PRIMORSKI DNEVHIK
GLASILO O SVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE
Leto 1. štev. 133 - Cena 3,- lire
TRST, četrtek 18. oktobra, 1945
Uredništvo in uprava, Piazza Goldoni št. 1-L _Tel._ št. 93806,93807,93808. Rokopisi ae ne vračajo
Nismo več tisti, kot smo bili po prvi svetovni vojni. Prekaljeni v borbi, smo odločeni, da nočemo več hlapčevati in da ne bomo mirno gledali, da bi se še enkrat ponovila naša zgodovina zadnjih petindvajsetih let.
Odmevi londonske Merence
V preteklem tednu so se zgodile tri stvari take narave, da se nam vsiljuje vprašanje: kam plovemo?
Prva stvar: v Gorici so skupine teroristov, katerih nekateri Se niso niti odrasli šolskim klopem, razbijale, mazale in odnašale slovenske dvojezične napise in nevpisane table. Ti ljudje, ki jih je fašizem vzgojil v sovraštvu do Slovencev, nimajo seveda niti sence pojma o za-padni, kaj šele o ljudski demokraciji. Danes se vsi otepajo naziva fašist, skrivajo se v temo in za demokratske fraze, toda kaj so te metode nasilja drugega, ako ne najčistejši fašizem9 Ti dogodki nas živo in bridko spominjajo na tiste čase, ko so isti teroristi ali pa njihovi očetje hodili po ulicah s kolči in ricinovim oljem, pretepali in zastrupljali rodoljube ter zažigali naše kulturne domove. Vedno smo trdili, da fašizem še ni mrtev, zadnji dnevi pa jasno dokazujejo našo trditev. Fašisti, ki so se spočetka potuhnili, mislijo, da je že nastopil čas, ko lahko zopet začnejo tam, kjer so začeli po prvi svetovni vojni.
Nismo pozabili, kako se nam je godilo pod lažidemokratično Italijo in pod fašizmom. In če bi to tudi hoteli pozabiti, bi pohabiti ne mogli, ker nas na to Stoo spominjajo najnovejši izpadi nestrpnosti. Ta teror nam je v resen opomin, česa naj pričakujemo, ako bi nas zadela nesreča, da bi bili zopet priključeni Italiji. Če se ta drhal toliko drzne celo pred očmi zavez' niških oblasti, si lahko mislimo, kako bi bilo z nami, ako bi jim bili izročeni na milost in nemilost. Zasluga teh fašistov je, da je v nas le še večja volja po svobodi in večja odločenost, da za nobeno ceno niti en sam slovenski človek ne sme več priti pod Italijo. Nismo več tisti, kot smo bili po prvi svetovni vojni. Prekaljeni v borbi smo odločeni, da nočemo več hlapčevati in da ne bomo mirno gledali, da bi se še enkrat ponovila naša zgodovina zadnjih petindvajsetih let.
Druga stvar: dogodki s slovenskimi napisi v Trstu. Ne bomo navajali podrobnosti, ki so jih že prinesli listi, dasi brez komentarjev. Hočemo verjeti, da so policijske oblasti hotele s tem čuvati svobodo, da bi nihče ne bil prisiljen izobešati slovenskih napisov. Toda prav s lem dejanjem je bila grobo kr-čena svoboda. Ni treba misliti, da bi bilo v danih okoliščinah mogoče komurkoli ukazati, kak-čen napis naj izobesi. Policijska oblast pa je s posegom v to zadevo hote ali nehote izvršila moralen pritisk na slovensko Prebivalstvo. Nikomur ni boš Prijetno biti pod ključem, četudi samo nekaj ur, biti zasliše-van kot zločinec in dajati ter podpisovati pred oblastmi izjavo o tem, ali je izobesil napis Prisiljen ali prostovoljno. To je če samo na sebi nasilje. Poslej he bo mogoče več reči, da so italijanski napisi na hišah slovenskih trgovcev in obrtnikov izraz njihove svobodne volje. S čem je storjena usluga le italijanskim fašistom in šovinistom, ki nas že zopet pošiljajo čez mejo nas, ki smo bili tu rojeni in zrno tu živeli, kjer so bili rojeni ih so živeli tudi naši dedje dolga Poletja, če naj se to nadaljuje, »mo na najboljši poti, da bodo hekega dne v javnih lokalih zo-Pzt izobešeni napisi: «Qui si Parla soltanto Vitaliano» in da *>o vsak, ki se bo drznil spregovoriti na ulici v svojem materi-hem jeziku, pretepen ali vržen v ječo.
Tretja stvar: v Tržiškem o-kraju je prepovedano javno lepinje razglasov in slikanje napisov na hiše brez predhodnega dovoljenja. Temu se ne bi ču-dHij če bi šlo za nesmiselno packanje zidov, ki kvari estetsko kce, ali če bi šlo za vsiljene natise proti volji lastnikov. Ali e bi bili zaradi objav in ras-Masov nastali kaki nemiri, kamri bi oblasti prisilili k takim Ukrepom, ki spominjajo na voj-
stanje. Nemirov ni bilo, natisi v Tržiču in na Krasu, ki **ražajo prosto voljo prebival-pa so po ogromni večini ^ni in bi ne smeli nikogar bo-**» v oči. Cernu tedaj ta prepo-*d? Cernu strog ukaz, da mo-biti odstranjeni z zidov vsi azglasi in napisi ter da naj se ^akdo, ki bi se temu upiral, a-(liira in izroči vojaškemu sodi-Primorskemu ljudstvu se J? ta način jemlje politična tf°boda, da bi smelo v usodnem pred vsem svetom na način izražati svojo voljo, nasprotniki v boju proti jT*m ne izbirajo sredstev od naj. ml^dnejših klevet pa do ano-Ij*1hih groženj osebnega naši-fc0 ki se zadnje čase množijo. Naj antifašistom, vsaj do-da prosto uporabljamo j, e °blike političnega boja, ki ^,J navadi pri vseh kulturnih r°dih, Slovencem posebej pfo
Pregled razvoja mednarodnih dogodkov po konferenci
Ruski komentator P. Riaakov piše v svojem pregledu mednarodnih dogodkov: Ta teden, kakor tudi preje je bilo v središču javne pozornosti inozemstva vprašanje v zvezi z neuspešnim zaključkom prvega zasedanja Sveta zunanjih ministrov v Londonu. Dne 6. oktobra je govoril po radiu o rezultatih zasedanja zunanji minister Združenih ameriških držav Byrnes, ki je poskušal prikazati sovjetsko stališče kot nepravilno. Dne 9. okto bra je nastopil z obširno izjavo v Spodnji zbornici- zunanji minister Anglije Bevin. Te izjave in pojasnila o razlogih tako nepričakovanega rezultata prvega zasedanja Sveta zunanjih ministrov so, kakor izgle-da, slabo zadovoljile javno mnenje Anglije, ZDA in drugih dežel. Na vsak način se v komentar jih tujega tiska opažajo velika nasprotja, Velik del angleških, ameriških in francoskih časopisov poskuša, kakor prej, zvrniti odgovornost za neuspeh londonskih pogajanj na sovjetsko diplomacijo. Toda vedno pogosteje se slišijo kritične pripombe k tem poskusom. Posebno značilno v tem pogledu je pismo člana angleškega parlamenta Prltta v časopisu «Times*. Pritt, ki omenja rezultate zasedanja Sveta zunanjih ministrov, piše: Zadnjih 6 in več let je naš tisk, kakor tudi del javnega mnenja, Često obsojal korake in politiko Sovjetske zveze in s tem pogosto škodoval perspektivam miru, vojnim naporom ali stvari Združenih narodov. Toda po relativno kratkem času je postalo jasno, da takšna obsodba ni bila upravičena in da je stališče sovjetske vlade v bistvu pravilno. Mnogo angleških in ameriških časopisov se s temi pribombami Pritta popolnoma sklada. «New York Post* n. pr. smatra, da je nerazumljivo, zakaj so Združene države zahtevale udeležbo Francije in Kitajske pri razpravljanju vprašanj, pri katerih, izgleda, da ti dve državi nista neposredno zainteresirani. Londonski «Daily Mail izraža, da je Bevin v Dolnjem domu ponovil, kar je bilo rečeno v Washingtonu in izrazil protislovja v posameznih stvareh s tistim, kar je svet slišal od Moskve. Ameriški časopis «Daily Worker» izjavlja, da so za sedanjo krizo odgovorni »izraziti predstavniki ameriškega poslovnega sveta*, ki teže za politično dominacijo v Evropi in Aziji. Časopis »Nevv York Herald Tribune:, piše: Zelo neprijetno je dejstvo, da Združene države niso delale strogo v skladu o potsdamskim sporazumom. Prav tako nastopajo tudi nekateri drugi časopisi in radijski komentatorji, med katerimi tudi ameriška novinarka Sergio, ki je opozorila na to, kaj piše tisk o dejstvih, da Angleži in Amerikanci ne izvajajo potsdamske deklaracije glede Nemčije. Večajo se namere, da se revidirajo točke berlinskega sporazuma. Do česa to pelje, lahko vidimo iz
da se zopet poslužimo tistih naravnih pravic, ki nam jih je vzel fašizem. V tej smeri bi nas moral vsak dobronameren človek samo podpirati, ne pa ovirati.
Vemo, da dobršen del italijanskega prebivalstva obsoja najnovejša nasilja nad Slovenci. To nam je v tolažbo in bodrilo. S temi Italijani smo poslej le še tesneje povezani, ker se oboji zavedamo, da je vnovičen pojav metod preteklosti naperjen proti našim skupnim koristim. Ne bomo dopustili, da bi se zopet ponovila doba krivic in nasilja. Narodni mir in pravičnost sta temelja za boljšo bodočnost primorskega ljudstva v svobodi in blagostanju.
nedavnega članka Louisa Marliota v francoskem poluradnem časopisu »Monde*, v katerem se izraža težnja po reviziji berlinskega sporazuma o razorožitvi Nemčije. Protestira se tudi proti zmanjšanju nemških proizvajalnih možnosti in smatra se, da je vojaška okupacija Nemčije nepotrebna. Bivši finančni minister ZDA Morgenthau dokazuje v knjigi »Nemčija je naš problem*, ki je nedavno izšala v A-meriki, zelo prepričljivo, da so v Angliji in Ameriki pristaši stališča, da je »močna Nemčija v nekem pogledu koristna za njene dosedanje
sovražnike na zapadu*. Omeniti moramo tudi poročilo časopisa «New York Times* o tem, da smatrajo «gospodarski zavezniki ameriških okupacijskih oblasti v Nemčiji*, da bo zelo težko in celo nemogoče izvesti potsdamske sklepe o reparacijah in gospodarski razorožitvi Nemčije. Iz vsega tega se jasno vidi, da je stališče Sovjetske zveze, ko brani odloke berlinske konference, popolnoma pravilno. Stališče Sovjetske zveze upošteva interese mednarodnega miru in varnosti. Ni dvoma, da bo to stališče podpirala vsa napredna javnost.
Madžarski iist o Trstu
Budimpešta, 17. — Dopisnik Tanjuga iz Budimpešte poroča, da piše list «Sabad Nep»:
»Trat bi ostal v rokah Italije mrtvo mesto. Nasprotno pa bi Trst v okviru Jugoslavije doživel gospodarsko obnovo. Ne smemo pozabiti, da je v interesu Češkoslovaške, Avstrije, Madžarske, ki prav tako teže k Trstu in nimajo morskega pristanišča, da pripade Trst k Jugoslaviji.
Ljudstvo zaipa v ljudsko fronto
Poročilo dopisnika Harrisona o položaju v Jugoslaviji
Beograd, 17. Reuter. — Hubert Harrison, Reuterljev dopisnik v Beogradu, poroča: Ostavka zunanjega ministra Ivana Subašiča in ministra brez listnice dr. Juraja Suteja, ki sta sledila Milanu Gro-iu, je še poglobila razkol med vlado in opozicijo v Jugoslaviji. Vlada pravi, da je ta dogodek ni pretresel in nadaljuje svojo močno vo-livno kampanjo po vsej deželi. Vrše sc stotine množičnih zborovanj, na katerih govore ministri, generali in krajevni kandidati. Priznati moram, da nisem našel niti sledu o enem samem opozicijskem zborovanju. Vladni pristaši pravijo, da je napravila opozicija veliko taktično napako, ker se je odločila za abstinenco pri volitvah, kajti po volitvah ne bo imela pravice govoriti v imenu kakršnega koli dela ljudstva, medtem ko bi v nasprotnem primeru imela številne kandidate, ki bi mogli razpravljati v parlamentu. Razlagajo, da je politika abstiniranja posledica dejstva, da je opozicija spoznala, kako malo pristašev ima in ker se boji, da bi se osmešila. Nadalje si opozicija želi zunanje intervencije, ki bi jo spravila na oblast, katere ji drugače ne upa pridobiti.
Opozicija pravi, da to ni resno. Pravi, da je poizkušala izvesti sporazum do kraja. Volitev bi se udeležila, toda to ji je bilo preprečeno, ker niso nudili ničesar, kar bi »ličilo pogojem Ljudske fronte. Zaradi tega. se ne bo udeležila volitev, da ne bi dala vladi možnosti za trditev, da je dobila veliko večino na pravičnih volitvah. Opozicija razlaga, da pomeni Subašičev, Sutejev in Grolov odstop, da je doživel sporazum popoln polom in da zato sedaj pričakuje, da bodo velesile, ki so svetovale ta sporazum na krimski konferenci, ponovno intervenirale.
Maršal Tito pravi v odgovoru na gubašlčevo pismo, da je bil sporazum popolnoma izveden, točka za točko; vlada se je razširila z klju-čitvijo vseh ministrov, ki jih je Subašič predlagal. Razširil se je AVNOJ in sprejeti so bili demokratični zakoni, ne da bi Subašič kdajkoli dejal, da ni zadovoljen. Subašič je odstopil šele v zadnjem trenutku in to tik pred volitvami, očividno da bi opravičil tujo intervencijo v jugoslovanske notranje zadeve.
Toda Tito zagotavlja Subašiču, da njegov odstop n« bo imel zaže-ljenega uspeha in da ne bo odvrnil vlade s poti, ki jo je nastopila. Subažičcvi prijatelji razlagajo zakasnitev njegovega odstopa s tem, da je bil sporazum sicer tehnično izveden, da pa nd bil njegov duh nikoli upoštevan. Podobno pravi opozicija, da Je svoboda tiska sicer po zakonu zajamčena, da pa je bilo Milanu Grolu onemogočeno izdajati tednik, ker so mnogo izvodov tega lista kupile skupine vladnih
partizanov in jih 'uničile, tako da je razmeroma malo izvodov prišlo med javnost. O resničnosti te pritožbe se nisem mogel prepričati. Vlada zatrjuje, da ima podporo najmanj 80% jugoslovanskega ljudstva in da je opozicija omejena na peščico reakcionarjev. Toda ostrina napadov na opozicijo ter celo na njene zmernejše elemente ne potrjuje tega stališča.
V Beogradu tvorijo opozicijo tr. govci, veleposestniki, bivši ministri, bivši oficirji .bivši visoki uradniki in drugi, ki so bili najbolj prizadeti po veliki socialni revoluciji, ki se je izvršila v Jugoslaviji. Nisem imel še časa, da bi odkril, kako daleč je opozicija tam razširjena. Toda ameriški novinar, ki se je pravkar vrnil iz drugih krajev, ki so bili najhuje prizadeti po vojni, mi je zagotovil, da je tam položaj popolnoma drugačen, ker ima ljudska fronta popolno zaupanje prvi ljudstvu, ki se je energično lotilo vssh naporov, da bi obnovilo vasi, mesta in prometne zveze, ki so bile med vojno porušene.
Tuji novinarji v Jugoslaviji
Cetinje, 17. Tanjug. — V teh dneh je prispela z letalom iz Beograd* skupina predstavnikov tujega časopisja. Med njimi so ga. Patricija Hombern, sodelavka avstralskega lista «Sidney Prees* in dopisnica ameriških listov; Hood Hombern, sodelavec londonskega lista «Daily Worker»; zastopnica češkoslovaškega časopisja ga. Stanislava Vid-manova, urednica kmetijskega lista «Beseda*; dr. Hesler, sodelavec švicarskih listov »Vorvvaerts* in Nation.
Skrb za poljedelstvo v Jugoslaviji
Beograd, 17. Tanjug. — Ministrstvo za poljedelstvo je razdelilo med poljedelce 1.452 traktorjev, 780 vlačilcev za traktorje, 19.000 kultivatorjev, 15310 plugov, 2220 bran, 354 tisoč kos, 100.000 lopat, 30.000 motik, 200.000 srpov, 19.900 sekir. Prav tako je bilo razdeljenih 40 milijonov podkovnih žebljev, 240.000 podkev in 65.000 kg različne železnine.
Na« invalidi gostja Madžarov
Budimpešta, 17. Tanjug. — Dopisnik Tanjuga iz Budimpešte poroča, da so se jugoslovanski par-tizani-invalidi, ki se vračajo z Blatnega jezera, kjer so se mudili na okrevanju kot gostje madžarskih sindikatov, udeležili sprejema, ki je bil prirejen njim v čast. Jugoslovane jo pozdravil Laszlo Raik, ki je izjavil med drugim,: «Ce smo danes svobodni, če smo mogli zgraditi našo demokracijo na sedanji stopnji, se moramo zahvaliti tudi vašemu, junaškemu voditelju maršalu Titu.*
V imenu partizanskih invalidov je odgovoril Milan Sikid.
V Kopin
Sofija, 17. Tass. — Na zborovanju osrednjega volivnega odbora pri vsedržavnemu odboru Domovinske fronte, ki se je vršilo 16. oktobra, je bilo sklenjene, otvoriti vo-livno kampanjo 19. oktobra z javnim zborovanjem v Sofiji, na katerem bodo govorili ministrski predsednik Kimon Georgiev, tajnik bolgarske delavske (komunistične) stranke Trajčo Kostov, tajnik bolgarske narodne kmečke zveze Obov, tajnik bolgarske delavske social-demokratične stranke Nejkov ter tajnik radikalne stranke Kostur-kov.
21. oktobra se bodo vršila voliv-na zborovanja v vseh mestih in večjih naselbinah na katerih bodo govorili zastopniki osrednjega volivnega odbora.
Bolgarija in Albanija
Sofija, 17. Tanjug. — Dopisnik Tanjug-a poroča iz Soflije, da je osrednji odbor bolgarske šolske mladine povabil protifašistično mladino Albanije na kongres Zveze bolgarske šolske mladine, ki se bo vršil v Sofiji od 21. do 23. t. m.
Bolgarsko odlikovanje Ehrenburgu
Sofija, 16. Tass. — Z odlokom regentov je bil odlikovan z velikim križem reda sv. Aleksandra sovjetski pisatelj Ulja Ehrenburg, ki se mudi sedaj na obdsku v Bolgariji.
Poljaki v Armeniji
Erevan, 16. Tass. — Ob priliki ustanovitve zveze poljskih domoljubov v Armeniji, se je 'vršilo slavnostno zborovanje v klubu zveze. Predsednik te zveze Krepnin je ob tej priliki izjavil: «Na dan oblet-sice ustanovitve zveze poljskih domoljubov v Armeniji izražamo v imenu poljskega ljudstva hvaležnost sovjetskemu ljudstvu, pod vodstvom velikega voditelja gene-ralisima Stalina. Mi Poljaki, ki smo našli zatočišče v sončni Armeniji, ne bomo nikoli pozabili prisrčne gostoljubnosti, s katero nas je sprejelo armensko ljudstvo in Vam ob priliki svojega odhoda v domovino zagotavljamo, da se bomo v daljnji Poljski z najlepšimi občutki spominjali svojih armenskih prijateljev*.
Delegacija strokovnih zvez ZDA v SZ
Leningrad, 16. Tass — V Lenin, gradu se je vršilo zborovanje leningrajskih strokovnih zvez ob priliki prihoda delegacije Kongresa industrijskih organizacij ZDA. V otvoritvenem govoru je član predsedstva vsezveznega osrednjega sveta strokovnih zvez Kazakov dejal, da pomeni ta obisk ameriških delegatov okrepitev sodelovanja strokovnih zvez obeh dežel. Pod. predsednik Cia, predsednik osrednjega odbora Zveze rudarjev v Robinsonu je dejal: «V teku našega kratkega bivanja v Leningradu smo videlj mnogo stvari. Na razstavi, posvečeni junaški obrambi Leningrada, smo videli žive dokumente, ki pričajo o velikih zaslugah Le-ningrajčanov, ki jim je naše ameriško ljudstvo neskončno hvaležno za njihovo junaštvo v vojni proti našemu skupnemu sovražniku. O-betamo vam, da bomo napeli vse sile doma v Ameriki, da bo naše prijateljstvo trajno in trdno.*
Udeleženci zborovanja so toplo pozdravili načelnika delegacije, taj-nika-blagajnika Cia Careya, ki je dejal: »Naše prijateljstvo se mora še bol/ okrepiti. V odnošajih med strokovno zveznimi organizacijami ZDA in ZSSR se javlja vedno boljše medsebojno razumevanje, ki te. melji na številnih skupnih interesih. To prijateljstvo moramo še bolj okrepiti. Kazakov je poudaril, da upa, da bo ustvarjeno trajno prijateljstvo med strokovnimi zvezami ZSSR in ZDA.
Italijansko ljudstvo zahteva volitve
Olma rudnikov v SZ
Rostov, 17. Tass. — Eden od največjih rudnikov doneske kotline — »Zapadno - Kapitalnaja* — ki je bil zgrajen v prvi petletki, je popolnoma obnovljen. Opremljen z najmodernejšimi napravami je ta rudnik pred vojno dosegel dnevno proizvodnjo 3.000 ton premoga. Nemci so močno poškodovali rudnik. Porušili so nadzemne naprave, preplavili vse rove, razbili stroje in porušili hišice v delavski naselbini. Obnovitvena dela so trajala 2 leti in pol. V tem času so rudarji izčrpali več kot 33 milijone kubičnih metrov vode in popravili 8 tisoč m rovov. Sedaj je dosegla proizvodnja rudnika predvojno proizvodnjo, ^ud^rji, ki so zaradi sovražnikovega. delovanja ostali brez bivališč, so se preselili iz zasilnih bivališč v stanovanjske hiše.
Priprave za volitve v SZ
Moekva, 17, Tass. — Z odlokom predsedstva Vrhovnega sovjeta ZSSR z dne 16. oktobra, v »kladu s členoma 34 in 35 ustave ZSSR in členi 24, 25 in 26 »Uredbe o volitvah v Vrhovni sovjet ZSSR*, je bilo ustanovljenih 656 volivnih o-krožij za volitve v zvezni Sovjet, in 631 volivnih okrožij za volitve v Sovjet narodov.
W,v %WAW.tW.V.VA	WVAV.,,%%V.WVi
Vsak na svojem mestu
Kako se je reiila grška vladna kriza
Atene, 17. Unipress. — Grški regent Damaskinos, ki je sedaj tudi vršilec dolžnosti ministrskega predsednika, je danes zaprisegel novo grško vlado. Vsi ministri iz prejšnje vlade so ostali na svojih mestih razen admirala Vulgarisa in njegovega podtajnika.
Uradno poročilo lz regentove pisarne pravi: »Regent se Je odločil, da bo sam osebno prevzel ministrsko predsedstvo, dokler se vladno vprašanje ne bo trajno rešilo na solidni osnovi.*
Po zanesljivih poročilih je poslabšan gospodarski položaj, ki je predstavljal nevarnost, da povzroči nemire, po desetih dneh zastoja, •prisilil regenta, da Je osebno prevzel predsedstvo.
Britanski zunanji minister Je danes dejal v spodnji zbornici, da
bo Britanija sprejela odločitve grškega glasovanja o kraljevem povratku, ne glede na to, kakšen bo izid. Zanikal Je, da bi Britanija želela intervenirati v grških zadevah, ali da bi bila naklonjena povratku kralja Jurija,
Albanci za republiko
Valona, 17. ATA — Ob priliki prve obletnice osvoboditve Valone izpod nemškega okupatorja, je prebivalstvo tega mesta manifestiralo po ulicah in se zbralo pred palačo izvršnega odbora prefekture in z navdušenjem vzklikalo demokratični fronti, narodni armadi in voditeljem albanskega ljudntva. Mani-festanti so še enkrat izrazili, da žele demokratično republiko.
Na dnevnem redu italijanskega političnega življenja stoji v prvi vrsti vprašanje volitev, tako upravnih, kot političnih. Prve so bile odložene brez vidnega zvroka, medtem ko bi se lahko vršile, kot so stalno zahtevale napredne stranke, že takoj po osvoboditvi. Do tega pa ni prišlo, ker so temne reakcionarne in protiljudske sile dosegle, da so večinoma ostale na mestih nazadnjaške uprave občin. Danes zahte. va italijansko ljudstvo predvsem politične volitve za čimprejšnje sklicanje ustavodajne skupščine. Te dni so se vršile v vseh italijanskih mestih mogočne ljudske manifestacije In množica zborovanja, katerih namen Je bil pokazati trdno odločnost ljudstva, da dobi dežela zakonodajni organ. Le ta naj bi v resnici predstavljal voljo naroda in omogočal sklepati o vseh potrebnih reformah, ki naj bi dale življenju Italijanskega ljudstva tako dolgo željeni preokret, ki bi mogel pokazati Italiji pot za rešitev vseh živi jensko važnih vprašanj.
Po vseh mestih so se zgrnile ogromne množice ljudi, pristašev naprednih strank v prvi vrsti komunistične in pa socialistične strank«. V Torinu go pred 100.000 zborovalci govorili Togliatti, Nenni, Scoccimarro. V Genovi se je tudi zbrala množica čez 100.000 ljudi, v Bologni čez 200.000 ljudi. Tudi Florenca, Benetke, Neapelj, Bari, Verona Jn druga mesta niso zaostajala- Zborovalci so z vzklikanjem, s ploskanjem, s povorkami, z napisi, izražali voljo ljudstva po pravi demokraciji in javno zahtevali, da mora biti Italija upravljana ne v interesu manjšine, temveč v interesu vsega naroda.
»Italijanska reakcija dviga glavo*, so menili govorniki, »le hitro sklicanje konstituante ji bo moglo pošteno zastaviti pot*.
Republiko so zahtevale množice, kajti samo ona lahko prinese svobodo Italiji.
»Naše masovne manifestacije so pravi odgovor na to, kaj bi lahko storili, če bi bili izzvani*, so pou. darjali govorniki.
Po velikih manifestacijah zadnjih
j dni pač nihče ne more zanikati volje italijanskega ljudstva. Itall-| jansko ljudstvo je na vsem polo-‘ toku izreklo svojo b«sedo, da bi ‘nadaljnje zavlačevanje splošnih po-j litičnih volitev izgledalo kot odkri-jta kršitev ljudske volje. Ce demo-j kracija v Italiji ni samo prazna be. j seda, potem mora ta volja zmagati. Italijansko ljudstvo hoče ustavodajno skupščino. Ima polno pravico, da jo izvoli.
Parri o italijanskih ujetnikih
V radio-oddaji je Parri 15 t. m, podal sleOsče podatke o italijanskih vojnih ujetnikih:
Število ujetnikov takoj po premirju je bilo cenjeno na 1.400.000. Do 1. oktobra t. 1. se je vrnilo od tega števila v domovino 756.000, od tega
31.000 iz amerikanskega, 42.000 iz britanskega ujetništva, okoli 60.000 iz balkanskih dežel, 3.000 iz Jugoslavije, 40.000 pribežnikov iz Švice,
580.000 iz internacije v Nemčiji (od teh je prišlo iz anglo-francosko. amerikanske cone 500.000, 80.000 pa iz sovjetske cone).
Čez 600.000 ujetnikov se še ni vrnilo, 49.000 jih je še Zdruffienih državah, 148.000 v Veliki Britaniji,
37.000 v vzhodni Britanski Afriki,
38.000 v južni Afriki, 35.000 v Indiji,
15.000 v Avstraliji, 50.000 v južni Franciji in 38.000 v francoski Severni Afriki.
Francoska vlada pripravlja oprostitev italijanskih ujetnikov tako tistih iz južne Francije kot onih v francoski coni zasedene Nemčije. Prav tako je v teku repatriacija iz Švice, Poljake, Češkoslovaške, Skandinavskih dežel in Jugoslavije. Parri je izrazil upanje, da Božica ne bo dočakalo doma kvečjemu
35.000 ujetnikov.
Demonstracija v Vicenzi
Rim, 17. — Dopisnik Tanjuga poroda lz Rima, da so se v Vicenzi vršile protidraginjske demonstracije, ki se jih je udeležilo prek« 7000 ljudi.
Laval je plačal
Laval je bil usmrčen. Niti to, da je požrl ciankalij, ki ga je imel navzlic nadzorstvu paznikov, niti samokres, ki ga je zahteval, nista pomagala. 12 krogel je podrlo tega izdajalca Francije, ki je upal, da bo ušel usodi. V zgodovini doleti izdajalca kazen. Laval je doživel u-sodo, ki jo je zaradi svojih odvratnih zločinov zaslužil. Usodo, ki ni mogla biti nič drugega, kot preprosta prekinitev njegovega fizičnega življenja. Z zadoščenjem trdimo, da so bile maščevane številne žrtve, ki jih je-on izročil nemškemu zavojevalcu. Smrt članov francoskega gibanja odpora in vseh onih, ki so bili deportirani, je bila maščevana. Laval je s svojimi zločini privedel francosko republiko na rob propada. Plačal je tudi za vse zločine, ki jih je zagrešila Viehyjska republika. Izdajalec Laval je odgovarjal za svoje sodelovanje pri množičnih pokoljih talcev. Odgovarjal je za preganjanja rodoljubov, za deportacijo stotisočev francoskih delavcev na prisilno delo v Nemčijo. Odgovarjal je za. največji zločin, ki ga je zagrešil na škodo lastne domovine — zločin veleizdaje in sodelovanja z Nemci. Njegov sokrivec Petain, ki je ušel smrti, zaključuje svojo izdajalsko kariero med zidovi, čeprav je bil tudi on obsojen na smrt. Laval j« plačal, kot bi moral plačati tudi Petain. In če danes trdimo, da je z usmr-' titvljo Lavala zaključena sramotna stran francoske zgodovine, nd nič manj res, da je treba za popolno ozdravljenje francoskega ozračja povsod energično izvajati čist-
Ne smemo jih pozabiti
Z angleškim novinarjem po naših vaseh
Dopisnjk konzervativnega angleškega lista «DaiIy Telegraph*, ki je potoval skozi Trst v Jugoslavijo kot stalni dopisnik, se je spotoma ustavil za nekaj dni v Tratu. Srečala sva se slučajno na družabnem večeru, ki ga je priredila zavezniška informativna družba (AI.S.) inozemskim in lokalnim dopisnikom. Hitro »va prišla v pogovor o Jugoslaviji in o Julijski krajini. Dopisnik, ki Je živel več let v Jugoslaviji, in sicer v Beogradu, govori prav dobro srbohrvaški. Za časa svojega bivanja v Jugoslaviji ln to pred vojno, je prepotoval celo Jugoslavijo, tako, da so mu razmere in običaji v Jugoslaviji dobro znani. Aprila leta 1841.. ko sta Nemčija in fašistična Italija napadli Jugoslavijo, se Je nahajal v Crnl gori, kjer so ga italijanske čete zajele In odvedi« ▼ koncentracijsko taborišče v severno Italijo. Od tu •c ga po treh letih Nemci odvedli v Nemčijo, kjer J« bil po osmih mesecih o svobojen po ameriških četah.
Izrazil mi je željo, da bd si skup-SP oglodala ngjbliiijo okolico Tr-
sta in predvsem kraje, ki vežejo Trst in Tržič, da bi se sam prepričal o narodnosti in mišljenju ljudi, ki prebivajo v teh krajih.
Z avtomobilom sva se odpeljala v smeri proti Tržiču. Po lepi, razgledni cesti, ki vodi skozi Barkov-Ije preko Miramara pod Sv. Križem do Stlvana, sva si ogledovala nekoliko razburkano morje, ki se j« lesketalo v toplem jesenskem soncu.
Občudoval je krasoto naše pokrajine, zanimali so ga razni kraji, predvsem Kontovelj, ki ponosno stoji na griču v neposredni bližini Trsta. Peljala sva se počasi naprej in občudovala lepoto tržaškega zaliva. V prijetnem razgovoru sva popolnoma prezrla, da sva se oddaljila od morja ln naenkrat se Je nama prikazala nova pokrajina —-Kra* Predno sva dospela do vasi Sesljan, »va zagledala pogorišče vasi. Moj spremljevalec se Je zanimal za usodo požgane vasi. Objasnil sem mu, da Je tukaj bila lepa slovenska vasica Jamlje. Postala je žrtev pobesnele fašistične
drhali, ki se je maščevala nad mirnim prebivalstvom. S tem je hotela zatreti odpor slovenskega ljudstva, ki je samo zgrabilo za orožje, da se otrese osvajalcev, ki so ga celih 25 let tlačili in ga poizkušali raznaroditi jn da si pribori svobodo in se združi z ostalimi slovanskimi brati.
V Sesljanu sva se ustavila, kjer sva najprej zaslišala slovensko be-edo, ki je prihajala iz skupine igrajočih se otrok. Ogledala sva si vas ter se končno ustavila v neki kmečki hiši. Mlada gospodinja nas je vprašujoče gledala. Ko sva ji pojasnila, da sva novinarja, se je začela takoj mzgovarjati z nama. Med drugim nama Je na najino vprašanje odgovorila, da živijo v vasi Izključno Slovenci, razen nekaj družin, ki so se po prvi svetovni vojni naselile. Med tem čašam se nam je pridružil tudi nek mladenič, ki nam je začel pripovedovati, da je bil interniran v Nemčiji in da ima brata v Jugoslovanski armadi. Povedal nam je tudi, da so vsi moški, ki niso bili v koncentracijskih taboriščih ali na prisilnem delu v Nemčiji, šli v partizane, od katerih se jih mnogo ni več vrnile Dali so življenje ta svobodo prin orskega ljudstva. Prisrčno sva se poslovila od njiju in nadaljevala pot do Stempapi Trži-
ču. Tudi tukaj sva se za kratek čas ustavila. Vstopila sva v hišo, kjer je bila nekoč gostilna. Gospa naju je lepo sprejela in vprašala, kaj žbliva. Tudi njej sva povedala, da sva novinarja in da naju zanima, kakšne narodnosti je tukajšnje prebivalstvo, in na kakšnem stališču stoji glede vprašanja Julijske krajine. Začela nama Je pripovedovati, kako Jim Je fašistična Italija odvzela slovensko šolo in sploh prepovedala slovensko govorico. »Jaz kot Slovenka sem bila prisiljena o-besiti v svoji gostilni napis »Tukaj se govori samo italijanski*. Lahko si mislite, kako nam je bilo težko, a nismo si mogli pomagati. Kjub temu pa smo svoje otroke skrivaj učili slovenski in jih vzgajali v slovenskem duhu. Zahvalila sva se Ji za prijaznost in se podala po vasi. Na nekem dvorišču sva zagledala dva moža, ki sta razkladala z voza živila. Ustavila sva se pri njima in se pričela potvarjati. Mlajši od obeh nama je takoj pokazal nekaj vreč moke rekoč, da je to enomesečni obrok moke za vso vas. Pritoževal se j«, da J« to na vsak način premajhna količi ha. Potolažila »va ga s tem, da je sedaj vsa Evorpa porušena, da trpi pomanjkanje in da so celo kraji, kjer ne dobijo niti toliko, Dejal je, da on vm te
bi njegova vas na vsak način lahko bolje živela, če bi obratovale tovarne v Tržiču, kjer je bila večina vaščanov zaposlenih in je v glavnem živela od dnevnega zaslužka. Pripovedoval nama je o trpljenju v nemških koncentracijskih taboriščih, Sjer »o mu izpadli vsi spodnji zobje in je sploh tako oslabel, da še sedaj ni sposoben na težja dela. Oglasil se Je tudi stari oče, ki je pripovedoval in razlagal, da žive v vseh vaseh okoli Tržiča samo Slovenci in da je tudi v Tržiču samem mnogo Slovencev. Ko sva ga vprašala, kaj misli o bodočnosti teh krajev, nam je odgovoril, da o tem ni potrebno razpravljati, ker je ljudstvo že samo dokazalo, kaj hoče in s kom hoče živeti. »Naši ljudje*, je dejal, »so se vso vojno borili proti fašistom. Mi smo Slovenci in nočemo, da nam bi zopet gospodaril tujec, ker tukaj_ je naša zemlja in na tej zemlji hočemo biti mi sami gospodarji.*
Obrnila sva se zopet proti Trstu, to pot skagi Nabrežino, Sv. Križ, Kontovelj in Opčin«, V Nabrežini rva se ustavila na trgu pred cerkvijo. Moj spremljevalec se Je izjavil da ni potrebno, da bi od prebivalstva samega dobili dokaz, kaj želi, ker zadostujejo napisi po stavbah, ki dovolj jiasno dokazujejo
atva. Za kratek čas sva se vendarle ustavila pri Krajevnem narodno o-svobodilnem odboru, kjer naju je tov. predsednik sprejel in nama obrazložil položaj vasi ter poudarjal, da je to kamnolomeka industrijska vas, kjer živi ljudstvo izključno od zaslužka v kamnolomih. Ko sva šla mimo šole, sva slišala kako je mladina navdušeno prepevala partizanske pesmi. Nadaljevala sva pot. Noč je bila, ko sva se vračala po lepi vijugasti cesti z Opčin proti Trstu. Molče sva gledala razsvetljeno mesto ln občudovala krasen razgled na tržaško obalo. Pravkar me je zajela misel o Trstu, kako so se naši bored s to mislijo borili proti okupatorju in krvaveli za osvoboditev Primorske in Trsta. Padali so in umirali zato, da bo Trst svoboden, da bodo Tržačani res svobodno zadihali. Tisoč in tisoč grobov naših najbolj-šh sinov terja pravico do naše zemlje, tisoči požganih domov nam pričajo borbo tega ljudstva, ki ne sme biti pozabljen* in preko katere ne more iti nobena odločitev o teh krajih. Nase ljudstvo je Se neštetokrat izjavilo, teko v borbi kakor na manifestacijah, da s* hoče združiti z brati Slovenci in mirilo živeti v dempkrati|čai Jugoslaviji.
ko, ki Jo zahteva ogromna večina Francozov.
Izdajalci, kj so bili člani vichyj-ske vlade, niso bili popolnoma izločeni iz francoskega okolja. Se vedno je mnogo izdajalcev, ki se gibljejo v senci; še vedno jih je mnogo, ki se popolnoma vsobodno gibajo in ki jih podpirajo mednarodni trusti katerih orodje so bili. Likvidacija Lavala je izvrstna zadeva, toda likvidacija vseh izdajalcev, vseh onih, ki jih je vichyjski gauleiter vkrcal na lastno ladjo, vseh kolaboracionistov, to je zahteva vseh Francozov, ki se potegujejo za izpolnitev sklepov, ki bodo daH Franciji novo obličje. Francija bo lahko zrasla prerojena in zopet zasedla svoje mesto v svetu samo z obnovo lastnih ustanov. Ta obnova mora obsegati vse francosko življenje in zdraviti ozračje dežele. Za obnovo je potrebno odstraniti vso umazanijo vichjrjskega režima. Za obnovo je treba odstraniti vse politične mrtvake, ki se še nahajajo na francoskem političnem pozorišču. Ce hočemo, da bo Lava-lov proces pouk, potem mora ta proces biti mejni kamen. Vsi Francozi upajo, da je to mejni kamen za globoko čistko, ki bo odsekala fašistični hidri glavo, ki se ozira za novim plenom.
Laval Je plačal in čas je, da plačajo tudi njegovi sokrivci. (Tass).
Veliki proces
Pau, 17. AFP. — 32 oseb francoske, italijanske, Španske, trske in argentinske narodnosti, ki so odgovorni za aretacije 700 patriotov za časa nemške zasedbe, bo sojenih od sodišča v departementu Nizkih Firenejev. Obravnava bo trajala 5 dni.
Na tej razpravi bo odgovarjalo za svoje zločine 16 obtožencev, o-stalih 17 pa se nahaja na begu. Obtožene bo branilo devet odvetnikov.
Razprava proti vojnim zloilncom
London, 17. — V četrtek se bo začela v Berlinu največja razprava proti vojnim žločdneem; 24 nacističnih voditeljev bo stopilo pred sodnike.
Politični položaj y Argentiniji
Buenos Aires, 17. — Agencija «U-nlted Preše* javlja, da so voditelji argentinske opozicije danes izjavili, da je mnogo iagledov, da bo glavni prokurator Juan Alvarez uspel pri sestavljanju nevojaške vlade. Listi javljajo dalje, da je radikalna. stranka, ki je najmočnejša ■V Argeotiniji, V ponedeljek zvečer prepovedala svojim članom, da sodelujejo s triumviratom: Farrell, Avalos, Vernengo Lima ali s katerimkoli drugim	ki	hi ga
PRIMORSKI DNEVNIK
— 2 —
18. oktobra 1948-
Za boljše življenje
Velik porast zadružništva v conš B.
Ze nekaj Jasa delujejo v splošno zadovoljstvo ljudstva nabavljalne in prodajne zadruge, ki so se ustanovile na pobudo Pokrajinskega odseka za zadružništvo v Ajdovščini, Postojni, Ilirski Bistrici, Herpe-ljah-Kozlni, Tolminu in ▼ Cepova-nu za Grgar.
V Zadlogu pri Črnem vrhu je o-snovana lesno proizvajalna zadruga, ki si je zadala nalogo, da v prvi vrsti poživi domačo lesno obrt, ki je bila že prej udomačena v kraju. Izdelovala bo škafe, čebre, stole, pohištvo in druge, v okraju potrebne lesne izdelke. Obratovanje te zadruge bo zelo ugodno vplivalo na gospodarski položaj prebivalstva v teh krajih, ker bo zaposlila večje število delavcev in omogočila kraju, ki je zelo prizadet od vojne vihre, da se finančno dvigne in s tem obnovi svoje porušene domove.
V Idriji se bosta združili v eno zadrugo «Obče konzumno društvo* in »Krščansko gospodarsko društvo*. Idrijčani bodo s tem pokazali velik gospodarski in politični napredek. V času pred fašističnim režimom so izigravali gospodarske koristi s tem, da so ravno na tem polju cepili gospodarske moči, češ da «krščan*ki» morajo imeti svojo zadrugo, svoje gostilne, svoja društva itd. S tem so se hkratu stopnjevala tudi politična nasprotja. Prijazna rudarska Idrija je bila zato vsa razdvojena. Nekaj denarnih mogotcev, ki so to stanje u-metno vždrževali in ga celo stopnjevali, pa se je v ozadju smejalo in debelilo ter polnilo te itak prepolne listnice.
Danes pa ni več tako. Idrijski rudarji so dokazali, da je Idrija z rudnikom eno samo utripajoče ta delovno mesto, Id želi v strnjenosti idejno in materialno delati na Jugoslavijo — in tako tudi zase,
Ljudje so se z vsem navdušenjem oprijeli zadrug. Zanimanje zanje je zelo živo in želja, da lit se či naprej ustanovile, je povsod velika. Udeležujejo se v masah sestankov ta živo razpravljajo o uspehih. Pomisleke imajo samo zaradi tega, ker imajo iz dobe fašizma zelo žalostna izkušnje z »zadrugami*, ki so jllv imeli v rokah fašisti, ki so a njimi le izžemall ljudstvo. Ce navedemo' Samo en primer iz nekega kraja na Goriškem, kjer ja imet nek brezvestnež »zadrugo* — gostilno, tr-, govino ta davkarijo ter sašo obiral zadružnike, kjer je le mogel-na koncu leta pa se kar sam razdelil ves dobiček: tedaj razumemo, zakaj je ljudstvo nezaupano gleda-, lo na te zadruge. Ko pa je spoznalo, da so v vodstva res dobri ljudje, se jih je oprijelo ■ *so Ij* beenijo in razumevanjem.
Pojavile so se težave v pristopanju k tem zadrugam ▼ krajih, ki so bili prizadeti od vojne vihre, to to zaradi pomanjkanja denarnih sredstev. Te težave pa so premagali na ta način, da so kmetom o-mogočili izplačilo deleža tudi v blagu. To je zelo ugodno vplivalo na zadružnike, ker so ponovno videM, da zadruga res dela le v njihovo korist.
Težkoče so se začetkoma pojavi-' te tudi v tem, da je primanjkovalo dobrega strokovnega osebja. TutU te težave so prebredli tako, da so, si v raznih tečajih ljudje pridobita potrebno znanja,
Na Tolminskem, Bovškem, Kobariškem ta Cerkljanskem so pred vojno delovale mlekarne. Vsled niz. kega števila živine, ki je v teh k«*' jih padla tekom vojne za 70 do 80%, jih za enkrat še ni mogoče poživiti. Vendar pa si z vsemi silami prizadevajo, da rešijo to vpa-šanje.
Državna podjetja dobavljajo kuhinjsko posodo, katere tako zelo
primanjkuje povsod; dalje, šeblje vseh vrst, gnojila, semena za Jesensko setev, stekleno posodo, porcelan in drugo. Zadruge pa prodajajo sadje, suhe gobe, seno, drva itd.
Okrajne zadruge imajo svoje poslovalnice po vseh krajih. Te poslovalnice bodo nudile članom v svojem okolišu blago po isti ceni kot okrajna zadruga, obenem pa bodo zbirale blago, ki ga imajo kmetje na razpolago.
Zaradi zmanjšanega denarnega obtoka zadruge is n« delujejo s pol.
nim razmahom tako, kot bi bilo želeti.
Tudi žene po nekod že sodelujejo v zadrugah. Pričakujemo pa, da se
bodo odzvale te v večji meri temu delu.
Z ustanovitvijo vseh teh zadrug pa nihče ne misli ovirati ali odpravljati privatne trgovine, ki je v rokah posameznikov. Nasprotno.
Vsi imajo popolno svobodo Samo-liriciative. Zadruge pa bodo stale kot budni stražar ob strani, da ti posamezniki ne bodo znova zašli
na pot špekulantstvia in oderuštva.
Z našimi, zadrugami bomo tako še bolj utrdili našo narodno Oblast, katero smo postavili že tekom o-svobodilne borbe in izboljšali živ-ljenske pogoje.
Obnova na vratih Trsta
Hvalevredna iniciativa ljudstva v Padričah
Apnenica v Padričah je začela z delom.
Po dolgih borbah so leta 1909. 'Padričarji dosegli od avstrijske vlade razdelitev vseh gozdnih kompleksov okoli vasi. Zaradi tega so še isto leto ustanovili gozdarsko zadrugo. Ta zadruga Je delovala vseskozi tudi pod fašizmom, danes , pa je še posebno oživela.
Zadružni odbor je namreč opazil, da preti padriškim gozdovom velika nevarnost, ker Trstu primanjkuje goriva in mestno ljudstvo od-aša dnevno velike količine lesa in .ko uničuje dragocene gozdove. :Čeprav tako stalno povzročajo neprecenljivo tfkodo, se nihče ne zmeni 2ato ta mora ljudstvo samo čuvati gozdove pred uničenjem.
1 Ob reševanju tega problema so (Padričarji rešili tudi vprašanje ap-, katerega — kakor je znano — povsod primanjkuje. Sami so sezidali v treh tednih apnenico, ki bo dala preko 2.000 stotov apna.
Pri razdeljevanju tega apna so določili posebne cene za trgovce, zelo pa so jih znižali za osvobodilne odbore porušenih krajev, posebno pa za KNOO Opčine, ki so ▼ osvobodilni borbi zelo trpele.
Vsak dan In še ponoči dela dvanajst delavcev pri apnenici. Nosijo drva, jih sekajo in z veseljem opažajo, kako sijajno deluje s trudom in lastnimi močni »tovarna apna*. Drva nalagajo in Iz apnenice se dviga gost dim visoko v nebo. Na vrhu apnenice pa plapola slovenska zastava s peterokrako zvezdo. Zakaj so Padričarji zgradili apne nlco so najlepše povedali v geslu, katerega so napisali pod zastavo: «De!amo za Titovo Jugoslavijo in za jugoslovanski Trst*.
To svoje delo Padričarji vrše tu pravem udarniškem duhu. Nikdar niso trudni, še je treba pomagati onim, ki se nahajajo pri apnenici. Kadarkoli jih kdo obvesti, da je potrebna pomoč pri apnenici, po-hite s pesmijo na ustih tja in začno delati. Delajo pa vsi — stari in mladi!- !
To delo je delo ljudske samoinl-oiative s popdoro ljudske oblasti, katero so si sami Izvolili iz svojs s ede. Z njo delajo za tisti veliki
dogodek, katerega vsi tako težko pričakujemo — za priključitev k Titovi Jugoslaviji.
mlada pionirka*, pesem, ki se j« je
naučila, ko je bila na počitnicah na Vipavskem. Ponosno in samo. zavestno je recitirala mala Lina. Tudi mladinca tov. Aleksej in tov, Ančka ata dpbro recitirala «J3 tiho pesmijo stopamo v svet* in Gregorčičevega »Pastirja*. Po končani prireditvi so si oficirji JA. ogledali prostor prosvetnega društva, šolske sobe in otroški vrtec.
Prireditev v čast oficirjem JA
Prosvetno društvo »Skorklja* je -skupno z antifašističnima organizacijami iz Skorklje uprizorilo v nedeljo zvečer kulturno prireditev na čast jugoslovanskim oficirjem, Iti se mude v Trstu zaradi vojnega plena. Prireditve so se udeležili tov. podpolkovnik Renčelj, major Cunder, major Jerman, kapetan Zagore, kapetan Pipar in še nekateri drugi oficirji JA. Ob prihodu oficirjev j« pevski zbor zapel pssem (Pozdrav*. Kulturno prireditev Je otvoril predsednik prosvetnega društva tov. Gombač, ki je pozdravil oficirje Titove armade, tiste borca, ki so se v majskih dneh borili za osvoboditev Trsta in nato kot osvoboditelji vkorakali v mesto. Izrazil Je upanje tržaškega ljudstva, da se bodo kmalu vrnili v njihovo sredo za stalno. Sledile so recitacije in pevske točke ter kratek sovjetski skeč »Bedak*. Osemletna pionirka Lina Je recitirala: »Jaz sem
Okrog 11. ure zvečer so se tov. ■oficirji J.A. zahval*'! gostiteljem za prijetni večer in jim obljubili, da se bodo vrnili.
Prvi festival dela
Zavezniška vojaška uprava js odobrila »Prvi festival dela* v Tnstu dne 21. t. m., ki ga prirode
Enotni sindikati, »Oircolo di cul-tura* in »Slovenska prosvetna zveza za Primorje in Trst*,. Pozivamo vas, da se te velike manifestacije udeležite v čim večjem Številu.
Čemu vse to?
12. t. m. ja zavezniška vojaška policija snemala ▼ ulicah Colonla
in Kandler ter drugih bližnjih ulicah vse dvojezične napisne deske
ra zobe šene pred raznimi trgovinami. Tako je zavezniška policija skupno z italijanskim agentom v civi-lu prišla pred delavnico čevljarja tov. Žerjala Avgusta v ulici Kandter št. 2, mu snela dvojezično napisno desko in ga aretirala. Po. licija je/aretirala tudi dva druga tovariša, ki sta izobesila napisno desko. Istega dne se je pojavila skupina civilistov pod zaščito zavezniške vojaške policije pred čevljarsko delavnico tov. Štolfa Danice v ulici Colonia št. 19 in snela dvojezično napisno desko. Prav tako so istega dne zavezniški policisti v družbi petih bivših italijanskih kve-sturinov v dvilu sneli dvojezični napis iznad trgovine za olje in drva tov. Floredana Antona v ulici Ric. ci 4.
Ko so policaji snemali resko, eč je zbralo pred trgovino več ljudi, ki so proti temu dejanju protestirali ta se med seboj prepirali zaradi ntupravičnega dejanja. Tovariša Postonia Angela, bivajočega v ulici Piccardi št. 20, je zavezniška vojaška policija na pobudo ne. kega kveetorlna aretirata, ker je dejal, da imajo Slovenci in Hrvati v Julijski krajini iste pravice kot I-talijani, ta s tem tudii pravico do svojega jezika. Tovariša je policija naložila na kamion in ga odpeljala v zapor, kjer je še danes.
Največ razgrajajo zaradi slovenskih napisov bivši agenti italijanske kvesture, ki vodijo okoli zavez, niško policijo ta jo ščuvajo proti Slovencem.
Drhal, ki je 10. oktobra zvečer po goriških ulicah razbijala slovenske napise, niso sestavljlašt le fgšisti, haarveč tudi SS-ovci.
Mod temi se Je odlikoval sta Braun izer-ja, prej pripadnik SS-policije, sedaj član »Associazione glovanile dl Gorizia*. Njegov oče, Lulgl Braunizer, urar na Travniku, je bil pred nedavnim izvoljen v novi mestni občinski svet za svetovalca.
Zavezniška policija je oni večer aretirala njega ln nekaj drugih iz skupine 00-70 razbijačev, ki so jih nekateri lastniki hdš na Komu zasačili ravno takrat, ko so Jim črtali in mazali po hišnih stenah slovenske napise, ki so jih po sedemindvajsetih letih prvič javno izobesili. Policija jih je tudi že izpustila, če ravno so se takoj pri njej zglasili Je mnogi slovenski trgovci, obrtniki ta profesionlstl, katerim so tisti večer ta že prej razbili table. N. pr. čevljar Ferfolja, trgovec Vuk iz RaStela, dr. Rutar, dr. Medvešček, dr. Mermolja ta drugi.
Na vogalu Ulice Mamell je drhal z noži to palicami napadla mirnega mladeniča Jurca Alojzija ta ga
pretepite.
Zlasti na Kornu to na Placutl so
pustili za seboj vidna »ledOjVe raa-bijaškega pohoda.	-
'V* v,
*
Zavemrlška vojaška uprava v Tržiču je odredila, da se morajo na vsem področju Tržiča zbrisati vsi napisi, parol« tor znaki, ki Jih je ljudstvo napisalo to naslikalo po zidovih ta po cestah, da izrazi svoja čustva ter željo po priključitvi Julijske krajine k Jugoslaviji* T ta namen je ZVTJ poslala ukaz ga izvršitev tega dela vsera novo po-J stavljenim občinskim, svetom ta narodno osvobodilnim odborom, ld še obstajajo. Opozorila je vse podrejene oblasti, da bodo val tisti, ki bodo ovirali izvrševanje tega ukaza, postavljeni pred zavezniško vojaško sodišče ta najetrošje kaznovani.
Pričetek ponka t Ajdovščini
Zaradi začetke pouka na srednji šoli v Ajdovščini se bo v nedeljo dne 31.10. ob 9 uri v župni cerkvi v Ajdovščini darovala slovesna sv. maša. Po sv. maši se bo vršila ob 10.30 v Bratlnovi dvorani slovesna šolska proslava otvoritve prve slovenske sredn je šol« v naših krajih.
Pričetek rednega pouka bo v ponedeljek do« 22. oktobra 1945. ob 8. uri na osnovi šoli v Štorijah.
Dodatno vpisovanje se vrši na osnovi Šoli v Sturijah dne M. to 20. oktobra dopoldne.
Iz tržaškega življenja
Prireditev tržiških pionirjev
16. t. m. so slovenski in italijanski pionirji iz Tržiča in Ronkijev priredili v telovadnici v Tržiču u-spešno prireditev v korist slovenskim študentom, katerih straši so padli v narodno osvobodilni borbi. Prireditvi je prisostvovalo veliko š ta vilo ljudi, ki so s ploskanjem izrazili svoje zadovoljstvo nad predvajanimi recitacijami, pesmimi, glasbo. Navdušil pa Jih je posebno ruski balet, ki je bil mojstersko izvajan.
Večerni tečaji Enotnih sindikatov za delavce ln nameščence
Prosvetni odsek Eraotnik sindikatov bo odprl v najkrajšem času pri-pravljelne tečaje za izpite, in sicer: pripravljalni tečaj za diplomate in strokovne Izpite, za sprejem na licej in v višji industrijski Institut. Pripravljalni tečaj za maturo na klasično in realni gimnazije ter za I. in H. dvoletje trgov, akademije
Širite
.Primorski Dnevnik*
(ragionieri) in srednje tehn. šole za geometre. Vpisi se sprejemajo vsak dan v via Imhriani 5, soba Št. 4.
Sole za gradbene vajence. Obveščajo se VBi mizarski, sobo slikarski in zidarski vajenci, da bo v najkrajšem času odprt večeran strokovni tečaj v via Monfort 3. Vpisi se sprejemajo vsak dan v via. Imbriani 5, I, soba št. 4.
Sprejemajo se vpisi za vse delavce kategorije tapetnikov. Obrnite se v via Imbriani 5, soba št. 13, vsak dan od 8. do 12. In od 15. do 19.
Enotni sindikati
Sindikat trgovcev z vinom na debelo. Vsi uslužbenci pri tvrdkah z vinom na debelo se vabijo na sestanek, ki bo v četrtek 18. t. m. ob 19. uri, via Imbriani 5, radi volitve novega odbora. Priporočamo polnoštevilno udeležbo.
Sindikat za prosveto. Upravni odbori sindikatov za prosveto se zberejo v četrtek 18. t. m. ob 19. uri v domu pristaniškega delavca, (Piazza Duca degM Abruzzi) zaradi važnih sporočil.
Sindikati za zdravstvo. Notranji odbor pri tvrdki Toresella naj se zbere v petek 19. t. m. ob 18. url v ul. Imbriani 5, L, soba št. 15.
Notranji odbor pri kopališču »Auaonia* naj se zbere v soboto 29. t. m. ob 18. uri v sedežu.
Sindikat gradbenik delavcev. Vsi delavci, ki so bili uslužbeni pri tvrdki Italstrade in, ki so delali v devinski delavnici, lahko dvignejo pripadajoči jim likvidni znesek v uradih tvrdke (Via Roseettl 27) vsak delavnik, lzvzemši soboto, od 10. do M. ta od 17. do 19.
Kurirka
Marica je mlada. Komaj pred kratkim je dopolnila 17 let. Toda bila je med najbolj marljivimi aktivisti v vasi. Skoraj vsak dan si jo lahko videl, kako je nosila k vodnjaku težak škaf pota perila. Prala Je za partizane. Zvtfčer pa, ko je le sem ter tja kje po vasi gorela še luč, so bila hišna vrata Maričinega doma le na pol priprta. Ko je po vasi ugasnila J* zadnja luč, je prišel težko otovorjen kurir s polnim nahrbtnikom literature. Ce je le mogla, je Marica odšla z njim in mu pomagala nesti dragocene zavitke.
Jeseni 1944 so v bližini vasi zaropotala strojnice. Marica je prepadeno pogledala mater, potem pa stekla k vratom. V tem so sa slišali klici in kletve švabskih vojakov. Med njimi je nekdo govoril slovensko. Marica je slišala: »Hudič nam je ušel!* Takoj je vedela, na kaj mislijo. Kurir Tone bi moral priti prav v tem času. Nekdo ga je moral izdati. Samo, da se je rešil! Tedaj jo je nekdo rahlo poklical. Hitela je V smer klica in našla Toneta vsega v krvi. Ni ji pustil govoriti. »Ranjem sem, pa ni nič hudega. Samo praska. Toda pošta, Marica; zadnja številka Ljudske pravice mora naprej! Marica pomagaj mi! Sam ne morem!* Glasovi Švabov so se Čedalje bolj bližali. Marica je pograbila težak nahrbtnik in podprla Toneta. Kmalu sta bila izven nevarnosti. Tone pa je čedalje bolj pešh.1. Rana, ki si jo je za silo sam obvezal, ga je vedno bolj skekela. Marica je hote-
Proslave ob obletnici
nreeorclceveea roistva
Proslava rojstva Simona Gregorčiča je bila letos naroden praznik.
V vseh okrajnih središčih in v vaseh so se preteklo soboto in nedeljo vršile slovesne proslave v počastitev »goričkega slavčka*, ki je prerokoval združitev vseh Slovenov »pod streho hiše ena» in je bil zato zlasti v težkih letih domovinske vojne velika duševna opora primorskemu ljudstvu.
Tudi v Gorici je dva dni zaporedoma, v soboto zvečer in v nedeljo popoldne nastopilo pa svečani prireditvi pod vodstvom prof. Komela, »Goriško pevsko in glasbeno društvo*.
Med odličnimi gosti so prvi večer prisostvovali na Gregorčičevi proslavi v Ljudskem domu guverner ZVU za Goriško g. major Shirlc, predsednik deželnega upravnega Sveta dr. Hugues in predsednik u-pravnega Sveta dr. Štecchina.
Na Gregorčičevem groba
Na dan obletnice rojtsva S. Gregorčiča je ljudstvo kobariškega o-kraja v množicah pohitelo na njegov grob na gričku pri sv. Lovrencu. Mladinke iz vasi Ladri-Smasti so grob že prej okrasile s svežim zelenjem in zadnjim jesenskim cvetjem. One iz Idrskega so prinesle cvetja kar preko deroče Soče kot za časa vojne. — Pevski zbor prosvetnega drubtva iz Brd »Bri-
V nedeljo 21. t. m. se vrši v Trstu »Prvi festival dela“. Udeležite se ga vsi polnoštevilno!
la ostati pri njem, ko ni mogel naprej, toda ni ji dovolil. «Pošta je bolj važna*, ji je dejal. Marica ga je pustila in mu obljubila, da bo obvestila tovariše, da ga bodo prišli iskat, takoj ko bo oddala pošto.
Nahrbtnik Jo je pritiskal k tlom. Bil je mnogo pretežek zanjo. Marica pa je strnila zobs ta si venomer ponavljala: »Zadnja številka Ljudske pravice mora naprej. Težko jo Že pričakujejo.* Ko je prišla na dogovrjeno mesto je oddala pošto. »Ljudska pravica* je Sla na» prej!*
Kurirji so odnesli časopise. Ko so jih ljudje čitall v skrbno zaprtih sobah in po samotnih kotičkih, niso niti najmanj vedeli o Tonetu, ki je ležal v bolnici s kroglo v telesu, niti o kurirki Marioi, ki je ponoči nosila težk« nahrbtnike na mesto njega.
Časopisi so prišli pravočasno, to je bilo glavno. Ljudje so zvedeli novice, aktivisti so dobili navodila za svoje delo.
Marica pa Je od tedaj vsako noč hitela s težkim nahrbtnikom.
Apnenico v Padričah kurijo noč in dan.
Nikolaj Ostrovski
50
Kako se je kalilo jeklo
(Roman)
(Rom
— Ce umreš ta veš zakaj — to je nekaj pametnega. Tako človek dobi mod. Moramo umirati, toda pomirjeni smo s tem, ko občutimo, da Imamo prav.
Tako pride tudi do junaštva. Posnel «em mladeniča, ime mu j« bilo Porajka. Ko so ga beli iznenadili v Odesi, je navalil nanj ce] vod. Toda niso se ga uspeh dotakniti niti z bajonetom. Sam si ja vrgel bombo pod noge. Samega sebe Je ubil z granato, toda poleg njega je bilo ubitih veliko belih. Toda, če si ga pogledal, nič posebnega, O njem bi morali napisati knjigo. Med nami Je mnogo znamenitih ljudi.
Pomešal Je z žlico po loncu, na-šobil ustnice, poskusil Saj » n*d*-ljeval:	_
— Obstoji tudi pesja smrt Žalostna smrt brez vsak« festi. Bill smo v borbi pri Iziaslavlju, *®lo starem mestu, ki je bilo zgrajeno s« za časa knezov. Na reki GoriO.
vlekli na dvorišče. Rusa ata bila samo dva, vsi ostali pa so bili Lt. tonci. Komandir »e je imenoval Bregis. Čeprav nisem poznal njihovega jezika, mi Je postala stvar takoj jasna. Ustrelili jih bodo. Trd V njem s« nahaja poljska cerkev narod so ti Letonei, trdi, ko kre-kot kakšna nepristopna trdnjava, j men. Odpeljali so jih v kamenito Ml smo jo pričeli napadati. Prebi- ! konjušnico. Mislil sem si, gotovo jali smo se v strnjeni verigi proti 1 jih bodo pretepli. Toda eden izmed začetku trdnjave. Na našem dre- j ujetih, tako zdrav mladenič, se je nem krilu so bili Letonei. Pritekli iranil in se oproščal, obenem pa smo na cesto ln gledamo. Poleg ne- psoval na vsa ueta: »Zaradi žen« ke kl«ti so bili trije konji priveza- me bodo postavili ob zid*. Tud) n In za ograjo in osedlani.	j	ostali so prosili milosti,
Mi smo si, seveda, mislili: ujeli I Mene Je »grabila jeza. Stekel bomo Poljake. Kakih deset naš j« [eem k Bredleu in mu rekel: »To-steklo na dvorišče. Pred nami je 1 variš komandir čete, naj jih »odi tekel z «Mau*er» pištolo komandir vojno sodišče. Zakaj si bo* mazal letonske čete. Pritekli »mo pred ' roke z njihovo krvjo? V meetu hišo, vrata so bila odprta, vstopili borba še ni končana, a mi tukaj
smo. Mislili smo, da so Poljaki, to. da zgodilo as Je obratno. Tu je hi-
obraeunavanio s temi.* Ko se Je
Nisem vdržaJ, pobegnil sem to dvorišča na ulloo, medtem pa so tam podili streli. Končamo J«, sem si mislil. Ko smo nadaljevali pot v strelcih, je Wšo mesto Se naše. Kaj se j« zgodilo? Pasji ljudje so poginili. Nasa izvidnica je bila sestavljena iz tistih, ki so prišli k nam prt Melin-Topolju. Prej so služili pri Mahnu.
Ko j« postavil posodo k nogi, j« Androšcuk sačei odvezovati torbo za kruh.
— Zateče se med nas tudi takšen gad. Ne moreš paziti na vse
misliš tl o tem: Pripravljam se za , napolnil tiskarski prah pljuča — odhod v Prvo konjeniško. Čaka jih j prevečkrat je bil njegov obraz n*, velika borba. Na vsaka način se | zdravo rumen. Ko se je Kramer niso samo zaradi »prehoda zbrali ! umiril, je Pavle rekel tiho toda od-
aki griči* je na grobu zapel eno najlepših Gregorčičevih pesmi. To-varišica Ada je lepo spregovorila: »Prišli smo iz sončnih Brd v pla. ninski raj Simona Gregorčiča, da se mu v njegovem rojstnem kraju na grobu poklonimo ta zahvalimo za njegove preroške besede, ki »e danes uresničujejo. Prepričani smo, da bo kmalu prišel dan, ko bomo res vsi Sloveni združeni pod streho hiše ene — kakor je nas gorički slavček prerokoval.* Briška mladina je nato položila na grob prelep venec z jugoslovansko trobojnico.
V popoldanskih urah je kobariško prosvetno društvo »S. Gregorčiča* ob sodelovanju krajevnih prosvetnih društev »Svoboda* iz Starega Sela, »Nadiža* iz Kreda, »Matajur* iz Sužida ih »Andrej Volarič* iz Svln priredilo veliko proslavo, ki se je jo udeležilo okrog 1000 ljudi Na »por9du so bile pevske točke, slike ln soloapevi ter zborne recitacije pesnikovih del. Tov. Rožica iz Trsta je nastopila s solospevi »Srce človeško »veta stvar* ta »Po. gled v nedolžno oko*. Tov. Šuligoj je recitiral svojo pesem »Ob 101 letnici pesnikovega rojstva*. Sledile so zelo uspele točk« kakor «Soj-nice», slike s sodospevi, recitacijami in baletom, potem žive slike v petju »Rože je na vrtu plela*, zborno petje »Nazaj v plantaski raj*, »Na dan Slovan* in druge,
Tov. učitelj Pepl Gruntar Je podal pesnikov življenjepis, med sporedom pa je tov. Silič, okrožni glasbeni referent, govoril o pomen Gregorčičeve pesmi za ves slovenski narod.
Na proslavi je bilo nabranih okrog 12.000 lir prostovoljnih pri. spevkov za sklad prosvetnega društva »S. Gregorčiča*.
Pojasnilo Zveze primorskih partizanov;
Zveza primorskih partizanov javlja sledeče: članka, ki je izšel v listu «11 Lavoratore*, ni objavila naša Zveza, temveč, kolikor »mo poučeni, nek novinar, bivši partizan, ki je prisostvoval »eji Zveze italijanskih partizanov.
Naša Zveza ima mnogo človečanskih nalog ta ne more zaradi tega izgubljati časa za prazne kvante. Na vsak način želimo pojasniti nekatere točke, s katerimi »e v odgovoru listu «11 Lavoratore* napada naša Zveza z ozirom na probleme, a katerimi »e z veliko vnemo bavlmo.
Odgovor na 8. točko: Zveza primorskih partizanov si Je nadela nalogo, še nadalje poglabljati »lo-vensko-italijansko bratstvo, ki »c Je ustvarilo med velikimi preizkušnjami ta ostrimi borbami proti t»a-
clfašizmu. Zato nasprotuje sleherni obliki šovinističnega nacionalizme, ki je povzročil ta še povzroča človeštvu toliko sramote ter moralne m materialne bede.
Odgovor na S. točko: Rdeča zvezda na zastavi je bilk borbeni znak skoro vseh garibaldinskih brigad kakor tudi znak partizanskih edi-nic skoro vse Evrope. Rdeča zvezda je torej simbol enotnosti borcev za svobodo, kajti barve narodnih zastav so ostale nespremenjene.
K pogrebom padlih Garibaldincev so bile vedno predhodno povabljene vse krajevne organizacije, ne glede na narodnost ali politično ideologijo. Tudi vsi članki, ki J111 ta Zveza objavlja v tisku, so bili vedno poslani vsom mestnim dnevnikom. Zveza pradočuje, da ne zsr govarja teženj ene ali druge narodnosti, ker Je vzvišena nad vsemi nacionalističnimi prepiri ln ker *• zaveda, da »e bo vprašanje Julijske Riajine rešilo na pristojnem meetu.
Kar se tiče javnega pobiranj* prispevkov, je ZPP podvzela to akcijo iz človečanskih razlogov ta j® pripravljena to dokazati vsem, ki o tej trditvi dvomijo. Zato izjaf lja, da ni v to zadevo vmešana n®-bena druga organizacija.
Seja nabavljalne zadrug*
Vabimo vas, da se udeležite odborov« seje Nab. zadruge, ki se vrA v četrtek dne 18. t m, ob 16. uri, v menzi zadruge (Via Carducci 6).
Na seji bo razprava o nabavlja!" njem delu zadruge s posebnim orf" rom na potrebe ki se stalno večajo.
Sindikat upokojenih prosvetnih delavcev
V soboto 20. oktobra ob 15.30 *• bo vršil v Ljudskem domu v (K* rici ustanovni občni zbor. Ker J* zadeva, ki se bo obravnavala, zeV važna, vabimo vse upokojeno učiteljstvo z Goriške, da se sestank* udeleži.
TRŽAŠKI RADIO
Spored »a četrtek, 18.
6.30 glasba za dobro jutro, 7 P0’ ročila BBC v angleščini, 7.10 čitar nje sporeda v slovenščini, 7.15 P°" roila v slovenščini, 780 poročil* * italijanščini, 7.45 koledar, 8. glasb* za vse okuse, 8.30 zaključek.
10. 2 uri 35' v zvezi z Vidmom, 12.3® predavanje v slovenščini, 12.45 P®” ročila v slovenščini, 13. napove® časa — poročila v italijanščini, 13-" glasba po željah, 14. pregled ves*} — predavanj« v italijanščini, iA*" zaključek.
16. 2 uri 80’ v »vezi z Vidmom. 18.30 obvestila svojcem, 19. žensk* ura (slov.), 19.20 Novak: Moj maj. Klavir štiriročno Soncinova-Deta’ šar, 19.30 pestra glasba, 20. napoved časa — poročila v slovenščini, 20.15 poročila v italijanščini, 20.30 glasba za delavce, 21. tržaški trio, 21.3" igra v italijanščini, 23.napoved časa — zadnje vesti v Italijanščta > 23.10 zadnje vesti v slovenščini, 23-2v nočno zabavišče, 24. zaključek.
Objave
'V počastitev spomina Štolfa M®" rlce daruje za sirote padlih P*r‘ tlzanov lir 300 pokojničina mam®-
Vcbllo
Danes ob 20.30 uri »e bo vršil pl* sestanek slovenske mladine S®** tjaiobskega okraja v prostorih Capri n 7. Vabi se slovenska mla^ na, da se sestanka udeleži pota®' številno.
Odgovorni urednik ITEB CIRIL
MALI OGLASI
ITALIJANSKO, ANGLEŠKO
druge Jezike poučjem v hrvaščta* po lahki ta hitri .metodi. Lingue zr store Trst, via Giulia 41-IV._____
PISALNI STROJ, tip »Studio*, pol nama nov, naprodaj. Javiti n* »lov v zaprti kuverti na »Primorskega dnevnika* pod »tcv* 608;   --
KRASEN DRUŽINSKI SPOM®* NIK z okvirjem in tri navadne PPT dam Guštin Anton, kamnosek peotabor Opčine.
Dr. GAETA, zobozdravnik
Izdeluje proteze v Jeklu, Zlatu, čuku ln plastiki. Največja olja. Sprejema od 10. do 12. ta “T i 13. do 19.	(govori slovenil"'
I TRST, vi« Torre Blanca ** (vogal via Carducci)
v takem številu. A mi »mo tukaj obsojeni, da tičimo stalno na istem meetu.
Kramer ga je začudeno pogledal.
Kako to minita — oditi v drugo edinico? Kaj je za tebe Rdeča armada? — kine? Kaj naj to pomeni? 0« bomo vsi začeli tekati iz ene edtalce v drugo, to bo veselo!
— Ali ni vseeno, kje »e človek borit? — ga je prekinil Pavle. — Tu-
In t* je tak kot, da je re« predan kaj, ali tam. Jaz ne bom dezertl. revoluciji. Vse nas umažejo. Toda ial v zaledje.
vseeno sem težko gledal ta dogodek. Niti ».daj nisem pozabil, — Je končal ln »i vzel čaj.
Pozno ponoči je konjeniška iz-vidnlca zaspal-. Se reda je v
Kramer mu je strogo odgovoril: — Kaj misliš ti o disciplini, kaj pomeni? Pavle, tl si mož na mestu. A kar se tiče anarhije, te tl ne manjka. Zahoče »e ti — ta ti
ločno:
— Po vsem imaš prav, toda Jaz bom odšel k budžonovcem — to je zadnja beseda.
Drugega dne zvečer Pavleta ni bilo več polog ognja.
V bližnji vasi na malem gričku poleg šole so se zbrali konjeniki v velikem krogu. Na zadnjem delu Je močan budJonovec potisnil kapo na vrat in igral na harmoniko. Drla »e je v njegovih rokah, izgubljala takt, medtem ko se Je v krogu vrtel v divji fcrZIni okretni konjenik v velikih rdečih nogavicah.
Na kamenje ta plotove so e« po-pele radovedno drltllrr in ve Tki
BRINJE (istrsko) k tpuje tvr k i
A. Šarabon A Go., L|ubl|ana
Zaloiba c. 1
Specialitet« za omehčanje kož« po britju, za odpravo draženja, ki ga povzroča rezilo za britje
  _____________  ^__________________^	_	ohrnll	protl	nemi,	sem	obžaloval	»panju izvajal čudne glasove. Pu narediš. Toda Partija in komso- možje, da bi videM spretne igralce
1* naša Izvidnica. Pričll »o pred na- »voje besede. Imel je tigrove oči. zlrevskl je položil glavo n* sedlo mol »ta osnovana na železni discl- | iz konj.niške br igade, ki Je ravno-
.	n	,	....	I	i_	..^14»	T/-_____ »lini DnvlUn ln nori VHU'm Tn vflok lrivt* nriuln v VDB.
nti. Videli »mo, da s« je tu doga- Nameni Je pištolo vame. Sedem let
jato nekaj zelo žalostnega. Stvar J* bil* j*»na, navalili so na ženo. Tu j« n*anr«č fciV«l poljski oflclr-<**> P* »o ti naši vrgli njegovo ženo n* zemljo. Cim je Letonec to oparil j« »sklical nekaj v svojem jeziku. On* tri so ujeli in jih od-
etim že v vojski, sedaj sem se prestrašil. Mislil sem: ubil me bo brez pomisleka. Zadrl- »e J« name po rusko. Komaj sem ga razumel: »Naš* zastava je prepojena s krvjo
a ti — delalo vojski sramoto, Ban. | j« re vno rteU č*J-dK, naj plača s smrtjbi* 1
ln zaspal. Politični vodja Kramei plini. Partija je nad vsem. In vsak pa si je zapisoval nekaj v belež- ne mora biti tam, kjer hoče, temnico.	|	več kjer je potreben. Tebi j« Pu-
N»slednji d«e. ko se j* vračal is žlrevaki odkazal mesto? Torej ve* Izvidnic«, je Pavl« prlveaal konja kaj to pomeni — Pika.
Vlsohl suhi Kramer s svojim ru-nienk**Mm obrar-m je orlčel od presenečenja kašljati. Težko mu je
na drevo ta pokMcsl Kramerja, ki
n- i je ri
i — Poslušaj, politični vodja. Kaj
kar prišla v vas.
Odbij, Tantalo! Pritisni zemljo! Hej razvžgt bratec! Stisni harmo. nikaš!
Toda ogromni prsti harmonlka-H, ■ katerimi bi lahko zvi] podkev, so s« nerodno «preh;.HJJ po tipkah.
(s»
Zastopnik za JiMsitttijo JlILV MAYEfl - TfiSr, Piazza de1!«