----•'W--TC5
Kralj se bo udeležil pogreba.
NA TISOČE OSEB OB MRTVAŠKEM ODRU STJEPANA RADIČ A
Pogreba hrvatskega voditelja se bo udeležilo nad tristotisoč oseb. — Vdova je zavrnila izraze so-žalja, ki jih je poslala vlada. — Stika Radiča v srbski narodni noši. — Tajne seje parlamenta.
ZAGREB, Jugoslavija, 10. avgusta. — Tisoč-glava ljudska množica se je danes ves dan pomikala mimo mrtvaškega odra, na katerem leži truplo hrvatskega kmetskega voditelja Stjepana Radiča.
Truplo počiva v glavnem stanu kmetske stranke.
Pogreb se bo jutri vršil.
Vse kaže, da se ga bo udeležilo najmanj tristotisoč oseb iz vseh delov Hrvatske, Slovenije in deloma tudi Srbije.
Brzojavke z izrazi sočutja neprestano prihajajo. Dosti jih je dospelo tudi iz Združenih držav.
Vdova Stjepana Radiča ni hotela sprejeti od vlad nih zastopnikov izrazov sožalja.
Dasi ni dosedaj prišlo še do nobenega spopada in se niso vršile še nikake demonstracije, ni mogoče prikriti dejstva, da vlada med Hrvati strašno o-gorčenje nad Srbi.
Da bo ta napetost že vsaj nekoliko ublažena, se bo kralj Alcfksander udeležil pogreba.
Sem so dospeli nemški listi, ki so objavili sliko Stjepana Radiča v srbski narodni noai.
Razkačena ljudska množica je liste javno sežgala na Jelacičevem trgu.
Hrvatje pravijo, da je fotografija potvorjena, do-čim zatrjuje nemško časopisje, da je bil Stjepan Radič takoj po vojni tako navdušen za Združitev Hrvatske s Srbijo, da se je dal fotografirati v srbski narodni noši.
Tukaj zboruje vsak dan hrvatski parlament. Njegove seje so tajne.
BEOGRAD, Jugoslavija, 10. avgusta. — Poročila, ki so se razširila po inozemstvu, da je vlada odredila splošno mobilizacijo, niso resnična.
PODPISAN JE POGODBE, KI NAJ BI ODPRAVILA BODOČE VOJNE
Razposlana so bila povabila za podpisanje pogodbe. — Mirovna pogodba je dobila O. K. Združenih držav. — Rusija ne bo zastopana. — Le prvotna skupiina narodov bo tam.,
PARIZ, Francija, 10. avgusta. — Francija je izdala povabila, da se podpiše proti-vojno pogodbo v Parizu dne 27. avgusta, a Združene države so določile, kdo bo povabljen k podpisanju.
Zunanji minister Briand je zavlačeval povabila do včeraj, če prav se je domnevalo, da 'bodo izdana povabila že pred par dnevi To se je zgodilo do sprejema poročila iz Waahingtona glede narodov, ki bodo povabljeni.
Konečno je bilo sklenjeno, da bo zastopana le prvotna skupina narodov, ki je bila prva informirana glede zaključnega besedila". Francija si je želela Španske, a ni stopila na dan s svojimi željami, ker je Čičerin izjavil, da je tudi pripravljen podpisati, s čemur se je je dvignilo vprašanje, če naj go povabljen da se udeleži kot prvotni udeleženec.
Washington pa je sklenil, da bi bilo boljše, če se ne naprosi nikogar drugega. S tem 4>i bili izpuščeni sovjeti. Primo de Rivera bo o-stal doma, ker si nikdo ne želi Či čerina,— - - ~	,. .
SMITH PRI POGREBU BRENNANA
NADAUNI VIHAR PRETI FLORIDI
Država, ki se je komaj iz-nebila enega tropičnega viharja, je tedaj ogrožena od drugega. — Bogati Citruft-p&s je bil močno prizadet
JAOHSOXVILLE. Fla., 10. avg. Florida se j^ včeraj iiuebila enega' traphjnega hurikana in že so prišle novice, <1« se je dvorilo v Zapadni Indiji novo vznemirjenje.
Hurikan. ki j<- zatlp-l v torek ponoči Wervt Fa lin Beach t«»r dirjal M> iztočni obali do Metfborne. se je obrnil proti xapadu ter iaginil v Meh-ižki zaliv 50 milj severno od T«n«pe
Drugi hurikan »e je ugotovilo včeraj kakfh *to milj južno od Santo Dom igo tet* *** pomika v se-Terrro-zapadno smer. Vremenski u-rad izjavja, da je precej intenziven in sv&cilna znamenja so bila razposlana ladjam v pokrajini Ja-mafcee in južno od Haiti ja.
Nikakih poročil o izgubi življenj ni prišlo iz prizadetih pokrajin Floride. Ob iztočni obali *a trpeli največjo škodo domovi, trgovske hiše, transrnisijflike effe in elelctrič-n« <kompaiHj*.
V svojem potoodtt -perico flria-w je vihar močno poškodoval too-eitriubtutfL* ~~~ w"t ** -	-
11 V4V*
■H^PbHHI
Prepir ra4i 4 steklenic piva povzročil smrt«
RAHWAY. X. J., 10. avgusta. 24 let stari David Stewart iz Linden, X. J., je bil ustreljen danes
v Railway Inn ter je umrl kinalu pozneje v Hallway bolnici. Joseph Nlaygio, kulurr v gostilni, je bil aretirali pod obdolžbo umora. Are-tirala sta ga policista Schmerlzer in Drake iz Metuchen, X. J., v av-tomobihi. v katerem s>e je hotel odpeljali ^ tremi moškimi in dvema deklicama, ki so bili navzoči pri »treljanju.
Krvavo dejanje je sledilo prepiru -za ceno štirih steklenic "piva", za katere je zahteval ustreljeni dvardolarja. Maggio in obe deklici pa sta izjavili, da se je. pričelo streljanje, ker je bila ena deklic razžaljena.
Ppliieijala kapitan James Thompson iz HahAvay'je doto il od Maggio pismeno priznanie. da je on ustrelil Stew»ntii. Obe deklici sta bHi pridržani v policijskem glavnin stanu kot važni priči.
Skrb radi o^roike para-i ljuse.
OBAXGK, Mass., 10. avgusta. iSmrt enega otroka vsled broške paralize, težko ofeolenje brata mrtvega obroka in govorice, da ap se se tukaj (pripetili na daljni nračaji otroške paralize, so ptofferoeita veko *kf*b med thfcajjfci jim prebival-m.	- -	j- v*.
Governer Smith in njegova tkupina sta odšla v Chicago v privatni kari. — Governer bo danes v Albany-ju.
ALBANY, X. Y., 10. avgusta. Governer Smith je odšel iz Alba ny-ja malo pred osmo uro včeraj zvečer, da se trdeleži pogreba Georg-e Brennana, narodnega ko-mitejnika iz Illinoiša, ki je umrl v sredo zjutraj.
Skupina, je odpotovala, v pri vat nem vozu Mr. Kenny-ja. dobrega prijatelja governerja, ki je prišel v Albany, da obišče Smitha.
Že ■drugič izza svoje nominacije je opu-stil gw«rneT Smith nujne posle, da izkaže zadnjo čast prijatelju. V pričetlru junija je odšel v Maryland, da se udeleži pogreba Williama Raskob II.. sina John J. Raskoba« ki je postal pozneje načelnik narodnega demokratičnega komiteja. .
Governer Smith je objavil svoj sklep včeraj zjutraj, potem ko je bil informiran po telefonu iz Chi-c&ga. da se bo vršil pogreb ob enajstih zjutraj. Njegov vlak" par bo do spel v Chicago par minut po deseti uri. Ob dveh popoldne se že namerava vrniti v Albany,-kamor bo dospel db sedmih zjutraj ter imel celi dan čas. da "dovrši svoje po-sle. \V
Dva sovjetska sleparja obsojena na smrt.
•MOSKVA. RusijaT 10. avgusta. Vrhovno aodrSČe v Dagestan okraju je obsodilo na smrt nekdanjega ravnartelja Izajeva in poslovodjo Kalmarmift*ttr& neke ^(lagflHtatmke vinske driffttereatti sleparij: ki M
iimititil^ «»iiiUj<m n&ljer.
• - • . 'i l '-■ .
DR0UHIN UMRL JUNAŠKE SMRTI
Aeroplan je bil preslab, da bi nosil stroje po 600 konjskih sil. — Francosko časopisje je ogorčeno ter pravi, da ni treba čakati vojne, da bi bil človek ubit kot letalec.
PARIZ, Francija, 10. avgusta. Jaz sem izgubljen. Bolj zadovoljen bi bil seveda, če bi prej preletel Atlantik.
To so bile skoro zadnje besede Maurice Drouhina, ki je umrl včeraj zjutraj od ran, katere je dobil, ko je treščil ob tla C ou zine t aeroplan, s katerim je nameraval poleteti preko Atlantika.
S strašno zdrobljeno nogo in roko je ostal pri zavesti skoro do konca, in junaštvo njegove smrti je dramatiziralo skoro vsakdanje aeroplanske smrfene shičaje, ki so vzbudili javno mnenje k zahtevi, naj se preišče vzrok tako številnih smrtnrh slučajev.
V slučaju Drouhina ni bil aeroplan, na hitro zgrajen, dosti močan. da -nosi stroj 600 konjskih sil, kajti eno krilo je odletelo tekom poleta.
Ko je ležal Drouhin v bolnici, ?a je prišel obiskat Couzinet, zgra-ditelj aeroplana.
—	Vi lite mislili, da je dovolj močan in tako sem tudi jaz, — mu je rekel Drouhin. — Jaz sem star letalec in vem. da je z menoj končano. Vi ste 'še mladi ter morate zgraditi nov aeroplan.
Svojemu tovarišu. Gianoli-ju. ki je bil v sosednji postelji, je rekel: — Oprosti mi, ker sem te spravil v to.
—	You are crazy, — shut up! — se je g-la-sil odgovor Gianolija.
Stoicizem avijat-ika pred smrtjo je zelo poveča-l javno orgorčenje nad celim zračnim položajem.
—	Našim avijatikom ni ireba Čakati. da 'bi bili ubiti v vojni. — je pisal list "Oetrvre". d očim primerja neki drugi list močna telesa aeroplanov drugih dežel ter izjavlja. da je francoska aeroplanska konstrukcija daleč za ono drugih narodbr.
—	Ali bo treba prepovedati letanje v Franciji, dokler ne &0do napravljeni stroji dosti vami? — vprašuje list.
Ekspedictja Byrda se bo pričela 20. avgusta.
Dne 20. avgusta se bo pričela ekspedicija na Južni tečaj, katero bo vodil poročnik Richard Byrd. Na t« dan bo prekrščena njegova ladja Sampson v City of New York tr bo zapustila pomol št. 1 v Hobo-kenu. Pregraditev raziskovalne la-djo-j* že skoro dovršena. IjJvedena Ua imfcetocija radijskih
ampr^ti'	'
■ X "
. ..
PODROBNOSTI 0EKSEKUCUAH
Prejšnji policist Graham, ki je ubil in oropal plačilnega mojstra, je bil med njimi. Morilec policista je bil drugi in tretji je bil jetnik iz Aubur-na, ki je umoril starega paznika.
Trije može so bili usmrčeni v četrtek zvečer v Sing Sing, jetniš-nici. Bili .so: Daniel Graham, prejšnji policist; George Appel, ki je bil obsojen na smrt radi um<ora policijskega poročnika, in Aleksander Kalinowski, ki je 'zabodel do smrti James Durnina, glavnega paznika v Auburn jetnišnici.
Kalinowski je bil prvi usmrčen. On je skoro letel v smrtno sobo in ječarji so ga morali zadrževati. Graham je 'bil drugi in Appel zadnji. Eksekucije so se pričele ob enajstih in pet minut ter so bile dvajset minut pozneje končane.
Na smrt obsojeni možje so stopili v -smrtno sobo mirno in le Appel je podal krtako ugotovilo.
—	Take it easy, dont get excited,
—	je rekel, <ko so ga jetniški stražniki vezali na električni stol. — 1*11 be a 'baked Appel soon. — Še vedno se je smehljal, ko so mu potisnili masko preko obraza.
Graham je bil usmrčen radi u-mora Judson Pratrta, nekega plačilnega mojstra, kateremu je bil Graiham prideljen kot stražnik, ko je bil še v službi kot newyorški policist. Pratt je bil ustreljen v svojem avtomobilu in ukradenih mu je bilo $4700. Graham je bil aretiran takoj naslednji dan. ko se je vrnil s svojim novim avtomobilom. Pred kratkim je Appel priznal zločin ter razbremenil Gralia-ma, a njegovo ugotovilo so smatrali le za poskus Appela, da zavleče svojo lastno eksekucijo.
Appel, ki je bil star 26 let, je bil obtožen, da je ustrelil do smrti poročnika Charlesa Kemmerja z Glendale postaje tekom iioskuše-nega roparskega napada na neki restavrant ria Halleck Ave. in Fresh Pond Koad, par blokov proč od policijske postaje.
— Jaz sem izvršil druge zločine, — je rekel Appel jetnmkim stražnikom pred časom, dolocellim za eksekucijo. — Nisem pa ubil tega "copa". Ali nisem skušal rešiti življenje enega !
Graham je tudi zanikal krivdo pri umoru Pratta, a se ni branil tekom obravnave.
I^e Kalinowski je priznal svojo krivdo. Kalinowski je v napadu jeze zabodel vrhovnega ječanja Durnina. ker nt bil zadovoljen z jetniško 'košto".
Vse tri na smrt obsojene so atra-žili posebni pazniki tekom popoldneva in večera. Smatralo se jib je za obupne značaje in odredilo se
je vse potrebno, da se prepreči njih t
eg.
Pred smrtjo so obiskali Graha-ma njegova mati. oče in sestra.
Napad na deklici prinesel težke kazni.
NEW LONDON, Conn., 10. avg. Mornarja Edwin Bergevin iz Gardner, Mass.. in' Walter Waid-man iz .Hartford, Conn., ki sta bi-la obtožena napada na dve deklici v New London, Conn, sta bila včeraj obsojena na težke kazni.
Bergevin je bil obsojen na dosmrtno ječo in Waidman na pet-nja.^t "let. Obe obsodbi je potrdil glavni mornariški urad v Washing-tonn.
BO JAKI. HASOOAJTX U HA "GLAS HABOItAV VAJVMJX gLOVJUIMU BUTOK ▼ SD*
ANGLEŽI SE PRIPRAVU A JO
NA VOJNO V ARABIJI
Kralj Ibn Saud ogroža z 200,000 možmi Mezopotamijo. — Plemena v verskem spopadu. — Ob-streljevalni oddelki se zbirajo na meji Iraka. — Ojačenja bodo dospela iz Palestine.
LONDON, Anglija, I 0. avgusta. — Vojna med Anglijo in Ibn Saudom, kraljem Hedžasa in sultanom Nedža, ki bo, če bo izbruhnila, pretresla vso Aralbijo, je sedaj zelo vrjetna. To se je priznalo včeraj v oficijelnih krogih, kjer so dobili sporočila od Sir Gilbert Claytona, angleškega emisarja, kojega konference v Jeddah, ob Rdečem morju, so bile prekinjene.
Treba je smatrati za skrajno resno lakonieno -sjioročilo iz Bagdada, da "so bile uveljavljene varnostne odredbe ob celi meji Iraka". Štirje obstreljevalni oddelki in sedem sekcij oklopnih kar se bo j>orabi-lo. ee 'treba, da se zavrne napad fanatičnih četašev v kraljestvo kralja Fejzala, zavarovano od Anglije.
V Iraku so trije bataljoni angleških čet indijske armade in nadaljiri bi bili lahko poslani iz Indije v teku petih teti nov.
Transjordanija, ki meji na Palestino in kateri vlada Fejzalov brat, Emir Abdulah, je Lsotako o-grožena.
Tam so na razpolago dva oddelka oklopnih kar in trije eskadroni kavalerije za obrambo. Hitra oja<"e nja -bi ibilo mogoče poslati *kozi Palostino. po vojaški železnici generala Allenby-ja.
Prepir je deloma verski, deloma pa osebni. Ibn Saud je starodavni sovražnik Pejzala in Abdnlaha. Pognal je nju očeta, kralja Hiusei-na. iz Hedžas kraljestva, zavzel Meko 'in Medino ter se |>olastil njegovega prestola.
Od takrat naprej se je Angležem posrečilo vzdržati mir med Ibn Saudom. in obema svojima j>roteži-ranceina. Fejzalom in Abdulahom. Ibn JSaud trdi sedaj, da je Fejzal provoeiral sovražnosti z utrjenjem meje. kar nas-prot.uje obstoječim pogodibam. St. John Philbv, avtoriteta glede Arabije, je sprejel ta nazor.
Xekaj časa ni bilo jasno, če so bil napadi če ta še v na Irak .osamljeni napadi, izvedeni proti avto-rieti Ibn Sauda. ali če '.-io prreetek splošne vojne pod njegovo avtoriteto.	|
Ko je poslal angleški kabinet,
i>ir Gilbert Clyantona iz Londona, da prične s pogajanji z Ibn Saudom. so ti prenehali, kar je prepričalo tukajšnje oblasti, da nastopajo "\Vahabi plemena pod povelji njih kralja. Ibn Saud je baje pred kratkim pretil z vojiwj pred nekim zborovonjem polovice glavarjev cele Arabije, rekoč :
— Moja upanja, da spravim nazaj v Islam neverne Koveita, Iraka in Transjordanije z miroljubnimi sredstvi, so omajana. Meč je edino sredstvo.
Loewenstein je imel deset milijonov.
"le"
LOXDOX. Anglija. 10. avgusta. Kapitan Alfred Loeweistein. belgijski finančnik, ki je padel dno 4. julija iz zraka v morje, je zapustil. kot je jK>stalo sedaij znano, celo svoje premoženje svoji ženi. Odkar je 'zapustil Anglijo, se je »krčilo njegovo premoženje, cenjeno na $55.000,000, iz raznih razlogov, na nekako deset milijonov dolarjev. Zapuščina obstaja sedaj v glavnem iz akcij.
Obregonisti nadaljujejo z bojem proti delavski . stranki.
MEXICO CITY. Mehika. 9. avg. Agrarska voditelja. Antonio Soro y Gama in Aurelio Manrique, nadaljujeta s svojo kampanjo proti delavskim voditeljem. posebno proti prejšnjemu ministru Mrrro-nesii. čeprav je zaključil kampanjski \-bditelj Aaron Sanez 0bre£»(|-novega centfalflega ;kjomitčja gflav-splošne vojne pod njegovo avtori- ni stan z izja\Ojda ni-nadaljni . teto.	Istoj tega komHtja še'nadalje pofre
Ko je poslal angleški kabinet,ben.
DENARNA NAKAZILA
Za Vaše ravnanje naznanjamo, da. izvršujemo na*bazila v dinarjih in lir aH po sledečem ceniku: v Jugoslavijo	v Italijo
Din. 1,000 ....... $18.40 Lir 100 .......... $5.90
" 2,500 ....... $ 45.75 " 200 .......... $11.50
" 5,000 ....... $91,00 " 300 .......... $16.95
" 10,000 ....... $181,00 " 500 .......... $27.75
' " 11,110 ....... $200,00 " 1000 ........... $54.50
Stranke, ki nam naročajo izplačila v ameriških dolarjih, opozarjamo, t?a smo vsled sporazuma z našim zvezam v ifarem kraju v stanu znižati pristojbino za taka izplačila od 3% na 2%.
Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30. — 60c; . za $50 — $1; za $100 — $2; za $200 — $4; za $300 — $6.
Za izplačilo večjih zneskov kot goraj navedeno, bodisi v dinarjih lirah ali dolarjih dovoljujemo še boljše pogoje. Pri velikih nakazilih priporočamo, da se poprej z nam sporazumete glede načina
nakazila.
IZPLAČILA PO POŠTI SO REDNO IZVRŠENA V DVEH DO TREH TEDNIH
"NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO
SAKSER STATE BANK
82 CORTLANDT STREET, <	NEW YOEK, N. T.
... uTi^si^i^f^ir^-ANDir
- -ifn i,Mf ' -	"i	■ ■11 .i '	i 'MI i ■ ' ■■

.	s*.


GLAS NARODA
list rforrcfiflkilt deUrccrr y Ameriki.
N«|vo€ji ^lovmlri dnevnik	1
▼ Zdruimb dri*vmh	1
V«ytxaTMleto ... Z6.00	I
Zrn pol leta ..... $3.00	g
Za New York celo teto • $7.00	.|<
Za inozemstvo celo leto $7.00	8
TBMSFOH: OQ»TLAHPT"»Tt
NO. 188. — ŠTEV. 188. .......... """"
Mmttnd — Uoomd 01— Matter, gfrtembar ti, 1MB, «1 the FotOfflt at Mtw Tort, H. T, vate Act of Oomgnm of Kank 8,lt79
lfKW YOM, SATURDAY, AUGUST 11,1928. — SOBOTA, 11. AVQU8TA 1W8.
TMJBPOH; OORTLAHDT «879 volume XXXVI. — imm xxxvi.
I	The largest Slorenkn Daily in | the United States.
m	Issued erery daj except Sundays I I and legal Holidays. I 75,000 Reader«.	|
mii
GLAS'NAHODA, l£ AYG. 1928
NAJNOVEJŠA ANGLEŠKA MILIJONARKA
Zanimivosti iz Jugoslavije.
Frmstre izkopnine pri Palaokt k
Oblasti ob Ehinavu so votirale i veliko svoto za popravo in obnovo .
3
ceste iz Bele Cerkve v Palanko. Pri neki občini je bilo treba zgra-jt diti velik nasip, ki jo bo varoval j pred poplavami in služil istočasno!i za cesto. Pri kopanju za nasip po-j trebne zemlje f»o delavci naleteli na veliko {»okopališce. ki je naj- ] brž >še iz turških časov. Dalavci so ' izkopali več človeških lobanj in kosti.
Želet i bi bilo. da se te iz-kopnine preiščejo in da bi strokovnjaki po načrtu izkopavali starinske izkopnine. ker je znano, da je to ozemlje zgodovinsko znamenito. Tu so bile naselbine že v prazgodovinski dobi.
Pred leti so na tem lcraju izkopali razne predmete iz rimskih In turških časo.v. Bili so zakopani na kraju, kjer je stal nekoč velik samostan in od katerega -so ostale samo še ruševine. Te dragocena izkopnine se sedaj nahajajo v muzt-ju v Beli CeTkvi.
Posebno znamenita je zbirka starega turškega in rimskega denarja. ki so jo na tem kraju izkopali. Pri gradnji nasipa so delavci «,o nesreči porušili grob nadpor^'ni-kn, Loprestina, junaka, ki je branil trdnjavo Rama proti Turkom.
Meteor pri Beli Cerkvi.
Pred dnevi so prebivalci Bele Cerkve in okolice opazovali zanimiv prirodni pojav, -ki je vzbudil zlasti med poljedelci veliko :jo-Izornost. Ko so se seljaki v »gou-I njih jutranjih urah odpravljali na I polje, so nenadoma zagledali čudno 'belo luč. Slišalo .se je tudi zamolklo bobnenje hi šumenje. Svetloba se je bliskovito .bližala zemlji in zdelo se je, kakor bi bila cela pokrajina v ognju. Istočasno je postajalo hobnenje lin šumenje vedno irtočnejše, tako da se je zemlja lahno stresla. To so bili -hodni pojavi, spremljajoči padec velikega meteorja, ki se je zaril pri Beli tVrkvi blizu kolodvora globoko v izemljo.
Meteor je napravil v zemljo poldrugi meter široko luknjo. Zemlja okoli je bila popolnoma sežgana. Posamezne kepe zemlje na tem kraju so bile nenavadno lahke. Padec velikega meteorja je seveda povzročil med ljudstvom pravcato paniko in najrazličnesjše fantastične komentarje. Stare ženice so trdile, da je gotovo znamenje, da 1 izbruhne v kratkem vojska, kakršne še ni bilo. Druge so razlagale, da pomeni ognjena luč bližajoči se konec sveta.
Več geologov in interesirancev si je ogledalo kraj. kjer se je me teor zaril v zemljo.
Krsto je izgubil.
Kakor v vsaki večji policijski »direkciji, imajo tudi v Sarajevu veliko sobo, kjer shranjujejo najdene predmete. To je nekak muzej, poln nožev, listnic, klobukov, površnikov, solnčnikov itd. Te predmete so pozabili raztreseni Sarajevčani in Sarajev>čanke v gostilnah, na klo-peh in parkih m drugod. Našel jih je stražnik ali po-šteu meščan in jih oddal na policijo. Dnevno se množi inventar tega muzeja "pozabljivosti", ker ljudje dnevno izgubljajo svoje stvari, listnice brez denarja, ženske izgubljajo torbice s pudrom in rde-čilom. profesorji pa povečini svoje dežnike. V tem muzeju je vse moče, od nogometne žoge do dragocenosti. Največ je stvari, ki se jih nosi seboj v žepu ali v roki. Muzej pozabljivosti se je pa pred dnevi ,]>omnožil za mrtvaško krsto. Srfcdi ulice jo je našel neki stražnik. Zavihtel jo je na rame in nesel na redarstvo. Dežurni uradnik je z velikim začudenjem sprejel najdbo v policijski muzej pozabljivosti. To je pa višek pozabljivosti.
Strašne poptedice ljubosumnosti.
■Iz Apatina poročajo, da je bil izvršen strašen umor kot posledica velike ljnboromnftsti A Brand, nočni čuvij po po^Uca, 46 iet star, je bil ie doljfo irprt s	iem>.
Peter Zgaga
f -MKT BILLSM, VAKi D- C.
je Miss Gladys Yule, ki je te dni podedovala po svojem očetu nad petdeset milijonov dolarjev
Novice iz Slovenije.
dil nekemu fantu v nakup kolo, ki ga je malo poprej ukradel isto-tain. Fantu pa se je zazde'a kupčija sumljiva, zato je zahteval od njega poselsko knjižico. Nič hudega .sluteči Markelj mu jo je izročil. fant pa je .stekel z njo na orož-niško postajo, kjer so ugotovili, da so prejeli dan poprej tiralico za istim Markeljem. čigar poselsko knjigo so imeli v rokah. Seveda so «ra takoj aretirali in odpeljali za zamrežena okna.
Samomor zaradi smrti sestre.
26. julija ob 20.30 se je ustrelil 24-letui Ladislav Piki. čevljarski mojster v Zagorju. Kroglo si je pognal v čelo ter je nastopila smrt čez kakih deset -minut. Dogodek je vzbudil v Zagorju kakor tudi Hrastniku, kjer žive Piklovi starši. mnojro sočustvovanja z nesrečnim mladeničem.
Piki je bil miren fant. baje bo-lehen. V prostovoljno smrt je odšel radi globoke žalosti, ker mu je umrla meseca marca t. 1. edina se-sestra Friderika za širši co. S sestro -ta se imela zelo rada ter je nikakor ni mogel pozabiti. Xa njegovo lizrecno zahtevo so mu morali posla-t.i starši v Zagorje slamnjačo. na kateri je ležala Friderika ves čas svoje dolge 'bolezni in in na njej tudi umrla. Seveda so mu jo doma poprej dobro očistili. Za Pik-lom žalujejo Franc Pik. paznik pri rudniku v Hrastniku, mati in brat Albin.
[■M^^H^U Bolezni Ldic
Hitro	•
^OVfl^^Qr Uspešno-Neškod-
tjivo.
NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA" I
Trije zvezni agentje so v treh mesecih v New Yorku potrosili nad petdeset tisoč dolarjev za žganje i-n vino.
V Xew Yorku je seveda taka roba precej draga, posebno pa v špeLunkah na Broadwayu.
Ce jih je res tako žejalo, bi lah-kod dobili v Washington*!, v neposredni bližini Bele hiše in Kapi-tola vse. !>o čemur jim je hrepenelo srce in — kar je tudi važno —
za dosti manj denarja.
*
Moža in ženo so privedli pred sodišče. Obdolžena sta bila kaljenja javnega miru.
—	Gospod sodnik — je pojasnil policist — tako sta kričala in razgrajala. da sem ju moral aretirati.
—	Torej kako je bilo? — je vprašal strogi sodnik.
—	Tako je bilo, — je začel pripovedovati mož. — Ona me je zmerjala, da preveč denarja zapravim, kar pa ni res. go-»pod s cinik. Jaz sem rekel, da ne. ' Mih jr? trdila nasprotno in me je udarila z
ikalnikom po glavi. J.»« sem jo prijel za vrat in jo vrgel <"b tla. llitro se je pobrala in mi prasnila z vsomi desetimi kremplji v obraz.
—	A tako? — A tako? — je mrmral sodnik. — Kaj je bilo pa potem
—	Potem — je pojasnil mož, — potem je .pa v nama kri zavreli in sva se začela zares.
Strašne posledice ljubosumnosti.
•Iz Apatina poročajo, da je bil izvršen strašen umor kot posledica velike ljabaramiiftsti A.-Brand, New Yerfc. N. T. jjj *ii>eni etrvaj po pojtU^u, 46 let star,
sfoji ieno.
gl<feja. Kazen tega je bil čuvaj silno ljubosumen na ženo. Med njima so večrat nastali pretepi in žena je možu pretila, da ga ubije. 1 Te dni je med zakoncema zopet ] nastal pretep. Sosedje so čuli iz hiše strašno vpitje. Ko so vstopili v hišo, da bi zakonca pomirili, se j jim je nudil strašen prizor. Čuvaj je ležal na tleh ves v krvi z rabit o glavo. Razbila mu jo je žena s kolom. Žena je pa ležala v drugem ' kotu z razparani in trebuhom. Med pretepom je žena pograbila kol in udarila moža po glavi. Ta je imel še toliko 'moči. da je vzel z mize velik kuhinjski nož in ga za-adil ženi v trebuh.	<
Tako je končal prepir med za- , koncema. Mož in žena sta nevarno ranjena. Odpeljali so ju v bolnico. toda ni upanja, tla bi okrevala.
Velik požar v Subotici.
Iz Subotice poročajo, -tla je na tamošnjem kolodvoru izbruhnil velik požar. Xa kolodvoru je bilo natovorjenih 50 vagonov. Iz še nepojasnjenega vzroka je nastal požar v enem izmed vagonov in se je bliskovito razširil na ostale vagone. Vseh 50 vagonov je uničenih. Gasilci so takoj stopili v akcijo. toda požara ni bilo mogoče pogasiti. Pa." je pa gasilcem uspelo pažar lokalizirati. Policija je uvedla strogo preiskavo in po dosedanjih rezultatih obstoja sum. da je bil požar zlobno podtaknjen. Xeki železničar je baje videl sumljivega moža. ki se je sukal v času. ko je požar nastal, okoli vagonov. Policija je požigalcu na sledu.
Krvavi pretepi med seljaki.
Iz Dvora poročajo, da so našli na cesti kraj sela Goričke pri Dvoru dva mrtva seljaka. Ugotovili ■so, da sta to Dragan in Ljuban Ar-butina iz Goričke. Ztrano je bilo. da sta bila že dolgo sprta s seljaki Lukom rn Dušanom Kukutom in Milanom Menčanmom. Te je orož-niška i><>staja v Dvoru aretirala, ker je obstojal sum. da »o umorili omenjena dva seljaka. Vzrok umora je bila najbrž dota sestre . umorjenih bratov Jeliee, ki je bila l omožeoa z Luko Ivukutom in se je od njega ločila ler zahtevala nazaj svojo doto. Aretirani Kukut , je priznal, da je umoril brata Ar-butina, toda v •silobranu. Brata sta , ga napadla, ko je hotel preprečiti, da bi ločena žena Jelica odpeljala . iz hleva živino, ki jo je dobila za . doto. Aretirance so izročili sodi-[ šču v Dvordu. Pretekli teden so našli na polju ubitega seljaka Ste-■ vana Mrakoviča iz Golinje. Umori ga je lastni brat v prepiru. Počakal ga je z lovsko puško na polju in ga iz zasede ustrelil naravnost v prsa. Pant se je na mestu zgru-lil mrtev.
Orožniki so morilca aretirali in - ga izročili soklišču v Virganmostu.
Streljal na okrajnega pravdnika.
SARATOGA SPRINGS, X. Y.. 9. avgusta. — Xeki maskiran napadalec je težko ranil včeraj na golf-igrišču okrajnega pravdnika. Edvarda Eddy. Njegov soigralec Xichols je videl Stopiti čudnega napadalca iz grmovja ter pomeriti revolver na Ellv-ja, a smatral to za šalo, dokler ga ni podrla krogla na tla.
Posip jeza se bliža v Flo-ridi.
JAKSOXVILLE. Fla., 10. avg. Iz Inglis, Fla. je dosj>elo danes po telefonu »poročilo, da popušča nasip Florida Power Company. 18 milj od tukaj, pri izlivu reke TThttalacooche, pod pritiskom vode in da bo treba del nasipa razstreliti z dinamitom, da se prepreči nesrečo.
Umoril svojo ljubico.
IiOS ANGELES, Cal., 10. avg. Odtisi prstov, katere so našli na steklenici žganja, s katero je bila »bita bogata in lepa Mrs. Myrtle "Welles, so bili identificirani danes kot on i umorjene fter njenega ljubčka, meaafja Kelly, » čemur je bila izpopolnjen* veriga'dokazov
Oče je rekel svoji sedemnajstletni hčeri:
—	Sedaj, ko je šla mama nr. počitnice. me boš mora!.« ti ziutraj klicati. Jutri zjutraj me pokliči *>b petih.
—	Allright papa. be/r. skušala biti že oh petih zjutraj dema.
Ljubeznjivo fra je gledala v oci in poslušala njegove zapeljive besede.
On je pa govoril kot cigan.
—	Ja. ne \en>. ne vem — je odvrnila. — Ne vem. če bi te vzela ali ne. Poslušaj, popravici povej. Ali boš resnico govoril? Ali me boš imel tako rad tudi potem, ko bova poročena ?
—	O. seveda, seveda. — se mu zaletelo Saj jaz imam sploh rajši
poročene kot pa led i k.
*
—	S čim si si pa denar naredil? Odkod imaš naenkrat tako veliko premoženje ?
—	Stvar je bila enostavna. Postal sem partner bogatega trgovca.
—	Saj vendar nisi imel niti počenega groša.
—	Seveda ne. toda jaz sem imel skušnje, on pa denar.
—	In kaj se je zgodilo7
—	To. kar se vedno v takem slučaju. Danes Lina on skušnje. jaz pa denar.
Strašna vročina, strašna vročina. kaj bomo vendar počeli?
Prav nič čudnega torej ni. če se je razvil med debeluhom in prodajalcem sladoleda sledeči pogovor :
—	Sladoled ?
—	Da. Daj mi ga za deset centov v usta. za deset centov v vsako roko. za petindvajset centov mi
ga stresi za vrat.
*
Za prihodnje volitve je vse lepo skomandrrano in urejeno.
C'e bo zmagal Smith, bodo suha-či poskrbeli, da ne bo mogel odpraviti osemnajstega amendmenta in Volsteadove postave.
Ce bo Hoover zmagal, bodo mo-Ikrači jxjskrbeli, da bosta osemnajsti amendment rn Volsteadova
postava brez vsake veljave. *
Med New Torkom in New Jersey je dolg tunel. Namenjen samo za avtomobile.
Te dni je, kdove, kako, zašla v tunel krava in ustavila ves promet.
^ewyorski listi so dosti pisali o tem. Zakaj vendar? | Splošno znana resnica je namreč, da za štapanje prometa ni tre« ba prav poeebne inteligence.
GLAS NARODA
(SLOVENE DAILY)
% - ......... ...
Owned and Published by 6L0VBNIC PUBLISHING COMPANY V (A Corporation)
Feank Safcwr, President	Louis Benedik, Treasurer
Place of business of the corporation and addresses of above officers: 82 Cortland t St., Borough of Manhattan, New York City, N. Y. "GLAS NARODA"
t__(Voice of the People)__
Issued Every Day Except Sundays and Holidays. Zo celo leto velja list za Ameriko Za New York za celo leto ....$7.00
in Kanado ..........................6.00 Za pol leta..............................$3.50
Za pol leta................................$3.00 Za inozemstvo za celo leto ....$7.00
Za Četrt leta ............................$1£0 Za pol leta ..............................$3.50
Subscription Yearly $6.00_
Advertisement on Agreement. "Ola* Nar\)da" izhaja vsaki dan izvzcmxi nedelj in praznikov. Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobeujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnjo bivališče naznani, da hitreje
najdemo naslovnika. "GLAS NARODA", 82~CortIandt~Street, New York, N. Y.
Telephone: Cortlandt 2876 ----------—
IZVEDBA PR0HI3ICUE
Vsi poskusi, da se izvede prohibicijo v Združenih dr-žavnh/so smesni.
Časopisje je dosti pisalo o treh vztrajnih suiiaških a-gentih, ki so po dolgotrajnem prizadevanju spravili sku- ; paj toliko dokazilnega materijala, da so oblasti zaprle vi New Yorku osem elegantnih nočnih klubov.	j
Rečeno je bilo, da so agentje potrošili v to svrlio nad( petdeset tisoč dolarjev.	}
Suhaški komisar Doran je takoj izjavil, da je ta ste-vilka pretirana in da so potrošili kvečjem devet tisoč do-j Jarjev.
Recimo, da je bilo za zaprtje osmih klub res potrebnih, samo devet tisoč dolarjev.	I
Koliko bi potemtakem veljalo, da bi vlada zaprla vse spelunke in točilnice pijače, o katerih je znano, da jih je , 8amo v New Yorku nad dvajset tisoč f	j
Skoro nikjer razen v New Yorku si oblasti ne prizadevajo uveljavljati prohibieije.
V	235 velikih ameriških mestih sploh ni nobenih sulia-Ških agentov.
Newyorski kongresnik La Guardia je ugotovil, da zadnji pogoni niso imeli drugega namena kot opozoriti lastni- > ke, da je treba plačati.
Po La Guardijevi cenitvi spravijo uradniki zveznih, državnih in lokalnih oblasti vsak dan najmanj stotisoč dolarjev grafta.
Ce gresta prohibicijski komisar Doran in pomožni za-kladniški tajnik Lowman iz svojega stanovanja v Wash-ingtonu v svoj urad, morata iti najmanj mimo šestih bez-ih, v katerih je pijača skoro javno naprodaj.
Mesto Eimira, N. Y-, rojstni kraj Lowmana, je znano po svojih čajarnah, v katerih je mogoče dobiti vse , razen — čaja.
Prohibicijski agenti domnevajo, da bo trajalo najmanj dvajset let, predno bodo iztrebljene v New Yorku vse beznice in vsi nočni klubi.
Vsak mesec jih zapro kakih sto, vseh skupaj jih je pa petindvajset tisoč.
V	tem pogledu bi se račun ujemal, pa je žal dokazano dejstvo, da se za vsako zaprto beznico najmanj tri nove pojavijo.
!	VOJNA V NICARAGVI
Iz centralnoameriške republike Nicaragve prihajajo zanimiva poročila.
Pred kratkim je poročalo časopisje — iz uradnega — ameriškega vira — da je Sandino pobegnil. Nikjer ga ni bilo mogoče najti. Nicaraški voditelj, ki ima to napako, da ljubi in brani svojo domovino, se je naveličal boja. Pobral je šila in kopita in svoje vstaše ter pobegnil.
Tako nekako je že vsaj brzojavil ameriški poveljnik v Washington, pa je brzojavko malo prezgodaj oddal.
Kajti Sandino se je baš tako hitro kot je izginil, zopet pojavil.
Vojna v Nicaragvi potemtakem še zdavnaj ni končana. Pravijo sicer, da se vstaši vdajajo in odlagajo orožje. Najbrž gre le za posamezne slučaje.
Sandino je danes močnejši kot je bil kdaj prej. To dokazuje ofenziva, ki jo je ravnokar uvedel.
Poročilo, da je bilo par mornariških vojakov v Ma-ragvi odlikovanih, je nadaljni dokaz, da se bližajo ameriški okupacijski armadi še hudi časi.
Zakaj naj bi bili vojaki šele sedaj odlikovani za "junaštva", ki so jih proizvedli pred sedmimi meseci? In doeedaj tudi ni bilo navada odlikovati vojakov, ki se nahajajo ▼ sovražni deželi. Počakali so, da so jih vrnili domov ter jih na domačih tleh obsuli z medaljami.
Ooolid#e in Kellogg sestavljata mirovne programe ter jih pošiljata evropskim vladam v podpis, obenem pa vo-
yrfvm 1™»' www	*	- .	.j
CENEJŠA BRZOJAVNA NAKAZILA V ITALIJO
Uvedena je bila posebna brzojavna služba v Italijo, katera nam anogoča pošiljat« 7—
DIREKTNE BRZOJAVKE ZA $2.—
Dosedanja pristojbina je bila $3.—.	J
Opozarjamo naše stranke, da naj nam naročajo v zelo trajnih slučajih denarna izplačila potom direktnega brzojava, ker je sedaj pristojbina tako
J Brzojavna pisarn stanejo se vedno samo $L—.
I Pripeminjamo Se, da smo znižali pred kratkim pristojbino za
j	izplačila amerifthfii dolarjev od 3% na 2%.
j	ZA NAJCENEJŠO IN NAJTOČNEJŠO POSTREŽBO SE OBBXITE f IZKLJUČNO NA
j 2.	n -
I	8AKSER STATE BANK
[ n (Mkaft Sta* .	New York. N. T. jj
Zdravljenje raka po metodi učite lja Poljšaka
vzbuja veliko zanimanje tudi v inozemstvu. Te dni .so prispeli iz Trsta v Maribor naslednji zdravniki : dr. Alfred Bruminer, dr. Giorgio Zencovich in dr. Silvio Marpurgo, da bi prisostvovali zdravljenju raka in kožnih bolezni. Xa{>ovedani so tudi poseti zdravnikov iz Nemčije. Ob velikem zanimanju je čudno, da ni od nikoder obljubljenega poročila o poteku poskušenega zdravljenja, kakor se je najrlašalo, ko je 3. julija odbrala posebna zdra«tvena in o-bla-stna komisija 2(j bolnikov za zdravljenje.
Roparski umor pri Zidanem mostu.
Te dni je bil umorjen v svojem mlinu v Zg. Bresnu pri Zidanem •mostu nad 60 let stari posestnik in mlina Ivan Golob, p. d. Čibej. V zadnjem času je imel 30.000 Din., ki pa jih je že prej naložil v hranilnici, tako da je ropar našel pri njem samo 400 Din. Mrtvega je našel njegav sin. ki mu je zjutraj prinesel zajtrk. Popoldne so pripeljali z Ljubljane policijskega psa, da bi izsledil sled za morilcem, vendar pa ni bilo nobenega uspeha. Sumijo, da je umor izvršil kak domačin, ki so mu bile razmere dobro znane. Popoldne je prišla tudi sodna komisija iz Laškega in je bila izvršena obdukcija pokojnikovega trupla. Truplo so prepeljali v mrtvašnico v Sirje. Orožni-štvo nadaljuje preiskavo, da bi izsledilo -morilca.
Ubeglega kaznjenca prijeli. '
V novomeške zapore so zopet privedli kaznjenca Andreja Mar-kelja, po poklieu delavca, pristojnega v f»bčmo 8marjeta, ki je pred kratkim ušel iz tukajšnjih zaporov. MaTkelj je pobegnil iz Novega mesta na Štajersko in se končno zatekel v Sevnico. Tu je ponu-
GLAS NARODA, 11. AVG. 1928
T
| KRATKA DNEVNA ZGODBA I Q
»■	awmwiiuum mil	n^aBSMMWMMBWBil
F RAS K GIBSON:
H »*nri je znntt izborno izvedel svoj m h«'rt. .Vjepova Anm jr. nit-e-*ar alutei*, |»a<I!a v nastavljeno past.
(Jena j»» Mala v olxtlnici, kjt*r se jf malo prej poslovila ol sv> moža, poljnbivai in mofrJa j«* ja.siio slišati, kako >o .s,- vrata it'1 hodnika odprla in znova zaprla. Po v.srni tem je mogla sklepati, dii j«- id isj-'n mož z doma. Vendar pa je .smatrala za priin-r-no, da mal » po»"aka, p redno telefonira svojemu ljubimcu. Ko pa j«*, prešlo dobrih pet minut, j»* fctekla k telefonu in je z razburjenim glasom poklieala številko in
se bolj razburjeno prieela govoriti.
Njen mož |>a v rohiri ni / doma, ampak je le odprl in zaprl vrata, oMavai v veži. Zato je lahko .slina! v.sako be.Mtlo:
"Si ti. dragi Reginald?" je govorila njegova /ena. Tu je Gena. Da, pravkar je odšel. Rekel j«>. da n«* ne vrne pred dvema {»o polno-ei. l)aj bog. da .se nikdar vee ne
vrne.... Kaj praviš? Kani je šel? Ima neke puslovne razgovore. Po-7.iiri >e, ljubeek moj in pridi čimprej, Xe, ne morem s teboj ven. Ali lahko pridi1« k meni Tisoč blag iii lioed ti bom šepetala na uho.... Tudi ti meni * Razume m1.... T 'm i ram od koprnenja j>o tebi.— Kaj? t'ez pol ure bos tu? Na skorajšnje svidenje torej, ljubljeni moj.... Ali me imaš zares tako rad?"
Z zadovoljnim nasmehom je odložila (Jena telefonsko, slušalko in pristopila k ogledalu, zaljubljeno se gledajoe.
Ali mahoma je okatnenela. ker je slišala, kiiko .so .>,e vrat« od hodnika u;i^»lo lodprla. Namrwla je obrvi in poslušala korake, ki .so .se bližali. Poznala je brž. da so to koraki njenega moža. Kaj naj bi to pomenilo?
STRAH
# »
Neprebavnost 25 let; Nuga-Tone jo je odpravil.
Trpeč na tupr»*bavno«ti 25 lot. j,. .\jr.
Elmont Cftpron, iz Akrona, <>.. na>el o.l-pomof v Xufta-Tonu. <>n pravi: "Kupil
m eno »trkhnito Nijga-Tont'. kj mi Je veliko pomafraU. Sku*i 25 let sem trpet na »n pr« bavnosti in rabil sem rnz-lKna zdravita. 1.1 kalera srm izvedli. Ko H»rn zjutraj vstal mm imel tako čudna uuta In j»-zik, da	kuni a j K"-
voril, toda sedaj j«- vs^e to izginilo "
To Jo najboljSi dokaz o veliki inofi in uspešnosti trgu (graditelja zdravja. V resn<i vef k->t milijon ljudi je doseglo fudovte učinke z Nupa-Tone v siut-ajih iel"d^nih neredov, slabega h peti ta, iz-(rube teke iti moti, plinov v želodcu, ne-rednonti led vi«-, jeter in mehurja, glavobola, omotice, kronifneKa zaprtja, iz-(cube spanju in enakih bolezni. Nuga-Tone se prodaja v trgovinah z zdravili ToskuBite eno steklenico in videli bo-dete velikih uspeh v par dneh. Ako ga vaš trgovec nima v zalogi, mu recite naj vam ga naroČi od zalagnielja z zdravili.	—Adv't.
Ali že je v.stopil v .sobo njen mož in jo vwlo pozdravil:
"Zdravo: Gena, vrnil sem se." Odložil j«- klobuk in rokavice, potem je primaknil stolico bliže kaminu.
(ienino srce j»* utripalo s tako silo. da bi ji >koro skočilo iz prsi in jedva je mogla izjaviti:
"Kaj se je pripetilo, Henri!"
"Ti.sti poslovni sestanek je odložen.'' je odgovoril mirno mož. — "Ali se ne veseliš, draga moja?"
"Pa. da.... Kako bi se ne veselila.... Samo.... Samo.... Xe vem...."
Pot"in je umolknila, ker ji ni moglo nie pametnega priti na misel.
"Tudi jaz .se veselim," je nadaljeval on z običajnim glasom, kakor da ni opazil njene vznemirjenosti. "Že davno s^m .si namreč želel, da l>i probil .s teboj brezskrben večer. Tisoe dragih besedi bi ti rad š"petal v ušesa."
Pritisnil je .svojo ženo na pr.si in poljubil. Potem jo je iznenada iz-pustil in ji pogledal v oei.
"Ali, draga moja, ti si danes strahovito bleda. Da nisi morda bolna?"
liena .se je ukrenila od nj#ga in pritisnila e"lo ob dlani.
"Imaš prav. boli me plava."
Prvikrat v svojem življenju, ker jo je i usod a vedno negovala, je občutila Gena strah. Spreletela jo je zona in zdelo se ji je. da ji je železen obroč stisnil čelo. Vendar pa je jasno spoznala, da mora za vsako ceno preprečiti prihod svojega ljubimea in srečanje liee v life, s svojim možem. Kako? ('e bi mogla samo za nekoliko minut .spraviti moža iz sobe in potem brž telefonirat i.
Kazalec na uri >,e je med tem neusmiljeno premikal .Se dvajset minut in ljubem i e bo tu. In tedaj.... srce ji je ledenelo v prsih.
"I)a, gh.va me boli. dragi moj. Nimam pa nobnega aspirina več. Ali bi hotel stopiti v lekarno in vzeti nekaj praškov?"
Ali na njeno grozo ji je mož odvrnil:
"Aspirina bi rada? Izborno. .laz ga imam še polno škatlico. Samo en prašek vzemi, pa ti bo odleglo."
In kmalu je držal v roki Čašo vode in aspirin.
Jedva je popila Gena to čašo vode. V grlu jo je davilo. Samo deset minut ju je še ločilo od trenutka, ko se pojavi ljubimec vesel in zrezbrižen.
"Ali ti je zdaj bolje?", jo je vprašal mož.
"Da. da, bolje mi je."
ZAKAJ SO NAŠE POŠIUATVE NAJCENEJŠE IN NAJHITREJŠE?
KER JE NAS PROMET NAJVEČJI IN KER SO NA$E ZVEZE V STAREM KRAJU NAJBOLJE VPELJANE!
Udobnosti, ki Izvirajo Iz poslovanja v velikem obratu, pridejo našim strankam v korist.
Naši stroški za posamezna nakazila so manjši, vsled Cesar so cene pri nas niije kot pri agentu ali zavodu, ki mora poslati Va6o nakaznico v ixvršenje v New York.
Hitrost našega poslovanja je nedosegljiva, radi nifina velikega prometa iahko vzdržujemo tako obširne zveze, da ae posveta našim nalogom največjo pozornost.
Naše denarne nakaznice odpošljemo z vsakim brzoparnl* kom, ki odpluje Iz New Torka — toraj brez zamude in ba-daljnega posredovanja.
Naše cene so objavljene dnevno v lista "Glas Naroda**.
Za zneske nad $200.— računamo primerno nižjo ceno, katero Vam radevolje sporočimo p redno nam pošljete nalog.
Hi imamo največ podov a strankami izven New Torka, kar dokazuje, da se lahko okoristi z rimžim poslovanje^ vsak, pa najsibo še tako daleč proč od poslovnega središča Amerik*
Pošljite toraj Vašo prihodnjo denarno pošiljata nam t izvršitev.
SAKSER STATE BANK
83 CORTIiANDT STREET,	NEWY0UL.
Defravdant Hafner na Dunaju.
1 Zvonimir Hafner je poneveril nad pol milijona dinarjev pri zagrebški glavni carinarnici. Hafner je imel zelo ugoden posel. Prav za prav ni bil blagajnik, temveč nekak posredovalec med pošto in carinarnico. Ves njegov j>osel je ob-stopal v tem. da je Hafner prevzemal denar od |K>šte za ocarinjene pošiljke in ga Izročil blagajni carinarnice. Hafner je si-1 cer imel svojo blagajno, toda ta je' bila brez nadzorstva in ni smel v nej shranjevati denarja, temveč ga je moral takoj oddati glavni blagajni. V svoji blagajni je Haf-| ner shranjeval denar, dokler ga ni' preštel. Ko je Hafner izginil, je carinarnica izvedela pri poštnem upravitelju, da je Hafner sprejel od pošte 004.000 Din. Upravnik carinarnice je nato dal odpreti Hafnerjevo blagajno. Ker je bilo' v njej samo 8 dinarjev, je bi-lo vsem jasno, da je Hafner z denarjem pobegnil.	j Kontrola vseh poslovnih knjig je ugotovila, da je Hafner prejel j od pošte meseca januarja 38.866! dinarjev. Denar si je obdržal. Poneverbe ves čas niso odkrili, če-' prav je 'kontrolo Izvrševala carinarnica in mesto. Večjo svoto je defravdant razdelil na manjše, ki jih je potem oddajal dnevno carinarnici. Tako niso mogli takoj odkriti sleparije. Hafner tudi po-j naredil vse referate o prejemu denarja od pošte za carinarnico. Najbrž je tudi obdržal denar, ki ga je prjeel od carinarnice za poŠto in' to za paketno pošto, ki niso prispeli z inozemstva in za katere je bila plačana carina. Generalni direktor carin v Beogradu je prekinil svoj dopust in uvedel strogo preiskavo, da se ugotovi, kdo je kriv. da je mo<re! Hafner nemo teno izvrševati poneverbe.
Zanimivo je, da je Hafner, ki je položil cariniki izpit, prosil, naj
i
<ra ne promeste drugam, ker mu je freba časa za študije na uni-J verzi. V resnici se je udajal raz-J nim ljubavnim pustolovščinam v^
Pozor, rojaki!
Is BMloT* na listo, katerega prejemate, je r&zridino, kdaj Vam je naročnina poila. Ho čakajte toraj, da m Vas opominja, temveč I obnovite naročnino ali direktno, ali pa pri enem sledečih naiih zastopnikov:
CALIFORNIA, Fontana, A. Hochevar. Saa Franci mo, Jacob Lanala.
COLORADO Denver, J. Bchntte. Pueblo, Peter Cnllg, Zeha Germ. Ft. Janesb. A. Saftlt Salida, Louis Cootella. Wahnhnc. M. 3. Barak.
INDIANA Inil—um Loaifl Bank*
ILUNOI* Aurora, J. VerMcb Chicago: Jooepb Bll»*. I. BevCUS, Mr*. V. Lanricb. Cicero, J. Fabian. Do Pm, Andrew SpUlar JoUeft. A. Anaelc. Mary Bambleb. t. Zaletel, John Kron. Jooepb Hrovat
U Salle, J. Bpelicb.
Mawonlah. Frank Auguatla North Chieafo. Anton Kobal Springfield, Matija Barborteb. Bmaii J. Borratb.
TTiikmi Frank Petkovlek
KANSAS QhartL Agneo Mo6nl» Si—l (Sty, Frank Zfligo* nil Ann. Joba Repovft.
MARYLAND 0t«rer, J. Cerne. KltnaiDer. Fr. Vodoptvoo.
MICHIGAN Calmei, M. F. Kobe. Detroit, I. Bartcb. Ant. Janealeh.
MINNESOTA
rhlifciln. Frank Goolo. A. Panlan. Frank PneeU.
» Bji Joa. J. P—bol. Fr. Baknla o Bf^Uk Lonia Goal* Gilbert, Louis Vessel HRMng, John PovSe. VlrgWa, Frank Hrvattah
MISSOURI flt LMh i. NabrsoL
MONTANA Psfa, Jobn R. Ron.


NOVE VRSTE AEROPLAN
IH-ostem času. četudi je imel ženo in pet ter sedem-letnega otroka. | Hafnerjeva žena je učiteljica in/ znana kot dobra mati in gosjKKli-nja. Ko je Hafner sprejel denar na pošti, se .je odpeljal k .svoji ženi .ki je na letovišču v Velikem! Taboru in se je od in otrok poslovil. Nato se je vrnil v Zagreb in pobegnil s svojo ljubico. Hafnerja so videli v vlaku, ki vozi na Dunaj. Preskrbe! si je potni list, čeprav noben carinski nameščenec ne dobi potnega lista brez dovoljenja. svojih predstojnikov.	^
Zagrebška »policija je dobila tudi vest. d a so videli Hafnerja v|jj nekem dunajskem vari jet eju. Zagrebško policija je v stalni zvezi 7. dunajsko in se vsak čas priča-1 kuje Hafinerpeva aretacija, če ni odpotoval že z Dunaja v Nemčijo ali kam drugam. Domneva se tudi. da bosta Hafner in njegova -ljubica Marija Junakovič izvršila samomor, ko ju je bo policija izšle- f dila.	t
Zdravje v zavoju! Blagoslov za poletni r-as. Kim uru pred vsako jedjo vzemite 'eno žlico.
TRINERJEVEQA GRENKEGA VINA
in počutili se bodete izvrstno. Ta izvrstna želodčna tunika m'utmlizira kisline, ki iHivzrotTijo nei»ri4>avnost in j
iiaiwiijaiije želodca. Tri vseh lekarnarjih.
Pozor atatelji.
Opozorite trgovce in obrtniki, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da oglasu jejo v listu "Glas Na roda". S tem boste •istregli vsem.	!
r	Narorfa*
OHIO
Barbertoo, John Balast, Joe HltL Cleveland, Anton Bobek, Char let Karlln^er, Louis Rodman, Anton Slm-elch. Mmth. Slopnik.
Eacltd, F. Bajt.
Girad, Anton Nasode. Lorain, Loals Balant ln J. Komfte. | Niles. Frank Kogoriek.	1
Warren, Mrs. F. Raehsr.	Ii
Young s t own, Anton Bikelj.
OREGON Oregon City. 3. Koblar.
PENNSYLVANIA Ambridge, Frank JakBo. Bessemer, Louis Hribar. Braddoek. J. A. Germ. Broujcbton, Anton I pave«. Oaridre, Fr. Tnsbar. A. Jorlna. Conemangh, J. Bresovec. J. Pike, jj V. Bovanflek.
Craftoo. Fr. Mschek. Export, Q. PreviC, Louis Sopanfii, n A. SkerM	1
Farteil, Jerry Okorr	|
Forest City, Math. Kerala.	|
iMprrfsl, Val. PeteraeL	iy
Greensbnri. Frank Novalč. Homer City la okoHeo. Frank Fa renchack. Irwin, Mike Fansbek. Jshmtowa, John Polane. Martin Ko-roabeta.	s
Krayn. Ant. TaoMJ Loserao. Anton OoolnllL Manor, Fr. Deasbar. Meadow Uuads, J. Koprivflsi Midway. John 2nst Mom Ban, Fr. PodmlHsk Ptttsbargh, Z. Jaksbo. Is. Maslstor. Vine. Arh ln U. Jakoblcb. J. Qarm J. PogaCar. Presto, J. Deiashar. Eradint. 3. Pesdlre. Steelton. A. Hren. Unity Sta. in shoBoa, J. SkeiZJ. ft. Seblfrer. Wast Newton, Joseph Jovaa. Wflloek. J. PeteraaL
UTAH Helper, Fr. Kxaba
WISCONSIN Mflwanfcsa. Joseph Tratnik la Joa
Korea.
Bartna In ako»c% Frank .Jalaaa Shrboycsn. John Zormaa. West Ami. Frank Bkok.
WYOMING Back Bprtnga, Lonis Tanebss. flfaaii niils A. Z. Arka
Vsak snst^mlk lada potrdilo aa sva to^katero je^ggeJWL^ ysr.BtopnIka rate-
Naročnina aa "Glas JVarodr-Ba eaojete fftOO; aa poi lota fLOO;
urn^r" ' m-~ -r ■■
• Bmsa la tf^an m, 1
7■•
«nU«OH A UktUWMC, M. V.
Xeki Anjrlež je iznašel aeroplan. ki h- z mesta lahko dvigne v višino. Poskusi so se <lobr<> obrnili.
''Strašno te ljubim," ji je rekel. 44 in ee bi vedel, da te sme Se kdo na svetu poljubljati in >e te dotikati ....V mojih žilah se pretaka junaška kri.... Najstrašnejše bi mog'-l zagrešiti."
"Henri!" je zaklicala ona in .se iztrgala iz njegovega objema, "nikoli te nisem .slišala tako govoriti!"
Henri je mirno nadaljeval: "Oprosti, draga moja. Nisem te hotel preplašiti. Slučajno mi je nekaj prišlo na misel, da sem to to rekel. Niti sam ne vem. zakaj. Am pak midva sva vendar sklenila, da prebijeva veselo ta lepi ve«"er, kaj ne ? Kako bi bilo, da greva v gledališče?"
Z Geninih grudi se je odvalilo kakor kamen.
"Da, da. v gledališče pojdiva!" Ilenrv je vzel v roko časopise, da bi videl, kaj igrajo danes v gledališču.
"Rihard III., s tem ni nie." — "Osamljeni človek." "Desfti oktober." Tudi to ni za naju. A. izborno! Našel sem. "Tat ljubezni." "Neki moj prijatelj mi je že pripovedoval o tem Tu zasači mož svojo ženo z njenim ljubimcem." Ona ni bila ver bh'«Ia, arrrpak zelena. Zobje so ji šklepetali, ko je vprašala :
"Torej greva?"
On ji je ]K)gle,lal naravnost v
oči:
"No, ne pojdeva. Tebi je, kakor vidim, še vedno slabo. Ostanem s teboj doma. Lahko hi se ti v gledališču poslabšalo. Pomisliti moraš, da je v poslednjem dejanju prizor, ki mož zaloti ženo pri prešuštvu. Or. ubije njo in njenega ljubimca. To bi danes ne bilo za tvoje živce."
Gena se je zgrudila lieosvešče-na.
Prebila je strašno noč v groznih sanjah.
Ko sta zjutraj sedela z možem pri zajtrku in so pred njima ležala novine, sta se njuju pogleda srečala na isti vesti:
SMRTNA NESREČA VARIJE-TETSKEGA UMETNIKA. —
Znani varijetetski umetnik Reginald Reit je umri sinoči ob devetih kot žrtev avtomobilske nezgode.
Gene je prebledela. In nehot je dvignila oči in pogledala na moža. Ali on je sedel mirno, na-vidz navnodušen.
Iznenada je dvignil glavo od časopisa in rekel, rahlo' naglasujoč Vsako besedo:
"Težko je reči. čigavo življenje je bilo bolj vredno, da se resi. — Tvoje ali njegovo. Kajti, če bi se ne bil ponesrečil na ulici, ampak prišel semkaj, se mi zdi, da bi bila ti mrtva."
KJE 8TA moja bratranca ALOJZ in JANEZ G ARB AS, doma iz vasi Tomažine, fara Ro*b pri Velkih Laščah. Pred 2. leti sta se nahajala v Mount Iron, Minn. Prosim cenjene rojake, če kdo ve, da mi poroča, ali naj se pa sama oglasita svojemu bratrancu. — Alois G&rb&s, 23 Ottawa St., Walkerville, Windsor, Ont., Canada.
ADVERTISE «» GLAS NARODA
f PRAV VSAKDO — I I Jkdor kaj išče; kdot I I kaj ponuja; kdor kaj I i kupuje; kdor kaj pro- i 1 daja; prav vsakdo I S priznava, da.. imajo X i čudovit uspeK — I I MALI,OGLASI I p "G I	a*" j

RAD BI IZVEDEL za svoj. 'ga svaka KAROLA KOXCI'T. C e kdo kaj ve o njem. naj mi poroča. ; ali pa če bo sam čital, naj se mi oghusi. — Peter Marinič, 184 Mirtle Ave., Buffalo, N. Y.
(2x 11&13)
ROJAKI, NAROČAJTE 8E NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVjHK V ZDE. DRŽAVAH.
r

NOVE SLOVENSKE PLOŠČE
COLUMBIA
NOVE PLOŠČE
10 inches po 75«. ČLANI KVARTETA "JADRAN" s spranljcvanjem
orkestra.
25084F (Nočni Čuvaj
(Pever. na Note
MARY UDOVICH in JOSEPHINE LACSCHB
Skladba Dr. U'm. J. Lausch«. 25M5F (Cingel — Conge!, Duet (So Ptičice Zerane, Duet
ANTON SHUBEL, Bariton b spremijcvanjem orkestra.
25086F (Se Kikeljco Prodala Bom
(Gor Čez Jezero
10 inrh lot.
ANTON SHUBEL, Bariton
25082F (Bod' MoJa. Bod' MoJa (Nebeška Ženitev
MARY UDOVICH ir. JOSEPHINE LAUSCHE
25083F (Sladki Sporrini
(Čez Savco v Vas Hodli
VOJAŠKA GODBA MKRUG" r > 25077F (Štajerski Lendler	_ * }
i"	(Dolenjska Polka	V
HOYER BRATA	'st
Z5078F (Neverna Ančka. Valček	»J:
(Dunaj Ostane Dunaj, Koračnica	;i
Ga. A. ŠVIGEL in NJEN KVARTET
25004F (Kukavice
(Upanje	J" ■ '
SDIONČIČ BRATER ' '
25006F <St- Ciarski Valček
(Newburgh March	v >
25007F (Ainc Polka	1 " _
(ŠtaJrriS	*	r " »d
25011F (Spic Polka	'' 1
(Pokšotii	?	,.r
ŠTRUKELJ TRIO
<	2508QF (Ober Štajeriš	- ' v
(Slovenski Poskočni Čotll 25081F (Nemški Valček	' '
(Cerniška Polka
^ r	J. LAUSCHE in M. UDOVICH, Dae* ^
I	25079F (Danici
(Domače peaml	- >
J	25075F (V slovo
(Slovenske pesmi V 2&07CF (En let in pol	>'
(LJubca moja
HOVER TRIO b Petjem	.
'	SM7AF (Al' Me Boš Kaj Rada Imela	s	v
(Odpri Mi Dekle Kamrico	r ^ tr
MOŠKI KVARTET "JADRAN** " " .i
f	S5M7F (Na planine	~
(Fantje s* zbirajo	.	v '
HOVER TRIO	f ^
' ' 2MC5F (Samo še enkrat. Valček _	,
(Ven pa not, Polka	.	■»
SSM2F (Poiter T»nc	>
(Ribenika Polka	' ^
25074F (Sokolska Koračnica
(Kde Je moja Ljubica. Valček	^	W
COLUMBIA ORKESTER
2S0C8F (Dve črni OČI
(Cartotta Valček
12070F V finskih doUnab, Sot 11
Na krovu ladij©, Valček
Jahrlov Norltetnl Kvintet
ISM9F Lastovk valček
Usmili se me, Valček
Baski Novitetnl Orkestel
1M72F Spomladnl Valček
Sladke vljolčlce, Valček
Ruski Novitetnl Orkestac
25«71F gebelska koračnica
Regiment po cesti ere (a petjem) IL>7er Trlo
fSMST Polka Slaparjev
Ti si moja, Valžek	fio/er Trlo
i	. tMSf F Jaka na St. Claim, Polka
r j	Clevelandsld valček	tiojti Trto
12 inrh S1.25 ČLANI JADRANSKEGA KVARTET % ^
______■ »premiJevanJem Orkestra,	»
CMMF > Kmečka Svatba, Del 1
S Kmečka Svatba, Del 2
VSAKI POŠILJATVT PRILOŽIMO Mi IGXL BREZPLAČNO
- Manj kot sest plošč se ne pošlje. -
SL0VENIC PUBLISHING CO.
r 8? CortUndt Street	New Y*k, N. Y.
ffil

&LAS NARODA, It AW. 1928
•C	■ w
■ -' • -V
MONT ORIOL'
KOMAH.
Bpnal Onj dt Mnopimnt — Za G. N. priredil O. P.
39
(Nadaljevanje.) \
Poglavje o žctaskem nakitu
•rri
V	upanju, da bo storil *oj>et isto. je zbežala nekoliko naprej o<I Rekel ji je. s povdarfcom nei#trpnosti v svojem gla^u:
—	Poglej, Kristijana, ta otroška igra je smešna!
Vrnila «e je k njemu, užaljena, potrta, z razpros-trtima rokama.
.Vrgla se mu je na prsa ter zaibtela:
%— Oh, ti me ljubi« manj! To čutim! O tem sera prepričana!
Imel je usmiljenje ž njo, prijel njeno glavo z obema rokama ter pritisnil d-va dolga poljuba na njene oči.
Nato sta se vrnila v molku. On si »i mogel izmisliti nobene stva rif da ji reče in ko se je naslanjala nanj. prevzeta od izmučen osti, je po«pe«il svoje korake, da je ne čuti. kako se drgne ob njega.
Ko sta se bližala hotelu, sta s'e ločila in ona je odšla navzgor v svojo cjobo.
Kazinski orkester je igral plesno godbo in Paul je odšel, da si ogleda ples. Plesali >o valček in skoro vsakdo je bil na plesišču. Dr. Laton se je Mikal z mlajšo madamo Paille, Andermatt z Lujizo Oriol, dr. Mazelli z vojvodinjo tie Hamas in Gontran « Sarloto Oriol. Šepetal ji je v uho on-i nežni način, ki kaže pričetek dvorjenja. Ona se je smehljala rn zardevala /a >vojo pahljačo ter izgledala zelo razvese-ljena.
Paul je slišal za neboj reči neki glas:
_ Poglej, pogelj. M. de Kavenel šepeta čedne neumnosti moji
paeijentinji!
Bil je dr. Honor a t ki je stal pri vratih ter se zabaval z opazovanjem plesalcev. Nadaljeval je:
—	Da, d*, to se je vršilo sedaj že cele pol ure. Vsakdo je zapa bil to. No izgleda kot da bi ne ugajalo mali deklici.
Dostavil je po odmoru:
—	In ona je zares prav biser, ta mala deklica, dobra, vesela, pri-I rostega srca, resnicoljubna, fine narave, kot veš. Vredna je deset tvojih starejših sester. Ti veš. jaz jih poznam od otroških let. — ven dar daje njih oče prednost starejši, ker je bolj kot on, — bolj kmečka, bolj varčna in bolj — ljubosumna. O. ona je dobra deklica, kljub temu! Ničesar nisem hotel reči proti njej. — a vendar ju primerjam in — sodim.
Valček je bil končan. Gontra-n se je pridružil svojemu prijatelju in ko je videl doktorja, je rekel:
—	No, doktor, zdravniški štab Envala se je povečal na čudovit raČin. linam dr. Mazellija. ki pleše dovršeno in malega, starega dr. Blacka. ki stoji oči vid no na dobrih nogah z nebesi.
Dr. llonorat pa je bil zelo diskreten. On ni hotel opravljati svojih tovarišev.
DRUGO POGLAVJE.	' /
Načrti za poroko.
Predmet zdravnikov je {»ostal sedaj pereče vprašanje Envala. Naenkrat so se polastili prostora kot v viharju ter obrnili na-se vso poaornos in zanimanje ljudi. V preteklih časih so tekli vrelci pod edi-ro avtoriteto dr. Ikmnefilla in neškodljivo animoznostj^ nemirnega cir. Latona in miroljubnega dr. Ilonorata.
Sedaj pa je bila stvar povsem drugačna.
V	trenutku, ko je bil dosežen u*peh, katerega je nameraval An-dematt tekom zimskih mesecev, — vsled zmožnega sodelovanja profesorjev Cloehe, Mas-Roussel in Renmsot, :kojih vsaki je privedel s seboj najmanj dvesto do tristo invalidov, je postal dr. Laton, superintendent nove naprave, zelo važna oseba.
Njega je prav posebno podpiral profesor Mas-Roassel, kojega učenec je bil in katerega je oponašal v obnašanju in gestah.
Dr. Bonnefiila so komaj kdaj omenili. Divjal je strašno proti Mont Oriolu ter ostal celi dan v stari napravi, s par starimi paci-jenti, ki so imi ostali zvesti.
Nekaj invalidov je namreč resnično vrjelo, da pozna le oai resnične lastnosti vrelcev, da ima takorekoč v svojih rokah njih taj-roist, ker jih je oficijelno zdravil in izza usta novi j en ja kopališča.
Dr Honorat je obdržal le majhno prakso med domačini Overg-na. Zadovoljil se je s tem ponižnim dohodkom ter živel v dobri slogi z vsakim. Tolažil se je z rekom, da ima rajše karte in belo vino mesto medicin.
N; pa šel do ekstremov v svoji ljubezni do so-zdravnikov.
Dr. Laton bi ostal nadalje veliki prorok M on t Oriola, če bi ne bil prikazal nekega dne neki zelo ikratek človek, skoro pritlikavec, kojega velika glava je tičala med obema ramama in kojega velike, okrogle oči so delale vtis čudnega bitja. Ta novi doktor, M. Black, je bil priveden v okraj od dr. Remusota ter takoj vzbudil pozornost s .svojo izvanredno ponižnostjo. -
Kkoro vsako jutro, meti dvema obiskoma, je odšel za par minut v cerkev in .*koro v>sako nedeljo je sprejel obhajilo. Župnik je takoj preskrbel nekaj bolnikov zanj. par starih devic, i>ar pobožnih dam, ti so najprvo vprašale svojega župnika za svet, predno so poklicale moža znanosti, da se tiverijo o njegovi profesijonalni možnosti.
Nato je bila nekega dne oznanjena princensa Maldebourg. Bila je iz starega nemškega plemstva, navdušena katolikinja. ki je poklicala še na včeer svojega prihoda dr. Blacka, na priporočilo kardinala rimske cerkve.
Od tega trenutka naprej je postal moderen. Pomenjalo je dober okus, če je 'bil človek v njegovi oskrbi. Bil je edini, resnično fin coktor. tako se je glasilo, edini, katerenm ženska lahko brez ugovora zaupa.
Videli so ga. hitečega od enega hotela pa do drugega, od jutra pa do večera. Ta mali mož z glavo bulldoga, je govoril vedno pritajeno, na vsakem mestu in z vsakim. Izgledalo je ikot da je vedno pripravljen sprejeti ali sporočiti globoke tajnosti, kajti človek ga je lahko pogosto srečal v vežah v skrivnostnih pogovorih s pacienti, služkinjami pacijentov ali sploh vsakim, ki se je približal pacijeo-tom.	*§|fj	j
Kadar je bil na cesti ter je zagledal kako damo iz svojega znan-stva. si je takoj približal s svojimi "kratkimi, urnimi koraki ter pričel takoj mrmrati nova in podrobna navodila, kot duhovnik v izpo-v«\tnici.
Postno stare ženske so ga naravnost oboževale. Poslušal je njih povesti do konca, ne da bi jih prekinil, zaznamoval, kar so rekle in želele.
Povečal ali zmanjšal je vsaki dan množino vode, katero naj iz pijejo njegovi pacijenti, kar jih je navdalo z velikim zaupanjem v njegovo umetnost.
— Mi «no se ustavili včeraj pri treh čaaah in tri četrt, — je re-keJ, «— deforo! Danes boste vzeli le dve eaši in pol ki jutri tri.čaae
Od kraljice do zadnje perice ni na svetu žene, ki bi ne hrepenela po dveh stvareh. Ena je mož. od katerega pričakuje, da jo bo ljubil, spoštoval in ščitil, druga je pa niz biserov, ki bi objemali in krasilL njen vrat. Če usoda ženski ne nakloni moža, se zna prilagoditi razmeram in obrne svojo ener. gijo v drugo amer.- Toda biser«; hoče in mora imeti. In če nima niza pravih biserov., za katere bi jo vsi zavidali, se zadovolj z imitacijo.
; V Zed in jen ih državah se prodai ja več ovratnic iz pravih biserov^ nego iz kateriholi drugih dragocenih kamnov. A po pultih manjših juvelirnili trgovin je razloženih več imitacij biserov, nego katerihkoli drugih draguljev. Noben dragulj nima v sebi toliko pri: vlačnasti ze žensko, kakor biser. To ni najnovejši pa tudi ne ameriški okus, dasi moramo priznati, da je prodaja biserov v Ameriki zadnja leta neverjetno narastla. Bisere imajo enako rade vse ženske vseta. Noben dragulj ni tako" vplival na žensko fantazijo, kakor biser in sicer že od časa. ko so na-ribiči na obali Indije prvega. In poznavalci žensk pravijo, da bodo biseri mamili ženske, dokler bo živel človeški rad na zemlji.
Oloderne ženske nosijo bisere še yedno na tako primitiven in tradicionalen način, kakor so jih nosile njihove azijske barbarske sestre pred 2000 leti. Zakaj so ženske tako navdušene za bisere ? Če bi se dala Evina str ist potolažiti samo z nizom pristnih biserov, bi zadostovala za izložbo že sama lepota čarobnega dragega kamna. Ker se pa morajo mnoge ženske zadovoljiti z imitacijo, moramo iska ti razlage tega pojava v giobjem občutku, nqpo je si^nbolizem ali praznoverje. Eva sama bi nedvomno odgovorila, da so biseri najlepši nakit, ker s svojim bledim si-' jajem zelo dobro prlstojajo vsaki barvi polti. S tem pa še ni po -jasnjeno, zakaj ,«o imitirani biseri enako priljubljeni, kakor pristni:
Oblika biserov se lahko izpreminja, t kakor pač zahteva oktuT, toda biser sam nikoli: Moda : ogrlic, na katerih so biseri nanizan;- po velikosti, je razmeroma nova. V star/ rih časih so nosile ženske "Ogrlice iz biserov enake velikosti. Na najlepših ogrlicah so vsi biseri enake barve in .se svetijo kakor žamet. Bitseri se morajo vedno prilagoditi tonu svetlobe, kateri je ženska izpostavljala. Preostra svetloba/ n*^ pusti*biserdv do veljave. TutH: zelena barVn škeduje lepot? bffce-rov. Najlepši so biseri. če jih gle- 3 damo ob lepih jpoletnih popoldne- ; vih.
Bisere Jšjjejo sam?, v, plitkih, ro-; dab."Školjke namreč nikfiliiie gre. do v globoko morje, marveč se drže blizu obale na -skalah in peči-. iiah .Love jih potapljači, ki hodijo, na lov kakor ribiči s čolni. Zanimivo je pa, da iskalci biserov ne zaslužijo toliko, kakor "Kbiči, ki love školjke. Potapljač izroče sajno neznaten del biserov lastnikom' čolnov, večino pa ukradejo sami že pod vodo. Največji trg biserov je v Singapuru in v Straits Settlements:. kjer tvori iskanje biserov nekako industrijo.
Popravlja se obmejna cesta
od Sv. Lueije *<k> Idrije iti dalje do Godoviča. ki je ob raznih povod-njih mnogo trpela, in je bila že v-strašnem stanju. Na Želinu zgradijo nov most.
Agitirojte ta "Gla* Naroda*', naj-^ •težji slovenski dnevnik v Ameriki
SEZNAM KNJIG,
katerih imamo samo po par izvodov od ▼sake.
Blagajna velikega vejvaSa.
roman .......t......... JSS
••••••>••••««((<,,(
It «etel petreaev, Banka rt. .11 Izbrani aplai H Ink« JMcm M Knjiga • lep« vedenja, gm. varjenja In raxbnw ftlv
Uenja, Bonton ..........l,t|
Ufcwnlla®ni ............... .7k
Meterijn in BnergIK Cermelj
.n
OCPKl BMncn, Prefeg, t ». L-. ^rfdbodnikd in Idejni ntf rljl toiji rnakcfa renlisma —
(Prijatelj) .............ij|
Prava In raveincija, —
Leo Pltamle M feaedje, Cehov .......... JU
Tijrrovi teb je, Maurice La-bi ft dc ..................
TejAn n Tnrikem ...... JO
PeMU ▼ pred, 4». t. v. .. Jt
Bednflievi, Stritar. ........ JI
Tri legende e napela, a
I tt	»•••■••te**««
Večerna phnt, Kmetova .. M Uved t FlleseflK Veber .. I,— Znnneet in Trn, vedoatovna
itndlja, Veber .........1*—
MnbtnB .............. LM
firtve. Fr. Zbalalk. poveat M
IfBIl ,, Geepn t merjn,
jJ^T B. deMnlfc...... .V
▼ S. dejanjih ... Peprleh, narodna pravljica,
e. dejanj .............. JW
Bk^ah. krm^iftja t ft. dale.
eljfll ••••••••••••••••9I9
Tillu, drama ▼ S dejanjih JU ▼eleK drama t S dejanjik M
"QildkB HABODA91 t2 Oartl&ndt 8t«
* i
Res je »icer, dar so nekateri umetni biseri tako dobro izdelani, da bi jih niti strokovnjak ne ločil od pristnih. Toda zakaj je povpraševanje po umetnih biserih tako veliko in zakaj ne nosijo ženske o-vratnie iz diamantov, smaragdov ali rubinov, pa naj si bodo pristni ali umetni ? " '	' v
Zavedno ali 'podzaVedno igria v tem kitytu b^feroV'1 veliko fantazija. O nobenem dragulju ne kroži med ljudstvom tpliko pripovedk, bajk in legend, kakor o bisera. Nobenemu drugemn dragocenemu kamnu niso posvetili pes t niki toliko pe>mi in okrog nobenega se ni spletalo toliko dramatičnih zapletljajev. Pesniki in novelisti vidijo v biserih zdaj solze angelov, zdaj zopet solze Najad in Siren. Da se to oboževanje biserov vzdržuje že cela stoletja, nam pričajo moderne žene, ki verujejo, do prinašajo biseri srečo in nesrečo onim, ki jih nosijo. Pri tem se pa iste ženske raje izpostavljajo nevarnosti. da bodo plakale. nego da bi odklonile podarjene bisere. Ženske pravijo, da se lažje prenaša žalost in bridkost v prsih, ki so okrašena z biseri. Toda ta teorija je koncem koncev absurdna.
Nastanek biserov, kolikor ga sploh poznamo, ni nič kaj poetičen. Biser izvira iz enega najnižjih bitij. Znano je, da nastane biser v školjki. Učenjaki trdijo, da pride v školjko kak parazit ali zrno peska. ki ga školjka hitro ovije z neko sluzasto tvarino. Ko školjka po. gine, se lupina odipre in v nji najdemo biser. Včasih se pa posreči najti biser tudi v živi školjki. Pesniki opisujejo na dolgo in široko bolečine, ki jih ima školjka, preden zloČi iz sebe biser. Toda pri ženskah ta simbol ne igra nobene vloge. Ženske imajo tako rade bisere zato, ker vidijo v njih nekak simbol ljubezni. Biser je bil posvečen boginji ljubezni. Veneri in cela pokolenja so ga spravljala v zvezo z ljubeznijo in .srečnim zakonskim življenjem.
Indijska legenda pripisuje odkritje prvega bisera bogu Krišnu. ki ga je baje prinesel z morskega dna. da okrasi z njim svojo hčerko na dan poroke. Indijske žene se še zdaj drže tega primera in jim je najsvetejši dragulj. V mnogih v-ropskih drža vaji imajo celo srednji ffloji navado dajati biserno o-grlico iz umetnih biserov. V Ameriki je naroden običaj dajati nevestam biserne nakite. V starem Rimu so smatrali za časa Julija Cezarja bisere za tako simbolično združene z ljubeznijo, zakonom in misijo žene v življenju, fla je Cezar prepovedal nositi biserne naki. te vsem ženam, ki niso imele otrok in moža in ki še niso dosegle 50. leta, da bi na ta način preprečil rapidno nazadovanje porodov.
Najznamenitejša bisera, kar jih pozna zgodovina, sta bila hruškam podobna bisera* ki ju je nosila v obliki uhanov Kleopatra na dan, 'ko je bil njen gost Antonij. Zgodovinarji pripovedujejo, da je Kleopatra en biser raztopila a* oc-tn in ga izpila. Toda če bi hoteli razstopiti tako velik biser, bi rabili več dni. Kleopatra pa tudi ni bila tako potrpežljiva, da bi sede-ila več dni za mizo in čakala, da nastane v časi biserna pijača.
Je pa še mnogo drugih pripovedk in bajk, ki so poskrbele, da čar in romantika biserov nikoli ne I izgine. Dokler bo živela v moških j in ženskih srcih romantika, bodo biseri krasili nežne ženske lepote.
Pratik in Koledaijev
imamo ie fiekaj ▼ salogi. Pratik* stane 25 centov. Koledar pa 50 eentoT. Koledar ima letos izredno sanimivo vsebino: razprave, povesti, slike, ftala, zanimivo« ti itd. BlašsHE&va Pratika je naiim rojakom jako priljubljena. Se v starem kraja so je bili vajeni in je tudi tnkaj ne morejo pogrešati Naročite takoj.
SSR
s • *
■" ■ -. '• ' - ' r"; 9
HHItilV|i pttUfMw •• Shipping
19.	avgusta: " '
Colombo; »lnirii. Ntvolk 0«oort, |
11" ovftoMft:
MSoretanla. Cherbourg. w«*t9>udl*. Hanumm MUenchcn. Chcrbourt.
It- avsvete:
Iio d« Krmne«, Htm '1	A. U . BftturnU. Tnt Homeric, Cherbourf. Uptfnd, .Cb«rb#ura, Antwerp«n.
DeuteeSaaS. Cherbourg,	Hambura
Volcridui, Bbulona* sur	Mer. Rot-terdam.
ometa:
Aqelfantm. Cbtriraug. . G*a,-WaahtoSton. Gfcerbcwg, Bra-atn.
i 1 ' • : ■ , , MS. a«pwu:
Frane«. Havre (1 A. H ) MajeaUc. Ch«rbouf«._ ..	i
Arabic. Cherbourg, Antwerpea ' Cleveland, Hamburg. Levtathan, Cherbourg. '	«
Berlin. Chcrbourf. Veendam, Boulocne eur Mer, Rot-terdem.
Conte Btaacameno.- Napolt. Oenove ta. avgueta:
Reliance. Cherbourg. Hamburg. St. avgusta: -
Berengmrla. Cherbourg. America. Cherbourg. Bremen.
M. avgueta:
Dresden, Cherbcurg »i. avguste: Olympic, herbourg.
1.	septembra:
Parin, Havre (1, A. M.) Beisenland. Cherbourp, Antwerp^ Hamburg. Cherbourir. Hamburg Xew Amsterdam Boulogne sur Mtr Hotttrdftm '
4.	septembra:
Resolute. Cherbourg, Hamburg
5.	septembra:
Xlsruretanfa.
Pre*. Harding, Cherbourg
6.	septembra:
lie >de" France. H»n-re «1 A. 'M.) Homeric,. Cherbourg if irtnewa»ka, Cherbourg Pennland, Cherbourg .VJbert Ballin, Cherbourg, Hamburg CVTumbUa. Cherbourg^ Bremen Conte Grande, Napoli Genova Rotterdam, Boulgne »ur Mer, Rotterdam
12. septembra:	~
AqUitania, -Cherbourg Pres. Roosevelt, Cherbourg
14.	septembra:
Republic, Cherbourg, Bremen
15.	.sepfembra:
Krinc, Havre (1 A. M ) Majestic; Cherbourg Lapland, Cherbourg- Antwerpen New' York, Cherbourg, Hamburg Levithan. Cherbourg Augustus. Napoil, Geno\a. < PrvIC nov parnik.)
18. septembra:
Orinoco, Hamburg, direktno 1». septembra:
Berengaria. Clierbourg. t-kupno potovanje.	i George 'Washington. Cherbourg, Bremen"-
20.	septembra: Stuttgart. Bremen " '
Colombo, Falmcro, . Napoli, Genova
21.	septembra:
Saturnia, Trat ;
22.	septsmbra:
Paris Havre <1 A. M.) Obmplc.' Cherbourg AraWc, Cherbourg. Antwerpen Mliinetonka, Cherbourg •-• Deutschland, Cherbourg, Hamburg GA'lin. .Cherbourg.* Bremen Vojendam, Boulogne eur Mer, Rotterdam • 25. septembra:
Helina.ce. Cherbourg, Hamburg
M. septembra:
Ma.ur-et.inia - Cherbourg
27.	septembra:
Dresden.- Cherbourg, Bremen
28.	septembra:
America,' Cherbourg, Bremen
29.	septembra:
lie de France. Havre (1 A. M.) Homeric, Cherbourg Belgenlxnd. Cherbourg, Antwerpen
Conte Grande, Napoli, Genova Veendam. Boulogne, sur Mer. Rotterdam
2.	oktobra:	~
Pres. Wilson.^ Trst
Resolute, Cherbourg. Hamburg
Aqult&nia. Cherbourg
Tres. Harding, Cherbourg, Bremen
6. oktobra:	■■ ----
France, Havre (1 A. M) ■ Maje.-rtic, Cherbourg. Pennland. Cherbourg. Antwerpen Mlnnewasha, Cherbourg Hamburg.' Cherbourg, 'Hamburg L.evi;ithan, Cherbourg. Bremen Columbus. Cherbourg. Bremen Roma, - Napoli, Genova 10. oktobra:
Berengaria, Cherbourg Pres. Roosevelt. Cherbourg. Bremen.
13. oktobra:
-Paris Havre (1 A. M".) OljTTipic. Cherbourg - L»Lpland., Cherbourg. . . -l^aphmd, "Cherbourg • Albert BaJlin, Cherbourg Hamburg Conte Grande, Napoli. Genova Rotterdam, "Bolougne sue Mer, Rotterdam
17. oktobra:
Mauretanta, Cherbourg George iV&ahh gton. CheVbourg, Bremen 20. oktobra
He de France, Havre 11 A. M ) Homrelc. Cherbourg vVrabic. Cherbourg. Antwerpen Minnehaha, Oherbourf
N*w York Cherbourg Hamburg
Republic, Cherbourg, Bremen Berlin. Cherbourg. Bremen Augustus. Napoli. Genova New Amsterdam. Boulo»n« sur iter Rotterdam
23.	ektobra:
Reliance. Cherbourg. Hamburg
24.	oktobra:	" ~ ' AqultanLa. Cherbourg Leviathan. Cherbourg. Bremen'
29. oktobra^:	> -
Dresden Cherbourg, Bremen 27. oktobra:	-
France, Havre <1 A. 31.1-Saturnia. Trst Majestic, Cherbourg L>eutschland. Cherbourg. Hamburg Volendam, Boulogne sur Mer. Rotterdam	• -'-31. oktobra:
Berengaria. Cherbourg -	'
Pres. Hardiug. Cherbourg. Bremen
6 DNI PREKO OCEANA
Najkrajla In najbolj ugodna pet se potovanje ne epromnlh oamlkih: <
n« de France 17. avg.; 7. France — 24. avg. — 14. >ept. Paris — 31. august*; 37. sept>
(Ob polnoči.)
Najkrajša pot po lelexnlci. Vsakdo Je t posebni kabini s vsemi modernimi udobnosti. — Pijača ln slamg francoska kuhinja. I*redno nista cene.
VprsJaJt« kateregakoli , aocblaesspeaa agenta ali
FRENCH LINE
lf Blata Street,
' Hew Torki M, T.
3:
U0LLANR
ti AMERICA
POTUJTE UDOBNO
HITRA IN DIREKTNA VOŽNJA V
JUGOSLAVIJO
preko Boulogne-sur-Mee, _ FRANCIJA.	-
Znižanje voinja v lllv raxradu: Od New Vorka do tJuWJane\ 1 OS . In nnaj;	■
j	in vojhti davek.. ' • J:
Potovanje a par ni ki ' Holland-America Line pomenja udobnost, domaČe ras-položetije. neprekosljlvo kuhinjo in postrežbo, — Za podrobnosti vpra«aj-f te svojega lokalnega agenta aJi — '
HOLLAND AMERICA LIKE
24 STATE ST.. NEW YORK CITY
v in nT
JUGOSLAVIJE
"PREKO •HAntUJtOA ' a naUgii ananimi parni ki:
* ^SSBSffSSSSS^
: NeHatfkHlJhrs pestrelka Ih ku-
I« IXW 70UA do LIOBLJAHŠ HAZAJ
» me<er*e* S. nore««. (Vrnm davek peaebatJt HITRO ROaiLJANJE OENAR.
JA RO NIZKIH CENAH Z* lenUi dovoljeaja. in drn-K»-lBf«naMiJ« ae obrnite as lot stntji r ajaate mU. na —
HapAvg-Americao Line
39 Broiidw^j - New York
Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko.
-I-T—
Kdor Je namenjen potovati t stari kraj, je potrebno, da Je pouCen o potnih listih, prtljagi in tjrugih stvareh. Vsled naše dolgoletne Izkušnje Vam ml zamoremo dati najboljša pojasnila. in priporočamo, retlno le prvovrstne brroptrnlke.
!	-	'-V
Tudi nedržavtjani jai^pf^o^o^i
rati v stari kraj,' toda preskrbeti sl> morajo dovoljenje. aH 'permit Wanhiugtoiia, bbdisi M leto aU 6»incwevev in se mora- delati pi;pSnjo vsaj en mesec pred odpotovaujem in
to natarmwt v WashiBgtob, p* C-, na "generalnega- našel nizkega kdmi-aarja^'""	. ' » * ;
Glasom odredbe, ki Je stopila e, veljavo 31. julija se nikomur reč ne posije perinit po poŠti, ampak ga mora iti iskat vsak prorilec.osebT no; bodisi v najbližji naselniSki n-rad ali pa ga dobi v New Yorku pred od potovanjem, kakor . kdo » prošnji zaprosi. Kdor potuje ven brea dovoljenja, potuje na svojo lastno' odgovornost.
KAKO DOBITI SVOJCE L IZ STA®EGA KRAJA;
Od prvega julija je v veljavi nova anieriška priseljeniška postava1. Glasom te postave- zamorejo nmej-riški državljani dobiti svoje žen^ ln neporočene otroke'izpod 2i. let^ ter ameriške državljanke svoje mevže s katerimi so bile Pfed JL. juni^ jem 10-JS. leta poročene, laven kvote.
Jngoslovaneka kvota maSa Se ve-. dnb 671 priseljencev letno. Do polovice te kvote »o. upravičenj starci, ameriških državljanov, možje ameriških državljank, ki -so- se po 1. jnnfja 1028. leta poročili ln poljedelci« . oziroma žeae ln neporočeni otroci izpod 21. lata onih ne-driarljanoT, ki so bUi postavno piripuSčenl v to deželo sa stalno bi. vanje tu. Vni ti.imajp prednost ▼ kroti, od ostalih sorodnikov, kakor : bratov, sester, nečakov, nečakinj itd., ki spadajo v' kvoto brea vsake prednosti v isti, pa se ne sprejema nikaklh prošenj aa ama« rikanske vizeje.
SAKSER
STATE BANK
- K CartluiA SUret « " j

KNJIGE
VODNIKOVE DRUŽBE
* UUBUANI
M leto 1927 •o sledeče:
VODNIKOVA nUTOA m lete 1929) ~
BtiA V STRUGI, pnall
TLADKA IN KITKA. apM| i
VODNIKI IN PIEROU, (sgsisvtnsim razprava).
Člani so jiii ie prejeli.
V ZALOGI IMAMO Sfi NEKAJ IZVODOV
cbna vsem firani
$1.50
Kdor koč* postaii Slan U dr+Jh* ea lefo 1928 maj poiU naroimno ie tdaj. Članaranina ta Član* Mamo $1.00 na Uto
TXHSWR hMJWI mmt —
**Glae Naroda*"
•S (Mlaae Street, - New Vec%
ANGLESKOjl SLOVENSKO BERILO
English-Slovene Reader
mmmrnmm	,
Sestavil
Dr. F. J. KBRN'
Gena a poštnino SAMO
13.
Knjiga vaetraja Moke o iaforar-javi angleških beaed ; Taja uSeaet anglei&ine; berilS in Sanke a alikami ter kratek angleško aloTeaaki in alorenako angleški besednjak (4000 *beaed).
Noro*Hm poBjiU nmt
-'GLAS HAKODA"
8S0erth»dtSt :' «ew Tartr
T Ki JSU^l- ^ c jsetrt-