fMfötuo In npravništvo: Maribor, Koroške ulice 5. „STRAŽA“ izhaja ? pondeljek, sredo in petek popoldne. Rokopisi se ne vračajo. Z uredništvom se more govoriti tvJi dan od 11.—12. ure dopold. Telefon št. 113. HaPDćnina listu: Celo leto..........12 K Pol leta ...... 6 K Četrt leta......... 3 K Mesečno............ 1 K. Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K. Inserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od čredne petitvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust . Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo. at 142 Maribor, dne 6. decembra 1909. Letnik I. Ker je v sredo praznik, izide prihodnja številka „Straže“ v petek, dne 10. decembra. Govor poslanca dr« Benkoviča v seji državtega zbora dne 1. decembra. Poslanec dr. Benkovič začne svoj govor slovensko in nadaljuje nemško: Visoka zbornica! Predmet nujnega predloga, o katerem razpravljamo, je vprašanje manjšinskih Šol, katero vprašanje je že od nekdaj za naš 'narod zelo pereče in ki tvori končni cilj naših narodnostnih stremljenj. Med tem >ko na eni strani nemške šole in sicer brezpotrebrie nemške šoje, katero nimajo postavnih predjpogojev, rastejo kot gobe po dežju, ko se zidajo zla nemške otroke /cele palače na državne stroške, med tem ko se spisi glede nemških manjšinskih šol obinavbaivjajo kot rezervailni jn se z jiajliitirejšo nagljteo rešujejo — to zadeva ljudske štole, kjer ni ni kakih 'zakonitih predpogojev i— se mi bojujjemo že leta in letja, dja., reči hočem, desetletja z;a snqvanje raznih manjšinskih šol, pri/ katerih so se zakoniti predpogoji že Geloma priznali od oblasti im tudi dognali. Opozarjani samo na nekaj manjšinskih šol, katere so bile že večkrat predmet razprave v t,ej visoki ’zbarlnici, kakor na primer naše prizadevanje za ustanovitev manjšinskih šol za slovenske otroke v Gorici i(n iTrstu, kjer tisoče in tfisoee naših otrok nima slovenskih šol jn morajo obiskovati laške 'šole (Čujte! Cujte!) Ne bom se natančneje bavil s 'cm, amppk omenim le še Koroško, ki je (v tem oziru pravi avstrijski Poznanj. Preiti hočem sedaj k razmeram na Štajerskem. Kar se Stajiersk(ega tiee, lahko mirno trdim, da vse avtonomne oblasti, zlasti višje, in pa vse drugo šolske oblasti, državne oblasti, delujejo % vsemi močmi proti vsem 'našim prizadevanjem, in to žali-bog z jisp/ehom. Omeaiim samo najvišjo šolsko oblast v deželi, to je deželni šo.-ki s;vö, Značilno je, s kakimi težkočami da se moramo boriti in da nimamo niti enega, našega zastopnika v deželnem šolskem svetu. (Cujte 1 Cujte!) V zadnjem času smo sicer vložili v 'štajerskem deželnem izboru predlogo, % k|a|teri smo zahtevali I’QDIJSTBK. Ob Vrbskem jezeru. (Dalje.) — Ha. tz duševno silo ? /Dovolite, gospod Medič, ali je vaš napo d bogat? — (Slovanski najrdd je dušeteno bogato nadarjen narod! — Ne, ne, jaz mislim v gmotnem oziru. — ITisto pa, žal, ni, reče Ivam mirno. — Tedaj pa vas zagotavljam, gospod IMecVč, da vaš narod ne bode videl tpljše bodočnosti. Ne glede na to, dfa se potrebuje, tudi za uspešno upii-vänje na merodajne kroge obilo zlata, uidi borilcev ne boste imeli, ki bi se potegovali za vaše ideje. Vlada, in drugi jih ne bodo samo ne podpirali, temveč ovirali in zatirali. Saj vemo, kako je s tem pri pas na Mažfprskem, tako tudi drugod. In kdor bo le nekoliko praktično in realno celo stvar p,remipf.il, bode opustil vsako idealistično mišlfenje, ne bode se bojeval za meglene ideje, Če mu je tat boj le v m at er 1-elno škodo. — Motite se, plemeniti Csillag!, vsklikne Ivan. Vi ne poznate značaja slovenskega naroda. Naš narod. ima može, ki so voljni delovati z,a občni blagor, četudi se jim ne ponuja mamljivi moloh. V borbi za svoje najdražje svetinje vodi naš narod le navdušenje za. sveto stvar. — Cestitjnm, gospod Medič, če ima vaš narod res take značaje. A ne verjamem Vam!, in ironično Se je zakrohotal. Ivan ga je hudo, pogjledfa}, potem pa strastno izgovoril: vsaj nekoliko primerno zastopstjvo v deželnem šolskem svetu, ali odgovor, katerega smo dobili od nem-šk,e večine v deželnem (zboru, je blii, da je nemška svobodomiselna večina vloži)',a predlogo, po kateri se deželni šolski svet še bolj izroča večini deželnega zbora), koV p|i dosedaj (Gu^te! Ciifjtel!); V zadnjem čajsu je izdal deželjni odbor štajerski neko okrožnico, ki bi bipa sama na sebi jako nedolžna, če si jo pa natančnejše ogledamo, pa vidimo, da je nekajk lex Kolfeko-Axmann za Štajersko. Po;-tom te okrožnice- se pozivfjajo krajni in, okrajni šolski sveti na Štajerskem, naj vt prvi vrsti nastavljajo na Ijndskqsolska učiteljska mest,a samo jia/kc kompetente, ki so obiskavaji ali absolvirali. kako štajersko učiteljišče. /To bi btilo čisto naravno, ajli omeniti moram pri tem, da ni na Štajerskem niti enega učiteljišča s slovenskim .učnim jezikom. Nuše učiteljstvo se je rekrutiralo dosedaj z večine z učiteljišč v Ljubljani, Goriici jn Kopru, na -katerih je vpeljan tudi sir|venski fučni jezik., Ako se ta/ okrožnica dežel njega Šolskega sveta konsekventno izpelje, bo imelo to nasledek, da bodo naši slovenski učitelji popolnoma izključeni iz šol na Štajerskem. Pot germanizaciji je s tem samoobsebi umevna odprta na stež-aj. V kratkem bomo dali gospodu n a,učnemu ministru priliko, Ga nastopi proti tej okrožnici. Jaz jo smatram za nepostavno, ker pri oddaji učiteljskih mest -ni merodajno in odtoeilrio, kje daje prosi see absol.viraJ. učiteljišče, ampak !sa.mo dejstvo, ali ima jezikovno zmožnost in druge potrebne kvalifikacije ali ne. Se slabše je postopanje deželnega odbora štajerskega. Že dolgo negovanja želja slovenskega prebivalstva na Štajerskem, ki znlaša eno. tretjino celega prebivalstva,, je, da dobi slqvensko meščansko šolo. Deželni zbor štajerski in deželni odbor sta radi večib. urgen-o' v obliki -predflogov v deželnem zboru uvedla proučavanje, katerega izid je bil predložen v za,d(nji seji deževnega zbora/. V tem poročilu priznava Sicer deželni odbor potrebo slovenske meščanske Šole na Štajerskem. Predlagal pa je ustanovitev treh novih meščanskih šol' in potolažil slovensko prebi-vagstvv bog v e kako dolgo (bodočnost, ko je Dejal, da za s I ni nobenega finančnega pokritja za slovensko meščansko šolo. Se .celo jedina deželna meščanska šola, ona' v Celju, ki je bila, dosedaj še ne-kajj dosjtopna, slbvehskim iieieAceip,: naj sje po | Ipro-čilu deželnega odbora, ki je bil, predložen oteželnemu — Gospod plemeniti Csillag, mi imamo take značaje; in Vam se nikakor ni trjetJn . . . Dalje ni unqgel govoriti, ustavila ga je Telka, ki je proseč stopila med njiju/: — Prosim, vrla gospoda, za(klaj se tako vznemirjata? Obžalujem, da sem vama pravzaprav jaz dala povod, ker sem nepremišljeno zasukala razgovor na, domoljubne nazore gospoda Ivana. Umirita se!!- Pojdimo dalje ter se tepirefliiajiafmo fin začnimo s čim drugim pogovor? In z veselim obrazom se je obrnila proti Ivatnu ter rekla: — Gospod Ivan, dajte nam na primer vi predmet! V(adite se ‘nekoliko za vaš prihodnji profesorski poklic! Ivan pa je med tem potegnil uro iz žepa, gledal na njo ter govoril: — (Oprostite; gospjica, čas je že, da grem poučevat. — Opustite danes'uro!, prosi ga Telka. — Ne morem,! — Klanjam se spoštovani gospodi! Idi odfiel je, Telka in Csillag pja sta se Halje sprehajala. — Čuden človek! Ves gori za svoj narod-!, iz-pregovori Telka prpa. Csillag se nasmeje, a ne iz,pregovor?, ničesar, bil je še vedno vznemirjen. Molče sta šetala po vrtu. dokler se Csillag ni poslovil ter odšel na svoje stanovanje. IT. Bilo ;je istega dne po-poldhe. Silna vročina je še napolnjevala zrak. Iziza beljaških gora rta, so so začeli vzdigovati temni oblaki. Kipeli so zmirom višje1, dokler se niso sešli s solneem ter ga zakrilil. zboru, izroči nemškemu krajnemu Šolskpmu svetu v Celju, ki bo po iznanem načinu otežkočil ali celo popolnoma onemogočil Slovencem obisk tega zavoda. Iz tega vzroka morem Jaz kfctt zastopnik sjov/enske manjšine na 'Štajerskem le pozdravljati, (da se prt predlogi gospoda tovariša Diiricha v zn de vali manjšinskih šol uvede kompetenca države, a ona dežel razveljavi. O,d (deželni zborov štajerskega in koroškega ni pričakovati, da bi kedaj pokazali kaj umevanja za našo težnje. 'Jaz bi posebno rad iz mnogih slučajev, iz k|aterih je razvidno mačehovsko postopanje dežel- * mii zborov proti našim ljudskim šotam, povdaril in prefdočil enega, ki je jposeb/ijo kričeč. To je zadeva, s katero imajo že vee kot desetletja oprajviti štajerske deželne ip šolske oblasti in ki se tiče slovenskje ljudsike šjole jv Celju. Okoliški' občina, ki obdaja mesto Celje, ämia že od nekaj v mestu večraz redno ljudsko šolo, ki pa je, kakor so šolske oblasti že neštetokrat dognale, popolnoma nedostatna * sanitarnem oziru. Solslka mladež in učiteljstvo je radi tega vedno izpostavljeno nevarnostim kake epidemije,; iz tega vzroka so že pped leti šolske «oblasti prosile krajni spiski svet, naj [da sezidati novo poslopje za ljudsko šolo. Na urgence šolskih oblasti je krajni Šolski svet za občino Celje že 1900 kupil stavbni svet za novo šolsko poslopje in sicer v mestu. Okrajfii šolski svet „je že letk. 1901 devoid Šoli stavbni svet in pröstor. Deželni šolski svet je ßeveda/ tp odločitev razvjeljjavil, ker se bo baje fta nbvß določil šolski okoliš in se namerava u »te n oviti javna dekliška šola za okoliško občino. v Mimogrede bodi .omenjeno, da nima šolski okoliš celjsko nk/olice s 8000 prebfivalpi nobene javne »m venske dekliške šole, ampak sp vzdržuje zasebna ljudska «šola z darovi slovenskega prebivalstva. Ministrstvo^ pa te odločitve deželnega šolskega sveta, kar se tiče šolskega okoliša, ni potrdilo, ampak razveljavilo, ker je bil šolski okraj za to okoliško Šolo določen že leta 188(4. Ko se je sedaj določil pravni obstoj slovenske dekliške 'šote, se je mislilo, da se bo zidava nove šole za deklice jn dečke lahko bre/ zaprek v-ršila. Ali prišlo je drupačel: krajni šolski svet je dobil zadnji dopis 3. septembra '1803 pod 1301, v katerem se glasi, da jß nplučno ministrstvo pritožbo Štajerskega deželnega odbora proti odločitvi deželnega šolskega sveta, zavrnilo, ter' pripominja, da se bo kmalu odločite, kje da bode stala no v a šola. iTo je biio leta 1903. Od tega časa je prepeklo 6 Namesto vročine -rtizArjevaiti se je zabela sedaj nad zemljo /ista neprijetna toplota, ki je nezmotljiva oznainjevalka poletnega viharja. tVpdno bolj in bolj so se bližali oblaki Vrbskemu jezekju ter zakrili kmalu celi obok na zahodni /strani. Večkrat se je že zasvetil v njih žareč blisk v zmotani črti. Lahek veter je začel pjihjjjatjL Drevesno vrhovi so 'se upogibali in dvigovali, «kakor se je ravno veter lovil vanje. Na jezeru pa so vstajali večji valovi. Kdor je bil s svojim čolničem na planom, veslal je proti bregu. Medic je 'Lil daines popoldne zopet, prj mizici pod kostanjem. Poleg njega pa je 100 članov. Namen našega, (društva je, zbirati graške Slovence, ki so raztreseni po velikem mestu, ter Jim- nuditi priliko, d-a se izobražujejo v materinem jeziku. „Naš Kres naj plamti in naznanja rojakom v domovini, da smo graški Slovenci v nevarnosti in se moramo le z največjo silo braniti pred napadi sovražnik,' ’ tako jo govoril na ustanovnem občnem zboru jurist gospod Malnerič, in na nedeljskem zboru je dejal Kresov predsednik: «„Malo nas je bilo, ki smo se Upali graditi ognjišče, okrog katerega se Ibomo zbirali (Slovenci t Gradcu. Danes naš Kres ni več malo /dete, temveč stoji pred nami v lepi fantovski dobi. Premagale so prve težave, podlaga je trdBa, Kres se krepi čimdalje bolj in g gotovostjo lahko trdim, Ida bo izpolnjeval ijn izvršil uialogo, .ki se je sltpjvila \1anj — lorganlziacijo graških Slovencev.!“ — Društvo, ki ima čedne in udobne prostore v PestaS.ozaistrajsse 63, midi svojim Alainom knjižnico in čitalnico z 12 časopisi. V druiš^vu obstoja izvrstno delujoqa „!Čeb)0lioa.“ Sestavil se je Iženski odsek, ki bo delal na to, da se ustanovi v iGradcu zavod za brezposelne služkinje,' ki prjhajajjb iz domovine, kakor na primer v Trstu zavod sv. (Nikolaja. Društvo je torej res koristno in važen Činitelj za ohranitev in pospešitev Slovenstva v Gradcu. Zalo se obračamo do rojakov V «domovini, da pbveste vsa dekleta m fante, ki gredo v «o-adec. da ,se nam pridružijo. Na nedeljskjem obenem zboru se je izvolil sledeči odbor: Stefan Fideršek, predsednik. 'Franc Vehov/ar,- podpredsednik; Vjrgilif iSček, tajnik; Ffr. Zorko, tajnikov namestnik; Rankar Jvan, blagajnik; I(van Gajijšek, blagajnikov namestnik; Hrovat Ivan, gospodar; Josip Ilc, knjižničar; Josip Inkret, namestnik. Nazadovanje Nemcev na Moravskem in v Slezi ji. V čisto čeških pokrajinah Moravske je bilo v letih od 1896 do 1900 pri 1000 prebivalcih 347 porodov, v čisto nemških pa v istem času samo 337, V Sleziji je bilo v istem času 419 porodov v poljskih, 323 v če{škfl|h! in samo 321 v nemških kjragijh/!Češkega prebivalstva je prirastlo na Moravskem 114 in nemškega 69 na 1000 prebivavev. Na Slezkem znaša prirastek pri Poljakih J 44. pri Cehih 106 in pri Nemcih samo 6i5 od 1000 prebivalcev, Za HoMcliterja. V sobotni seji državnega zbora je bila vložena interpelacija za Hoftri|chterj!a, Iji-terptelafntje poživljajo vlado, Mlaj (prosi '«cesarja, da izjemoma 'dovoli Hofricihterju branitelja in naj se obravnava vodi javno ter ustmeno. Za penzijoniste. C. kr. finančno ministrsko je odredilo z razpisom z dne lj4. septembra 1909), štev. 63.710, da tee izplačujejo pokojninski in preskrbovalni užitki pri tukajšnjem riačuinskem oddelku predpisani, od 1. februarja 1910 počenši potom poštno-lira-nilnega urada, O tem obveščajo so prizaidete stranke, c. kr. ajvstrijski penzijdnisti in njih. vdove, da te stranke pri uradih, kjer so jdosedaj dobivali tevoje pokojninske in preskrbovalnje užitke, natančno napovedo svoje bivališče, oziroma najbližji poštni urad, potom katerega bodo dobivale svoje užitke od navedenega dne počenši. Ob enem, Ijo prineso svoje pobotnice za. januarski užitek k dosedanjim uradom, prosijo (naj za Hoti čini pouk, katerega jim bodo ‘naročij ti uradi hrezjplačnfo i(n po koji,ta se jim je natančno ravnati. Vsako menjavo svojega bivališča naznaniti morajo ite stranke takoj. Velik požar. V «mestu Bfaltimore v Zjedinjejnih državah je izbruhnil minulo soboto grozen požar. Trgovski del mesta je bil ves v plamenu. Mesto je že pjo groznem požaru (7. in 8. februarja leta 19(M veliko! trpelo, zato jo je tudi sedanji požar zelo zadel. Največje časnikarske, bančne in trgovinske palačo so zgorele. Prva poročila jso naglašala, da* je škode 2,000.000 dolar j dv. A kfaj bi bila denarna jškoda. Požar je zahteval človeške žrtve. Iz račvahu so izvlekli 30 zgorelih mrtvih oseb. Velikanska množica .oblega pogorišče in plaha za svojci, o kavrih ne zna, če so rešeni ali že iprtvi. Bja!ltimorski župajn je (proglasil preki sod. Zamorci so namreč Hoteli nesrečo izrabiti Iv svojo korist in feo pričeli ropati. Američani v takih slučajih ne poznajo nobene šale. Sodnik Linh hidro delta nastopil je tudi ob tej priliki. Roparje zamorce so na mestu ustrelili. Vojaki ih policija so zastražili pogorišče. Edino ogalegascom je dovoljeno, da smejo na pogorišče, ^gorelo je baje veliko otrok. Požar je nastlal v nekem žitnem skflaidišču. Siril se je grozno fliilfro. V neki' šoli je na,stala, velika, nesreča. Otroci so bežali in jih šest pohodite', 'Zgoreli so tudi kolodvori, tako da je oviran ves promet. Štajersko. Maribor. „SnegulČica“ je na maribterskenv odru dobro uspela, Jako številni obiskovalci so občudovali nežno in vdano Snegiulčico ter so se prav od srca smejali razposajenim, pa dobrodušnim škratom, ki so bili sploh junaki tega večera, Miklavž je v svojem nagovoru na mariborske Slovence posebno ožigosal tiste ljudi, ki samo po gostilnah posedajo in zabavljajo, za narod pa nič ne store. Ali so potem črni parkelj-ni pograbili te ponesrečene narodnjake ter jih tirali neusmiljeno v tisti kraj, kjer je aotialkobolizem stroga. zapoved in neprestana žeja nujna« pfosledica, še nismo mogli dosedaj poizvedeti. Strašna smrt delavca'. V Scherbalutaovem mlinu v Mariboru zaposleni delavec Andrej Mulec si je hotel nabrusiti sekiro, a je po neprevidnosti prišel med jermenje. Dvignilo ga je od tal, prišel je preblizu z nogami do kolesa, ki mu je v hipu odtrgalo obe nogi in ostalo truplo vrgSo s takjo silo ob steno, da je Mulec z razbito Črepinjo priletel na tla. Truplo nesrečnega delavca so prepeljali v mrtvašnico mestnega pokopališča. PonesreCll se je v soboto zvečer proti 6, uri na Te,gettjh!offQvi ulici v M,ariboru posestnik I|van Wergkes iz, Melja). Prišel je pod hotelski voz, ko je bot,el prekoračiti cesto. Težko ranjenega so prepeljali v bolnišnico. Sainoumor gostilničarja. V sloboto popoldne ob 2. utri se je pri Tegetthoffovem spomeniku na Sofi-jinem trgu ustrelil < 641ettni gostilničar v M,aril:jorii Jožef S-chinko. Bil je takoj mrtev, Sichinko je bil pristojen sna, iOjgrsko in se ne ve, kaj ga je gnalo v smrt. Neznan samomorilec-. V soboto v jutro so -našli v mestnem vrtu ta e d smrekovimi nasladi 28 do 30 let starega moža (mrtvega na klopi ležati. V delnici je še krčevito držal samojk(res. Našli (so pri injem v žepu listič, na katerem je bißo frapjfsajno: Jaz s,em iz JDunafla, 3. okraja. Dolga in nevzdravljivtV želodčna bolezen me (je gnala v smrt. Denar itd. sem že pravočasno na Dunaj odposlal.“ Poleg lis-ticja so našli tudi njegovo siiko. Njegove identitete Še niso mogli (dognati. Samoumori v Mariboru postajajo že vsakdanji. Na drugem mestu poročamo o dveh samoumorih preteklo soboto, (Deines dopoldne se je pa ustrelila na pokopališču neka mlada deklina. Prepeljali so jo v bol;nJunico, a bo težko ostala pri' življenju. — Neki delaiveo fee ja tudi naveličal življenja. Obesil se je danes- v KorošOrem predmestju na neko drevo. Imel pa je smolo. (Utrgala se mu je namreč vrv in on je telebnil še živ na tjla. V,zvok obeh poizkušenih samo-umorov Še ni znan. Izpred mariborske porote. V petek zvečer se je vršila obacdia proti pongrejaleem bankovcev, in sicer je dobi! Jurij Potočnik 15 let, Mihael Veg st. 5 let, Marija Veg st. 10 mesecev in Katarina Veg 3 Iste. Po razglasitvi obsodbe so ostali vsi mirni jedieo Kstarina Veg je pričela krčevito jokati, Gradec. Slov. kat. akad. tehn. društvo „Zarja“ vrši v torek dne 7. t m. ob 1/28 zvečer v lokalu, „pri zeleni Štajerski“ svoj III. obe. zbor v zimskem tečaju 1909/10. s sledečim dnevnim redom: a. žit«nje zapisnika zadnjega obe, zbora; b. poročilo odborovo; c. voktev blagajnika; d. slučajnosti. Studenci pri Mariboru. Izobraževalno 'društvo v Studencih je priredilo v soboto predavanje, katero je bilo zelip dobro obiskano. Predaval, ja nadrevizor Vladimir Pušenjak o davkih in opozarjal na krivičnost novih davkov, katerih namen je, prizadejati delavskemu ljudstvu hud udarec, Z2 velikim zanimanjem so poslušalci sledili izvajanjem govornika in izrazili željo, jda se prav kmalu priredi zopet kako predavanje. Stisnil g a je ,voz. 381etni posestlni(k Iv. Vein-geri iz, Ročic pri Mariboru je peljal (lomov naložen voz send. Medi potom se jel pa Voz zvrnil in polcbphl pod seboj Veingerla. Ko so pritekli ljudje na pomoč, so ga -našli mrtvega pjpd vozom. Ptuj. Spominjamo se še, da je „Grazer iTag-blatt“ pisal o nekem mežrtarju na Ptuju, ki >se pbtajo ni hotel odkriti/, ko jo pastor ha pokopališču oprn Ijal mplitve fza pokojnega in ogorčepo vprašja: A'i velja pap. 303 kazenskega zakjolna tudi za katolijke? Ne bodemo tukaj opravičevali ravnanje dotičnika, usojamo si pa na nemško protestantsko glasilo ,„)G. Tnjdblatt“ slaviti vprašanje, l|aj poreče k sledečemu slučaju, ki se je pripetil dne 4. (Decembra 1909 v bližini poštnega urada na Ptuju. Duhovnik, ki je nesel bolniku zadnjo tolažbo, (je nekega gospoda, ki ni hotel klobuka raz glave potegjniji, prijazno opjomnil, naj stori vendar svojo dolžnosti Na. ta opjemin pa dntjijfii gospod ni reflektiraj temveč je odfsel z pokrito glavo v poštno poslopje!! iPripomnimo, da je to že drugi slučaj, da se je ta gospod tako (nedostojno obnašal. Nam se zdi, jda se ravno ptujski protestanti ravnajo po principu: .Q.uod licet lovi. non licet bovi. Ptuj. Stara navada je bila, da je y ptujski Čitalnici na večer pred Miklavžfevita nastopil ..Sv. Miklavž.“ Letos pa nam niso privoščili tega veselja. Ne vem, ari iz strahu prod Mlkljaivžom, ali iz strahu pred krampusom? Podsreda. Takaišnji gostilničar J. J. si prav veliko domišljaj e. — Komaj da je od nekod prispel v našo Podsredo, misli, da bode vse hodilo k njemu. Ker mn pa ne gre, kakor se pravi, vse po regleah. pričel je tudi mene po časopisih napadati (glej predzadnji Narodni list), da sem dne 14. nov. t. 1. zasedlal črnega konjička in glasoval uri seji krajnega šolskega sveta po klerikalni komandi. Rodi tem potom povedano, da jaz kot narodni trgovec nisem zasedla! črnega niti belega konjička, ker sem v teh zadevah bil dosedaj miren. Da sem pa pri seji zoper Tocčeta glasoval, mi mora pa vsak razumen prav dati; najmanj vzroka pa imata Tonča in Urša, da bi se temu čuHila. EL in pa širši javnosti naj bode v znanje, da si jaz z njim v nikakem sorodstvu nisem, in naj si on isto pri Jazbecih išče. r— (Ernest Kos, trgovec ih ekonom.- Šmarje pri Jelšah. V nedeljo, dne! f>. decembra sklicala je slov. kmečka zvtoza protestni shod v prostorih g. Habjana v Šmarju pri Jelšah. Predsednikom je bil izvoljen posestnik Josip Stoklas, zapisnikarjem pa Miha Gobec. Kot govornik je nastopil naš deželni poslanec g. Jakob Vrečko, Razlagal je namen finančnega ministra Bilinskega o davku na vino, težave in sitnosti kmeta pri prodaji vina;. Zborovalci so z zanimanjem poslušali poslanca, mu ,v vsaki točki pritrjevali ter enoglasno sprejeli protestno resolucijo. G. poslanec je Še poročal o delovanju poslancev Slovenske kmečke zveze o deželnem zboru. Ko je pripovedoval, kako nestrpni so bili Nemci pri rabi slovenščine v deželnem zboru, slišal se je soglasno klic: proč od Gradca! — Kmet Stoklas je govoril o Šolskih razmerah, Vsled njegovega izvajanja se je sklenilo zahtevati, razdelni poldnevni šolski pouk. Poslancem Slovenske kmečke zveze se je izreklo popolno zaupanje. Št. Vid pri Grobelnem. Naše, izobraževalno društvo je priredilo včeraj predavanje, katerega se je udeležila v velikem številu naša mladina. Obžalovati je le, da so, bili starejši možje bolj slabo zastopani. Predaval je nadrevizor Vlad;. Pušpnjak, ld je podal jasno sliko naših novih, davkov in govoril o skupni prodaji živine. Ziše. Shod vinogradnikov včeraj se je lepo izvršil. Veliko število vinogradnikov jo pazno poslušalo razlago g. drž. in dež. poslanca Pišeka o nameravenom novem vinskem davku. Shod je soglasno sklenil protestno resolucijo ter izrekel poslancu S. K. Z. svoje neomajno zaupanje. Velenje. Dne 2 decembra se je vršil pri nas okrožni zadružni- shod za Šoštanjski in slovenjegraški okraj Udeležilo so se ga vse zadruge, izvzemši posojilnico v St. liju pri Velenju. Posebno častna je bila udeležba iz slovenjegraškega okraja. Nadrevi-zor Vladimir Pušenjak je pojasnil najnene in cilje zadružnih okrožij in se je na njegov predlog izvolilo sledeče okrožno načelstvo: Franc Pečnik, načelnik posojilnice v, Slov, Gradcu (načelnik), Jožef Rot-ner, načelnik! posojilnice v Skalah (podna-čelnik), M. Koren, Član načelstva posojilnice v St. liju pri Velenju (tajnik). Nadrevizor Vladimir Pušenjak je razpravljal o raznih, za poslovanje važnih točkah, opozarjal na nedostatke, Id se najdejo pri revizijah in obširno govoril o poslovanju nadzorstva. V debati, ki je sledila tem izvajanjem, se je sprožila marsikatera točka iz poslovanja zadrug. Končna je predaval nadrevizor Vladimir Rumenjaki o novih jdavkih in o organizaciji za skupno prodajo živine. Trbovlje. Pri nas se je ustanovila stavbinska zadruga „Lastni Dom“, katera je začela delovati. V to svrho se je v nedeljo, dne 5. decembra sklical sestanek zaupnikov vseh naših organizacij, na katerem so se na podlagi, pdroeila |iufdre\$zojflja Vlad. Pušenjaka storili sklepi za poslovanje zadruge. O zadrugi bodemo v kratkem obširno, poročali. Koroško» Odlikovanja. Njega ekscelenca knezoškof dr. Kahn je imenoval pr.eč. gospbda 'Simona Čemer, dekana v Velikovcu, za knezoškof ijskega častnega konzistorijalnega svetovalca, za tčfnezoškofijska đuh. svetovalca pa -častita gospoda \jale,ntina Kapun, žup nika na Brezi, in Franca -Treiber, župn ka v St. Rupertu pri Velikovcu.: Celovec. Slovensko kršč. soc. delavsko društvo v Celovcu priredi v nedeljo, dne 12. grudna 1909 v Rokodelskem domu (Neue Welfgasse 22) Miklavžev večer. Začetek točno ob 1/i8. uri zvešer. Igrala se bo velika pet- dejanska šaloigra „Urban Debelahar“. Osebe: Urban Debeluhar, bogat kmet z Vrhnike. Olga pl. Lapinska, ime-ji želji ca penttjonata na Dunaju. Viljem, učitelj godbe v p inzionatu na Dunaju. Dr. Jnrež, zdravnik za umobolne. J:an, marker. Pepca, Ančka, Tončka, Francka, Minka, gojenke. Fagot, postopač. Jera njegova žena. Zelenec, Koštrin, Krempelj, umobolni. Policaj. Strežaj. Nosilca. Vrši se na Dunaju v sedanji dobi. Nastop Miklavža s sprem-s;vf m. Med dejanji shirajo tamburaši in poje moški zbor. Vrba. O južni železnici. Na tukajšinji postaji je hotela, neka oseba oddati Rošiljjatev, namenjeno y Istro, s slovanskim voznim listom. Zadnja postaja je bila označena v laščini. Pošiljatev -se je brez vsake motivacije odbila. Stranka se pritoži na «ravnateljstvo c. kr. južne železnice -na Durjaju, katero je z odlokom z dne 24. novembra, štdv. 36.923-4, naznanilo, da se je pošiljatev radi tega zavrnila, ker je pri navedeni vsebini manjkala — nemška (prestava. Proč torej z nemškimi naslovi rra voznih listih! Velikovec. V odgovor na nr-mška- (nasils-tva zoper Slovence je darovala naša hranilnica in posojilnica narodni šoli v St. Rupertu, pri Velikovcu 100 kron. Bobrlavas. Katoliško slovbnsko izobraževalno društvo v Dobrlivasi priredi dne 8. decembra, to je na praznik Brezmadežnega spočetja, Device Marije, mesečno zborovanje popoldne po blagoslovu v društvenih prostorih. Na sporedu so govori in p,etje. Podklošter. Na železniški postaji. Nedavno se hoče zilski Slovenec z „Zjlja-nom“' v smeri proti Beljaku peljati in zahteva, na pbstaji vozni listek - slovenski. Ime postaje bi uradniku moralo bit,i znano, ker dotični kraj ni zelo odclagjen od Podkjloštra in drugič pa- je tudi napisano v slovenščini na postajici — torej g,a mora uradništVo poznati; in na to se je Slovenec tudi skliceval. In iuradnik je tudi razumel, p, ni hotel razumeti: sliši ime \ drugič — zopet «nič; ko ga sliši v nemščini, še le ustreže s pripombo: -„.(Werde nicht 'afle Stationen windiseh kennen“, in sh ga je /mjprato Še-Ie pouč tt, na] se sličnih izra.zov v prihodnje vzdržuje. Slovenski kruli mu pa le diši. Nastopajo železniški uradniki zaradi tega tako, d|a izpostavljajo .Slovence v zasmeh nemškega občinstva. Ko se Slovenec obrne od uradnika, pahnili, ga nekdo drug:, „|Lornen Sie deutsch!“ (učite se nemški!), in tretji: „Wir sind in Oesterreich“ (mi smo v Avstriji!). Na kar se mu odgovori: Meni ise tudi zdi! Ta prizfor jjasno kaže nemško brezobzirnost in požrešnost,. Koliko pa je Nemcev v Avstriji, pa že celo hočejjjo za se imeti: Wir 'sjnd in Oesterreich! (Ja, to rad verjamem in to se tudi vidi. Slovenci, Nemce bo treba soliti in (od njih učiti se nastopa. Kranjsko. Grozno hudodelstvo. Na Ljubljanskem polju se je zgodilo v obližju tovarne za lep; strašno hudodelstvo, ki se pač samo že obsoja. Tam pri tovarni stal je velik križ s Križanim. Neznan zlikovec, kateremu ni mirovala vest, je šel in podrl ponoči križ, snel raz njega Križanega in ga razbil. Za to hudodelstvo bo tisti zlikovelc kaznovan celo svoje življenje, kajti prepričan naj bo, da mu vest ne bo dala mirno počivati in ga bo neprestano preganjala po svetu. Grozna nesreča — štiri osebe ubite in ena teško ranjena. Btrašoa nesreča je zadela Martina Szajo, po domače Mlakarja iz Gorjuš v Bohinju. Dne 2. t. m. je hotel nekaj razstreliti. Imel je dinamitne patrone v neki posedi že preišnji dan pripravljene. Ker so mn patrone primrznile, je šel k ognjišču, da bi jih z gorkoto odtajal. To pa je bilo umdepolno zanj in za njegovo družino. Patrone so eksplodirale in ubile njegovo ženo in troje otrok njegovo seitro pa tako ranila, da ni upanja da okreva. Svajo je sam ranjen nad trebuhom. Primorsko. Lloydov arzenal. V četrtek je sprejel trgovinski minister deputacijo delavcev tržaškega Lloydove-ga arzenala, ki je protestirala proti premestitvi istega, Minister je rekel, -da o tem vprašanju ni Še nič rešiš n o ter da bo on na vsak /način silil na to, dia se mora (tudi v : bodoče zgraditi vse za trgovino potrebne ladij e y domačih ladjedelnicah- Minister je tudi obljubil, da bo v vsakem slučaju upošteval po delavcih navedene okoliščine in (nikakor ne pustil iz vidika koristi Trsta. Goriška trgovska in obrtna zbornica bo najbrže razpuščena in razveljavljena volitev dveh poslancev. Volitve v to zbornico so bile meseca januarja letos. Zatrjuje se, da so se zgodile velike neverjetnosti pri volitvah. Vrši se preiskava ca podano ovadbo, v kateri je rečeno, da okoli 700 glaso-nic je deloma falsificiranih, deloma je bilo oddanih potem, ko je rek za volitve potekel. V Gradišča je bilo klicanih k sodniji že nad 100 prič. Preiskava se vodi tudi pri nekaterih dragih okrajnih sodnijah. Iz kaznilnice V smrt. Iz Gradiške poročajo: Dne 1. decembra so izpustili is tukajšnje kaznilnice 341etnega, v Zatično na Kranjsko pristojnega čevljarja Avgusta Ver-hovca. ki je radi goljufije in tatvine odsedel prisojeno mu šestletno težko ježo. Napotil se je na kolodvor, da bi se odpeljal v svojo domovino. Na potu na kolodvor se je zgrudil in obležal mrtev. Zadela ga je srčna kap. Razgled po svetu, Židi se množe v Sibiriji zelo hitro. Pred nekaj leti so prišli Židje v Sibirijo samo kod pregnanci, a sedaj se jih dobi ob vsakem koraku. V njihovih rokah je cela trgovina, industrija, v nekaterih mestih tudi uprava. V Čslabinskn je celo župan žid. Avstralija dobi novo glavno mesto. Avstralski senat je sprejel v zad-rji živahni seji zakon, da se za zvezne avstralske države določi novo zvezno glavno mesto. Za to se je določilo mesto Yas—Candbema in je viada že ukrenila potrebne korake, da se izroči novo glavno mesto z okolic; v upravo zvejnemu sv9tu in za preselitev vlade iz Melbourna v Yas-Candhemo. Madžarski hoteli v Bosni. Te dni so se vsuli v Sarajevo številni agenti nekega madžarskega društva, ki h če po Bosni in Hercegovini ustanavljati moderno urejene hotele. Najbolj karakteristična za kurs v Bosni je pri tem okolnost, da so sa ti agenti, čijih društvo sazpolaga z 20 milijonskim ustanovnim kapitalom, vozili pa Bosni brezplačno v I. razreda. Strašne posledice ločitve zakona. Neki nemški kolonist K. v Perguinco (Chile) je živel s svojo ženo v prepiru. Žena je vložila tožbo za) ločitev zakona, ki je imela tudi uspeh. Ko je zapustila žena svojega moža, je ta vzdignil ves prihranjeni denar iz banke m ga se: gal. Potem je umoril z nožem svojo 16 let. staro hčer in 171 let starega sina ter zažgal svoja poslopja. Skočil je sam v ogenj, v katerem je zgorel Velikanski požar je razsajal prejšnji teden v italijanskem delu mesta New-Yorka, Velika, par tisoč stamovalcev broječa hiša je popolnoma pogorela.. Zgorelo je tudi 6 Italijanov, ki so spali v skupni sobi. Neka mati je skočila s svojim otrokom iz tretjega nadstropja na cesto. Bila- sta oba težko poškodovana. 220 ur neprestano spal. V nekem pariškem hotelu so našli angleškega topničanskega stotnika Rad-kina, ki je jako trdno spal. Vsled kataleptičnega napada je zaspal in se zbudil šele po 220,. urah. Ko se je zavedel, je tožil o notranjih bolečinah. V njegovi sobici so našli več praznih steklenic, v katerih je bil trional. Grozna nesreča z acetilenom. V Oettingu pri NörcU|in|gu na Bavarskem je eksplodirala v kleti restavracije Goldstein naprava za proizvajanje acetilena v svrho razsvetljave gileda,liškega odra. Ključavničarskega mojstra Geli er j a in gostilničarja N. Korba, ki sta bila ta čas v kleti, tfe grozovito razmesarilo in sta bil-a na mestu mrtva. Kaj' je bil ra vzrok eksplozije, ni znano. Stran 3. S T, B Ä Ž rA. 6. Secembra 19ÖÖI Edina narodna steklarska trgovina Fran Strupi, Celfe priporoča svojo bogato zalogo stekla, porcelana in kamenine, vsakovrstnih šip, svetilk, ogledal in okvirov za podobe. Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in privatnih stavbah. 2 Najnižje cene! Najsolidnejša in točna postrežba! »a debelo. Ü» drob»©. Alojz Šumenjak Maribor, Tegettboffim ulica št. 31 £pOOOC Restavracija XXXX^ Narodni dom v Maribora. Izborna kuhinja, izvrstna vina kakor: haloško, ljutomersko, dr. Thur-nejev muškatelec, mozlec, vinarec, bizeljčan, konjičan itd. Pivo iz budjeviške češke pivovarne. Po leta adobno kegljišče. Vrtni paviljoni. Sobe za tnjce. Za obilni obisk se priporoča 37 Lojzika Leon. Svoji k svojim! Urar, očalar in zlatar SfBureš Maribor* Tegethofova cesta 33 pred kolodvorom, priporoča svujo bogato zalogo zlatnine, srebrnine, tur itd. po najnižji ceni. PramnfmiP 8 slovenskimi ploščami, čistim in VJldlllUlUllo jasnim glasom iz najboljših tovarn. 10 Priznano najboljše igle za gramofone. Popravila se točno in hitro izvršujejo. priporoča svojo trgovino z mešanim blagom in deželnimi pridelki. Vsem cenjenim narodnim odjemalcem jamči za sveže blago najboljše kakovosti, posebno za božične praznike. Postrežba točna in solidna. Prodajajo se tudi razne žganj ice. 226 v*xxxx oocx! Hotel Pri belem volu v Celju sredi mesta, blizu vseh uradov; za tujce 30 sob z vso ugodnostjo pri nizkih cenah, tudi mesečni stanovanja s hrano za letoviščarje; izborna kuhinja, vedno sveže pivo, različna vina; po letu senčnat vrt; vozovi v hiši vsak čas na razpolago: : : 51 & Velika božična prodaja po zelo znižanih cenah se vrši v narodni veletrgovski hiši R. Stermecki, Celje. Poštne pošiljat ve črez K 20— franko. Tovarna za peči 11. KOLOSEUS Wels, Gornje Avstrijsko. Izvrstne in v vsakem oziru nedosegljive prČi iz železa, emaila, porcelana, majolike za gospodarstvo, hotele, restavracije itd. — Naprave za kuhinjo s soparom, s plinom in peči na plin. Dobe se v vsaki trgovini, kjer ne, se pošljejo takoj. Zahtevajo se naj „Originalni Koloeeus-štedihiiki in manj vredni izdelki naj se vračajo. Ceniki zastonj. T Ce s se pi*ip©ff*©©a aea obilni obisk. L* Olje od motorja oddaje 100 kg. po 25 K. Cerkveni In sobni slikar Ut pleskar Franjo Horvat fllARIBOR, Kasinogasse Ifev. 2. Se priporoča veleč, duhovščini in slavnemu občinstvu za slikanje cerkev, dvoran, sob, društvenih odrov, napisov na steno, deske, plošče in steklo ter za vsa v pleskarsko in slikarsko stroko spadajoča : : dela. : : 53 7$ Tiskarna sv. Cirila v Mariboru. i Postrežba točna! :: :: :: Cene nizke! S£VS * AJ Ü A' i a X m M © @1 > o M * M ajk m Al At © WmO y i m" m ■JPW JS L m M > i .4. © A o ’•«~s 55 •■°“i c-,. (D .S n S3 2 O >e* O .. s* © j-* 'E o ^ s 'S a © •a s -s 4 § .s ü ^ tv “ T3 _ ■ g X »N © S a § s: s» m * L * S i a m M s a — ® 3 fe 0 ^ S a o > S § S3 a os sä Ka at J « 1 * *C .oo ®-.S >o a a. "aa' a a s« ® h © p. ® i® p g ts © -- o ^ arf a* > ■5 © a a. cs ,xq .s « ir 3 ‘3 K Ä © rj O S3 ’7?^ 3 CXj l> S N ~ «3 d © TO © ■S ® a fe s a m 2 53 Jj w. > S .9 fl • f ^ ® " „5 S «s © S ® S Ä 2 © S 53 KJ -4-© © m B p 2 QP on > i> O : -O