Poštarina plačana. Posamezna številka 60 vin. Ste?. 129 V Ljubljani, v pcndeljek dne 22 novembra 1920. _Leto III. MMCfMMMMM mmmmumm* Ogla« t: «8 1 mm X W !i'Br»{»«•{» stolpiča mali 80 TtoirjeT, «»tal 1*» K, poslaa«, pasmrtBlM ht rokom 2 S. fenkratne #&}avi> papasi Izhaja eb ponedeljki]?, sredah ia petkih. ^»oraevta«" f S«to» alloa 6. t?r0«nl*t-»* ,.*!»trtn«nrl*«S mfelofilSOT* 1«, 7*. BF«r«inlaa: 3a Ml* JSojBortne" (trikrat na »dan) messžns 3 S, &o*rB»ts* C t, polletne ie K, eelolotso 36 S. PvOom številk« *e»««lr-if 1 2- 6etrfl»mc 3 K, pol-lotu« 6 t celoletno 12 K. Klerikalci med nelehopitallsfu verižnih! in judovskimi bankirji. obračuna o kupčijah, ki sta jih delala Lampe in Šusteršič na deželne stroške z jndom Gruško. - Klerikalni gospodari i so ku p' I i oA juda mačka v „žakljn«, pa še m,eka dosedaj ni t dela kranjska dežela - Jud Salomon fe ureiel od katoliških mož, katerim je SLS svečano poverila vodstvo kranjske dežele nad 4 in pol milijona kro On dan es bi b i 1 etek r o ne vredne 20 milijonov) od katere vsote je večji del popolnoma izgubljen. - Tako je ind^ nabHsal patentirane katolike, nabrisal pa tudi kmeta, ki je klerikalce volil in poslal v deželni zbor. - J J Ali se boš, slovensko ljudstvo, od klerikalcev v nedeljo zope^ dalo nabrisati m našeskati? ......... _ Najpreje ie kupil Salomon za deželo masti, 'Dr. Lampetu je prišlo spomladi leta 1913 na i • _____ • ___1.~nrni/oionprra tnicpl Ar> hi hi1r> namftnn nflrvrflviti veliko kutv osoljenegaJ"in"prekajenega*'ipeha, pVekajenega misel, da bi bilo pametno;napraviti veUko kup^ nrf ilenan u kuDČ e Dočim se v politiki boje mesa, ocvirkov in čebule, za katero robo ]e dobil cijo s perilom. Moz se ]e takrat ze potaplja m a&c&S^M, se dri- izplačanih 1,578.000 K - že pri nakupu tega očividno se je ukvarjal samo še z mislijo, na kak — u^r iim 1Trf> ™ nrnfit nrav z vsakim in blaga je Gruška zaslužil ogromne vsote denarja, način bi zadel temo, da bi ž njo zamašil vse zijo, kadar jim gre za proht, prav z vsajam in ( ^ MMjtMTi!1 hU*n w1ilm ,!ra^p knt tiiIrn4o K i;h -p nanrQuiI v CTnSn™Wshm krani- m Lucif 11 beremo in po5% provizijo nad 73.000'K, torej vsota, ki je bila mu je zdel navzlic vsem lumparijam, ki jih je cujemo dan na dan gonjo proti velekapitalistom , 1Q'fi vpJt vrpdna kot oa danes ool mili. AtAJ nr; „ Hp^1n 5p VPflnn n,inrimprnpi. • U- 1 u-1 T nMn v kleri ker je deželi zaračunil blago veliko dražje kot je luknje, ki jih je napravil v gospodarstvo kranj- . - .. , . .. v., _ r, • ,om „ u1pr;toine 1-1916 g°tovo več vredna kot pa danes pol mili- delal pri kupčiji z deželo, še vedno najprimernej- in proti bankarskim zidom. Pn tem pa klerikalne a krQn ^ jfi delala dežela kupčijo z Gru- ša QJoa da mu spravi njegov veliki načrt v živ- veljake prav nac ne moti da delajo istočasno ^ daneg §e n- jasnQ; kajti revizijsko poročilo o ljenje G'ruška je zato dobil nova 2 milijona tajne kupčijske zveze z zidi. deželnem gospodarstvu pravi, da Graška še da- kron da ž njimi kupi perilo y Kijevu. Pismeno Pri zadnjih državnozborskih in drugih vo- nes ni predložil obračuna o vseh dobavah. To ponudbo je napravil Gruška za 100.000 garni- lhvah ni bilo v Sloveniji nobenega boljšega kato- dejstva — da Gruška noče obračunati — se je tuf jla /srajce spodnje hlače) in 2000 arši- ličana kot so slikali župniki in kaplani načelnika opetovano poročalo deželnemu glavarju, ki pa je noy da,je {,risalk zdravniških plaščev itd. SLS. in druge farovske veljake ln vendar, kako podrejenim uradnikom vedno naročil da naj Glecfe cene'Gruška ni dal v ponudbi točnega po- velika razlika je med dejanji teh ljudi in med postopajo z Grusko tolerantno (po- , , . . . namiernii da mu ni znan0 besedami! Pozabljeno ne sme ostati, kako so se tr pež 1 j i v o)! Gruško je pozvala za obračun S0' bodoznašale napSie in dmgi posS voditelji SLS. med vojno bratih z - Židi in kako tudi komisija, ki je v Jugoslaviji prevzela l kvi- ^ohko bodo znašale nagtame in drug p^stran so iz same dobičkaželjnost! ž njimi delali kupčije, dacijo deželne uprave preje a paje^a V Ljubljani je pred vojno živel raztrgan in odgovor da e položil obračun ze . J Gr^ka Kijev. Prišedši sestradan Žid Salomon Gruška, kateremu ne bi dr Lam pet u ,n je s ^^var zan^ kon- ^ i ^ ; ' J ^ daJ je stvar za_ nihče zaupal pet starih avstrijskih krajcarjev. ^ 1/11010 ^ kesnela, ker nima opraviti z izvežhanimi trgovci, 7reSdots\UedniLSizpT Razun 'za prej omenjeno blago je prejel Salo- marveč z uradnimi osebami. Naznanil je: tudi da Sal SavVluJ mon Gruška še 1 020.000 K, za kiteri znesek je bo stala garnitura okroglo 50 K, ter da plača k voineaa eraria b bn den nmh voin7h imel dobaviti fižol, kašo, proso, grah, ajdo, teste- avstrijska vojna uprava garnituro iste kakovosti S&TMS j?« ^ss r^a^ kjersjt rsssarsisa n^ržl3 S ga kupili v vrež pa Ljubljana seveda do da- najboljša prijatelja. Zlasti prisrčno je bilo tudi 363 170 K Ker se je pri'tej kupčiji kazal za de- ne ve, če je res bilo kdaj blago kupljeno in če je razmerje med tem zidom in katoliškim monsi- Mq prevelik rizik0) je deželni odbor kasneje od- kupljeno blago sploh bilo kaj vredno. Bržčas gnorom dr. Lampetom. Da se zidu z dejan i do- redil, da se ta kupčija odstopi »Deželnemu mestu sta milijona izgubljena. Samo revizij-kaže naklonjenost, dalo se mu je od deželnega za dobavo zivine;<. Gruškatudiotehdo-sko poročilo pravi, da je „malo verjetno, da bi odbora naročilo, da kupi zanj razno blago na bavahšeni predložil računa, vrnil pa se denar mogel izterjati od Gruške, ki živi v tuji Ogrskem in v Galiciji. Meseca avgusta 1916 — tudi ni onih denarjev, ki so mu preostajali od državi in o katerem ni znano, če in koliko ima takrat je bila SLS. še enotna in edinstvena — prejete vsote 1,020.000 K, ker je poslal manj premoženja in kje da ga ima". Tudi še ni danes so se namreč začeli baviti zastopniki SLS. v j^iaga in ker so se razuntega še suhe gobe, v na- ugotovljeno, kdo bo trpel dva milijona, ali dežela deželnem odboru z vprašanjem aprovizacije. kupni vrednosti 183.183 K, brezplačno vrnile ali „Zadružna centrala", ker je Lampe celo stvar Prvotno je bila mišljena ta stvar le v manjšem prodajalcu v Moravsko Ostravo. Gruška je pri čudno mešal. Za nas je na tem mestu to vpra-obsegu, pozneje pa so začeli gospodje tudi na tej kupčiji zakrivil še drugo stvar. V Krakovu so šanje stranskega pomena, kajti pojasniti smo le tem polju postajali velikopotezni. Bržčas so jih namreč zaplenili tri vagone, v Lvovu pa en va- hoteli, kako so delali slovenski katoliki kupčijo z k temu ojunačili ogromni dobički, ki so jih delali gon fižola, ajde, ješprenja in graha, ki je bilo od židom in pokazati smo hoteli, kako jih je nabrisal pri „Deželnem mestu za klavno živino". Salomon Gruške kupljeno za deželo. Vrednost zaplenje- žid na velikansko škodo ljudstva. Salomon Gru-Gruška je imel zanje izvršiti vso kupčijo. Pri- nega blaga znaša 335.446 K in zadene izguba ška je prejel od mož, katerim je SLS. svečano poznali so mu — kakor pravi revizijsko poročilo — vriovčevalnico, ker je bilo z Gruško ob sklepu verila vodstvo kranjske dežele, nad 4V-do sklenili ustavo in one najvažnejše zakone, kateri so z ustavo v tesni zvezi, brez katerih ne more stopiti v življenje Te volitve so prve v naši narodni državi. Zato se nam zdi potrebno, da še našim čitateljem v kratkih potezah pojasnimo, kako se iste vrše. V zmislu člena 55. volinega reda se morajo na dan pred volitvami, to je dne 27. t. m. ob 15. uri vsi člani volilnega odbora ali njih namestniki sestati v poslopju, kier se bo vršilo glasovanje, in tu sprejeti proti potrdilu od ob- činskega urada potrebno število skrinjic in zabojčkov s krogljicami, abecedni volilni imenik, knjigo za vpisovanje glasovalcev, knjiga za pisanje zapisnika, kandidatne liste, občinski pečat in drugo, kar je potrebno. Skrinjice morajo pregledati, ali so v redu; nato jih morajo pritrditi na posebno mizo, nasproti miz, za katero bodo sedeli člani volilnega odbora. Potem morajo skrinjice zakleniti z vsemi tremi ključi ter jih zapečatiti. En ključ vzame predsednik volilnega odbora, drugega občinski odbornik, tretjega pa predstavnik ali čuvar dotične kandidatne liste, oziroma njegov namestnik. Na vsako skrinjico se mora zunaj prilepiti kandidatna lista. Ko se je pripravilo vse, kar je za glasovanje potrebno, se zaklenejo vrata in zapečatijo. Ključ od vrat vzame predsednik volilnega odbora, pred poslopjem pa se postavi straža. Na dan volitve se mora volilni odbor ob sedmih, zjutraj sestati v poslopju za volitev pred vrati glasovalne sobe, jo odpreti, se prepričati, da je vse v redu in odpreti usta skrinjic. Zapisnik o tem morajo podpisati vsi člani volilnega odbora Nato se začne sprejemanje glasov. Vsak volilec mora, preden glasuje, povedati glasno ime, priimek in poklic, v mestih tudi svoje stanovanje. Predsednik da volilcu kroglico, katero dene ta v desno roko, zapre roko in gre s tako zaprto roko od skrinjic po vrsti od prve do zadnje. Zaprto roko mora vtakniti v rilec, ki je na vsaki skrinjici in to pri vseh skrinjicah. Ko ima roko v rilcu, odpre pest in spusti kroglico tamkaj, kjer hoče glasovati. (Na Kranjskem spusti kroglico v riiec prve skrinjice, na Štajerskem pa v rilec tretje skrinjice.) Ko je glasoval, zopet zapre roko, kot bi imel še vedno kroglico v njej. Nato vtika prazno roko še v prihodnjih rilcih skrinjic. Ko potegne roko iz poslednje skrinjice, jo mora v-pričo vseh odpreti, tako da lahko vidi vakdo, da nima več kroglice v njej in da je glasoval. Ko je volilec oddal glas, mora oditi z volišča. Važno nalogo pri glasovanju ima vršiti predstavnik volilne listine (čuvar), oziroma njegov namestnik. Predstavniki naših demokratskih listin najsi bodo torej zvesti svojih dolžnosti. Naše pristaše na deželi prosimo, da pouče kmetske predstavnike naše liste, kako jim je postopati. Predstavnik si mora pri občini ali pa pri zaupnikih preskrbeti listo volilcev, ki volijo na njegovem volišču. Skupno z zaupniki stranke to listo pregleda in zaznamuje one, ki so pristaši Jugoslovanske demokratske stranke, oziroma ki utegnejo glasovati za demokratsko listo. Tem dostavi poziv k volitvi, to je tiskovino, katero mu dopošlje tajništvo stranke. Somišljeniki naj pridejo k volitvi, če le mogoče, že v zgodnjh dopoldanskih urah. Pri tej priliki opozarjamo, da volilci ne dobe od glavarstva ali občine nobenega poziva k volitvi. Volilec naj vzame s seboj kakšen dokument (domovinski list, krstni list, poročni list ali posetni list ali kakšno pogodbo itd.), ki dokazuje, kdo da je, če bi se komisiji o njem izrazil dvom. Predsedniki naše liste naj strogo pazijo, da bo skrinjica Jugoslovanske demokratske stranke na Kranjskem prva, a na Štajerskem tretja od leve strani mize in da se nanjo pravilno prilepi naša lista. Na dan volitve, to ie v nedeljo dne 28. novembra, mora biti predstavnik že ob sedmi uri zjutraj na volišču. Če le mogoče, naj vzdrži cel dan; le če bi bijo neobhodno potreba, naj nastopi namestnik, pri čemer pa treba paziti na to, da ne bo naša skrinjica niti trenotek brez varuha. Predstavnik mora paziti, da ne volijo nevolilci na tuje ime. Oglejte si torej vsakega, ki pride na volišče. Če ga ne poznate in ni sicer brez dvoma, da ie pravi, zahtevajte, da se izkaže. Če nima listin s seboj, ali če so dvomljive, zahtevajte, da se volilca zavrne, dokler ne prinese zadostnih dokazil, da je to on; Predstavnik mora paziti, da predsednik volilca pravilno pouči. Vsakemu mora povedati, katera skrinjica je demokratska. Ko predsednik izreče pouk, naj ga naš predstavnik pokliče in mu reče: „Ta-le skrinjica je dr. Žerjava." Poleg dr. Žerjava naj naš predstavnik imenuje še kakega drugega kandidata, ki ga volilec morda osebno pozna, zlasti kandidata domačina. To velja na Kranjskem. Za Štajersko je naša skrinjica tretja. Naši predstavniki naj ne dovolijo, da se jim vmešava kak drug predstav- volilno skrinjico. nik glede naše skrinjice. Takoj ga ostro odvrnite in zahtevajte od predsednika, da ga posvari. Odločno si prepovejte, če bi kak nasprotnik agi-tiral za svoio skrinjico z več besedami, kakor treba, da označi stranko in kandidate. Veliko zavisi od odločnega in možatega nastopa predstavnikov naše skrinjice, kateri s svojim nastopom v zadnjem trenotku lahko pridobijo veliko glasov. Pripominjamo še, da je predstavnik uradna oseba. Kdor ga žali ali napade, bo sodno kaznovan. Ob vsaki žalitvi naj torej predstavnik takoj zahteva, da se jo ugotovi na protokol. Naši predstavniki naj po volitvi, ko bodo kroglice preštete in zapisnik podpisan, takoj izid brzojavno sporoče tajništvu naše stranke v Ljubjani. Še enkrat pa ponavljamo: Naši predstavniki naj se zavedajo svoje dolžnosti' Dopisi. = Iz Trate v poljanski dolini. V nedeljo 14. novembra 1920 se je vršil v Gorenji vasi javen shod Jugoslovanske demokratske stranke, ki je nad vse pričakovanje krasno uspel ter brez kakega incidenta v redu končal. Zborovalni prostor je bil nabito poln. Kot glavni govornik je nastopil naš dr. Žerjav, od navzočega občinstva burno pozdravljen. Njegov govor je brezdvomno vsem udeležencem segal globoko v srce. Tudi navzoči klerikalci so molče ta-korekoč odbravali stvarna in temeljita izvajanja govornika. Iz govora dr. Žerjava je lahko vsakdo spoznal sledeče: da ie klerikalna stranka največja nesreča za naše ljudstvo, da je samouprava, kakršno si domišlja klerikalna stranka, naravnost pogu-bonosna za Slovence, ter da je klerikalna stranka ona stranka, ki na zunaj sicer hoče zastopati kmetski stan, v resnici pa zastopa le duhovski stan in pa klerikalne koritarje. S tem je toraj dovolj jasno dokazano, da je klerikalna stranka v resnici največja nesreča za naše ljudstvo. — Nasprotno pa je iz govora dr. Žerjava zopet vsakdo lahko videl, da edina stranka v Sloveniji, ki resnično zastopa vse stanove, namreč delavski, kmetski, obrtniški, trgovski in uradniški stan, je le Jugoslovanska demokratska stranka. Žatoraj moramo le od take stranke, ki zastopa vse stanove, pričakovati, da bo sploh mogla delovati v prid države in s tem tudi nas vseh. — Mimogrede pripomnimo sledeče: kar nas je pravih in odkritih demokratov, smo res lahko ponosni na to, da je nositelj kandidatne liste JDS. za kranjska volilno okrožje naš dr. Žerjav, v katerem smo pač spoznali pravega, odkritega demokrata. Ker smo trdno uverjeni, da bo večina Tratarcev dne 28. novembra t. 1. itak glasovalo za Jugoslovansko demokratsko stranko, zato apeliramo le še na ostale Pol-jance, slededeče: vsak Poljanec (iz občin Javorje, Poljane, Trata, Ose-lica in Žiri), ki privošči vsakemu stanu življenski obstoj, ki toraj ni egoist (sebičnež), nadalje vsak Poljanec, ki se kot kristjan hoče držati Kristusovega nauka: ljubi svojega bližnje- __ Slovensko ljudstvo! Farovž Te je dosedaj goljufal. V nedeljo MšOU 2Ea ZUU. ogoljufaj farovž Ti! V volilno skrinjico demokratov spusti krogljico, v farovško skrinjico pa figo! Volitev je tajna in nikdo ne bo vedel, da si obračunal s farovško gospodo! Zob za zob! Matere in žene, sinovi in hčere ki ste izgubili v vojni svoje ljubljence; Vi vsi, ki ste prišli ob to, kar je najdražje — ob zdravje; Vi vsi, ki ste danes brez nog, brez rok in brez oči, ne pozabite 28. t. m., da je duhovščina bila leta 1914 tista pošast, ki je gnala naše ljudstvo v strelske jarke! Grobovi Vaših predragih, Vaša čast in pamet zahteva, da bo v nedeljo dobila farovška stranka za svoje vnebovpijoče zločine tudi zasluženo plačilo! V nedeljo vrzite ob tla farovško komando, da se ne bo nikdar več pobrala! ^ .- - " ' ga, kakor samega sebe, mora prav- razsodili, da je nič vreden. Le tako dosti mirno; je pač slutil, kaj se lah- , svojih programih najbližje. Kleri-zaprav že iz tega stališča glasovati naprej, pa res ne boste imeli razen par ko zgodi, ako struno preveč napne, kalci so pa osamljeni,'z njimi so se za Jugoslovansko demokratsko brumnih Marijinih devic „iz Jesenic" No, pokazal se je pa ta dr. Mohorič ...... stranko, ako hoče sebi in drugim »sonarja" in „Ratencena" kma u ravno na tem shodu s svojo omeje- dobro. Nadalje pomnite vsi Poljanci ^vednos?1 dot z back. > Pd nostjo v omiki> ko ie očital nekemu tudi to: s tem, da je Jugoslovanska volitvah v Zagradcu v nedeljo 28. no- fantu> da ie obesi1 šolanje na kol. demokratska stranka sprejela v svojo vembra se vidimo pri volilnih žarah. Ssveda je dobil od fanta odgovor, kandidatno listo Vašega sorojaka, namreč Lovro Oblaka, posestnika na Trati, kot kandidata, je ta stranka dokazala, da ji je poljanska dolina posebno pri srcu, ter da bo ista stranka v slučaju zmage še s posebno vnemo delovala le v korist vse Tam bomo pomedli z Vehovci in Žav-biji! Iz Poljan nad Škofjo Loko. (Sho- da mu je sapo zaprl: Vojska mi je pretrgala študiranje in klerikalni profesorji v Kranju, ki so me denunci-rali, da nisem mogel iti v Prago na di). Zadnje dni od sv. Martina sem, trg<^vsko akademijo. Pripomniti tre-zivimo v Poljanah in v okolici da- - - - j r , v . . 1L*Ud" ba, da je imenovani fant iz dobre lec naokrog cez mejo nase občine hjš'e že Jstarejši šel v šoto in 5il v poljanske doline in s tem tudi v prid Pod, vtlS0in nasm krasno uspelih K -u med vodeni napredno-jugo-Vas vseh. Zatoraj Poljanci, v Vašo snoaov m porazov nasprotnikov. Na siovanskega pokreta, ki je jako do- korist agitiraite in delujte vsepovsod sv" Martina dan' N c kl. kor pravi „Domo.jJib«, ze.o v stran. svojo duhPovsPko mogočnostjo ukro- SllifTntdeno !rnt ™ Ni pa res, da je samo nekaj „Samo- ti te zabite kmete. Pa se je pošteno Peteruela- V nad eno uro tra- stojnežev", kakor trobi okoli naš žup- 1!rp7fll in nn1nmil aJ 1f holi*P jajocem govoru je sarkastično raz- nik g. žavbi, ki je celo vojno, ko smo staX ni m£ef Ko krmkal nOSileC te liste dr" 2eriav vsa mi stradali in krvaveli po svetu in po ?a napredne stranke ni. mogel. Ko klerikalna zahrbtna početja. Z naj-strelskih jarkih, lepo udobno doma ži- je brez težave dobil besedo m pn-vel v izobilju in se debelil ter ljubim- cel svoj govor v slavo in zaslugo koval z izdajalcem šusteršičem in klerikalne stranke, se mu je začelo Lampetom katerih pivi je iz svojega od vseh strani ugovarjati: lažete, večjo napetostjo je sledilo poslušalstvo govorniku in se mu na koncu zahvalilo z dolgim aplavzom. Bil je le en glas: zakaj nismo že prej tega iSlI^fv^hf^^^vfcrdru^f^^Te f ™s sram itd. In pričel se je slišall jn kierikaJcem bi bilo še vse ^TJkf^M1^ smo zadovorn? ^ »"S? —™ — „r,m . > r_ s &_ smo zadovoljni z vsemi shodi, kajti veren kristjan. Zapravil nam je zvo- nove, ki smo jih v svoji verski goreč- £ 1™ r*ce■ 5^'/V L ravno nasprotniki so k naši misli nosti nabavil mi, ne da bi župnik pri to> in to^ povejte m aoKazite yeljk yeljko prip0mogli. Mladina, tem trpel tudi iž en ficek. Bil je bolj nam. Zakaj e trdil prof Vesenjak y prihH0dnjost, je docela v vnetja to, da vojsko podpira in po- nat shodihi c• unancnm načrtu tako našem ^ J y naJ /otJnem se pač daljšuje več mu je b. o za izpitega m a dr. Korošec ga je pa podpisal. Ker h . . & t jg. vi pesem: O, Marija, k tebi uboge f)Lt vpra- ______* t__ _____ ...i '»m. ____1_ več poslušal*' blagodonečih glasov daj je lagal orugi ga zopet vpra ilusamo ča 7akai vendar še nnhirn hern nri reve! • • • ln Par miajsu „šino in koso", tako da je nas farma- T^lT^Jt ^ S ošabnežev, domišljajoč „siuu 111 KUSU , idivu Ud jc naa laiu.a- cnrnns+niniH kmetih kn iih fikn uoaL'1 v> ""imoijajuv. Si veljave V nov sram, če pride kak vnanji Človek, samostojnih kmetili ko ]iH tako so- strankj g trahu pričakujemo 28. »Domoljub" je bil in je še vedno gla- ™zi. Doživel je polno polom.jo, se novembe aIi tudi teh par dni ne silo šusteršičevskih ljudij, kakor so žu- druge, svoje najožje somišljenike je smemo dr'žati rok križem žemberški Vehovc in naš. oče Jaka Mu- spravil v največjo sramoto z očit-__1_ hič ki se je repenčil s „Čebetom" in kom: Vaš Marijin sin! Če jo je po- _ • . , »Ratenčanom" vred pred kratkim v lomil zase, napravil je pa nam veli- "OllflCnŠ Zagradcu, da je bilo Zagradčanov ko dobro. Marsikdo s hribov, ki se sram in so rekli, da bi s takimi otroci je poprej bal duhovna kot kakega lahko ostala oba v Ambn.su Gospod ^ wtj je t vero j d. župnik, take pridige, kot je bila Vasa v J.6 . J ' J ;7cr„hi1 w snnznal nedeljska, si prihranite za Vaše bac- $anJe ter strah izgubil ter spoznal, ke; nas vendar ne mislite pognati iz da se tudi tem ljudem da in sme cerkve, koder hočemo slišati le božjo ugovarjati. V nedeljo zjutraj^ je ime- besedo in ne Vaših klobasarij o movini' Volilni boj za konstituanto je stopil v zadnji teden in v nedeljo se bo pri nas prvič volilo s kroglicami. Na Slovenskem so ~Do- la shod' klerikalna stranka v "šoli. Tu- v največjih skrbeh klerikalci, ki vi-.,Kmetijskem listu",' liberal- di ta je bil dobro obiskan, seveda dijo, da nikdar več ne pridejo do cih in da niste naših žen, ko smo bili predvsem od Marijinih devic. Pa kaj, one moči, ki so jo nekdaj imeli in pri vojakih, zalezovat. Še tega bi bilo ko imajo zopet nasprotniki večino! jo tudi pridno zlorabljali. Demo-treba, da bi župnik lazil za našimi jj zahtevajo volitev predsedstva, a kratska stranka se nima česa bati, poštenimi Kranjckami. In ker tega ko vjd||0 oni da SQ y nianjšini iz- ker ona se razteza na vso Jugosla- Lep^žuS1 toTčisto pravi VehovS? I da mora bi« predsednik iz vijo in izide iz volitev gotovo kot Vašega „Domoljuba" ne bomo brali nJih srede kot sklicatelj. In pri tem je najmočnejša stranka ki bo poklica- več posebno, odkar je proglasil Vehov- ostalo. Govoril je dr. Mohorič iz na na državno krmilo in bo skupno ca zo vzor ineža, potem ko so sodniki Ljubljane in s političnega stališča še delala z onimi strankami, ki so ji po Vojni dobičkar je kakor uš, ki zleze v kožah, kjer ga najde. Zato vidiš te ljudi v vseh strankah. Glavni vojni oderuh in verižnik v Sloveniji je pa prvi steber farovške stranke, znani ljubljanski tovarnar. Pred vojno je imel 803.0D0 K dolga, danes ima več milijonov kot vsi drugi vojni dobičkarji skupaj. Radi njega so hodili ljudje bosi in raztrgani. Le za mast, fižol in druge kmečke pridelke si dobil od njega usnje. Če ti ga je dal za denar, ti je snel kožo z života. Za škofom ima ta človek pri klerikalcih prvo besedo. Da je lažje odiral in grabil, je hodil vsak dan k maši in k spovedi ter dobival sproti odpustke. zvezali srbski radikalci samo začasno in ta zveza že sedaj močno poka. Razmere v državi se bodo takoj po volitvah temeljito izpremenile in klerikalci zastonj sanjajo o razdelitvi Jugoslavije, v katerem slučaju bi dobili oni vsaj na Slovenskem vso oblast v svoje roke. Sicer tudi to ni tako sigurno, ampak to je edina možnost, da bi klerikalci prišli do nekdanje svoje moči in veljave in zato tako vpijejo po avtonomiji, ki bi bila sicer narodu škodljiva, ampak za klerikalizem morda vendar koristna. No, pa danes je že gotovo, da od vsega tega ne bo nič, ker klerikalne glorije je konec. Pogodba, sklenjena v Šmarjeti v Italiji med našimi in italijanskimi zastopniki, je potrjena tudi v Beogradu od naše vlade, ker drugače pač mogoče ni bilo. Seveda je to samo »sporazum« za silo, sklenjen med vladama obeh držav, ker jugoslovanski narod nikdar ne bo priznal, da je ta pogodba pravična, in ker se vlade menjajo, narod pa ostaja, bo prišel čas, ko bo naš narod našel pota in načine za spremembo vsiljene mu krivične pogodbe. Mi smo danes slabi, ker sejejo zločinski hujskači seme razdora med nami. Teh hujskarij bo prej ali slej konec, med nami bo zavladala edinost in takrat bo Jugoslavija močna dovolj, da popravi krivico, ki nam je bila storjena s tem, da pripade okoli pol milijona naših rojakov Italiji. Vse evropska javnost stoji še vedno pod vtisom, ki so ga napravile volitve na Grškem in posebno na Francoskem in Angleškem kar k sebi ne morejo priti od razočaranja, ki so ga pri tej priliki doživeli. Francozi in Angleži žugajo, da prejšnjega grškega kralja Konstantina v nobenem slučaju ne bodo pustili nazaj na grški prestol, in ker Grki ne bodo mogli ničesar ukreniti proti francosko-angleškemu sklepu, so tudi oni v veliki zadregi. Vsekakor doživlja zadnje čase antanta na vzhodu same poraze, ker so izpadle volitve na Grškem popolnoma proti njenim željam in tudi akcija generala Wrangla v južni Rusiji, pripravljena in podpirana po antanti, je doživela popoln neuspeh, polom generala Wrangla je popoln in on se je moral umakniti na ladjah v Carigrad. Rešiti je mogel samo okoli 60.000 vojakov, ki jih je tudi pripeljal s seboj v Carigrad, in še 25.000 civilnih beguncev. To je hud poraz za antanto, ki bo sedaj menda opustila vsak poskus boja proti boljševizmu v Rusiji na tak način kakor je bilo vojno podjetje generala Ljudstvo! Pomisli, da so klerikalci kot sokrivci na svetovni vojni spravili ob vrednost denar tako, da plačajo za nsšc krono v Švici le 5 predvojnih fickov. Pomisli, da imajo vse vojne posledice in tudi visoke davke na vesti edinole klerikalci, ki so sokrivi, da se je štiri leta uničevalo ljudsko življenje in premoženje ter, da se je velik del sveta med tem časom izpremenil v pogorišče in razvaline. Wrangla. Sicer pa bo boljševizma tem prej konec, čim manj se bo poskušalo zrušiti ga s pomočjo an-tante. Borbo zoper boljševizem se mora prepustiti ruskemu narodu samemu, posebno ruskemu kmetu, ki je boljševizma do grla sit in se ga bo tudi rešil, ako ga bo tudi nadalje pobijal na ta način kakor do sedaj: da bo prideloval na polju samo toliko, kolikor bo potreboval za svojo družino. Rusija se bo obnovila, ali samo sama iz sebe, s svojo močjo. Novosti. * Poprave volilnih imenikov so sedaj nemogoče. Oglasilo se je več strank na podpisano tajništvo z vprašanjem, ali je mogoče še doseči popravo volilnih imenikov v slučajih, kjer se je vsled krivde županstva ali kakega urada ali sicer iz kakega vzroka, ki ne zadene prizadetih, kdo prišel ob volilno pravico. Namesto odgovora vsem posameznikom opozarjamo, da je poprava volilnega imenika, kadar je že vrnjen od sod-nije in drugič potrjen, popolnoma nemogoča Marsikje je izpuščenih mnogo ljudi iz imenika, ker jih pristranski župan ali gerent ni hotel vpisati od vsega početka ali pa ni priložil potrebnih listin v reklama-cijskem postopanju spisom, ki so šli na sodnijo. Tudi je vsled neneako-merne razlage zahteve šestmesečnega bivanja izgubilo mnogo javnih nameščencev volilno pravico. Ker se niso pravočasno pobrigali za reklamacije ali pa županstva niso imela pravočasno vsa tozadevna navodila pri rokah, jih niso vpisali. Sedaj je volilni imenik neizpremenljiv. Kjer se je zgodila krivica nalašč vsled krivde županstev ali župnih uradov, je mogoče samo še preganjanje potom državnega pravdništva. — Tajništvo Jugoslovanske demokratske stranke. * Zahvala Prekmurcem. Po nalogu z najvišjega mesta je gospod ministrski predsednik dr. Vesnič poslal predsedniku deželne vlade brzojavno zahvalo prekmurskim Slovencem za izjave podaniške ljubezni in vernosti, izražene v vdanostni brzojavki zveze županov za Gorenje Prekmurje in dolnjelendavski okraj povodom ratifikacije mirovne pogodbe od strani madžarske vlade. DUNAJSKI NEMCI PROTI ČEHOM. Dunaj, 20. nov. V ljudski dvorani mestnega magistrata so nemški na-cionalci priredili protestni shod proti praškim dogodkom, katerega se je udeležilo okoli 3000 oseb. Govorili so nemško-češki poslanec Kalina iz Karlovih Varov, Beran iz Brna, doktor Prunar, dr. Jerzabek in dr. Wa-nek. Vsi so ostro govorili proti Če- hom. Na koncu je bila sprejeta resolucija, s katero obetajo nemškim bratom na Češkoslovaškem pomoč z vsemi sredstvi. JADRANSKI ZBOR IN POGODBA Z ITALIJO. Zagreb, 20. nov. Zaradi nastale situacije po St. Margheritskem sporazumu je Jadranski zbor razvil neprestano silno delovanje. Za 22. t. m. je sklican plenum izvrševalnega odbora Jadranskega zbora, na katerem bodo sklepali o važnih zaključkih in zavzemali stališče o nastali situaciji. Za 23. t. m. je predsedništvo Jadranskega zbora sklicalo nekatere člane iz Zagreba in okolice na sestanek, da se izmenjajo misli in sklepa o ukrepih in načinu lažjega dela. Koncem meseca se bodo sestali v Zagrebu narodni poslanci iz okupiranih krajev, ki se bodo posvetovali o nastali situaciji. Vodiški čudeži. Konec. V. Seja klerikalnega odbora v Ljubljani. V farovžu v Ljubljani beli eno sejo so imeli in besedo je prevzel sam predsednik in začel: „Kaj vam pravim, draga brata, trka resen čas na vrata, kmet iz spanja se zbudi, in pravice si želi. Kaj bi z nami se zgodilo, če bi vse se spremenilo? Delati bi moral vsak, zdaj pa je zaslužek drag. Zdaj imamo dobre čase, setev nam gre dobro v klasje, vsa država, ves erar, delata za našo stvar. Drug pa se nam čas obeta, če odvzamejo nam kmeta. Kmet je vseh dohodkov vir, če se reši red in mir. Glejte že, liberalizem, in za njim socijalizem, glavo svojo dvigata, in upor podžigata. Vedno manj je v ljudstvu vere vedno manj dobimo bere, če tako bo šlo naprej, nam odklenka prej al slej. To nam kaže lurška voda, vedno polna je posoda, kar odšel je Smolnikar, nič več nam ne gre v denar. Toda eno solnce vstaja, ena nada me obdaja, kar v Vodicah se godi, reši nas od vseh skrbi. Ker ne gre več lurška voda, naj napolni se posoda, raj' z Johančino krvjo mal' pomešana z vodo. Naj po litrih se prodaja ljudstvo pa naj se navaja, da vsak zdravje zadobi, kdor Johančno pije kri. Da se zboljšajo nam časi, naj Vodice se razglasi v naših krajih in povsod, za slovečo božjo pot! Kjer se ljudstvo skupaj zbira, tam se vedno profitira, poskrbimo mi za to, da to naš dobiček bo. Ker potreba je reklame, naj par čudežev se vzame, naj se v svet jih razglasi, da ime se pridobi. Vero bomo o tem vtrdili, liberalce ukrotili, » zdaj za nas rešilni klic je johanca iz Vodic. VI. Čuden preobrat v Vodicah. Kmalu konec je vse slave, če podlage nima prave, kdor preveč navzgor leti večkrat nizko obsedi. Marsikdo lepo je sanjal, kaj v Vodicah bo uganjal, kak bo dobro jedel, pil in s pečenko se gostil. Enkrat pa v pozni noči brž Johanca se odloči, da kaplana si želi, ker jo težek greh tišči. Ko kaplan jo spoveduje, kakšne tu besede čuje? „Ljubi moj, gospod kaplan, bolna sem od srčnih ran"... A kaplan beži, kar more, (dal ji niti ni pokore) ven beži, domov hiti, da skušnjave se znebi. Spoved bila je končana in skrivnost je b'la izdana, O Johanca, kaj bo zdaj, kje je tvoj svetniški raj? Drugi dan pa zjutraj rano je Johanca šla v Ljubljano, da za sebe poskrbi zopet čudežne krvi. Tam na klavnici mesarji ti so vedno pri denarji, ker vse radi prodado, kar si zaželi kedo. Jih Johanca je prosila, če bi kaj krvi dobila? Rekli so ji: „Kajpada, saj vsak mnogo je ima!" So krvi ji natočili, svetle kronce razdelili, in smejali se na glas: rekli so: „To bo klobas!" Se Johanca je vrnila, sveto kri s seboj nosila: in molila je tako: „Vse to v božjo čast naj bo!" Med izvoščeki v Ljubljani, bil je tudi eden tak, ki je gledal rad po strani, zraven pušil je tobak. Ta izvošček za novice, bil je velik humorist — ker verjel ni na Vodice, so mu rekli: ateist. On je mislil — zvita glava — „Mene nič ne spremeni, če Johanca je krvava, to še noben čudež ni." Ko posedal je na kozli, mislil si je mož tako: „Večkrat najbolj čudni vozli se naenkrat razdero. Enkrat tamkaj za Ljubljano k njemu ženska prihiti, on takoj spozna Johanco. »Gospodična, kam pa vi?" Sta po ulicah zdrčala tja kjer konec je Poljan, sta pred klavnico ostala — s tem je čudež — bil izdan. — Glas je šel čez vso Ljubljano, velik je nastal nemir, vsakemu je bilo znano, kje vseh čudežev je vir. Zdaj tercijalke so zagnale velik jok in velik stok, vse brezverce so zmerjale, da jih ne kaznuje Bog. Tudi škof je pismo pisal: „Kdor bo v čudeže verjel, Bog mu bode grehe zbrisal, in v nebesa ga bo vzel." Toda bilo je prepozno! Glas v deželi se glasi: „Čujte vsi, novico grozno, oh, Johance — nič več ni." Nekam daleč je zbežala, kam, ne vemo mi sami, a na postelji ostala je le še: telečja kri. Zraven tudi je pustila en prečuden aparat, ki za čudeže rabila — ga je kakor avtomat. In tako se je končalo to svetništvo iz Vodic, v božjo čast in večno hvalo vseh svetnikov in svetnic. Muči Vas glavobol? Zobobol? Trganje v udih? Malo Fellerjevega pravega Elsa-iluida in odpravljene so bolečine! 6 dvojnatih aH 2 veliki Specialni steklenici 42 K. Državna trošarina posebej. Eellerjev Elsa. - mentolni crtnik en komad 12 K. Želodec Vam ni v redn? Nekaj pravih Fellerjevih Elsa-kroglic! Te so dobre! (5 škatlic 18 K. Pravi balzam 12 steklenic 72 K. Prava švedska tinktura 1 velika stekler nica 20 K. — Omot in poštarina posebej, a najceneje, Eugen V. Feller, Stubica donja, Elsa-lrg št. 360, Hrvatska. LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA V LJUBLJANI strttauev* uiica *tev.2. Podružnic* i SpUto. Trstu, CeIouco. SaFGleM, Burlcl, Cel]ii. Maribora lo Bopouijaii; bančna jhspszItBra v Ptojo. OelMika glavnica In re