Štev. 9. V Ljubljani, dne 5. novembra 1932. Leto I. Poštnina plačana v gotovini Cena 1 Din ■ ■< UCAITA 6ARATA Letna naročnina 40 Din. — Uredništvo in uprava v Ljubljani, Gledališka ulica 8, telefon št. 2109 l£rlA\J#\ VSArVU 3UDUI V/ Račun poštne hranilnice št. 16.160. — Rokopisov ne vračamo. — Inseratov ne sprejematnol Ob dvajsetletnici „ Preporoda" Komaj so bil: odgrmeli kumanovski topovi in ni še bilo jasno, kaj nam prinesejo bližnji dogodki na Balkanu, že j«e v Ljubljani zagledal božji dan droben listič. »Preporod« mu je bilo ime. Prva številka je izšla dne 1. novembra 1912. Lastnik in izdajatelj je bil Konzorcij »Preporoda«. Tiskal ga je Dragotin Hribar, odgovorni urednik je bil Fran Brozovič. Podnaslov je bil: Pokrajinsko glasilo jugoslovanske napredne mladine na Slovenskem. Po vsem tem bi se dalo težko dognati, kdo so glavni izdajatelji in pisatelji tega lista. Naravno je, da so se morali skrivat i, saj so bili sami srednješolci; srednješolcem pa je bilo takrat prepovedano sodelovati celo pri leposlovnih listih (zato so se morali skrivati pod raznimi psevdonimi), kaj šele izdajati svoj list — in to celo — politični list. Zato v tem listu ne najdemo pravih imen, a vemo dobro, kdo so bili tisti mladi borci jugoslo-venskega nacionalizma, ki so v času od L novembra 1912. pa do pomladi leta 1914., ko je »Preporod« ustavljen, dvignili na boj vso našo srednješolsko mladino, potegnili za seboj več .no visokošolskega dijaštva, odločilno vplivali na našo javnost in jo prisilili, da je sprejela njih nacionalno vero. Tako je »Preporod« fes preporodil slovensko miselnost in Jo pripravil na usodne dogodke svetovne Vojne.. . Kako in kaj so bili preporodovci, nam je popisal eden iz njih, Iv. Jan. Kolar v lepi knjigi »Preporodovci«, ki jo vsem pr iporočamo. Tudi naši sedanji »Preporodovci«, (združeni v organizaciji ljubljanskih srednješolcev), bodo baje izdali svojo spomenico za jubilej, ki ga bodo obhajali meseca deccm-oi a, kakor čitamo v listih.. Baje so za svojo spomenico prosili prispevkov pri bivših pre-Porodovcih, pa niso bili uslišani... To je Precej značilno za naše današnje čase! Res Jc’ da zadnja leta »Preporod« v ljubljanskem »Narodnem domu« ni imel nič skupnega s Predvojnim »Preporodom«. Morda ta naša 'Gladina nitii ni vedela, odkod je ime njene Organizacije ... In zato je prav, da sedaj ob Jubileju vzbudimo one lepe sporni"'*. Ne toliko zaradi onih, ki so šli pred nami, ampak zaradii teh, ki gredo za njimi, ali — recimo — hočejo za njimi. Ker sicer nima smisla, tla kosijo ime »Preporod« ... »Pohod« pozdravlja jubilej, saj se čutimo v sorodstvu z onimi, ki so ostali zvestii idejam »Preporoda«. Zato vabimo vse naše prijatelje, ki so izšli iz pre-Porodovskega gibanja, da se nam pridružijo f svojimi spom ni ... To so gotovo najlepši 1,1 najčastnejši spomini iz naše zadnje zgodovine .. . Prav bi bilo, da bi jih nikoli ne onečastili! ^d 1. 1908., ko so pokale cesarske puške po [iubljanskih ulicah, je rastla na naših srednjih šolah nova mladina... Novo veliko spoznanje Je dozorevalo v njej: da za nas ni več rešitve v Avstriji, da nas bodo rajši postrelili, ko da ”i nam pusti svobodno živeti . . . Če ne v Avstriji, kam tedaj?... Pogled na zemljepisno karto je bil obupen . .. Takrat se je začela propaganda od juga... Vodila jo je »Mlada Bosna«. Leta 1909. je bil v Ljubljani velik shod t. zv. narodno- radikalnega dijaštva, ki je imel reševati jugoslovensko vprašanje. Govorilo se je mnogo, a resolucije so bile medle, ker se je še vedno reševalo avstrijsko jugoslovansko vprašanje. Prav ob istem času, ko je slovensko dijaštvo zborovalo v ljubljanskem »Narodnem domu«, je pa drž. pravdnik v Zagrebu čital smrtno obsodbo veleizdajalcem v t. zv. Zagrebškem procesu. Nad 50 Jugoslovanov iz hrvatskih pokrajin je sedelo na zatožni klopi zaradi sr-bofilstva... Ker so imeli doma slike kralja Petra ... To je bila veleizdaja ... Mladina je dobro razumela, za kaj gre. Iz Dalmacije in s Sušaka so segali propagandni glasovi v Ljubljano in v naše srednje šole... Število mladih Jugoslovanov je rastlo... Začel se je preporod, t. j. preorijentacija otl zapada na vzhod .. . Jugoslovenski in balkanski svet, ki smo ga pr^j gledali skozi nemška očala, se nam je razkrival v novi luči.. . Do 1. 1912. je imela mlada generacija že precej jasne pojme, kaj hoče. Toda balkanski problem je bil tako zapleten, da je bilo iz njega težko najti jasen program. V to iskanje je zasvetila balkanska vojna. Kumanovo je potrdilo vero mlade generacije, Kumanovo ji je dalo jugoslovenski program, Kumanovo je pokazalo rešilno pot iz nerazrešljivih problemov. Zato je tik po padcu Skoplja izšel naš »Preporod,« ki je zbral mahoma okoli sebe vso srednješolsko mladino brez razlike na polit ično in versko prepričanje ... Zato je bil nastop »Preporoda« važen dogodek ne le v življenju naše mladine, ampak tudi v mišljenju našega naroda. In kakor je letos v vsej javnosti odmevala dvajsetletnica Kumanovske bitke, in so mnogi šele pri. tej priliki spoznali, po kateri poti je šlo naše odrešenje, tako bi morala v vsej mladini odmevati dvajsetletnica »Preporoda«. Jubilejev ne slavimo zaradi njih samih ampak zaradi nas. Jubileji so opomini večnosti!.. Naša mladina se v šoli uči mnogo stare zgodovine, a dogodki zadnjih let so ji pogosto nejasni. Ker ti dogodki še niso »zgodovina« ne govori o njih niti profesor zgodovine niti kdo drugi. Nam pa se zdi, da bi bilo ravno to važno. Čehi so vpeljali v vse svoje šole t. zv. »občansko vzgojo« (državljansko vzgojo), ki skrbi za to, da dijak spozna predvsem dogodke zadnjih let, kako je nastala češkoslov. država in kako je urejena. Poglejmo drugod: v ruskih šolah se ne uče ruske zgodovine, kakor da bi bila Rusija nastala šele z Leninom. Zato pa mladi Rus veruje samo v sedanjo in bodočo Rusijo. Ali pa v Italiji. Ves teden so slavili zmago fašizma. Vsa zgodovina Italije, (ki ni majhna) n', tako važna kot sedanjost in bodočnost. Zato je vsa mladina pripravljena na delo in žrtve za domovino. To je res vzgoja!.. Tudi pri nas, če hočemo mišljenje mladine usmeriti v pravo jugoslovensko smer, je treba nove vzgoje. V tem nečemo reči, da naj zamolčimo vso našo zgodovino. Ne, saj je tu in tam lepa in poučna. A pri tem pogosto napihujemo čisto brezpomembne stvari. In ravno ta zgodovina nam je delala že velike preglavice pri našem ujedinjenju. Ko bi mladina predvsem poznala zgodovino od Kumanova dalje, bi mnogo bolje in pravilno razumevala naš sedanji čas in bi prešlo tudi vanjo več pravilne jugoslov. miselnosti in odločnosti za zmago skupnosti proti malomiselnemu javkanju in stokanju različnih avtonomističnih smeri. Res je, da so se šele od Kumanova dalje zlivale vse naše slovenske, hrvatske in srbske misli v eno določeno smer, ki jo je pri nas kazal »Preporod,« po drugih jugoslov. pokrajinah pa drugi omiadinski listi, zate je prav, da se spomin na to dobo čim bolj obudi in dobro poznanje dogodkov te dobe, balkanske vojne, svetovne vojne in prvih povojnih let bi moralo tvoriti bistven del naše nacionalne vzgoje. Ker pa vemo, da govorimo gluhim ušesom, se tembolj pridružujemo jubileju naših preporodovcev z željo, da bi vsaj oni te spomine med seboj obudilii... Jubilej »Preporoda« pa se ne tika samo Ljubljane, ampak vseh naših srednjih šol. Saj so nekdanji »Preporodovci združili okoli sebe vse slovenske srednješolce. Še se spominjamo, kako so v nahrbtnikih nosili v Celje »Klic Gospe Svete,« kako so pridobili za svoje ideje tovariše na malih pokrajinskih gimnazijah. Zato bi morala jubilej »Preporoda slaviti vsa naša srednješolska mladina, oz. vse naše srednje šole, da bi se v lepih spominih na pohod tedanje srednješolske mladine poživila nacionalna miselnost našega današnjega dijaštva, da dobi to dijaštvo pravo zvezo s svojo preteklostjo in spozna svojo nalogo v sedanjem času. Videli smo zadnjič, kako je naša mladina lepo proslavila Kumanovo. Kar je bilo v tej mladini zadnja leta slabega, je zakrivila šola in naša slaba nacionalna vzgoja. Naj bo jubilej »Preporoda« tudi v tem oziru mejnik, kakor je bilo Kumanovo mejnik med preteklostjo in bodočnostjo. _____________________________ L B. Preporodaši: Danes bo ob pol 5. uri popoldne predavanje dr. O. Reya, o temi: »Borba Slovenstva /a svoj obstanek«. Za člane udeležba obvezna, vabljeni tudi člani starešinske zveze Preporoda, člani Omladinske Narodne odbrane in druf stani kazni se morajo pognati čez mejo, ker to je strup za naše zavedne državljane, ki so po nesreči službeno odvisni od njih. S posebno vnemo se moramo zainteresirati za razmere, ki kriče po maščevanju v tekstilni tovar* ni »Jugobruna«. Vsa količkaj boljša mesta so v rokah inozemskih pritepencev. Pri naših oblasteh so v svrho tukajšnjega bivanja prijavljeni pod laž* nimi poklici. Zaradi tega nazvani »nenadomestlji* vi«, uživajo na debelo gostoljubnost naših dobrih src in nezavednost naših ljudi jim daje up na še sijajnejšo bodočnost. Potrebno je, da kralj, ban* ska uprava zahteva od teh »nenadomestljivih« iz* kaze o njihovi strokovni izobrazbi. Ker te nimajo, bi prišle v poštev domače, res strokovno izobra* žene moči. Tujci so šli že tako daleč, so postali tako pre* drzni, da so naše delavke in delavce pretepavali, suvali v stroje, uporabljali v nesramne namene, jih-do skrajnosti izrabljali in kot izžete pognali na cesto. Zaslužek je beraški, da delavstvo ne more imeti najpotrebnejše hrane. Preživljajo se s kru* hom in kavo, kar kvarno vpliva na zdravje. S 25. do 28. letom reši nesrečneže tujčevega gorja neiz* presna jetika. Nimajo niti za potrebna oblačila ;n zlasti v zimskem času trpe mnogo in dobivajo po zaslugi tujcev razna neozdravljiva obolenja, kar je vsekakor v škodo bolniške blagajne. Poleg vse* ga tega pa delavstvo izrabljajo v nehigienskih pro* štorih čez dovoljeni 8*urni delovni čas. Pri gospodih inozemcih pa je seveda vse dru* gače, oblačijo se gosposko, jedo kakor baroni za polno obloženimi mizami z dobrotami naše tako zaničevane zemlje. Najžalostnejše pa je, da se taki zastrupljeval* ci našega naroda družijo s tako zvanimi naciona* listi zgolj iz materialnih ozirov, nikoli pa ne iz či* stega idealizma. Zato pozivamo še enkrat oblastva, da te ne* potrebne tujce poženejo čez mejo.V nasprotnem primeru bomo sami obračunali kar najradikalneje z njimi, ker ne moremo prenašati več tolikega za* sramovanja naše narodnosti in naše ljube države. Vabimo... Kavarna »Narodni dom« je izdala letak, ki naznanja, da se bo vršil od nedelje dalje kunccrt damske kapele, kjer se bo igralo in pelo v nemške m jeziku. V to kavarno vabi k obilni udeležbi... Jesenice Slike z jeseniške ceste. Greš po cesti široki, lepi jeseniški cesti. Čutiš, da dihajo iz nje trde stopinje našega ubogega delavca*trpina, ki dan za dnem meri pot v tovarno in nazaj domov. Slišiš slaboten razgovor premrle in včasih lačne dece, ki hiti v šolo. Oče in otrok, oba sinova rodne zemlje. Mimo tebe pa novi obrazi, vsak mesec kaj no* vega, vsak čas kaj nenadomestljivega. — Kdo je? — No, novi inženjer, ali špecijalist, ali nenadomestljivi špeeijalni špecijalist itd. — Tako pravijo naši delavci! Pa od kje? — Ne vem, ali pristen Jugoslovan! Pa kako? — Nemško? Dojč ercogen? — Da, prijatelj! Ob jutranji zori se kar pojavijo; niti ne veš, kje mu je rodna mati! Ali pijonir je, če ne siguren, pa vsaj mlačen. Pa kje so naši inženjerji, mojstri in špecija* listi? — E, prijatelj, pravijo, da jih ni; pravijo, da mo* ra biti tudi pri nas brezposelnost. In pravijo tudi: sposobnost! In, prijatelj, na uho: V krvi mora hiti vsaj še sled šulferajnskega duha, vsaj malo, da smrdi. — Da, da, hail und hail--------------naprej zastava Slave! — Poglej v staro Celje in videl boš potomca celjskih grofov. Hrastnik KUMANOVSKA PROSLAVA V petek, 28, oktobra je proslavilo naše Sokol« sko društvo skromno, a dovolj častno dvajseto ob« letnico velikih balkanskih dogodkov. V okusno in prazniku primerno okrašeni dvorani Sokolskega doma, se je zbralo' članstvo in dokaj občinstva; navzoči so bili tudi zastopniki industrije (rudnika in kemične tovarne) ter odposlanca dolskega So« kola. Po uvodnih besedah brata staroste Groznika je referiral o- dogodkih, ki so se 24. X. 1912. izvršili v bitki pri Kumanovem, brat prosvetar Mahkota. Nato je odpel sokolski oktet »Arijansko morje« — lepo in fino. Sledila je deklamacija pesmi »Ranje« nec od Prilepa«, ki jo je ljubko podala s. Pater,-nostrova in »Albanske gore«, ki jo je z zanosom deklamiral br. ing. Freyer. S. Jenkova pa je s pri« merno nežnostjo recitirala pet pesmi iz Stritarje« vega cikla »Raja«. Spored je zaključil oktet s pesmijo: »Slovenac, Srb, Hrvat«, ki jo je izvajal s potrebnim elanom, živahno in ostro. Skoro uro trajajočo proslavo je zaključil br. starosta z vzkliki kralju in Jugoslaviji. Ves skromen program je zapustil kar najboljši utis in moralnemu uspehu je zabeležiti velik plus. In kako je bilo pred dvajsetimi leti? Hrastnik je dobro razumel pomen balkanske vojne in mnogi domačini, nacionalisti so pod okri« Ijem »Balkanskega rdečega križa« zbirali »vinarje« ter jih žrtvovali prepotrebnim srbskim borcem. Agilen zbiratelj in iniciator te akcije je bil učitelj g. Roš Miloš, ki je baš radi tega pretrpel marši« katero grenko od strani oblasti in od nenaklonje« nih domačinov. SOCIALNI ZLOČINI Hvaležno nalogo čeprav težko si je izbral »Pohod« v nameri, da brezobzirno razgali gospo« darske in socialne zločine, katerih je polna naša lepa Jugoslavija. Ne mine skoraj dan, da ne bi v naši sajasti kotlini zaječalo v obupu srce odpuščenega delavca trpina. Enkrat ustavi delo steklarna, drugič odpu« šča kemična, tretjič TPD. Dočim so redukcije pri prvih dveh malenkostne, je zadeva pri TPD popol« noma drugačna. 2e je bila enkrat pri rudniku letos izobešena črna lista nesrečnežev, ki so bili vrženi na cesto. Dvignil se je teptani delavec za svoje pravice, že je moralo enkrat orožništvo miriti lačne in cbu« pane delavce. Na razne intervencije in prošnje se je pomladanska redukcija nekoliko omilila in so ostali brez dela samo večji del oni, ki imajo domo« ve, svoj skromen pogoj za obstanek. Na ta načnje bila vsaj deloma popravljena krivica. Toda gospo« dje v Ljubljani, ki predstavljajo one tuje krvosese so bili mnenja, da se je izvršila redukcija preveč socialno. In da ne bi bila vsled te »socialnosti« prizadeta njihova nikdar polna bisaga, sp sklenili, naj se odpusti in sicer takoj s t o, tekom enega le« ta pa še nadaljnjih sto — čujte in strmite — izmoz= ganih družinskih očetov — neporočenega ni nikogar vmes. Odpusti naj se dvesto ljudi, od katerih ima že večina po 20 let službe, in mu radi tega ne bo treb i dajati pokojnine, premoga bo manj p ;rab-. Ijenega, ker sami ga ne potrebujejo toliko, plače samcem so manjše, ker nimajo doklad za otroke — in sveži so, polni krvi, katere se hoče tujemu kapitalu, da jo pretvarja v zlato. Na cesto bo vrženih 200 družinskih očetov, 200 izmozgancev z otroci in ženami, dvesto ljudi, ki so polnih dvajset let garali za črno skorjico kru--ha, da so polnili in večali račune lastnih in tujih delničarjev, upravnih svetnikov, centralnih ravna« teljev in pa tresore bank, katere vse se nahajajo izven meja naše domovine, od katerih so nam vse enako naklonjene dokler imamo še kaj črnega dijamanta in ostalih rud ter svežih delavnih moči. Dvesto očetov bo brez dela, dvesto src bo polnih obupa in sovraštva, štiristo iznemoglih pesti bo skrčenih. Proti komu? Proti domovini, proti kapi« talu. Dvesto mater se bo moralo skrivati svoji dcci, katero so rodile, ker ji ne bodo mogle nuditi koščka ovsenega kruha. Komu v korist, komu na škodo? Sicer je pri redukciji obljubljeno, da bo namesto izgaranega očeta sprejet njegov sin. Iz tega se vidi, da redukcija ni potrebna, ker se bo vzelo nanovo dvesto svežih moči. Očetje so izse« sani, v njih ni več krvi, ni več moči, vso so že prodali. Zato jih ne rabijo več, sprejeli bodo njih otroke, njih sinove, ki bodo več producirali in manj zaslužili. ' J I.II5KI Ali sme država mirno gledati tako zločinsko početje, ali sme pustiti, da nam tujci v lastni #dr« žavi ustvarjajo nerazpoloženje in srd proti državi. Sveži polni moči so ponudili svoje moči tujcu, delali so in garali, plačevali v bratovske skladnice za starost, danes po 20 letih dela je vrženih na cesto dvesto skeletov. Ali še nismo prelili dovolj krvi za druge, ali ni že dovolj naše deee poginile od lakote, ali ni že dovolj naših mater obupalo nad življenjem? Ali nismo darovali dovolj za povzdigo zapada? Gospodje poslanci, senatorji, ne dopustite take moritve, slovensko časopisje dvigni svoj glas. ljudstvo, strni se v enotno fronto teh nesrečnežev, teh žrtev tujega kapitala! Ne bodimo mlačni. Saj kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi poti. Ne pustimo, da pogine dvesto očetov z žena« mi in otroci, — saj so tudi oni vsi naše gore list — v korist nekaterih denarnih mogotcev, katerim je domovina zlato in kupljena kri delovnega ljud« stva. Če si hočemo ohraniti delavca, da bo zvest sin domovine, pomagajmo mu v borbi proti last« nim in tuj:m iskoriščevalcem. Dvanajsta ura je, dvesto očetov okostnjake*', dvesto mater in brezštevilno krdelo nedolžnih otrok prosi in zahteva, da se mu da za njegovo delo skorjico črnega kruha. Proč z brezdomovin« skimi krvosesi, vsi za pravice trpečega jugoslcs vanskega ljudstva! DIE WACHT AM RHEIN Z ozirom na članek pod: Hrastnik — »Die Wacht am Rhein« v rubriki: Z obhodov štev. 7. leto 1., na strani 7. našega lista z dne 22. oktobra 1932. nas naproša gdč. Frida Kvartič, Hrastnik, za sledeči popravek: »Ni res, da kažem ali izpovedujem ob vsaki priliki svoje nemčursko mišljenje. Res pa je, da sem zavedna Slovenka in nikakor nisem nemšku. tarka. Tudi ni res, da sem dala v neki tukajšnji gostilni za 25 vrčkov pive gospodom sodrugom intcrnacionalcem, da so skupaj zapeli imenovano nemško himno, namreč »Die Wacht am Rhein-<, temveč je res, da nisem plačala nikomur niti za 1 vrček pive in nismo peli nemške himne, ampak le slovenske in nemško narodne pesmi. Ni res, o:i bi bila zakrivila kako izzivanje, marveč sem po« polncma mirna ženska, ki želi z vsem svetom ži« veti v miru. Zlasti se nisem nikdar brigala za politiko.« Kvartič. Zagorje Pri rudniku je bilo na separaciji dne 15. okt. 1932. reduciranih 20 družinskih očetov, ki imajo po 10, 14, 18 in nekateri tudi do 27 službenih let. Do sedaj smo bili vajeni, da je T. P. D. redu« cirala ali kmetske oziroma tudi rudarske sinove in bajtarje. Izgledalo je, da je bilo le še nekaj ob« zirnosti. Nepričakovana redukcija družinskih oče« tov, ki se je izvršila tik pred zimo, ko je vendar glavna sezija premoga tu, je porazno delovala na prizadete, kakor na vse ostalo občinstvo. Tak i brezobzirnega ukrepa s strani družbe ni nihče pri« čakoval. S to novo metodo, da so pričeli odpuščati poročene družinske očete, obdržali pa mlade nepo« točene moči, ki jih bo po tej metodi zadela, če se bodo svobodno družili, ista usoda, bo imela druž« ba z inozemskim kapitalom velik dobiček, kajti neporočenim odpade deputat premog, ki je sicer minimalen, dalje stanovanje, ter za mlajše moči tudi nižje socialne dajatve. Vse to naj gre na račun našega jugoslovanskega rudarja. Kulturni škandal pa tiči v tem, da se vse to vrši pred očmi oblastev, ki so v to poklicane, da ščitijo našega člo« veka. Pribijemo, da se je naš rudar polnoštevilno odzval na volišču za državni zbor, ko ga je pokli« cala država in tako dokazal, da hoče to državo, od katere pa sedaj zahteva samo to, da se ga pusti pri delu, in še pri jako trdem delu, ter se ga ne meče pred njenimi očmi po dolgih letih napornega dela vsega izmozganega na cesto. Pokojnine nima pričakovati, kajti težko je <1 kazati pri zdravniških pregledih, da je 70% delanezmožen. Tudi pokoj« ninska blagajna postaja vedno bolj prazna, ker je vedno mani dohodkov. Na drugi strani pa gori in tli ogromno nako« pičenega premoga, ki ga vsled previsoke cene naša industrija ne more kupovati, ter ga mora kriti iz drugih manjših rudnikov, ki je primerno cenejši. Pretirano visoko ceno pa ne povzroča skromni zaslužek rudarja, pač pa prekomerno previsoke plače gospodov na višjih mestih. Ogromno nakopičeni premog v Zagorju tli in gori, ki ga pa od časa do časa gasi mimo tekoči potok Medija — tli in gori pa tudi v duši obupa« j nega rudarja, ki ga podžigajo še solze njegove bedne družine. Merodajne faktorje opozarjamo, da je dvanaj« J sta ura že odbila, bati se je, da bo udarila 13ta ... j Sevnica ob Savi »Kumanovska nedelja« v Sevnici. Lepo jesen« j sko jutro se je rodilo in obetalo tudi krasen dan. 1 Občani, večinoma kmetje iz okolice, so prihajali 3 na trg k prvi službi božji. — Po končani maši čita 1 občinski redar razglase županstva, med temi tudi 1 razglas, da se vrši v Sokolskem domu ob 11. uri dopoldne predavanje v proslavo 20 letnice kuma« s novske bitke. Vstop vsakomur prost. Ljudje se razkropijo po trgu, zavijejo v gostil« | ne, kjer dobe z golažem in vincem svoj telesni § blagor. Kmetski fantje postavajo po trgu. Občin« j ski odbor se zbira ob pol 9. uri k seji. Edino gosp. župan Krulej se spomni kumanovske obletnice in j v svojem nagovoru pojasni odbornikom pomen ] balkanske vojne in kumanovske zmage ter nato J otvori svečano sejo. — Okoli 10. ure se prikažeta 1 v trgu le dve zastavi in sicer na občinski hiši in 1 na hiši g. Karla Cimperška. Drugod ni bilo od« ‘ živa. — Kdo se bo pa trudil »gor na dile« za tako . »malenkost«. I !ro kasneje se nabere precej dece j pred Sokolskim domom, da obišče mladinsko knjižnico in sliši predavanje o Kumanovem, a ; članstva in ostalih je bilo le okoli 20. — Da, žalostno, a resnično. — Saj ima Sokolsko društvo 184 pripadnikov. A kje ste, bratje in sestre? Sokolska | dolžnost še ni izvršena s petdinarsko mesečno čla« narino. Enake pravice, enake dolžnosti. — Kje je j ona »inteligenca«, »cvet naroda«, kje so prosvetni f delavci? Povejmo si resnico v obraz in recimo J »mea eulpa«. — Le delo za lasten želodec in lasten j žep šc ni delo za narod in domovino, še ni kul« j turno delo. Ravno v tej krizi nam je treba več | delavnosti v dosego naše gospodarske svobode. Samo -zabavljanje, kvartanje in »pokušanje« S mošta tu in onstran Save še ne bo rodilo uspehov. Živimo v dobi resnega dela, kjer ni časa za za« bave in veseljačenje. Torri proč s filistrstvom, proč z mlačnostjo, proč s starim strankarstvom. Očistimo lastne takozvane »narodno napredne« > ‘vrste. Z delom dajmo vzgled in pritegnimo še | druge, a vsi, prav vsi. Sokolsko delo in delo za narod zahtevata ide« i alnih borcev, ki bodo žrtvovali sebe in svoj la« sten »jaz« skupnosti, predvsem onim, ki so vzgoje, : prosvete in pomoči potrebni. Tu se odpira široko polje udejstvovanja za našo inteligenčno starino in mladino. Čas hiti. torej k delu, da ne bo prepozno. Ali je fo pravi šport? Bil sem v nedeljo, 9. t. m. na igrišču S. K. »Save« v Sevnici. Vršila se je \ tekma med SK »Olimpom« iz Celja in SK »Slogo« j iz Radne. Da pojasnim; člani SK. »Sloge« so namreč I pripadniki salezijanskega zavoda na Radni pri Sev« j niei. Prav čedne drese imajo ti nadebudni nogo« 'j metaši. Ali vsakdo, ki količkaj pozna naše nekdanje plemenske zastave in sedanjo državno tro* jjnieo je lahko uvidel, kako tvorijo te bele lua Vice, modre hlače in rdeče nogavice barve nek« dan je plemenske slovenske zastave. Imajo pa ti športniki tudi svoje mladinsko ; (otroško), moštvo, ki je igralo isti dan tekmo, s sevniškimi šolarji. P : končani tekmi pa so v slo« i vi) pozdravili ti mladi »Slogaši« svoje tekmece s klicem »Živjo, živjo, živjo!« — Najbrže voditeljem SK »Sloge« pozdrav Zdravo! ni več »moderen« in b čejo uvesti neko posebnost, dasiravno je po« ; zdrav »Zdravo!« predpisan od Jugoslov. nogometne zveze. Čudno, čudno, ti dresi, ti pozdravi! Ali ni to zavajanje mladine v stare plemensko strankarske otrasti? Ali ni to zloraba športa? Močno dvomim, če vzgajajo voditelji SK »Slo« ge« našo mladino v složnem duhu jugoslovanstva. Bil bi umestno, da se oblasti malo pobrigajo za zadevo. NACIONALISTI-GOSPOD ARSTVEN1KI, V POTREBI ZAPOSLITVE POSLUŽUJTE SF, BREZPLAČNE DEL A VS K E POSR EDO V AL NICE NARODNE ODBRANE V LJUBLJANI ! Sv. I!j pri Mariboru Sem tu gori od leta 1916., od tedaj, ko so Ita* lijani zasedli Gorico. A moram reči, da sem se te* daj kot nacionalist lažje in uspešneje udejstvoval kot danes. Tako je danes v Mariboru, v Ptuju, v Celju in v vseh štajerskih trgih. Ob prevratu sem tukaj nastopal in prirejal zborovanja v vseh fa* rah pod naslovom »Kmetijske družbe«, za katero sem prevedel vse podružnice od centrale v Gracu pod Ljubljano. Nemci in nemčurji so me spoštovali in so se rne bali, kajti tedaj smo bili mi gospodar ji. Podtem načelom sem tudi nastopal. Kdor noče upoštevati in spoštovati dejstva, ki je nastalo po prevratu, se nas mora bati. Uspel sem tedaj, da se Nemci izse* lijo pod pogojem, da se jim plača za zemljo toli* ko, kolikor so dali. Tedanji tukajšnji župan, na* rodnjak, ki še danes govori v družini samo nem* ško, se je za iste zavzel. Podpisal jim je vlogo na narodno vlado, da se bodo asimilirali. In tako so oni ostali tu. Kako so se asimilirali, vidimo še da* nes iz njihove arogantnosti. To je bil prvi korak v pomoč Nemcem, da so 3e znašli od prvega strahu, ko so uvideli poraz Nemštva. Radi tega čina je tega župana bivša SLS napadla v svojih listih in ga odstavila, čerav* no je bil njihov ugleden pristaš. Lansko leto pa je dobil celo odliko za narodno delo ob meji, kar ni nikako čudo, saj ima stalno v gosteh vodilne krc« Se vseh mariborskih oblastev. Ko je nastalo strankarstvo, je vodilna narod* na stranka SLS radi glasov vse tolerirala. Zato se Je neovirano razbohotilo nemštvo in nemčurstvo. ^a mene je bilo glavno vprašanje, kdo dobiva kon* mesije za gostilniško in trgovinsko obrt, kajti tu so središča, kjer se zbira ljudstvo in kamor se steka ves denar. Čeravno sem bil tudi strankar (kmeti* jec), je bil za mene najprej narod in država in še* le potem stranka. Javno sem opozarjal oblasti m jih opominjal, komu se daje predvsem nove kon* cesije in za revizijo starih. Poudarjal sem, da ni dovolj, če je kdo samo jugoslovanski državljan, temveč da obrtnik mora to biti tudi po duhu Kot poslanec sem napravil indeks ter ga po* | slal v Lmbljano s pritožbo čez glavarstvo in dru* ga oblastva v Mariboru zaradi obrti, nemčurskega učiteljstva in orožništva. Za orožnitvo in učitelj 'tvo sem dosegel neke premestitve. Glede obiti Pa nič, ker so za vsakim preganjanim nemčurjem 'n denarnim mogotcem*prosilcem stali najodličnej* si »nacionalisti« in mariborski advokati. To je se danes. Zaradi političnega uradništva je prišel v Maribor sam namestnik. Okrajni glavar (star nem* vur in avstrofil) je namestniku priredil v vladni Palači kraljevski sprejem in se mu poklonil s špa* lirjem celokupnega uradništva. Uspeh je bil ta, da sem jaz dobil ukor, da žalim uradništvo in da mo* je navedbe ne odgovarjajo resnici. Na Pesnici je tedaj dobil restavracijo Nemec, ki jc še danes avstrijski državljan. Tedaj se je iz* javil, da ne bodo njegovi otroci služili vojske v Jugoslaviji. Se danes je tak kakor je bil. Ne go* vori niti besede našega jezika. Kljub temu pa je veleugledna osebnost pri vseh oblastih. Prav po* Jjosto prireja izlete v svoje vinograde z odlič* nimi gosti, šefi naših oblastev. Lahko bi vam postregel z gradivom za cele Mijige o gnilobi današnjih razmer in o mukah Pravih nacionalistov. Ponovno opozarjam, da niso Pravi nacionalisti tisti, ki nosijo to ime in ki dobivajo za to častne nagrade. Neki drugi, po* 'S()d imenovani nacionalist, ki je kot tak zapisan *adi v Beogradu, nosi nezasluženo veliko čast. Mož )e res veliko delal, toda uspeha ni nikjer, ker ni Sergije, temveč samo cincanje in večna rezervira* n°st, češ Bog ve, kaj še vse pride, ne zamerim se Mkomur. Kadi tega ni pridobil niti ene nemčurske družine, čeravno je že 10 let njihov stalni gost. Nikomur še ni rekel, zakaj imaš samo nemške ča* s°Pise/ naroči vsaj enega slovenskega. Neki tretji odličen nacionalist, kot tak tudi dobro zapisan v Beogradu, hodi te dni okoli slabo stoječih posestnikov z vabilom, naj prodajo svoja Posestva. Nudi jim prekovredne vsote in pravi, da kupuje za sebe. Nekje pa jc povedal, da kupuje za Nemce z Dunaja. Sklepamo, da za ponemčeval* "o predvojno organizacijo. Tudi mene je vprašal, prodam. Postavil sem mu ceno dvakrat tolik* *P°. kakor je posestvo vredno. Obljubil mi je vse rez pogajanja. Ljudje so v strahu, ker jih preganjajo advo* £ati kot zastopniki naših posojilnic ter prihajajo k meni, kaj naj store. Tolažim jih, naj počakajo do izida zakona o zuščiti kmetov, da bodo potem ■ Posestva rešena. So stvari za tisoč in eno noč. Med tem ko pišem, pride k meni neki kmet, Slo* venec, njegova žena je Nemka, toda otroci so v slovenskih šolah. Pravi, ravno imam priliko pro* dati posestvo Nemcem. Obljubili so mi takoj, kar sem zahteval. Cenil sem visoko. 25.000 šilingov so mi hoteli takoj izplačati na roko in naj gremo ta* koj k notarju. Pravi še, če to stori, bo takoj rešen vseh skrbi. Tolažim ga, naj malo potrpi, ker izide kmalu zakon in posestvo bo rešeno. Predloži mi nemško pismo advokata, ki je bil še pred pol leta župan Maribora. Sedaj pa sodite in naciona* lizirajte, če morete. Kamnik Kamniški nacionalisti smo z veseljem pozdra* vili naš list »Pohod«, ki ga bomo vsepovsod pod* pirali tako, kakor zasluži. Nacionalisti, zahtevajte v vseh lokalih, kamor zahajate, da so naročeni na »Pohod«, obenem pa tudi sami agitirajte za list, ki je bil že dolgo časa potreben. — Kam prideš s slovenskim jezikom? Kam? To je razlagal neki ugledni Kamničan, ki ga danes še ne imenujemo z imenom, takole: »S slovenskim jezikom prideš do Jesenic in Trbovelj, dalj pa prav gotovo ne...« Ta gospod, ki uživa med gotovim delom meščanstva velike simpatije, bodisi zaradi njegovih potovanj po Franciji, Nemčiji, Avstriji, Grčiji, bodisi zaradi znanih »nočnih soarej«, nika* kor ne more pozabiti, da so časi, ko so k njemu zahajali črno*žolti oficirji — za vedno minuli. Gi* banju omenjenega gospoda bomo posvečali po* sebno pažnjo. Svetujemo pa mu, naj si le enkrat ogleda kraje izven Jesenic in Trbovelj, pa bo vi* del, da se s slovenskim jezikom pride prav da* leč... dalje celo kot si on misli z njegovimi ski* sanimi možgani. — Drugič pa več! Žiri Kumanovska proslava. V soboto 22. t. m. je naše Sokolsko društvo proslavilo 20 letnico Ku* manovske bitke. Po lepem uvodnem govoru nad* učitelja hr. Hribernika sta očrtala br. Justin in Gabrovec s prav nazornim predavanjem razvoj in potek kumanovske bitke. V duhu smo sodelovali z našimi junaki, v duhu smo bili z njimi, ki so žrtvovali za nas svojo kri. Z žalostjo pa sem opazil, da triperesna dete* Ijiea v obliki učiteljic ni smatrala za potrebno, da bi se kot vzgojiteljica naroda in od države plačana moč blagovolila udeležiti predavanja, katero mislim, da se tiče tudi državljanov, ki jim država nudi vsakdanji kruh. Kdor ne dela, naj ne je. Na stotine idealnih delavnih moči čaka na službo, Vi pa se norčujete iz kruha. Ali Vas ni sram? Morda bi se našla kje kaka kosa, ki bi blago* volila triperesno deteljico pokositi, ali pa vsaj pre* saditi v južne kraje, kjer ji bo klima morda bolj primerna. Ne oskrunjajte narodnih svetinj! Ko sem se pred dnevi mudil po opravkih v Žireh, sem stopil v gostilno. Namah mi jc stopil pred oči okvir s sledečo vsebino: Otipavanje jestvin prepovedano. Pse voditi v lokal zabranjeno. Pljuvati na tla zabranjeno. Tik pod temi napisi, v istem okviru prosim, pa stoje slike prestolonaslednika Petra, pok. dr. Žerjava, mučenika Gortana in da bo narodni čut še bolj žaljen slika neke dunajske kabaretne ple* salke. Opozarjamo lastnika gostilno naj nemudoma popravi svoj greh. Celje Kulturna propaganda. Neki ljubljanski dnev* nik je prinesel to*le novico, ki je zelo značilna za našo narodno zavednost: »Nemški pesnik Jožef Ponten v Cel ju. Kakor poroča celjska »Deutsche Zeitung«, priredi še v tem mesecu zna* meniti nemški pesnik Jožef Ponten večer, kjer bo čital svoja delu. Iz istega vira posnemamo, da piše sedaj omenjeni pisatelj nov roman v treh delih z naslovom: »Volk auf dem Wegc. Roman der dcutschen Unruhe«. Ako g. poročevalec iz Celja nima za slovenski dnevnik kaj boljšega, mu svetujemo, naj še o takih stvareh molči, da se nam Nemci ne bodo smejali. Potem pa vidimo, kako so Nemci ob jestni in, da dobro poznajo našo sijajno zavednost, ker sicer si ne bi upali prirejati take večere, ki so vsakokrat nova germanska zmaga. Koroške novice —k Lepe besede. Vsako leto priredi dne 10. oktobra koroški Hajmatbund — naslednik tistega Hajmatdinsta, ki je vodil za časa plebiscita nem* ško propagando v slovenskem ozemlju — spomin* sko slavnost. Trde so bile besede, ki so jih do* sedaj govorili zastopniki te korporacije, krivične napram našim bratom onkraj meje, hude za ves slovenski in jugoslovanski narod. Omenimo samo obletnico plebiscita leta 1930., ko so nastopale ce* lovske »frajle« in dame v zilskih in rožanskih na* rodnih nošah, ko so zastopniki Mežiške doline nosili v sprevodu črno zastavo in ko se je slovesno zatrjevalo, da bo tudi tej neodrešeni nemški zemlji zasijalo nekoč sonce svobode. Pri letošnji slavnosti pa je predsednik Haj* matbunda, pisatelj in profesor celovškega učitelji* šča, Jožef Perkonig, izjavil dobesedno: »Mi smo enkrat obljubili slovenskemu bratu v deželi mir in dobrohotno uvidevanje, mi se proti tej obljubi vedoma nikdar nismo pregrešili. Dvanajst let pred* stavlja v življenju ene dežele kratko dobo, dvaj* set let zadostuje komaj, da se pomirijo sovražna si srca in dvanajst let je ravno pravi čas za prvi razgovor. Slabo se ustreže želji po sporazumu s slovenskim bratom in njegovim zahtevam, čc pra* vice, ki jih on že davno uživa, taji pred svetom samo zaradi tega, da nas pokaže v krivični luči ... Mi pripoznamo sveto pravico človeka na jezik, kulturo in narodnost, kakor jo tudi mi zahtevamo za naše manjšine v tujih državah; mi vemo in ho* čemo, da zadostuje dobra volja za prve početke, toda za državno obliko naše dežele pa ne obstoja drugih zgodovinskih pravic, kot je ta, ki jo je 10. oktober 1920. za večne čase nanovo potrdil, ne pa mogoče na novo ustvaril. Ob tej uri prisegamo: Bolest, solze in kri ne smejo biti zastonj prelite.« Nekoliko drugače zvenijo te besede iz ust krogov, ki so do danes imeli za slovenskega brata v deželi samo srd, sovraštvo in pogin. Toda koliko je verjeti lepo doneči frazi o pravici do jezika, na* rodnosti in kulture, ko se na drugi strani poteguje ne samo politična in državna meja, temveč tudi kulturna in narodnostna meja na Karavankah! Čez eno leto predseduje Perkonig tisti organizaciji, ki tvori vrhovno oblast v slovenski Koroški, koje namen je, v najkrajšem času zatreti slovenski ži* velj v deželi in ki se poslužuje za ta namen vseh mogočih sredstev. Tako je po plebiscitu organi* zirala bande, ki so s silo preprečile vsako slovensko prireditev, pregnala je vso slovensko inteligenco iz dežele in skrbi za to, da tudi naraščajoča slo* venska inteligenca ne pride do kruha. To društvo izdaja že leta deloma v slovenščini deloma v nem* ščini pisan list »Koroška Domovina«, ki blati vse, kar je slovenskega v deželi in izven dežele in ki jc pač vreden naslednik bivšega celjskega lista »Štajere«. To društvo je pošiljalo agente v Nemčijo, da zbere brezposelno inteligenco in skrahirane eksistence ter jih naseli med Slovenci. Niso se sramovali grde laži, da Jugoslovani nakupujejo nemško zemljo in tako ogrožajo južno nemško mejo. Gospodje okrog Hajmatbunda pač ne ob* čutijo, da so napravili slovenskemu bratu v deželi velikansko krivico, ko so pregnali njegovo inteli* genco, ko so skrbeli zato, da do danes za čez štiri* tisoč slovenskih otrok ni niti enega slovenskega učitelja, ni ene slovenske šole, ko so delili Sloven* ce v vindišarje in Čuše, ko so ukradli čez sto po* sestev slovenske zemlje in jo dali nemškim valpe* tom, da nastavlja krško škofijstvo na njih pri* tisi' nemške duhovnike v clnvonsl-jb župnijah, da tako odvzamejo slovenskemu prebivalstvu zadnjo zaslombo in preženejo slovensko besedo iz njene* ga zadnjega zavetišča. Perkonig bo moral napraviti red najprej v svojih lastnih vrstah, pregnati ozkosrčnost in krat* kovidnost drugih vodilnih faktorjev v deželi, raz* hliniti umetno propagiran strah pred jugoslovan* sko invazijo v deželo, predvsem pa popolnoma opustiti zlorabo nezavednega dela slovenskega pre* bivalstva za nemir v deželi. O rešitvi manjšinskega vprašanja na Koroškem pa bomo mogli govoriti šele potem, ko bodo Nemci prišli do zavesti, da je na Koroškem vladala krivica že desetletja pred plebiscitom in ko bo veljal za Koroške Slovence isti pojm o jeziku, narodnosti in kulturi kot velja za Nemce v naši državi. Ako pa se to ne bo iz* vršilo v doglednem času, se bo poživila kri, ki so jo prelili različni Kranjci, Maliči, Malgaji, Razlagi /a rešitev zibeljke slovenstva in ta kri bo vpila po maščevanju, in osveti. (šec.) Akademski „Pohod“ PROGLAS! Če hodim po Univerzi se mi naenkrat zazdi, da sem v narodnozgodovinskem muzeju. Dragi kolega, vem da izprašuješ zakaj? Takoj Ti povem. Na hodniku v prvem nadstropju sem opazil pri dekanatu tehn. fak. sredi kaj zanimive bratov* ščine društvenih desk naše slavnoznane »Akadems ske zveze« kraljevati kot simbol polmesec s tremi zvezdami!, poleg njega pa poziv sledeče vsebine: Slovenski akademiki! Ob vstopu na našo univerzo pozivamo v svojo sredo vse tiste, ki se danes zavedajo svojega zgo« dovinskega poslanstva (podčrtano in od nekoga pripisan vprašaj) in dolžnosti do svojega trpečega naroda. Svojega programa ne bomo podrobno razvijali, ker je že dovolj znan. Naš narodnostni program je: brezkompromisno slovenstvo, združenje in osvoboditev vseh delov našega od evropskega imperializma tlačenega naroda. V socialnem oziru smo za: nov pravičen dru« žabni red, ki bo omogočil vsem človeka vredno življenje in prospeh materialne kakor duhovne kulture. V svoje vrste pa vabimo samo požrtvovalne, disciplinirane in neustrašene' borce, ki se ne pla« šijo dela in žrtev. Zavedamo se, da so le odločnost, pogum in pripravljenost na žrtve predpogoj naše zmage. Podrobna pojasnila o vpisu v J. a. k. tl. Dani« co. Zarja in k. s. a. k. Borbo dobite vsak dan v dru« štvenih lokalih v Akademskem domu, Miklošičeva cesta 5. Ko sem stvar prečital sem mislil, da so se go« spodje najbrže zmotili in obesili proglas, čigar vse« hina kaže, da je še iz preteklega stoletja, ali pa da so zgubili svoj program pa hitro tekli gledat v stare arhive, kaj bi se dalo s pridom servirati »ne« orientiranim, odločnim in pogumnim« novincem kot svoj društveni in za »Slovenca« edinozveličavni program. Ker me take in podobne stvari zanimajo, sem šel po pojasnila. Pa sem zvedel, da je ta program novopečen, kljub tistemu »J.« v naslovu 2 omenje« nih društev, ki jim dela najbrže sramoto, da so ga tako pozabili, da je seveda tudi »moderen« in da če sem zaveden »Slovenoborec« moram, zavedajoč se svojega »zgodovinskega poslanstva« vstopiti v njih vrste, ker s tem pomagam združevati in osvo« bojati naš narod, ki ga »tlači evropski imperiali« zem«, in še mnogo lepega .. . Govorili so in govorili, pa v mojo bučo ni ho« telo prav nič teh zlatih naukov, no toliko so mi pa le zbistrili pojme, da takih le »Muhoborcev« kot sem jih po vsem krstil, ne more niti najbolj ne« spameten človek razumeti kaj hočejo, da o kakem »zgodovinskem poslanstvu« niti ne govorim. Škoda, da ni več Milčinskega, ta je menda nekoč pisal nekaj o »Muhoborcih«, morda bi bil tudi to pot tako velikodušen, da bi tej ubogi kon« gregaciji na ladji brez vesel in jader poklonil malo črnila — pa tudi dvomim. Dragi — »Bruc«, upanje naše, ti, ki si še po« gumen, odločen in pripravljen na žrtve, skratka — idealist, bodi vsaj Ti tako dober in pojdi v to »Muhoborsko bratovščino«, da boš nekoč lahko s ponosom dejal, da si bil tudi ti poleg, ko so »Mu« hoborci« reševali probleme, ki so jih drugi že davno rešili, z izjemo seveda nekega J. A. D. »Tri« glava«, ki so se mu menda tudi zlomila vesla in raztrgala jadra, na tej nevarni vožnji skozi »Jugo« slovenske čeri«. Sokolska ideja vsesiovanstva Sokolska ideja je najpozitivnejša in najkon« struktivnejša ideja slovanske rase. Sokolstvo je naj« vrednejši dar češkoslovaškega naroda Slovanstvu in Človeštvu. Vse borbe bratskega češkoslovaškega naroda od Bele Gore do Zborova so bile prežete z nenad« kriljivo težnjo za duhovno in telesno svobodo, a pravi i/.raz je našla ta težnja šele v ideji sokol« ski. V Sokolstvu je izražena vsa bitnost in smi« sel življenja češkoslovaškega naroda od Husovih časov do Massrykovih revolucionarnih činov, so« kolstvo ga je prerodilo in mu dalo svobodo, s tem pa je pokazal tudi pot k preporodu in svobodi vse« ga slovanskega sveta, ki, dokler Slovanstvo ne bo šlo po isti poti, slovanska rasa ne bo imela v sve« tu onega pomena, ki ji pripada po številu, razsež« nosti in njenih specifičnih osebnostih. Da bi bila predvojna ruska emigracija, mesto da je sledila germanskim vrelom zgodovinskega materializma, prišla v večno žarišče vseslovanske misli, zlato Prago, da se pri tem slovanskem viru napije sokolskega idealizma, in da je ta emigraei« ja, vrnivša se domov, začela pokret reorganizacije ruske družbe in države na bazi sokolske ideje, ne bi danes bratov Rusov tlačila pest, dišeča po ži« dovskem mazilu in stvari bi za Slovanstvo stale povsem drugače. Velika ruska država ne bi bila tako tragično končala, ne bi bilo treba tisočev žrtev, Rusija bi bila revolucijo tipa Tyrš«Masarykovega preživela, dočim je bil tip Ljeninov zanjo smrt. S to nepra« vilno orientacijo predvojne ruske emigracije smo Slovani izgubili svojega največjega zastopnika in s tem tudi silo, ki bi stala na čelu Slovanstva in vse evropske in svetovne politike. Da smo mi tu spodaj na Slovanskem Jugu pravilno pojmovali veliko sokolsko idejo, ne bi bi« lo prišlo do bratomornih srbsko«bolgarskih bojev, do albanske katastrofe in ne bi zaman izginili sto« tisoči Jugoslovanov v borbi proti Slovanom in ne bi danes preko pol milijona jugoslovanskih sužnjev) ječalo prikovanih na laških galerah. V svetovni zgodovini Slovanstvo tako dolgo ne bo igralo vloge, ki mu pripada, niti izvršilo naloge, ki mu je namenjena, dokler se ne bo pre? rodilo na osnovi sokolske ideje, ki je izrekla eksi« stenčni zmisel slovanske rase v ljudski zajedniet in ki je pokazala pot v afirmaciji Slovanstva pred svetom. Dokler ne bo vse Slovanstvo duhovno in or«1 ganizatorno ujedinjeno v enem edinstvenem vse«! slovanskem Sokolu, obsegajočem vse slovanske zemlje širom sveta, vse dotlej ne bosta ne Evropa] ne svet priznala Slovane kot enega vodečih fak« torjev političnega in kulturnega življenja vsega; človeštva. Slovani se še danes povsem ne zavedamo, dal smo ogromna sila in da bi ujedinjeni postali ne« nadmočni. To zavest nam more dati le vseslovan«; ska sokolska misel, samo Sokolstvo nas more or« ganizirati v edinstveno slovansko fizično in duhov« no fronto. Osnovna naloga Sokolstva je v tem, da zbere in disciplinira vse Slovane in da izraz ogrom4 n im materialnim in duhovnim bogastvom, ki sej krijejo v slovanski rasi. V Sokolstvu je rešitev Slovanov od nevarnosti ponavljanja tragične prošlosti, da se zopet in zo«j pet žrtvujejo za tuje interese in tuje ideje PV; Sokolstvu zamorejo Slovani doprinesti svoj deiežj obči moralni in kulturni preosnovi Evrope in sv c* ta: sokolska ideja edina more narediti iz slovan« ske mase zavedno edinstveno celoto, ki bo pri« i pravljena pričakovala vse opasnosti neizvestne bo«: dočnosti. Rdeče srajce slovanskih Sokolov so sim« boli svetle bodočnosti, nasproti antislovanskim čr« nim in podobnim srajcam, simbolom črne proA šlosti. Vsi zavedni Jugoslovani pod sokolske prapore!] Po Sokolstvu do Vsesiovanstva* Dixi. Film naše zemlje DENUNCIJANTI. To besedo čujemo zadnje čase prav pogosto med gotovim delom slovenske inteligence. Ta izraz ne pomeni nič dobrega, a še manj lepega. Denun« cijanti — ovaduhi! Pomislite — strašno! Toda stvar je taka, da so ljudje, ki imajo to besedo najpogosteje na jeziku, isto posplošili ter jo tolmačijo in dosledno rabijo v tem smislu, kakor da bi bi! to tudi vsak lojalen, iskren Jugoslovan, ki ne mara tiho in mirno stati cb strani medtem, ko oni v svojem koristolovstvu, v svoji zasleplje« nosti ali hudobiji brezobzirno pljuvajo na vse, kar je tem »dcnuncijantom« svetega. Tisti, ki se jih tiče, naj vedo, da bomo — de« nuncijanti v tem smislu — branili svojo, skozi ve« kove toli zaželjeno, z neizmernimi krvavimi in ma< terialnimi žrtvami pridobljeno domovino svojo svobodo! Branili jo bomo pred premišljenim, pa tudi nepremišljenim nestruktivnim delom vsako« gar! Branili jo bomo z vsemi sredstvi! Za vsako ceno!! DOMAČI FILM Uvodnik v predzadnji štev. »Pohoda«, ki med drugim načenja vprašanje naše domače filmske produkcije, je popolnoma umesten. Čudimo se našim vrlim pridobitnikom, ki na vseh straneh poskušajo srečo, na to idejo pa ne pride nihče, da bi bilo podjetje filmske produk« cije tudi zelo rentabilno. Toda ne filmanje puhlih operet in d.inkišotnih skrpucal, kakor men jih nudijo in vsiljujejo tuje in židovske filmske fabrike, ne, tega blaga imamo že davno preveč. Mi imamo dovolj zgodovine, burne in tragične, in pa romanov, in iz teh originalov črpamo lahko sijajna filmska dela. Ni se še našel režiser, ki bi se lotil te naše prošlosti, češ, kaj briga kulturni in moderni svet ta naša klaverna in suženjska pre« teklost. Res, tuji filmski režiserji nam pač ne bodo fabricirali tekstov za naš film; pomagali si bomo sami. Na primer za film, ki bi prikazal nekatere naše kmetske punte in boje, sem se posvetoval z nekaterimi našimi amaterji, in smo preračunali, da bi stal okrog 130.000 Din, 2 uri dolg, snimanje na izvirnih tleh. Seveda bi bil to nemi film, toda to bi bil šele začetek. Volja je tu, snovi dovolj, le kje dobiti denar? Tudi denarja je dovolj. Pri nas rastejo nebotičniki, hotelski kolosi, uspevajo cirkusi in filmski šund, v ničemer nočemo zaosta« jati za Nemci in Francozi. Le samozavesti ni« mamo, ne spoštovanja do samega sebe. Suženjska nrav je v nas, ta žalostna naša istina. Pisatelj. IZPRED SODIŠČA. Pretekli teden se jc vršila zelo čudna in zani« miva razprava pred sodnikom poedincem deželne* ga sodišča v Ljubljani. Dr. Vuk Kliment, nekdaj NVolfgang von Kliment toži nekega uradnika Ljub« Ijanskc kreditne banke zaradi razžaljenja časti. Svoječasno je študiral dr. Kliment konzularno aka« demijo na Dunaju. Dr. Kliment toži dotičnega uradnika radi očitkov, da jc bil izključen iz kon« zularne akademije zaradi tatvin, ki jih je /vršil napram svojim kolegom in akademiji sami. Oči« tali so mu tudi, da je žigosal avstrijske bankovce, ker je policija na njegovem domu našla razne štampilje in tudi denar. Neka priča je izpovedala, da se tudi v narodnostnem oziru dr Kliment ni vedel povsem korektno, ker je priči, ki je bila /. njim eno leto v akademiji, odgovarjal na slovenska vprašanja le —• nemški. Dr. Kliment je bil mnenja, da vpričo Nemcev ne gre, da bi govoril s Sloven« cem slovenski. Ker igra g. dr. Kliment pomembno vlogo v na« šem gospodarstvu, nas zelo zanima nadaljnja raz« prava, ki se bo vršila na ljubljanskem sedišču dne 17. novembra ob 15. uri, v sobi št. 50. SLAVNOSTNI ZVONOVI Pri zadnjem spominskem obhodu po mestu so sc oglasili tudi slavnostni zvonovi šentja*j kobske cerkve, ki so jako lepo poveličevali spomin na krščansko zmago. Zgodilo se je to prvič v Ljubljani in vidimo v tem lep zgled. Posebno ve« liki šentjakobski zvon je polnil celo okolico s svo« jim mogočnim glasom. Ni čuda, da je množica tu« di župnika Barleta, ki je stal pred svojo cerkvijo v družbi prijateljev, prisrčno pozdravljala. Pri nas je navada, da po naših cerkvah zelo radi zvonijo, kadar motijo na pr. sokolsko telovadbo. To snu) skušali na Taboru in zadnjič v šiški. Pri takih pri<| likali se ne smatra za onečaščevanje svetih zvo> nov. če se vtikajo v posvetne razmere. Pač pa bi se to smatralo, če bi se z zvonovi proslavljala ku-manovska zmaga, kajti ta zmaga je bila sicer kr* ščanska, toda pravoslavna... Št. Jakob jc bil torej častna izjema: pridružil sc je v imenu cer«, kve k proslavi in zahvali za zmago, ki je bila tudi za nas tako velikega pomena. V Trubarjevem par* ku raste cerkev sv. Cirila in Metoda. Če bo cerkeV| pri nas tako očitno kazala svoje simpatije do Ki'J mn in mržnjo do vsega, kar je jugoslovansko, se bo pač množilo število onih, ki se bodo zbirali v hramu naših blagovestnikov, kjer se bo glasila s slovensko službo božjo beseda ljubezni in bratstvi'- Odgovorni urednik Miroslav Matelič. Izdaja za Narodno obrambno tiskovno zadrugo, r. z. z o. z., Ciril Majcen, (predstavnik Francfc Štrukelj). Vsi v Ljubljani. Tiska Učiteljska tiskarna