K£- PROSVETA _GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JFDNOTK .▼«liki pmliH: (JO-TKAB XXvit a« - Komentarji La b farinfc W r^iNEA" ^ s Johnson, po ZJohnwn, gto* NBA, W vseh • tmenàkih i min po k kot «kiplosivni Johnson, „¿kridi in zmerja, je pred K dnevi govoril pred kito- i, vi^Solci v Washinf- r j« imel pred seboj katoli-Itadente, je govoril v reli-iih simbolih. Primerjal je ( jD ontale veje "novega f t prihodom krščanstva, letelo na zapreke in bo-Irist, začetnik krščanstva, iel hude nasprotnike v jti-uh pismarjih in fartaejih, vpili "Križaj ga!" Taki nji in farizeji so tudi nauki NRA, katero bi radi li ko je govoril general in k Johnson in katoliški štu-00 mu gotovo ploskali, i je bilo lepo povedano, p je bilo povedano in — vae. kje dase je voditelje in ale "novega deala" kar po prijelo, da so začeli satt-rertka iperesa v program iveltovih reform. Ickes, i notranjih zadev, je pred m tudi dejal v Clevelnn-i je "novi deal" istoveten 8 »vhni nauki. n je prav, kakršnekoli le in prispodobe dajejo nu dealu"; če mislijo, da m ujema s krščanskimi immi. nam 'je dvakrat Saj s tem sami dokasu-«prav se ne zavedajo tega, iiakujejo rešitve ekonom-►roblemov od misterioauilb rij in čarovniških k je mazarija. S to maza-ie Rooseveltova politična hotela pripeljati kapi-i in delavce v bratski atoli bo volk sit in koza cel* *fla pa je baš nasprotno: kavsanje. m se kapitalisti srde na ne moremo razumeti, saj njihov bankrotira tokarski sistem. "Najbrž rok njihovega srda ta, ker » forostaano zarukani in iski, da ne vidijo tega. t mister Johnson pomeni » kapitalističnimi «rji in farizeji" kakor hoje njegova stvar. Ce so 'kapitalisti tako zabiti P", da hočejo pribiti NRA tt »mo zato, ker jim želi - ni to nič slabše kot je •— in morda še prav fa-" B'ePota! — generalov «> • >> M, } k*k košček *rajkati! L* Jlm * ■ ^ ji» ' tV Pravico ' r*l preveril J __ at ipMlsl vata of POVtiMA SBJE SE RAZŠIRILA RA21M2AV Chicago^ DL, pondeljek, 4. junij« (June 4), 1934. % sactioa 1108, Act «t Oet 8, 181T, soth UiWatfkt la 8087 8. Lawadal» Am Offtos «I Pafcltostioa: 8887 ftostk Lavadate Avs. T«to»UM. ftoakwell 480« STKV.—number M maj najbolj vroč in na srednjem zapadu v zgodovini vremenskega biroja. Suša zmešala račune vla di, ki je suspendirala določbe AAA Chicago, 3. jun.—Danes je dež prvič v dveh mesecih namočil več držav na srednjem in severnem zapadu. Nebraska je dobila dva paiea dežja in veliki nalivi so bili tudi v Severni Dakoti. Deževalo je tudi v severnem Mfcioisu in Minnesoti. Chicago.—Deset oseb je umr lo v Chicagu zadnji četrtek in petek zaradi silne vročine. Letošnji 1. junij je tudi posekal vse rekorde v zgodovini vremenskega biroja, ko je temperatura narasla na 102 F. V mestu se je pojavilo pomanjkanje vode, ko je silna suša znižala vodni tlak. Sirijo se tudi preteči glasovi, da bo zmanjkalo živil, posebno zelenjave. Farmarji po deželi opu* ščajo delo na polju, ker se ne izplača več; živino, ki trpi žejo in glad, streljajo v vedno večjem številu. Chicago.—Letošnji maj, ki je bil pravkar zaključen, je dosegel rekord v vročini in vsej zgodovini vremenskega biroja v Chicagu, to je v dobi 60 let. Zadnji dan maja, četrtek, je toplomer oficielno kazal - 98 stopinj Fahrenheita, toda neofi-cielna temperatura v mnogih krajih mesta je bila 100 do 105 stopinj. Se huje je bilo v drugih mestih srednjega in severnega za- pada. V Iowi je bil rekord 111 stopinj, Južni Dakoti 110, Min-neapolisu 106 in po Wisconsinu 107. Letošnji mesec trtaj je imel 28 solnčnlh, vročih dni in od teh je bilo sedem dni 8 temperaturo nad 90. V čikaški okolici je deževalo le dvakrat ves mesec in vsa padavina dežja znaša 67 sto-tink palca, kar je rekord za vso Normalna padavina v tem času je Čez tri palce. Povprečna dnevna temperatura je bila 77 stopinj. Obseg katastrofalne suše, ki je že uničila skoro dve tretjini vsega pomladanskega pridelka na srednjem zapadu, je zadnje dni narasel na 21 držav. Suša je dosegla ves severni zapad in uključene so tudi države Skalna-tih gora na zapadu. Najbolj trpi živina, ki nima nič paše ne vode. Na tisoče glav goveje živine in prašičev je že pocrkalo. Farmarji so vrgli na trg ogromno mnoštvo goveje živine in prašičev in klavnice v Chicagu, St. Louisu in Omahi so prenapolnjene, vsled česar je padla cena zlasti prašičem. Federalna vlada je priskočila prizadetim farmarjem na pomoč in 1. junija je začela kupovati živino, katero bo deloma uničila in deloma oddala relifni administraciji. Na drugi strani narašča cena koruzi in pšenici; cena pšenici je narasla na dolar bušelj. V Chicagu se je podražilo mleko 1. junija za cent pri kvortu. Washington. D. C. — AAA (Agriculture Adjustment Ad-ministration), ki plačuje farmarjem nagrado, če ne sejejo pšenice in koruze, je 1. junija suspendirala svoje določbe in dovolila fsrmsrjem. ki bo prizadeti od suše, da lahko sejejo kolikor hočejo v svrho klaje za živino. Liga južni bo preiskala vojno v Ameriki ženeva, 2. jun.—Bolivija Je apelirala na Ligo narodov, naj intervenira v njeni vojni s Paragvajem na temelju 16 člena Lifine ustave. Svet Lige se je odzval in bo poslal komisijo v južno Ameriko. Amerika ne bo od" pustila dolgov Evropi Roosevelt pokaral one evropske vlade, ki imajo dovolj denarja. za oboroževanje, a nočejo plačevati obveznosti Washington, D. C., 2. jun.— Predsednik Roosevelt je včeraj s posebno poslanico informiral kongres, kako stoji zadeva vojnih posojil v Evropi. Roosevelt je poročal, da evropski vojni dolgovi Združenim državam danes znašajo z obrestmi vred 12 milijard in 350 milijonov dolarjev in Rooseveltovo stališče je, da mora biti ta vsota plačana aH pa morajo dolžne države navesti upravičen vzrok, zakaj ne morejo plačati. Roosevelt je izrabil zadevo dolgov v pravem momentu, ko je v teku razorožitvens konferenca v Ženevi. Sledeči odstavek v Rooseveltovi poslanici je zanimiv: "Ljudstva dolžnih držav naj si zapomnijo, da bo ameriško ljudstvo prav gotovo znalo razločevati med onimi dolžniki, ki res ne morejo plačati svojih obveznosti in pa onimi, ki trošijo ogromne vsote svojega imetja v neproduktivne, nacionalistične namene." Z drugimi besedami je Roosevelt ošvrknil one evropske dr žave, ki imajo dovolj denarja z« oboroževanje do zob, nimajo pa niti enega dolarja za odplačevanje svojih dolgov. Kongres je soglasno odobril predsednikovo stališče. JEKLARSKI BE LAKI IIAJO M «OU MANEVROV a ptavka bo od vrnjena le, če mag- nat! priznajo unijo In prists nejo na kolektivno pogajanje TriJaHaraktflriMoiNo zahtev« nl|« Izjavile ao, da ne bodo pristale na kolektivna pogajanja pod nobenim pogojem Youngstown, O. — Uradniki treh velikih jeklarskih kompa-nij so te dni naznanili, da ne bodo priznali unije Amalga-mated Association of Iron, Steel & Tihplate Woriiers. "Priznanje," se glasi izjava Republic Steel korporacije, "bi pomenilo "zaprto delavnioo" in za to ne bomo nikdar pristali." Slične odgovore sta daji tudi Youngstown Sheet & TiAe Co. in Carnegie Steel Co. delegaciji unije Jeklarskih delavcev, ki se na to ne bomo nikdar pristali." V izjavi je dalje rečeno, da so kompanije pripravljene pogajati se z grupami delavcev kot takimi kakor doslej, toda o priznanju "zunanje" unije ne more biti nobenega govora. Ta odgovor kaže, da bo jeklarski trunt vodil odločen boj proti vsem poskusom organiziranja delavcev v pristnih unijah, kar pomeni, da je splošna stavka v jeklarski industriji, s katero je zagrozila unija, neizogibna. Razorožit vena konferenca počasi crks Ženeva, 2. jun.—Prihodnja seja generslne komisije razorožit-vene konference Je bila včeraj spet odložena na^hodnjo sredo. Spor med Francijo in Anglijo še ni poravnan In John Simon, angleški zunanji minister, je včeraj odpotoval domov. Jasno je, ds konferenca se zdsj rabi ssmo še za orgsnizirsnjc blokov In militarističnih alijanc. Washington. — (FP) — Jeklarski delavci imajo dovolj obljub in manevrov s strani vlade tli pa podjetnikov. Zdaj odloč-tto zahtevajo priznanje unije in kolektivno pogodbo. Ce tega ne dobe do 10. junija, bo izdan oklic ta generalno atavko v jeklarski industriji, za posledice pa bo odgovorna vlada s podjetniki vred. 6 to zahtevo je te dni prišla f Washington deputacija jeklar-ske unije. Zadevo je položila pred vladni delavski odbor s sugestijo, naj predaednik Roosevelt pokliče na skupno konferen-80 zastopnike Iron and Steel Institute, organizacije vseh jeklarskih družb. Nas ne bodo več porivali iz kota v kot," je po sestanku z delavskim odborom rekel W. J. Forbeck, predsednik 1. distrikta (za pad na Pennsylvania) in predsednik krajevne unije v Mc-Keesportu. "Obljub in sladkih besed nam je dovolj. Ce hoče administracija preprečiti ene največjih stavk, tedaj naj pokliče na konferenco voditelje indu strije v svrho pogajanj za skle hite v kolektivne pogodbe. "Na enforsirsnje delavske sekcije zakona NIRA smo čakali eno leto. Jeklarski delavci niso do zdaj dobili nfrti trohice od pravilnika." W. J. Spang iz Duquesna pa je dostavil, da se nič ne čudi, če avesni sodnik v Wilmingtonu TOh', nf postregel zvezni vladi injunkcljo proti Weirton Steel kompaniji. "Saj imamo tud mi prošnjo pri delavskem odboru za tovarniške volitve že od 20. marca, a ni Še nobene akcije do danes. Delavci v Weirtonu in Duquesnu so že zdavnaj opustili upanje, da bodo dobili priznanje unije na krožniku. Za to se b5-mo morali boriti." Clarence Irwin iz Youngstow-na je pa rekel, da je stavka v Toledu z vsemi nemiri vred komaj "piknik" v primeri z napovedano jeklarsko stavko. "Jeklarski delavci so čakali na to priliko 15 let in sedaj se bliža trenutek boja. In boj bo vroč." S temi tremi zastopniki "rank and filerjev" so bili tudi uradniki mednarodne unije jeklarskih delavcev. Pri tem je treba dostaviti, da je kapitalistično časopisje šele zdaj pričelo |>oročati o bližajoči se stavki v jeklarski industriji. Unija je sprejela ta sklep na svoji zadnji konvenciji v aprilu, ampak takrat to ni bila—novica. Dva goriška tf«fcovaa kos-fiairaaa za pol M Profesor Mušira In kanonik Ru-tsr obsojena zsrsdl a nI If a-šizms Generalna stavka tekstilnih delavcev preklicana Vladni posredovalci prisilili delavce h kompromisu. Tekstilni delavci dobe "zadoAčcnje" dele po preiskavi. Zdaj se vrfti koncentriran prit tak na jeklarske delavce, da še oni odstopijo od utavko. Boj v Toledu končan 17 milijonov mark za obrambo Berlina Berlin. — Nacljska sdmini-stracija nemškega gtsvnega m* sta je odobri Is sproprlacijo 8,-600,000 msrk zs konrtrokrijo pred plinom vsmlh kleti In podzemskih prostorov, federalna administracija pa bo v iMo svrho izdala nadaljnjih devet milijonov msrk. Trst, Itslijs, 2. jun.—Kanonik Rutar in profesor Kari MuAica iz (»orice sta bila 31. maja ob so-jena na pet let konfinacije (izgona). Obtožena sta bila, da sta zapostavljala italijanske bo-goslovce v semenišču v Gorici in da sta bila aktivna v propagsn* di proti fašizmu. V to afero Je zapleten tudi tržaški škof Fogar, Ušla njegs še niso aretirali. Snežen vihar v Battejs. M«nt.! Butte. Mont., 1. Jun.—Danes je bil tu silen snežen vihar, ki je naredi! veliko škodo na vrtovih. Plebiscit v Poaarju bo v JanuarJs Ženeva, 2. jun.—Francija In Nemčija sta «e zedinill. da se plebiscit v nemški dolini Kaar na temelju versajske mirovne pogodbe vrši n. Januarja I9HA Plebiscit ima odločiti, če se Po-narje vrne Nemčiji ali ostane l>od Francijo ali pride pod ujira-vo Lige narodov. Posebna nev trslns komisijs Lige narodov bo \odila blitve. Trgovska zbornica jo ponovno v ofenzivi redelanemu Wagnerjevemu predlogu nasprotuje "iz prin-cipa in taktičnega stališča" Washington. — (FP) — Trgovcem z delavsko paro — ka-pitaliatom — ni po godu niti predelani Wagnerjev predlog za kreiranje novega delavskega odbora, čeprav so mu populili precej zob. Dasi priznavajo, da je "boljši" od originalnega, mu še vedno nasprotujejo. To sta povedala administraciji in deželi predsednik Ameriške trgovske zbornice kapitalist Harriman in njegov pravnt svetovalec in veliki duhoven open-šatparjev James A. Emery. Proti osnutku sta objavila izjavo, v kateri pravita, da je ameriški velebiznis" v prindpu in 8 taktičnega stališča" proti takim *a-konom. V predlogu vidita !e sredstvo za nove "delavske nemire". Zakon bi bil le 'bezanje v sršenovo gnezdo, ker bi dajal potuho "agitatorjem". Proti ~ originalnemu načrtu podjetniki niso navajali "načelnega nasproitstva". Takrat so grmeli proti njemu le, ker je prepovedoval konvpanljske unije. Ta točka je bila črtana in populjenlh jo bilo tudi nekaj kbčnikov, ampak podjetnikov šs vedno ne zadovoljuje. Od zadnjega zaslišanja v aprilu so sedaj toliko napredovali v nasprotovanju, da mu "načelno" nasprotujejo. V tem času so namreč prišJi do večjega ipoguma in so zopet odprto pričeli paradirati s svojim burbonstvom. V osnutku vidijo, da bi sem pa tam delavcem mogoče res pomagal do organizacije, namreč če ¡»ostane zakon. In proti organizaciji delavstva so načelno od vsega začet/ka kapitalizma. Ni pa nič tako radikalnega ali nevarnega v tem osnutku. Po stremljenju in sestavi je sličen železničarskemu zakonu zs izravnavanje 8V>orov. In med tem ko temu zakonu niso nasprotovali železuIčarski magna-U, ampak ga v principu sprejeli, gledajo kapitalistični Hurtmnd s svojo trgovsko zbornico na čelu povsem drugače na Wagnerjev predlog. Tudi v tem tiči skrivnost. Ce bi bile unije v težkih industrijah toliko usidrane kakor so bili organizirani železničarji, ko Je bil Railway Labor Act pred kongn*s'»m, bi Burboncl najbrž ne nasprotovali Wagnerjevemu predlogu. Vajeni so pa "open shops", katerega upajo ohraniti « krmi ps n i jsk i mi unijami, n« da bi Jih Vi kaj stalo. To Je Še ved-no ceneje kSkor pa imeti sitnosti celo s tskirni unijami, ki se ne zatekajo k stavkam — na primer na železnicah. Veliki profili oljne korporarljs New York - HtandardOII of New Jertey izkazuje za lansko Isto $25,0MJI0 čistega profits. Ts vso(s Ji je ostals po isplsči-tvi stroškov obratovanja, davkov, dividend na p referenčne delnice in vsegs drugega. Da se poksfe' prsvl kontrsst, je trebs omeniti, ds je profit te kom ps ni Je znsš»J I. IV*2 12H2. H6A Izgleda, ds Je Mtandsrd 0M Co. iff New Jersey na 1**1 "okrevsnjs", im ksr se mors deloms zahvaliti "new drahi".. Skupna imovina te ({ompani Je lanski* leto znašala 91,912, i. 'A4 milijonov več ko prejšnje leto, Washington, D. C., ». jun.— Generalna stavka organiziranih tekstilnih delavcev, ki se je imela začeti jutri, je bila včeraj odvrnjena na podlagi kompromisa, ki so ga sprejeli odborniki unije United Textile Workers. Odborniki unije sicer pravijo, da je stavka le odložena, ampak dogovor z NRA ae glasi, da delavci ostanejo na delu kljub temu, da bo produkcija zmanjšana za 2ft'i skozi poletne tri mesece; med tem se mora izvršiti preiskava, ki dožone, koliko mezdnega avišanjs tekstilni magnatje lahko utrpe. Ta preiskava mora biti končana v dveh tednih. Vse sile federalnih |>oaredo-valeev so se sdaj vrgle na situacijo v jeklarski industriji, da tudi tam odvrnejo delavce od stavke. Toledo, O., 8. jun.—Stavka avtnih delavcev pri Klectric Auto-Idte Co., ki je pred desetimi dnevi izzvala prihod vojaštva in krvave izgrede, pri katerih sta bila dva delavca ustreljena in okrog 200 ranjenih, je bila včeraj končana. Htavkarji so sprejeli |>ogodho, ki določa pet odstotkov svišanja mezde in "priznanje odbora," ki bo vodil kolektivna pogajanja, Tovarna bo začela obratovati v torek in do konca tedna se vseh 2000 delavcev vrne nazaj na delo. Washington. I), t ., g. Jan.— Predstavniki NRA, uiilje tekstilnih delavcev in tekstilnih družb neprestano konferirajo z namenom, da odvrnejo generalno stavko tekstilnih delavcev, ki je na|K)vedana za |>ondeljek. V načrtih Je kompromis, na jsnJIa-gi katerega ostane v veljavi sklep NRA za 25-odstotno redukcijo delovnega časa v tekstilni Industriji, obenem pa naj tekstilni delavci dobe majhno mezdno zvišanje, da ne IskIo toliko na škodi. Odvisno Je od voditeljev unije United Textile Workers, če ImmIo ta kompromis sprejeli. Kar se tiče konflikta v Jeklar-skT industriji, ga skušajo vladni predstavniki poriniti v ozadje. Organizacija Jeklarskih delavcev, včlanjena v Ameriški delavski federaciji, je toliko pa slabem, ker jw NM>"* — ""* PIIOHVKTA HIT »• IU A»*' C MKMMKK or TMS rtl'KSATKO • Il IM mozaik so te naše želje, tako različne druga od druge kakor se razlikuje človek od človeka po svojih posebnostih ali nepotrebnostih: brezobziren politik si želi neomejene moči, bogataš novih milijonov, betelen starec mladosti in zdravja, zaljubljena mladina koprni po omejitvah zakonskega življenja, razočarani zakonci si žele prostoati, de-lavcc si želi varnega zavetja in Posebno slednja želja delala hude preglavice in trudil aem ae na bik mrzla in vlažna pozimi, zato pa tudi poceni; zdaj, ko smo sftdi pomladi, Je pa celo pr#v prijazna in ljubka. Z vso to drobnarijo, ki predstavlja moje imetje, med svojimi štirimi stenami, napravlja vtia zares prijetnega kotička, kamor se ¿lovek lahko zateče, kadar je utrujen, izmučen in Alt od «vije- razne načine, da si jo uresni- njtt ter ai ohladi-ušesa in pomiri čim kar sam. Nekoč aem ai na- j tok misli in Čuvstev, ki v vrtin-pravll votlino v aenu na pod-1 cu zunanjega življenja maogo-strešju ter jo imenoval avojo i^at uhajajo iz svoje atruge ter "sobico"; v tej luknji sem čepel ^ nalik razburkanemu vodovju razlivajo vsevprek, Vendar popolnoma zadovoljen nisem tudi sedaj, ko je u-resnlčena ena feqned mojih davnih želja. Zakaj? Stvar je pač Domač drobiž včasih po cele ure in bil pri tem kar zadovoljen, čeprav je bilo v tej "sobici" vroče in zaduAljivo in ni imela ne kotov ne oken. Ampak naša Liska je nekega dne pojedla zadnjo klajo tega taka, da moramo le prevečkrat zadostnega kosa kruha, otrok bi aena jn moje "sobice" ni bilo pia&ti za uresničenje ene želje bil rad velik, ko pa odraste, bi več. Pozneje sem dobil boljšo 2 razočaranjem na drugem kon-| bil zopet rad otrok, in tako da- "sobo". Tiste spomladi je mati|cu življenje je muhasto: naj-11 Je v brezkončnost. Toda mno- kupila tri pujske — joj, ali ao prej te nemarno oplazi z bičem go teh naših želja, tako sijajnih se nam videli srčkani! Jeseni razočaranja ter ti s težko roko kot skromnih, lefcih ali nelepih,' bodemo dva pršili, enega pa zdrobi steklene gradiče, s kate- * rimi si ae igral, meneč, da je v Obiskovalci razstava ^___ Chicago.—Svetovno razstavo M nik(lttr ne izpolnI; včasih se zaklali, smo menili iskrečlh in uiad SNI'J so obiskali zadnji ngm uresničijo na način, ki nsmjoči. Kruha in mefca ae bodemo njjh spravljena'vsa tvoja sreča, teden: Charles Gober z ženo „i^or ne prija, kar rodi v nas najedli do sitega. Račun brez'nat0 pu ti kakor iz usmiljenja Ilanno in sinom Frankom, Mu- kafj|cc novih te)j&f kj so jako | krčmar ja! PriAla je "rdeča bo- in obžalovanja velikodušno po- rie Zeitz, Cleveland, O.; SyWia ,gostoma v ostrem nasprotju' lesen", prišla in zavila vratove Woni „fano stekleno kroglico Menton, IMroit, Mich.; Nick---——i* ------, .----, Terslna, Gockeril, Kans.; Jerry Cadež, Dines, Wyo. Avtotruk ubil rojaka Warwissl, W. Va.—Dne 29. maja je umrl v bolnišnici Mike G raealt. Podlegel je poškodbam/ko ga je 23. maja povozil avtotruk. Bil je član društva UM SNIM. Poroka Canton, O.—Tu sta se poročilu farmar Peter Zučak in mrs. Frances Halinovič, oba društva št. :nr» SNIU. sreče. Novi grobovi z našimi prejšnjimi željami. Vrelec želja zažubori, Čim ae otrok zave, da živi, Izprva si Želi materinega mleka in suhih plentc, u čim starejši postaja, toliko več želja ima in toli>ko bolj pestre so. V splošnem pa se našim pujskom. In ker ni bilo denarja za druge pujske» aem se preselil v svinjak jaz! Poče-dil sem ga, poribal in pobelil, iz nepotblanih desak sem zbil skupaj zasilno posteljo — no, in moja želja je bila kar naenkrat otroške želje v jedru kar nič ne uresničena, dasi na precej grob razlikujejo od želja odraslih ljudi. Kakor odrasel človek, tako si tudi otrok želi nečesa, kar potrebuje ali nečesa kar vidi pri drugih. Sit hoče biti, dobro člana* obleifn bi bil rad, razvedrila in OM10 zabave se mu hoče, velik bi bil rad in močan itd. Torej želje, kakršne se porajajo v odraslem Chiaholm, Minil. Tu je umr-' človeku. Bistvene razlike med lu Mui.v Arkd, roj. Košmerlj, njimi ni, kajti tudi otrok je člo-slura 4H let in doma iz Sodražl-| vek In goji kot tak čisto člove-' . V Ameriki je bila 28 let in fike Želje. tu zapušča moža, tri sinove in^ So jjU(jje, ki zelo radi govo- ri eno hčer, Kly, Minn. -Tu je umrl Fr. ričijo o "zlatih letih otroške sreče in zadovoljnosti" ter sen Močnik, doma iz fit. Jurija pri timentajn0 vzdihujejo po tej Celju. V Ameriki je b i 21 let bre3ukri>nl, neskaljeno in tu zapušča ženo in tri sinove. tfrečnj otroJki dobi". Ti ljudje Dalje je umrla Karolina Btru- pa pr| u>m p()2a(b,jttj0t dl4 g0 bi|a kelj, doma od Ribnice, ki zapu- ljihuva otro6ka leta le prepolna Aea dva sinova In tri hčere. "Postava" udriha po po-molskih slavkarjih Krvave bilke v New Orleansu. Družbe dobile armado skebov New Orleans. La. — (FP) Odkar je inbruhnlla stavka 2000 pristanišenih delavcev za priznanje unije in zvišanje plač, m- v pristanišču dnevno dogajajo bitke med stavkarji nu eni strani in policijo ter skebi na drugi. Okrog sto Atrajkarjev neizpolnjenih, v popju zatrtih želju in iz tega izhajajočega bo-h čega ruzočaranja ali pa hočejo alepUl sumi sebe z nečim, česar prejkone sploh nikdar ni bilo. Jaz kake "zlute, brezskrbne j otroške dobe" ne poznam. Otrok sem gojil premnogo želja, ki se mi niso ni*kdar uresničile. Toli-kokrut sem si želel, da bi bil sit, toda muti je bila revna bajta-ricu s kopico otrok in nam in našim lačnim željam se je kruto posmehoval glud. Spomladi smo si želeli, du bi nam bilo dano nujesti se do sitega vsaj krompirja v oblicah, a naša že- je bilo že aretiranih in večje število ranjenih. Josephu John- Iju se nam je izpolnila šele jese-sonu je neki skeb prerezul vrat ni in še teduj ne za dolgo časa. in rani najbrž podleže. Oni dan je 200 stavkarjev naskočilo neki |>omol, du ku zavzamejo. To se jim ni posrečilo, čeprav so bili "pripravljeni umreti". l'mukni!i so se pred salvo iz pu.;'k taburlkadirune policije ter pustili nu bojiš/u več ranjenetv. "Postava" je docela nu nI run i parobnslnih «Iružb, ki ko i/, nižin človeške družiš» rekrutlrale t i <4«h> zamorskih skebov — tudi stavkarji so večinoma zamorci. Skebi imajo vso svobodo. Ke-volverje in no£e kaž pristaniško okružje je zavito v terorizem. Zdaj pu zdaj Izbruhnejo hoji ob pokanju puAk in plinskih bomb ter ob bliskanju nožev, Tudi stu\kurji so de<4peratni ter se l»or< takimi sredstvi, kakršne imajo na rax|N>lago. Tudi ilo par požarov je U' prUlo v pristaniiiču, Želeli smo si tirnega soršičnega kruhu, zadovoljiti smo se morali /. neveliko skledo redkegu koruznemu močniku, ki ga je bilo baš dovolj, da je še liolj zdražil naše lačne želodce. Ddbro se še spominjam, da se je največ mojih otročkih želja sukalo okrog krompirja in kruha, včaaih tudi »kroj? krofov, mesa ali atrdenlh štruklje v, in du so se te moje želje uresničile jako malokrat. Zato sem bil v tistih časih večkrat nezadovoljen kot zadovoljen. Otrok sem čital sladke pravljice o lepih kraljičnah in kraljici h, ki so živeli v pozlačenih gradovih, se oblačili v ftido in žamet ter m» preobjedali tečnih I h Ven k in medenih tort. Ali sem kdaj stegnil predrzno roko s svojih otroških želja po teh pravljičnih dobrotah in sijaju? Nisem. Velike sklede gostegu močnika ali mernika krompirja način. Bil sem zadovoljen. Ampak jeseni smo dobili druge pujske in jaz sem bil zopet ob "sobico". Leta pozneje se mi je ta želja zopet uresničila za kratek čas. Dobil sem delo v neki majhni tovarni v Ljubljani in gospodar mi je dal na razpolago majhno, tedaj grozno zanemarjeno sobo poleg vhoda v tovarno. Tri dni sem se mučil, pred-no je bila sobica rešena vse nesnage, porrbana, pomita in pobeljena, Vendar sem opravil to delo z največjim veseljem. Nar to sem svojo sobico lepo okrasil, kakor sem pač vedel, znal in mogel, in ko je bilo delo gotovo, §e mi je zdela kot majhen paradiž. A jedva sem se bil deforo ude-mačtil v nji, že sem ji moral dati slovo. Nekoč sem se nami# pnedrznil braniti svoje človcftki pravice, kar me je napravilo y gospodarjevih očeh Škodljivega puntarja; in kakor je biblijski bog spodil iz raja svojega Ada-da z Evo, tako je tudi moj tedanji gospodar pognal mene iz tj: ste ljubke sobico na cesto. Mnogo sveta sem prehodil od-tistihmal, mnogo želja se je rodilo in umrlo v tem času, nekatere so se uresničile in nekatere se niso, temveč mi prinašale zgolj razočaranje, kateremu pa se človek sčasoma tako privadi, da prav za prav ni več posebno boleče. Med dolgo neizpolnjenimi mojimi željami je bila tudi želju, čije izpolnitev naj bi mi dala lastno sobo, v kateri bi bil lahko vsaj včasih čisto sam, kajt ti ljudje smo pač take nature, da smo včasih radi zaprti med štjrinvi stenami, sami s seboj in s svojimi mislimi, Wie te žalost-1 ne uli vesele. Vedno sem moral deliti svoje bivališče z drugimi, nemalokrat tudi s konji uli govedo. No, muhasta gospu Usoda svojih ljui>ljencev ne zapusti. da bi se zamotil z njo ter pozabi) udarec, ki ti ga je pravkar prizadejalo . . . In človek radovedno obrača med prsti ptisano kroglico, se poigra z njo, se vzraduje nad njo, potem mu pa obstanejo oči na sesutih steklenih gradičih in iz globin njegove duše privre sentimentalen vzdih, v očeh se mu' vtrne solza, dve solzi, nato pa —nato pa ai z vso silo zažeH sto novih steklenih gradičev, ki naj' bi mu nadomestili sesute stekle-; ne gradiče namišljene nekdanje sreče . . . Namišljene sreče, pru-vim, kajti človeška sreča je pač nekaj» česar ne moreš prijeti in držati v rokah, temveč si lalhko samo mialii, da je, da jo drži£, da je s tefboj: če lahko verjameš, da si srečen, tedaj si srečen; če nt moreš verjeti, da si srečen, tedaj si nesrečen; in če ne moreš ali nočeš verjeti, ne da si srečen, niti da si nesrečen, tedaj nlsj, ne to ne ono, temveč ai se lagodno sprijaznil s tem, kar je in kakršno je, kar zopet ni dobro, ker bolje je, da si vedno želiA nečesa in si vedno nezadovoljen; nezadovoljnost s tem, kar In kakršno je, je namreč 2toaW stremljenja po napredku ln bMianja k popolnosti "M* n. pr. sem vedno nezado-vo!^#fi, največkrat in najbolj s samim seboj. V človeku je toliko pomanjkljivosti, napak in vsakovrstne nepotrebne navlake, da nikakor ne more biti zadovoljen s samim seboj, kakršen je, razen, ako vrže črn zastor preko ogledala, v katerem se zrcali njegova klavrna podoba, da je ne vidi. Ampak tudi v tem slučaju ne moreš biti prav posebno zadovoljen s samim seboj, kajti dopadajenje nad samim seboj, ki je bilo kupljeno za ceno goljufanja samega sebe, sto^ ji na lončenih nogah, ki se lah ko vsak hip sesuje v prah, in fci, siromak, se naenkrat ugledaš vsej svojih klavrni nagoti, ki si si jo dotlej trmasto prikrival, to nenadno, nezaželjeno odkritje te navda z obupom, strahom In studom. In ti Je pri duši ka kor Dorianu Grayju, ko je po dolgih letih pregreh polnega žhljenja uzrl podobo svoje raz- zadovoljni z vsem, tudi s samim seboj, in da si venomer želimo še vet in voč in boljega od onega, kar smo ¿tučajno dosegli ali .mogoče samo želeli, v resnici pa nikdar dobili, razen v lepih sanjah, s katerimi se motimo kakor otrok s svetlimi, pisanimi igračami. Ne verjemimo, da smo dobri, ne verjemimo, da smo srečni, ne verjemimo tega niti tedaj, kadar si zares prizadevamo biti dobri In nam muhasta človeška sreča poredno pomežikuje z očesom; rajši verjemimo, da bi bili lahko mnogo bol ji in srečneji, nego slučajno smo. BiH so Časi, ko som verjel, da sem bil neznansko srečen; pa se je mavričasti mehurček iz milnice razipočil, vame je zazijala praznota in zabolelo me je mnogo bolj, kakor bi me zabolelo, da sem imel malo manj vere v svojo namišljeno srečo. Mnogo takih sijajnih mehurčkov se mi je že raapočilo, mnogo praznih lupin leži ob cesti, po kateri sem hodil, marsikatera steklena palača se mi je pred očmi žvenketaje sesula v drobce, mnogo pisanih steklenih kroglic, s katerimi sem se tolažil liki otrok, se je že zatrkljalo po tleh ter se iagubilo, in pri tem me je mnogokrat hudo bolelo, največ zato, ker sem preveč verjel ali se skuAal prepričati, da verjamem, da je to aH ono nekaj, kar v resnici nikdar ni bilo, niti ni imelo biti. Sicer tudi dandanes nisem dosti boljli v tem pogledu, rasen, da več krat nočem verjeti, da sem dobil, kar sem si želel, nakar se dostikrat pozneje prepričam, da sem bil v pravem; in v takih slučajih me tako «pbzrtanje niti posebno ne zapeče, zaboli. , Kdor živi z odprtimi očmi, se od življenja nauči vsaj tega, da je treiba odgovarjati na udaroe z bičem razočaranja, ki ga vihti nad nami življenje, s tokom novih želja in z nezadovoljnostjo nad načinom uresničenja naših prejšnjih želja. Sicer pa tega ni treba nikomur posebej zabičevati: ljudje smo pač ljudje, in ker se skušamo vedno obnašati, kolikor mogoče po Človeško, tudi nismo nikdar zadovoljni in naših želja ni konca ne kraja. Popolnoma zadovoljni postanemo šele tedaj kadar se nam ne izpolni naša poslednja želja: da hi nam bilo dano še Živeti. Pozdravljen, večni nezadovoljne^! Da bi se ti sreča nekoč nasmehljala bolj prijazno, kakor se ti je smehljala doslej! i Navsezadnje nam Izpolni vsaj Jedene duše v vsej njeni otstudnl I eno izmed naših želja. . Meni je nagoti. i končno izMnlla željo po lastni Ne, slepiti samega sein? se res uobi. Dobil sem jo. Sicer je ne iaplača. Bolje je, da smo ne- ni*.» pa nu redili poaeh/c škode J v oblicah .sem si zaželel namesto PolflAaj ra stsvkarje je kritičen, vendar pa irçwjo nu zma-go I *tav«k( nišcih s t>o*ledico, ds so parnikl puralizirani kakor hitro dospe v lu ko. Tudi vozniki avtotr'ukov *«» nu strani stavkarjev ter no- pečenk ln tort: In mesto po lidl in žametu oblačil pravljičnih W. W. je poklicslu na ' prince v so segale roke mojih i»-1 mornarje v vseh prišla- 'I roški h želja |>n čisto navadni lopll obleki za zimo in močnih1 toplih čevljih, da bi se ne tresel «hI mrava (Mt/dmi vsako n<»deljo dopoldne na mrzlem kamenitem: rejo dovnžati tovora na pomole, tlaku prostorne, |Hiaimi kot led«* Protesti proti nasilju slsv-kariev.in pol le i >*» ^ rs nI m«Va. nov nUK ne |M.fuatrujo. Dintrikt-ni prsvdnik e ne sgane. Zgane se le takrat, kndnr je treba naît i proti Ntavkarjem, Sploh IruMie prrvfele oblunt. ker - plačujejo Mirijo in ne i" Plačujejo jim po IT» 21 ilan »sem tir ' d U". mei m niea mrzle farne cerkve; In na-' mes|u sijajnih irradov sem si te-1 le I *#oJj majhne, »veUe in tople sobice, ki naj bi merila \-«u) »sem čevljev p» dol fem in po-tVt (otroku bi mi bilo osem cev- » Ijev v dolftlno in ftirino popolno-! ma zadiMtovalo.) Toda niti te majhne, skromne lefje se mi ni- : , »o izpolnile In zato sem bil v i U stavke pri»tani*čnlh delavcev v San Krancisru. Pikri aretiran. Kanadske patoroke bodo komareiako izkoristili Revni farmar je sprejel pogodbo, da pojde z njimi na člkaško razstavo Corbell, Ont.—Oliva Dionne 31-letnl kanadsko-francoski farmar, Čigar žena je pred enim tednom porodila petorčke, bo še bogat mož samo zaradi petor-čkov. Dokler ni bilo petorčkov je bil reven ko cerkvena miš in še čitati ter pisati ne zna. Zda, se vsa Amerika s Kanado vrec zanima zanj, prav za prav za nje gove petorčke. Vsak dan prihajajo od vseh strani čestitke z darili v blagu in denarju. Nek newyorški časopis je poslal in kubator in neka člkaška tvrdka je poslala pet zibelk. Zadnje dni je Dionne preje zapeljivo ponudbo od nekega Či kaškega podjetnika, ki Ima koncesijo na svetovni razstavi. Ponudba se glasi, da vsa farmar-jeva družina s petorčki vred pride na razstavo, kjer Jo bodo kazali. Za to "uslugo" dobi farmar $250 na teden in 30% dohodkov in vse potne stroške plačane. Takoj zdaj in do odhoda v Chicago pa bo prejemal |100 tedensko. Domači župnik Je farmarju priporočil, naj sprejme lionudbo in farmar je seveda storil. Družinski zdravnik, ki Je l>omagal petorčkom na svet, Je dovolil s pridržkom, da petorčki, če bodo zdravi, ne smejo na pot najmanj še dva meseca. Petorčki, same dektice, Imajo zdaj vso postrežbo, ki je sploh mognra na hribovskih kanadskih farmah. Zdravniki prihajajo od vseh strani in pestunje tudi in nudijo prostovoljno pomoč. So. sedje daleč naokoli obiskujejo mater in iirinašajo hrano. Zene so se ponudile za dojitev, ker mati nima mleka za vseh pet. Največje tudo je. ker petorčki 8LAS0VI IZ Po končani stavki * Racine, Wis.-Ker o stavkah v Amerike, bom ^ Judi razmere, ki so ° končani stavki pri ^ Co., ki Je trajala dv.\m ni! h 8em že poročni in| ml. da so stm drtali in tudi sedaj Be drij Pov mlrovne pogodbe ¿7 so dosegli priznanje uniie nje Plače 10 do 17 in pf kam več drugih ugodn^ veda, ko smo se vrnili na * bik) zepet veliko truda \ Jih precejšnje število ni i MJ> na dan, ko je bila J £ku . Ko je bil boj ko,^ prišli na dan, ne da bi p^ v organizacijo. Kmalu J povelje, da morajo biti z ali pa oditi. Zdaj gre vse lepo napa priganjaštva ni več. V»eg po bratsko. Da je bila 4 mirnega značaja, gre zaslui panu Svobodi, ki je prejK uvoz stavkokazov in še pc naročil policajem, da n« nihče vihteti količka. Ta j<3 godilo tudi v Kenoshi, ( j* bilo v Milvvaukeeju nel zavisti, a se je končno v»« izteklo. V tej situaciji .se bro izkazal tudi governer. vse se bi lahko zgodilo, i imeli governerja iz slonu dovlne, si lahko vsak prei Ija. Dogodki v Ohiu, Min in drugod, kjer delavci zal jo izboljšanje razmer, to k Delodajalci apelirajo na 1 nerje, naj pošljejo miličnik dobro vedo, da bodo ualiaai tem pa padajo količki po i delavcev. Te možakarje so postav lavci na važna mesta, pot slednji prejemajo batine lavci so v večini povsod, z morajo zdramiti. Kadar na volišče, morajo dobro | sliti, kajti glasovnica je najboljše orožje, ne pa kri količki, katerih se poslu delodajalci proti nam. Delavci, vzbudite se in nite člani delavske organa V stavkah postopajmo mi tako bomo marsikaj dosegi to ne smemo pozabiti, čep govori, da je Rooseveltova nistracija prepočasna. Te ni čuditi, ker vemo, da je liko hromih račjakov. Mi mo gledati, da jih nadome Fr. Slana, "New deal" je novo krto pravi Johnson Washington, D. C.—Hi Johnson, veliki šef NRA, j nje dni govoril na zbon organizacije katoliških vi skih dijakov in tem štud je slikal NRA in ostal« "new deala" kot »imbol 1 krščanstva. . . Rekel je, 1 oni, ki nasprotujejo NK podobni "pismarjem in i jem, ki so nasprotovali Kr in vpili: Križaj ga, kriti . . . Pravilnike NRA bi rai žali na lesu političnih arobi Tovarna zaprta, llvs'jl"" Bridgeport, Conn. -stavke 60 livarjev, ki priznanje levičarske kovii unije, je morala preneh« produkcija pri Eastern 1 able Iron Work družbi, slevala je 200 deUvcey- Britaki gozdarji končali < Vancouver, B. C. - « H v Britski Kolumbiji, bill na stavki 14 tednoM deloma zmagoviti, vm zvišanje plač in lovnih razmer, ne p« Pr" unije. Nižja zbornic« rtm*4 »rebro Washington. ska zbornica Jf 31. m.¿M la z 262 glasovi prot« '' 1 veltov načrt za uklj^ v amerUko valuti»- «vt. Nesaiao ^^ In slastno Jemlj«^ nr* r dovinsko dejstvo K-«•lučajih I-t""«- ^ zgodovina V"*** v zadnjih W ali večina v un Kanadsk. P^J«" teden dni veli, čeprav « ir stvarce; tehUJ" r maj po dva fjn!* Wm »K'Tr I k) kmalu okrrval* MiHa pH -H kar de»et—* o usa p t is Ml rt» riti y^tiiz Jugoslavije J n fašistične poli. CUE upravi je TrsU, prihaja novica, da & Marij Cotar v L^ke policije» podle- A bil P« ^u iz «udiral je na pomorski ^ i„ tudi služboval ne-a v trgovinski mornarici, aveden Slovenec ter je I nekaj ¿«M predsednik iera dijaškega društva v Po deželi K» P°znal1 ^predavatelja. Leta kot oficir v službi na ilijanski trgovinski ladji. m rtigovoru z italijan-jficirji se je spri glede Inih vprašanj, zaradi če-M-jšel pred sodišče. Bra-einani odvetnik dr. Wil-¿tarja so takrat opro- 1932 se je preselil v bo, ker ni našel več zapo-Trstu. V Ljubljani ae vljal nekaj časa z razni-trukcijami, pred nekaj pt je dobil službo na Su-pml nekaj dnevi pa je švestilo, da leži njegov Djanu na smrtni postelji, ie je napotil v Italijo, i v Jugoslavijo s pravim listom in še malo ni mi-mu bodo delali sitnosti, topil na italijanska tla. i je sel čez most na Reso ga pa takoj aretirali dli v Trst. fa nekaj dni skoraj ne-i zasliševali in mučili, ivnem takem zaslišanju 11. maja zvečer pa so utili živci. S tretjega ija je padel sredi stop-pritličje ter dobil tako Ikodbe, da jim je nekaj v bolnišnici podlegel. Ni i, ali se je v obupu sam tlobino 15 metrov ali pa «oie vrgli miličniki, e bil Cotar 29 let. iitorodnih pokrajinah fonije in Banata, ki sta »nska zakladnica žita, »poročila, da vlada tam-i«u$a. Nad dva mese-dežja. Žito je nizko v vročini prezgodaj raz-je. ki je zaradi tega sla-Ponekod «o sklenili, da n«?m maja že začeli z ki pa bo ponekod dala »etev dovolj žita. Tudi «slabotna. poročajo iz Slavonije in ■jer ho velika polja, s pridelki zalagajo ne le Oo, marveč žito in moko «jo. Obenem s temi P? Prihajajo poročila, da "t* in moke zaradi gro- * l«tine poskočila. Zato ■i verjetno, da suša nI »wga obsega in da so K «ovoHce le z name-1 »Pravičijt, j)odražitev sta. > «ačelo v Slove-JJ«, pa jr verjetno, da «J* deležne tudi južne * «-.Slavonija in Hanat. J'J' kaže letina dobro; solnca pa tudi dež-® **dje bo dobro obro- ,,riA,o do kakih lezjfod, do prehuda ali J*"Mn«v« umrla.—Ni " : Pred novo- l",sestnica Urša obtožena, da je » f-ln., sentro Aru, l'A» d r" bi,° dokazov, «"lirmanova opro- pa 1,1 niaia zvečer í nllflVo,,,orna v «oi>T, »Barl," j 1V P°v*ro- f • i M r *ni zna.n°- 7i\ lani jé pri. H '''' ''dniej do |Mf/a-kj^r II |"m,J,4i v Mkla- Uit, *,tVV' z<'aj pa je rum*. težko zde-" T zaradi te-' Mp pregledati to^ ( '-'»mliaž ne je t t»t , r u lfi ker je bil ; zaposlen pri Mtor. , katerih dvu j 1 *' v zgornje ' 'la H4' K ¥' "'r bi jra l|j| 1 Taki» — It Jofo^«vlK> je ogenj razširil v pet predalov in nastala je velika nevarnosti Takoj so bili obveščeni vsi delavci v predilnici, poklicali so ga silce, ki so prišli z maskami—a so jih morali v hudi vročini odložiti—in brizgalno. Gasili so nad tri ure. Pometali so goreči bombaž na iprosto, kjer ao ga gasili in tudi pogasili. Več delavcev je bilo ranjenih, nekaj delavcev pa je zastrupil plin in jim je moral dati zdravnik injekcije.1 Uboj na Vnebohod. — Vsak praznik je deležen svečane maše in pobojev. Tako so se na Vnebohod tudi pri Št. Jerneju na Dolenjskem zbrali ljudje od daleč in blizu, se udeležili maše, zavili nato v gostilno, se napill ter proti večeru vračali domov. Ena skupina fantov se je vračala v Dolenjsko Staro vas. Z njimi je bil tudi 21 letni posestnikov sin Jože Pavlič. Nenadoma pa jih je iz zasede napadla sku« pina fantov od Sv. Jakoba. Drugi so zbežali, zaostalega Pavliča pa je nekdo tako udaril s kolom po glavi, da se je ta nezavesten zgrudil na tla. Ko je oče našel svojega pobitega sina in ga ho tel dvigniti na voz, da ga odpelje v bolnišnico, so fantje na padli še očeta. Nekdo ga je ta ko hudo udaril s kolom po glavi da je oče na mestu mrtev oble žal. Napadalci so se razbežali, drugi pa so Pavliča starejšega odpeljali domov, kjer so ga po ložili na mrtvaški oder, sina Pavliča pa v kandljsko bolnišni-co, kjer se bori s smrtjo. Roparski napad na Dolenjskem.—Na Robu pri Velikih Laščah so trije neznanci izvršili ro-parski vlom v hišo vdove in go-stilničarke Frančiške Jakšetove. Okrog 3. ponoči so vdrli v spal* nerioda se je pravkar pričela. Prvi odkritelj naše sončne pege, ameriški astronom dr. Karle G. Linsley, pravi, da ima ta pega dvakratno dolžino zemeljskega premera. Njeno gibanje je celo hitro in mora zato izzivati električne in magnetske toke, ki ne morejo ostati brez učinkov na zemljo. V kratkem času Je opozoril vse druge opazovalne postaje na novi pojav, ki ao ga s svojimi opazovanji potrdile in dopolnile Llnsley In ostali opazovalci menijo, da prlčete-k nove periode sončnih peg ne pomeni samo nove periode vremenskih spre-nemb In viharjev, temveč da se Valo javljali tudi potresi in ne-»adne poplave ter sprememl* v luševnem flvljenju človeštva. Premnogi raziskovalci nk*r ie priznavajo, dn bi bile mtd •ončnlml i^gumi in «emeljnkliiii logajanjl tako tesne zveze, ven-lar nam l*> dalo naslednjih d*a-lajst let dovolj priliko, da si «a »eremo v tem pogledu novih li-i kušenj In dokončno rešimo vpra | vanje, o katerem se učeni svet j nrepira že dokaj let. iMnea smo j v tem pogledu opremljeni tudi s j popolnejšimi aparturami za me V ta produkcijski proces se je postopno prikradla delitev dela. Spodkopala je skupnost produkcije in lastništva, iz prilaatitve po posameznikih je napravila obče veljavno pravilo ter tako ustvarila zamenjavo blaga med posamezniki — kako se je to zgodilo, smo skušali zgoraj dognati. Postopno je postala blagovna produkcija vladajoča oblika. Pri blagovni produkciji, ki se ne ustvarja več za lastno uporabo, gredo produkti nujno iz roke v roko. P rod učen t zamenja svoje blago ter ne ve, kaj se bo ž njim -¿godilo. Kakor hitro se je pojavil denar ter se je hkratu z denarjem vrinil med producente trgovec kot posrednik, je postala zamenjava blaga še bolj zapletena, končna usoda blaga pa še bolj negotova. Mnogo je trgovcev in nihče izmed trgovcev ne ve, kaj dela drugi trgovec. Blago ne gre več samo iz roke v roko, blago potuje že s tržišča na tržišče; producenti so zgubili gospod-stvo nad celotno produkcijo svojega življenjskega (ibmočja, trgovci pa ga niso dobili. 'Produkti In produkcija — vse je prepuščeno naključju! Naključje pa je samo en tečaj sklada, čigar drugi tečaj se imenuje: nujnost. V naravi, kjer vlada tudi dozdevno naključje, smo že davno dokazali notranjo nujnost in zakonitost, ki se je uveljavila v tem naključju. Kar velja za naravo, velja tudi za družbo. Cim bolj se družabno udejstvovanje, čim bolj se niz družabnih dogodkov odteguje kontroli človeka, čim bolj mu raste čez glavo, čim bolj se mu zdi neusmiljeno izročeno golemu naključju, tem bolj se v tem naključju uveljavljajo zakoni, kt so temu udejstvovanju lastni — kakor po neki prlrodni nujnosti. Takšni zakoni vladajo tudi blagovni produkciji in blagovni zamenjavi: Posameznemu producentu in zamenjevalcu so tuje, na početku celo neznane moči, ki se morajo šele naporno preiskovati in ugotoviti. Ti ekonomski zakoni se spreminjajo tako, kakor različne produkcijske stopnje zahtevajo; v splošnem pa gospodujejo celotnemu tfbdobju civilizacije. Se danes gospoduje produkt producen-tom, še danes vlada nad celotno družabno produkcijo ne skupno premišljen načrt, marveč obse-žek alepih zakonov, ki se ule- koriščancev. Ta razkol je trajal ve« čas civilizacije. Suženj-stv o je prva, antičnemu svetu svojstvena oblika izkoriščanja, po njej je prišlo tlačaiistvo v srednjem veku ter mezdno delo v novejši dobi. To so tri velike oblike sužnosti, kakor so pač za tri velika obdobja civilizacije značilne; najprej očitno, potem pa venomer in vnovič maskira-no suženjstvo. Stopnjo blagovne produkcije, ki pomeni začetek civilizacije, označujejo sledeče uvedbe: 1. uvedba kovanega denarja ter denarnega kapitala, obresti in oderuštva; 2. uvedba trgovcev, ki postanejo posredniki med ali manj vse pravice, od drugega pa terja več ali manj vse dolžnosti. ' To pa ne bi smelo biti. Kar je dobro za vladajoči razred, mora biti dobro za vso družbo, a katero se vladajoči razred istoveti. Cim bolj napreduje civilizacija, tem bolj je prisiljena oblačiti zlo, ki ga je sama nujno ustvarila, v oblačilo fljubezni, o-lepšovati ga ter tajiti, kratko in malo: uvajati konvenclonakio hinavstvo, ki ni bilo znano niti prejšnjim družbam niti prvini stopnjam civilizacije, hinavstvo, ki vrhovlnči v trditvi: Izkori-ščavajoči razred Izkorh&ča tlačeni razred *amo in zgolj v Interesu Izkoriščanega razreda samega; če slednji tega ne uvidi, marveč se celo upira, pomeni to najgršo nehvaležnost nasproti dobrotnikom, izkoriščevalcem. Naj naposled navedem še Mor« produontl; 3. uvedba zasebne'ganovo sodbo o civilizaciji: "Od zemljiške posesti in hipotek«;'početka civilizacije pa do danes 4. suženjskega dela, ki je bilo' se je bogastvo tako neznansko tedaj poglavna produkcijska razraslo, tako mnogolično raz-tiblika. Civilizaciji ustrezajoča pletlo, je postalo takoj mnogo-in vzporedno z njenim razvojem' stransko uporabljlvo.se je u-do gospodstva stopnjujoča se pravljalo tako spretno v korist družinska oblika je monogami ja, gospostvo moža nad ženo, lastnikov, da je postalo nasproti ljudstvu takšna sila, ki se ne da posamezna družma kot gospo- več krotiti. Clevtiški duh stoji darska družabna edlnica. Obse-' pred svojo lastno stvaritvijo iek civilizirane družbe je država ; ta je v vseh obdobjih, ki na ni morejo služiti kot vzorna M)-dobja, država vladajočega razreda ter naprava, ki drži v sponah tlačeni, izkoriščani razred. Za civilizacijo je značilno še naslednje: prvič fiksiranje na-sprotstva, ki postane temelj Celotne družabne delitve dela, drugič uvedba testamenta; tako razpolaga lastnik celo po svoil smrti, s svojo lastnino. Ta u-vedba testamenta, ki bije stari ceotHni uredbi naravnost \ obraz, je bila v Atenah do Solona (atenski' zakonodajalec, med sedmimi grškimi -modreci najznamenitejši. Zlvel od 640, do 55». pr. Kr.) neznana; v Rimu Je bila uvedena že prej, vendar pa ne vemo kdaj. Pri Nemcih so jo uvedli duhovniki, da bi mogel vzorni Nemec neovirano zapustiti svoje premoženje cerkvi. S to osnovno uredbo je izvršila dvilzaetja nalogo, ki JI ni bila stara gentilna organizacija niti od daieč dorasla. Izvršila pa jo je tako, da je zbudila in razgibala v človeku naj uma-zanejšl nagon In strast ter Ju razvila na račun vseh njegovih drugih zmožnosti. Nizka lakomnost je bila gibalna duša civilizacije od prvega trenutka pa do današnjega dne, bogastvo in zopet bogastvo, v tretjič bogastvo, pa ne 'laigastvo družbe, . marveč bogastvo ničevega posa-mentarno silovito uveljavljajo meznika je bil njen edini in po-— v poslednji inštanci z nevih- glavltni namen. Ce so JI pri Umi periodičnih trgovskih kriz. | tem padali v naročje sadovi Prej amo videli, kako se je na stopnjujoče razvijajoče se zna-precej zgodnji razvojni stopnji noati in cvetje najpopolnejše u-produkcije človeška delovna sila metnosti, se je to godilo samo tako usposobila, da je dajala zato, 'ker bi se drugače ne bilo znatno večjo količino prod u k-{moglo doseči popolno bogastvo tov, nego je bilo potrebno za današnje dobe. vzdrževanje produeentov, In ka-j Ker sloni vsa civilizacija na ko je prav ta razvojna stopnja izkoriščanju razreda po rav.r»»-bila poglavitno tista stopnja, ki|du, ae giblje ves njen razvoj v Je povzročila delitev dela In bla- trajnem protislovju. Vsak pro-govno zamenjavo med posamez-' dukcijaki napredek je hkratu nikl. Ni trajalo dolgo ter se od- 'korak nazaj k položaju tlačenega brez pomoči, kakor da Je začaran. Vendar pa bo prišla doba, ko ne bo človeški duh tako ojačll, da bo zavladal nad bogastvom, ki bo opredelil razmerja državo do lastništva, ki ga država ščiti, ter določil meje (lastninskih pra-Me. Koristi družbe morajo vse-Kakor inietl prednost pred koristmi posameznikov, oboje koristi pa se morajo privesti v harmonično razmerje. Goli lov za bogastvom nI končni namen človeštva, če hoče obveljali napredek »kot zakon bodočnost i, kakor je bil v preteklosti. Doba, ki je pretekla od zore civilizacije do danes, je komaj neznaten i^lomek dobe, ki še pride. Razkroj družbo kaži» svoje preteče obličje kot zaključek zgodovinskega pota, čigar edini končni namon Je bil bogastvo; kajti takšna pot vsebuje v sebi elemente svojega lustneifa pogina. Demokracija v upravi, bratstvo v družbi, enakopravnost glede pravic, splošna vzgoja — bodo blagoslovili bodočo višjo stopnjo družabnega razvoja; v ta namen vztrajno dobita razum In «urnost, Ta bo ožlv-Ijenjo — toda v popolnejši «Miki — svobode, enakopravnosti in bratstva starih rodov," (Morgan, Anclent *Sooioty, p. 552.) (Iz knjige "Frld. F/ngels, Der Ursprung der Famlllo, de« Pri-\atelgentums und oložll pred sodnikom na mizo in šel, DA I1HTRK2KMO NKKATKKIM CLANOM kl ao Aeleli narollti si po zni*anl reni knjlgo THE NATIVES ICE-TURN, katero Je nplaal L. Ada-ml* smo jih narolill Ae (50) p#t deaet knjig. ToreJ aedaj hlllte z vaAlm narolllom prodno zalogs polde. 7. nu rot Horn poAIJIte tudl Money Order $2.(H), kar knjlga at am* a poAtnino vred. Narotlla poAIJite ns naalov: PROHVETA, 2057 H. Lawndsle Ave., Chicago, III. — Philip Godina, upravltelj. Monsieur Marrel Olivier, na- We«t čelnik direktorljs tor predsed-lln Mi Indien, Venezuela, Kubi nega poaloVodje framoake lini-biki, doMpel v New York je. M Olivier Im odplul iz New na znanem H, H. Parts ritve in kontr de nego pretekle nlk franc*ke parobrodne druž- na 16. maj- v družbi Monsieurs j Vorka r.Ue in kontrole nego prevea. ^ ^ .«„pekcijakl turi ?]H. Morln de Mftflay», general-] parnlku Njegov »in Evgen je re« dobival prav neznatne dividende; a ko je pojtalm«**» in bil tako nespameten, da je tagubil ostalih štirideset tisoč frankov dedščine po očetu pri nekem nesrečnem podjetji», je iivel v precej in jem pomanjkanju. Toda (*>resti njegovega dežela so jele polagoma rafti, bogastvo se je začelo za Fellcljzna, ki je naposled uresničil sanje svojega deda, bivšega oskrbnika, spočete ie v njegovi mladosti: kupil je razko-Uno Piolaino, ki jo je dobil kot narodno ast, za slepo ceno. A naslednja leta ao bila slaba leta, prestati je bilo treba revolucijrice katastrofe, nato pa krvavi padec Napoleonov. In tako se je šele Leon Gregoire bolj in bolj oko-riščal z denarjem, ki ga je pt>il strahoma in omalhovaje naložil njegov praded. Teh bore deaet tisoč frankov se je razraščalo, se širilo z blagostanjem družbe. 'Izza leta 1820. so nosile delnice po sto odstotkov, deaet tisoč frankov, ¿¿ta 1844. so vrgle dvajset, leta 1860. pa že kar štirideset tisoč. Naposled je v zadnjih dveh letih poskočila dividenda na ogromno veoto: petdeset tisoč frankov, vrednost denara, ki je notiral na lilleaki borzi mUijon frankov, je v onem stoletju postoterila. Gospod Gregoire, ki so mu svetovali, naj proda delež, ko je dosegel tečaj milijon, je z očetov klonilP skim, smehljajočim se obrazom le4o od-j33est mtsecet* potem je iabruhnila gospodarska kriza in delež je padel nazaj na šest sto tisoč frankov. A on se je ie zmeraj smehljal In nič ni obžaloval, ker so zdaj Gregoireje-vl trdovratno zaupali v svoj rudnik. Toda tej pobožni veri se je pridružila ie globoka hvaležnost temu papirju, ki je skozi stoletje preživljal družino, ne da bi ji bilo treba migniti z mezincem. Kakor božanstvo jim je bila ta investicija, ki so jo v svoji samogoltnosti obdajali s pravim kultom; bila je domača dobrot-nica, ki jih je zibala v njihovi široki postelji lenobe in brezdelja ter jih pitala za njihovo bogato, sladkosnedno mizo. In t» se je prenašalo od očeta na sina: čemu neki naj bi z dvomom izzivali jezo usode? Na dnu njihove zve-stobe je tičala nekakšna babjeverna groza, bojazen, da ne bi milijon tistega deleža mahoma aplahnel, če bi ga vnovčili in shranili v predalnik. Varnejši se jim je zdel v zemlji, odkoder ga je zanje vlačilo celo ljudstvo rudarjev, po-kolenja sestradancev, vsak dan po malem, kolikor so pač potrebovali. Sicer pa je sreča kar deževala na to hišo. Gospod Gregoire se je še ves mlad oženil s hčerko mardhiennakega lekarnarja, grdo gospodično brez dote, ki jo je pa oboževal in ki mu je vračala vso srečo. Zakopala se je v gospodinjstvo, vzhičena nad svojim soprogom ni poznala druge volje nego le njegovo; nikoli ju niso ločili različni okusi, njune želje so stremele k istemu idealu blagostanja; in tako sta živela v nežnem soglasju in majhnih skrbeh drug za drugega štirideset let. To je bilo urejeno življenje. Brez trušča sta potrošila štirideset tisoč frankov, izdala prihranke za Cecilijo, ki je njeno kasno rojstvo za trenotek omajalo njun proračun. Se danes sta ustrezala sleherni njeni muhi: kupila sta ji še drugega konja, dve novi kočiji, naročala toalete Iz Pariza. A pri tem sta uživala še prav posebno vesolje, nič jima ni bilo dovolj lepo za hčerko, čeprav sta se zane tako upirala potrati, da sta obdržala modo še izza njune mladosti. Vsak troiek, ki jima ni koristil, se jima je zdel neumen. Hipoma so se odprla vrata in močan glas je zaklical: — O! kako pa to, kaj brez mene zajutrku- jeta? Bila je Cecilija, ki je pravkar akočila iz postelje, oči še nabrekle od spanca. L« laee je bila izpodvila in se odela v bel, volnen jutrnji plaič. — Saj ne! je rekla mati, vidiš, da te čakava! — Uboika! Kajne, da zaradi vetra niai megla spati? Dekle jo je začudeno pogledalo. —- Da je bil veter? ... Nič ne vem, še ganila se nisem vso noč. Vse to ae jim je zdelo tako amešno, da ao se vsi trije zasmejali; ie služkinji, ki sta prinesli zajutrek, sta bušili v smeh, tako je bila vsa hiša vesela, da je gospodična zdržema spala dvanajst ur. A ob pogledu na kolačke ao se obrazi Šele vsem razcveli. — Kako! že pečeni? je ponavljala Cecilija. O, kako me greste iznenadit! ... To bodo dobri, še vsi topli v čokoladi "Potem so sedli za mizo, čokolada se je kadila v skodelicah, dolgo časa so govorili le o kolačkih. Melanija in Honorina sta ostali v sobi in podrobno pripovedovali, kako sta jih pekli, gtedsli sta, kako so si mašili*usta, da so imeli ustnice vse mastne, ter dejali, da je užitek delati kolačke, če vidi človek, s kako slastjo jih gospoda jedo. A psi ao začeli močno lajati, mislili so, da naznanjajo učiteljico za klavir, ki je prihajala iz Marchlennesa o ponedeljkih in četrtkih. Tudi profesor za književnost je prihajal na dom. Ves dekletov pouk se je tako vršil kar v Piolai-ni v blažen ni nevednosti in otroških muhah, ki so se kazale v tem, da je metala knjige skozi okno, če jo je kako poglavje dolgočasilo. — Gospod Deneulin so tu, je prišla povedat Honorina. Za njo se je pojavil Deneulin, bratranec go-. spoda Grego i rej a, čigar drzen nastop, glasno govorjenje in živahne kretnje so spominjale na bivšega kavalerijskega oficirja. Čeprav je ie prekoračil petdeseto leto, so bili njegovi kratko pristriženi lasje in močni brki črni kakor thita. — Da, jaz sem, dobro jutro . , . Kar nič se ne dajte motiti! Medtem ko je vsa družina vzklikala, je on sedel. Nato so se spet lotili čokolade. — Ali si mi prišel kaj povedat? je vprašal gospod Gregoire. — Ne, prav ničesar, je hitel odgovarjati Deneulin. Da bi se malce ra^ibal, sem pojf dil na izprehod, in ker me je že zaneelo mimo vaših vrat, sem vam hotel voščiti dobro jufro, Cecilija ga je vpraševala po njegovih hčerkah Jeanne-i in Luciji. Izvrstno se jima godi, ena je venomer pri svoji slikariji, druga, »tare jša, pa se vadi v petju od jutra do večera pri klavirju. Toda glas se mu je rahlo tresel, zdelo se je, kakor da hoče s tem izbruhom veselja hliniti nekakšno nerazpoloženje. Gospod Gregoire je povzel besedo: — Kaj pa v jami, je vse v redu? — Zlodja! Lepo sem nasedel s prijatelji zaradi te krize ... Oh, zdaj delamo pokoro za dobra leta! V pričakovanju blesteče proizvodnje eo postavili preveč tovarn, »gradili preveč železnic in vtaknili vse preveč kapitala v te reči. Danes pa denar spi, niti toliko ga ne dobiš, da bi sipravil vse to spet v tek ... Na srečo položaj še ni tako obupen, mislim, da se bom že kako ¿motal. (Dalj« prihodnjič.) spet tako v zadregi in tako nerodno domov, celo uro prezgodaj. Komaj da jo je pozdravil. V obraz ji ie pogledal ni. Mimo nje se je zmuznil in izginil v svojo sebo ... Mrzle, mokre pomladi je bilo naposled konec. Novi teden je prinesel začetek poletja in solnce. Prvič tisto leto je nesla mati občutljive sefone cvetlice na balkon in jim dala nove priti. Bilo je opoldne akoraj vro-če in — to je skoraj pooafoila — torek. Mati ae je sklonila čez ograjo balkona, da bi se malo odpočila. Mežikala je v solnce in gledala po cesti, kjer skoraj ni bilo človeka. Tedaj je zavito okoli ogla dekle. Šolarka je morala biti. Dve kiti sta ji padali po hrbtu. Srčkani kiti, skibno spleteni. Čepico si je bila snela z glave, zaradi vročine, in počasi stopala po cestL Zdaj je mati deklico celo spoznala: seveda, vnukinja stare daipe iz prvega nadstropja. S to damo je že čaaih mimogrede izprego-vorila besedico ali dve. Otrok je prihajal vsak teden enkrat, kadar je bil konec šole že opoldne, k stari materi na kosilo. Stara mati se je tako veselila vsak — torek . . . Deset korakov za njo pa je šel fant, štirinajstleten, z mapo pod roko in tudi čepico je drial nekam leseno v roki. Boječe je gledal proti hiši. Zdaj je Stopil še hitreje, in preden je stopilo dekletce v hišo, se je opogumi* in mati je slišala, kako jo je nagovoril. Ti. . ." je rekel, toda na nesrečo je ona prav tedaj zaloputnila vrata za sabo. Čakal je nekaj časa. Seveda ves pogum je izgubil. Potem je počasi odpri hišna vrata in ae splazil še nerodneje kakor kdsl, prej po stopnicah. . "Peter," je dejala mati kmalu nato, kar tako mimogrede, in srce ji je tako čudno udarilo, kaj mtsliš — ali ne bi povabili kdaj tistega dekleta od spoda, enkrat k nama?" Peter je zardel do ušes. Kar nič mu ni hotelo več tekniti, zadregi je pogledal skozi okno na cesto. "Saj je ne poznam," je deja in hotel napraviti prezirljiv braz. "Hm, takšno dekle . Kaj bi človek z njo počel r' HMeni je prav všeč," je upor-np dejala mati z mirnim glasom pa vendar še zmeraj s tesnobo srcu. Nenaden, hvaležen poglec jo je zadel. In ta pogled jo je opogumil. 'Samo, mislim," je rekla tre no, "počakala bova do drugega tedna, če boš v torek zdrav Jnmr» Moore: PETER JE BOLAN Da, drugič se je to primerilo. Matere pa se ne motijo. Ker je hodil fant v š<4o, Je p<»znala mati njegov korak. Vedela je, kako odrine z nogo težka hišna vrata in potem Meče |h> stojnicah ter vmes požvižgava. Zdaj je prišel v štirinajsto leto. Čevlji so postali večji, ko-rsk bolj moški, toda zdrava la kota je bila še zmeraj vzrok, da Je nkočil kar čez tri stopnice hkrati . . . Dane« pa spet tisto utrujeno obotavljanje, dolgo (»ostajanje v vsakem nadstropju, počasna hoja in pomišljanje pri zvoncu. Drugače je s takšno naglico in neučakanostjo zvonil ... In ko mu je odprla, je bil spet tako bled in oči so mu tako nemirno blodile povaod, samo po njenem «štrasu ne. Spet je rekel, da mu v šoli ni bilo dobro in da je zato prišel celo uro prej domov. Polotila mu je roko na čelo, in čelo Je bilo vroče. V posteljo pa nikakor ni hotel. Kekel je, da t »o le samo prešlo in da bo kmalu bolje. Ha) ni nič hudega .. . Med kosilom je molčal, pa tudi jedel je m^o. Videlo ae Je, da mu ne tekne prav prevst. več kakor bi se za bolnika spo-dobilo. Popoldne pa je že jedel kar za dva In proti večeru je jel postajati prijaznejši, zgovornej-ši in je naposled rekel, da je zdaj že vse dobro in da pojde juftrl seveda spet v šolo. "Katero uro pa si to pot zamudil?" ga je kar tako vprašala mati. Ze spet je krinka na obrazu. "Risanje," pravi nekam nejevoljno, ekoraj v zadregi. Taki so pač val otroci, če jim ni prav dobro. ,1 Risanje — zdajci je prišlo materi nekaj čudnega na misel. Za trenutek je mislila na strah pred profesorjem. Toda to misel je naslednji trenutek že vrgla. Nasprotno, fantu je moralo biti res slabo. Kar zboji Fant je zamudil tisto uro, Vse se je izpremenilo. Ljudje so živeli v letu 2000. drugače kakor ie nekaj desetletij pre, Prirodo so si podvrgli in nobene stvari ni bilo več, ki bi jim zdela nemogoča. Po zraku so brnela orjaška letala, rakete 0 ..... . .. . .,ln električni zračni avtomobil, jo. Saj je bila tudi sama nekoč Vse ^ je 2mehanillra|o. Clovek otrok in marsikaj se je v ilvlje- gl je U8tvaril p^^ ,robo_ nju dogod lo, kar joJe mučilo, u« bitje k ^ ki ^ je da je trpela Malenkosti, ki so korilo nj , slednjl Wji m. «e ji ^ vendar zdele velike, res- ni bil več sluga. Vendar ne. Na primer nedeljski obisk L0 V8i ljudje ^ Toda d , u veletrgovino mesa Billdog & Comp, v Londonu. "Gospod Billdog, ali je moja ¿ena ie prišla k vam?" (Gospa Pepca Komarjeva je kupovala meso, predvaem bifteke, v Londonu). "O, dobro jutro, klanjam se, gospod Komar," mu je odgovoril šefov prijazni glas. 'Toča kajte malo. Takoj vas zvežem trgovino, da boste sami videli, ali je «e prišla." Na stranski steni v sobi gospoda Komarja je bila velika plošča iz mlečnega stekla. Gospod Peter je opazil na njej najprej neke medle sence, potem pa je jela slika postajati čedalje jasnejša. Njegova žena e imela tako markanto postavo, da jo je gospod Komar hitro poiskal. In, vraga — kaj se vendar godi? Nekdo, ki se mu že po licu in vedenju pozna, da je Anglež, je (krepko objemal gospo Pepco in jo hotel poljubiti. Gospod Komar je aamo malo pritisnil na neki gumb in tisti trenutek je dobil Anglež mastno električno klofuto. Potem je gospod Peter trikrat pozvonil in gospa Pepca je takoj vedela, da jo išče mož. Aparat za brezžične pogovore je Imela fkrit y svojem precej obsežnem nedrju, "Peter, kaj je? Kako ti je všeč tale kos mesa?" uNo, bo že nekako. Sicer pa veš, da imam rajši hrbet." "Dobro, Peter! Ali ostaneš še dvajset minut doma? Vzela bom naslednje ekspresno letalo. Čez pol ure bom že zanesljivo doma. S padalom se bom spustila sredi vrta. Se nekaj sem ti hotela povedati. Tu v Londonu na glavnem trgu sem od krila v neki trgovini krasno ze leno svilo za padalo. Ali jo smem kupiti? Sam veš, da je moje padalo že zelo obledelo in da razen tega tudi ni več moderno. "Pepca, prosim te, ne bodi tako lahkomiselna! Za Ljubljano je dobro tudi staro padalo. Za vsako mesto vendar ne potrebuješ drugačnega! Kje pa naj dobim toliko denarja? Saj ga ne delam!" "Najlepša hvala, dragi! Zda, se mi mudi po svilo, da je pre, ne prodajo!" Nenadoma pa se je v sob zmračilo in gospod Peter je pogledal skozi okno. Opazil je o-kroglo balonsko gondolo svojega sina Pavelčka. "Očka, ali smem s Slavkom odleteli na izprehod?" "Smrkavec, ali si se že okopa v ogljikovi kislini? Kaj pa vrtaš po nosu? Rajši si ga obriši. Naj prej moraš vendar učitelju br zojaviti rešitve nalog." "Vae aem že napravil, očka!" "Čakaj, ie nekaj! Nikar ne letaj spet po stratosferi. Sit sem Že plačevanja kazni zračn policiji! In . . . naša gospodi nja mi je rekla, da te bo z elektriko natepla, če ji boš še kdaj kradel jabolka . . ." Gospod Peter je medtem zlezel s postelje in sedel najprej aparat za umivanje, potem pa na stol za brisanje. Med umivanjem je poslušal dnevna poročila v zvočniku. Potem je stopil v aparat, ki mu je kemično osna-žil in zlikal obleko. Bila je po ri *»dnji modi, brez zLz?elana'da * na znotrtj V enem žepu je j*1 *tetje denarja, rJ gumbnici suknji^ T radio-postajo za Prav tedaj, ko »e M Peter oblačil, je «¿utJ žo na suknjiču močan vonj. To je bil 8kri; njegovega prijatelja J, angleško Johna iz New "Halo, ali »i ti Kaj je novega?" "Peter, pridi takoj k "98. ulici sem. p,^ sta dve baletki. Dri Srčkani kakor dva si "Takoj pridem! minut se vrne moja ženi dona. Dotlej bom pa fe Cez pet sekund je bi Peter že v najbližjem nem uradu za ljudi. "Prosim, da me odbi New York. Koliko plačati?" Sprevodnik je vzel P ro, ker je bilo treba p! stojbino po velikosti | Meter sedemdeset, za vsak centimeter ; to narje štirideset. Triki stojbina»za ekspresni p deset dinarjev in dvaj Vi*»! Zftradivifc nanjaSfan to!" . Poslednjih besed sp ni več čul, ker je bil del Komarjevega tele« New Yorku. Ko je priš ulico, ga je prijatelj Bil pa je zelo slabe voi "Preden se prizibljdi lahko že desetkrat pod štirimi sekundami dva mlada študenta i odvedla . . . Zdaj časne!" Ker s pustolovščino nič, sta krenila v resta naročila dve steklenici brez sode. Ko sta vse po pogovorila, se je gospo vrnil spet brzojavno de Tam pa je bilo vae Pavelček ni hotel jerti, je najedel potic pri sti ri. Stara mati se je u nekem sanatoriju v Za kazen ga mama ni p izlet na morsko dno, kj tel gledati lepe ribe morske prebivalce. Pri kosilu se je go«p spri z ženo, ker je v zapravila preveč denu tem pa je pojedel žlk» karbone in legel, da m pri starem očetu, kl je bil gluh. „ M jftvno b|a4finjo> 08ébni j Potem se je b la vsak ponedeljek Lresl so izginil, ker si je vsak Zjutraj zbudila vsa izmučena z nespočitimi živci. Ali je bilo s Petrom tudi kaj podobnega? Alil^al i'udobio" žlTlTenje. pa ie celo kaj hujšega? 1 Toda — ali ni prav ob spominu na te neprijetnosti storila vse, da je izginila vsaka, tudi najmanjša mora, ki bi bila utegnila otroka tlačiti? Pri tem je šU celo tako daleč, da je * težkim srcem črtala z jedilnega lista nekaj jedi, ki mu niso bile človek z malenkostnim trudom pridobil toliko, kolikor je potre- Zanimivo je, kako je živela v tem letu družina povprečnega človeka. NI bila bogata, pa tudi ne siromašna. Srečna je bila, kakor vse druge, ali pa vsaj tako, kakor večina drugih. Pred nekaj minutami je zbu- se. ki mu je bila najljubša Saj je bil najboljši risar v razredu in ljubljenec profesorja. peter gleda smedeno za njo, ki gre v sobo In nekaj premišlja. Sama mora biti Kaj naj to pomeni? Zakaj je preprosto — ker je bil obakrat torek! Slučaj? V torek je zmeraj zadnjo uro risanje. Dve url rinanja. Pri drugi phde Petru slabo. Zunaj v kuhinji mora *e*ti na stol Ali )e kaj narobe napravila? Ona. ki jI je bila edina všeč. Ni ga razvajala, toda po- ««»Pod» P«*ra Komarja bu- znala je vsako njegovo željo, ie preden jo je Izrekel. Ni bU pri liznjenček, ljubček svoje mamice, toda ljubila sta drug drugega in sta drug drugemu odkrila dilna centrala s pomočjo brea-iičnega aparata za bujenje. Ta aparat je bila blazina, ki je bila z brezžični zvezi s centralo. Vsako jutro je spustila vse težave. Dva odkrita člove- g*tr>1»< vanj° električne ka. Kaj je moralo biti včeraj In tresljaje, ki so gnali na smeh in _____| ■■ _ _ včeraj teden? Mislila je, trudi-|I**Podfli tako imenovano slabo mudil dhftkrai rtaanje? 7*4o la se je, tla bi ae pravega doroi- vo,,f> '¿«H. ki ae prebujajo. Ko «lila, pa se ni mogla Nekoč brala, da je neka bolezen, ki je torej gospod Peter Komar I med smehom docela predramil, ponavlja v določenem razddbju. M* Pritisnil z notnim palee m na Se nanjo je mislila, fant takšno boleien? Hamo pri belušth; ki so prišli želja, edina miael. da bi nazadnje na mhu> je p<«abU. da spoznala »vojega cArtika mu al ro, in jih je pojedel I to najpotrebnejše ta pravo vzgo- ddbro Saj je to, da se ponavlja vsak torek? Da. vaak torek! Ali je torek Petrov nesrečni dan? . . . Nekaterim je petek ... In ikona; bi bila s to razlago zadovoljna, če Ali ima r**' lfumb ín v trenutku se je Kako je|l>r''lÄIJl' Pr«l njim zajtrk. Maj- |hen ventilator mu je te hladil ka-Medtem ko je gospod Komar z eno roko naročal iz centrale pilule za dobro voljo, je z drugo roko vzel alušalo s Me- ne bi bil prüH fant drugi torek vixi^fa *P*r«ta in »e zvezal z zamudil st p» V JUGOSLA1 FrdU Sam Na Hltrtm EkaprMMi ILEDEFRA1 JUNIJA It JULIJA 7.—JULU- PARIŠ JUNIJA 30.-JULU CHAMPLŠ JUNIJA 23-—J1TIJJ (opolnoči) Znan» MM V VN krapi« U »»JaMlta MM «frcjieh.il/ m N. MkMfM Aft.. O 121 g. Third 8t. ** TISKARNA S.N.P SPBEJEMA VSA spadajoči essslies fn fh°ds. f,xJtBk* letaka itd. ? ilovenakeffl. » Tiska vabila knjige, koledarja,----— slovaškem, čsškem, nemškem, anglsškem a VODSTVO TISKARNI APELIRA NA S. N. P. K DA TISKOVIN* NA*** V SVOJI TISKA1N1