Štev. 133. Mlaja vsak delavnik popoldne CENE PO POŠTI: 88 celo leto K 144*— 28 Pol leta K 72*— ^ UPRAVI STANE MESEČNO K10"- V Ljubljani, sreda, 15. junija 1921. Poitnlna platana v gotovini. Leto I. Uredništvo in upraiinliivo t Ko* pitarjevi ulici štev. 6 — Telefon uredništva štev. 50 — Telefor «= upravnlštva štev. 328 = CENE PO POSTI: za četrt leta K 36*— za en mesec K 12*— LIST posamezna številka 80 vin, iagoslauansitl klub zapasti! konltituanis. lliava poslancev Hudske stranke. — ©kil« na tarvatske* slovensko EJu ,rnedeliek ie Jugoslovanski klub s sei° k.onštltuante, ker je vlada ložia aV° ° uPravni razdelitvi države presuh , oncc- Včeraj je Jugoslovanski skloni - • n zboroval ter ob 6. uri zvečer sanral 51 aVi0.' k* s*a i° ok 7. uri zvečer po-konTt ^ *n ^ a c izročila predsed- Izjava Jugoslovanskega kluba ,e glasi: fredst^!^3118^ klub kot parlamentarni ^ske Vp Hrvatske pučke stranke, Slončke i ke stranke in bunjevaško-šo-Pravnemra zastopa v svojem državno- tom nst Pro£ramu načelo, da se ima po-prganiziray.e V ustavotvorni skupščini demokrat'- Cna naci°nalno edinstvena, na parlame3 »Cnein temelju zgrajena, ustavno ja Srbov drzava Slovencev, Hrvatov Zacija te' h -^° Se more n°lranja organi- Izvesti dr^ave z omenjenimi lastnostmi treh 1 V SP°razumu plemenske večine vseh klub v -en' t0 je razložil Jugoslovanski nacrtu svojega oddvojenega mišlje- r“iavn (j . ki je bil predložen načrtu °ačrt T odkora- Poglavitno načelo tega Mffio •^Csl°vanskega kluba so uredbe, *vtonra,° Zaiamčiti socialno pravičnost in p0t 00jistično načelo, ki se ima izvesti 2in Z11 delegiranih zakonodajstev v pokra-ujedi * n?eiami> kakor jih je našlo narodno drž ln,en)e- Princip edinstvene nacionalne ZakoVC '6| da ^uva en0 državno suvereno iyladi t'110 ok^as*; v en* državni centralni W»L enui odgovarja predlog Jugoslo- ^ kluba, fvala na^rf Ve^^na do danes ni uvaže-taiku za u t s^akšča, marveč je v posloval sPreie S v°^v°rno skupščino za konč-^lovičn”1 Usjave v celoti določila nad-P°slancev \ečino od skupnega števila Pstave " *em ie ornož°čila sprejem t. j, pr .. Pomočjo plemenske majorizacije, Diejiski 1 v.ei?*enski večini Hrvatov in ple-breprig v®cmi Slovencev, Ker smo globoko Ke drž lf da centralistična ureditev na-ftstave aVe na Podlagi vladnega načrta Bpodk0 ne samo ne krepi, marveč tudi ediujt Pava in ruši narodno in državno v £a °' smo mislili, da bo vladna večina oddeik' er ne pride to vprašanje v 8. tres ^stave v podrobni razpravi v pre-iu v' , a‘a skupnih točk z našim stališčem *>olj olf-1112!"8^6111 sporazumu rešila ta naj-^avpr Cudjivi problem naše notranje dr- flovolj °*r^an^zaciie. Četudi je imela vlada Jli v t C&Ea do danes za to delo, vendar oziru ničesar storila, marveč je uravo - - - - - •* - L?e.cialn< o 8. oddelku odgbdila na konec klub ^116 dfkate, da naš Jugoslovanski fcadrž’ °j naJvečjo državotvorno opozicijo, do konca specialne debate brez ob 12 r,esnega poskusa, da bi se magari " uri dosegel sporazum. Ker je 'brez vsakega dvoma, da bo uisava sprejeta samo od enega dela našega naroda, izgubi nadaljnja opozicija svoje stvarno obilježje; zato poslanci Jugoslovanskega kluba kot iskreni prijatelji državnega in narodnega edinstva protestirajo proti načinu, kako se sklepa ustava, odklanjajo odgovornost za vse posledice v zadevi državnega in narodnega edinstva in v znak protesta zapuščajo ustavotvorno skupščino za čas, dokler traja specialna debata in glasovanje o ustavnem načrtu. Poslanci Jugoslovanskega kluba kot predstavitelji strank, ki so se borile za ustvarjanje te države s svobodno voljo vseh treh plemen, ne bodo nehali boriti se zanjo tako dolgo, dokler ne dobijo take ustave, ki bo zadovoljevala vsa tri plemena v političnem, socialnem, gospodarskem in kulturnem oziru. * * * Ta odlcčni korak poslancev Ljudske stranke bo pozdravilo vse slovensko ljudstvo. Dovolj dolgo so poslanci Jugoslovanskega kluba v konštituanti skušali dopovedati centralistom, kam vodi njihova pot. Vse besede, vsi dokazi, vse prizadevanje je bilo bob ob steno. Danes prihajajo naši poslanci iz Belgrada, ker v tamošnji konštituanti nimajo ničesar več iskati, Tam govori danes osebno dobičkarstvo slovenskih in hrvatskih plačancev, velikosrbski šovinizem ter klika demokratskih kapitalističnih profitarjev vseh treh plemen. Ustava bo sprejeta z glasovi 166 Srbov, 24 Turkov, 10 Hrvatov, 11 Slovencev ter 1 Črnogorca. Ogromna večina Slovencev in Hrvatov je zapustila torišče ustavnih bojev, ker noče nositi odgovornosti za to, kar se tam doli sedaj počenja. Poslanci Ljudske stranke izjavljajo, da se ustavnega dela do konca ne bodo več udeleževali, pač pa bodo boj zoper centralistično ustavo nadaljevali toliko časa, dokler se ne posreči zrušiti to nesrečno zmašilo centrali-stično-kapitalistične klike. Poslanci Ljudske stranke bodo izdali poseben oklic na slovensko in hrvatsko delavno ljudstvo, v katerem bodo razjasnili svoj korak in poklicali celotno slovensko in hrvatsko ljudstvo na organiziran boj za odpravo kupljene in usiljene ustave. Slovensko ljudstvo bo šlo za poslanci, ki branijo njegove narodne, politične in socialne zahteve, izreklo pa bo svojo sodbo nad ljudmi, ki v Belgradu za svoje osebne in strankarske dobičke predajajo njegovo usodo, To so slovenski demokrati in samo-stojneži, Nad prvimi je sodba že izrečena. Še hujše so si lahko v svesti samostojni strankarji, Slovenski delavec in slovenski kmet sta prenesla in vrgla še vse hujše sovražnike svojega stanu kakor so sedanji. Naše geslo je: boj za politično, gospodarsko in socialno svobodo delovnega ljudstva! Ultimat zemUDradfiBltov. »eji , 15. junija. (Izv.) Na današnji higjj 0llstituante bo zastopnik zemljorad-HeiJa ^luba prečital izjavo, v kateri se de, p rSičnejše obsoja dosedanje delo vla-agjaiTiedvsem njeno postopanje v vprašanju iti joj 6 reforme in pa njena kupčija z begi PlflajL’ .radi katere so celo mnogi vladni po--°Vali 1ZstoPili iz svojih strank in bodo gla-5o; | Proti ustavi. Zemijoradniki zahtevanj Ua se členi, ki govore o agrarni re-6pre’ v.smislu predlogov zemljoradnikov -ftitiestojiii barantajo. 15. junija. (Izv.) Minister in Muha uceli je bil včeraj s predsednikom PrGcjj .Poslancev SKS pri Pašiču in mu biB 8 njihove zahteve glede izpremem-TdeJka ustave- Tukaj se zatrjuje, da Se iJ . “asič odgovoril, da ne veruje, da bi bteya ?Pre^embe mogle izvršiti, ker za-Hnom^a’ da.se ustava sprejme v po-V wil8j kot jo je predložila vla- hstava B annth krogih se računa, da bo ^;prejeta še dq konca prihodnjega glasovanje in se s tem zadovolji pravica; 2. da se agrarne naredbe od 12. maja takoj prekličejo; 3. da se temeljito revidirajo vse one naredbe in členi ustave, ki govorijo o politični svobodi državljanov. S temi nared-bami je demokratska klika pokazala vso svojo reakcionarno in policijsko mentaliteto, kajti te naredbe bijejo v obraz najpri-mitivnejšim človeškim svobodam. — V slučaju, če vlada tem njihovim zahtevam ne ugodi, bo pred narodom nosila vse posledice sama. DELITEV PLENA. LDU Pariz, 14. junija. (DunKU.) Kakor doznava »Journal«, bo ta teden važna seja zaveznikov v Parizu. Glavni predmet posvetovanjem bo razdelitev najnovejših plačil Nemčije med zaveznike, PONESREČENI ZRAKOPLOVI. LDU Rim, 14. junija. (Brezžično.) Na letališču Cento Celle je padlo letalo iz vi-sočine. Vsi trije letalci so mrtvi. ' Širite „mw ČHS1' Sel a BtonSfiluante. Med „smeftam in razigratiosftio” se dela centralistična ustava. Belgrad, 14. junija. Popoldne se je seja ustavotvome skupščine nadaljevala ob 16. Poslanec dr. Ivanič (radikalni disident) ponovi svoje predloge, ki jih je stavil pri posameznih parhgrafib tega poglavja, in poudari posebno, da je proračunsko pravo parlamenta z redakcijo, kakor je v predloženem načrtu, zelo oškodovana. Zavrača trditev ministra za konstituanto, da je vlada vpoštevala vse predlagane amendemen-te in da je ta ustava svobodoumna in dobra. Za njim govori narodni socialist Ivan Deržič, ki polemizira najprej proti včerajš-nij trditvi ministra za konstituanto, da je vladna večina homogena, opozicija pa heterogena in da zaradi tega vlada opoziciji ne more dovoljevati koncesij. Dalje zahte-da mora bodoči parlament imeti neo- va rnejeno pravo pri sklepanju in pri kontroli proračuna. — Besedo dobi posl. Grujič (demokrat). Predlaga, da se k členu 117 še pristavi: »Z zakonom se bo odredilo, kateri odstotek teh naravnih virov (zdravilne vode) dobijo dotični kraji, korporacije, občine, gospodarska ud[ruženja.« — Posl. Gjo-novič (republikanec) kritizira dosedanje državno gospodarstvo in govori o državnem proračunu, ki se stalno dviga, pa ga narod težko prenaša. Zahteva, da se vojni bogataši obdavčijo, da bi se s tem mogli plačati državni dolgovi. — Posl, Stankovič (zemljoradnik) kritizira člen za členom tega poglavja in izjavi, da ni zadovoljen niti z enim členom. Glavne ugovore ima proti členu 113, ki govori o pravici skupščine, da zmanjša proračun, dočim se ne zahteva, da se to pravo razširi tudi na povečanje proračuna. — Potem dobi besedo posl. Gjokič (zemljoradnik), ki kritizira delo vlade, posebno kar se tiče nastavljanja uradnikov v Bosni. Zahteva, da se v vprašanju uradni-štva sprejme amendement zemljoradnikov. — Predsednik zvoni k glasovanju. V dvorano pride večje število poslancev. Poročevalec posl. Demetrovič odgovori na kriti MžsssS dels. Kapital se smatra še danes najvažnejši činitelj v gospodarstvu, medtem ko je delo, na katerem v resnici sloni gospodarstvo, brez prave zaščite. Zato vidimo, da v socialnem oziru to nesorazmerje povzroča nezadovoljnost in zmedo. Zakonodaja nam je dala n. pr. trgovsko pravo, ni nam pa dala delavskega prava. O tej stvari je dr. Gosar v konštituanti povedal sledeče misli: Glede onih določb, ki se tičejo socialne politike, moram . zopet najprej opozorili na dejansko stanje, na razmere, kakršne so sedaj. Že zadnjič sem govoril o tem, da naše civilno pravo danes ščiti samo svojino, ne pa človeka. Prav tako sem tudi že zadnjič opozarjal na potrebo stanovskega prava za vse stanove. Danes bi dodal samo to, da je nujno potrebno, da se dajo vsem stanovom posebni stanovski zastopi. Organizacije, v katerih bedo posamezni stanovi svobodno urejevali svoje stanovske zadeve, naj bodo obligatni posvetovalni organ za vso javno upravo in naj imajo pravo iniciative glede vse stanovske zakonodaje. Sedaj se pa rešujejo stanovska vprašanja, ne da bi se zaslišali zainteresirani krogi. Zato se tudi dogaja, da imamo stanovske predpise, ki nikogar ne zadovoljujejo. Naj dodam še to, da se baš v tem, da ima posamezen stan svoje stanovsko pravo, izraža njegova moč. Mi imamo trgovsko pravo, ki se materialno sicer nanaša tudi na trgovino, a poleg tega tudi na trgovski stan. V Sloveniji imamo posebno pravo za trgovske nameščence. Nimamo pa stanovskega prava za delavce in kmete, Za uradnike imamo samo pragmatiko, ki pa je omejena na javne nameščence in ne govori o privatnih uslužbencih. Mi imamo posebno zbornico za odvetnike in notarje in posebne zastope zopet samo za trgovce in obrtnike. Vsi drugi stanovi nimajo sploh nikakega stanovskega zastopa, v katerem bi reševali svoje stanovske zadeve. Jasno, da se bo morala ta ko proti politiki vlade. Veli, da za to v skupščini sedaj ni mesta in da je za ureditev proračunskega prava naravnost potrebno, da se čimprej sprejeme ustava. Glede pravice države na monopole omeni, da ni samo finančni razlog merodajen za to, da sc država poslužuje monopolov, temveč da so tu tudi socialni razlogi, v glavnem ta, da se vsakemu državljanu omogoči, da dobi po enaki ceni monopolizirane predmete, kolikor je tudi oddaljen od prometnih naprav. Z ozirom na zahtevo posl. Grujiča pri čl. 117 veli, da je za to dana možnost v poglavju, ki govori o oblastnih financah in da se ta zahteva tam lahko sprejme, ker s členom 117 ni prejudicirano, da se sme ta člen sprejeti. — Po govoru poročevalca preide skupščina na glasovanje. Čita se člen za členom tega poglavja ter se deseto poglavje sprejme z večino glasov. Člen 115 je bil sprejet soglasno. Socialni demokrati in republikanci so glasovali proti členom 113, 114, 116 in 118, narodna socialista proti členom 113, 114, 117 in 118, dr. Ivanič proti členom 113, 114 in 118, demokrat Grujič pa proti členu 117. Jugoslovenski klub je bil odsoten. Potem predlaga predsednik, da se seja zaključi. Na burno zahtevo centruma, »da se dela«, otvori predsednik debato o enajstem poglavju, ki govori o vojski. Besedo ima posl. Kopač (socialni demokrat). Ko se otvori debata, vstane^ velik del poslancev s svojih mest in hoče na odmor. Socialni demokrat Divac zahteva, da ostanejo poslanci v dvorani, ko se je zahtevalo, da se dela. Nastane smeh in razigranost v dvorani. Predsednik pozivlje na red in poslanci ostanejo v dvorani. Govornik Kopač zahteva narodno brambo in govori proti stalni vojski, ki je predraga in nepotrebna. Po govoru posl. Kopača se je seja zaključila ob 19.45, prihodnja pa je odrejena za jutri ob 9. uri dop. stvar urediti. Tu v III. oddelku bi bilo mesto, da se to stori. Najvažnejši faktor za ureditev socialnih razmer je poleg lastnine delo. To je drugi elemenUvsega gospodarskega življenja. Prvi je materija ali narava, ali kakor že hočete to imenovati, drugi pa je delo. Kdor ne dela, je parazit človeške družbe. (Odobravanje.) Zato moramo v ustavo srejeti določbo, da je vsak državljan dolžan po svojih sposobnostih, da izvršuje kako produktivno ali sicer socialno koristno opravilo. Kakor je vsak sposoben državljan dolžan, da služi v vojski, tako bi moral biti tudi vsak državljan dolžan produktivno ali sicer socialno politično delati, Kanraisfifai agitacija sa ISnt&Mm. Budipešta, 14. junija. Poštno ravnateljstvo v Szegedinu je danes zaplenilo sumen zavoj, v katerem so bili boljševiški letaki, pisma in novine. Naslovljenec Evgen Reismann je bil aretiran. Pri hišni preiskavi v njegovem stanovanju so dobili mnogo komunističnih letakov in korespondence ubeglih komunistov z Dunaja. Reismann je priznal, da mu je pravzaprav ime Pavel Tclegdi (Wieder) in da ga je komunistična skupina poslala v Szegedin, da bi tam ustanovil komunistično stranko in zlasti poljske delavce pridobil za stavkQ ob žetvi. Tudi v Szegedinu je delil komunistične letake, vzdrževal zvezo z debre-czinskimi in budimpeštanskimi komunisti in pošiljal na Dunaj vedno poročila o položaju. Oddali so ga državnemu pravd-ništvu. 3*oUtični dogodki. +1 Bankokratski blagoslov v Jugoslaviji. V naši državi rastejo banke kakor gobe po dežju. Najbolj seveda v središču — v Belgradu. Tam se je te dni po oglasih predstavila javnosti neka »Srpsko-Švajcar-ska banka« s temeljno glavnico 5 milijonov dinarjev, a brez vseh osebnih imen, tako Stran 2. »Novi Čas«, "dne 15. junija ’192f/ Štev. 132. _ da nepoučena javnost ne ve, s kom ima opraviti. Morda hoče novo bankokratsko podjetje loviti v kalnem, češ da bo to pač naravnost srbsko-švicarsko državno podjetje? Ali pa tiči tu zad kaj drugega? Tako namiguje belgrajska »Epoba« in ob tej priliki ostro graja pristojno ministrstvo, da brez vsakega premisleka izdaje bančne koncesije vsakomur, kdor le dokaže, da ima potrebni kapital. Odkod in čegav je ta kapital in čemu je namenjen, za to se ne meni. To ministrstvo — piše »Epoha« — se menda ravna po geslu, da se od denarja ne sme zahtevati ne patriotizma ne morale, ampak da je treba spoštovati njegovo neza-jezljivo težnjo, da čim večji krog ljudi podjarmi, vklene in obrezpravi. »Epoha« ima prav. Samo to bi bilo treba, da bi svojo obtožbo obrnila proti celokupnemu našemu sedanjemu režimu, ki je cel z dušo in telesom vdinjan bankokratstvu in njegovemu bogu — zlatemu teletu. Slovaška avtonomija. Kakor poročajo »Lid. Nov.«, je slovaški poslanec dr. 'Juriga izdelal načrt za popolno slovaško avtonomijo, ki naj stopi v veljavo s 1, januarjem 1925, ^Dnevni dogodki. — Ameriške varnostne odredbe proti evropskim izseljencem. Ameriške Združene države postajajo nasproti naseljevanju novih evropskih množic na svojih tleh čim dalje nezaupnejše. Boje se predvsem za razkrojitev amerikanslcega značaja pod vplivom evropskih doseljencev, boje bolezni in telesne degeneracije, ki jih zanašajo v Ameriko evropske proletarske množice in boje končno prav posebno razdiralne boljševiške kuge. Odtod vedno novi zakoni in predpisi, ki poostrujejo pogoje za naselitev v Ameriki. En tak zakon je kot prvi zakon tekom svoje službe pred kratkim podpisal novi predsednik Harding. S tem zakonom se omejuje za dobo enega leta doseljevanja v Ameriko na tretjino dosedanje mere. Zanimivo je pri tem, da se omejitev obrača samo proti izseljencem iz vzhodne in srednje Evrope, dočim se bodo mogli Angleži in Skandinavci kot soliden in kulturen živel tudi v bodoče svobodno naseljevati v Ameriki. — 23. maja t. 1. je jv ameriškem kongresu poročal član kon-jgresa C. M. Kelly o razmerah na Ellis Islandu, kjer se ustavljajo izseljenci, pred-ho dobe dovoljenje za naselitev na ameriških tleh. Kelly je rekel, da so se odigravale pred njegovimi očmi drame, komedije in žaloigre. Tu se trgajo otroci od mater, tu se zavračajo žene in matere, ki so upale bajti pri tam živečih svojcih svoj dom, nazaj v Evropo, kjer so bila njihova ognjišča ugasnila in se jim odtujila; tu se vrše besedni boji z boljševiškimi agitatorji, ki zatrjujejo, da je boljševiška Rusija rajska zemlja, pa se vendar z vsemi štirimi brani-jjo, vrniti se vanjo. Da Ellis Island ne bo več doživljal takih prizorov, je nujno potrebno, da se vse preizkušnje in preiskave b pismenosti, telesnem zdravju in socialni zanesljivosti izseljencev izvrše že onstran morja t .j. v Evropi. V to svrho naj Združene države po velikih evropskih pristaniščih ustanove svoje posebne inšpektorate. Razen tega morajo Združene države skrbeti, da se priseljenci ne bodo naseljevali po svoji volji, ampak jih morajo ameriške oblasti porazdeliti smoterno preko cele države in preprečiti, da bi v večjih središčih evropski elementi polagoma prevladali domačega. Kelly je kongresu predložil zakonski načrt, ki naj v tem smislu uredi nasel-niško vprašanje. Iz tega se vidi, da bo postala Amerika vedno težje dostopna za vse nepolnovredne elemente. S tem naj računajo tudi pri nas tisti, ki se zanašajo na izselitev v Ameriko. — Novi električni načrti mesta Zagreb. Zagrebški občinski svet se je na svoji zadnji seji pečal z vprašanjem nove električne centrale, ker sedanja ne zadostuje več. Poročal je župan. Kot najugodnejši priporoča naslednji načrt: Ob savskem mostu pri Krškem v Sloveniji se namerava v najkrajšem času zgraditi električna centrala z dvema turbinama, ki bo dajala 12.000 konjskih sil na dan. Skupaj z dosedanjo zagrebško centralo bi to dalo 19.000 konjskih sil. Kadar bi pa bile dograjene vse turbine, bi dobivali po 24.000 HP dnevno, kar bi za Zagreb in še okolico zadostovalo. Zgradba bi stala 281 rniiljonov kron, centrala pa bi imela na leto 70,000.000 K dohodov in le 24 milijonov kron stroškov. Župan je izjavil, da mora mestna občina nemudoma napraviti potrebne korake v Belgradu in v Ljubljani, da dobi koncesijo. — 50 letnico zagrebške požarne bram-be bodo 15. avgusta letos slovesno praznovali v Zagrebu. Ob tej priliki bodo blagoslovili novo društveno zastavo. — Prepovedani slovenski ameriški listi, Notranji minister je prepovedal slovenska ameriška lista »Slovenske Novine« in ljudski Glas«, ki izhajata v Cikagu in sta istovetna s »Prosveto«, ki je že od preje prepovedana. — Tragedija slovenskega dekleta v tujini. 211etna Marija Južnič, po rodu kranjska Slovenka, je služila v Pragi kot uradnica. Živela je pošteno, vendar jo je našla nesreča. Te dni je prejela njena gospodinja od nje pismo, v katerem ji naznanja, da je nesrečna in da gre prostovoljno v smrt. Isti dan so vjeli na Moldavi ročni kovčeg, v katerem so našli zadavljenega novorojenca. Kovčeg je bil last Marije Južnič. Južnič doslej niso našli in domnevajo, da se je vtopila. — Odprava živežnih izkaznic v Trsta. Dne 8. t. m. so v Trstu in okolici odpravili živežne izkaznice, razen onih za sladkor. Kruh in vsa druga živila se prodajajo svobodno. Omeji se samo prodaja belega kruha, ki ga dobi vsak le v izmeri četrtine kruha, ki ga vsakokrat kupi. — Zaplemba oropanih predmetov. Celjska policija je zaplenila nekemu Janezu Gross sledeče predmete: 1 moško zlato uro z verižico in s priveskom, 1 žensko uro, 1 zlato zapestnico, 2 verižici, 1 zlata in 1 srebrna s priveskom, 1 črn usnjat jopič, 1 vojaške sive hlače, obšite z usnjem, 1 Vojaško srajco, 1 vojaške spodnje hlače, 1 vojaško usnjato torbico, 1 civilno srajco z monogramom K. B. Navedeni obesek ima monogram I. C. — I., vdelanih ima 14 rubinov in 13 briljantov v obliki črke C, na drugi strani ima napis »Zum 19. III. 1895.« Vojaška srajca ima žig 1917 3 F. A. Heeres-ausriistung. Morda izvirajo te stvari od kakega častnika od 3. F. A., ki je padel ter bil oropan, ker je Janez Gross, ki se sedaj baje nahaja v Avstriji, te predmete prinesel med vojno z italijanske fronte. — Ženski peš okoli sveta. Ameriški listi prinašajo sliki učiteljic na Goucher Col-lege v Baltimore, miss Myrtle King in dr. Eme Tucker, ki sta koncem maja odšli iz Washingtona na pot okolu sveta — peš. Potovanje mislita dovršiti v šestih letih. Preživljali se bosta š predavanji. — Vlom v porodnišnico. Te dni so tatovi obiskali deželno porodnišnico v Zagrebu. Vlomili so v skladišče in odnesli 80 rjuh in 60 kuhinjskih brisalk v skupni vrednosti 25.000 K. £jubljanski dogodki. lj Cerkev sv. Jožefa v Ljubljani! Mestni stavbni urad je včeraj začel popravljati vsled mestne aprovizacije poškodovano cerkev sv. Jožefa, da jo postavi v prvotni, predvojni stan. Čim bo poprava dovršena, hoče cerkveno predstojništvo položiti betonska tla ,ako bo do tedaj dovolj denarnih sredstev na razpolago. Zbrana je sicer že neka vsota dobrotniških milodarov, vendar | za nameravani tlak nikakor ne zadostuje. Zat'6 se cerkveno predstojništvo znova priporoča radodarnosti častilcev sv. Jožefa. Kadar bo dogotovljen tudi tlak, bomo mogli takoj vpeljati že pred vojno kupljene priprave za centralno kurjavo z vročim zrakom. lj Javno kopališče v Lazah. Kopališki vlak vozi iz Ljubljane ob 14. uri 20 min., iz Laz pa vozita dva vlaka, prvi ob 18. uri 30 min., drugi ob 19. uri 54 min. Povratni vozni listek velja 6 K. Občinstvo se ponovno opozarja, da drži v kopališču strogi red in snago. Stranišče bo postavljeno v prihodnjih dneh. Vstop in izstop je dovoljen samo po dohodni brvi, poškodvanje poljskih nasadov, sadnega drevja itd. je kaznjivo. Prepovedano je kuriti v kopališču in trgati fa-šine. Preskrbljeno je, da bodo občinstvu na razpolago po zmernih cenah mrzla jedila in brezalkoholne pijače, — Ker je glavna struga nasproti dohodne brvi nevarna, naj nikdo ne plava preko tega mesta, ki bo označeno s svarilnim napisom. lj Tečaj za krojače v Ljubljani. Urad za pospeševanje obrti otvori v ponedeljek, dne 20. t. m. celodnevni prikrojevalni tečaj za krojače. Poleg prikrojevanja se bo predavala tudi kalkulacija in knjigovodstvo. Prijavljeni interesenti se opozarjajo na to otvoritev. lj Knjigovodski tečaj v Ljubljani. Urad za pospeševanje obrti priredi za obrtnike knjigovodski tečaj. Obrtniki se poživljajo, da prijavijo svojo udeležbo najkasneje do sobote, dne 20. t. m. Pouk se bo vršil ob večernih urah, ki se bodo dogovorno z udeleženci nastavile na dan otvoritve. lj Izgubila se je v nedeljo zvečer na poti od Posavja do Glinoe—Vič zlata zapestna ura. Pošten najditelj naj jo odda proti dobri nagradi našemu upravništvu. IjubUaKs&a porota. MORILEC MATERE. Razdrapana, težka socialna slika! — Mlad človek — Rajko Hrastnik je morilec lastne matere. Je cinik, hladnokrven človek. Vzgoja slaba. Nanj je vplivalo ono težko vojaško življenje. Bil je delamržen. Potikal se je okrog in kradel, posebno materi, zato ga je mati mrzela. Dne 20. novembra 1.1. je spal doma, v Postojni v podstrešju v senu. Zjutraj je prišla do njega mati. Začel se je prepir. Z desko je mater udaril po glavi. Po groznem dejanju je Rajko Hrastnik pobegnil v Ljubljano, kjer je bil prijet in izročen sodišču. Sodna komisija v Postojni je šele 24. novembra 1920 našla v podstrešju po dol- 0 E. Bulwer: Poslednji teoi n Pompejih. "- ...Ir* m- . ’■!?*. 99 ■' »Ha! Kalen — ali mene iščeš?« je rekel Egipčan, in v njegovem glasu je bilo videti zadrego. »Da, modri Arbak — nadejam se, da moj obisk ni nepriličen.« »Ne — ravnokar je moj osvobojenec Kalijas na moji desnici trikrat kihnil; radi tega sem vedel, da me čaka dobra sreča —• jn glej, bogovi so mi poslali Kalena!« »Ali pojdeva v tvojo sobo, Arbak?« / »Kakor hočeš; toda noč je jasna in jokrepčujoča — jaz čutim še vedno nekoliko slabosti vsled svoje zadnje bolezni v sebi — zrak me krepča — pojdiva v vrt — tamkaj sva ravno tako sama.« »Iz srca rad,« je odgovoril svečenik, in prijatelja Bta se napotila proti eni izmed teras, katere so bile obdane od mramoma-tih vaz in spečih cvetlic, in so križale vrt. »Prijetna noč je,« je rekel Arbak, »modra in krasna, kakor pred dvajset leti, ko sem prvikrat ugledal italijansko obrežje. Kalen moj, starost nas prijemlje — občutimo vsaj, da smo živeli!« »Ti vsaj se lahko ponašaš s tem,« je rekel Kalen in iskal priložnosti, da bi razodel skrivnost, ki ga je težila; vsled mar-nega in prijaznega glasu, ki ga je Egipčan navzel, je v tej noči občutil še večji strah {»red ‘Arbakom kakor navadno; »ti vsaj se ahko ponašaš s tem. Imaš neizmerno bogastvo — postavo, katere ne more nobena poiezd obvladati ^.vživaš cvetočo ljube- zen — neizčrpne zabave — in v tej uri celo zmagoslavno maščevanje.« »Ti govoriš o Atencu. Da, jutri se sklene njegova smrtna obsodba. Senat se ne da omehčati. Vendar se nekoliko motiš; njegova smrt mi ne daje nobene druge koristi, kakor da me oprosti tekmeca pri moji naklonjenosti do Jone. Nobene druge mržnje ne gojim proti temu nesrečnemu ubijalcu.« »Ubijalcu!« je ponavljal Kalen počasi in pomenljivo; in ko je izgovoril, je uprl svoje oči v Arbaka. Zvezde so bledo sijale na ponosni obraz njihovega preroka, vendar niso razkrile nobene spremembe; Ka-lenove oči so se razočarane in osramočene povesile. In hjtro je nadaljeval: »Ubijalca! Dobro je, ako se ga dolži tega zločina, toda ti veš najbolje med vsemi ljudmi, da je nedolžen k »Izrazi se bolj jasno,« je rekel Arbak drzno, kajti pripravil se je že prej na tako namigavanje, katero mu je napovedal njegov skrivni strah. »Arbak,« je odgovoril Kalen in ponižal svoj glas v šepetanje, »jaz sem bil v svetem gaju, skrit za kapelo in med drevjem. Slučajno sem slišal — in videl vse. Videl sem, kako je tvoje orožje predrlo Apecidovo srce. Jaz ne grajam tega dejanja — uničil si sovražnika in odpadnika.« »Vse si videl!« je rekel Arbak malomarno, »mislil sem si tako — ali si bil sam?« »Sam!« je odvrnil Kalen osupnjen vsled Egipčanove mirnosti. »In zakaj si se skrival v oni uri za svetiščem?« »- " »Ker sem zvedel, da se je Apecid spreobrnil h krščanski veri, ker sem vedel, da se je nameraval tamkaj sniti z Olintom, ker sta se hotela tamkaj sniti, da se dogovorita o načrtu, kako bi ljudstvu razkrila svete skrivnosti naše Izide, in jaz sem bil tamkaj, da izvem in preprečim njihovo namero.« »Ali si povedal živi duši, kar si videl?« »Ne, moj učitelj; skrivnost je zaprta V prsih tvojega služabnika.« »Kaj! Celo tvoj sorodnik Burbo ne ve zanjo? Daj, povej resnico!« »Pri bogovih —« »Molči! Vsaj poznava drug drugega, kaj so bogovi nam?« »Pri bojazni pred tvojim maščevanjem tor a j, ne!« »In zakaj si notri do sedaj zakrival to skrivnost pred menoj? Zakaj si čakal notri dio večera pred konečno obsodbo, predno si se drznil povedati, da je Arbak morilec? In potem, ko si se toliko časa obotavljal, zaikaj mi sedaj odkriješ, kar ti je znano?« »Ker, ker —« je jecljal Kalen ves zmeden in rudeč. »Ker«, mu je segel v besedo Arbak, se prijazno nasmejal in potrkal svečenika prijazno in prijateljsko po rami, »ker, moj Kalen, jaz ti hočem razkriti tvoje srce in povedati njegove nagibe, ker si želel, da bi se jaz popolnoma zapletel v sodno obravnavo, tako, da ne bi imel nobenega upanja na rešitev, da bi bil primoran še do krive prisege in zlobnosti kakor do uboja, da bi, potem, ko sem vzbudil kirviželjnost ljudstva, nobeno bogastvo, gem iskanju v seno zakopano — mrtvo ma* ter Marijo Hrastnik. Slika je bila grozna Mati je bila vza razbita in razmesarjena. Rajko Hrastnik je izvršil tudi tav®° 100 lir na škodo Luke Požege in staregt očeta Ivana Požrla za 100 lir. v , Porotnikom je bilo stavljenih _ se« vprašanj glede umora, tatvine in goljufije' Državni pravdnik dr. Lavrpnčak J* omenil v kratkem pledojeju, da je to naj' žalostnejši in najhujši slučaj tekočega po rotnega zasedanja. Je najtežji zločin. v ^ Tudi zagovornik je omenjal spl°sn° propalost. Porotniki so umor, tatvino in goljufi)0 soglasno potrdili. Rajko Hrastnik je bil na to obsojen B® 14 let težke ječe. TATVINA PISALNEGA STROJA. Prva današnja porotna razprava ) proti samskemu Maksu Obidu iz Gust8J:n* na Koroškem. Maks Obid je obtožen, oa J 2. februarja t. 1. odnesel iz pisarne K®fH' ske družbe na Turjaškem trgu pisal. str°l> vreden 8000 K. Obid tatvino priznava. Str > je prodal v Zagrebu za 1000 K. Porotniki so soglasno potrdili nje glede tatvine nad 4000 K. Maks 0W je bil na to obsojen na štiri leta težke Obid je svoječasno služil pri korošk®5 »Volkswehr-u« in pozneje celo pri gardi v Budimpešti. Je ptica-selivka. ŽEPNA TATOVA. Za tem se je pričela porotna ra2Tr*v_ proti žeparju Francu Flatzu, učencu iz greba in Jožefu Šetini, samskemu čevlju*' ju. Oba sta izvežbana in pa drzna Žep08 tatova. . Mladi, 15-Ietni Fran Flatz se J*e *°a žepar klatil okrog v družbi malopridnež 25-letnega Jožefa Šetine. Na kolodvoru Mokronogu je posestnici Ani Povše iz®? n nil 9 dolarjev in 2500 K gotovine. Taft®” sta izvedla 2. januarja t. 1. ter se nato e® peljala v Ljubljano, kjer sta zopet izv®1^ več žepnih tatvin. Flatz je na kolodvo® izvršil več tatvin. Pri obeh so našli ®n0g tujih valut. Flatz je bil že petkrat ka®°' van. — JCaša društva. d »Krekova prosveta«. Seja osrednje‘ ga odbora se vrši 16. junija t. j. v četrta ob 8. uri zvečer v Alojzijevišču. U, Kali'8'1 er, t. č. predsednica. d Narodno-gospodarski odsek »Razo® ima nocoj — v sredo — ob sedmih v V° svetovalnici Jugoslovanske tiskarne ted?; sestanek. Referira voditelj dr. Monet1 J o važnih gospodarskih vprašanjih. — P*1 dejo naj vsi obiskovalci tečaja! d I. Belokranjski orlovski tabor. Min