Published monthly by Slovenian National Federation of Canada, Edited by: Editorial Board Address: 646 Euclid Ave., Toronto, Ont. Canada Subscription rates: J3 per year, 25c per copy Advertising 1 column x 1" $2.80 sLoY>ensk<\ FOR A FREE SLOVENIA VAŽNO SPOROČILO! Ponovno prosimo vse naročnike in čitatelje, da nam oproste tiskovne napake, ki so neizbežne. Povedali smo že večkrat, da so stavci fniske narodnosti, ki zgradbe slovenščine, kakor tudi našega črkovanja ne razumejo. Ker imamo pogodbo le za trikratno, korekturo, so napake, ki se vrinejo po zadnji popravi izven naše kontrole. Zandje — vrinjene novice,— ki na domeste že postavljeno Desedilo pa sploh ni mogoče pregledati. Prosimo Vas zato, da vse to blagohotno upoštevate! Urednik. Josip Broz Ttito, 73, dictator of Yugoslavia, is building a re-tirement home north of Zagreb, but he's not letting his people knovv about it. Any talk of his retirement vvould inevitably re-suvta in national quarrels bet-vveen Serbs and Croats, Slovenes and Macedoniains over political leadership. The truth, however. is that Tito is ailing. For public appearances he wears a man's corset, has his face rouged, tries to present the appearance of a tireless, unflagging president. A fevv months ago he came down vvith the flu, took a long time to recover before he resumed his duties in his Belgrade residence, once the home of former Prince Regent Karageorgevvitsch. Obsti-nate, opposed to 'the advice of ihis ciosest friends, Tito faces imounting problems, most serious of vvhich is the gailoping infla-tion svveeping his country. Since 1964 the purdhasing povver of the dinar has dropped 70 per cent. Uncmplovmcnt is vvidespread. SPOZNANJA OB DUHOVNI, MORALNI, DRUŽBENI IN GOSPODARSKI STISKI V DOMOVINI "Neposreden povod tem piskom je pristna in globoka mo-1 je idealom, ki se mu ga ! USPEHI VATIKANSKEGA CERKVENEGA ZBORA Naslednik Romana Guardinija j na univerzi v Tuskingenu dr. Hans Kueng je označil kot uspeh za- da to svoje edino življenje žrtvu- viti istega nasilja, kot smo V umetnosti cerkvenega zbora .naslednjih 5 pokažejo ralna prizadetost zaradi pojava, ki je v tako nepomirljivem nasprotju s političnimi prizadevanji in napori za graditev socialistične družbe in humanih družbenih odnosov, da se nam zdi včasih kot neuresničljivi. Odlomki iz članka Vlada Vodopivca: Trideset let pozneje, Sodobnost 1966-3 "... Nihče, ki je v osvobodilni vojni razmišljal o bodočem du- skoraj neresničem. Mislim na od-( hovnem in moralnem položaju hajanje naaih ljudi na delo v tu-na Avstrija, Švica ali Švedska, temveč zlasti tudi Zvezna republika. Nemčija, raste vznemirjenost do boleče grozljivosti. O družbeno ekonomskih vzrokih in vidikih tega pojava je bilo že mnogo govora v razpravah in stališčih, izjavah in pojasnilih raznih političnih in državnih organov. Tudi dnevni tisk vedno bolj pogosto obravnava ta problem, išče zanj vzroke in opozarja na posledice. Toda najbolj resne in odgovorne politične, družbene in ekonomske razlage, ki so same Thousands of vvonkers have been posebi sicer lahko razumljive granted exit visas to other Euro (med takšne pa seveda ni bogoše pean countries. Nevvest joke šteti tistih, ki skušajo "prednos- vvhispered in Belgrade: Tito vvill ti" dela v tujini utemeljevati z be granted the Nobel Prize in ohemistry this year because he's succeeded in transforming the dinar into mud. (Miaini Herald, March 20, 1966) ODPRTE KARTE Zakonodajci Nove Škotske so postavili rekord na severno-ame-ri.skem kontinentu. Bili so prvi, ki so pred kratkim uzakonili dolžnost vseh, iki prodajajo na kredit ali posojajo denar, da morajo označiti ceno kredita v letni obrestni meri in tudi v dolarjih ter centih. Podobna zakonodaja je že leta pred federalnimi parlamentarci tako v Otta-wi kot v Washingtonu, toda predstavniki finančnih družb in trgovcev, ki prodajajo na nizke obroke, pa nikdar ne povedo, kedaj bodo ti obrdki končno plačali kupljeno stvar, so doslej preprečili, da bi podobni zakonski predlogi res postali zakoni. Kljub prizadevanju istih sil je vlada v Novi škotski, iki se je lahko opirala ne samo na politično moč svojih poslancev, ampak tudi ostalih državljanov, zakone odobrila. Za zakone so se posebno zavzemali člani kreditnih zvez in društva potrošnikov. ŠOLE NISO ENAKO DOSTOPNE ZA VSE Kljub naglašanju enakosti v sodobni družbi kažejo statistični podatki, da nimajo vsi otroci v Kanadi enakih možnosti za višje šolanje. 22.196 družin, ki imajo imanj kot $3.000 letnih dohodkov, imajo samo 9% visokošolskih študentov; 32% družihz lentnim dohodkom med $2.000 in $5.000, ima 19% študentov; 32.4% družin z dohodki med $5.000 in $8.000 na teto, ima na vseučiliščih in kolegijih 30% vseh študentov. Na drugi strani pa je 7.4% družin z letnimi dohodki med $8.000 in $10.000 zastopanih z 12% študentov in 6.1% družin z dohodki nad $10.000 ima na univerzi kar 25% vseh študentov. ugotovitvijo, da priteka po tej poti v našo državo znaten del deviznih sredstev) ostajajo zaradi moralnih razsežnosti problema vendarle nezadovoljive in nezadostne. Politični jezik ni sposoben, da bi dal pomirljiv odgovor na nadvse težko vprašanje: kaj se je vendar premaknilo v zavesti in morali ljudi, ki so se odločili, da zapuste domovino i,> gredo prodajat svojo delovno silo, svoje znanje in svoje izkušnje v tujino. Kdo bi bil pred dvajsetemi, tridesetimi leti, ko se je to delavstvo in razumništvo z revolucionarnim pogumom in odločnostjo ter s skrajnim tveganjem spustilo v boj s predstavniki socialnega in nacionalnega izkoriščanja, s tujim kapitalom in njihovimi do- človeka, pa tudi ni vedel, da se bo kaj kmalu po zmagovitem koncu vojne pritihotapil v družbo in v njene ustanOve-barbar, ki bo v razmeroma kratkem času na ves glas uveljavil anarhične predpise tržišča in moralne dvomljive zakona osebne materialne potrošnje. To pa v imenu enega samega načela: istisniti duhovno kulturo iz družbe. Kajti moderni barbar je vedel, da je duhovno nerazvit in moralno top človek idealno sredstvo vladanja in upravljanja. Kdor danes s kritičnim očesom pregleduje javne in zasebne _ zadeve našega družbenega in nacionalnega dogajanja in pa delovanje vsesplošnega mehanizma, bo v njegovih celicah zlahka odkril in spoznal novodobnega barbara. napravili zgodovini, obstaja več svetov in več "svetov". Pokazati hočemo, kakšna sta predmetni in umetniški svet Pavleta Zidarja-kot se kažeta v romanu Sveti Pavel. Zdi se da gre za prvobitni svet in prvobitno umetniško govorico. Iz ocene Dimitrija Rupla o romanu Pavla Zidarja, Sveti Pavel, Sodobnost 1966-2 PRIPIS. Vladu Vodopivcu: Ob iskrenem naporu za objektivnost, ali niso razmere danes slabše kot so bile pred tridesetimi leti? Ali pa vsaj na isti ravni? Ali ni tu razlog za stisko današnjega slovenskega človeka? Gospodarsk stiski pa se pridružuje grozna du hovna praznina, ki jo je ustvarilo nasilje revolucije in "filozofija" marksizma, duhovna praznina * amoralnostjo, ki jo marksizem ne more izpolniti, ker se ne more poglobiti v večnostne prvine človeka in ga oplemenititi v smeri globin in višin. Po aši tezi naj bi ogenj revolucije vaš rod oplemenitil, pa se je ravno ta rod v čajo trije, v socialnem, dohuvneb in moralnem pogledu docela izoblikovani in organično trdno sklenjeni sloji in sicer: prvič, lumpenproletarci, drugič, neizo- ] braženi in nevedni uradniki in tretjič, tako imenovani srednji potrošniki." Odlomek iz knjige Bojanu Stiha: Slovenske situacije 1941-1965. "Pogosto si nočemo priznati, da nas gane življenje samo. Naši možgani se največkrat kažejo kot neobčutljivi za preproste človeške zgodbe, hočejo jim uiti v svet, ki manj prizedeva. A s takšnim urejanjem bolj in manj ganljivih človeakih usod ne se mačimi zavezniki, utegnil pomis- j pridemo daleč-znašli se bomo liti, da bo dobri dve desetletji po Pfed kartoteko, ki nam bo vele-zmagoviti revoluciji za katerega-j vala, ob kateri stopnji ginljivosti koli zavednega slovenskega delavca in kateregakoli razumnika vabljivejše življenje in delo v daljni švedski ali celo v Nemčiji kot pa v lastni deželi. Vse to povzroča moralno ozračje, ki rojeva krize medsebojnih odnosov in dvome, da hoče naša družba realizirati v dejanjih to, kar napoveduje v besedah. Takšno ozračje povzroča razočaranja in skepso pri mladih ljudeh, ki jim je sosializem moralno politični ideal, pa se jim zdi, da se ta ideal boržuazira, ker prevzema že odpravljene moralne standarde in vspostavlja zopet vrednote, s katerimi naj bi dokončno in nepreklicno opravila že revolucija. Stiske in razočaranja pa povzroča tudi pri mnogih, ki morajo ugotavljati, da je današnja stvarnost v nasprotju z njihovo vizijo socialistične družbe. Neredko se to razočaranje stopnjuje pri marsikomu do grenkega in uradnega vprašanja: Ali je bilo vredno zato živeti. Kajti vsak človek ima eno samo življenje. Nič ga ne more prisiliti, se moramo zganiti. Življenje sa-mo-to je prepir, rajanje, krik, smeh, boj in smrtna groza. Iz tega sveta uhajamo v svet dolgo čas j a in nervoze, v svet notranjega nemira, naveličanosti, spoznanja nesmisla in izkrivljanja vrednot. Neredko priznavamo, da svet s svojim korakom v mehanični vek postaja vsebolj tuj. Takrat tudi govorimo o "zlati dobi" in si želimo prvobitne enotnosti. Danes živimo v odtujenem svetu, polnem nebistvenih bistev, v svetu, ki prizadva drugače, če ne prizadeva (kot smo rekli malo prej) manj. In pisatelji pišejo v današnji dan o današnjem svetu. Pravimo-danes. Ali danes sploh lahko občutimo svet, ki prizadeva prvobitno, ko naša današnja izkušnja prizadeva "drugače"? Ali nasprotje med prvobitnim in "drugačnim" svetom obstaja? Ali smo ohranili možnost-v odtujenem' svetu čustvovati prvobitno? Gre nam torej za svet čistih, iskrenih, spontanih vzgibov nasproti svetu, ki je "drugačen", odtujen, današnji. Gre tudi za pisateljsko realizacijo, za pisate- toč'k: 1. Obnova zanimanja ter vrednotenja sv. pisma v bogoslužju in teologiji; 2. večja udeležba vernikov v liturgiji; 3. mnogo boljše razumevanje viloge in poklica laikov; 4. prilagoditev Cerkve potrebam raznih narodov in ras; 5. opredelitev duhovništva kot službe ter Cerkve kot občestva božjega ljudstva. NOVOST V LETALSKEM PROMETU Barbarizacijo naše družbe povzro- silni meri zburžuaziral. Zato mu mladi rod upravičeno očita, da je izdal revolucijo in da ni v dejanjih realiziral tega, kar je napovedoval. Socialistični ideali se dejansko kažejo kot neuresničljivi in komunistični ideal je res-sije postavil veliko vprašanje, ki nično neuresničljiv. Andre Gide je po povratku iz Sovjetske Rusije postavil veliko 'vprašanje, ki se razteza čez ves komunistični svet: Ali komunistični ideal človeško sploh uresničljiv? Ideala dobre družbe človek ne more doseči z nasiljem. Karel Capek je ! na vprašanje: zakaj nisem komunist?, odgovoril, da zato ne, ker ne pozna ljubezni. Bojanu Stihu: Barbar se ni pojavil v današnji slovenski družbi šele po zmagovitem koncu vojne. Tudi ni to v bistvu novi ali moderni barbar, čeprav se kaže v novih oblikah. Ta barbar je že očetoval povojni slovenski družbi. Ali ni bila "osvobodilna vojna" v ogromni meri barbarstvo? Pa doba diktature proletariata? Kako naj slabo drevo obrodi dober sad? V nehumanosti rojeno družbo more humanizirati le odkrito priznanje in obžalovanje nehumanosti pri rojstvu. Pa še tele vprašanje: v čem pa je zasidrana duhovna kultura v današnji slovenski družbi? Dimitriju Ruplu: Pisatelj Zidar je moral poizkati zgodbo povojnih let, ki se razpleta iz vojnih let, da je mogel pokazati prvobitni svet s prvobitno umetniško govorico. V danasšnji slovenski družbi, ki je polna nebistvenih bistev, je človek odtujen. Vem, problem nebistvenih bistev in odtujenosti, danes ni le problem slovenske družbe, razširjen je po svetu. Sleherna družba ga ima svoj delež. Podoba pa je, da je v današnji slovenski družbi to že težak problem, kot dokazujejo umetnost, odhajanje v tujino in drugi pojavi. V današnji slovenski družbi tudi ni pravega Prometne razmere v mestih se tako hitro slabšajo, da potrebujejo ljudje knogokrat več časa za potovanje iz mesta na letališče ali obratno kot pa za štotine milj do drugih mest. Panamerišika letalska družba je zato uvedla malo pred božičem v New Yorku novost, da prevaža potnike iz sredine mesta na letališče s helikopterji. Helikopter pristaja in odletuje na strehi njihove zgradbe, ki ima 59 nadstropij. Vožnja s taksijem na Kennedyjevo letališče traja eno uro, s helikopterjem pa 7 minut. Potniki plačajo za eno smer $7 ali Na letošnjem plesu "By-Line Ball-a" torontskega tiskovnega kluba 7a mnške so se letos potegovale za naslov miss-tiska tudi novo kanadčanke, pet udeleženk je na sliki. Izvoljena je bila kandidatinja japonskega lista, drugo mesto je zased/a kanili-iiauiija UKiajmsKega usta, tretje mesto pa je dobila kandidatinja "Toronto Daily Star-a". miru Friedrich Wilhelm Foerster. Rodil se je 1. 1869 v Berlinu. Bil za obe smeri, toda po- j je vseučiliški profesor v Zuerichu ljev svet. Tu ne moremo napra- odenvora na ta problem. leg hitrosti uživajo tudi edin-j in Muenchenu. Zaradi svojega stveni razgled na Nevv York, ko ' odločnega stališča proti nem-se vozijo med in nad nebotični-1 škemu militarizmu je moral za-ki. Helikopter vozi od 8.30 z j uit- ' pustili J. 1920 Nemčijo in je pre- raj do 10 zvečer._i t>ii pravzaprav večji del svojega življenja v izgnanstvu (v Švici, Avstriji, Franciji in ZDA). L. 1963 se je s denarno pomočjo prijateljev vrnil v svojo drugo domovino Švico. Ko je obhajal 90 letnico, so mu čestitali med drugimi tudi Pij XII, Albert Einstein in drugi odličniki. Vseučilišče v Muenchenu mu je izdalo posebno izjavo, ki povdarja med drugim: "Pred sikoraj dve-| ma človeškima dobama ste postali član naše fakultete v času, ki v mnogočem še ni bil zrel na misli, ki ste jih zastopali takrat in pozneje. Nemirna desetletja. ki so med tem prešla, so temeljito razvrednotila idejo države-sile. Če je danes v ospredju političnih prizadevanje vprašanje zagotovitve miru, ni to v najmanjši meri posledica življenjskega dela oseb Vašega kova". Foerster je bil mnogokrat navajan med Slovenci tako G. George Ben M P.P. Za 10.1 kot pedagog ikot tudi sociolog, letmeo njegovega nolit«-neea de- c f tovanja, somu (prijatelji) pripra- Usemčnik je vključil V svojo vili v začeku maja poseben ban- Sociologijo dobršen del njegove- ket v Torontu._! ga dela "Christentum Und Klas- 0 Bettina Aptheker, voditeljica senkampf" (Krščanstvo in raz DVAJSETLETNICA KULTUR-NOPOLITIČNEGA TEDNIKA "DIE FURCHE" Gibanja za svobodo govora, ki je povzročilo mnogo nemirov na univerzi države Californiija v Ber-ikeleyu, je pred kratkim izjavila v pismu uredniku študentovske-ga lista "The Daily Calilornian": "Bila sem že vrsto let, sem in nameravam ostati član Komunistične partije Združenih Držav". Nijen očej je Herbert Aptheker, ravnatelj Ameriškega inštituta za študij marksizma v Nevv Yorku, • 9. januarja je umrl v Švici v visoki starosti svetovno znani pedagog, sociolog in pobornik redni boj, Zuerich, 1908) v poglavju Nravna reforma (Sociologija, str. 528-536). Josef M. Georgen ga označi v spominskem članku v reviji Die Furche (4-1966, str. 9) za predhodnika Ja-nenza XXIII in njegove okrožnice Mir na zemlji. Avs trij ski kul t urnopoli tični tednik "Die Furche", ki je ponovno pisal o Slovencih na Ko-i*oš"kern, je slavil decembra svojo dvajsetletnico. Obsežna slavnostna številka je objavila v enem odseku nekaj reprezentančnih člankov iz te dobe, v drugem odseku pod naslovom "Spruch und Widerspruch" (Beseda da besedo) pa mnenja najrazličnejših skupin (verskih, političnih, gospodarskih). Slovence na Koroškem zastopa sestavek dr. Valentina Inzka, predsednika Sveta koroških Slovencev, pod naslovom "In vveltvveiter Mission". Dr. Inzko vidi poslanstvo lista predvsem v grajenju mostov med zapadnim in vzhodnim krščanstvom. Komunistična vlada ČSR je izpustila iz ječ pred božičem nekaj duhovnikov, toda jim ni dovolila. da bi se vrnili v dušno pastirstvo. • Jnter-American Delevolpment Bank i je odobrila posojilo v znesku $1,500.000 zasebni ustanovi Instituto de Promocion Agra-ria, ki so jo ustanovili 1. 1963 katoličani v državi Chile. Namen ustanove je, da razdeljuje ter prodaja zemljo, ki je bila last cerkvenih ustanov, po načelih agrarne reforme predvsem revnim družinam v Chileju. PREVIRANJA V MARKSIZMU Nekateri še danes zamerijo pokojnemu papežu Janezu XXIII, da je vključil v svojo okrožnico Mir na zemlji tudi naslednji odstavek: Prav tako ne smemo enačiti napačnih filozofskih nazorov o naravi, izviru in namenu sveta in človeka z zgodovinskimi gibanji, ustanovljenimi z gospodarskim socialnim, kulturnim ali političnim nairenom, niti tedaj ne, če ta gibanja izvirajo in se še zmeraj navdihujejo iz teh teorij; res se formula nauka, ko je enkrat natančno določena, ne spreminja več, gibanja pa žive v spremenljivih konkretnih razmerah, ki nujno globoko vplivajo na razvoj nauka. Kolikor se ta gibanja skladajo z načeli zdrave pameti in se ujemajo z upravičenimi zahtevami človeške osebe, kdo bi ne hotel v tem spoznati pozitivnih prvin vrednih odobravanja? (158). Že po drugi svetovni vojni je sizma preživele. Skušali so se jih bilo opaziti očitno zadrego zlasti marksistov na Zapadu, ki so uvi- otresti in so to večkrat opravili kar uradno na raznih svojih kon- , deli, da so se razne dogme mark-| giresih. Najbolj očitni sta bili dve j točki: diaklktični materializem ter oznaka vere kot opij za ljud-I stvo, pa tudi priznanje vrednosti demokratičnega političnega reda in možnosti reorganizacije družbe z evolucijo. V tretji in četrti letošnji številki avstrijskega tednika Die Furche objavlja Arnold Kuenzli sestavek Jenseits alter Maximen (Onstran starih maksim), v katerem je zbral celo vrsto podobnih pojavov zadnje dobe. ki zajemajo ne samo marskiste v zapad-nih državah, ampak tudi v Jugoslaviji in ostalih sovjetskih satelitih. Ta kritika se ne omejuje na Stalina, marveč gre celo nazaj do Marxa, ki ga hoče tolmačiti v lu či takratnih zgodovinskih razmer, ne pa kot nadčasovnega in izven-prostornega vidca. Ena takih dogem je marksistična teza od diktaturi proletariata. Tej so se pred kratkim uradno odpovedali švedski komunisti. Možganski trust finske komunistične stranke je pripravil za kongres zahtevo, da stranka črta iz svojega program pojme "sila" ter "diktatura proletariata". Urednik komunističnega glasila Avstrije (Weg und Ziel) Franz Marek je ugotovil, da je marksizem postavil napačno diagnozo za razvoj kapitalizma in da spreje- ma vsaj na Zapadu v svoj program "demokratične reforme". Zatrjuje tudi, da priznava komunizem pravo vrednost demokratične politične ureditve. Nz Jugoslavije navaja Kuenzli ■več citatov iz revije "Praksa", ki jo izdajajo v Zagrebu marksistični filozofi. Gajo Petrovič označi njpr. diktaturo proletariata za zelo nevarno teorijo in je mnenja, da je Martks ne bi nikdar formuliral, če bi slutil, da bo služila kot pretveza za terorizem, nasilje in nečloveštvo. Italijanski komunisti postavljajo tezo, da ni naloga komunistične stranke pripravljati revolucijo, marveč dosegati spremem- be v družbeni strukturi z orga-ničnimi reformami v okviru kapitalistične družbe. Zahtevajo tudi ločitev med komunistično sranko in strokovnimi organizacijami. V komunistični stranki zahtevajo odpravo monolitične strukture in zagovarjajo dopustnost razlike v mišljenju, ki edina more zagotoviti ustvarjalnost in učinkovito demokratično življenje. Svetozar Stojanovič zahteva, da je treba popraviti Marksovo definicijo demokracije. Marks jo je definiral kot državno obliko, Stojanovič pa jo hoče razumeti kot družbeno obliko samouprave. Prehod v socializem se mora izvršiti preko večstrankarskega sistema. Danko Grlič dokazuje, da ni dopustno sprejeti za dogmo vsega, kar so napisali Marks, Engels in Lenin, ker si v mnogočem nasprotujejo. Zlasti zavrača kot zastarelo teorijo o obuboža- iiju. Enako razglaša za iluzorično komunistično brezrazredno družbo. Adam SehalT i/, Vzhodne Nemčije zatrjuje, da je vsako ustvarjanje brez svobode nemogoče m poziva politike, naj se zavedajo, da bo marksizem brez svobodne diskusije in raziskovanja okostenel. Če je diktatura proletariata že potrebna, pote-m je treba njeno trajanje kar se da skrajšati. Češki filozof Karel Kosik ugo-tavlja, da je marksizem doslej pozabil na človeka. Zde ne k Mly-nar pa se zavzrema za zaščito osebe pred državo, tudi komunistično. Tudi komunistična država potrebuje jasno določene pravne meje, ki bodo zagotovile svobodo poedinca. Ta notranji razvoj v marksizmu, ki se pojavlja vedno bolj očitno, bo prej ali slej prešel od besed tudi do dejanj. Zdrava pamet nam veleva, da take razvoje v komunizmu pazno zasledujemo, da ne bomo lepega dne razočarani, da sobodni komunizem ni več tak, kakršnega ismo poznali pred desetletji. 'ov/ce (z ^LOVENIJE Umrl je pisatelj Jalen. V Ljubnem na Gorenjskem, kjer je bil zadnja leta župnik, je 12. aprila umrl slovenski pisatelj in dramatik Janez Jalen, ki je napisal številne ljudske povesti (Ovčar Marko, Cv,et kova Gil-ka, Trop brez zvoncev, Bobri) in trilogijo ljudskih iger: Dom, Srenja in Bratje. Slovenščina in "tehnične težave". Vse je kazalo, da bo Beograd 7. izgovorom na "tehnične težave" pri tiskanju novih bankovcev izpustil napise v slovenščini in makedonščini, kot se je to zgodilo pri natisu leta 1963. Vendar sta se v zvezni skupščini oglasila poslanca Janez Zeml-jarič in Jože Vilfan in povprašala o napisih na novih bankovcih. Pod težo sklicevanje na ustavne določbe je Guverner Narodne banke Miljanič obljubil, da bodo ustavne predpise upoštevali pri tiskanju novih bankovcev navkljub "tehničnim težavam". Le kakšna država bi naj to bila, kjer se morejo kršiti ustavno zagotovljene pravice s sklicevanjem na "tehnične težave". Podoba je, da pomenijo Beogradu "tehnične" in še "denarne" težave več kot pa ustavne določbe in da ga na tem mestu čevelj zelo žuli. Vse to kaže tudi na močno pomanjkanje duha bratstva v Beogradu. Spričo resnič- je kranjska občina kupila od Levčevih deličev tudi najstarejši pesnikov portret, delo slikarja Goldensteina, za ceno poldrugega milijona dinarjev. Strašna nesreča v Prekmurju. V Odrancih na Dolinskem v Prekmurju se je 14. marca podrla kupola pri gradnji nove župnijske cerkve. Pri nesreči je bilo ubitih 6 ljudi, 16 pa težko ranjenih. Grandja nove cerkve je bila plod 20 letnih naporov tamkajšnjega župnika in župljanov. Tudi s Koperskega odhajajo v tujino Koprski medobčinski zavod za zaposlovanje delavcev je dobil leta 1964. 19 prošenj za zaposlitev v tujini. Leta 1965. pa se je števila povečalo na 132. 118 delavcem je zavod posredoval delo v zapadni Evropi. Med njimi so bili kvalificirani in nekvalificirani delavci. Društvo slovenskih pisateljev. V razgovoru z RAZBURJENJE ZARADI CERKVENE SLIKE Nova cerlkev sv. Frančiška Asisšlkega v Avellinu, Italiji, ima veliko stensko sliko, ki predstavlja kmetje, ki demonstrirajo za svetovni mir. Med osebami je bilo namreč možno zaznati nekatere vidne osebnosti: Janeza XXIII, predsednika Kennedvja in italijanskega komunističnega voditelja Togliattija. Slikarja sta bila Bttore de Concilis in Rocco Falciano. Zgovorna statistika. Največje osebne dohodke so imeli meseca januarja Slovenci zbornicah ter premogovnikih, j ah (nad 100.000 dinarjev) in Kako mogočno podjetje je General Motors Podatki, ki jih je objavilo podjetje General Motors za poslovno leto 1965, povedo med drugim tudi: Prodaja vseh proizvodov je znašala $20.7 miljard — in presegla vsako drugo podjetje na svetu; celo večino držav — na svetu je samo 12 držav, katerih celotni narodni proizvod presega tega od General Motors. Tudi predrečun ZDA med 1922 in 1931 je bil manjši. 54 držav OZN skupaj ima komaj toliko narodnega proizvoda. Po plačilu vseh davkov izkazuje podjetje $2.1 milijarde čistega dobička. Razen teka je plačalo zbornicah te r premogovnikih, najnižje pa delavci v tobačni in- podjetje $2 milijardi dohodnins-dustriji (55.000 dinarjev), usluž- kega davka in 600 milijonov dru-benci v društvih (54.000 dinar- gih davkov (z izjemo potrošnega jev), socialnem varstvu in kul- davka, ki ga poročila ne izkazujc- turi. • Problem elektrike. Časopisna poročila v domovini takole opisujejo pomanjkanje električnega toka: Elek-1 j trike ni, elektrike tudi jutri ne dopisnikom ; |30 dovolj za vse in ob vsakem "TT' je novi predsednik Društva j fasu Tisto, kakšne kakovosti slovenskih pisateljev Janez Me- elektrika je in kašna bo, je po-nart na vprašanje, zakaj se je g|av-je zase. Pomanjkanje elek- jo posebej). Podjetje je plačalo svojim 735.-000 uslužbencem leta 1965 5.4 milijarde $. Društvo slovenskih književnikov preimenovalo v Društvo slovenskih pisateljev, takole odgovoril: " Kolikor sem lahko povzel iz utemeljitve, izraz 'pisatelj' pomeni isto, le da je domača beseda, ki tistega, ki jo nosi tudi bolj obvezuje medtem ko je 'književnik' hrvaška vsiljenka iz nlh tcžavav bi jim ne smelo priti časov jugoslovanskega centraliz- niti na misel kršiti pravice slo- ma, za katero marsikdo sploh ne ve, kaj točno pomeni. To zadnje bo držalo, če vam povem resnično anekdoto. Na nekem venščine in makedonščine. Tovarna na dražbi. Podjetje "Kovo" na Vranskem iiLerarnem večeru pred leti nas je v stečaju (konkurzu). Tako je je neki organizator pred občin-prišlo na dražbo. Obstajalo je stvom ,takole predstavil: 'V svoji od leta 1947. V svojih kleparskih in ključavničarskih obratih na Vranskem in v Zabukovici je za-posljevalo do tristo ljudi. Izdelovali so ciklone, ventilatorje, cevne naprave za termo ogrevanje ali čiščenje zraka, dele konstrukcij za tovorne ladje in druge izdelke. Obrtniške olajšave. sredi pozdravljamo ljudskega poslanca tov. Franceta Bevka, tov. pisatelja tega in tega in ostale slovenske knjigoveze!' ". Gospodarski napredek. Če so kolikor toliko točna predvidevanja planerjev, ki menijo, da bi qb sedanji stopnji rasti proizvodnje in produktivnosti znašal narodni dohodek v Splošni zakon o obrtnih de- Sloveniji leta 2001 na posamez- lavnicah je zastarel. Zato so pripravili nov osnutek, iki predvideva nekatere novosti, ki bodo olajšale poslovanje na tem področju. Osnutek spreminja dosedanjo določbo, da osebe v delavnem razmerju, osebni upokojenci, vojni in delovni invalidi, gospodinje in druge osebe, ki niso v delovnem razmerju, lahko opravljajo storitve samo privatnikom. Po novem bodo lahko opravljali storitve tudi za delovne organizacije in druge pravne osebe. Razen tega bo po novem od oseb, ki bi se ukvarjale z obrtništvom kot postransko dejavnostjo, terjali kot dokaz za sposobnost samo potrdilo delovne organizacije, da vsaj tri leta delajo na kvalificiranih mestih gotove stroke. Uvoz vina. V krajih, kjer domača vina neprestano neupravičeno dražijo, bodo oblasti dale na trg tuja vina za nižje cene. Uvozili bodo kakih tisoč vagonov alžirskega in tuniškega vina. Zakonski predlog za zaščito slovenske manjšine v Italiji. Furlanska deželna vlada in furlanska deželna zbornica sta na pobudo slovenskega deželnega poslanca dr. Jožeta škerka odobrile nov zakonski predlog za zaščito narodnih manjših s kazenskimi določbami. Po novem zakonu naj bi bilo kaznivo sra-motenje Slovencev, kot narodne manjšine v Italiji. Seveda bo dobil predlog zakonsko moč šele takrat, ko ga bo sprejel rimski parlament. O Prešernovem muzeju v Kranju. V starem delu Kranja stoji hiša, v kateri je živel, delal in umrl pesnik dr. France Prešern. V tej hiši je že dve leti njegov spominski muzej, ki ga je uredil kustos Črtomir Zoreč. V vitrinah hranijo več kot tisoč dokumentov o njegovem življenju in delu. Tamkaj so razstavljene vse izvirne izdaje Poezij in bogat izbor iz prešernoslovja. Muzej pogreša nekaj izvirnih dokopisov in drugih dokumentov, ki so v zasebni lasti. Skrbno je opremljena pesnikova spalnica in bivalna soba. V njej je vse tako, kot je bilo na dan pesnikove smrti 8. februarja 1849. Za muzej nega prebivalca 1840 dolarjev, potem ni razloga za pretirano navdušenje nad gospodarsko rastjo v Sloveniji. Če ti podatki preveč ne odstopajo od resnic trike občane prizadeva nekake takole: trolejbusi obstanejo sredi dneva in sredi poti. Ker ni bilo toka, ni kosila, kajti v novo zgrajenem, modernem stanovanjskem bloku ni štedilnikov nr kurjavo, pa tudi plina še ni. Čez nedeljo odvzamejo elektriko kar celemu okolišu. Radio venomer naproša: "Odklopite boj-lerje in grelne peči! Varčujte z elektriko!" V isti sapi dela napovedovalec reklamo za čim večji nakup električnih predmetov in za popuste pri prodaji. Tako je in tako bo še dolgo časa. Leto 1964 je prizadelo Slovenijo s pomanjkanjem elekrtične-ga toka. Poleg redukcij toka ga je morala Slovenija tudi uvažati. Pred tem pa je Slovenija tok celo izvažala. Sedaj jim je v Ljubljani postalo jasno, da je elektro-gospodarstvo v Sloveniji postalo klasičen primer, da je krivec "zaplaniranja" sistem, in sicer sistem vodenja iz enega centra za vso državo. Sicer imajo v načrtih grandje novih elektraren, tako vodnih kot kaloričnih. Nekaj so jih pričeli graditi lani, a bo vzelo še leto ali dve preden bodo dogra- Brestanica samostojna proizvodna podjetja. Poleg tega pa so ustanovili tudi "Združenje energetike SR Slovenije". Zaradi reorganizacije pa je nastal med ljudmi ki so doslej se deli na raznih "stolčkih" različnih podjetij veliko razburenje zaradi izgub položajev in pa zaradi zasedbe novih položajev. Upirajo se reorganizaciji zaradi osebnih koristi, nevaren položaj slovenskega gospodarstva pa jih prav nič ne skrbi. Tudi je bilo doslej na vodilnih položajih elektro podjetij veliko število nekvalificiranih ljudi. Zasluge so si pač nabrali za časa partizan-stva ali pa zaradi političnega podrepništva. Po časopisih se pojavljajo zahteve po javnih raz- "Nekoč so bili....!" Traktorji in automobili ter tovornjaki so prevzeli njih mesto v modernem poljedelstvo. Staro orodje nekdanjega kmetovanja pa polagoma trohni na dežu in soncu ter noheoma nrehaia v pozabo ..___________ pisih za vsa vodilna mesta novih podjetij s strogimi predpisi in zahtevami strokovnosti. • Sejmi na ljubljanskem Gospodarskem raztavišču v letu 1966. Od 15. do 23. januarja se je na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani vršil sejem "Moda 1966" z izdelki "modne" industrije iz vse države, ki seveda ni bil mednarodnega značaja, ker v tem oziru pač nimajo kaj nu- diti mednarodnemu svetu. Od 14. do 22. maja se bo vršil peti mednarodni sejem obmejne blagovne izmenjave pod naslovom: Alpe-Adria. Ta sejem se vrši po dogovoru med zbornicami za trgovino, obrt in industrijo ter poljedelstvo italijanskih 1 in avstrijskih obmejnih pokrajin (Trst, Gorica, Videm, Celovec, j Gradec in Innsbruck) z gospodarskima zbornicama Slovenije in Hrvatske. Od 4. do 12. junija bo 7. mednarodni lesni sejem. Od 26. avgusta do 4. septembra bo 12. mednarodni vinski sejem. Od 4. do 9. oktobra pa bo 13. razstava "Sodobna elektronika". I Ta razstava obsega področja elektronike, telekomunikacij, avtomatizacije, nukleonike, sestavnih delov, merilne tehnike, opreme za elektronsko industrijo in strokovno literaturo. Pred dvemi leti so se te razstave udeležile tudi Združene države. nosti, potlej lahko le preprosto | jene in v obratu (Srednja Drava ugotovimo, da bo Slovenija potrebovala več kot petdeset let za doseganje takšnega narodnega dohodka na prebivalca, kot so ga imeli v Združenih državah Amerike že pred petimi leti. Eksperimentiranje na zdravstvenem področju. Poročilo z nedavnega posveta zdravstvenih delavcev v Mariboru pravi takole: Zdravstveni delavci so siti reorganizacij. Siti so novih in novih izrazov, s katerimi jih hranimo. Centralizacija, decentralizacija, integracija, dezinstegracija, etatizacija, deeta-tizacija, občinski, medobčinski, geomedicinski, dekomunizacija in še in še je vrelo iz ust disku-tanta, ko je našteval razne pojme, doslej uporabljene v razgovorih o organizaciji zdravstvene službe. Naposled je končal: "Mi hočemo že enkrat mir, radi bi delali!". I, Trbovlje II leta 67., šoštanj po načrtu leta 68., Srednja Drava II po načrtu leta 70.). Nove elektrarne bodo odpomogle sedanjemu pomanjkanju, ne bodo pa zadostile novim potrebam, ker grandje potrošnikov elektrike rastejo hitreje kot pa grandje proizvajalcev elektrike. Pomanjkanje elektrike v Sloveniji ne ogroža le življenskega standarda v ožjem smislu, temveč občutno prizadeva vse panoge gospodarstva in njih razvoj. K reševanju tekega problema naj bi tudi pripomogla reorganizacija na področju elektro gospodarstva. Na osnovi temeljnega zakona o elektro gospodarstvu so v Sloveniji ustanovili tri nova proizvod-no-prenosna elektro podjetja in sicer: Dravske elektrarne. Savske elektrarne in Soške elektrarne, medtem ko so ostale termo elektrarne Šoštanj, Trbovlje in SKUPINSKA POTOVANJA V DOMOVINO LETALSKE KARTE "JET" ZA 1966 (Za skupinske in 21 dni, v veljavi od 1. aprila) TORONTO—ZAGREB in nazaj ............................................ $465.00 CALGARY|EDMONTON—ZAGREB in nazaj $619.00 VANCOUVER VICTORIA—ZAGREB in nazaj $659.00 (Otroci plačajo polovično) POSEBNI POPUST ZA EMIGRANTE ("Jet" letalo) (Za Vašo družino, če se presele v Kanado) ZAGREB—TORONTO $272.00 ZAGREB—CALGARY|EDMONTON $348.00 ZAGREB—VANCOUVER VICTORIA $369.00 Urejamo papirje za vseljevanje, zagotovitev potnega lista v starem kraju, sporočimo vnaprej točen dan prihoda Vaših. Vse letalske, ladijske in vselitvene vozne litske damo tudi na odplačilo, z 10% naplačilom (dovvn payment). SKUPINSKA POTOVANJA Z LADJO S.S. MAASDAM, odhod 2. aprila iz Montreala, vrnitev 2. junija iz Le Havre .................................................................................... $330.00 Prav tako druga skupinska potovanja s Queen Elizabeth | Mary Arkadia itd., skupno z železniško karto od luke izkrcanja v Evropi do Vašega cilja potovanja in nazaj. PAKETI! Pošiljamo DARILNE PAKETE HRANE, proste vsake carine iz. lastnega skladišča v dobi 15 do 20 dni. Zahtevajte cenik. DINARSKE POŠILJKE: Izplačujemo denar preko Narodne Banke v dobi 12 do 14 dni. POROKE S POMOČJO ZASTOPNIKA POTNI LISTI — VIZE — ZASTOPSTVA — ZAGOTOVILA NABAVA VSEH DOKUMENTOV — PREVODI — IZPOLNITEV DAVČNIH LISTIN PRODAJA VALUT IN DINARJEV — POTOVALNI ČEKI NAJEM AUTOMOBILA. KI VAS BO ČAKAL NA LETALIŠČA V ZAGREBU. Zahtevajte od nas informacije - Odgovarjamo na pisma isti dan C0SULICH TRAVEL SERVICE 1240 Bloor St. W. Toronto 4, Ont. 537-1059 OMSIP \JJ Ali sie se že naučili to novo razburljivo besedo? Še važnejše je ali ste se že prijavili? OMSIP, Ontarijsko zdravstveno zavarovanje bo pomagalo plačati zdravniške račune. Da, za Vas in Vašo družino ! Zato se moraje vpisati sedaj, pred prvim majem, da boste kriti začenši v prvim julijem. Če se sprijavite po prvem maju bo v veljavi odredba, da boste morali čakati 3 mesece, preno bo zavarovanje stopilo v veljavo. Vpiši se sedaj -- pred prvim majem! Popolne informacije in prijavnico dobite v vsaki banki. V LOMSIPj ONTARIO MEDICAL SERVICES INSURANCE PLAN J&U STOLETNICO KANADE. Dr. Ludmila M.M. Dolar-Mantuani CANADA smo se odločili prinesti kratke ^ reportaže o tistih Slovencih v' Kanadi, ki so nam na ta ali oni način dostopni, ki so na svoj siki j način v večji imeri soudeleženi pri usvtarjanju in gradnji naše nove domovine. V kratko odmerjenem prostoru hočemo ikot naš (S.D.) program za stoletnico Kanade opisati osebe, za Ikatere smatramo, da so se izrazito uveljavile v grandji te dežele, ter dale pečat življenju v katerem se nahajamo. Za začetek te serije smo izbrali močno osebnost in ne mo ti m se, če trdim da prednjači pred vsemi drugimi. Ta osebnost je ga. Dr. Ljudmila (M.M. Dolar — Mantuani. Dr. Ljudmila M.M. Dolar— Mantuani P. Eng. Obiskal sem jo v njenem uradu sredi raziskovalnih laboratorijev Ontario-Hydro zavoda na zapa-du Metro Toronta (Six-tPoints). Čudež se mi je zdel da me je bila voljna sprejeti, saj jo tak nenapovedani obisk prav gotovo vrže is dnevnega reda. Imel sem tudi srečo, da je bila doma, saj zadnja leta, kot večni Ahasver-potuje na vse štiri strani naše majhne zemeljske oble. Ko sem ji povedal, da bi rad imel razgovor za članek, ki ga imam v mislih, se je prijazno nasmehnila in dostavila: "Le glejte, da tudi v Vašem članku ne postanem spet čisto druga osebnost, kot se mi je to normalno zgodilo pri obilici intervjujev, Iki sem jih imela zadnja leta za vse mogoče časopise in revije". Hotel sem jo zagotoviti, da se ji tega ni treba bati, pa sem imel-vtis, da mi čisto le ne verjame. | Vodila me je iz prostora v) prostor, od mize do mize. Poka-1 zali mi je vsemogočne vrste kamenja ki ga raziskuje. Pokazalo mi je zanimivosti njenih raziskovanj — preizkuje namreč kamenine, ki jih Ontario Hydro rabi pri svojih gradnjah jezov, zatvornic, nasipov, elektrarn in podobno. (Mimo grede povedano : eno izmed njenih najvažnejših in najobširnejših del je bilo v zvezi z gradnjo velikega projekta na reiki Sv. Lovrence. Stroški vseh gradenj, so šli v težke miljone. Sedaj pa dela na raziskovanju za temelje nuklearnih elektrarn.) Z mikroskopi mi je pokazala pravljični svet pod-zemljo, ki odseva v vsemogočnih mavričnih odtenkih. Seveda se je moje oko moralo najprej prilagoditi ozki lupi njenega mikroskopa. Za hip sem se zamislil in občudoval sem to, kar ona s svojim veščim očesom vedno vidi to je naravo v popolnoma drugi perspektivi, kot mi drugi zemljami. Kako vse drugačna mora biti pri-roda, ki nas obdaja, za strokovnjaka njenega kova. Na vsakem koraku, ko obiskuje vsemogoče kraje gradenj, kamenolome, gleda s popolnoma drugačnim pogledom, v sestavo narave. Za nas je cement le cement, kamen le kamen prepotreben pri gradnji, za njo pa je cement povezava vseh različnih kamenin, takih in spet drugačnih, ki bodo skupno povezani služili novemu namenu, ki jim ga je v Stvarstvu človek skušal določiti ter ga je ona s svojim raziskovanjem odobrila v ta namen.... Ko sem se že popolnoma izgubil med cevkami in kameninami, ki so čakale pregleda, ali že prešle ta štadij, me je vzdramila iz poglabljanj v njeno stroko s povabilom na ikavo (popoldanski odmor). Ponudila mi je se- dež in mi pogledala v oči, pa vprašala: "Ali sedaj razumete moje delo?" Zmeden sem ji prikimal in na mojem obrazu je lahko videla, da temu ni čisto tako. Pomagala mi je iz zadrege s prijaznim nasmehom in besedo: "Jedetana, kar vprašajte, kaj bi še hoteli vedeti". Iz njenega pol urnega razgovora, ki je sledil, sedaj skušam zbrati nekaj misli v njenem življenskem delu. Na jprej na kratko o njemi izo brazbi. Obiskovala je klasično gimnazijo v Mariboru kjer je, med drugim dobila od očeta, ki je poučeval latinšino, grščino in logiko ter filozofijo, podlago za njeno tehnično izobrazbo. Študirala je na filozofski fakulteti v Ljubljani in Zagrebu, kjer so poučevali geologijo svetovno znani geologi kot so V.V. Nikitin (nekdanji predsednik Gornega Instituta za rudarstva in inze-nerstvo v S t. Petersburgu—Leningradu), H. Hinterlacher in F. Tučan. Diplomirala je na filo zofski fakulteti v Ljubljani iz geološke vede.... Leta 1935 je dok-torila na ljubljanski univerzi iz petrologije (veda o kameninah). V letih 1949-50 je dobila ustanovo v "Lady Daviš Foundation of Montreal" in je delovala na Univerzi Britanske Kolumbije v Vancouverju. V Kanadi je obiskovala razne tečaje (postgra-duate) iz njenega področja, da se je tako pobližje seznanila z raznimi panogami njene stroke. Od leta 1935 je bila v rednih zvezah med drugimi z univerzami in tehnčnkni instituti na Dunaju, Zagrebu, Bologni. Rimu, Essenu in VVashingtonu. Udeležila se je tudi svetovnih geoloških kongresov v Meksiku, 1956 v Co-penhagenu 1960, in namerava iti na kongres leta 1968 v Prago. Naša učenjakinja pri svojem mikroskopi za raziskovanje kamenin. of the Lady Daviš Foundation, lecturing to postgraduate stu-dents in geology. She also found time to become a research con-sultant to varioiis rrtines in Bri-tish Columbia. In 1953 she was offered a job \vit'h Ontario Hydro and has made Toronto her home ever since. The road from študent at the University of Ljubljana to a se-nior research job with Ontario Hydro is a long one. For Dr. Ludmila Dolar-Mantuani the way has been not only a most interesting but also a very revvarding one. "I have never stopped learning" says the tali, slim Dr. Ludmila and she'll explain vvhat she has learned in English, Slovene. German, Serbo^Croat, Italian, Russian or French. Her chosen field is Petrology (the sciencc of roeks) vvhich is part of the larger field of Geology (the science of the earth). One reason for her non-stop acquisition of knovvledge has been the fact that Dr. Dolar-Mantuani has vvorked and travelled extensively in