281. številka. Ljubljana, soboto 8. decembra. X. leto, 1877. SLOVENSKI Ishflja vsak dan, izvzemai ponedeljke m dneve po praznicih, ter velja po polti preioman za a v Iti o-og era ke dežele za celo leto 16 gld., za pol leta 8 Jd., a* detrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gl kr., če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se vvoio urankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo jo v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši i*. 3 „gledališka stolna". Opravništvo, na katero :iaj se blagovolijo pošiljati naročnine, raklamacije, oznanila, tj. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" t Koluianovej hiši. Zaradi denahijega praznika izide prihodnji list vtarek. Telegrami »Slovenskemu Narodu4'. Dunaj 7. decembra. V denašnjej seji državnega zbora so nasvetovali poslanci dr. Kussy, dr. Vošnjak in tovariši, naj se postavi odbor dvanajstih udov, ki bode preiskal, kako vlada postopa z izvrševanjem postave o javnih zborovanjih, društvih in s tiskovno postavo. Feterburg 6. decembra. Oficijalno se iz Bogota 5. decembra poroča: Včeraj jutro ob 7. uri je prijelo 20 do 30.000 Turkov ruska razpoloženja pri Marijanu. Knez Mirski s Sevvskim in Orelskim polkom je bil prisiljen v Eleno nazaj umakniti se, kjer je, od treh stranij obkoljen, do treh po polu dne napadanja odbijati moral, velike izgube trpel in prisiljen bil iz Elene nazaj pomakniti se v prej utrjene pozicije pri vasi Jakovac. Pomoč mu je bila od vseh stranij poslana. Denes ob 5 7* uri zjutraj so Turki ostro ponovili svoj napad, ali Mirski se je držal v *yojej poziciji. Zadnje poročilo ob 6 V» uri po polu dne poroča, da so Turki nehali napadati. Pomoči Mir-skemu dohajajo. Dunaj 6. decembra. * Grof Andrassv je v delegacijah rekel: Javno mnenje je o orijentalnom vprašanji malo podučeno ter bodo dokumenti, katere hoče predložiti, preteklost pojasnili. Avstrijska politika je v vsej Evropi priznana kot jasna in svojega cilja zavedna. Politika Prijatelj Radivoj. (Žalostna prpovost.) Pij pivskej mizi sva sedela, jaz in moj prijatelj. Zunaj \ a je mrgolelo po zraku vse polno samih sneženih, zvezdic, mrzel sever je bril okrog zidovja in po ulicah, po blatnih, nastajale so luže in lužice. Midva pa sva se dela pri pivskej mizi, ter pila strašno kislo dolenjsko vino. Moj prijatelj pa si je bil žalostno podprl glavo, črni iusje so mu padali črez bledo lice in zatisnil je zaspane oči, da bi ne zrl v to dolgočasnost, krog njega se razprostirajočo. Sedaj pa seduj je privzdignil kupo k ustnam, ter posrebal nekoliko dolenjske kislice. Tedaj pa se mu je vselej izruval globok iz-dihljaj iz trpečega srca. Bilo je strašno dolgočasno! Poskušal sem, Avstrije postopa v sporazumljcnji z drugimi silami in se ravna le po avstrijskih interesih. Bukarešt 5. decembra. Agenco Russe poroča: Tukajšnji grški general konzul Ran-gabo je šel v ruski glavni stan, ker je nekaj grških ladij bilo v črnem morji zaplenjenih. — General Lupu, poveljnik ruinunske divizije v Lom-palanki, je dobil ukaz svoj marš proti Vidinu ne prehiteti in sicer, kakor se pravi zato, da se bode s srbsko divizijo llorvatovi-čevo zjedinil. Prebivalci okolo Vidina, ki ima 12 000 brambovcev, so bili poklicani na orožje. London 5. decembra: Iz ruskega glavnega stana v Veran- Kale se 3. t. m. telegrafu je: Rusi so včeraj močno bombardirali Er-zerum. Turki so zapustili in Rusi so zaseli pozicijo Tolkmau. Sarajevo 4. decembra. Mehemet Ali paša je vse nizam-bataljone od Drine v Sofijo poklical. Vojska. Tedaj rusk oficijalen telegram potrjuje, da so Rusi imeli 4. t. m. precej veliko ne-srtčo. Ali nasledkov ne bode imela. Preslabemu desnemu krilu ca rje viče ve vojske 80 Rusi brž od vseh stranij poslali pomoči, in turške ofenzive je bil konec. Odkritosrčnost, s katero Rusi zopet svojo nezgodo pri Mari-jauu povedo, baš kaže njihovo samosvest in gotovost najodločiluejše končne zmage. Plevna — piše nekov rumunsk oficir — je najhujša utrdba, ki si jo moreš misliti, a poleg tega jo branijo Turki zares prav junaško. Videl sem vojaka, ki se je še bojeval, a je bil u?e štiri krogle dobil v telo. Tudi orožje imajo izvrstno in na tanko streljajo od 1500 da bi ga pripravil k razgovoru. Ali kaj se je zmenil za mojo fraze. Še bolj tesno je zatisnil oči in prepričan sem, (ti pa, dragi bralec, si uže uganil, da je bil mož zaljubljen) da mu je tedaj v eno mer stala pred dušo idealifna njena podoba, da je pil v fantaziji sladke poljube njenih ust, ter pritiskal ravno tako v fantaziji vroč svoj obraz na cvetoče vi tove njenih lic. Piijatelj Radivoj je bil zaljubljen — a bil jo tudi pesnik. Kakor Ileiuu nekedaj, koval je tudi on mnogovrstno pesniško blago v slavo krasnemu telesu »prevzetne gospodične, nemile svoje ljubite". In kadar sem prišel v zračno njegovo Btanovajne, odprl je vsikdar s svetim ognjem predalček svoji mizici. Tam notri .pa je ležalo nekaj zavitih papirjev, i modrim trakom obvitih — Rudivojevega srca „mokrocvetoče rož'ce poezije!" In milo me je gledal; meni pa je mrzli-ki pot namočil čelo, in strah in trepet mi je napolnil prozajično dušo, in rumeno-rujavi za- do l.Mfu metrov. A tudi llusi so levi, kar se tiče j umi.' t v a. Dne 12. oktobra sem vidtlj ko so jemali Gornji Dubnjak, da je šest polkov pešcev od carjeve garde v najsi lnejšem ognji naskočilo štirikrat reduto. Dve uri bo se bojevali. Strašno je bilo videti, kako so dolge vrste ruskih grenadirjev ležale kakor snopje žita, a drugi so se srčno dalje bili. Izmail-pašin tabor, v katerem je 80O Arabcev, se je dve uri boril z bajonetom proti 2000 Rusom. Arabci nijso hteli odjenjati, dasi so bili mnogi zelo obstreljeni, dokler jih naposled nijso Rusi vseh uničili. 0 razvijanji orijentalnega vprašanja pišejo zdaj skoro največ ne le slovanski listi, katerim je to životno vprašanje, temuč vse novine tega sveta. Pa kako različno! Tako oa primer neki italijanski narodni listi prav pametno dokazujejo, da bosta morali Anglija itt Avstrija svojo staro trodicijonalno politiko popustiti, ker se ne sklada več s terjatvami civilizacije in napredka. A francoski listi, kakor BJournal des Debata", ne morejo iz svojega tradicijooalnega turkoljubja in ne razumejo, da so pri nas nekateri oficijozni listi Rusom prijazni. To bo starci, ki novega časa ne razumejo več, zato pa zabavljajo. Ali navadno mlajši krepkejši rod pusti take starce zabavljati in vse novo psovati, pa gre po svojem delu na dnevni red črez nje. Angleški časniki ne vedo, kaj bi od jeze. Tako se organ ministra Beaconsfielda „Standard" silno huduje, ko sliši, da namerava Rusija, kadar bo čas, sama 8 T určijo mir skleniti, da druge Evrope, zlasti pa Anglije nič zraven treba ni j. „To bi dalo Rusiji priviti papirji, z modrim trakom obviti, so mi kar zaplesali pred očmi. Ali vendar krepki moj duh si je vsikdar pomagal iz zadrege — s kakim strašno proziijičnim vprašanjem. Vprašal sem ga na pr., če ima na velikem pratu desne svoje noge še vedno tisto grozno veliko kurjo oko, o katerem mi je pravil pred nekoliko dnevi; ali pa če š<» vedno tako rad jć „mesene cmoke", katerih se je bil tisti-krat in tistikrat tako preobjedel, da je bolan lelal dva dni in dve noči V! — In tako vprašanje me je vselej rešilo. Prijatelj Radivoj ozrl se je očitajoče proti meni, potem pu vzdihovale zatisnil predalček svojej mi Ali tak mej Radivoj še nij bil nikdar, kot je bil denes. Mojih besed nij poslušal, enomer dremajoč in pri mizi sloneč je pil kislo vino in sedaj pa sedaj pogladil z roko bledo čelo, kakor da bi hotel prepoditi od tam morilno skrbi. Nakrat pa se mu odpro ustna, kot pepel siva, ker kri mu je bila odtekla iz njih ia sam sebi je govoril Prežirnove verze: liko povećati ae. To bi postavilo orijentalno vprašanje iz Evrope v Azijo. To bi Rusijo o*l "k o. lova I o na stroške Anglije," vpije Anglež. Mej tem pa nemška „Norđd. Allg. Ztg." morda nalašč razklada zadnji Derbvjev govor tako, kakor da je Anglija popolnem odpovedala se vojski in hoče v zvezi treh cesarjev za mir Evrope delati. To je pač nemšk migljaj, ki je tembolj važen, ker v enej sapi Bismarkovo glasilo izreka, da je p a r i 2 k a pogodba uničena in ne velja ni bora več. Velik strah zarad tega mej starokopitnimi politiki in turkoljubi. Rusko „Novoje Vreme" odgovarja Glad stonu, ki je svetoval Rusom po zmagi zmernost, tako-le: „0e prav je bil program od ! početka vojne ozek, postala je zdaj ruska naloga tem višja, Čem večje krvave žrtve smo prinašati morali in jih še. Zapodenje vseh turških armad iz Evrope, osvobojenje S1 o-vanov in Grkov na Balkanu, zagotovljenje obal v Črnem morji za nas, zavarovanje zoper napade od turške in vsake zapadne strani z dobljenjem ene tvidnjave v Bosporu — to je program vsacega poštenega ruskega človeka, ki se je mej tekom vojske razvil." Politični razgled. V Ljubljani 7. decembra. Skupni buflget, ki ga je vlada delegacijam predložila, kaže, daje potreba netto 109 milijonov, 31.871 gld. Od tega daje monarhija največjo vsoto denarja za vojsko in njene potrebe, namreč 92 milijonov 797.049 gld. To je res silno veliko denarja, kar ga izdajamo na leto za vojsko, tako, da je veliko vprašanje, kako bode to mogoče dalje zmagovati. Potem se ne moremo čuditi, da so davki veliki. Zatorej se uže glasi po novinah vzdigajo, da nam ne bi trebalo vojske z 800000 možmi, ampak da bi zadostilo jih 000.000 mož, potem bi bil budget in — davek manji. To rešenji orijen-talnega vprašanja, po sporazumu z Rusijo in kadar Avstrija politično notranjo zistemo menja, bode to mogoče, prej menda ne. tit-i'4tts::t€ vlada je izdala svoj avtonomni budget. Vse potrebščine ima Hrvatska 3,312.234 gld. za 128.302 gld. menj kot lani, ko se je več cest zidalo. Pokritja je (45 procentov vseh direktnih in indirektnih davkov Hrvatje dobodo za svoje notranje gospodarstvo) 3,440536 gld. Al', ko si je izvolila uiladonča druzega, lz prs nobona njemu nij pesen več prišla. Pri Bogu nij tolažbe iskal, ne pri ljudeh, Oči kalil um jok nij, razjasnil lic nc smeh. Meni pa se je v hipu odkrilo njegovo gorje! Izvedel sem tedaj nekaj novega, da zanj ne mara več njegovo dekle. Da bi njegovemu srcu po smrti pomagal do dobrodejne strohljivosti, Bklenil sem takoj žrtvovati se in dejal sem vdano: .Radivoj, jutri te obiščem!" Odprl je oči. — „Jutri te obiščem, Radivoj, in skupaj bo-deva pregledala tiste krasno elegije, katere si ti posvetil Margareti (tako je bilo „njej" ime) in tisto vzvišeno odo, katero si zapel na njene lepe lase I" Zasvetijo se mu oči! — Ali pomagalo nij! Radivoj se iz tužnega zamišljenja ne prebudi! — Tedaj pa mi bogovi skažejo milost! Ma-rička, tista drobna in vitka Ileba, katera je prinašala pijačo na pivsko mizo, prinesla je Tnanje drf»re. Iz Vrfin<*o*lc<»fjn poroča zadnji telegram 6 decembra: „Agence Havas" pripoveduje, da po novem razgovoru z rnarfioloin-predsednikom je prevzel Dufaure misijo, novo ministorstvo sestavljati. — Ali se bode temu zmernemu republikancu posrečilo, premostiti brezdno mej Mac-Mahonom in večino, to bodo pokazali prihodnji dnevi. V ttiiBt.ikvut drž. zboru je 5. dec. na vprašanje Richterjevo finančni minister rekel, da premoženje hanoveranskega kralja nedo-takneno leži in se mu bode račun dal, kadar bode svoje dolžnosti Rtoril (to je, odpovedal se svojih pravic). Nemška vlada svojega stališča ne bode pustila prodno kralj Jurij ne neha ščuvati na vojsko in sovraštvo proti Prusiji. Dopisi. Iz 1.1 nl»l jttiio 7. decembra. [Izviren dopis.] (Zavetje ubožnim.) Zimski čas ima hude nasledke za siromake, manjka jim sredstev, ohraniti se mraza in mokrote, Blaba raztrgana obleka ne daje dovoljnega krila in najhujše je pač onim, ki ne vedo, kam pojdejo, ko nastane noč, kje da bodo spali. Kdor je v poletnem času nekoliko Ljubljano in okolico po noči opazoval, bode vedel povedati, da se najdejo ubožni ljudje, ki imajo svoje ležišče na klopeh naših promenad, v šupah in kozolcih in, ako je po leti deževno, Bpravijo se taki ljudje v mostovže in hleve. V gorkej dobi še nij tako hudo za te reve, ali po zimi so res usmiljenja vredni, kajti vsak se brani razcapanega človeka pod streho vzeti in, če nij tak dober s hlapcem kakega hleva, mora si iskati v skednji ali drugje prenočišča, v katerih se zbira druhal obojega spola in mej njimi tudi nedolžni otročiči. Kadar napravi naša policija občno ponočno preiskovanje tacih proBtorov nalove po 30 do 40 ljudij v enej noči, ki nemajo svojega stalnega prenočišča ter bo prisiljeni iskati si zavetja v navedenih krajih. Mestni blagajnik g. Ilengtha-ler je tprožil misel, da bi se napravilo za take ljudi prenočišče in sicer v spodnjih prostorih starega strelišča, kjer bi lehko 50 do UO ljudij prenočevalo. Stroški za tako napravo bi znašali blizu 500 forintov, kar se bode gotovo nabralo in upati je, da tudi magistrat, oziroma mestni zbor, za ta namen nekoliko privoli, ker to bi bilo v zdravstvenem in policijskem obziru želeti, da se odpravi po mo-gočosti zdravju in varstvu nevarno cigansko novo posodo, ter jo postavila pred ubozega Radivoja. Dekletu se je videlo, da bi rado govorilo, da jo peče beseda na jeziku. Lepe priložnosti v nemar ne pustivši, dejal sem ji roko krog vitkega telesa. „Marička, srce moje, poglejte, kako je pust naš Radivoj!" Dekle pa je polno usmiljenja obrnilo pogled proti njemu. . „Gospod Radivoj, ali uže veste?" „Veste? kaj naj vem V" vprašal je zaspano. „Sosedova Marjetica je ta teden zaljubljena ..." „Zaljubljena?!" in Radivoju oblije pot obraz. „Zaljubljena v — enega tajčpema!" Vtis teh besed (Marička je govorila v .loškem" dijalektu!) je bil nepričakovan! IU-divoj „iz strašnih sanj se splaši"! Planil je kvišku, ter iskal besede, ali brez VSpeha, Potem pa je omahnil na sedež svoj, iu neizmerni t valovi srca se mu razplusknejo — v zdravem stanje naših ubozih, tem ostreje bi se pa moralo potem ravnati sč spridenimi vagan ti, kateri iz gole lenobe in spačenosti raji noma-dizirajo, nego da bi se lotili dela ter kaj zaslužili; take osobe naj se ostro kaznujejo in denejo naj se v po sil no delavnico. Iz lirttiiji* 6, dec. [Izv. dopis.] Narodno gibanje v našem mestu postaje dan za dnevom bolj živahno. K temu pripomore najbolj naša Čitalnica, katero vodi delaven odbor. Dolgočasno zimo si bodemo olajšali z veselicami, tihimi večeri in drugim kratkočasjem v čitalniških prostorih. Prvo veselico smo imeli 2. decembra, prvemu slovenskemu pesniku v spomin. Program je bil raznovrsten, ter obsegal petje, deklamacijo in glodiščno igro. Naši pevci, s sku-šeno roko vodeni, so izpolnili bvojo nalogo izvrstno, kar je pričakoval vsak uže poprej. Vrhunec veselici pa je bila igra. Predstavljali so se „Svojeglavneži" ; kratka blueta, katera pa je zavoljo dovtipno-duhovite izpeljave bila večeru primerna. Igralo pa se je brez izjeme izvrstno. Naučil se je bil vsakdo prav dobro, tako da je sufler z dobro voljo, ali brez dela sedel na svojem prostoru. Menim pa, da se motim, nko na tem mestu veliko vpliva pripisujem režiserju, kateri je spretno vodil uže ves teden poprej vaje, ter opominjal in prosil, dajal dobre Bvete in pohvaljeval, kar je bilo hvale vrednega. Takoj pa moram „izza kulis" odkriti skrivnost, da je gospod režiser z mehkimi in po natori pridnejšimi sodelavkami lažje iz jahal, kar pa je uže po vsem svetu tako. Osupneno pa je bilo vse nad harmoničnim igranjem. Vsak je bil na svojem mestu in vsak je izpolnil tudi svoje mesto. Olga je bila v resnici krasna ženka, in nikedo se nij čudil, da se ubogi Danilo nij mogel ubraniti pred njenimi solzami. Prizor, v katerem je mlada gospa govorila „z mokrimi viri svojih očes," igral bi se teško bolje. Gospa Bogomila pa je svojej hčeri v igri, kakor tudi v svoje-glavnosti, krepko na strani Btala in vso se je smijalo, ko je gospod Gabrovec s potnim obrazom brez vspeha apeliral na vdano ljubezen svoje „Bogomilčice". Sila priljudno igrala je tudi Jela, ta vzor vse svojeglavnosti. Nji pa se je videlo, da denes nij bila prvič na „odru, kateri svet pomeni" in da je na teh deskah uže bolj udomačena. Zatorej smo govorili o in burnem smehu. Iz očes pa Be mu vlijejo solze! „Tajčpem! tajčpem!" In Radivoj se je smijal in smijal, in ž njim sem se smijal tudi jaz. Še le dolgo potem se je pomiril vihar. Urno sva plačala kislo vino ter šla v črno noč. Izpod neba pa jo mrgolelo vse polno sneženih zvezdic, katere so padale v luže in lužice po ulicah. In mej temi lužami in lužicami sva prijadrala do Ra-divojevega stanovanja. Radivoj prižge luč. V peči se je še kurilo. Iz znanega predalčka vzame vse tiste sonete, tercine in ode, ter jih z modrim trakom vred — pahne v plamen. „Ta teden, en' tajčpem!" dejal je patetično, potem pa ga je zopot preobdal smeh, da se je spustil v fotelj in se glasno kroho-tal. Jaz pa sem ga zapustil!" — Tako je bil ozdravljen Radivoj 1 Drugi »lan pa je pri vseh bogovih prisegal, da se ne zaljubi nikedar več v dekleta, katera si vsak teden „zbora druzega". — Emil Leon. • nji fie le na tretjem mestu, iz česar pa kratko nikar ne sklepamo, da bi bila slabeje igrala, kot častite ji podružnice. Prizor, v katerem se vda tudi Jela, ter izreče tisti pomenljivi „hvala Uogu, miza je pogrnena!" bil je živahno igran, kakor iz življenja vzet. Tudi gospodje šli so navdušeno v ogenj. <5ospod Danilo je bil trs, ki ga je gonila samoglavno ženica tija in sem; in gospod Ga-brovec je vzbudil Bplošno radost mej občinstvom s svojo nepretirano (kar veliko velja!) komiko. Lojze je bil prav dober sluga, ter je igral nepričakovano razumno. Kratko rečeno: lep večer je nam bil in vsi želimo, da bi še mnogo tacih doživeli letošnjo zimo! Domače stvari. — (G. Ivan Tavčar), prej v Ljubljani, zdaj v Kranji advokatski koncipijent, bil je H. decembra t. 1. za doktorja prava promoviran. — (D rev i) je v tukajšnjej čitalnici dobrodelna soareja z vojaško godbo. — (Slovensko gledališče.) Prihodnja predstava bode v ponedeljek 10. decembra. Predstavljala se bode znana dobra igra „Lovvoodska sirota", v katerej tudi gospica Mancetova, nova moč, nastopi. — (Vojašk begun.) Andrej Švigelj iz Rakeka je iz Ljubljane od vojakov pobegnil. — (V Ajdovščini) ima denes 8. dec. društvo „Edinost" v korist pogorelih lločinj-cev veselico b petjem, deklamacijo, igro na glasoviru, s srečkanjem in 'gro „Visoki C". Začetek ob G. uri zvečer. — (Nemško gledališče v Ljubljani.) Piše se nam od tukaj: „Der d um me Kerl von Laibach" pričenja svoje poročilo o gledališkej predstavi opere ,,die J Ud in". ,,Težko je poročati o zmagi, ako je — bitka izgubljena." Nam poročajo obiskovalci te predstave, ki pravijo, da je nesramnost in drznost nemškega gledališča, tako težko, izvrstno delo na takov strašni način maltretirati kakor se je godilo v nemškem gledališči. Niti jedna „moču nij bila na svojem mestu, godba v pravem pomenu, navžarska, gotovo je morala še zadnjo miš iz gledaliških kotov v Ljubljanico pregnati. In za take škandalozne predstave zahteva se povišana vstopnina! Ljubljanski žurnalistični ,,trotelj" pa kriči na slovensko gledališče, da je slabo, da naj se mu podpora vzame, to je nasproti nemškemu gledališču, ki mora izšolane, rutinirane igralce imeti, perfidnost, ki jej nij prava. Dostavljamo le še, da nij to jedina nemška predstava, kije Še za „Wurstelprateru veliko preslaba, nego bilo jih je uže enakih celo vrsto. Torej pometajte prej svojimi durmi,"oj nemškutarji, kjer je dovolj smeti, potlej — če imate čisto pravico — butajte v druge. — (Vrtec, Časopis s podobami za slovensko mladino.) Pred nami leži d v a* najsto in poslednje Število „Vrtčevo" za tekoče leto. V njem nahajamo zopet mnogo poučno-zabavnega gradiva za našo slovensko mladino, mej katerim ae odlikuje posebno mična pesnica „Siničja tožba." List ima dve lepi sliki zemljepisnega in prirodopisnega značaja in muzikalno prilogo od našega obče znanega skladatelja dr. B. I pave a. — Ker uredništvo v tem listu vabi k novemu naročevanju za pribolnje leto ter obeta novih slik in novih muzikalnih prilog od dr. B. Ipavca, priporočamo živo vsem prijateljem male slovenske mladine, da bi s* obilo narnčevali s prihodnjim letom na „Vrtee", ki je do sili dob jedini list, uredovan za našo malo slovensko mladino. Posebno učitelji po deželi, naj bi „Vrtec" razširjevali mej mladino in ga starišem v naročevanje priporočevali. „Vrtecu stoji za vse leto 2 gld. GO kr.; za pol leta 1 gld. 30 kr. Mi mu želimo najboljši vspeh, ker ga res zasluži. — (Kat. politično društvo v Slovenj-Gradcu) obhaja v nedeljo 9. decem. ob 4. uri popoludne ▼ Šularjevej, poprej Trei-berjevej dvorani, svoj shod. — (Iz ljubosumnosti.) V Mariboru je zadnji petek kovaški pomagač, Ferdinand E. iz gornje Polskave, oženjeno natakarico, Apo-lonijo Schonleinol v Melju, zarad ljubosumnosti 7krat z nožem prebodel; reva je v smrtaej nevarnosti. Svojemu tekmecu, Ludviku Kai-ser-ju, je pa poprej oko izbil. — (Zadušila) sta se zakonska človeka, Marka in Neža Lušnik, v Brezjem pri Konjicah ; zvečer sta železno peč zaprla, pustivša v njej oglje tleti; v jutru bila sta mrtva. — (Past a rica zgorela) je v Vojniku, (»letna hčer Karola Spogliča; na paši Bi je zakurila, obleko zažgala in na dobljenih ranah umrla. — (Živinsko razstavo) napraviti hočejo 1. 187S. v Sevnici ob Sivi. Flazne vesti. * (Kako dragi so kanoni.) V proračunu, ki ga je ravno te dni vlada delegacijam predložil:*, najdemo mej potrebščinskimi podrobnostmi budgeta vojnega ministerstva: „Titel 2. oboroževanje: post. 2. naprava tre h nabrežnih (obalskih) kanonov velieegu kalibra 336.000 gld. za Pulj". Torej 112.000 gld. velja ena taka težka streiba in, koliko jih je, treba. Iz tega se pa da ceniti, koliko vrednosti so Rusi v Knrsu dobili, vzemši Turkom nad 300 kanonov manjših in večjih. * (Novo p o d z e m e 1 j b k o mesto) so našli v Apuliji blizu gore Gargano ter mislijo, da je ondi bil stari Sipontum. To mesto se je po hudih potresih pogreznilo v tla in leži zakopano kacih 20 Črevljev pod sedanjim zemljiščem. Tudi tukaj bodo jeli izkopavati starine. Starih novcev so prav mnogo uže ondi izgrebli iu so tudi prišli do Lepega templja, boginje Dijane. * (Veselje visocih dam) je razno. Tako ima angleška kraljica Viktorija ra rajša zufir, ruska cesarica ljubi bisere, Spanjska kraljica ima največjo radost do raznovrstnih čipek (špic), kneginja veimarska se veseli svojih prekrasnih rubinov, a naša cesarica se zanima najbolj za smaragde in opale. Kje? =5 * moreš kupiti najcenejša, najlepša in naj praktične jša božična darila. Pri (368—1) f) u ni a n u u v Ljubljani, v Slonovih ulicah (Lukmanovej /\ hiši) štev. 11. «S i N 10 „ » • 11 v 6 „ 25 MenČikove Pdnocnice Lovske suknje Zimske hlače \ Crno salon-obleko . Velika zaloga otroških oblek hi vrhnjih sukenj, oblek za dečake m in Meiicikov-siikenj, navadnih in1 lovskih sukenj, «S najcenejših in najnovejših {7 predmetov. Vseh tu navedenih 87 velekrasnih predmetov stoji vkupe samo ."i* i; M. « •» Ks*. a. v. Kdor si jih omisli, pripravi si z malim denarjem pri-mcTi^h tu lepih božičnih daril ter ob jedticm izvršuje tlelo človekoljubja. Naslov: Erster VViener VVeihnach ts-Bazar Wivn. Stmlt, F.liMiil»«-tliMlraNNO t*<{. Pošilja se s povzetjem ali pa za gotov denar. ('J j7_[,) I I |r«r.» Dunajska borza 7. decembra. Enotni dri. dolg v bankovcih . 64 gld. — kr. Enotni dri. dolg t srebra . . 67 ; 15 | 7* . 80 113 . — ■ Akcije narodne banke .... 806 n — 210 m HO 119 „ :;o n 9 ■ 57 i ta n 106 , 20 Dnavne marke ...... 59 , _ TriiK* rene t Ljnhliani 7. decembra t. 1. Plenica hektoliter 9 gld. 75 kr.; — rož 6 g-Id. 80 kr.; — ječmtn 5 gld. 73 kr.; — oves 3 gld. — 41 kr.; ajda 6 gld. 50 kr.; — prosu 5 gld. 69 kr. — koruza 6 gold. 80 kr.; krompir 100 kilogramov 2 gld. 85 kr.; — fižol hektoliter 7 gld. — kr.; masla kilogram — gl. 92 kr.; — mast — gld. 80 kr.' — ipah frišen — jjl 60 kr.: — Speh povojen — g1. 70 kr. Prodaja posestva. Pod najboljšimi uveti se dobrovoljno prodaje v trnovskem predmestji v Ljubljani lii&u, ki iuia pritlično 7 sob in 3 kuhinjo, v prvem nadstropji 7 sob, 2 podstrešnici, 3 kuhinje, a poleg tega klet, drvarnice, hlevo za konje in govedino, svinjak, kol-nico ter velik vrt in 4 orale travnika I njivo, katere slednje tudi prodajo posebo, brez hiše. Ponudbe sprejemlje in razjasnila dajo Fr. MUUera Annoncen - bureau v Ljubljani, v gospodskih ulicah št. 6. (365—2) Originalni Howe in kakor tudi drugi izvrstni » s pismeno Slfctno garancijo, z vsemi vrstami ročne in strojeve svilo in cviriia, tU roje i i Is olj in »Ivank, sploh vse, česar je treba za šivalne stroje vedno v največjem izboru po zopet znižanlli fabriškili cenah, dalje VVertheimove kase in kasete xr vseli Trelil^ostili. V mojej meliaiiičnej delavnici se šivalni stroji najbolje popravljajo in snažijo. Za zunaj moj potnik, gospod Anton Grebeuec, sprejema rad naroČila in daje tudi potrebni poduk o strojih. _ _ . . Franc Detter, v Lj ubij a ni. BBBB šimi ali nepriročni sJioji vseh sistemov bc proti origina'nim IIowe ali Singerjevim zamenjavajo in izplačujejo. (239 — 6) Deželno gledališče v Ljubljani. V sredo 12. decembra 1877 in sledeče dni: Prvikrat (prav novo) velikansko opravljena igra (Potovanje v Sibirijo.) Velika igra v 10. podobah po Juliju Verneu. Godba od Millokerjs. (Prirejena od gledališkega vodje Fritzschea.) Dekoracije,-rekvizite, stroje, razsvetilne priprave in orodje, parni stroj za parobrod, razpokalne priprave, itd. je po dunajskih in pariških vzorih na novo izdelal gosp. Ortner iz atelijeja gg. Brioacbija, Kautzkva in Burghardta na Dunaji in gosp. pl. E. Kilanvi, dekoracijski slikar tukajšnjega gledališča. Parni stroj izdelala je strojstvena tvornica Thomasa in Laegela v Vratislavi. 1. podoba: 2. 4-6. V carjevem zimskem vrtu, Somenj v Nišni-Novgorodu, Vihar na Uralu, Mati in sin, Telegraf, oznanovalec biblije, Bojni pregled, Ker je treba oder popolnem prenarediti, bodo se predstave te velikanske igre vršile zaporedoma. 7. 8. 9. 10. 11. podoba; Udarec za udarcem, Oslepljenje kurirja, Krivi Strogoff, Goreča reka, Angel miru. (367) ca /-s - "S — u> t A R, * © o 8» 5 I 77" »o J* «> 2 r* ■» M 2 P ti i INI CfO Mi —- ET CD £2! Klaviature, katere 4 do 200 komadov igrajo z ekspresijom ali ne, mandolino, bobne, igrajoče zvončke, kastagnete, neboske glasove, itd. Tobakire z godbo, katero igrajo 2 do 16 komadov, necessaires, stojala za cigare," svieurske hišice, fotografske albume, črnilnike, rokovično omarice, težnike za pisma, cvetlične vazo, eigareu-etuis, tabačne škatljice, delovne mize, sklenice, kupice za pivo, listnice, stole, itd., vse z godbo. Vedno najnovejšo priporoča J, 11. llcllcr, Meni. BB Vsi izdelki, v katerih nij zapisano mojo ime, so ponarejeni; priporočam tetlaj vsakemu, da se obrne naravnost do mene. Coniko razpošiljam frauco. (;38—3) r^S-đCuTSmEBHH priporočamo Siarsenegger« v Herlftava (v S\ici) mazilo asoper lcilo. Ono je napravlj« no brez škodljivih snovij, Jor ozdravlja tudi prav ■tare kile. irebušiie iu maternične, popolnem. Dobiva no v piskrih po B mark (8 gold. a. v.) z navodom, kako se ima rabiti, in z nelteviinimi izpričevali njega Izvrstnosti. Dobiva so pri Sturveneggeru samem ali pa tudi pri g. BlrilCU, lekarnarju v L j ubij an i , in pri g. Mittlbacba, lekarnarju v Zagrebu. (331—3) Ispričavalo i Po mojem posredovanji ozdravilo je uže 21 osob, ki so ime e raznih boleznij, mej njimi starček o 12. leta, kc strašno kilo. Ker »em duhovnik, nijseiu se htel daljo s tem pečati. A ker so me od mnotib stranij zato prosili, no morem jim odreči, ter so osuudjujem prositi vas, da mi ya priloženih 15 gold. a. v. zopet obeh vrst mazil zoper kilo vpošljete. V A 1 b r e h t f 1 o r u , Torontalskega komitata na Ogorskem, dne 21. febrtivarija 1876. Jlilia hmiteii, župnik. Nij brez vse vrednosti, nego praktično in solidno l»ozi