstvo Kra-sto; p/^f™. sodeluje 17 šahi- zadovoliivl \dČn/-.plati Je udeležba boljša ' Jf^itetno pa ni naj- ^egornika fodeluJeta ^ dva prvoki kov. 07m'n °sem drugokategorni-daj govn^0^?u bi bil° še prezgo-ož em k/o'1; lahko Pa bi govorili o tu MatiS kandidatov. Najprej je nasW že večkrat osvojil ki jf I Kranja, potem Nag-v HgašiihP eS!ne^!1 z dobrimi igrami nov Džordf1-xPl1?' pa Pau- Vsekakor sdeenll,m m°rda še kdo- saj se v«; ? ob®taJ° zanimivi boji, Stevfotočk J° d°SeČi Čim večje Džo°rdfe . Sl nekaJ rezultatov: Mazi i n p: Kocev 0:1- Paunov : "ovi vS°nv : Na8lie 0:1. Dri-1;0- MarknJ p 2:1« Matjašič : Mazi SahMo^A|rlCvN^BOLJŠI Pri Jesenicah k ina Javo™iku brzopoteznega or8anizat°r stva GorenSL šaho.vskega prven-valo je 42 i za Januar- Sodelo-renjskih kliiK ^ iz fevdnih go-^an Matiaii^ . je Kranj- iR Maljem |z z ^esenic , KrV»PORADIOZVEZAH Majo z an im iv i k° am.a.t er j i priprav- ?alce navaden dT°b°J' ki b° ,G.re namreč f? « V a zel° zanimiv. kl Jih bodo v^ Sfh JP° radiozvezah, med Kr^?ip ZpostaYdl radioamaterji gestom ki j m tlstim gorenjskim šahovski ki„k ? radioamaterski in sodelovati er bo Pripravljeno ♦ Skupne priprave občinske reprezentance V nedeljo, 20. januarja, se je na OŠ Davorina Jenka v Cerkljah zbralo 25 mladih, visokih in perspektivnih košarkarjev, da bi sodelovali na skupnih pripravah reprezentance kranjske občine. Priprave je vodil mladi prizadevni košarkarski trener P. Jakše, sestavljene pa so bile iz dopoldanskega treninga ter medsebojnih srečanj, ki so bila na sporedu popoldne. Sodelovali so mladi igralci OŠ F. Prešeren, L. Seljak, S. Žagar, S. Jenko, M. Valjavec, S. Mlakar ter OŠ D. Jenko. Kot je povedal vodja priprav, je bila starost prisotnih igralcev med 12 in 14 let, še bolj zadovoljiva pa je poprečna višina udeležencev — okoli 180 cm. Prav vsi pa so pokazali tudi izredno zanimanje in bili navdušeni nad samo idejo in potekom priprav. Namen priprav je jasen. Gre predvsem za popularizacijo in ne nazadnje tudi za dvig kvalitete ko- šarke v kranjski občini. Vendar pa bi radi k podobnemu načinu dela z mladimi pritegnili tudi ostale občine na Gorenjskem. Kot je znano, so s podobnim delom za sedaj začeli le v škofjeloški občini. To pa je za popularizacijo in dvig kvalitete gorenjske košarke vsekakor premalo. Skupne priprave občinske reprezentance bodo odslej vsak mesec, možnost sodelovanja pa bodo imeli prav vsi mladi in visoki igralci. Krog udeležencev priprav ni zaključen, vendar pa se bodo morali igralci pošteno potruditi, da bi si zagotovili mesto v reprezentanci. V načrtu dela z mladimi košarkarji pa so zajeta tudi medobčiniska srečanja. Zato je nujno potrebno, da tudi po ostalih gorenjskih občinah začno razmišljati o realizaciji omenjene košarkarske akcije. Kajti množičnost pomeni kvaliteto. B. Bogataj Športniki želijo svoje prostore Na nedavnem posvetu predstavnikov žirovskih športnih organizacij, mladine, mlaidinskega kluba in aktiva mladih komunistov je bilo med drugim govora tudi o domu TVD Partizan, kjer ima tovarna obutve Alpina že lep čas svoje skladišče. Omenjeni problem je prej večkrat obravnaval že tudi odbor za kulturo in šport pri krajevni skupnosti. Udeleženci posveta so sklenili, da se pogodba o najemu dvorane za skladišče med društvom Partizan in Alpino podaljša do sredine letošnjega leta, saj bi tovarna v tem času Vaterpolo Kamnik: Partizan 6 14 Da Kranj postaja res prava Meka za jugoslovanske vaterpoliste, nam pokaže podatek, da je od včeraj naprej v gorenjski metropoli zbrana že skoraj vsa jugoslovanska vaterpolska »smetana«. Tu je zvezni trener Orlić, trener naših najboljših vratarjev, ki vadijo v zimskem bazenu, Bandur ter nekateri reprezentantje ter drugi. Od & februarja bo tu tudi seminar za trenerje in sodnike. Izdelan je že program predavanj. Ta dan bo v dopoldanskem času sestanek predsednikov strokovnih svetov republik in pokrajin. Najvažnejša tema sestanka je izdelava programa za napredek vaterpola v republikah. Člani strokovnega sveta VZSJ pa se bodo sestali z vsemi trenerji reprezentanc. O osnovnih principih treninga in treninga vratarjev bo naslednji dan prdaval prof. mag. Zagrebčan Gabrijelič, zadnji dan pa drugi trener naše reprezentance Saifert o predlogih in spremembah vaterpolskih pravil. Pred dnevi so sq člani upravnega odbora VK Triglav v Kamniku srečali z domačimi vaterpolskimi delavci, kjer so jim obljubili pomoč na vseh področjih. Kot kaže, bo to zdaj stalna praksa Triglava z vsemi klubi na Gorenjskem. Podpredsednik VZ Jugoslavije ter predsednik VZ Slovenije in predsednik VK Triglav Mate Becič se bo kot predstavnik vaterpolske zveze Jugoslavije udeležil sestanka, ki ga je sklical v Beogradu izvršni biro Z K. Na njem bodo obravnavali delo vseh jugoslovanskih zvez po pismu tovariša Tita in predsedstva izvršnega biroja. -dh Kranj, 1. — Polfinale za jugoslovanski mladinski vaterpolski pokal Kamnik : Partizan 6:14 (1:4, 2:3, 1:3, 2:4), zimski bazen, sodnik Oman (Koper). Kamnik: Homar I, Ručman 1, Podbevšek 2, Gorjub 1, Rajsner, Šnabl 2, Homar II, Slapar, Farčnik. Partizan: Savin, Vukovič 5, Avranjović 1, Maksimović, Simić, Aleksić 3, Bratuša 4, Pavlović, Buga-rimović, Arnavtović, Basta. Čeprav so Beograjčani eden od favoritov za finalni del tekmovanja, se mladi Kamničani niso ustrašili boljšega nasprotnika. Predvsem v drugi četrtini so zaigrali dobro in že v prvem srečanju dokazali, da bo povsem upravičili nastop kot novinci v zveznem merilu. Triglav: Primorje 9:5 Kranj, 1. — Polfinale za jugoslovanski mladinski vatferpolski pokal Triglav : Primorje 9:5 (2:1, 2:2, 3:1, 2:1), zimski bazen, sodnik Grginič-(Beograd). Triglav: Ćermelj, R. Planinšek, M. Planinšek 3, Calič 3, Strgar, Sta-riha 2, Švegelj 1, Krašovec, Vagner, Manfreda, Leskov ar. Primorje: Pačal, Janović 2, Ton-kovič, Ban 3, Brala, Nervčić, Sugar, Prlaja, Afrić, Djonlija, Mileta. Drugi favorit Triglav je s slabo in nepovezano igro vknjižil prvi točki. Će bodo v nadaljevanju igrali tako slabo kot v tem srečanju, jim bo trda predla. V tretji tekmi je Mladost odpravila Crveno zvezdo. Sodnik Pičulin (Kranj). Izid: Mladost : Crvena zvezda 8:2 (2:0,3:1,0:0,3:1). Danes ob 8. uri se bodo v III. kolu srečali Mladost : Triglav, Primorje : Kamnik, Partizan : Crvena zvezda, ob 17. uri v IV. pa Kamnik : Triglav, Partizan : Mladost, Primorje : Crvena zvezda ter jutri ob 8. uri v zadnjem Triglav : Partizan, Mladost : Primorje in Crvena zvezda : Kamnik. -dh Jesenice: Medveščak 26:0 Jesenice, prva polfinalna tekma za jugoslovanski hokejski pokal, Jesenice : Medveščak 26:0 (9:0, 9:0, 8:0), športna dvorana pod Mežakljo, gledalcev 1000, sodnika Gerc, Djokič (oba Beograd). Strelci za Jesenice: Škrjanc 5, Felc 4, Beravs, Poljanšek po 3, Hafner, T. Košir, M. Jan, Mlakar po 2, B. Jan, S Košir, in R. Smolej po 1. Jesenice: Knez, M. Žbontar, S. Košir, Jug, Pipan, B. Jan, I. Jan, Ravnik, Beravs, R. Smolej, Mlakar, Hafner, Felc, Poljanšek, Škrjanc, T. Košir, M. Jan, Eržen, F. Smolej. Igra mačke z mišjo bi lahko rekli za prvo srečanje v hokejskem pokalu med obema nasprotnikoma. Jeseničani so namreč v tem srečanju pokazali eno najboljših iger letošnje sezo- težko dobila prostore za večje količine materiala, po drugi strani pa naj se obnovitvena dela pripravijo načrtno, najlaže pa jih je izvesti v letnem času. V ta namen bo ustanovljena posebna skupina za načrtovanje obnove doma, do sredine februarja pa bo sklican tudi ustanovni zbor združenja športnih organizacij v Žireh, ki naj bi pomenil prelomnico v organiziranju športnega življenja v tem industrijskem središču Poljanske doline. Zato, ker se bodo sredstva iz proračuna TTKS Škofja Loka delila glede na aktivnost in načrtno delo, je zelo pomembno, da si žirovski športniki med seboj kadrovsko in organizacijsko pomagajo. Dom združenja športnih organizacij, sedanje skladišče in nekdanji dom TVD Partizan pa naj bi bil središče za dogovore in delo vseh športnikov. Združeval naj bi vse žirovske klube, nadaljeval pa tudi tradicije nekdanjega Partizana. -jg V Tržiču bo republiško prvenstvo v taborniškem veleslalomu Izvršni odbor zveze tabornikov Slovenije je poveril organizacijo letošnjega republiškega prvenstva v taborniškem veleslalomu Odredu severne meje iz Tržiča. Prvenstvo bo 10. februarja v Hrastah nad Trži-čem. Tržiški taborniki pričakujejo številno udeležbo, saj je na lanskem prvenstvu na Jesenicah nastopilo skoraj 400 tekmovalcev. Naslov prvaka brani ekipa Tržiča. Na tekmovanju bodo izbrali tudi ekipo, ki bo zastopala slovenske tabornike na državnem prvenstvu na Popovi Šapki v Makedoniji. J. Kavar Občni zbor kranjskih alpinistov Pretekli teden je bil v Kranju redni letni občni zbor alpinističnega odseka Planinskega društva Kranj, ki se ga je udeležilo več kot 30 članov odseka in nekateri člani UO PD Kranj. Kranjski alpinisti so z doseženimi rezultati zadovoljni. Opravili so 412 vzponov, med katerimi so bili najtežji smer Salathe v E1 Capiianu in smeri v Washington Colomnu ter zimski prvenstveni vzponi v Kočni in Koglu. Jedro odseka so mladi člani, ki so opravili plezalne šole, najuspešnejše oblike dela z mladimi gorniki, ki jih namerava odsek še razvijati. Kranjski odsek je po starosti članov med najmlajšimi v republiki. Alpinističnemu odseku je izrekel priznanje predsednik matičnega društva Franci Ekar ter čestital najuspešnejši navezi v lanski sezoni bratoma Štremfelj. Podpredsednik PD Kranj Baldo Bizjak je govoril o vključevanju planinstva in alpinizma v temeljno telesnokulturno skupnost Kranj, član UO Andrej Brovč pa je alpiniste pozdravil v imenu kranjske organizacije Zveza borcev. Za novega načelnika odseka je bil izvoljen Tone Perčič. Ker praznuje letos Planinsko društvo Kranj 75. obletnico delovanja, bo skušal odsek za proslavitev jubileja organizirati samostojno odpravo v eno od tujih gorstev. F. Šter Kegljanje Turk že na svetovnem prvenstvu Po dveh nastopih za izbirno tekmo naše kegljaške državne reprezentance, ki bo čez tri mesece nastopila na syetovnem prvenstvu v Epelhainu v ZRN, so že znani trije reprezentantje. Zvezni kapetan Duje Smoljanović je od nadaljnjih borb izločil že dva kandidata za dres z državnim grbom. To sta že zanesljiva potnika za svetovno prvenstvo Steržaj in Kranjčan Turk, medtem ko svetovnemu prvaku Dragašu ni bilo treba nastopati na teh turnirjih. Možni kandidati za preostala štiri mesta pa so še: Biber, Miklavčič, Muše ter Kranjčan, sicer član ljubljanskega Gradisa, Česen. -dh Najmlajši na delu V zimski plavalni sezoni bo v Kranju oz. v kranjskem zimskem bazenu le ena večja prireditev: 3. marca prvenstvo SRS za mlajše pionirje »B« (do 10 let), in ena manjša prireditev 7. aprila posamični miting mlajših pionirjev »C« (do starosti 8 let) In prav ta »zadnja« prireditev je omembe vredira, saj se bodo prvič v zgodovini slovenskega (in jugoslovanskega) plavanja srečali na uradnem tekmovanju otroci do starosti 8 let! Slovenci sicer kasno, vendar vztrajno sledimo »dogajanjem« v razvitem svetu športa — in tako smo uvedli med mlajše pionirje tudi kategorijo »C«! Ker pa je plavanje šport mladih, v kratkem pričakujemo tudi kategorijo »D« — do starosti 6 let — in takrat bo podana osnova za resnično množičnost plavalnega športa in temelj za bodoče vrhunske dosežke... I. S. Samo še dva dni V ponedeljek, 4. februarja, poteče rok za prijave za udeležbo na »veleslalomu« v Mojstrani, ki ga v soboto in nedeljo (16. in 17. februarja) prireja ObSS Kranj. O tem tekmovanju smo obširneje že pisali, zato danes vseh navedb ne bi ponavljali. Športna komisija ObSS in organizacijski odbor, ki ga že sedem let uspešno vodi Jaka Ve-hovec, sta se resnično potrudila, da se bodo udeleženci prijetno počutili, pa tudi športni delavci v Mojstrani zagotavljajo, da bo vse na višini! Tovarna Sava, letošnji pokrovitelj teh športnih iger, je za tekmovalce namenila večje število koristnih nagrad, ki jih bodo prejeli izžrebani tekmovalci iz vseh tekmovalnih skupin. Edini pogoj bo, da nagrado izžrebanec osebno prevzame, sicer se žreba dalje ... Omahljivci in zamudniki — pohitite in na svidenje 16. in 17. februarja v Mojstrani! I. S. Srečanje z Južno Ameriko V torek, 5. februarja, ob 19. uri bo v dvorani občinske skupščine Kranj zanimivo planinsko predavanje inž. Danila Ravnika iz Ljubljane. Predavatelj je eden redkjh, ki so obiskali okrog 4000 metrov visoko gorsko planoto med zaledenelimi andskimi Kordiljerami v Boliviji na robu Južne Amerike. Posebnost planote je jezero Titikaka, ki je Indijancem sveto, ostanki inkovske civilizacije, pisana obredna noša in-dijancev, vsakodnevna borba za rodovitno zemljo (ta predel je domovina krompirja), črede lam in alpak, številna ležišča kositrovih, srebrovih in drugih rud itd. Po in-kovski legendi sta pred davnimi leti na to zemljo stopila otroka sončnega boga, ki sta prinesla civilizacijo. Bogato predavanje je opremljeno z izbranimi diapozitivi. R. Z. Dolgo časa je bilo največ snega na Gorenjskem na Krpinu v Begunjah. Zdaj pa tudi umetni sneg ni več zdržal. Vsem smučarjem v tolažbo objavljamo tole napoved: Do začetka pomladi je še 46 dni. Kdor čaka, dočaka. — Foto: F. Perdan 8. februar slovenski kulturni praznik RAZPORED PRIREDITEV NA PODROČJU OBČINE KRANJ 4. februar, ponedeljek; ob 18. uri otvoritev likovne razstave akad. kiparja-medaljerja Staneta Dremlja in dipl. ing. arh. Valentina Scagnettija v galerijskih prostorih Prešernove hiše v Kranju; združena s krajšim kulturnim sporedom v počastitev 10-letnice obstoja Prešernovega spominskega muzeja (oddelka Gorenjskega muzeja); ob 18.30 otvoritev likovne razstave prekmurskih slikarjev v galerijskih prostorih Gorenjskega muzeja (stara Mestna hiša); ob 19. uri koncert Ljubljanskega pihalnega kvinteta v renesančni dvorani Gorenjskega muzeja (stara Mestna hiša, prvo nadstropje); 6. februar, sreda; ob 19. uri Prešernov večer v Naklem; ob 19.30 Prešernov večer v Žabnici; ob 20. uri Prešernov večer v Mavčičah, na Jezerskem in na Visokem. Druge prireditve za slovenki kulturni praznik bomo objavili v sredini številki. Prav tako seveda tudi iz drugih gorenjskih občin. tudi to se zgodi Na ponedeljkovi skupni seji občinske konference socialistične zveze in občinskega sindikalnega sveta Radovljica je nazadnje predstavnik radovljiške kulturne skupnosti seznanil udeležence, da bo letošnja osrednja občinska proslava ob 125-letnici smrti Franceta Prešerna in 30-letnici I. kongresa slovenskih kulturnih delavcev v Semiču 9. februarja v festivalni dvorani na Bledu. Eden od navzočih je pripomnili »Zakaj so zadnje čase vse osrednje občinske proslave na Bledu ? Saj je v Radovljici tudi lepa in dovolj velika dvorana. Če pa že mora biti vse na Bledu, potem pa še občino Radovljica preimenujmo v občino Bled.« Kranjska občinska skupščina je na zadnji seji razpravljala o predlogu izhodišč za družbeni načrt občine za letos. O tem bo ta mesec v občini javna razprava. Predsednik občinske organizacije zveze mladine je na seji predlagal, da bi z izgradnjo nove Posebne osnovne šole v Kranju sedanje prostore nad samopostrežno restavracijo lahko z dokaj majhnimi sredstvi preuredili za mladinsko dejavnost. Predlog je podprl tudi eden od odbornikov in menil, da bi bil že čas, da bi mla- dina dobila prostore. o katerih se v občini razpravlja že več kot deset let. Predsednik občinske skupščine, ki je očitno hotel pokazati razumevanje za rešitev tega vprašanja, je rekel: »No, da te prostore dobi mladina, je že nekako sklenjeno.« Najbrž bo sklep o tem začel veljati po javni razpravi oziroma, ko bo skupščina čez kakšen mesec in pol sprejela dokument o letošnjem razvoju občine. Sicer pa je važna garancija. V začetku leta so ob šoli v Zabreznici v krajevni skupnosti Žirovnica odprli novo telovadnico. Vrednost del je znašala tri milijone novih dinarjev, denar pa je prispevala temeljna izobraževalna skupnost Jesenice. Z dograditvijo telovadnice je bila pri tej šoli končana prva faza del. Zdaj namreč med šolo in telovadnico gradijo tri prostore za varstvo 60 predšolskih otrok. Predvidevajo, da bo vrtec odprt v začetku šolskega leta — septembra letos. Potem pa se bodo lotili še preurejanja I šole, v kateri bodo povečali kuhinjo in preuredili nekatere učilnice. Gradbena dela opravlja SGP Sava Jesenice. — A. Ž. — Foto: F. Perdan V New Yorku sta minuli torek boksarja Clay in Fra-zier prekrižala pesti, v Tržiču pa je zaradi nesklepčnosti spet enkrat odpadla seja občinske skupščine. Čeprav med dogodkoma na prvi pogled ni nobene logične zveze, so prireditelji dvoboja (skupaj z ljubljansko RTV) vendarle posredno preprečili normalen potek razprav med tržiškimi odborniki. Zakaj? Berite naprej in zvedeli boste. Zadnja seja skupščine občine Tržič je bila napovedana za torek, 29. januarja, ob 17. uri. Ko so se po polurnem čakanju navzoči parlamentarci prešteli, je rezultat pokazal, da je občinski zbor sicer sklepčen, da pa do minimalne večine manjkajo trije člani zbora delovnih skupnosti. Namesto tekočih problemov so prisotni nato začeli pretresati vprašanje, kje bi lahko tičal najverjetnejši vzrok odsotnosti tolikšnega odstotka kolegov, ki pomagajo krojiti usodo komune. Tuhtali so in tuhtali ter nazadnje ugotovili, da bo »fiaska« bržkone kriv televizijski posnetek nočnega boksarskega spopada v Madison Squar Gardenu, ki ga je ljubljanski studio jel predvajati natanko ob 17. uri. Grdobe televizijske! Kako si drznejo motiti politične procese v Tržiču ? Saj to meji že na subverzijo! Da bi vnaprej preprečili, podobno destruktivno učinkovanje negativnih vplivov od zunaj, so odgovorni faktorji zahtevali, naj sejo, ki jo bodo ponovno skušali spraviti pod streho čez približno 14 dni, nikar ne skličejo 13. februarja letos. Takrat je namreč znova na sporedu športno-televizijska oddaja — prenos odločilne nogometne tekme Jugoslavija: Španija v Frankfurtu. Ljubezen do ptic je lepa stvar. Neredko jo ugotavljamo po tem, koliko lesenih hišic kdo postavi na okna svojega stanovanja ali na vrt svoje domačije in kolikokrat natrosi vanje pičo. Človek mora imeti že zelo bogato (in pokvarjeno) domišljijo, da ugotovi, kako so ptičnice lahko tudi izraz nečesa povsem drugega, povsem nasprotnega naklonjenosti krilatim ljudskim prijateljem. Imeti mora domišljijo, — ali pa malo sreče. Jaz sem jo imel. Oni dan sem namreč po naključju koračil skozi Stražišče ter ob Sitarski poti, v sadovnjaku, ki obkroža prostorno zasebno poslopje, opazil nameščene tri lične krmil-nice. Vrabčki so se spreleta-vali naokrog in veselo ščebe-tali. Ravno sem hotel oditi naprej, ko je v zraku nekaj tenko zažvižgalo. Pernate kepice so prhnile narazen in odletele, le eno je po nekaj metrih čudno zaneslo. V plitkem loku je padla čez sosedovo ograjo in trzajoč obležala. »Oči, zadela sem!« je skozi odprto okno stavbe priplaval navdušeni vzklik. Prsti so stiskali cev zračne puške, ki je malo prej izbljuvala svinčeno zrno. Očka in hčerkica, očitno zelo zadovoljna, sta družno iztegnila vratove ter s pogledom iskala »trofejo«. Nobenega sramu ali zadrege ali očitkov nista kazala. Bržkone so pobite ptice del njune vsakdanje zabave. Mar res ne bo nihče posredoval? Je sosedom vseeno, kaj počenja brezdušni par? Ali nenavadni »šport« še nikogar ni zbodel v oči? Prav pohvalno bi bilo, če bi si kdo vzel čas in pod okriljem noči snel ter razbil v morišče spremenjena krmišča. Suroveža najučinkoviteje zaustaviš ravno s surovostjo. Občinska konferenca ZMS Škofja Loka je v sredo popoldne pripravila tribuno mladih na temo o razvoju občine in o vlogi mladine pri tem. Na vprašanja mladih delavcev in kmetov, dijakov in študentov je odgovarjal predsednik občinske skupščine Tone Polajnar. Še pred začetkom pogovora smo tri mladince vprašali, kaj pričakujejo od takšne oblike obveščanja oziroma kateri problemi v občini jih najbolj zanimajo. Andreja Božnar, dijakinja gimnazije, doma je iz Škofje Loke: »Znano je, da se škofjeloška mladina nima kje sestajati, niti zabavati, zato me najbolj zanima, če bomo kdaj dobili prostore za svojo dejavnost. Lahko se sestajamo le v kavarnah v Nami in pri Homanu. To pa ni niti vzgojno niti se tam ne da kaj prida narediti. Tudi za zabavo je kaj slabo Lojze Nastran, orodjar v Alplesu, doma je iz Stude-nega: »Mladi pozdravljamo akcijo občinske konference, ki se je odločila organizirati javne tribune.- S takšnim načinom dela bo veliko pripomogla k večjemu informiranju mladih o življenju in delu v občini, kakor tudi pri seznanjanju mladih s širšo družbeno problematiko. Ker sem doma v Selški dolini, me bolj zanima, kaj se tam dogaja. Rad bi zvedel, kdaj bo zgrajeno kopališče, če bomo mladi dobili prostor v novem kulturnem domu, kdaj bodo začeli graditi trgovino in podobno.« L. Bogataj Janez SuSnik, študent, doma je iz Škofje Loke: »Današnji pogovor je pravzaprav le nadaljevanje tistega, ki smo ga mladi Ločani imeli s predsednikom občine na seminarju v Bohinju. Takrat zaradi pomanjkanja časa ni mogel odgovoriti na vsa vprašanja, ki smo mu jih zastavili. Zato smo se dogovorili, da bomo o razvoju občine pripravili javno tribuno, na katero bomo povabili širši krog mladine. Kakšno vprašanje bom postavil? Najbolj me zanima, kdaj bo klub škofjeloških študentov dobil prostore za svojo dejavnost. Sedaj se sestajamo pri Kroni, kar pa seveda ni primerno. Rešitev tega problema seveda ni odvisna le od forumov, temveč predvsem od zainteresiranosti študentov. Vendar sami ne moremo vsega narediti. Za ureditev prostorov je potreben denar. Tega pa naš klub nima.« poskrbljeno. Trikrat letno imamo gimnazijci svoj ples. To pa je tudi vse. Mladi si že dolgo želimo klub, v katerem bi poleg poslušanja plošč in plesa lanko imeli tudi sestanke, kjer bi lahko organizirali razne krožke, diskusijske večere in podobno. Prepričana sem, da bi se prostori že. našli, le več razumevanja bi bilo treba za mlade ljudi. Naj omenim le, da je večina šol popoldne prazna.« Občinska konferenc a SZDL Kranj Občinski sindikalni svet Kranj NENASLOVLJENA TISKOVINA POŠTNINA PLAČANA Delegatski sistem bo zaživel le ob vsestranskem prizadevanju in podpori delovnih ljudi V okviru neposrednih političnih, kadrovskih in organizacijskih priprav na volitve 1974 smo na skupni seji ObK SZDL in ObSS Kranj dne 26. 1. 1974 ocenili gospodarske in politične razmere v občini Kranj, ocenili rezultate dosedanjega evidentiranja možnih kandidatov za člane delegacij temeljnih samoupravnih skupnosti in se dogovorili o nalogah, ki jih moramo opraviti v predkandidacij-skem in kandidacijskem postopku. Da bi neposredne organizacijske, zlasti pa kadrovske priprave potekale organizirano, smo sprejeli začasni volilni pravilnik o poteku kandidacijskih opravil za volitve v občini Kranj, načela in merila kadrovske politike za kandidiranje in akcijski program nalog do izvedbe volitev v zvezno skupščino. Vse tri sprejete dokumente posredujemo občanom z namenom, da jim omogočimo izbor najboljših kandidatov za člane delegacij in pomembne javne funkcije. Smo v času, ko od načelnih opredeljevanj za izhodišča nove ustave prehajamo na konkretne priprave za delegatsko konstituiranje občinske skupščine in skupščin samoupravnih interesnih skupnosti. To pa je tudi prvi pomemben korak v ustvarjanju novega ustavnega stanja, v katerem naj bi bilo odločanje o pogojih, sredstvih in rezultatih dela v celoti, pa tudi izvrševanje funkcij oblasti in odločanje o drugih družbenih zadevah prenešeno neposredno na delovnega človeka, organiziranega v samoupravnih skupnostih in njegovih družbeno-političnih organizacijah. Pomembnost tega začetka in spoznanje, da bo delegatski sistem zaživel le ob vsestranskem prizadevanju in podpori delovnih ljudi, vzpodbujenih z neprestano aktivnostjo organiziranih družbeno-političnih dejavnikov in ob idejno-političnem usmerjanju nosilcev samoupravnih odnosov, nam nalagata, da zagotovimo takšno kadrovsko sestavo delegacij, s tem pa najvišjih samoupravnih organov v občini in širših družbeno političnih skupnosti, da bodo zagotavljali prisotnost uresničenih interesov delovnih ljudi v centrih političnega odločanja, vnjihovi člani pa s svojo samoupravno in socialistično naravnanostjo opravičili zaupanje volivcev, z družbeno-politično aktivnostjo pa prispevali k nadaljnjemu razvoju samoupravnih odnosov, in k politični in materialni krepitvi družbe. 2 VOLITVE 1974 TOREK, 5. FEBRUARJA 1974 Načela in merila kadrovske politike za kandidiranje i. Temelj socialističnih samoupravnih odnosov sta oblast delavskega razreda in družbena lastnina proizvajalnih sredstev, ki omogočata delovnemu človeku tak družbenoekonomski položaj v družbeni reprodukciji, da lahko v celoti enakopravno in vzajemno z drugimi delovnimi ljudmi odloča o pogojih, sredstvih in sadovih svojega dela ter sodeluje v procesu izvrševanja oblasti in opravljanja drugih družbenih zadev. Na tej osnovi se delovni ljudje vključujejo tudi v oblikovanje in usmerjanje kadrovske politike in uresničujejo svoje pravice in dolžnosti pri tem. Tako se vedno bolj uveljavlja prava razredna vsebina našega družbenega življenja tudi v kadrovski politiki. Iz teh osnov izhajajo značilnosti naše kadrovske politike, ki so opredeljene v dokumentih CK ZKS, resoluciji skupščine SRS, stališčih zveze sindikatov in republiške konference SZDL. Med temeljnimi opredelitvami socialistične samoupravne kadrovske politike je uveljavitev idejno-političnih, moralnih in drugih vrednot, ki morajo biti lastne osebnosti delovnega človeka — samoupravljavca. Zato se SZDL zavzema za neločljivost idejno-političnih, moralnih in strokovnih kvalitet pri izbiranju kadrov za nosilce družbenih funkcij. Ta kriterij in pripravljenost za zavzeto in odločno zastopanje interesov združenega dela in znanja, uresničevanje načel in smotrov ustavne preobrazbe ter dogovorjene in sprejete politične usmeritve družbenega razvoja morajo odločilno vplivati na izbiro ljudi za odgovorne družbene funkcije. Zato bodo delovni ljudje v okviru Socialistične zveze kot posamezniki in v vseh oblikah svojega interesnega povezovanja pri izvajanju kandidacijskih in volilnih postopkov ter predlaganju ljudi za javne družbene funkcije dosledno vztrajali: — da sprejete kriterije uporabljajo celovito, tako da pri vseh kandidatih ugotovijo idejno-politične, moralne in strokovne kvalitete in njihovo družbeno angažiranost. Vsi družbeni dejavniki morajo zato spremljati uresničevanje te naloge in nasprotovati vsem težnjam njihovega zavračanja ali formalistične uporabe v praksi; — da se v javni in demokratični razpravi preverja, če se kandidat prizadeva za: uresničitev zgodovinskih interesov delavskega razreda; razvijanje samoupravnega socialističnega sistema in odnosov; pozitiven odnos do pridobitev NOB in socialistične revolucije; krepitev in razvijanje bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov; uresničevanje politike aktivne in miroljubne koeksi-stence in politike neuvrščenosti; uresničevanje koncepta SLO in družbene samozaščite, uresničevanje sprejetih programov razvoja posameznih področij družbenega življenja in dela; razvijanje tovariških odnosov; solidarnost in vzajemnost, poštenost, odgovorno in uspešno opravljanje strokovnega in družbenega dela, krepitev medsebojnih odnosov v delovni skupnosti, stalno usposabljanje za delo in za samouprav-ljavsko funkcijo, prenašanje znanja na soljudi — predvsem na mlajše, uvajanje sodobne organizacije dela in tehnologije, podpiranje novatorstva in racio-nalizatorstva itd.; — da se upošteva odnos kandidatov do Socialistične zveze in drugih družbenopolitičnih organizacij ter druge obveznosti, ki jih z dodatnimi kriteriji opredeli in objavi nosilec kandidacijskega postopka; — da bodo družbene funkcije pod enakimi pogoji dostopne vsem delovnim ljudem in da ne bomo sprejemali kriterijev, ki bi onemogočili kandidiranje delavcev, žensk in mladine. Prav zaradi tega moramo paziti, da bo za sleherno delovno mesto ali javno dolžnost jasno opredeljeno, katero merilo je zanj prvenstveno. Delegatski sistem, ki ga vgrajujemo v naš politični sistem, zahteva od političnih in samoupravnih subjektov drugačen način delovanja. Zato Socialistična zveza in Zveza sindikatov jasno opredeljujeta svojo vlogo in delovanje v družbenopolitičnem sistemu in to v vseh oblikah njunega dela in na vseh ravneh. Delegati bodo uspešno opravljali svoje delo le, če jim bomo zagotovili ustrezne pogoje tako v temeljnih samoupravnih skupnostih kot tudi na drugih ravneh. Mednje štejemo: da temeljna samoupravna skupnost omogoči delegatu, da bo to funkcijo lahko nemoteno opravljal; da so mu pri delu dostopni potrebni podatki in informacije; da je sproti in celovito obveščen o dogajanjih v svoji temeljni samoupravni skupnosti in širši družbeni skupnosti; da se bo lahko posluževal strokovnih služb v TOZD in pri skupščinah družbeno-političnih skupnosti, ki bodo morale svoje delo prilagoditi delegatskim odnosom in da mu bo omogočeno sodelovanje s samoupravnimi organi in družbenopolitičnimi organizacijami v njegovi temeljni samoupravni skupnosti. Za uresničitev teh nalog so odgovorni organi samoupravljanja in družbenopolitične organizacije, ki morajo zagotoviti, da bodo ta razmerja, pravice in obveznosti jasno in podrobno opredeljene* v samoupravnih aktih TOZD, KS in drugih samoupravnih skupnostih. Posebno odgovornost pri tem pa imata Socialistična zveza in Zveza sindikatov kot organizatorja političnih, kadrovskih in organizacijskih priprav na volitve. II. Pri volitvah delegacije temeljnih samoupravnih skupnosti oziroma skupščin družbenopolitičnih skupnosti ter njihovih organov je treba poleg splošnih meril kadrovske politike, ki so opredeljena v dokumentih CK ZKS, resoluciji skupščine SRS, stališčih zveze sindikatov in republiške konference SZDL, opredeliti tudi nekatera dodatna merila. Ta morajo zagotoviti tako sestavo delegacije, da bodo v njej zastopani delavci vseh delov procesa dela in da bo ustrezala socialni sestavi temeljne samoupravne organizacije oziroma skupnosti. Predvsem mora biti uveljavljeno merilo, da je potrebno pri oblikovanju delegacije zagotoviti prisotnost resničnih interesov delovnih ljudi v delegaciji in preko nje tudi v skupščinah družbeno-političnih skupnosti. VOLITVE 1974 TOREK, 5. FEBRUARJA 1974 3 A. Merila za oblikovanje delegacije v temeljnih samoupravnih skupnostih B, Merila za oblikovanje družbenopolitičnega zbora v občini Za kandidiranje članov delegacij te-temeljnih samoupravnih skupnosti je treba upoštevati predvsem naslednja posebna merila: — da so kandidati nosilci resničnih interesov delovnih ljudi, kar pomeni, da morajo biti neposredno povezani s sredino, ki jih voli; — da so na osnovi poznavanja osnovnih družbenoekonomskih in političnih odnosov sposobni povezati ožje interese svoje samoupravne skupnosti s širšimi družbenimi interesi. To svojo nalogo opravijo v okviru pooblastil, ki izhajajo iz delegatskih razmerij; — da so aktivni in ustvarjalni nosilci samoupravnih socialističnih odnosov v temeljni samoupravni skupnosti; — da so zgledni in uspešni delavci, na svojem delovnem mestu; — da aktivno sodelujejo pri uveljavljanju združenega dela kot celovitega družbenega interesa, ki omogoča zadovoljevanje človekovih potreb. Iz delagacij, ki so osnova za oblikovanje delegatskih zborov skupščin družbeno-političnih skupnosti, se praviloma ne smejo izbirati profesionalni delavci za opravljanje funkcij v skupščinskem sistemu. Članstvo v delegaciji temeljne samoupravne skupnosti je osnova in prioritetna družbenopolitična zadolžitev delovnih ljudi. 4 Za kandidiranje člainov družbenopolitičnega zbora je potrebno uveljaviti naslednja dodatna merila in zagotoviti: — neposredno udeležbo delovnih ljudi iz neposredne proizvodnje, žensk in mladine vsaj v skladu z njihovim deležem pri ustvarjanju družbenih dobrin; — da so kandidati s svojim znanjem, razgledanostjo in izkušnjami sposobni ustvarjalno prispevati k oblikovanju sistemskih rešitev v graditvi družbenoekonomskih in političnih odnosov skladno z ustavno usmeritvijo; — da imajo kandidati družbeni ugled, ki izhaja iz njihovega dela in rezultatov dela; — da so kandidati delovni ljudje, ki si bodo na osnovi idejno-programskih izhodišč odločno prizadevali za zmago socialistične revolucije in uveljavitev interesov delavskega razreda, za razvoj socialistične samoupravne demokracije, delegatski sistem in delegatske odnose, da se bodo brezkompromisno borili proti izkrivljanju samoupravnih družbenih odnosov in da bodo delovali v smeri premagovanja ozkosti, zaprtosti in drugih pojavov; — da so kandidati že s svojim dosedanjim družbenopolitičnim in strokovnim delovanjem dokazali svojo ustvarjalno zavest pri graditvi samoupravnega socialističnega sistema. Sedanji odborniki in poslanci, ki so svojo funkcijo opravljali v dveh zaporednih mandatnih obdobjih, ne morejo kandidirati za družbenopolitični zbor. Profesionalni nosilci odgovornih funkcij v skupščinah družbeno-političnih skupnosti naj bi praviloma izhajali iz družbeno-političnih zborov. C. Merila za vodilne družbene funkcije v skupščinah dr užbenopoliti č nih skupnosti Delovni ljudje so osnovni nosilci kandidacijskih in volilnih postopkov pri izbiri ljudi za vodilne družbene funkcije. Te svoje pravice in dolžnosti uresničujejo v okviru socialistične zveze kot enotne fronte vseh organiziranih socialističnih sil na čelu z zvezo komunistov. V volilnih pravilnikih se opredeljujejo kandidacijski postopki. Za kandidiranje delovnih ljudi na vodilne družbene funkcije, ki po svoji naravi pomenijo še dodatno odgovornost in usposobljenost posameznega kandidata se zahteva, da potencialne kandidate odlikujejo, ob upoštevanju že doslej navedenih meril tudi sposobnost vodenja in usmerjanja dela skupščine in njenih organov, povezovanja in usklajevanja posebnih in splošnih družbenih interesov ter usmerjanje demokratične, odgovorne in konstruktivne izmenjave mnenj in stališč delegatov v skupščinah oziroma njihovih telesih. Vodilne družbene funkcije v skupščinah in njihovih organih so dostopne vsem delovnim ljudem, če izpolnjujejo opredeljena in sprejeta družbena merila. Pri kandidiranju na vodilne funkcije je potrebno zagotoviti, da bodo evidentirani oziroma predlagani kandidati nosilci interesov delavskega razreda, ljudje, ki so trdno zakoreninjeni v samoupravni naravnanosti v naši družbi. Prizadevati si moramo, da bodo za vodilne funkcije kandidirali tudi delavci iz neposredne proizvodnje, ženske in mlajši ljudje. Opredeljena splošna in dodatna merila za vodilne funkcije na vseh ravneh zahtevajo uresničevanje načela omejitve ponovne izvolitve, ne glede na spremembe ustave in s tem tudi skupščinskega sistema. Pravilo izjeme lahko uveljavimo le, če to zahtevajo nedvse pomembni interesi socialistične samoupravne družbe. Predlagatelj izjemnih rešitev mora zato za vsak primer, izjemo jasno obrazložiti in utemeljiti. Opredelitev o tem, ali se bo posamezna funkcija opravljala profesionalno oziroma neprofesionalno v skupščinah družbeno-političnih skupnosti, je treba sprejeti že v predkandidacijskem postopku. Odgovornost za uresničitev tega principa nosijo organizatorji priprav na volitve. To zahteva istočasno tudi zagotovitev pogojev za odgovorno profesionalno opravljanje funkcij, po izteku mandata pa vrnitev na prejšnje oziroma podobno delovno mesto. Na osnovi ocene dela nosilcev vodilnih družbenih funkcij se ugotavlja sposobnost in uspešnost posameznika. To naj bi postajala vedno bolj tudi osnova za njihovo predlaganje na odgovornejše družbene funkcije. OBČINSKA KONFERENCA SZDL in ZVEZA SINDIKATOV SLOVENIJE, OBČINSKI SINDIKALNI SVET KRANJ kot nosilca politične aktivnosti o pripravah na volitve delegacij in oblikovanja skupščine družbeno-politične skupnosti na osnovi ustavno opredeljenih izhodišč in republiškega pravilnika sprejemata na skupni seji dne 26. 1. 1974 Volilni pravilnik o poteku kandidacijskih opravil za volitve v občini Kranj Temeljna izhodišča 1. Volilni pravilnik izhaja iz ustavne opredelitve družbenega položaja Socialistične zveze delovnega ljudstva in sindikata in njene vloge ter nalog pri pripravi in izvedbi volitev. Skupaj z zakonom o volitvah delegacij in delegiranju delegatov v skupščine družbenopolitičnih skupnosti (v nadaljnem besedilu zakon o volitvah) opredeljuje potek in postopke volilnih aktivnosti tako, da zagotavlja uveljavitev volilnega sistema kot je opredeljen v Ustavi SFRJ in SRS ter statutih občin in temeljnih samoupravnih skupnosti. Volilni pravilnik določa postopke, organizacijo in izvedbo volilnih priprav, pravice in obveznosti vseh, ki sodelujejo v postopkih oziroma pripravah za volitve delegacij v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih, delegatov družbeno-političnih organizacij v skupščinah družbenopolitičnih skupnosti, delegacije zveznega zbora skupščine SFRJ in SR Slovenije, predsedstva SR Slovenije in člana predsedstva SFRJ in SR Slovenije. 2. Delovni ljudje v okviru organizacij sindikatov evidentirajo, predlagajo in demokratično določajo kandidate za člane delegacij TOZD in drugih temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti s področja: — gospodarstva, prosvete in kulture, socialnega varstva in zdravstva, — državnih organov, družbenopo- \ititriiYi organizacij \tv združenj, delovnih skupnosti, ki niso organizirane kot TOZD, — kmetijske in obrtne dejavnosti, kjer delovni ljudje delajo z delovnimi sredstvi, na katerih obstoji pravica lastnine skupaj z delavci, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva, če so organizirani in povezani z različnimi oblikami kooperantskih ali drugih (z zakonom določenih) poslovnih odnosov s TOZD ali drugimi organizacijami in skupnostmi v združenem delu. 3. Delovni ljudje v okviru organizacij SZDL evidentirajo, predlagajo in določajo kandidate za člane delegacij temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti v krajevnih skupnostih. Aktivne vojaške osebe in civilne osebe v službi v oboroženih silah SFRJ evidentirajo, predlagajo in določajo kandidate na osnovi določil zveznega zakona. 4. Delovni ljudje — člani družbeno političnih organizacij — v svojih organizacijah in organih evidentirajo, predlagajo in določajo kandidate za delegate družbeno političnih organizacij v skupščinah družbenopolitičnih skupnosti. 5. Delovni ljudje organizirani v vseh omenjenih samoupravnih organizacijah in skupnostih evidentirajo, predlagajo in določajo tudi kandidate za predsedstvo SRS in SFRJ in zvezni zbor skupščine SFRJ. 6. Dve ali več delovnih skupnosti državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev ter drugih delovnih skupnosti, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela, lahko oblikujejo skupno delegacijo, v skladu z zakonom oziroma odlokom občinske skupščine. 7. Pripravo in izvedbo volitev koordinirajo in organizirajo: — koordinacijski odbori za volitve v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih, — volilne komisije in koordinacijski odbori za kadrovska vprašanja pri vodstvih SZDL v občini. Evidentiranje 1. Pri evidentiranju je potrebno upoštevati: Pobudo za evidentiranje možnega kandidata lahko da vsak posameznik, organizirana skupina v okviru TOZD, KS, družbeno-političnih organizacij, družbenih organizacij, društev, samoupravni organi itd. Predlagatelj je dolžan obrazložiti svoj predlog. 2. — Vsako pobudo je treba obravnavat na zborih delovnih ljudi oziroma občanov, na koordinacijskih odborih, odnosno na sestankih članstva posameznih organizacij, ki se o njih izreke-jo. Vključitev posameznika v evidenco možnih kandidatov je družbeno priznanje za njegova prizadevanja in delo. — Evidentirani so tisti kandidati, za katere se delovni ljudje izrečejo in so v skladu s sprejetimi načeli in merili kadrovske politike. — 'Koordinacijski odbor v temeljnih samoupravnih skupnostih za volitve zbira in ureja predloge in vodi evidenco možnih kandidatov. En izvod popisni-ce za možnega kandidata pa posreduje volilni komisiji občinske konference SZDL v skupno in enotno kadrovsko evidenco. — Za evidentiranje možnih kandidatov ni potreben pristanek predlaganih. — Kandidiranje za družbene funkcije temelji na evidentiranih možnih kandidatih. Izven evidence možnih kandidatov je možno predlagati le izjemoma, pri čemer mora predlagatelj obrazložiti in utemeljiti, zakaj je potreben poseben postopek. — Kandidirati je možno le tiste evidentirane možne kandidate, ki se strinjajo s kandidaturo. — Predlogi evidentiranih možnih kandidatov so zbrani in urejeni v evidenci volilne komisije občinske konference SZDL Kranj. Predkandidacij ski postopki Organizaciji SZDL in Zveze sindikatov v občini Kranj sta odgovorni za vsebino, potek in izvedbo predkandida-cijskih postopkov. Za izvedbo predkandidacijskih postopkov za kandidiranje delegatov v družbeno-politični zbor je neposredno odgovorna vsaka oz. vse družbenopolitične organizacije in sicer: SZDL, Zveza sindikatov, ZKS, Zveza mladine, Zveza borcev NOV. Operativno vodijo akcijo izvršna vodstva družbeno-političnih organizacij v občini. V temeljnih samoupravnih skupnostih poteka predkandidacijski postopek za volitve delegacij takole: 1. Koordinacijski odbor za volitve v temeljni samoupravni skupnosti pripravi poročilo o poteku priprav na volitve. 2. Poročilo se obravnava na sestanku članov oziroma razširjeni seji vodstva osnovne organizacije sindikata v TOZD ali drugi skupnosti in krajevne organizacije SZDL v krajevni skupnosti; na to sejo se povabijo delegati drugih družbeno-političnih organizacij in samoupravnih organov. 3. Na istem sestanku se sprejme predlog možnih kandidatov za kandidiranje v delegacijo temeljne samoupravne organizacije oziroma skupnosti. Koordinacijski odbor za volitve mora dobiti soglasje predlaganih možnih kandidatov za kandidaturo. Predlog gre v javno razpravo. Delovni ljudje v okviru svojih organiziranih oblik delovanja razpravljajo o predlogih, se o njih opredelijo oziroma dajo dodatne predloge. 4. V osnovnih organizacijah vsake družbeno-politične organizacije pote- kajo predkandidacijski postopki za volitve delegatov v družbeno-politični zbor občinske skupščine takole: — člani osnovnih organizacij vsake družbenopolitične organizacije obravnavajo predloge možnih kandidatov za delegate svoje organizacije v družbenopolitičnem zboru občinske skupščine, ki jih je evidentiralo vodstvo občinske organizacije. — Osnovna organizacija pošlje vodstvu občinske organizacije svoje stališče o evidentiranih kandidatih in morebitne pripombe oziroma predloge. 5. Vodstvo posamezne družbenopolitične organizacije v občini obravnava stališča in pripombe osnovnih organizacij o predlogu možnih kandidatov in na tej osnovi sprejme predlog možnih kandidatov za delegate svoje organizacije v družbeno-političnem zboru občinske skupščine. Predlog predložil na seji izvršnega odbora občinske konference SZDL. Vodstva vsake družbenopolitične organizacije v občini obravnavajo predlog možnih kandidatov za delegate posamezne družbenopolitične organizacije v družbenopolitičnem zboru republiške skupščine, ki ga posreduje republiško vodstvo posamezne organizacije. Mnenja in pripombe se pošlje republiškemu vodstvu organizacije. 6. V občini se zaključi predkandidacijski postopek tako, da izvršni odbor občinske konference SZDL obravnava poročilo o poteku priprav na volitve, ki ga pripravi volilna komisija. — Izvršni odbor na isti seji obravnava in oceni tudi predkandidacijske postopke za oblikovanje družbenopolitičnega zbora občinske skupščine. Sprejme dogovor družbenopolitičnih organizacij o predlogu enotne liste možnih kandidatov za delegate družbenopolitičnih organizacij. Predlog enotne liste se pošlje v obravnavo kandidacijskim konferencam v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih, ki se o njem izrečejo. — Na osnovi dogovora o predlogu enotne liste na seji izvršnega odbora občinske konference SZDL mora volilna komisija občinske konference SZDL dobiti soglasje predlaganih možnih kandidatov s kandidaturo. 7. Predkandidacijski postopek v republiki se začne tako, da republiško vodstvo posamezne družbenopolitične organizacije sestavi predlog možnih kandidatov za delegate svoje organizacije v družbenopolitič em zboru republiške skupščine po postopku, ki se določi z aktom posamezne organizacije. Predlog posreduje svojim občinskim organizacijam v obravnavo in verifikacijo. Republiško vodstvo posamezne družbenopolitične organizacije obravnava stališča in predloge občinskih organizacij o predlogu možnih kandidatov in na tej osnovi sprejme predlog možnih kandidatov za delegate svoje organizacije v družbeno-političnem zboru republiške skupščine. Predlog predloži na seji izvršnega odbora republiške konference SZDL. 6 Kandidacijski postopki 1. Kandidacijski postopki so opredeljeni z republiškim zakonom o volitvah delegacij in delegiranju delegatov v skupščine družbenopolitičnih skupnosti, zato ta pravilnik opredeljuje le potek in delo kandidacijskih konferenc in nekatere druge elemente kandidacijskih postopkov. 2. Kandidiranje v temeljnih samoupravnih skupnostih in organizacijah se opravi na kandidacijskih konferencah (v nadaljnem besedilu temeljhe kandidacijske konference). Temeljne kandidacijske konference sestavljajo vsi delovni ljudje v temeljni samoupravni skupnosti, ki to funkcijo opravljajo neposredno ali preko svojih delegatov. Temeljne kandidacijske konference so lahko delegatsko sestavljene v številčno večji krajevni skupnosti in TOZD ter drugih samoupravnih skupnostih. 3. Temeljne kandidacijske konference organizira: — v krajevni skupnosti — vodstvo krajevne organizacije SZDL, — v TOZD in ostalih delovnih organizacijah, ki niso organizirani kot TOZD — vodstvo osnovne sindikalne organizacije. 4. Koordinacijski odbor za volitve pripravi za sejo temeljne kandidacijske konference poročilo o poteku predkan-didacijskega procesa, ki vsebuje potek politične aktivnosti v predvolilni dejavnosti. 5. Sejo temeljne kandidacijske konference začne predsednik krajevne organizacije SZDL ali osnovne organizacije sindikata Temeljna kandidacijska konferenca izvoli tričlansko delovno predsedstvo in zapisnikarja. Delovno predsedstvo vodi in usmerja potek kandidacijske konference, vodi glasovanje o kandidatih za listo delegatov za člane delegacije ter na osnovi rezultatov glasovanja ugotovi in razglasi kandidatno listo za člane delegacij v temeljni samoupravni skupnosti. Na seji temeljne kandidacijske konference se piše zapisnik po obrazcu, ki ga določi volilna komisija skupščine SR Slovenije. 6. Temeljna kandidacijska konferenca na seji: — iz prej predlaganih možnih kandidatov določi predlog liste možnih kandidatov za člane delegacij temeljne samoupravne skupnosti; — razpravlja o poročilu kandidacijskega odbora za volitve o poteku celotnega pred kandidacijskega procesa in o tem, kateri možni kandidati soglašajo s kandidaturo; — na osnovi predloga liste možnih kandidatov in poročila koordinacijskega odbora za volitve določi predlog liste kandidatov; — o predlaganih kandidatih z liste kandidatov se glasuje: na osnovi rezultatov glasovanja se sestavi lista kandidatov za člane delegacije temeljne samoupravne skupnosti. Za kandidata na listi kandidatov je sprejet vsak kandidat, ki je dobil večino glasov prisotnih na temeljni kandidacijski konferenci. Če na kandidatni listi ni toliko kandidatov kot mora biti članov delegacije, se na isti seji ponovi postopek predlaganja in glasovanja. — Glasovanje je praviloma tajno, če se temeljna kandidacijska konferenca ne odloči drugače. — Razpravlja in sprejme svoje stališče o predlogih možnih kandidatov za delegate družbenopolitičnega zbora občinske skupščine. 7. Kandidatna lista mora obsegati najmanj toliko kandidatov, kot je treba izvoliti članov delegacije. Kandidati so na listi navedeni po abecednem redu. Pred imenom vsakega kandidata mora biti zaporedna številka. Kandidatno listo podpišeta predsedujoči in zapisnikar. 8. Predsedstvo temeljne kandidacijske konference pošlje kandidatno listo volilni komisiji v temeljni samoupravni skupnosti najpozneje 15 dni pred dnevom glasovanja na voliščih. Kandidatni listi je treba predložiti zapisnik o delu temeljne kandidacijske konference in pismeno privolitev vsakega kandidata, da sprejema kandidaturo. — Ce volilna komisija temeljne samoupravne skupnosti ugotovi, da so bile v postopkih pri kandidiranju na seji temeljne kandidacijske konference ali na sami kandidatni listi nepravilnosti, se je treba ravnati po določilih republiškega zakona o volitvah. Delovno predsedstvo temeljne kandidacijske konference v posebnem poročilu sporoči izvršnemu odboru občinske konference SZDL stališča temeljne kandidacijske konference glede sestave predloga liste možnih kandidatov za delegate družbeno-političnega zbora. 9. Kandidiranje v občini se opravi na občinski kandidacijski konferenci SZDL, ki jo sestavljajo: občinska konferenca SZDL in izvršni organi vodstev Zveze komunistov Slovenije, Zveze sindikatov Slovenije, Zveze mladine Slovenije in Zveze združenj borcev NOV Slovenije v občini. — Izvršni odbor Občinske konference SZDL pripravi in organizira delo občinske kandidacijske konference SZDL. Sejo občinske kandidacijske konference SZDL začne in vodi do izvolitve delovnega predsedstva predsednik občinske konference SZDL. — Občinska kandidacijska konferenca SZDL izvoli na svoji seji tričlansko delovno predsedstvo in zapisnikarja, ki piše zapisnik po določenem obrazcu. — Občinska kandidacijska konferenca SZDL razpravlja tudi o predlogu liste možnih kandidatov za predsedstvo SRS in možnih kandidatih za tiana predsedstva SFRJ in SRS, če je to določeno v zakonu o volitvah članov predsedstva SRS in zakonu o volitvah članov predsedstva SFRJ. — Občinska kandidacijska konferenca SZDL je sklepčna, če sta na seji prisotni dve tretjini članov konference. Ce seja ni sklepčna, se ponovno skliče v roku 7 dni. 10. Občinska kandidacijska konferenca SZDL na prvi seji: — razpravlja o poročilu volilne komisije občinske konference SZDL o poteku predkandidacijske aktivnosti in o uresničevanju idejnopolitičnih izhodišč; — razpravlja o dogovoru enotne liste možnih kandidatov za delegate družbenopolitičnih organizacij v občinski in republiški skupščini, se o njej izreče oziroma da svoja stališča in pripombe; — razpravlja o predlogih možnih kandidatov za predsedstvo SRS, za delegate zveznega zbora skupščine SFRJ in SR Slovenije in za člana predsedstva SFRJ in SR Slovenije in se o njih izreče. Delovno predsedstvo občinske kandidacijske konference SZDL pošlje izvršnemu odboru republiške konference SZDL oziroma volilni komisiji republiške konference SZDL v posebnem poročilu svoja stališča in predloge glede dogovora o enotni listi možnih kandidatov za delegate družbenopolitičnih organizacij v republiški skupščini. 11. Delovno predsedstvo občinske kandidacijske konference SZDL pošlje vsem delegacijam v občini v obravnavo predlagane možne kandidate za delegacijo zveznega zbora skupščine SFRJ in SRS. — Po določilih zveznega zakona o volitvah delegatov za zvezni zbor skupščine SFRJ predlaga delegacija možne kandidate za delegate zveznega zbora in sestava delegacij oziroma pri predlaganju upošteva tudi možne kandidate, ki so bili v obravnavi na temeljni kandidacijski konferenci, občinski kandidacijski konferenci SZDL in na republiški kandidacijski konferenci SZDL. — Delegacija pošlje svoja stališča in predloge za kandidate za delegate za zvezni zbor volilni komisiji občinske konference SZDL v roku, ki ga določi zakon; (varianta: občinski volilni komisiji, ki ugotovi zakonitost postopka ter jih nato posreduje občinski kandidacijski konferenci SZDL). S tem je zaključen kandidacijski postopek v temeljnih samoupravnih skupnostih oziroma njihovih delegacijah. — Delegacije lahko obravnavajo tudi predloge možnih kandidatov za druga telesa skupščin družbenopolitičnih skupnosti in pošljejo svoja stališča in predloge občinski konferenci SZDL. — Na sestanku delegacije se piše zapisnik po določenem obrazcu. 12. a) Občinska kandidacijska konferenca SZDL na drugi seji: — obravnava poročilo volilne komisije občinske konference SZDL o poteku kandidiranja v delegacijah in o po- teku razprave o možnih kandidatih za delegate družbeno-političnih organizacij v občinski skupščini; — razpravlja o predlogih in pripombah delegacij o kandidatih za delegate v zveznem zboru in se o njih opredeli tako, da glasuje o vseh spremembah in dopolnitvah, ki so jih poslale delegacije; — na osnovi predloga liste možnih kandidatov za delegate zveznega zbora s prve seje in opredelitve do sprememb in dopolnitev, ki so jih poslale delegacije, sestavi občinska kandidacijska konferenca SZDL predlog liste kandidatov v občini. V predlog liste kandidatov je sprejet možni kandidat za katerega je glasovala večina članov občinske kandidacijske konference SZDL. — predlog liste kandidatov se pošlje volilni komisiji republiške konference SZDL in občinski volilni komisiji. b) Na isti seji se obravnava tudi predlog enotne liste kandidatov za delegate družbenopolitičnih organizacij v občinski skupščini, ki jo predloži izvršni odbor občinske konference SZDL na osnovi stališč in predlogov temeljnih kandidacijskih konferenc in prve seje občinske kandidacijske konference SZDL. O predloženi enotni listi kandidatov za delegate družbenopolitičnih organizacij se glasuje. Lista je sprejeta, če zanjo glasuje večina navzočih delegatov na občinski kandidacijski konferenci SZDL. Delovno predsedstvo posreduje sprejeto enotno listo občinski volilni komisiji. 13. Poročilo, ki ga pripravi za prvo sejo občinske kandidacijske konference SZDL volilna komisija občinske konference SZDL o poteku predkandida-cijskega postopka obsega opis poteka politične aktivnosti vseh družbenopolitičnih dejavnikov in seznam vseh predlaganih možnih kandidatov, ki so bili evidentirani za posamezna telesa skupščin družbeno-političnih skupnosti. — Poročilo, ki ga pripravi volilna komisija občinske konference SZDL o poteku postopka kandidiranja v delegacijah za drugo sejo občinske kandidacijske konference SZDL vsebuje rezultate kandidiranja za delegate zveznega zbora v delegacijah temeljnih samoupravnih skupnosti in potek ostalih političnih akcij med obema sejama občinske kandidacijske konference SZDL. Poročilo vsebuje tudi stališča o predloženi enotni listi možnih kandidatov za delegate družbeno-političnih organizacij v občinski skupščini. 14. Glasovanje na predlog enotne liste za delegate družbeno-političnega zbora in za kandidatno listo za delegate zveznega zbora ter predloge kandidatov za druga telesa je praviloma tajno, če kandidacijska konferenca SZDL ne sklene drugače. — Ce pri glasovanju ni dobilo večine glasov najmanj toliko kandidatov, kot bo izvoljenih članov delegacije za zvezni zbor, se na isti seji ponovi postopek predlaganja in glasovanja. — Ce enotna lista kandidatov za delegate družbeno-političnega zbora obfcinske skupštine ne dobi vefcine glasov navzočih udeležencev občinske kandidacijske konference SZDL, se ponovi celotni postopek kandidiranja. 15. Lista kandidatov za delegate družbeno-političnega zbora občinske skupščine in lista kandidatov za delegate zveznega zbora skupščine SFRJ se pošljeta skupaj z zapisnikom seje občinski volilni komisiji in volilni komisiji republiške konference SZDL. Navedene kandidatne liste podpišeta predsedujoči in zapisnikar. 16. Ce se ugotovi, da so bile na seji nepravilnosti, ki jih je treba odpraviti, ali če je zaradi njih treba ponovno sklicati občinsko kandidacijsko konferenco SZDL, se je treba ravnati po določilih republiškega oziroma zveznega zakona o volitvah. 17. Za kandidiranje na medobčinski ravni se smiselno uporabljajo določila, ki opredeljujejo kandidiranje v občini. 18. Kandidiranje v republiki opravi republiška kandidacijska konferenca SZDL, ki 3° sestavljajo: republiška konferenca SZDL in izvršni organi vodstev Zveze komunistov Slovenije, Zveze sindikatov Slovenije, Zveze mladine Slovenije in Zveze združenj borcev NOV Slovenije. 19. Za vse nadaljnje naloge v zvezi s kandidacijskimi postopki za volitve re-republiške skupščine, predsedstva SRS ter člana predsedstva SFRJ in SRS in za tolmačenje določb tega pravilnika se uporablja republiški volilni pravilnik. 7 Akcijski program na log do izvedbe volitev v zvezno skupščino Izdal: občinska konferenca SZDL Kranj in občinski sindikalni svet Kranj. — Stavek: ČP Gorenjski tisk Kranj, tisk: ZP Ljudska pravica Ljubljana ki sta ga sprejela na skupni seji Občinska konferenca SZDL in Občinski sindikalni svet Kranj dne 26. januarja 1974, iz katerega je razvidno, da bo do 15. maja 1974 potrebno opraviti naslednje naloge, povezane z volitvami. 1. Postopek evidentiranja možnih kandidatov za delegate enotnega zbora SOb Kranj in zbora krajevnih skupnosti, mora biti zaključen do 31. 1. 1974. Kandidiranje za družbene funkcije temelji na evidentiranih kandidatih. Izven evidence možnih kandidatov je možno predlagati le izjemoma, pri čemer mora predlagatelj obrazložiti in utemeljiti zakaj je potreben poseben postopek. 2. Predkandidacijski postopki morajo biti opravljeni med 31. januarjem in 20. februarjem 1974. Osnovna naloga koordinacijskih odborov v KS in delovnih organizacijah je, da pripravijo na osnovi kadrovskih meril in načel predloge možnih kandidatov za delegate temeljne samoupravne skupnosti in dobijo soglasje predlaganih za kandidaturo. 3. Kandidacijski postopki bodo potekali od 20. februarja do 5. marca 1974. — v tem roku morajo biti opravljene temeljne kandidacijske konference, ki jo sestavljajo vsi delovni ljudje v temeljni samoupravni skupnosti, ki to funkcijo opravlja neposredno ali preko delegatov, — na temeljnih kandidacijskih konferencah se določi predlog liste možnih kandidatov za člane delegacij izmed tistih možnih kandidatov, ki so dali svoj pristanek v predkandidacijskem postopku. Ostale naloge so razvidne iz volilnega pravilnika. Na temeljnih samoupravnih skupnostih bo dano poročilo o uresničevanju volilnega programa, kakor tudi izhodišče gospodarskega in družbenega razvoja občine Kranj za leto 1974. 4. Med 15. in 25. marcem 1974 bodo opravljene volitve delegacij temeljnih samoupravnih skupnosti. V tem času bo izvoljen tudi družbenopolitični zbor občine. 5. V prvi polovici aprila 1974 bo opravljeno konstituiranje Skupščine občine Kranj, ki bo na prvi seji izvolila: — delegate za republiško skupščino, — delegate za zvezni zbor SFRJ iz SRS in — delegate družbenopolitičnega zbora RS. 6. Do konca aprila 1974 bo konstituirana skupščina SRS. 7. Do 15. maja 1974 pa bo konstituirana zvezna skupščina. Vzporedno z opravili neposrednega predkandidacijskega in kandidacijskega postopka moramo zagotoviti rešitev še naslednjih nalog: — na podlagi predlogov, stališč in mnenj izraženih v javnih razpravah in sprejete ustave, vskladiti in sprejeti občinski statut; — sprejeti statutarne sklepe o številu članov delegacije v TOZD in drugih delovnih skupnostih. V krajevnih skupnostih pa naj v primeru, da še ne bodo sprejeli statuta krajevne skupnosti, sprejmejo začasen statutarni sklep o organiziranosti krajevne skupnosti in številu članov delegacije za zbor krajevnih skupnosti. Nosilci uresničevanja akcijskega programa so: — vse družbenopolitične organizacije, — občinska skupščina in sveti krajevnih skupnosti, — samoupravni organi delovnih organizacij in samoupravne interesne skupnosti. Akcije vseh nosilcev v temeljnih samoupravnih skupnostih usklajujejo koordinacijski odbori, v občini pa izvršilna organa Občinske konference SZDL in Občinskega sindikalnega sveta.