Letnik . Štev. XXXIX Ljubljani, dne 20. januarja iqjs j Izhaja vsak mesec. Posamezna številka 2*50 Din, za inozemstvo 3 Din V »Zajednici« združene gasilske čete dobijo po en izvod »Gasilca« brezplačno Vsebina: Stran Starešinska seja Gasilske zveze kraljevine Jugoslavije.......................1 Vesti vatrogasuega saveza u Beogradu...........................................1 Vesti starešinstva gasilske zajednice za Dravsko banovino .... 2 Novo gasilsko poveljevanje.....................................................4 Požari hišnega ostrešja........................................................8 Delo v gasilskih četah pozimi..................................................9 Revizija......................................................................11 Znak Rdečega križa in gasilski samaritanski oddelki . . . . 12 Dopisi .......................................................................12 GASILEC Glasilo Gasilske zajednice Dravske banovine m/i Ft/,*. Poštnine prosto. Po § 97 zakona o organizaciji gasilstva Zalolll odbor »Gasilske zajednice za Dravsko banovino». Odgovorni urednik Jože Turk Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani (predstavnik Franci štrukelj) UČITELJSKA TISKARNA LJUBLJANA, FRANČIŠKANSKA UL. 6 tiska vse za Vas n. pr. društveno glasilo, tiskovine, pisemski papir, vabila, posetnice, letake, lepake, cenike, kataloge in še mnogo drugega KNJIGARNA LJUBLJANA, FRANČIŠKANSKA UL. 6 MARIBOR, PALAČA DRAVSKE HRANILNICE ima bogato zalogo leposlovnih In strokovnih knjig za Vaše knjižnice in za Vašo osebno uporabo. Poleg slovenskih knjig ima tudi zalogo drugih slovanskih, francoskih, angleških In nemških knjig. — tfevije, časopisi, znanstveni listi. — Velika zaloga slik. _ Pišite po kataloge In cenike! Gasilska četa v Cerknici pri Rakeku proda skoro novo dvokolno priklopno motorno brizgalno tvrdke Šmejkal, zadnja tipa. Cena je zelo ugodna. Slike so na razpolago. Proda se radi nakupb automotorke. — Na razpolago je tudi voz za moštvo. Interesenti naj se javijo na naslov: GASILSKA ČETA V CERKNICI PRI RAKEKU. TRGOVINA GASILSKE OPREME IN POTREBŠČIN FRAN SAMSA, Zagreb .Vt7,',{s: lastnikjSlME DESPOTOVI£, zastopnik prve svetovne tovarne gasilskih strojev in lestev C. D. MAGIRUS v (Jlmu ob Donavi, katera edino sama izdeluje vse vrste lestev, počenši od 2 —10 m višine, vse vrste brizgaln od 14 — 105 KS za 400 — 3000 litrov vode v minuti z 8 curki i. t. d., s katerimi oskrbuje ves svet. Tvrdka MAGIRUS vodi na vsem svetu, a tvrdka Samsa vodi v naših krajih preko 30 let. Poleg vseh strojev in opreme za gasilstvo osobito priporočam najmodernejše plinske maske in opremo proti vsem plinom po brezkonku-renčnih cenah. Starešinska seja Gasilske zveze kraljevine Jugoslavije Na seji starešinstva Gasilske zveze, ki je bila v dneh 12. in 13. t. m., je poročal starešina g. Andraševic o razgovoru z ministrom za telesno vzgojo naroda, g. dr. Aueroni, ministrom za javna dela, g. dr. Kožuljem in inšpektorjem deželne hrambe ministrstva vojske in mornarice, generalom g. Jurišičem, v zadevi izdanja uredbe, s katero naj bi se v zmislu zakona o organizaciji gasilstva uredilo vprašanje prispevkov zavarovalnic. Dalje je poročal g. starešina o razgovoru v gornjem vprašanju s predsednikom Zveze zavarovalnic, g. Paunkovičam. Ker so se prilike v gasilski zajednici Savske banovine uravnale, se je sklenilo, da se upravno poslovanje gasilskih organizacij te zajednice vrši zopet normalno. Na tej seji je bil predpisan znak za vrvce članov samaritanskih odsekov gasilskih organizacij. Z zadovoljstvom se je vzelo na znanje poročilo Uprave strokovno-informativnega tečaja za gasilske inšpektorje v Zagrebu. Obravnavah so se dalje neki predpisi tehničnega značaja, posebno izdelava enotnega vežbovnika, ki so bili nato izročeni v nadaljnje poslovanje Tehničnemu svetu. Poleg tega se je rešilo 30 točk dnevnega reda tekočih poslov, ki so vezani na odločitev Zveznega starešinstva. Vesti vatrogasnega saveza u Beogradu I. Svas čehoslovenskega hasičstva v Pragi je poslal na čestitke našega saveza ob Novem letu to-le pismo: Bratskemu vatrogasnemu savezu kraljevine Jugoslavije — Beograd. Zahvaljujemo se Vam na Vaši bratski častitki ter Vas prosimo, brat starešina, da izvolite tudi Vi‘tolmačiti Vašemu bratskemu gasilstvu naše presrčne pozdrave in da želimo Vam vsem na bratskem Jugu polno sreče in uspeha v Novem letu 1935. Ostajemo vedno Vaši Tajnik: Starešina: Anton Wciss, s. r. František Raupach, s. r. II. Vatrogasni savez kraljevine Jugoslavije sporoča v zvezi s svojim dopisom štev. 114 z dne 12. t. m., da izdaja savez trgovcem, ki se pečajo s prodajo potrebščin za gasilske uniforme, posebna' potrdila, da odgovarjajo omenjene potrebščine predpisom saveza. Vkljub temu prodajajo nekateri trgovci ne-predpisane znake, naramnice itd. Priporočamo podrejenim ustanovam, da zahtevajo pri vsakem nakupu od trgovca potrdilo Saveza ali kar je še boljše, da si ogledajo v zajednični pisarni predpisane vzorce. Vesti starešinstva gasilske zajednice za Dravsko banovino 1. V zalogi Gasilske zajednice Dravske banovine je izšla pod imenom »Organizacija gasilstva v kraljevini Jugoslaviji« prva knjiga s pravilniki in predpisi gasilske službe, katero prejme po odredbi zajedničnega osrednjega odbora vsaka gasilska četa v dveh iztisih po svoji nadrejeni župi. Ponaročila sprejema zajednična uprava. Podeželske zimske počitnice nudijo časa dovolj za proučavanje teh obširnih pravil in predpisov, ki naj postanejo sčasoma duševna lastnina vsakega zavednega gasilca. Četne uprave naj s pridom izkoristijo ta prosti čas za sklicevanje odborovih in članskih sestankov, na katerih oitajte in tolmačite polagoma vsebino teh pravilnikov in predpisov. 2. Naročnikom lista »Gasilec«. Z Novim letom dobi »Gasilec« za vezavo prikladnejšo obliko velike osmerke z boljšim papirjem, a dosedanjo ceno. Vse p. n,, naročnike najvljudneje naprošamo za obnovitev naročnine zaradi določitve naklade za prihodnji mesec. Članstvo v četah naj pri svojih znancih pridobiva vedno več novih naročnikov, da bo naša naklada v pravem razmerju s številom rednih članov, kajti danes imamo za 28.000 gasilcev le 700 pilačanih in 900 brezplačnih listov. 3. Barvaste slike k opremi in uniformi. Gasilska ziveza kraljevine Jugoslavije je dala izdelati podrobne slike k opremi in uniformi kot sestavni del k predpisu o kroju na prvovrstni ofset papir. Cela serija, 20 tablic, v velikosti izdane knjige s pravilniki, velja za zasebnike Din 10—, a za čete in župe samo Din 5-50. Zaradi nedostajanja potrebnega kapitala za tisk in založbo je treba te zneske z obratno pošto v naprej vplačati s poštnine prostimi nakaznicami župnim upravam, da jih te prenakažejo semkaj, ker le na ta način bo omogočena dobava teh tablic do sredi prihodnjega meseca. 4. Letna poročila župnih in četnih uprav. V omogočenje čim najtočnejšega zajedničnega poročila o delovanju žup, odnosno čet v tehničnem, upravnem in kulturno-prosvetnem pogledu Gasilski zvezi k. J. naj predlože vse župe svoja letna poročila po skupščini do konca prihodnjega meseca, a čete župam do najkasneje 5. II. t. 1. 5. Občinske podpore gasilskim četam. V svrho pregleda, v koliko se občine drže zakonskih odredb ter podeljujejo svojim četam letne redne podpore, je važno odgovoriti vsem četam na ta-le vprašanja: ; i ! i . 1. Ali in kolika je bila predvidena gasilska doklada v njihovi občini v proračunskem! letu 1933/34 ? 2. Koliko je od te doklade uresničeno, t. j. koliko je od tega občina zbrala (v kolikor je to mogoče ugotoviti)? 3. Kolika podpora je bila predvidena v občinskem budžetu za dotično gasilsko četo? 4. Koliko je izplačala občina četi? 5. Ali je predvidena gasilska doklada v proračunskem letu 1935/36 in kolika? 6. Ali je predvidena podpora za gasilstvo >in koliko? Vse župne uprave naprošamo' za pregledne izkaze o vseh včlanjenih četah po gorenjih vprašanjih. 6. Gasilska razstava. Zajednica priredi na spomladanskem velesejmu v Ljubljani (od 1.—10. junija t. 1.) gasilsko razstavo. Ta razstava je zamišljena v večjem obsegu in bo imela tri oddelke. Prvi bo prikazoval razvoj gasilstva. Tu bomo videli najrazličnejša starinska orodja in opreme gasilcev. Organizacija bo prikazana v raznih statistikah. Drugi oddelek bo propagandni, kjer se bodo predvajali gasilski filmi. Tu bodo razstavljale domače in inozemske tvrdke najmodernejše gasilno orodje in opremo. V tretjem oddelku bo prikazana sodobna obramba proti napadom iz zraka iz gasilskega vidika. Posla s pripravami bo ogromno. Zato prosimo že sedaj poverjenike, da zbirajo in si beležijo predmete, ki jih mislijo poslati na razstavo. V glavnem naj iščejo: starinsko orodje in opremo, slike požarov in večjih vaj, spominske predmete kot je na pr. razbita čelada ponesrečenega gasilca itd. Slik ustanoviteljev, častnih članov, odborov naj ne sprejemajo, sicer bi se tega preveč nagrmadilo. Pač pa naj čete že sedaj napravijo pregled požarov zadnjih let. Najlepše hi bilo razstaviti zemljevide četnega okoliša in z zastavicami označiti vse kraje požarov. Dalje naj pošljejo čete fotografije svojih gasilskih domov v velikosti 9X12 cm (razglednični format) in priložijo tudi načrt. Župne taijnike prosimo, naj čimprej pošljejo zajednici že davno zahtevamo statistiko vse župe na podlagi vseh četnih statističnih podatkov. Vedeti moramo stanje in število članstva, orodja (brizgaln, cevi, lestev itd.), domov, vrednosti župne (odnosno vseh četnih) imovine in dr. Le na podlagi teh podatkov bo mogoče izvesti vse načrte. Vsem p. n. gasilskim župani! Z letošnjo razdelitvijo rednih in izredmih podpor iz 2%-nega gasilskega sklada je ta sklad popolnoma izčrpan; zaradi tega je do nadaljnjega predlaganje (prošenj za podelitev izrednih podpor brezpredmetno. Obstoja pa še 1 %-mi gasilski sklad za povračilo nastale škode pri požarih na gasilskem orodju, ceveh, oblekah, obutvi, obolelih gasilcih, vpregi itd., ki bo tudi kmalu ves .izčrpan. Kadar bodo zavarovalnice po predpisih novega zakona o organizaciji gasilstva vplačale zaostale prispevke za lansko polletje in za letošnje koledarsko leto, se bo ustanovil zopet rezervni sklad za izredno podporo, kar borno objavili v zajedničnem glasilu Gasilcu« vsem župam in četnim upravam. 1. Vatrogasni savez je poslal gasilstvu za Božič obširno poslanico, v kateri želi vsem gasilcem obilo blagoslova pri gasilskem delu. Ker je posla- nica dospela, ko je že decemberska številka »Gasilca« izšla, smo poslali poslanico na župe, da te seznanijo čete z njeno vsebino. 2. Istočasno pa nas obvešča savez, da je sporočila tvrdka pasarske (po-samentniške) robe Dragutin Rožič iz Zagreba, da se nanašajo od nje naznanjene cene naramnic samo za pozamentrijo in ne za .kompletne t. j. za podlogo z dugmetom. »Samopomoč«. V času od 1. julija do 31. decembra 1934 so bile izplačane posmrtnine po umrlih člamih »Samopomoči«, in sicer: 397. Rihar Franc, Polhovgradec, star 74 let, 398. Keršbaumer Ivan, Mežica, star 70 let, 399. Peterca Franc, Litija, star 43 let, 400. Burklič Anton, Hoče pri Mariboru, star 68 let, 401. Kifnar Janez, Metlika, star 78 let, 402. Rose Janez, Luče pri Ljubnem, star 68 let, 403. Orehek Franc, Moravče, star 85 let, 404. Lenart Josip, Novo mesto, star 72 let, 405. Polak Vinko, Ivanjkovci, siar 46 let, 406. Vengust Jernej, Celje, star 56 let, 407. Verdonik Ivan, Radvanje, siar 85 let, 408. Debevc Rudolf, Kamnik, star 60 let, 409. Čadež Ignacij, Tržič, star 76 let, 410. Meža Franc, Slovenjgradec, star 65 let, 411. Apat Franc, Družmirje, star 65 let, 412. Piko Aleš, Črna pri Prevaljah, star 53 let, 413. Petrič Jožef, Novo mesto, star 76 let, 414. Thaler Jakob, Dravograd, star 64 let, 415. Čevnik Jernej, Pameče, star 69 let, 416. Maček Franc, Dolenji Logatec, star 59 let, 417. Korže Jožef, Ponikva ob južni žel., star 46 let, 418. Traunekar Peter, Mežica, star 70 let, 419. Horvat Alojzij, Sv. Marjeta nad Ptujem, star 40 let, Din 2.000'- 420. Pavalec Josip, Slovenska Bistrica, star 58 let, Din 2.000'— Din 2.000’ - Din 2.000’ - Din 2.000'— Din 2.000'— Din 2.000’ - Din 2.000’— Din 2.000’— Din 2.000’— Din 2.000’— Din 2.000'— Din 2.000'— Din 2.000'— Din 2.000'— Din 2.000’— Din 2.000’— Din 2.000’— Din 2.000’— Din 2.000’— Din 2.000'— Din 2.000’ Din 2.000’— Din 2.000’— Din 2.000’— Vsega Din 48.000’— prištevši doslej že izplačanih Din 1,052.151*— je torej za 420 posmrtnin izdanih Din l,100.15r— Po »Privremena pešadiska egzercirna pravila« priredil ing. F. Dolenc, inšpektor gasilske zajednice Dravske banovine: Novo gasilsko poveljevanje (Nadaljevanje.) c) na povelje (skupno): Če stoje gasilci v vrsti in pride starešina, ki ga je treba po pravilih službe pozdraviti z jedimico, se izvrši lo na povelje, ko se približa starešina na deset korakov: 22. »Pozdrav na des-no!« ali pa: 23. »Pozdrav na le-vö!« Na to povelje obrnejo gasilci glavo v naznačeno smer tako, da pride pri od ra tu glave na desno levo oko, pri obratu glave na 'levo pa desno oko na sredo telesa in gledajo starešino naravnost v oči. Pri obračanju glave morajo ostati ramena in vse telo na miru, glave pa ni smeti nagibati naprej ali nazaj, Če prihaja starešina naravnost proti edinici, poveljujemo: 24. »Po-zdrav!« Gasilci pozdravljajo na to povelje enako kot je opisano zgoraj, le da gledajo naravnost v starešino in ga spremljajo s pogledom. Na povelje: »Mirno!« obrnejo gasilci zopet glavo naravnost in stoje tako kot je predpisano za »mirno«. Opomba: Preden izdajamo povelje po točki 22—24, moramo vedno prej poveljevati »mimo«, razven če ni bilo že zadnje povelje »mimo«. V hodu (pri korakanju) pozdravljamo starešino, ko se trni približamo na deset korakov na povelje: »Pozdrav na desno (levo)«. Pri tem povelju postopajo gasilci enako kot če stoje na -miru s to razliko, da mahajo s.vobodno z obema rokama kakor pri navadnem .korakanju. Krilna, odnosno čelna (onadva gasilca, ki stopata v prvi vrsti) pri tem povelju ne obračala glave, nego gledata naravnost, da držita pravo smer. Ko je začelje (zadnja vrsta) edinke odšlo že za tri korake od starešine, poveljujemo »mimo«, na kar obrnejo gasilci pogled in glavo naravnost. »Strojevi«, po naše bi rekli sestavi (formacije), so: vrsta, »razvijem front« (dvorecl) in kolone: po jedan, prostih redova (dvostop), dvojnih redova (četverostop), četne itd. a) Vrsta: sestav, v katerem so razvrščeni vsi gasilci drug poleg dm-gega v eni črti. Razmah med posamezniki je navadno 10 cm, lahko je pa tudi večji. b) Razvajeni front: dve vzporedni vrsti, ki sta oddaljeni druga od druge za 110 cm (od pete do pete). Razlikujemo: 1. osnovni in 2. obratni razvijeni front. 1. Osnovni razvijeni front: Na desnem krilu je največji gasilec, drugi po velikosti stoji za njim, tretji po velikosti stoji levo od prvega, četrti za tretjim itd. Na levem krilu v zadnji vrsti stoji potemtakem najmanjši. 2. Obratni razvijeni front dobimo, če poveljujemo osnovno razv. frontu »na levo krug«. Na desnem krilu so sedaj najmanjši, na levem pa največji. Osnovni razvijeni front je navadno oni sestav, v katerega se razvrste gasilci na povelje: 25. »Zbor!« Oasilci se razvrste tako, da gledajo poveljujočega. Srednji mož naj bo od njega oddaljen 5 korakov. Na povelje: 26. »Na desno (levo) rav-najs!« obrnejo gasilci sprednje vrste razven desnega (levega) krilnega hitro in istočasno glave in pogled v desno (levo) in se poravnajo tako, da je med njimi predpisani razmah ter so njihova ramena v eni črti z ramama desnega (levega) krilnega. Gasilci zadnje vrste se postavijo najprej v predpisani razdalji od sprednjih »v potiljak« (glej to povelje!), nato obrnejo tudi oni glave in pogled v naznačeno smer ter se poravnajo .kot sprednji. Poveljujoči naj se po tem povelju prepriča, če so se dobro poravnali. Postavi naj se v razdalji pet korakov (od rame do rame) v podaljšani črti onega krila, po katerem so se poravnali. Nato se obme proti vrsti in da z roko znak, če povelje ni bilo dobro izvršeno. Iztegnjena roka v višini ramena pomeni slabo »ravnanje« krila, ki mu je najbližje, malo višje dvignjena roka sredine in še višje nasprotnega krila. To velja za obe vrsti. Nato poveljuje »Mir-no!« in 27. »Na paro ve raz-brojs!« Na to povelje štejejo gasilci v smeri cd desne proti levi in sicer: Prvi, ki stoji v sprednji vrsti poleg desnega krilnega, izgovori glasno »pnvd«, oni, ki stoji levo od njega, reče »d rugi«, oni levo od tega zopet »prvi« itd., dokler ne odštejejo vsi gasilci sprednje vrste. Levi krilni ne šteje. Gasilec sprednje vrste in oni, ki stoji za njim, tvorila »red«; imenujemo jih pa »redne drugare«. Števila (prvi, drugi), ki jih imenujejo gasilci sprednje vrste, veljajo tudi za njihove »redne drugare« zadnje vrste. Vsi prvi se imenujejo »besparni«, vsi drugi pa »parni«. Oba moža sprednje vrste na krilih sc imenujeta krilna, enako tudi zadnje vrste. Nepopoln red — kadar ni gasilcev na pare — naj bo vedno v sredi, vrzel v zadnji vrsti za srednjim možem. Srednji mož je vedno oni gasilec sprednje vrste, ki stoji na sredi med kritima. Navadno ga poveljujoči sam določi. c) Kolone: Gasilci so razvrščeni drug za drugim v gotovi razdalji. Vse kolone, v katerih so na čelu desnokrilm redni drugari (računano iz osnov, razv. fronta) so desne kol!one, če so pa levokrilni, pa leve kolone. Na prvi pogled opazimo, da so v desnih kolonah na čelu najveoji, v levih pa najmanjši. I. Kolona po jedan: V tej so vsi gasilci drug za drugim »u potil jak«. V desni koloni stoji vsak gasilec iz zadnje vrste (razv. fronta) za svojim rednim drugarom, v levi pa pred njim. II. Kolona prostih redova: Gasilci so po dva in dva drug za drugim »u poti'ljak«. Na čelu sta dva redna drugara v eni črti v razmahu 110 cm od pete do pete. Za njima sta zopet dva redna drugara kot spredaj itd. Razmah med posameznimi redi je od 80 do 130 cm. III. Kolona dvojnih redova: Gasilci so v vrstah po štirje, vrsta za vrsto v razmahu 144 cm. Kadar naj se edinica poravna po globini, kar je primer zlasli pri kolonah, poveljujemo: 28. »U pofiljak!« Na to povelje ostaneta čelna gasilca, odnosno gasilec na mestu, ostali pa se poravnajo v predpisani razdalji tako, da stoje točno za čelnima v eni črti. Če je potrebno, se postavi poveljujoči pet korakov pred čelnega in pogleda po koloni navzdol. Pravilno sme videti le njega. Enako se uveri pred vsak redom posebej. Iz razv. fronta dobimo kolono prostih redova v bočno stran na pt. »Na des-no!« odnosno »Na le-vo!«. Gasilci se obrnejo v naznačeno sme. zaželjeno kolono dobimo. Na isti način dobimo iz kolone prostih redova razv front na povelje: »Na le-vo!«, odnosno »Na des-no!« V primeru, da je edinica korakala v koloni prostih redova in ostala, poveljujoči pa hoče razviti front v bočno stran, poveljuje: 29. »Stroj front na levo (desno) napred — marš!« Čelna se obrneta v naznačeno smer, vsi ostali pa gredo v navadnem koraku naprej »u potiljak«, da pridejo do prvega reda, ki je obstal. Tu obstanejo, se obrnejo v naznačeno smer, postavijo se v predpisani razdalji in se poravnajo. Ko je to izvršeno, poveljujemo: Mirno! Gasilci obrnejo pogled in glave naravnost. Kolone po jedan v isti smeri dobimo iz raziv. fronta na povelje: 30. »S desna (leva) u kolonu po jedan, napred — marš!« Nato odkorakata gasilec iz sprednje in oni iz zadnje vrste naznačenega krila drug za drugim naravnost naprej, dočim korakajo ostali redi poševno in vstopijo v kolono, ko pride red na nje. Ako je potrebno, zaustavi poveljnik že formirano kolono s poveljem: »četa stoj!« Iz osnov. razv. fronta dobimo desno kolono dvojnih redova na povelje: 31. »U dvojne redove na des-no!« Vsi gasilci se obrnejo na desno. Takoj nato izkoračijo vsi parni (torej oni, ki so odšteti kot drugi) z desno- nogo korak v desno in naprej. Postavijo se torej na desni besparnih iste vrste tako, da so z njimi ramo ob rami v eni črti. Krilna, ki prideta na čelo kolone, izkoračita samo korak naprej. Krilna na »začelju« (pri koloni v zadnji vrsti) izkoračita korak nazaj, če stojita v frontu poleg besparnih (pri odštetju bi bila kot druga). Če pa stojita v frontu poleg parnih (odšteta bi bila kot prva), ostaneta na mestu. Enako dobimo desno kolono dvojnih redova iz obrat. razv. fronta na povelje: 32. »U dvojne redove na le-vo!« Vsi gasilci se obrnejo na levo, vse ostalo pa ostane kot pri povelju 31. Levo kolono dvojnih redova dobimo iz osnov. razv. fronta na povelje: 33; »U dvojne redove na le-vo!« Vsi gasilci se obrnejo na levo: Takoj nato izkoračijo vsi besparni (prvi) z desno nogo korak v desno in naprej. Postavijo se torej desno cd parnih iste vrste 4 0', da so z njimi ramo- ob rami v eni črti. Krilna, ki prideta na čelo kolr ''oračita korak v desno in naprej, da prideta pred besparne. To sf 1 primeru, če stojita v frontu poleg besparnih in bi bila potem- uštetju kot druga. Kadar sta pa v frontu poleg parnih (sta torej ju prva), izkoračita istotako korak v desno in naprej, nato pa še ne naravnost naprej. Krilna na začelju izkoračita korak v desno, da m za besparne. Enako- dobimo levo kolono iz obrat. razv. fronta na povelje: 34. »U dvojne redove na des-no!« Vsi gasilci se obrnejo na desno, vse ostalo pa kot pri povelju 33. Če pomeni številka 1 besparne, številka 2 parne in črka k krilne, bi nazorno pokazano izglodale kolone takole: Desna kolona: Leva kolona: največji na čelu najmanjši na čelu k k k k k k k k 1212 1212 2121 11 1212 1212 2121 2121 12 12 ali pa 12 12 2 12 1 ali pa 2 12 1 1212 1212 2121 2121 1212 1212 2121 2121 1212 11 2121 2 121 kk k k kk kk najmanjši v začelju. največji v začelju. Pri tvorbah kolon dvojnih redova iz fronta se skače vedno z desno nogo v desno! Pri povelju: »U dvojne redove na desno« skače iz osn. raz. fronta št. 2; iz ohr. r. f. št. 1;. »U dvojne redove na levo« skače iz osn, raz. fronta št.l; iz obr. r. f. št. 2. Iz desne ali leve kolone dvojnih redova dobimo osnovni ali obratno razvijem front na povelje: 35. »Na desno (levo) u front!« Vsi gasilci se obrnejo v označeno smer. Takoj nato izkoračijo parni z levo nogo korak v levo in naprej in se postavijo med neparne tako, da so poravnani z njimi v eni črti. To v primeru, kadar se tvori osnovni razvijeni front. V primeru, da se tvori obratno razvijeni front, vršijo vse preje navedeno bes-parmi. Postaviti se morajo med parne tako, da so poravnani z njimi v eni črti. Iz kolon dvojnih redov skačejo pri tvorbi razvij. fronta oni, na katere pride po okolnostih red, vedno z levo nogo v levo! Pri povelju: Na levo u front iz desne kolone skačejo parni (št. 2) v osnovni razv. front Na levo u front iz leve kolone skačejo besparni (št. 1) v obratni razv. front Na desno u front iz leve kolone skačejo parni (št. 2) v osnovno razv. front Na desno u front iz desne kolone skačejo besparni (št. 1) v obratni razv. front Osnovno razvijeni front: Obratno razvajeni front: kl2121212121ik kl212121212k k!2121212121k kl212121212k desno krilo desno krilo najmanjši največji največji najmanjši Lj. M.: Požari hišnega ostrešja Požarna katastrofa v minulem letu na območju ptujske gasilske župe, kjer sta izgubili življenje dve osebi in sta bili tudi močno poškodovana dva gasilca, me je napotilo k temu, da pišem te vrstice o požarih ostrešja. Omenjam, da se bom pri razmotrivanju oziral predvsem na delo gasilca na podeželju. Pri požarih ostrešja moramo predvsem upoštevati, ali imamo opraviti z mestnimi ali podeželskimi, kmetskimi poslopji, ali je streha krita z mehkim ali s trdim materialom, ali je notranji dohod k ostrešju zavarovan ali ne, da tako lahko poskusimo napad od znotraj, ne da bi ogrožali človeško življenje. Ako imamo opraviti s podeželskimi, nizkimi hišami, bomo posebno pri strehah, ki so krite z mehkim materijalom, izvedli napad od zunaj in napeljali cevi z vodo po lestvah k požarišču. Če pa je mogoče obvarovati stopnišče, bomo izvedli napad z drugo cevjo skozi vežo. V tem primeru pa moramo postaviti brizgača tako, da mu ne preti nevarnost in da se more umakniti na prosto, ko se začne ostrešje podirati. Pri hišah, kritih s slamo, maramo to pozornost združiti še z nevarnostjo goreče slame, ki v velikih ploskvah drsi navzdol in odreže gasilce v poslopju od zunanjosti. V hišah z varnimi stopniščem bomo seveda najprej poskusili napad preko stopnišča, ker je ta način gašenja najbolj siguren in učinkovit. Kakor pri vseh požarih, tako moramo tudi tukaj priti v bližino jedra požara, da lahko pogasimo čimprej vse nosilce ostrešja in s tem preprečimo njega zrušitev. Ako nam pa z dimom napolnjeno stopnišče onemogoča prodiranje, se moramo poslužiti raznih dihalnih in dimnih naprav. Na deželi bomo uporabljali mokre robce, ki jih navežemo pred nos in usta ali pa mokre gobe, ki jih namočimo v kis in ki nam omogočajo vsaj nekaj časa delo v zadimljenih prostorih. V tem slučaju je seveda treba brizgače pogosto zamenjati. V istem času pa bomo izvršili napad od zunaj, v 'kolikor nam to omogoča orodje. Ce je treba, bomo napravili v streho luknje, da od tod čimpreje pridemo v bližino jedra požara. Te luknje bodo tudi odvajale dim na prosto in bo s tem omogočen tovarišem znotraj čim hitrejši napad. Po potrebi bomo izvršili tudi napad s sosednjih streh, pri čemer pa moramo strehe čuvati in ne razdirati, kajti razdrte strehe omogočijo .prehod požara na druga poslopja. Ob močnem vetru alii viharju ogražajo brizgače često sikajoči plameni. Tedaj je pač treba nastaviti brizgače tako, da jih plameni čim manj ogražajo pri njihovem delu. Preden se podamo na streho gorečega poslopja, se moramo dobro prepričati, ali nas drži ali ne. Če ne moremo pniti na streho in se o njej .prepričati drugače, napravimo več lukenj,