AMERIŠKA

AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
AMERICAN HOME
NO. 123.
CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, MAY 26th, 1930.
LETO XXXI I.—VOL.XXXI I.
Nemčija nikakor ne misli na vojno ali oboroževanje
Berlin, 24. maja. Nemčija se nahaja danes v skrajno težavnem položaju kljub raznim fi-načnim reformam, ki so bile pred kratkim upeljane. Te težave še povečujejo brezposelnost in neugoden trgovski položaj. In kljub finančnim reformam pa bo Nemčija končala tekoče fiskalno leto z zgubo do 200 milijonov zlatih mark, radičesar še je vlada začela baviti z mislijo, da zviša obstoječe davke, ki so pa že sedaj tako visoki, da ljudje godrnjajo. Vlada bi s takim korakom zgubila zaupanje. Glavni vzrok deficita je pa brezposelnost. Danes je dva milijona Nemcev brez dela. Medtem so se pa razširile govorice, da namerava Nemčija povečati armado in da se oborožuje. Te govorice so zlasti neprijetno zadele Francijo. Nemški obrambeni minister je izjavil, da so vse enake govorice absolutno izmišljene in le nasprotniki Nemčije se jih poslužujejo, da bi Nemčiji škodovali. Nemčija je pred kratkim odpustila večji del takozva-nega "Heimwehra," ki bi prišel v poštev pri obrambi meje. Nemška armada znaša danes 100,000 mož, dočim ima Francija v mirnem času, danes, pod orožjem en milijon mož. Nemški I vojni minister je izjavil, da iz-I med vseh dežel Evrope ima Nem-■ «ija edini razorozevalm program v faktu, dočim razoroževanje v drugih deželah obstoji samo na papirju.
Nekaj zanimivih novic iz Loraina
Dne 17. maja se je vršila lepa poročna slavnost v naši slovenski cerkvi. Miss Rosie Udo-vič-eva iz 31. ceste je obljubila, da bo pridna gospodinja in dobra kuharica, in zato ji je pa tudi Albert Wencko obljubil, da jo bo na rokah nosil in ji izpolnil vsako njeno željo. Nevesto in ženina je spremljalo 12 parov tovarišev in tovarišic. Pri cerkveni slavnosti je pa Miss Mary Polutnik lepo zapelo "Ave Maria." Želimo mnogo sreče v bodočnosti! — 18. maja, v nedeljo zvečer, je v S. N. Domu nastopila dobro poznana pevka gdč. Zora Ropasova, ki je z nekaj lepimi pesmicami razveselila maloštevilno občinstvo. Neuspeh prireditve je pri-pisovati slabim delavskim razmeram. — 22. maja se je pa Poročil mlajši sin Leo C. iz dobro poznane in ugledne Svete-tove družine. On si je izbral za spremljevalko v življenju Miss Lillian Carek. Tiho poročno slavnost je izvršil stric ženina, Rev. L. Virant. Bilo srečno!
Poroka
V; četrtek se vrši poroka Mr. Frank Oblaka, ki je sin poznane- j £a našega rojaka Mr. Martini Oblaka, 2516 Tuxedo Ave., Parma Village, z Miss Josephine Je-senovič, hčerko priljubljene dru- i žine Mr. John in Josephine Jese-! fiovič, 4410 Bradley Rd. Poro-j ka se vrši ob 9. uri zjutraj v cer-, kvi sv. Lovrenca. Iskrene čestitke mlademu paru!
Gasolin je dražji
Vse kompanije, ki prodajajo Sasolin so cene slednjemu zvišale v soboto, in sicer velja nava-gasolin 21 centov galona, boljši pa 24 centov galona. In to delajo sedaj v poletju, ko se Porabi toliko gasolina!
Trgovci v Detroitu zahtevajo, da se odstavi mestni župan
Detroit, 24. maja. V Detroitu so začele krožiti peticije, ki po-zivljejo državljane, da se odredijo izvanredne volitve, katerih namen naj bi bil odpoklicati sedanjega župana Charles Bowles. Gqtovi trgovci v Detroitu so zbrali že $30,000 za kampanjo, da se župana odstavi iz njih urada. V peticijah je navedenih deset vzrokov, zakaj bi se moral župan Bowles odstaviti iz urada. Glavni vzrok je ta, da župan dopušča, da direktor javne službe, John Gillespie, ki ni bil od naroda izvoljen, komandira vsemu mestu, in da je on glavna sila pri mestni vladi, dočim mu župan prav nič ne oporeka. Dela odda-|ja raznim kontraktorjem, ki so silno podražili vsa javna dela in i sicer v času, ko se mesto nahaja v finančnih škripcih. Izkušene delavce je Gillespie odpustil od dela in jih nadomestil s svojimi prijatelji, župan je pred izvolitvijo obljubil volivcem 15 važnih reform, toda samo v enem slučaju je držal besedo. Namesto da bi se o javnih delih javno postopalo, se župan zakriva v skrivnostno temo, in javna se delajo pod roko. Z mestnim denarjem, da se dela pod roko, samo prijatelji župana kaj štejejo in nihče drugi, župan sam je storil mnogo nepostavnih dejanj.
Siovenski~^graduanti iz katoliških šol
Meseca junija bo graduiralo iz St. Ignatius višje šole več slovenskih fantov, katerih imena prinašamo na tem mestu: Anthony Anzlovar, Ermin L. Gornik, Jo-; seph W. Mach, Joseph P. Martin, Frank J. Mramor, John L. Pri-stov, Frank A. Sodnikar, Rudolph P. Zajec. Mladim dijakom naše iskrene čestitke in obilo uspeha v življenju! Graf Zeppelin plove nad Rio de Janeiro Rio de Janeiro, Brazilija, 26. maja. Graf Zeppelin je»dospel ob :7. uri včeraj zjutraj nad mesto Rio de Janeiro, kjer se pa ni mudil več kot dve uri. Dr. Eckener, vodja zrakoplova ni zapustil niti j svoje gondole, pač pa je v njej sprejel pozdrave brazilske vlade. Ob 9. uri je zrakoplov odpeljal zopet proti Pernambucu, odko-I der se poda v torek zjutraj proti Ha.vani.
Največ stanovalcev
Največ prebivalcev v Cleve-! landu šteje 32. varda, kjer bivajo naši collinwoodski Slovenci -Glasom uradnega štetja so našteli zvezni števci v tej vardi pri ljudskem štetju v aprilu vsega skupaj 45,648 oseb. Nobena druga varda v mestu ne šteje toliko prebivalcev.
Razprodaja žimnic
Pri slovenski tvrdki Jos. Kremžar se začne danes razprodaja žimnic. Prosimo, da preči-tate tozadevni oglas.
Iz San Francisca
Mr. Anton Grdina, glavni predsednik KSKJ pošilja iz San Francisca lepe pozdrave vsem svojim prijateljem.
"Das Deutsche Haus"
Zvezna sodnija je zaklenila v soboto poznane nemške klubove prostove na 7127 Euclid Ave. Prostorov ne morejo odpreti za eno leto. V klubovih prostorih se je prodajala opojna pijača.
* "Pluton" so dali ime novemu planetu, ki so ga pred kratkim odkrili.
Korita so korita, najsibo to v Washingtonu ali v Cleveland« . . .
69 državljanov izmed vsa-j kih 100 je nasprotnih prohibiciji
New York, 24. maja. Na podlagi narodnega glasovanja glede prohibicije, ki se je pa vršilo privatnim potom je v Zedinje-nih državah danes izmed vsakih 100 državljanov 40 takih, ki so za absolutno odpravo prohibicije, nadalje jih je 29 takih, ki so za upeljavo vina in pive, in le 31 procentov vseh državljanov je za to, da se prohibicija strogo spolnuje. Država Ohio je glasovala 2:1 za odpravo prohibicijo. In izmed 48 skupnih držav jih je samo pet z večino glasovalo, da se prohibicija obdrži in strogo soplnuje. Te države so: Arkansas, Kansas, North Carolina, Oklahoma in Tennessee. Pet držav je z veliko večino glasovalo za odpravo prohibicije in sicer: Connecticut, Louisiana, Nevada, New Jersej in Rhode Island. V 13 državah so ljudje 40 procentov glasovali za prohibicijo in sicer: Alabama, Arkansas, Colorado, Iowa, Kansas, Maine Mississippi, Nebraska, North Carolina, Oklahoma, South Carolina, Tennessee in Texas. Iz omenjenega glasovanja se lahko dožene, da je približno 69 procentov državljanov ali za upeljavo vina in pive ali pa za odpravo prohibicije.
Dospeli iz domovine
S parnikom Paris so dospeli iz stare domovine k svojemu očetu, oziroma svojemu moža Vid Urbančiču na 1005 E. 63rd St. sledeči: Veronika Urbančič, Josipa Urbančič, Andrej Urbančič, Matija in Valent Urbančič. Družina je prišla sem s posredovanjem Mihaljevich Bros. Dobrodošli med nami.
* španski kralj Alfonzo je ob-Ihajal včeraj svoj 44. rojstni dan.
Bivša cesarica Žita bi rada I videla sina na ogrskem prestolu
Budimpešta, 24. maja. V dobro poznanih rojalističnih krogih se je danes z gotovostjo trdilo, da ne bo dolgo več, ko se bo zmagoslavno vrnil na ogrski prestol mladi nadvojvoda Oton, sin bivše avstro-ogrske cesarice Zi-te. V novembru mesecu letos praznuje mladi nadvojvoda svoj 18. letni rojstni dan. In tedaj imajo rojalisti na Ogrskem vse pripravljeno, da priredijo "narodno" demonstracijo, katere namen je posaditi nadvojvodo Otona na ogrski prestol. Nadvojvoda Albrecht, ki je doslej trdil, da ima največ pravice, da zasede ogrski prestol, se je tem svojim pravicam sedaj odpovedal v korist nadvojvode Otona. Albrecht je pred kratkim obiskal bvišo cesarico Žito na njenem posestvu v Belgiji, kjer je baje prisegel pokorščino mlademu nadvojvodi. Albrecht se je pozneje podal v južno Ameriko. Ogrski ministerski predsednki Bethlen je imel pred kratkim tozadevni razgovor z laškim ministrskim predsednikom Mussoli-nijem, ki je obljubil, da bo podpiral težnje Otona in da bo Italija storila vse, kar more, da slednji pride na ogrski prestol. Oton je bil od zaključka svetovne vojne trainiran na način, da zasede nekega dne kraljevi prestol.
Sorodnik Washingtona
V Cleveland je dospel katoliški župnik iz Washingtona, Rev. Richard Washington, ki je direktni potomec John Augustine Washingtona, brata prvega predsednika Zed. držav. Njegovi predniki so bili protestanti, Rev. Washington pa je pristopil k katoliški veri. V Clevelandu je gost škofa Schrembsa.
Predsednik Hoover grozi kongresu, da mora odobriti pogodbo
Washington, 24. maja. Predsednik Hoover ne pozna šale, kadar se gre za to, da se odobri pogodba, sklenjena na londonski razoroževalni konferenci. Napram časnikarskim poročevalcem v Beli hiši se je sinoči izjavil, da če kongres v sedanjem zasedanju ne bo potrdil določil pogodbe, da je pripravljen takoj potem, ko se zasedanje kongresa zaključi, sklicati izvanredno zasedanje. Ta izjava Hooverja je prišla potem, ko je senator Johnson iz Californije naznanil, da se kongres v sedanjem zasedanju ne bo pečal s pogodbo, pač pa šele prihodnjo zimo. Hoover j"e mnenja, da so voditelji v senatni zbornici kongresa v skladu z njim glede izvanredne seje. Dočim so parlamenti ostalih držav, ki so bile zastopane na konferenci, že odobrili pogodbo, pa slednja v Zedinjenih državah še dolgo ne bo potrjena, tudi če predsednik Hoover skliče izvanredno zasedanje senata, ker bodo nasprotniki pogodbe znali stvar zavleči tako, da pride prej čas rednega zasedanja kongresa kot pa bo izvanredna seja senata odobrila pogodbo.
-o-
Smrt v naselbini
V petek zvečer je preminul v Lakeside bolnici James Skeja, j rodom Hrvat, star 37 let, član' društva sv. Nikolaja, št. 22, H.' B. Z. Tu zapušča žalujočo so- j progo, 6 otrok, tri brate in eno j sestro. Pogreb se bo vršil v torek popoldne ob 2. uri iz hiše žalosti na 20301 Lindbergh Ave., na Lakeview pokopališče, p o d vodstvom A. F. Svetek Co. Iskreno sožalje družini in sorodnikom ranjkega!
Mussolini ponovno hujska Italijane. "Doli s Francozi!" je klic
Milan, 25. maja.—Ministerski i predsednik Mussolini je' imel včeraj v tem mestu svoj zadnji govor na svojem potovanju po severni Italiji. V svojem govoru je napadel sovražnike fašizma in jim grozil. Z govorom je povzročil, da je poslušajoča množica postala skoro histerična. Narod je bil zbran na javnem trgu pred znamenito mi-\ lansko katedralo. Policija smatra, da je bilo navzočih do 150,-000 oseb. Mussolini ju je bilo težko pomiriti množico, ki je tekom njegovega govora začela : kričati: "Doli s Francijo!" Besede, ki so povzročile-toliko! |razburjenosti, so sledeče: "Dobro smo informirani o duhu, ki prevladuje pri nekaterih naših sosedih. Laški narod je danes perfekten mojster svoje lastne usode. Je to narod, pripravljen braniti svojo usodo. In laška intervencija v Vojni se je dovolj izkazala tekom svetovne vojne." Mussolini je zanikal vesti, ki so prišle iz tujih virov, da bi namreč se Milan nahajal v obsednem stanju ali da Italija pošilja vojaške čete v Albanijo, da pomaga kralju Zogu. Zanikal je, da bi .se Italija nahajala v krizi in izjavil je, da je Italija pripravljena vsak čas nastopiti proti vsakemu sovražniku.
—-o--—
Nagla smrt V soboto večer je nagloma umrla dobro poznana rojakinja Frances Prah, (Meden). V Ameriki-se je nahajala 31 let. Doma je bila iz Cerknice. Tu zapušča soproga, tri sine in tri hčere, ter dva brata, Johna in Andrew Samicha. Bila je članica dr. Jutranja Zvezda št. 137 J. S. K. J. in dr. Napredne Slovenke št. 137 SNPJ. Pogreb ranjke so bo vršil v soboto zjutraj, 31. maja, iz hiše žalosti, 1065 E. 61st St., pod vodstvom Frank Zakrajšek. Preostali družini naše iskreno sožalje!
Iz "divjega zapada"
Miss Jo Irene Mohar, hčerka našega bivšega zastopnika v Clevelandu, Mr. Jos. Moharja, ki je lastnik obširne farme v Harlem, Montana, nam sporoča, da je graduirala 15. maja na Harlem višji šoli. Poznali smo graduiranko kot malo dekletce, in danes je pa že graduiranka. Irene, sprejmi naše iskrene čestitke, pa tudi tvoj dobri očka!
Lep napis
Preko St. Clair Ave., na 62. cesti jc bil te dni obešen visoko v zraku lep napis, ki oznanjuje publiki, da priredi St. Clair Merchants Association 8. junija izlet v Cedar Point. Napis je delo našega domačega slikarja, Mr. Likarja. Napis je jako lepo de-ilo. Včasih so nam tujci kaj takega pripravljali, danes pa imamo naše lastne zmožne ljudi tudi za taka dela.
Oslovski kašelj
Zdravstveni urad mestne vlade poroča, da se je oslovski kašelj zadnje čase precej razširil v Clevelandu. Nad 150 novih slučajev je bilo sporočanih v enem tednu. Trije slučaji so imeli smrtni izid.
Naši novi naročniki
Tekom zadnjega tedna so se naročili na "Ameriško Domovino" sledeči: Frank škrjanc, Joseph P ros en, John Smrtnik, Frank Smole, Denver, Colo iri Mary Jelenič. Vsem prav iskre-I na hvala!
Sulžmann kandidat za šerifa, Hopkins za zveznega senatorja
Councilman John Sulžmann je v soboto naznanil svojo kandidaturo za okrajnega šerifa. Dva meseca je premišljeval, ali naj sprejme kandidaturo ali ne, in končno se je odločil, da postane kandidat. Toda kandidirati ne more, ako se prej ne odpove svojemu uradu kot councilman. Raditega se bo odpovedal dne 13. junija. Sulžmann je bil prvič izvoljen za council-mana leta 1901, in leta 1903 je ponovno kandidiral, toda je bil poražen. Potem ni bil kandidat do leta 1912, ko je bil zopet izvoljen, in od onega časa se jc ves čas nahajal v mestni zbornici, to je skozi 18 let. Da ima Sulžmann skoro največjo politično moč med demokrati, | to mu priznajo tudi republikanci, in prilika, da je izvoljen še-jiifom, je prvovrstna. Na drugi j štreni se pa zopet poroča, da nameravajo republikanci kandi-: etirati bivšega mestnega manager j a Hopkinsa za zvezni senat. Sedajni senator je McCulloch, i toda republikanski voditelji vse-i povsodi so mnenja, da če McCulloch kandidira, da bodo republikanci zgubili, ker se je McCulloch zameril tisočem, ko je v senatu glasoval, da se potrdi imenovanje Par ker j a sodnikom najvišje sodnije. Republikanski voditelji bi bili voljni podpirati Hopkinsa, ker vedo, da ima moč za seboj. Toda Hopkins molči glede kandidature in se ni še nič izjavil.
-o-
Enajst novih ameriških državljanov
Pretekli petek je na zvezni sodni j i v Clevelandu dobilo 11 naših ljudi svojo ameriško pravico. Imena so sledeča: Frank Porenta, Andrej Trkman, John Mihelič, Frank Koncut, Louis Koljat, Anton štampfel, Julia Sadnlovich, Adolph Kolich, Jos. Bajuk, John Zalaznik, Antonija Mihevc. Zadnjič izkazanih je bilo 85 novih državljanov letos, danes 11, skupaj 96 novih naših državljanov v letošnjem letu. Vsem iskrene čestitke!
Smrtna kosa
V nedeljo zjutraj je preminula po dolgi bolezni Ana Tekavčič, rojena Markovič, p. d. Laihar. Stara je bila 53 let in je stanovala na 1434 E. 41st St. Bila je vdova. Tu zapušča 4 otroke, Adolf a, Dorothy, omožena Arko, Louisa in Echvarda in enega brata, ena sestra je pa v Braziliji. Dcnia je bila iz Velikih Lašč. V Clevelandu je bivala 31 let. Bila je članica dr. Napredne Slovenke št. 137 SNPJ in dr. Danica št. 11 SDZ. Pogreb se vrši v sredo zjutraj pod vodstvom Jos. žele & Sons. Iskreno sožalje vsem preostalim sorodnikom.
Naznanilo
Članicam društva "Napredne Slovenke" št. 137 S. N. P. J., naznanjam, da smo zopet zgubili iz naše srede kar dve sestri, in sicer sestro Prah in sestro Tekavčič. Pozivljem članice, da obe obiščete na mrtvaškem odru in da se udeležite pogrebov, in sicer pogreb setsre Tekavčič bo sredo zjutraj iz cerkve sv. Vida, in j sestre Prah pa se vrši pogreb v ; soboto, 31. maja. Sestra Prah je bila tudi naša ustanovna čla-| niča, torej se udeležite pogreba. | Družinam izrekam v imenu društva globoko sožalje!
Sestrski pozdrav, tajnica,
Prebivalstvo mest in vasi.
kakšnega prepričanja da je.
V podrobnosti s Teboj, Tan-cek, se ni vredno spuščati, ker naju oba poznajo, Tebe in mene in ljudje lahko presodijo Tebe in mene.
Dalje pišeš, da sem agent za Slovensko Dobrodelno Zvezo. In Ti odkritosrčno povem, da sem ponosen, da je društvo te organizacije v tako kratkem času tako lepo napredovalo. Društvo šteje danes 75 članov v aktivnem oddelku in 40 v mladinskem. Pa še en par jih imajo novih kandidatov za prihodnjo sejo.
To pa, dragi brate, ne škoduje društvu št. 49 prav nič in jaz tudi ne maram škodovati nobenemu društvu, ker sem sam član vseh tukajšnjih društev. In v lastno skledo menda ja ne bom šel pljuvat, toliko pameti mi boš pa vendar še prisodil! In ker sem član vseh tukajšnjih društev, me imaš najbrže za nazad-njaka!?
Vidiš, g. Tancek, to dam v Ameriško Domovino, da bodo tukajšnji rojaki vedeli, kaj si napisal v Prosveti. Vzrok je pa ta, ker ima A. D. v Warrenu, Niles, Youngstown okrog 72 naročnikov. Ako denemo pa še Girard zraven, boš pa lahko sam izračunal, koliko jih je, saj menda pri-jbližno že itak veš, koliko jih je i v Girardu.
Pa to tudi Prosveti nič ne ško-jduje. Moj kolega, g. Penko in j jaz nisva sramotila nobenega j lista, ne Prosvete in nobenega drugega ne. Ko je prišel Penko k nam, je bral Prosveto in Gla? Naroda in Ameriško Domovino. : In takemu človeku, kot je Penko,
ki da vsakemu listu kredit po njegovih zaslugah, dam jaz kredit.
Vidiš, dragi Tancek, Ti si dal tisti dopis v Prosveto, ki gre v Kanado, Mehiko in drugod, v naših krajih jo je pa prav malo. Zakaj pa nisi dal v tak list, ki je tukaj razširjen. Kaj se brigajo ljudje pa drugih krajih za take dopise in natolcevanja, kot je bil j Tvoj dopis, Tancek! Saj ne poznajo ne naselbine, ne naju. Preberejo, zmignejo z rameni in od-; lože list z pripombo: "No, v Girardu se tudi dajejo!"
Pa pustimo to! Pa ker obujaš stare spomine, Te bom pa še jaz spomnil na 18. julija 1923. Tisti dan imaš gotovo dobro v spominu in Ti bo najbrže' tudi ostal, I dokler boš živ. Tudi mi, stari j Girardčanje se Te bomo spominjali za vedno. Seveda ni bilo lepo za nas, še manj pa za Te. In s tako parado so stroški, kaj ne John? To je hujše kot če bi šli na 30. maja malo po Girardu, in bi se pokazali, da smo Jugoslovani. In girardski Slovenci smo tukaj vpoštevani, da boš vedel, John!
Ti, Janez, pa itak ne spadaš v Girard, zato si pa menda vedno proti nam in proti vsemu, kar bi nam koristilo.
In dalje omeniš, kako da so tukajšnji rojaki sekirani od mene. In če so, zakaj pa tisti, ki so že delali pod menoj, silijo nazaj v tak pekel? Saj si tudi Ti šel s svojo parado v Akron, O., ker Te je bilo sram tukaj začeti, pa si jo kmalu nazaj primahal.
To je menda, zadosti, a?
John Anžiček.
o--—•
+-------------------------------------------J
• • I
Vesti iz domovine
*--------------—----------——-----------*
100-LETNICA PREPOVEDI SEŽIGANJA
VDOV
Gir&rd, O.—List "Prosveta" je z dnem 17. maja prinesla ja,ko mnogo starih novic iz naše naselbine, pa tudi nekaj novih je bilo vmes. Toda vse te novice nas ne zanimajo, ker stare so nam jako dobro znane in nas ne zanimajo in v tem času je moda, da se pove kaj novega, nekaj takega, ki bi človeka zanimalo. Prepiri so brez pomena in se jih mi radi ogibljerno, ker smo navajeni živeti v naselbini složno in v prijateljskih odnošajih.
Naša lepa sloga je pa zbodla v oči našega "velikega napred-njaka" iz Ivan parka in nas je hotel malo pritisniti ob duri-. Pa mi se za njegovo bevskanje prav malo zmenimo, posebno oni, ki ga poznamo. Odgovorim mu le zato in v toliko, kot je potrebno, da nas ne bo morda kdo, ki je bral dotični dopis v Prosveti it) ki ne pozna dobro naših razmer, sodil napačno. Prav preveč dobrega menja pa nimamo o uredništvu Prosvete, ki priobčuje take baže dopise, kot je bil dotični iz Girarda. Taki dopisi ne dela-
Letos je preteklo sto let, kar so Angleži prepovedali sežiganje vdov v Indiji.
Moti se, kdor misli, da je bila ta strašna šega v navadi samo pri Indijcih. Med divjaki je zelo razširjena vera, da se življenje po smrti prav nič ne loči od zemeljskega življenja, da mrtvi torej potrebujejo hrano, obleko, pohištvo, orodje in orožje. Vse te reči so zato dajali mrtvim v grobove, Logičen razvoj te vere privede do tega, da mrtvim niso dajali s seboj samo pravkar navedenih reči in njegovih domačih živali, ampak da so mu tudi hoteli omogočiti, da je raz> polagal s človeško družbo in službo. Zato tudi sežiganje žen, sužnjev in prijateljev. Sežiganje žen pri umrlih prebivalcih Ognjene dežele, pri Andamancih, Avstralcih in Tasmancih ni bilo v navadi, ker niso imeli nobenega pojma o življenju po smrti. Pač pa so opazili ta običaj pri naprednejših narodih Polinezije, prebivalcih otokov Fidži in večkrat tudi pri manj barbarskih prebivalcih otokov Tonga, v Ameriki pa pri Chinnokih, Ka-raibih in Dakotih, v Afriki pri narodih v državi Kongo, pri obrežnih zamorcih in posebno pri zamorcih rodu Dahome.
Pogosto so pobili vojne ujetnike, da bi v posmrtnem življenju služili kakemu umrlemu. Zulu so pobili služabnike kralja. Zamorci so pomorili kraljeve evnuhe, da bi v drugem življenju služili negovim ženam.
Obrežni zamorci so zastrupili ali obglavili njegove najboljše služabnike. Na otokih Fidži so žrtvovali najboljšega prijatelja glavarja, da ga spremlja v drugo življenje.
Pri naprednejših narodih v Ameriki so vse mogoče preskrbeli za bodočo udobnost mrtvih.
V	Mehiki so ubili duhovnika vsakega glavarja, da je na drugem svetu lahko opravljal verske ceremonije. Pri Indijancih Vera Paz so, če je glavar umiral, pobili vse "njegove sužnje, da so šli pred njim na drugi svet in pripravili hišo za svojega gospoda. Seveda so take dalekosežne priprave za udobnost mrtvega na drugem svetu povzročile veliko in strašno prelivanje krvi.
V	Peru so ob smrti nekega glavarja na njegovem grobu sežga-
li nad tisoč služabnikov in pri-ležnic. Ta strašna navada izhaja iz želje, da bi pokojnega preskrbeli s tem, kar mu je bilo drago v življenju in da bi njegovi bližnji v posmrtnem življenju trajno skrbeli zanj in mu stregli:
žena na vrednosti svojega življenja in svoje osebnosti prav nič ne izgubi, če postane vdova. Njena osebnost se tudi po smrti soproga lahko dalje razvija in služi družini in človeški družbi. Pred sto leti v Indiji izdana prepoved sežiganja vdov ne pomeni samo konca grozne in barbarske navade, marveč tudi priznanje vrednosti osebnosti žene radi nje same.
DNEVNEVESTI
Samo za čevlje bo šlo 150 milijonov
Washington, 24. maja. Republikanska večina v kongresu namerava dati lepo darilo Ameri-kancem v obliki visoke colnine. Slednja je glede čevljev tako zvišana, da bodo Amerikanci morali plačevati 150 milijonov dolarjev več na leto za čevlje kot plačujejo doslej. In teh 150 milijonov gre v žepe ameriških izdelovalcev čevljev.
Je umoril 9 oseb, zaprt 40 let
New York, 24. maja. James Baker, 25 let star, je priznal danes pred sodnijo, da je umoril zadnje čase vsega skupaj 9 oseb, in sicer le iz vzroka, da je opazoval, kako so žrtve umirale. Porotniki so spoznali čudaka krivim uboja, za kar ga je sodnik obsodil na 40 let zapora.
Voznik avtomobila plača železnici
St. Albans, Vt., 24. maja. Harold Josel in je danes plačal Central Vermont železnici $299.00 odškodnine, ker je s svojim avtomobilom zadel v neki železniški vlak ter naredil škode za omenjeno svoto.
Volstead umrl
New York, 24. maja. Volstead je danes tukaj umrl in sicer za neko želodčno boleznijo. Volstead je imel kameli, ki je bivala 14 let v tukajšnem zoologi-čnem vrtu.
G. Miha Kabaj umrl. V Komendi je umrl g. Miha Kabaj, upokojeni šolski upravitelj, star 74 let. Z njim lega v grob zopet eden iz te redke vrste starega uči-teljstva, ki je oralo ledino ljud-sko-šolske izobrazbe ter splošnega prosvetnega in gospodarskega napredka našega naroda. Bil je kremeniti in neupogljiv značaj. — Kot vipavski rojak je dovršil učiteljišče v Kopru ter služboval najprej v Vojskem, menda kot prvi učitelj v tej gorski občini. Potem je prišel v Hotederšco pri Logatcu, kjer je ostal dolgo vrsto let. Nazadnje je prišel v Begunje pri Cerknici, kjer je služboval dobrih dvajset let, do svoje upokojitve. Bil je izboren in vesten učitelj. Prebivalstvu pa je mnogo koristil kot izboren sadjar in čebelar. Bil je tudi sodrudnik mnogih vzoj-nih in drugih listov. Ob izbruhu vojne je bil preganjan, kar pa ni uklonilo njegovega kre-menitega značaja in narodnega ponosa. Po prevratu je bil nekaj časa okrajni šolski nadzornik za logaški okraj. — Značaj-; nemu možu, vzornemu učitelju in požrtvovalnemu javnemu de-i lavcu bodi ohranjen časten spomin.
Nesreča zaradi splašenega konja. Te dni se je pripetila v Borovnici huda nesreča. Posestniku Francu Suhadolniku se je isplašil konj. Pri tem je sunek I voza podrl domačo deklo na tla, da je šel voz čeznjo. Zaradi padca je dobila dekla hude notranje poškodbe in so jo morali odpeljati v bolnišnico.
Dve nesreči. Na velikonočno nedeljo opoldne je po naključju eksplodiralo pol kilograma smodnika v roki 23-letnemu učenemu kopaču v premogovniku Ignacu Drenskemu iz Kostela pri Pregradi. Iz cigarete, ki jo je imel v ustih, se je utrnila iskra in je vžgala smodnik. Drenski, ki je dobil strašne poškodbe na obeh rokah in na glavi, je bil prepeljan v celjsko javno bolnico. V bolnico so pripeljali tudi 36-let-nega malega posestnika Franca Dobnika s Sladke gore, ki je dobil hude opekline pri požaru svoje hiše, ko je skušal kljub silnim plamenom rešiti iz gorečega poslopja še nekaj predmetov.
Loški potek. Na velikonočno nedeljo ob treh popoldne se je otvorila nova avtobusna zveza. Ob številni navzočnosti občinstva se je izvršila blagoslovitev, nakar se je pričel reden promet med Loškim potokom, So-dražico in Velikimi Laščami, od tam pa z Ljubljano.
S trebuhom za kruhom se je odpeljalo te dni okrog 1000 delavcev iz Maribora preko A v-strije v Francijo. Večinoma so bili iz Hrvatske, Slavonije in Vojvodine, med njimi tudi več Slovakov. Nekateri so odšli z rodbinami.
Velike Lašče. Nepričakovano j se je v torek 15. aprila raznesla j po trgu žalostna novica, da je ! ugasnilo življenje enega tukaj-jšnjih najodličnejših mož. Pre-. minul je v starosti 72 let tukajšnji tovarnar stolov in posestnik g. Matija Jelene. Zaradi j svoje podjetnosti in človekoljubnosti je užival obče spoštovanje.
Okovan mrlič. Ko so na pokopališču v Kranjski gori kopali jamo za zadnje počivališče | umrlega g. Janeza Hlebanje, posestnika na Srednjem vrhu, so na veliko začudenje našli komaj : pol metra globoko okostnjak moža, ki je imel noge v gležnjih in roke v zapestju okovane v težke žeelzne okove. Novica te strašne najdbe je šla hitro od ust do ust ter privabila mnogo vašča-nov na pokopališče. Vsi so začudeni ogledovali skrivnostnega mrtveca ter ugibali vse mogoče. Eni menijo, da je bil pokopan že pred davnimi časi, do-čim se drugim zdi, da je to žrtev kakega zločinca med svetovno vojno.
Smrt originalnega moža. Tam
na polju med žitom v občini špuklje pri Ptuju je stanoval v mali hišici Ivan Zemrl. Nikdar ni bil bolan, a vendar tudi njemu ni prizanesla bela žena ter na 45 letnega moža poslala kap. Pokojni, rojen v Idriji, je bil daleč naokoli znan po svoji zdravniški praksi, s katero se je pečal vse življenje, čeprav so ga vedno tožili, vendar mu oblastva niso mogla do živega, čeravno brez šol, je bil izvrsten domači zdravnik in marsikomu je rešil življenje. Osobito je dobro poznal zdravila proti jetiki. Iz Beograda, Hrvatske, Gradca in iz vseh krajev države so romali v tej bolezni k njemu in zgodilo se je nekoč, da ga je neki sodnik obsodil radi mazaštva — po paragrafih. Pozneje je sodnik jpe-vari^o obolel in šel pomoči iskat k tistemu, ki ga je bil svoječas-no obsodil. Sodnik je pozneje sam povedal, da ga je pokojni Zemrl s svojimi zelišči rešil smrti.
Tragična smrt voznika. Kakor poročajo iz Spodnjega Moz-lja, se je tamkaj zgodila smrtna nesreča, ki je globoko pretresla tamošnje prebivalstvo. Kakor po navadi, je vozil voznik Anton Ožbold les iz bližnjih gozdov. Vozil je težke hlode s parom konj. Ko je poganjal po majhnem bregu navzgor, so konji odnehali. Voznik si je pomagal kakor pač vsak voznik. Uprl se je v prvi konec voza, obrnil bičevnik in udaril po konjih. En konj je ob udarcu poskočil in z zadnjimi nogami brcnil Ožbolta s tako silo v prsa, da se je ta takoj zgrudil na tla. šele tovariši, ostali vozniki, ki so prihiteli, so dvignili nezavestnega voznika in ga položili na voz. Spravili so ga domov, kjer je pa Ožbolt vsled hudih poškodb, ki jih je dobil, kmalu nato umrl. Anton Ožbold je bil doma iz Prezida in se je komaj pred par leti preselil na Kočevsko, kjer je kupil domačijo v Spodnjem Mozlju. Vozil je ves čas les iz gozdov v mesto in je bil znan kot dober delavec.
Strašno dejanje pijane matere. Osilnica in okoliške vasi stoje pod vtisom groznega zločina, ki se je izvršil v vasi Krajci, komaj pol ure oddaljeni vasi preko Kolpe. Tu je namreč neka kmetica v popolni pijanosti umorila svojega komaj t r i mesece starega otroka. V nedeljo se je vršila v tej vasi svatba. Ob tej priliki so bili povabljeni vsi .sosedje, med njimi tudi omenjena kmetica. Pozno v noč so se začeli svatje razhajati. Ko je prišla imenovana domov, je mož že spal. Otrok, komaj tri mesece star fantek, je ob prihodu matere zajokal, kar je tako ujezilo mater, da ga je položila na klop in z vso silo sedla otro-čiču na glavo. Lobanja otroči-ča je seveda počila in takoj je bilo po otroku. Nečloveška mati je nato na otroku v pijanosti zaspala. Drugo jutro je stopil v izbo mož. Začudil se je, ker ni videl v zibeli otroka. V največjem strahu je zbudil ženo. Ta se je še vsa opotekajoča zbudila in vstala. Ta čas se je nudil možu grozen prizor: na sedežu, s katerega se je spravila njgo-va žena, je ležalo mrtvo, grozno spačeno dete. Mož je od groze zavrisnil in se pognal besen proti ženi, ki se je ob pogledu na grozno dejanje, ki ga je izvršila, zdrznila in v strahu za lastno življenje pobegnila v bližnji gozd, kamor ji obupani oče ni j več sledil. Grozni dogodek je bil javljen sodišču in orožniški postaji. Obe oblastvi sta začeli; preiskavo. Sodna obdukcija je ugotovila smrtne poškodbe na detetu, nastale vsled močnega pritiska in zadušenje otroka. Nečloveško mater s6 zaprli.
Okrog 2000 vagonov sliv bo v tem letu v Jugoslaviji. Tako prerokujejo. Lani je vsled pu-štošenja, uši znašal pridelek samo 1100 vagonov.
Ce verjamete, alJ pa ne...
Neka ženska je nakupila v trgovini vsakojakih potrebnih reči, plačala in "adijo-zbogam" se je poslovila in odšla proti vratom. Pa je naneslo, saj nesreča nikoli ne počiva, da se je med vrati solnčila domača muca, ki je imela svoj rep stegnjen čez cel vhod. Vso hišo ima mačka na razpolago, pa ne, glih nalašč se je vlegla md vrata in nalašč stegnila svoj rep, v katerem je, kakor v vsaki mački, devet hudičev skritih, čez prag. Pa je ženska, ki je vihrala skozi vrata, premalo privzdignila svojo nogo, pa je stopila mački na rep, oziroma na enega izmed tistih devetih hudičev. Mačka pa pokonci: "Jauuuuuu!" Se ne ve, ali je za-krulila mačka, ali se je zadri hudič v repu, tega se ne more kon-štatirati.
Mačka je bila zadirčna in svo-jeglavna, pa ni pustila, da bi ji kdo kratil njenih osebnih pravic in tudi ne, da bi kdo švedral po njenem lepem in dolgem repu, pa čavsne žensko za nogo. Takrat se je pa položaj mahoma zaobrnil in se je ženska zadrla: "Jauuuuuuu!" in obenem, da ne bo kake pomote, z elegantno brco sunila zadirčnega| mačka s praga na cesto, da se je kar za-prašilo. Nič ni rekla (namreč mačka ni nič rekla), stamo zvila je svojih devet hudičev po sebi in jo je vlila zadej za hišo, kjer je premišljevala, kako je to, da morajo ženske ravno po njenem repu hoditi, ko je vendar toliko drugega prostora za to.
Torej prva inštanca te tragedije je bila rešena in ni bilo od te strani nobene pritožbe več, edino nekaj malega zamere od strani mačkinega repa.
Druga inštanca pa, ženska, ki jo je mačka čavsnila v nogo, je vzdignila v trgovini tak špekta-kel, da je morala prihiteti požarna bramba, da je gasila ogenj. Dolžila je lastnika trgovine, da je on kriv, prvič ker ima trgovino, drugič, ker ima mačko, tretjič, ker ima mačka rep, četrtič, ker ima mačka predolg rep, petič, kr je mačka ležala na pragu, šestič, ker je ležala mačka na pragu počez, sedmič, ker je ležala mačka z iztegnjenim repom, osmič, ker jo je mačka vgriznila v nogo.
Trgovec je potrpežljivo poslušal vse lestvice očitanj in pri 8. točki rekel počasi in prepričevalno: "Piš'te vi mene v uh in še mačko povrh!"
ženska ga je v svoji razburjenosti pozabila pihati v uho, ampak je odvihrala iz prodajalne in naravnost do prvega odvetnika, ki si je vse natančno zapisal in sta vložila tožbo, ne proti mački, ampak proti trgovcu, za $10,000 — za strah $5000, za bolečine $2500 in za strgano nogavico $2500.
Stvar je prišla pred sodnijo in je modri sodnik odločil: Da trgovec ni kriv, če ima mačka predolg rep, da ga ji ni on umeril in da tudi ni ukazal mački, naj leži med vrati in da je trgovcu vseeno, če ima mačka rep ali ne, in da nazadnje ta rep sploh nikomur v nos ne gre in da je edini in absolutni njegov gospodar mačka sama, ki razpolaga ž njim, kakor ona sama to hoče: podolgem, ali počez, ali pa če si ga vtakne v gobček. In nazadnje da ima tudi ženska polno pravico, po ustavi Zedinjenih držav, da postavi svojo nogo, kamor hoče, pa lahko tudi na maČ-kin rep. In če se, kakor je bil° v tem slučaj u, poteptani rep ^ njegova najbližja lastnica P1'1' toži, da je taka pritožba na m'3" stu, pa naj bo to že v obliki ir' zmage, opraskanja s kremp1-!' ali s zobmi.
Sodnik je trgovca oprostil vseh obveznosti.
jo časti nobenega časopisu, še naj manj a pa Prosveti.
Dopisnik v Prosveti najprej omenja, da je prišel zastopnik Ameriške Domovine v Girard k tamošnjemu zastopniku lista. In tega zastopnika da, sem jaz vodil okrog krščanskih duš in da sva nabrala nekak ducat novih naročnikov z g. Penkotom, zastopnikom A. D.
Da, da, gospodine dopisunče. to je živa istina! Ker jaz ne bom šel vprašat nikogar: s kom in kam da grem in hodim. Vprašal bi očeta tistega dopisa v Prosveti, Mr. Tanceka, če se še spominja, ko je bila konvencija socialistične stranke, sem ravno tako vzel dva delegata in tudi nisem vprašal takrat, če so to nevarni ljudje, ampak sem ravnal kot mora ravnati rojak napram rojaku in mu ponuditi kruh in sol. po naši lepi staroslovanski navadi.
Jaz se čutim in delam, kot svoboden človek v svobodni deželi in ako pride človek v mojo hišo, ga ne bom že pred vrati vprašal: j
"AMERIŠKA DOMOVINA"
(AMERICAN HOME)
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
_Published dally except Sundays and Holiday«
NAROČNINA:
8a Ameriko, celo l«to----*S.>«C|Zs Cleveland, *o poitl, celo leto 17.00
flto JuBMrtte. MC teto -«S.M | e* Cleveland, po »oMl, pol leta W50
Za Cleveland po ramašalclh: celo leto $5.50; pol leta $3.00 ' Za Evropo In Kanado le ista cena kot ta Cleveland po poitl. Posamezna številka I cente.
Vsa plama, dopise ln denarne poiiljatve naslovite: Amerlika Domovina, _6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. Henderson MM._
JAMES DEBEVEO and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers
Entered as second class matter January 5th, 1809, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March Ird, 1871._
•<^»83	No. 123. Mon. May 26th, 1930.
Pravkar zivršeno ljudsko štetje v Zedinjenih državah je prineslo na dan zanimivo dejstvo, da se ljudje na naseljujejo več na deželi, po malih vaseh in mestih, pač pa da prevladuje splošno stremljenje za naseljevanje v večjih mestih.
Številke, dobljene pri zadnjem ljudskem štetju, kažejo,; da so nazadovala mala mesta in vasi. Dočim je bilo še pred | 20. leti do 55 odstotkov vsega prebivalstva v malih mestih 1 in na farmah, ga je danes komaj še 28 procentov.
Ako bi razmere imeli seveda take, kot so bile pred dvaj- j setimi leti, bi se to pri prebivalstvu v splošnem jako poznalo, j kajti farmarju bi zmanjkalo delavcev. Toda farmarji danes] ne potrebujejo delavcev kot so jih rabili svoje dni. Stroji danes opravljajo delo milijonov človeških rok.
O vzrokih bega prebivalstva iz podeželskih krajev v velika mesta, seveda vsakdo po svoje komentira, nekateri z več, drugi z manjšim uspehom. Tako na primer se je te dni oglasil governer države Minnesota, Christianson, ki komentira beg prebivalstva iz dežele v mesta, sledeče:
Gospodarski pritisk je prebivalstvo dežele z vedno večjo hitrostjo silil v velika mesta. Ko je bilo mnogo današnjih odraslih ljudi v Zedinjenih državah, še v otročji dobi, tedaj je bilo več kot polovica Amerikancev ne deželi, in manjša polovica v mestih.
Danes živi na deželi komaj še 28 procentov skupnega ameriškega prebivalstva. Od leta 1920 do leta 1925 se je skrčilo število podeželskega prebivalstva za osem milijonov. Ti miljoni so odšli v večja mesta.	(
Posledice neprestane selitve ljudi iz dežele v mesta so pa občutne še drugje. Selitev iz dežele je silno pomnožilo število brezposelnih. V mestih vsi ti novi milijoni ne morejo dobiti dela. In neprestana selitev iz dežele dnevno povečuje število brezposelnih, pa naj se trudijo državne in zvezne oblasti še tako silno, da bi odpravile brezposelnost.
Radi naseljevanja podeželskega prebivalstva v mestih se je seveda število industrijskih delavcev silno pomnožilo, in industrije so si lahko zbirale syoje delavce, katere so najemale za vsak denar. Tovarne so delale s polno paro, dokler ni postala zaloga izgotovljenih produktov tako velika, da je bilo nemogoče najti odjemalce za vse to blago.
Na ta način je prišlo do gospodarske krize in brezposelnosti. Eksperti, ki se razumejo na enake zadeve, trdijo, da so bile ameriške tovarne še pred vojno zmožne izgoto-v i ti letno eno šestino več produktov, kot pa jih je mogel ves ameriški narod na leto porabiti. Danes pa so ameriške tovarne tako napredovale, da lahko letno izdelajo 50 procentov več blaga kot ga pa more ameriški narod sploh kupiti.
Dosedaj se je nadprodukcija blaga še nekoliko zakrivala s tem, da so se velike kompanije združevale in da se je opustilo delo v onih tovarnah, ki so bile odveč. Toda koliko časa bo javno mnenje dopustilo enako združevanje velikih kompanij, ko se bo dognalo, da združevanje pomeni še večjo brezposelnost, to je vprašanje, ki daje narodnim gospodarjem resno misliti.
In zakaj se je prebivalstvo iz kmetij v tako silnem številu začelo seliti v velika mesta? Farmarji niso imeli več prilike, da bi toliko zaslužili, da bi se izkopali iz dolgov in da bi pošteno živeli. Cene farmarskim produktom bi morale narasti za eno šestino, da se jih prinese na visočino s cenami industrijskih produktov. Farmar ne vidi bodočnosti na farmi, zato sili v mesta, mesta se polnijo in kriza prihaja.
Na vsak način je to problem, kateremu bi morala vlada posvetiti največjo pozornost.
DA SE MALO SPOZNAMO
KOLEDAR
DRUŠTVENIH PRIREDITEV
MAJ
30.—"Društveni	Dom" priredi piknik na prostorih Slov. Dr. Doma v Euclid Village.
31.—Slovenski	Društveni Dom priredi piknik in semenj v Slov. Dr. Domu, Euclid, O.
JUNIJ
1.—"Društveni Dom" priredi piknik na prostorih Slov. Dr. Doma v Euclid Village.
1.—Slovensko pevsko društvo "Zvon" priredi piknik pri Anton Gorišku na Green Rd.
1.—Piknik Slov. Del. Zad. Zveze na Močilnikarjevi farmi.
1.—Piknik društva Doslu-žencev na Špelkotovih farmah.
1.—Koncert operne pevke Glorije Strnič v avditoriju S. N. Doma.
6.—Piknik društva Vipavski Raj št. 312 SNPJ na špelkotovih prostorih.
8.—iDruštvo Abraševič priredi piknik na Močilnikarjevi farmi.
8.—Federacija društev S. N. P. Jednote priredi piknik na prostorih Slov. Dr. Doma v Euclid Village.
8.—Piknik Slov. Del. Dvorane na Goriškovi farmi v Ran-aallu.
8.—Piknik društva Srca Marije (staro), na štrumbljevih prostorih.
8.—Izlet članov St. Clair Merchants na Cedar Point.
15. — Društvo Bled št. 20 S. D. Z., piknik na Goriškovih prostorih na Green Rd.
15.—Društvo Slovenec, št. 1 S. D. Z., piknik na špelkotovih prostorih.
15.—Piknik Collinwoodske-• ga Sokola na prostorih Slov. Dr. Doma v Euclid Village. ,
15.—Carniola Hive št;.'493, The Maccabees, ima piknik pri Štrumblju na Bliss Rd.
15.—Društvo Collinwoodske Slovenke priredi piknik na Mo-čilnikarjevih farmah.
15.—Mladina šole sv. Kristine na Bliss Rd. priredi igro ob priliki zaključka šolske sezone.
22.—Slovenian Root Hunting klub ima piknik na Močilnikarjevi farmi.
22.—Društvo Carniola Tent št. 1288, T. M., ima veselico v Slovenskem Društvenem Domu v Euclid Village.
22. — Društvo Warrensville št. 31 S. D. Z. priredi piknik na Goriškovih prostorih na Green Road.
22.—Društvo Maccabees priredi piknik na prostorih Slov. t)r. Doma v Euclid Village,
22.—Piknik društva Mir št. 142 SNPJ na špelkotovi farmi.
22.—Piknik društva Mir št. 142 SNPJ na špelkotovih prostorih.
22.—Društvo Balkan priredi Piknik na Železnikovi farmi na Jennings Rd.
24.—Društvo Jutranja Zora št; 337 priredi piknik v Slov. ^>r. Domu, Euclid, O.
29.—Piknik društva Glas Clev. Delavcev, št. 9 S. D. Z., f a Pintarjevi farmi.
29.—Praznovanje 10-letnice S. N. Doma v Newburgu. Popoldne koncert, zvečer banket.
29.—Farani iz vseh vasi fare Hinje in okolice priredijo piknik v Maple Gardens, Maple ^eights.
29.—Društvo Kras št. 8 SDZ Priredi piknik na špelkotovih Prostorih.
29.—Društvo Slovenija priredi piknik na prostorih Slov. Doma v Euclid Village. 29.—Piknik Slovenskega Do-^a na Holmes Ave. na Močilnikarjevi farmi.
JULIJ
6__piknik Kluba slovenskih
Vdov na špelkotovih farmah.
6__Piknik društva sv. Pavla
JJ& prostorih Slov. Dr. Doma v Euclid Village.
13—Društvo št. 120 S. S. P. Z. priredi piknik na Goriškovi farmi v Noble, O.
13—Društvo sv. Vida št. 25 KSKJ priredi piknik na špelkotovih farmah.
13.—Piknik in telovadba društva Slovenski Sokol iz Clevelanda na prostorih Slov. Dr. Doma v Euclid Village.
13. — Piknik S. N. Doma v Maple Heights, v Maple Gardens.
13.—Ženski klub Slovenskega Doma na Holmes Ave. ima piknik na Močilnikarjevi farmi.
13.—Društvo št. 144 S. S. P. Z. ima piknik na Goriškovih prostorih na Green Rd.
20.—Društvo Naprej št. 5 SNPJ ima piknik na Močilnikarjevi farmi.
20.—Društvo Orel, telovadba in piknik na Pintarjevih farmah.
20.—Društvo Danica, št. 34 S. D. Z., ima piknik na Goriškovih prostorih na Green Rd.
20.—Slovenska Ženska Zveza št. 14, piknik, Slov. Dr. Dom.
20.—Samostojno društvo sv. Alojzija v Newburgu praznuje 30-letnico in priredi piknik v Maple Gardens.
24.—Društvo Jutranja Zora priredi piknik na prostorih Slovenskega Društvenega Doma v Euclidu.
27.—Društvo sv. Marije Magdalene, št. 162 K. S. K. J., priredi piknik na Pintarjevih farmah.
27.—Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ ima piknik na Močilnikarjevi farmi.
27.—Piknik društva sv. Ane št. 150, K. S. K. J., na cerkvenih prostorih v Maple Heights.
27.—Piknik društva sv. Pavla na prostorih Slov. Dr. Doma v Euclid Village.
31.—Hrvatski Radiša št. 13, piknik, v Slov. Dr. Domu, Euclid, O.
AVGUST
3.—Društvo Na Jutrovem št. 477 SNPJ priredi piknik na Goriškovih farmah na Green Rd.
3.—Cerkveni pevski zbor Ilirija ima piknik na Goriškovi I farmi pri St. Clair Ave., Noble, Ohio.
3.—Piknik društva Zapadna Slovanska Zveza na prostorih Slov. Dr. Doma v Euclid Village.
3. — Piknik društva sv. Katarine št. 29 Z. S. Z. na špelkotovih farmah.
3.—Piknik Slovenske Mladinske šole, S. N. D., na Pintarjevih farmah.
3.—Društvo Slovenski Napredni Farmarji, št. 44 S. D. Z., priredi piknik v Geneva, O., pri Frank Grubarju.
10.—Pevsko društvo Lira, piknik, na špelkotovih farmah.
10.—Društvo C v« t priredi piknik na Goriškovi farmi na Green Rd.
10.—Društvo Mihael Granos, piknik, Slov. Dr. Dom.
10.—Društvo sv. Helene št. 193 KSKJ priredi izlet na Goriškovih prostorih v Noble, O.
17.—Socialistični klub, Cleveland, priredi piknik na Močilnikarjevi farmi.
17.—Piknik združenih društev fare sv. Vida na Pintarjevih farmah.
17—Ženski klub Slov. D. Z. Zveze ima izlet na Goriškovih farmah pri St. Clair Ave., v Noble, O.
17.—Društvo Napredek, piknik, Slov. Dr. Dom.
24.—Društvo Slovenski Dom št. 6 SDZ ima veselico v Slovenskem Društvenem Domu v Euclid, O.
SEPTEMBER
7.—Društvo Abraševič ima piknik na Močilnikarjevi farmi.
21.—Proslava razvitja za-
OVČAR MARKO
Janez Jalen
"Ali ne vidiš, da jo bodo sned-li, preden odrastejo, če Marko ne bo za vse tri kruha zaslužil."
Iz glasu je spoznal Podlip-nik, kako je stisnila bridkost starcu grlo: "Kakor si rekel, tako bo. Vseskozi si držal z našo hišo, jaz bom pa z vašo." Pristopil je k peči in segel Jerneju v roko.
"Bog naj ti povrni, Cena."
Pa Cena bi se ne bil tako hitro vdal, če bi ne bil s tem, da je Marka sprejel za ovčarja, ponagajal Podrobarju, ki naj sedaj išče za srenjo drugega tretjinje-ka. In Volkuna je privezal k svoji živini. Preklicano ga Marko zlepa ne bo pustil od tropa, če bo zverina pravzaprav njemu trgala jarce, ne gospodarju.
Vsem je ponagajal. Zakaj pa njega niso postavili za župana.
Otroci so se umeknili v hlev. Večja dva sta vedela, o čem govorita oče in Podlipnik, in jih je hudo skrbelo. Manica se je brezskrbno igrala z jagnjičkom. Rozalka je molzla kozi in Marko je nametal krme v jasli. Ko je dvignil škaf, da bi še vode prinesel, ga je poklical Podlipnik:
"Marko!"
Rozalki je skoraj žehtarec padel iz rok in mleko je pljusk-nilo čez rob in se je v belih kapljah razlilo po črnem predpasni ku.
Marko je postavil škaf nazaj v kot, pomiril Rozalko, "Mislim, da bo," in odšel.
Podlipnik je premeril njegovo postavo, kakor bi ga ne bil še nikoli videl: "Saj si večji, kakor sem mislil. Za ovčarja boš letos pri nas, če boš kaj skrben."
"Bom skušal biti." Srce mu je od razburjenja in veselja bilo prav v vratu.
"Pa boječ ne boš smel biti. še medveda se ne boš smel bati."
"Se ga pa ne bom."
Ko jc Podlipnik že odhajal, se je domislil dopoldneva in cerkve: "Marko! Zakaj pa si na bega-nico pomarančo navezal?"
Marko ni umeknil pogleda, fant, ki je pravkar obljubil, da se tudi medveda ne bo bal:
"Zato sem jo, ker je rajnki ata do morja vozil in bom jaz tudi, če Bog da."
"No, če boš, kakor gre, te bomo pa iz ovčarja povišali v vo-zarja."
"Bom prosil, dokler ne bom imel svojih konj."
"O, hudimana, korajže ti ne manjka. Kje si pa dobil pomarančo?"
"Vaš Cenek mi jo je sam ponudil za perišče šišk, ki sem jih mimogrede v Goričici nabral."
Podlipnik, sam drzen, je bil vesel Markove drznosti. Naročil mu je: "Kadar bo skopnil kaj-žarski gnoj, boš kar kmalu gnal v Reber.. Nekaj pa le živina ugrizne, ko krme manjka. Ti bom že posebe plačal, kar boš pred svetim Jurjem pasel."
S prijaznimi obrazi so se vsi poslovili od njega, še Volkun mu je pomahljal z repom.
Niso zapele podkvice na Pod-lipnikovih petah po kamenju. Za štiri prste je že ležalo južnega snega. Vse je bilo tiho. Manica se je prva oglasila: "Kajne, Marko, kadar boš Podlipnikov ovčar, se te bodo pa vsi fantje bali?"
Marko se je zasmejal, Jernej je pa osorno posvaril: "Kaj govorita neumnosti."
=!< * *
Zjutraj je zopet posijalo soln-ce. Sneg-novinček se je topil in rahljal revežem zemljo. Ptiči so se zopet oglasili. Vsaka vejica je nosila svojega pevca. Potisnil jih je sneg iz Zavrha v vasi.
Vrane so letele nazaj k Savi, na Rebri pa so se preletavale in sklicavale gorske kavke, da od-lete spet na Stol.
In kakor rdeča preproga ob velikih praznikih pred velikim oltarjem je od Kršniškega roba do Straže znova zažarelo resje, na sedem barv razcvetelo. Med njimi so pošumevale bečele in se obešale na drobne cvete. Pomlad je prišla.
Drugo poglavje.
REBER ZELENI Za Podlipnikovimi konji veliki teden niso cvrkali težko obloženi parizarji. Ne. Kolca so cvi-lila in črtalo in lemež sta hrešča-la po peščenih njivah.
Med konji in koši, drevesi in branami, je presipal gospodar žito in sejal sam in so sejali dru-gi. .
V Jarše je prišel orat Podro-bar. Ko ga je Podlipnik ugledal, mu je zaigral v levem kotu ustnic nasmeh. Kmalu nato je pomežiknil postaranemu Jožu, ki! je kmetoval doma, kadar je bil sam na cesti, pomežiknil z levim očesom, in tako, kakor je samo on znal. Na sredi njive mu je, ko sta se srečala s sejavnicami v komolcih. Joža je vedel, da je Cena spet nekje nekaj napeljal, nad čimer se bodo vsi jezili, reči i pa ne bo nihče mogel nič. Da bi se mu le posrečilo. Gospodar se bo široko smejal in bo dobre vb- j lje in bosta za praznike miza in polič polna.
Na ozarah ga je ustavil: "Joža! Po južini pojdi k Primožu in vprašaj starega Jerneja, kaj misli letos sejati na svojo njivo, Popoldne naj Miha zapelje nekaj košev gnoja izpred našega hleva. Saj iz tistih kozjih bobov, ki jih je Marko pozimi s samo-težnicami navozil na njivo, na tisti pesek, še plevel ne more rasti dobro. Raztrosil bo že Marko sam, Zjutraj pa zorjita in vsejta, kakor se bosta z Jernejem dogovorila."
"Vse bova naredila, da bo prav." Joža je motril gospodarjev obraz, pa ni mogel ugeniti, kako jo bo Cena zagodel. Nič. Z njive mu je še ukazal: "Semei kar iz naše kašče vzemi." Spet je pomežiknil.
"Bom." Takrat je ugenil, da jim bo Podlipnik s Primoževimi ponagajal. Samo kako?
Ali pride ženska v Hoo-verjev kabinet?
Washington, 24. maja. Delavski tajnik zvezne vlade, James J. Davis, ki se nahaja v tem uradu že odkar je bil Harding izvoljen predsednikom, in ki je sedaj resigniral, ker bo kandidiral za zveznega senatorja v Penn-sylvaniji, je priporočil za svojo naslednico Miss Grace Abbott, ki je načelnica otroškega oddelka v delavskem kabinetu. Ako bo Miss Abbott imenovana, bo to prva ženska, ki je dosegla mi-nistersko čast v predsednikovem kabinetu.
* 7 palev snega je zapadlo včeraj v Denver, Colo.
* Zasedanje Lige Narodov je bilo te dni v Genfu odgodeno.
MALI OGLASI
Odda se
stanovanje, obstoječe iz štirih sob. Kopališče in klet. 1045 E. 61st St.
Lot najrodaj
v West Parku, v slovenski naselbini. Lot meri 60x140. Se proda za $350.00 v gotovini ali zamenja za kak avtomobil. — Vprašajte na 1167 Norwood Rd.
(125)
Stanovanje
6 sob se da v najem. Kopališče, klet in podstrešje. 6402 Varian Ave.	(124)
Išče se
slovenski zastopnik za prodajo radio aparatov in pralnih strojev. Pogojna plača in provizija. Oglasite se pri Krist Mandel, 15702 Waterloo Rd.	(125)
stave društva Na Jutrovem št. 477 SNPJ, v Slov. Dfel. Dvorani na Prince Ave.
OKTOBER
4.—"Vinska trgatev," priredi jo vodstvo Slov. Dr. Doma v Euclid Village.
25.—Društvo Progressives priredi vinsko trgatev v prostorih Slov. Dr. Doma v Euclid Village.
NOVEMBER
1.—Društvo Napredne Slovenke št. 137 SNPJ priredi banket ob priliki 2'0-letnice društvenega obstanka v S. N. Domu.
8.—Veselica	skupnih društev J. S. K. Jednote v Sloven, skem Domu na Holmes Ave.
9.—Društvo	Zavedni Sosedje št. 158 SNPJ, ples v Slov. Dr. Domu, Euclid, O.
16.—Proslava dvajsetletnice društva Slovenec, št. 1 S. D. Z., v obeh dvoranah S. N. Doma na St. Clair Ave.
20—Društvo št. 14 S. Ž. Z. priredi ples v Slov. Dr. Domu, Euclid, O.
26.—Društvo Slovenski Dom št. 6 SDZ, ples v Slov. Dr. Domu, Euclid, O.
DECEMBER
6.—Društvo Progressives priredi veselico v prostorih Slov. Dr. Doma v Euclid Village.
31.—Veselica v Slov. Dr. Domu v Euclid Village, katero priredi vodstvo Društvenega Doma.
(123)
GRDINA'S SHOPPE
Popolna »loga okUk in vb« oprem« it ■•raste I* družica
Beauty Parlor
Vedno najmodernejši ienaki Uofcuki.
Trmlu »prti Tub irU« >k«l	leta.
6111 ST. CLAIR AVE.
HEnderson 7113
(M. Thu. 8.)
Ali fte £e \videli
NOVI
MAYTAG
N ovi Maytag prekaša vse prejšnje Maytag. Ima nov, enokosni alumnasti čeber . .. nov odstranjevalec vode, z zaprtim, pozitivnim avtomatičnim odtokom . . . nov, tih,
trajen, z oljem napolnjen pogon . . . nov, avto-tipa ustavni in pogonski vodni ročaj, in mnogo drugih znanosti novosti.
A $4,500,000 PRODUCT
P O K LICITE
za NOVI Maytag. &e se sam ne proda, ne obdržite ga. Lahka odplačila.
Za domove brez elektrike, ima MuytHK vdelan motor na ku-zolin.
TUNE IN
on Maytag Radio Programs ovor N.B.C. Coast to Coast Network Monday Evenings, Davlicht Saving Time—9:00 E.T., 8:00 C.T., 7:00 Mt.T., 6:00 P.T.—Standard Time is one hour earlier. WJZ, New York; KDKA, Pittsburgh; KYW, Chicago; KSTP, St. Paul; WSM, Nashville; WREN, Kansas City; KOA, Denver; KSL, Salt Lake Citvi WRY, Oklahoma City. WFAA. Dallas; KPRC. Houston; KECA, I os Angeles; KGW, Portland and Associated Stations.
20-7
42 The Arcade
THE MAYTAG SUBS. CO.
Imena prodajalcev:
Tel. CHerry 344U
Grdina Furniture Co.
6010 St. Clair Ave. Tel. HEnderson 3088
15301 Waterloo Rd. Tel. KEnmore 1235
Kremzar Furniture Co.
6108 St. Clair Ave. Tel. ENdicott 2252
Mandel Hardware
15704 Waterloo ltd. Tel. KEnmore 1282
IF IT DOESN'T SELL ITSELF, DON'T KEEP IT,
__________________:_;______L__i__:__' - ■. • •- "- ___________ « ......■ ................. '
Zakaj si podaljšati bolezen?
$10.00 X-zarki preiskava za $1.00
Za hitro in gotovo olajšanje akutnih in kroničnih bolezni, moških in žensk, se posvetujte z Doctor Bailey-jem, ki je z uspehom zdravi) tisoče ljudi v zadnjih 30 letih. Vse bolezni v krvi, koži, hemoroide, otrpnenje žil, v želodcu, pljučih, odprtih ranah, visok pritisk krvi, Iedice, kronično gnojenje, hitro ozdravimo. Ker se nahajamo v kraju, kjer ni drag rent, imamo lahko nizke cene. če so sami zdravite, ali rabite zdravila nepravilno, je nevarno.
Doktor BAILEY "specialist"
Soba U02, 737 Prospect Avenue, Cleveland, O.
Uradne ure: 9:30 do 7:30 dnevno, ob nedeljah samo po dogovoru. Mi govorimo slovensko
JOSEPH J. OGRIN
ODVETNIK 401 Engineers Bldg.
Main 4126
Zvečer:
15621 Waterloo Rd.
Kenmore 1694
(Dalje prihodnjič)
-o-
Neumestna gonja
rexxxxxxxxxxxixxxxxxxxxxxr
WILLIAM A. VIDMAR
SLOVENSKI ODVETNIK
212-214 Engineers Bldg. Tel. MAin 1195 URE: 9 do 5
Stanovanje: 18735 Chapman Ave Tel. KEnmore 2307-M
MOŠKA OBLEKA
vestno sčiščena in zlikana samo za g Q g
Ako pridemo na vaš dom iskat in nazaj pripeljemo, pridenite še 20c
The Frank Mervar Co.
SLOVENSKA ČISTILNICA
5921 Bonna Ave. Tel. HEnderson 7123
Odprto do 8. ure zvečer
A. F. SVETEK CO.
SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD
Pri nas lahko dobite poereb za 125 DOLARJEV in cenejši, v slučaju potrebe. Za to ceno vam damo točno postrežbo, krsto zunanjo krsto, balzamiranje. sveče, palme venec za na vrata, mrtvaški voz, dva avtomobila. Ako pa vam ne ugaja tak pogreb vam lahko preskrbimo boljšega za zmerne cene.
Imamo na razpolaeo ambulanco in avtomobile za vse slučaje, podnevi, ali ponoči. Samo pokličite nas:
KEnmore 2016 478 E. lS2rfd St.
CLEVELAND, O.
GLeilville 5751 15323 Saranac Rd.

RED STAR MALT SYRUP
IS BETTER
QJjMIMM

ZGOREJŠNJI MAYTAG PRALNI STROJ SI LAHKO OGLEDATE TUDI PRI NAS
Kremzar Furniture
6108-10 ST CLAIR AVENUE ENdicott 2252


53484800010091482353485353905348230101000102010153530100022348235353532353235348000202532323010102
1930 MAY 1930j
□□□□TIT [J
rossffltFffii
111213 14'15 16 17 18 19 20 21122 23 24 25|I§j27llMi[29p [31
V bližini vasi Dover je župan Stucky zapovedal policiji, da mora slednja zapreti v nedeljo gledališče, kjer se kažejo premi-; kajoče sliko in prepoditi ljudi z i bombami iz prostorov. Policij-j ski načelnik Byers se je pa raje odpovedal, kot bi izvršil županovo povelje, nakar je župan imenoval novega načelnika, ki je ; šel v gledališče, prepodil ljudi in i aretral sedem oseb.
Hiša naprodaj
6 sob, za eno družino, garaža za 2 avtomobila. Na Parkgrove Ave. v bližini Euclid Beacn parka. Lastnik zapusti mesto. Cena je $5000, $1000 plačate itakoj. Ta hiša je vredna $6200. Za pojasnila vprašajte B. .T. Hribar 954 E. 144th St. Gldnville 2500 ali pa 736 E. 152nd St. Clenville 5551 (123}
I HE MAYTAG COMPANY, Newton, Iowa
Founded 1693
da si delam kake očitke; dokler moj mož misli, da je srečen, toliko časa tudi jaz nisem prelomila pogojev najine pogodbe.'
"Vidite, Magloire, tako je govorila takrat, in mož, ki bi imel nekoliko več izkušnje, kakor sem jo imel jaz, bi se zgrozil. Ampak jaz sem bil otrok. In ljubil sem jo iz vsega svojega srca. Pa kaj pravim — ljubil!, — oboževal sem jo!
v svojih prvih urah vzhičenja	mu dala dolga leta sr^če. če
in ljubezni. In vse to mi je pri-	ni imel moje ljubezni, pa je imel
povedovala hladno, kakor kako	vsaj njen videz.' popolnoma vsakdanjo in narav- "Ko nisem mogel zakriti svoje
no, samo po sebi razumljivo	osuplosti, je smeje rekla: stvar. 'Gotovo je,' je rekla, 'da " 'Vendar pa sem sklenila to
se grofu Klavdiju ni bilo nikoli	kupčijo z rezervo in pridržkom,
kesati radi kupčije, katero je	Sebi sem namreč pridržala pra-
sklenil. če je bil on ženerozen	vico, da zahtevam svoj del ze-
in velikodušen, sem mu bila jaz	meljske sreče, čim pride ta sre-
pa zvesta. Moj oče mu je dolgo-	ča v moj doseg. In ta d e 1 je
val svoje življenje, jaz pa sem	tvoj, Jakob. Pa nikar ne misli,
Bj»m ME
( MODROCEV)
DANES, V PONDELJEK, se začne pri nas velika razprodaja žimnic, ki bo trajala sedem dni. Vse žimnice iz bombaževine ali Kapok žimnice se bodo prodajale po najnižjih mogočih cenah. PRIDITE, PRIHRANITE SI OBILO DENARJA!
Kremžar Furniture Co.
8108-10 ST. CLAIR AVE.	Tel. ENdicott 2252
Specify SWP and engage a good painter
Se hitro suši, ne da bi trpela kakovost in lepota. Ali veste, da lahko prenesete moderno krasoto barve v vsako sobo vaše hiše za nekaj dolarjev? S-W Enameloid, novi, hitro se, sušeči enamel, vam to napravi. To je enamel za okrasje, ki se je že izkazal. Posebno trdo, gladko in dolgo trajajoč. Se hitro suši in kar
ne kvari ne kakovosti, ne lepote in ne trajnosti. Izprednjači živahnost barv na vašem pohištvu, lesu, igračah, pohištva na hodniku, stenah, pokrije vdolbine in praske, in ravno tako novo površje. Ž njim se lahko barva, kakor natanko hočete. Pridite k nam in oglejte si razne barve, v katerih imamo ta neprekosljivi enamel.
S-W Enameloid
Hitro se sušeči enamel za okraske. Svetovno najboljši enamel za okraske. Se hitro suši, ne da bi pri tem trpela krasota ali trajnost. Priporočljiv za rabo na lesu, pohištvu, igračah, za pohištvo na vrtu ali hodniku in na sličnih lesenih ali železnih predmetih CsSm	okrog hiše. Pol pajnta ....	35^
VSEH SPOMLADANSKIH SUKENJ IN SLAMNIKOV ZA ŽENE, DEKLETA IN DEKLICE
Vse suknje morajo biti razprodane po nižjih kakor tovarniških cenah. Naša zguba vaš dobiček
Fine spomladanske suknje najboljšega izdelka, trpežne in najnovejše mode za žene in dekleta, št. 13 do 52, dobite sedaj pri nas po sledečih najnižjih cenah:
Suknje, vredne $15.00, sedaj samo ....—.... $ 9.95 Suknje, vredne $19.50, sedaj samo	$13.95
Suknje, vredne $22.50, sedaj samo	$15.50
Suknje, vredne $25.00, sedaj samo —......- $16.95
Suknje, vredne $30.00, sedaj samo ........... $19.95
Suknje, vredne $35.00, sedaj samo ....................$24.50
COVER
THE EARTH
S-W enamel za tla
Krasen enamel za les, cementni tlak ali tla iz linoleja. Vzdrži dnevno ribanje in hojo. Kvort ....................................SI OO
S-VV semi-lustre
Barva za notranjost, ki se da omivati. SuSi se z polovico enamel gloss. Kvort ..........90<''
S-W barva za porče
Posebno delana zato, da vzdrži vremenske izpostave in vzdrži hojo na tleh, stopnicah, in na čolnovem površju. Kvort ....................................SI OO
S-W flat-tone
Barva za notranje barvanje, se lahko omiva. Pokaže krasno, žametasto barvo na ometu ali lesu. Kvort ......................•• SO***
Vse najnovejše slamnike za žene in dekleta dobite za časa te razprodaje po sledečih, skrajno znižanih cenah:
Vsi slamniki, vredni $1.75 do $5.00 sedaj samo $1.25 do $2.95
POZOR!
Kdor namerava kupiti kuhinjsko peč, naj se oglasi pri nas in si ogleda najnovejše vrste "New Process" peči, katere so priznane najboljše in imajo avtomatične zatvore, ter so varnostno napravljene proti odpiranju plina pred otroci.
Kdor sedaj kupi peč pri nas, dobi lepo brezplačno darilo v obliki električno-avtomatičnega "Bread Toaster" ali pa električni "Waffle Mold," kar znači vrednosti cene $10.00.
Imamo veliko izbero pralnih strojev, kuhinjskih hladilnikov na led (Ice Box), ter veliko izbero platna za tlakovanje kuhinje.
Poljubna izbera strojev za travo kositi, ter gumijevih cevi za
vodno škropljenje vrta.
Za slučaj potrebe zglasite se pri nas s polnim zaupanjem, ker cene so nizke in postrežba solidna.
Vse fine in trpežne suknje za deklice, št. 3. do 16. dobite za časa te razprodaje po sledečih znižanih cenah:
Suknje, vredne $ 5.75, sedaj samo .............— $3.95
Suknje, vredne $ 7.95, sedaj samo ------------------------$5.95
Suknje, vredne $10.75," sedaj samo ......................—$6.95
Suknje, vredne $12.95, sedaj samo ----------------------------$8.95
VSI NAJNOVEJŠI SLAMNIKI ZA DEKLICE
Vredni $1.25 do $3.00, sedaj samo ... $ .79 do $1.95 Vpoštevajte to, da dobite pri nas vedno najboljše blago.
Za obilen obisk se vam naj tople je priporočam
HARDWARE STORE
Tel. KEnmore 1264-J
15617 Waterloo Rd
Nasproti Slovenskega Narodnega Doma
SAMO ZA EN LAS
Spisal GABARIOU z a "Ameriško Domovino"
A. SADEČ.
Ko je prišel naslednjega jut- i ra Magloire pred vrata kaznilnice, je tam že čakal nanj Blan gin, ki je vzkliknil:
"Gospod, prosim vas, pojdite hitro, zakaj vaš klijent vas nestrpno pričakuje."
Odvetnik je stopal za ječar-jem po dolgih hodnikih, in ko je slednji odprl neka vrata, je stopil Magloire v Jakobovo celico "Ah, končno ste vendar tu!" je vzkliknil mladi, nesrečni mož ter se vrgel odvetniku okoli vratu; "končno vendar vidim pred seboj spet pošten obraz. Ah, kako strašno sem trpel; čudno, da nisem zblaznel. Toda zdaj ste tu, zdaj ste ob moji strani in čutim se varnega."
Odvetnik ni mogel izpregovo-riti besede, tako zelo 'se je zgrozil, ko je ugledal Boiskorana, ki je izgledal kakor živ mrtvec.
"Ubogi mož!" je zamrmral odvetnik.
Jakob ga ni prav razumel, zato je odstopil za korak in zakli cal:
"Tak me tudi vi smatrate krivim? Ah, vidim, da morajo biti dokazi zelo prepričevalni, ker so prepričali celo moje najboljše prijatelje. Oh, čemu nisem izpregovoril že prvi dan! Moja čast — kakšen fantom! In molčal bi tudi še zdaj, da je samo moje življenje na tehtnici. Toda moja čast je na kocki, Dijo-nizijina čast in čast Boiskorano-ve rodbine. Zato bom govoril Vi, gospod Magloire, boste zdaj izvedeli polno resnico in vi boste prvi prepričani o moji nedolž nosti."
Ob teh besedah je prijel mladi mož odvetnika za roko in s hri pavim glasom dejal:
"Ena sama beseda vam bo pojasnila vse: jaz sem bil ljubimec grofice Klavdijeve!"
XIII.
Magloire je šinil kvišku, ko<" bi ga pičil gad, in rekel:
"To nemogoče!"
Jakoba ni ta dvom niti male presenetil.
"Vem; zdi se vam never jet no, in vendar je tako."
"Dokazi?" je vprašal odvet nik.
"Dokazov nimam. Toda moj položaj zahteva, da vam vse povem."
"Nu, in čemu ste tako dolge molčali?"
"Ker sem vedno upal, da mi bo morda ta mučna stvar prihranjena."
Gospod Magloire je nekolike pomolčal, potem pa rekel:
"No&em biti pristranski. Grof Kla.vdij je morda edini moj sovražnik v tem okraju. Da bi mi preprečil izvolitev v zbornico, se je posluževal taktike in načina; ki ni vreden žentlemana. Jaz ga ne maram, to odkrito priznavam, Ampak, če hočem biti pravičen napram sebi in drugim, moram priznati, da jet njegova žena e-najboljših in najčistejših žena in mater."
Na Jakobovih ustnah se je pojavil trpek usmev.
"In kljub temu sem bil jaz njen ljubimec."
"Kdaj? Kako? Grofica je prebivala v Valpinsonu, vi pa v Parizu."
"Da, toda grofica je prebila vsako leto mesec september v Parizu, in tudi jaz sem prihajal včasih v Boiskoran."
"In ni nihče nikoli nič sumil?" "Nihče."
Jakob je postal nestrpen in je vprašal:
"Toda Čemu mi stavite vsa ta vprašanja? Ali mi ne verujete? Torej naj vas prepričam Ali me hočete poslušati?"
Gospod Magloire je potegni) k Jakobu stol, katerega je zajez-
dil, naslonil lakti na naslonjalo ter rekel:
"Poslušam vas." Jakob je pričel korakati po celici sem in tja in na njegovem obrazu je bilo videti, da zbira I misli in urejuje svoje spomine, i Nato je z mrnim glasom pričel: "Bilo je v prvih dneh meseca avgusta, leta 1866, v Boiskora- . nu, kjer sem bil na obisku pri svojem stricu, ko sem prvikrat j videl grofico Klavdijevo. Moj i stric in grof Klavdij sta bila ta- ; krat sprta, in neki gospod Season, ki je bil prijatelj obeh, se je zavzel, da ju spravi ter je priredil obed, na katerega je oba povabil. Moj stric me je vzel seboj. Meni je bilo takrat dvajset let, njej pa šestindvajset. Ko sem jo ugledal, sem se takoj zaljubi! vanjo. Zdelo se mi je, da nisem še nikoli v svojem življenju videl tako krasne žene, s tako očarljivim obrazom, tako krasnimi očmi in tako sladkim smehljajem.
"Kakor se je zdelo, se ona ni brigala zame. Jaz nisem govoril ž njo, vendar sem pa že takrat slutil, da bo ta ženska igrala veliko, usodepolno vlogo v mojem , življenju.
"Ta misel v meni je bila tako silna, da si nisem mogel kaj, da je ne bi omenil ob odhodu svojemu stricu. Ta se mi je smejal in rekel, da če bo kdaj moja vest težka radi ženske, da ta ženska prav gotovo ne bo grofica Klav dijeva.
"In, kakor se je zdelo, je imel stric prav. Kako naj pridem v stike ž njo? Prizadevanje gospoda Bessona, da bi spravil mojega strica in grofa Klavdija, j se je izjalovilo; grofica je odšla s svojim možem nazaj v Valpin i son, jaz pa v Pariz.
"Bilo je morda mesec dni za-tem, ko sem na neki prireditvi, katero je dal gospod šaluse, brat moje matere, zagledal groficoi Klavdijevo. Da, bila je ona. Ko sem se ji priklonil, mi je odzdravila ii? videl sem, da me je spoznala. Nato sem vstal ter šel k njej, kjer mi je dovolila, da sem sel ob njeno stran.
"Povedala mi je, da je prišla v Pariz, kjer bo ostala mesec dni, kakor dela to vsako leto in da stanuje na domu svojega oče-'a, marki j a de Tassarja. Rekla je dalje, da ji ni do plesa, in tako sva kramljala vse dotlej, da je odšla.
"Ko sva se ločila, sem bil blazno zaljubljen vanjo, vendar nisem storil ničesar, da bi jo spet videl in se ž njo sestal. ' "Nekega dne sem imel opravke v Melunu, in ker sem prišel v zadnjem trenotku na p o s t a j o, sem naglo skočil v prvi vagon, kjer sem ugledal grofico Klavdijevo. Povedala mi je, da se pelje v Fontainebleau, kamor gre obiskat neko prijateljico, s katero se sestaja redno vsak torek in vsako soboto. Navadno jemlje vedno jutranji vlak ob deveti uri.
"To je bilo v torek in naslednje tri dni sem bojeval hude duševne boje. Bil sem blazno zaljubljen v grofico, istočasno pa sem se bal te svoje ljubezni. A i moja nesrečna zvezda je zmagala in prihodnjo soboto ob devetih j sem bil že na postaji.
"Grofica mi ni prikrivala, da me je pričakovala. Ko me je uzrla iz vagona, mi je mignila, in ko je izprevodnik odprl vrata, sem stopil v njen vagon ter sel poleg nje."
Zdaj ga je prekinil gospod Magloire, ki je rekel:
"Saj to je neverjetno." "Ne prosim vas, da mi verujete," je rekel Boiskoran, "marveč vas prosim, da me poslušate."
Velika
RAZPRODAJA
Benno B. Leustig
6424 St. Clair Ave.
Anton Dolgan, Hardware Store
NASVETI
ZA TA TEDEN
Enameloid napravi iztrošeno zunanjost kot novo
Nato je nadaljeval:
"Ta vožnja v Fontainebleau je odločila najino usodo. Te vožnji so sledile nadaljne. Grofica je prebila tam svoj čas s prijateljico, jaz pa sem se medtem šetal po Qndotnih gajih. Zvečer pa sva se spet sestala ter se skupno odpeljala nazaj. Ob takih prilikah sem vzel vedno poseben kupe, ko pa sva dospela do postaje, sem jo z izvoščkom odpe-1 ljal do doma, njenega očeta.
"Končno je nekega dne spet odšla zvečer iz hiše svoje prija-1 teljice, nakar sva se odpeljala v Pariz, toda na dom svojega očeta se ni vrnila do naslednjega dne."
"Jakob!" je vzkliknil Magloire ogorčeno, "Jakob!"
Boiskoran je ostal miren.
"O, vem," je rekel, "da boste rekli, da ni odpuščanja za moža, ki izkoristi in zlorabi zaupanje žene, toda čakajte, preden me obsodite."
In z mirnim glasom je nadaljeval :
"Takrat sem mislil, da s o m najsrečnejši človek na svetu. Kakšen norec sem bil, ker sem se smatral srečnim!
"Morda me je takrat res ljubila. Vem vsaj toliko, da se ni obotavljala, niti cla ni ničesar obžalovala in povedala mi je vse skrivnosti svojega življenja. Po-| vedala mi je tudi tajno svoje možitve, ki je izzvala svoječasno j toliko senzacije, j "Njen oče je izgubil v igri in s špekulacijami ogromne vsote in pričel je misliti že na samomor, ko je usoda zanesla v njegovo hišo njegovega nekdanjega tovariša, grofa Klavdija. — Grof je ob tej priliki spoznal njegovo hčer in bil je prevzet od njene lepote. Pozabivši na dejstvo, da je bilo njej komaj dvajset let, dočim jih je imel on sko ro petdeset, je rekel njenemu očetu, da mu je pripravljen pomagati, če dobi roko njegove hčere v zakon.
"Še istega večera je stopil njen
oče v njeno sobo ter ji s solzami v očeh povedal o ponudbi grofa Klavdija. Ona se ni niti za tre-notek pomišljala, temveč je rekla:
"Predvsem, dragi oče, moramo rešiti svojo čast, katere niti tvoja smrt ne bi oprala. Grdo je od grofa Klavdija, da pozablja, da je skoro trideset let starejši od mene. Od tega trenot-ka ga zaničujem in sovražim. Toda povej mu, da sem pripravljena postati njegova žena.
"In ko ji je potem njen oče rekel, da je ne bi grof nikoli vzel, če bi vedel, da hoče postati le prisiljeno njegova žena, je ona rekla:
" 'Oh, nikar ne skrbi radi tega. Bom že tako uredila, da se tvoj prijatelj ne bo imel pritoževati. Toda jaz vem, koliko sem vredna, zato imel tudi ti potem vedno pred očmi, da mu nisi ničesar dolžan.'
"Manj kakor mesec d n i po tem, je dala Genovefa grofu razumeti, da ji ni indiferemten in mesec dni zatem je postala njegova žena.
"Grof s svoje strani pa je tudi tako taktno postopal, da ni nihče mogel niti slutiti, v kakšnem položaju se je nahajal oče njegove žene. Grof Klavdij je d a 1 marki ju Tassiarju dvestotisoč frankov, da je mogel ta poplačati najnujnejše dolgove. V že- ! nitovanjsko pismo pa je dal za- i pisati, da je prejel prav tako vsoto kot doto svoje' žene, in končno se je zavezal, da bo plačeval svojemu tastu in svoji ženi po deset tisoč frankov na leto. To je absorbiralo več kot polovico njegovega imetja."
Gospodu Magloireu ni zda j nič več hodilo na misel, da bi protestiral. Sedeč na stolu, je široko razprtih oči strmel predse kakor človek, ki ne ve, ali bedi ali sanja.
"Nezaslišano!" je mrmral.
Tudi Jakob se je razgrel. Nadaljeval je:
"Vse to mi je povedala grofica