Rmdi« Mn —'75, eh mMM Dia
sstotisisrsK
ftMwn&(a&nB v foMnf. cena eanalnle 51ev. 75 ©ars
TABOR
Posamezne Številk©« Navadne Din —'75, ob nedeljah Din 1*——.
UREDNIŠTVO •> o,lm]. » Marf bor», Jaraioeve aL «1- < L oad* •tropje- Telefon Intcrurb- At. 2!*i UPKAVA «n oehmjn « JariiČeirl •iinš it 4* pritliSj« dsneoa. Tein* «<»«. 2i - SHS
.■m
M« Murooiln tocca «Umar> m m
Maribor, sobota 20. februarja 1926.
Leto: VII. —> Številka: 41.
Razgled
30
Maribor, 10. februarja.
Izmed afer, M se vrste v Beogradu vabuja vedno več pozornosti slučaj Jo vana Planienaea. Njegova zadeva splošno znana. Plamenac je bil miuistr ski predsednik v času, ko se je Črna go ra zedinila z Jugoslavijo in odstavila kralja Nikito in vso Petrovičevo dinastijo. Plamenac se jo s svojimi tovariši uprl narodni volji in krenil v Italijo, kjer se je etabliral kot predsednik orno gorske kr. vlado in je vodil znano gornjo Proti Beogradu in ujedinjeni državi. Ta gonja je veljala kot veleizdajalska in je res tudi škodovala naši državi, zlasti ker je slabila našo odporno moč naspro ti Italiji, ki je dajala črnogonskim erni grantom potulio in zavetišča Po smrti efcskraija NSikite in Milene, zlasti pa po sklenitvi rapalleke pogodbe, ko se je italijanska vlada zavzela, da ne bo podpi rala proti integriteti naše države naperjenih akcij, se je začela Plamčeva akci ja vedno bolj krhati. Plamenac je na »a<fnje odšel v Ameriko; ko pa tudi tu kaj ni iiič opravil, se je skesal in po o Vinkih vmdl v domovino. Vlada mu je omogočila časten povratek, da. imenova U ga je celo za pooblaščenega ministra In poslanika v Pragi ter ga istega dne upokojilo s poslan iško pokojnino.
Tu začenja Plamenac postajati pred •TOt javnih diskusij. Predvsem1 je težko užaljena jnorala patriotizma. Jfod®omno ima tudi patriotizem svojo oasfc. moralo in ponos. V času, ko je St je P*» Radič, ki je dolgo rovaril proti dr-*»V1, postal kr. aktivni minister, se je ■delo naravno, da mora tudi Plamenac dohiti nagrado za, svoj kes. Toda Pia-menčmr slučaj je težji od Radičevega, ker je Radič delal z mlalimi presledki v«e čad pod konjtrolo države in je zbiral ^oli eeho ljudske mase, medtem ko je Plamenac vodi! boj iz inozemstva in proti narodni volji. Politični interesi so v obeh primerih težko škodovali morali patriotizma. Medtem ko naši prostovoljci ne dahe za svoje nesporne žrtve v prid dombvini niti tega, kar se jim je obljubilo, se dele ministrske nagrade onim, ki so «e po večletnem defetističnem' delu »•kesali in zahtevajo sedaj, da država kupi njihovo lojalnost ter feupnino primerno izplača. Zlasti je ta kršitev patriotske morale očitna v Plamenoevem •lučaju, Jovan Plamenac nimia razen ozkega kroga prijateljev nikogar za sabo. Zadeva pa je še bolj zapletena. Vlada je storila, s Plamenčevim imenovanjem nečedno netaktnost. Imenovala ga je za poslanika v Praži, dasi bi ji moralo biti »nano, da je bil Plamenac tisti, ki je •roje dni izgnal iz Cnne gore sedenj ega Predeednaka Češkoslovaške republike. — Sfcvarpa dohiv« tudi vedno bolj oseben Pneoaj. Na Cetinju se vrši proces proti odmetnifcom. ki je dobil nenadoma politično obeležje In se je razvil tako, da y bo moral najbrž« Jovan Plamenac za fpvarjsti pred kriminalom.
Ce potnisflimo, da je pri nas treba patriotizem Sole vzgajati, me moremo dosoli obžalovati, da se iz .strankarskih »azlagov ustvarjajo talke afere kot je *wfa3 Plamenčeva. Kako naj se utrdi verav državo in domovino, če se dobro-»oljo^n v boju za svobodo in ugedinje-najprimilfivnejša nagrada za ®lih ^pažrtvovakjoet, Plamenoem se pa
jo mSnistrtire častil Ati se da tako w8topaaje zagovarjati? Ni li te dokaz,
ti* se prt nas brez -ootrche
,	- Pri nas brez potrebe ustvarjajo ti-
• gnile, korupfcne razmero in tisto za-moralno-poli tično ozračje, ki ka-^"jftorizira zadnja desetletja carakega **wt»ai v Rusijtr?
m	--i~T*
Govor Sv. Pribičeviča v skupščini
Obsodba Radičeve politike. — Radič zasleduje še vedno separatistično cilje.
BEOGRAD, 19. februarja. Za današnjo skupščinsko sejo je vladalo povsod veliko zanimanje, ker se je pričakovalo, da bo prvi govoril Pribičevič. Galerije kakor tudi kuloarji so bili popolnoma na polnjeni. V sejni dvorani je vladal popoln mir. Toda kot prvi govornik je nastopit poslanec Moskovljevič. (zemljo-radnik). Kritiziral je vladno politiko na-pram kmetskemu sloju. Njegov govor, ki je trajal poldrugo uro, so radikali več krat prekinjali. Ob 11. uri je stopil Pribičevič na govorniško tribuno. V svojem govoru jo analiziral pred nekaj dnevi objavljeni tekst sporazuma. Konstatiral je, da si Pašič prizadeva, da bi ostalo vse pri starem, dočim vodi Radič sporazumaško politiko v novo smer, da bi dosegel svoje separatistične cilje. Odločno je napadel, vod jo HSS im mu očital dvoličnost, iker vodi v Beo-
gradu drugo politiko kot pa med narodom. Dotaknil se je tudi zunanjepolitičnih izjav, ki jih jc nedavno podal Radič im ki so vedno novo netilo za konflikte s sosednimi državami. Opozoril je skupščino na način pisanja francoskega »Tempsa« in londonskega »Timesa«, ki pišeta, da je Radič neresen in nespameten minister. Glede zunanjepolitičnega položaja je Pribičevič povdarjal, da razmerje napram sosednim državam ni baš zadovoljivo. Na Ogrskem vlada grofovska falzifikatoraku banda, ki je proti nam. V Bolgariji se še vedino goji stremljenje po maščevanju, a Avstrija noče respektiratti mednarodnih pogodb glede zaščite slovenske manjšine na Koroškem. Po Pribičevičevem govoru, ki je trajal preko 12. ure, je bila seja zaključena*
Napeti odnošaji z Vatikanom
BEOGRAD. 19. febr. Med zunanjim ministrom in merodajnimi čini tel ji so se včeraj in danes vršila posvetovanja glede likvidacije Še vedno obstoječega spora z Vatikanom. Odnošaji so se poostrili ker smatra Vatikan napad Stjepana Radiča na papeškega nuncija v Beogradu samo za izraz protikatoliškega razpoloženja v Jugoslaviji. Danes dopoldan je bila vatikanski zadevi posvečena posebna pozornost. Pričakuje se, da bG izjava,
ki jo bo podal zunanji minister, Vatikan
zadovolila in bo s tem zadeva rešena.
BORZA
CURIH, (Avala). 19. februarja. (Izv.) Beograd 9.12, Pariš 18.65, London 25.25%, Newyork 519.25. Milano 20.8.7, Prag 15.375 Wien 73.10, Budapest 0.00725, Berlin 123.60, Varšava 6450, Biikarešita 2.225, Sofija 3.75, Atena 7.40.
Dnevna kronika
Kdo je razkril falzi-fikatorsko afero?
Preiskava glede falzifikatorske afere se še vedno nadaljuje. Vrlo zanimivo je zasledovati karakteristično okolaosti, kj postavljajo v značilno luč madžarsko javnosti in njeno moralo. K°utaj je bila afera razkrita, že so se povsod vpraševali.^ »Kdo je izdal falzifikatorje? Celo madžarske oblasti jn tiisk so vpraševali; »Kdo nas je izdal«? Kako je francoska policija izvohala tajnost?«
Madžarska morala je namreč v zadnjih letih dosegla tak nivo, da se celo v »višjih rodoljubnih krogih« smatra fal zifjciranje za izraz, ngjvečjega nacij maltama. Izdajalsko Pa 30. take stvari razkrivati v javnosti. Po madžarski ideologiji pomeni to oškodovanje poštenosti madžarskega imena. Zato Madžari še sedaj žjvahno iščejo onega, ki je izdal »par ftriote«.
Poleg neštetih mlnenj pa se jc v zad-njih. dneh razširila po Budimpešti nova verzija. Prijeti Jankovioz je namreč pisal dnevnik, kj so ga oblasti izsledile. V V njem je beležil popolnoma osebne zadeve. med drugim tudi ljubezensko a-vanture. V dnevniku so c&lo tako deli-kaltmii odstavki, da jih tisk niti objaviti ne more. Podobno je Jankovjcz opisal svojo ljubezen do neke parižke krasotice. kateri je zaupal vse svoje načrte, ka-<or tudi podrobnosti o falzifikatorskem 'komplotu. Parižanka je imela dovolj Prilike, poizvedeti vse podrobnosti, kajti zaljubljeni »obrot« hi niti sanjal, da )j ga ona lahko izdala. K0 pa j© ljubimca nabrala dovolj dokazov, je javila zadevo francoskim oblastim. Tako je torej »rodoljubno« nakano .višjih madžar-kili krogov izdala pariška ljubica madžarskega »patriota«.
Koliko je resnice na, .teh vesteh, se ne more takoj ugotoviti. Značilno je le
to. da se Madžari v pretežni večini ba-vtjo z izdajalci, ne pa s falzifikatorji. Zasledujejo jih med židj. med socijalisti, domja in v inozemstvu. Velik interes »madžarskih rodoljubov«, kje so izdajalci, ima za cilj. omogočiti tem, hujše maščevanje,
•
Še nekaj o budimpeštanskih falzi-
fikatorjih. Ceps poroča; V Budimpešti se je politična nervoza v zadnjih dneh znatno povečala, kor so bili odkriti zopet novi važni momenti v falzifikaterski afori. Kakor znano, je obstojal že od samega začetka^ sum. da je v afero zapleten. tudi bivši ministrski predsednik grof Teleki. Čeprav so merodajni čimi-telji te vesti izpočefka odločno pobijali, je vendar preiskava nanesla tako daleč, da se je docela utrdil sum, da jo grof Teleki eden izmed direktpih sokrivcev v tej aferi. Tel«j^; je zaslišal tudi parla-mentarru preiskovalni odbor. Že pred policijo je trdil, da miu je prine Win-dischgraetz pred leti povedal, da bo dal tiskati falzificirame novčanice lin sicer
iz povsem rodoljubnih motivov. On (Te leki) pa se ni dalje brigal za njegove načrte. Informirani krogi pa trde, da je Teleki daleko manij nedolžen. On je napotil Windischigraeitiza v državni karto-grafsiki_ zavod in so je ^ploh jako živahno zanimal za izdelovanje falzifiikatov.
O tom pričajo tudi razkritja v stanova-, „___________________________________
n3n majorja Goreja, Radi tega je priča- še bolj skrčilo in omejilo,
kovati, da bo tudi grof Teleki kmalu prispel v zapor. Z ozirom na nova razkritja, ki vedino bolj izpodikapajo tla sedanji madžarski vladi, se smatra, da jo političen položaj vrlo nesiguren in nasprotje med vlado in opozicijo je vsak dan večje.
—□—
— Nj. Vel. kralj protektor iJubljan« skega velesejma. Z dopisom dvornega maršalalta z dne 15. t. m. je bilo obveščeno predsedstvo Ljubljanskega velesejmu, da je Nj. Vel. kral tudi. letos blago-volil prevzeti svoje vdso-ko. pokroviteljstvo nad letošnjim vzorčnim velesejmom od 26, junija do 5. julija, kakor tudi nad pokrajinsko razstavo oj 1. do 12. septembra. To visoko odlikovanje je nov dokaz, kako se naš kralj zanima za. razvoj našega narodnega gospodarstva.
— Tretja obletnica smrti Ivana Tavčarja so je navršila danes. Ob istem času je umtrl češki finančni minister dr. Rašin, ki je podlegel atentatu nanj.
— Ali so naša pogajanja z Ameriko uspešna? Kakor poročajo i z W ashingto-na, je finančni minister Stojadinovič že na potu v domovino. Spotoma se bo ustavil tudi v Londonu in v Parizu, meditem ko bo v Ameriki nadaljeval pogajanja
naš londonski poslanik Gjuričič- O
uspehu pogajanj krožijo protislovne vesti, vendar pa se da sklepati s precejšnjo verjetnostjo, da je uspeh preje slab ko dober. Amerikanci se niso dali omehčati' in vztrajajo pri precej neugodnih pogojih.
— Učinek jezikovne naredbe na Češko* slovaškem. Ceps, nam poroča: Jezikovna naredba ima za Češkoslovaško posebno važnost. Kmalu ko jo bila ta naredba izdana, je imel občinski svet v nemškem mestu Hebu sejo, ki ji je prisostvoval edini zastopnik češke manjšine v mestu, ing. Janoušek; Zahteval je, da naj se neki predlo« prevede v češčino. Takoj Pa se je pokazalo, da niti eden mestni uslužbenec ne zna češki, in da nihče ni zmožen prevesti nemškega tekste. Radi tega je bila vladna odredba popolnoma upravičena. VsSfca nemška občina, ki ima vsaj 3000 prebivalcev, mOra imeti enega uradnika, ki obvlada državni jezik. Z ozirom na to odredbo Piše »Socialdemokrat« o »zatiranju Nemcev, to pa. radi tega. ker velika mesfna občina na ozemlju češkoslovaške republiko nima niti enega uradnika, ki bj lahko pre-vel kak odjok iz nemščine' v češčino. —• Predstavite si, al'i-H>i to bilo kje drugod! mogoče?! ,
— Justifikacija v Osijeku. Jutri bo v Osijeku obešen Pavel Nikičevič. ki ga je tauiošnje sodišče obsodilo na sinrt radi trojnega umora.
— Beda ruske dece. »Večernja Moskva« poroča, da živi v železniških vagonih okrog 18.000 ruskih otrok. Njihove razmere so Skrajno bedne, Mmogo pa je še takih, ki sploh nimajo strehe. Tudi tem sc bodo dala stanovanja v vagonih.
— Milijon inozemcev mora zapustiti Ameriko. Iz Newyorka poročajo, da zah-teva priseljeniški komisar Zedinjenih držav, da se mora izseliti iz Amerike I milijon tujcev, med njimi 30.000 samo iz Newyorka. Priseljevanje se bo radi tega
Mariborske vesti
m Himen. Preteklo nedeljo se je poročil v mariborski Stolni cerkvi gosp. Arnold Vydra. vodja ekspoziture »Feniks« v Mariboru z gdčno Hildo Kokov-miik iz znane merit), ugledne družine. Novemu paru obilo eroeo!
pozomo zasleduje inozemstvo nanih političnih razmer in kaj nNM. 'L 2u I**?" T*™* angleški list »Tti-
dnov-1 mted drugim; >y .vsej njegovi karijeri ^
nik_ konzervativne smeri, ki se čita po vsej zemeljski obli, zalto jo njegova beseda tembolj tehtna.
Zanimivo je, da angleški list ostro kritizira Stjepana Radiča iu kaže na 8r°.voril1 v Dalmaciji, kako ne-sltJanoviten xn nezanesljiv je ta ljudski ^	h®1«*4	^	Radičeve	nc-
da
nič opravičilo nadeje, da bi lahko reševal tako težke probleme, kakršni so prosvetni v državi, kjer so komfesijonalne in jezikovne razlike kompliciramo s političnim' rivalstvom med tremi plemeni in ob prisotnosti neslovanskih manjšin, »e večja nevarnost pa obstoji v njegovem zgovornem' in nemirnem besedičenju o vseh mogočih rečeh, začinjenem P° okusu nekritičnih hrvatskih kmetov z ostrimi napadi na prave ali urriilšljrno sovražnike ali navidezne prijatelje.«
Maribor, 19. februarja.
m Beograjski nadškof Rafael Rodič
se mudi že nekaj dni v Mariboru. Davi je bil slovesno sprejet v frančiškanski cerkvi, kjer jc e.elebriral mašo.
m Generalni direktor drž. železnice g. Mikajlo Ilič se jc na svojem imspekci.i-sk.em potovanju ustavil tudi v Mariboru. Inspeoirat je tukajšnji glavni kolodvor in železniške delavce, kjer že več dni študi rajo odlični srbski strokovni j aki. Po večerji je poselil »Grajsko klet« v družbi z inšpektorjem strojnega oddelka generalne direkcije g. Mirto Mladenovičem, z načelnikom' državne železniške delavnice v Smederevu Androm Jovičem, z ravnateljem tovarne vagonov Boro Pajovičem, s predsednikom »Jase-oice«, d. d. za fabrikacijo vagonov, z načelnikovim namestnik orni i« drugimi
»unnflL
ml Češko odlikovanje na liginem ve-Čeru. Kakor doznavamo, je podelila češkoslovaška vlada slovenskemu dobro-voljcu v češkoslovaški legiji na Ruskem* gospodu Cirilu Bremen, sedaj kanelistu pri policijskem komitearijatu v Mariboru, odlikovanje za zasluge v češki legiji, To odlikovanje bo izročil generatai konzul g. dr. Beneš g. Bremcu na liiginem večerni jutri v soboto v veliki dvorani ■Narodnega doma.
m Odlični slovenski učenjak v predavalnici »Ljudske univerze«. Občinstvo še prav posebej opozarjajmo ma pondeljko-vo predavanje v »Ljudski univerzi«. — Predarva profesor ljubljanske univerze g. dr. Lj. Hauptman o Franciji pred revolucijo. Odlični gost »Lj. univerze« elovi kot spreten predavatelj, ki ga je slast poslušati. Aniti raj to za častno udeležbo, kajti v interesa mariborskega kulturnega napredita je, da prihajajo predavat med nas naši vseučiliščni- profesorji. zato moramo prihod g. prof. dr. Hauptmana le toplo pozdraviti.
m Odbor Jug-oslov.-češkoslov. lige imia v soboto točno ob pol 6. uri odboro-vo sejo skupno z odborom Češkega kluba. Pri seji bo namreč 'tudi g. generalni konzul dr. Beneš. Proaimo točne udeležbe, ker se mora seja radi večerne prireditve hitro zaključiti, — Predsedstvo.
m Točnost pri večeru Jugoslov.-čcško-slovaške lig& Za jutršnji večer Jiugosl.-če-škoslov. lige v Narodnem domu vlada veliko zanimanje im je pričakovati številno udeležbo. Prosimo pa zlasti ligine člane, a tudi ostalo občinstvo, da pride točno ob 20. uri. Zbor se ne sme začeti z veliko zamudo, ker je treba oficielne točke prejkomogoče rešilti, da bo ostalo dovolj časa za prosto zabavo. Takt zahteva, da so domačini pre je v dvorani nego prispe poslavljajoči se odlični gost. Pristop imajo vsi, tudi oni. ki niso člani lige. Pridimo v kar največjem številu m pokažimo slovansko zavest Maribora!
m Hijrijenska razstava »Ljudske univerze« se bo otvorila na slovesen način in v prisotnosti vabljenih predstavite-Uev oblaslti v nedeljo ob 11. uri.
m Odkod tako visoka vstopnina? Od vodstva Ljudske umiiverze smo prejeli: V jia.vnas.fci in tudii v zasebnih krogih ec vprašujejo, zakaj ne nastavi »Ljudska univerza« za svoje koncerte kar na jnižje vstopnine. Izjaviti moramio, da bi vodstvo »Lj. univ.« prav rado ustreglo tej želji, ki je tudi njegova želja, če bi; okol-ščme omogočale nižjo vstopnino. Cene se vedno ravnajo po izdaJtkih. Zadnji konoert ruske ]>esmi je stal toliko. daje
tria Lukež, Skačej, Vesely v petek dne 17. t. nu K°ncert bo daues, t. j. v petek dne 19. t. m.
mi Mariborski Sokol pozida tfvoje članstvo, da se korporativno udeleži od-hodnice gen. konzula dr. Beneš a, katero priredi ob priliki svojega občnega zbora v soboto 20. t. m. v veliki dvorani Narodnega doma jugoslov. osi. liga ob sodelovali ju Češkega kluba in vojaške godbe. Začetek točno ob 30. uri, ker je dnevni red precej obširen. Po oficijel-nem delu sl odi prijateljska zabava, med katero svira vojaška godba.
m Izginil je 1. 1911 rojeni Karol Košar. -učenec četrtega razreda ljudske šole. Z doma je odšel dne IS. t.m. v dolgi temnozeleni suiknji, rjavih hlačah, temno modrih nogavicah in s črno usnjato čepico. Mati je v velikih skrbeh zanj in prosi vsakogar, ki bi vedel kaj o njenem sinu. da nemudoma obvesti policijski komi.sari jat.
m Občni zbor Podpornega društva za revne učence se bo vršil v pondel jek dne 22. t. m. ob pol 19. uri (pol 7. uri) v prvem -nadstropju doki. mešč. šole IL Cankarjeva utica. K obilni udeležbi vabi vse prijatelje in dobrotnike društva osobito tudi stariše obdarovanih otrok.
m Ne hodite po železniškem tiru! — Javuo varnostni predpisi prepovedujejo hojo po železniški progi, vendar ljudje tega ne upoštevajo in kljub prepovedi uporabljajo progo za pešpot. Občinstvo svarimo pred nevarnostjo in ga opozarjamo na kazni, s katerimi kaznuje oblast take prestopke.
m Mariborski klub dobrovoljcev poziva svoje člane, da se v soboto dne 20. febr. polnoštevilno z znaki udeleže od-hoilniče gosp. dr. Beneša ob 20. uri v Narodnem domu. — V pondeljek ob 20. uri je nadaljevanje občnega zbora v restavracijski dvorani Narodnega doma. — Odbor.
ml Z ulice. Tzvoščku št. 35 se je daues ob 13. uri splašil konj in se jo zaletel v hidrant pred veletrgovino Koračijo na Aleksandrovi cesti. Vsled sunka je voda udrla izpod hidranta’ in zalila ulico. O poškodbi je bil takoj obveščen vodovodni uradi
m Redni občni zbor Orjune Studenci
se vrši v nedeljo dne 21. t ra. ob 9. uri v
Ljubezen na Angleškem.
Stare neveste
Pota ljubezni so prav tako čudna kakor pota usode: včasi so zelo temna in spolzka, vendar pa se tudi tu cesto izpolni kakor v starih romanih pregovor: Konec vse popravi. Po dolgih desetletjih se zopet najde zaljubljeni par. ki ga je zla usoda v cvetočih mladostnih lebih neusmiljeno ločila. Tako ge je nedavno oženil v nekem malem angleškim mestu neki Somerville z neko Browv;o-vo po ljubezenskem romamn. ki je trajal pol stoletja. Že 1. 187;5, jo, bil obljubil svoje srce lepi Ma«gi, moral pa je odriniti k vojakom. Služba ga je zanesla v daljne dežele in sledmjiČ se je naselil v neki angleški naselbini v Afriki. Sto-prav lansko leto je obiskal domovino. »Usoda« jo hotela, da sta so srečala z Maggjo. ki je bala vdova; sitara ljubezen. ki o nji pravimo da. no zarjavi, je znova vzplamtela in tako sta po petdesetih letih srečno stopila pred ollfcar. Obg sta že sivolasa in gubasta; cvetoča leta so že zdavnaj mi>n>ila, ali zgodilo so je, kakor se zgodi v staromodnih romanih: dvoje src. ki se ljubi, se na koncu — po vseh spletkah nevoščljive usode — vendarle n ajdo in združi.
Nekaj mesecev poprej «e jo srečno končal še starši življenjski roman. Leta. 1B70. sta se zaročila John H. Howson in B«ssio Tosterova: žs je bil določen poročni dan in v nevestini hiši so pridno Pripravljali balo. V zadnjem trenutku pa sta se zaročenca radi neke malenkosti sprla in razšla. John je odšel v Ameriko in si je 55 let služil trdi knih v kanadskih pragoždih. Ko se je nedavno vrnil v domovino; je izvedel, da je Bes-sie še samica. Šel je k nji i.n jo vprašal: »Pozno prihaja mi, — ali mi odpuščaš'?", Bessie mu ni nič odgovorila; jokaje se mu je vrgla okoli vratu, čez nekaj tednov sta stala pred oltarjem.
Nedavno se je oženil v Tennessee Mr. Brunden, ki ima o«, hrbtu že 101. leto. \zel si-je anevestb mlado« Miiss Mc Guiereovo, ki je štela ob poroki 100 let. Pred 80. leti sta se sedanja zakonca zaljubila In zaročila, ali srfariši nfao hoteli dovoliti poroke in sta sc morala raziti.
Zdravstvo
Doc. dr. Ivan Matko. -
Pomen zraka, vode in svetlobe za človeški organizem*)
Nadalje zahteva nnše zdravje vstrajno čiščenje tele.sa., predvsem kože. Vsaj ni čudo, ker je vendar koža najvažnejši činitelj za reguliranje telesne toplote napram razniai vzuiianjim vplivom i'n okolščinam. To komplicirano, fizijološko važno vlogo pa zmore koža le tedaj popolnoma. ako je čista in skrbno negovana. Otrokom in starim ljudem je potrebna prav posebna nega kože in skrbna čistoča telesa kor se ponesnažijo z lastnini i izločki. Pa tudi odraslemu človeku jo čiščenje in umiviamje kože nujna potreba- S tem si odstranimo nevarne kali s kože. odvračamo mrčes in golazen od našega telesa, krepimo kožo in jo pod-nctimo k živahnejšemu delovanju. Slednjič dobimo s čiščenjem kože prijetnejši vnanji izraz!
Pred vsem je priporočljivo večkratno čiščenje rok na dan in sicer z milom tor krtačo, ker prijemamo z njimi živila in jih rabimo pri jedi. Z umivanjem las odstranjujemo prhljaj, ki se stalno stvori na površini glave in škoduje lasem v rašoi: razen tega pa z umivanjem odpravljamo z glave razne, hitro se razkrajajoče izločke podkožnih žlez. Poleg tega temeljitega delnega umivanja pa tvorijo občo kopeli najpopolnejše sredstvo zrn. čiščenje in negovanje telesa, ker uplivajo osvežujoče na naše telo. ga kre-po in mu ohranjajo zdravje.
Kar se tiče skrbnosti v negovanju kože, je današnji človek še daleko 7.a starimi narodi, ki so nas, zlasti Ttimlja.iii, v tem pogledu znatno nadkrjljevaiti. ge dano® pričajo razni občudovanja vredni ostanki v Italiji in Grčiji v smislu teh narodov za higijeno telesa jin sploh 2iv-Ijenskega pojmovanja. V termah r Ca. racal la pri Rimu jo bilo prostora za 1500, istočasno se kopajočih ljudi; v Dijo kleči j a novih- termah pa celo za 3000 oseb. V dobi rjm»kega cesarstva je imel Rim preko 800 javnih kopališč! Tudi danes jo Rim glede mn iv žine vode .najbogatejše mesto v Evropi, kjer odpade 600 l dnevno na vsakega prebivalca, v drugih mestih Evrope pa 150-200. 1. Treba pa. je pr j pomniti, da dnpasn.ii Rimljani žal ne v porabljajo te množine vodo zase ter za kopanje in nego telesa, marveč za polnjenje 'mno-gohlojnih javnih vodnih naprav, vodometov i. t. d. Tenipora mutantu r et -nos mutsmutr in illdsl	r
Tudi s dobro higijenično navadosta-rega veka je srednji vek poteptal in zrušil. kakor marsikateri drugi dobri običaj, ki jo vtrjeval narode v borbi proti boleznim. Srednji vek zaznamuje dobe, ko so bili celo pa.peži prof.i kopanju iz raznih verskih pomislekov. Stari nabodi so se posluževali prf čiščenju svojega telesa raznih kozmetičnih sredstev, mazil. olja. dišav i.t.d. Danes nfi-nj *;l"$i v jartie svrhe predvsem milo. (Tlede koristnosti mjila trdi Liebig, da je količina vporabljenega mila medilo za kulturno stopnjo narodov. V starem veku je bilo olje priljubljeno sredstvo za negovanje, ker baje obranjia najbolj njeno prožnost, utrjuje zdravje.in daje moč. M«,zanjo kože' z oljem je še danes priljubljeno sredstvo v orijentu. Beduini fu Tn-d i j c i da jejo celo svojin) ujetn%om po •>0 gr oba na dan za uvažanje kože. — Vmazanje olja v kožo ima po današnjih pojmih samo pomen, mehaničnega draženja kože vsi e d pritiskanja, stiskanja m drg.nenjn. kar pospešuje -krvni obtok.
(Konec prihodnjih).
kljub primeroma dobremu obisku prinesel »Lj. univ.« le par dinarjev dobička.
m Na lepakih »Lj. univerze« je pomo- . ».u. toma označeno, da- bo k-omcert harfnega I navadne cene.
prostorih gostilne nad »Dravo« Aleksandrova cesta 17 v Studencih. K obilni u-deležbi se vabijo vse sesfirc in bratje.
N 27
TtL1 Klub-Bar. Najlepši spored zimske sezone, dnevno svetovni plesi.	356
m Umetniški večer se vrši v petek 19. t. m. v Veliki kavarni.	?57
.m Kavarna »Evropa«. Na splošno željo cernj. občinstva, gostuje kabaret Corffm še do nedelje 2!l. tm. V«fop prost,
m
Narodno glcdaIRČ«
RJCPERTOAB.
Petek. 19. Zaprto.
Sobota. 20. febr. ob 20. uri »Cigani«? ab.
A (kuponi).
Nedelja, 21. febr. ob 30. uri »Štambnl-ska roža« (kuponi). Zadnjič ▼ sezoni. Gostovanje g. V. Janka, člana ljubljanske opere.
Sprememba repertoarja. Prvotno smo poročali, da se bo. vršila v nedeljo, 2L tmi popoldne ziadimjič v sezoni predstava »Žlahtni meščan«. Popravljamo na tem mewtu, da ta predstava v nedeljo odipade in se bo vršila zadnja predstava Moliero-ve imenovane komedije prihodnjič enkrat.
Gostovanje g. V. Janka v »Stambulski roži«. Kakor javljeno, bo gostoval v ne-• del jo, dne 21. febr. ob 30. uri v vlogi »Ahmed-Reg« y »Stambulski roži* g. V. Janko, član Ijubljamako opere, ki je v lanski sezoni pri nas v imenovani opereti uspešno nasrtopal. Obenem opozarjamo cenj. občinstvo, da bo nedeljska »Stambulska roža* zadnja v tej sezoni.
Opereta »Grofica Marica« na mariborskem odru. V začetku prihodnjega tedna 'bo vprizorilo miariborsko gledališče Kalmanovo najnovejšo opere*to »Groftica Marica«. Nedvomno je izmed zadnj-ih operetnih del, »Grofioa Marica« eden največjih sodobnih »šlagarjev«. — Gledališka uprava pa je ukretnala vse, da bo vprizioritev čiam dostojnejša in čim privlačnejša.
/port
Službene objave
MOLNP je sklenil nai svoji seji dne Zi m‘’ <ia vsa)k k-Inib redno pošlje delegate ma sejo. ki ec vrši vsak ponde-Jbek ob 20. uri v hotelu pri »Zamorcu«, saicer se bodo klubi kaznovali z ukorom caftroma z globp od 50 do 100 Dm.
! . Klubi. ki se ne zanimajo za delovanje MO-ai in ne pošiljajo delegatov redno k sejam, nimajo pravice1, kritiziralti delovanja MO-a. Odsotuost klnbovega delegata naj se javi 4^ ur pred sejo na naslov MOLNP Maribor, TJliica 10. oktobra (g. Hofer),
Klubi se pozivajo, da pošljejo seznam vseh verificiranih igralcev do 22. t»m oziroma se. oddajo seznami na seji.
Funkcij on ar ji klubov, kii so navzoči na tekmi, se imajo brezpogojno pokoravati športnemu nadzorniku, ki je oseb no odgovoren za red na igrišču.
Izžrebani so sledeči termlini prv. tekem. Hezerve: 7. marca 19?6 Rap'd-Mer-kur, 14. marca Bapid-Svoboda, 19. marca Maribor-Svoboda, 21. marca Merkur-Svol>oda.. 28. marca Maribor-Rapid. 18. aprila Maribor-Merkur.	se	ox>o-
zarjajo, da morajo biti igralci rezerv verificirani kako oni I. moštva.
I. moštvo: 7. marca Merkur-Mura v M. Soboti, Maribor-Svoboda v Maribora; 14. ma.rca l^apid-Mura v M. Soboti, Ma-ribor-Merkur v Mariboru; 19. marca Merkur-Ptuj v Mariboru, 21. marca Ma-ribor-Ptuj V Mariboru. 25. marca Mari-bor-Mura v Mariboru. 28. marca; Rapid-Ptnj v Mariiboru. 11. aprila Rapid-Mer-kur v Mariboru, Ptuj-Mnra v Mumki Soboti; 18. aprila Ptuj-Svoboda v Mariboru; 25* aprila Mura-SvOboda v Mariboru; 2. maja Ranr>i d-Maribor v Maribo-rn; 9. maja Rnpiid-Svoboda v Mariboru; 13 maja Merkur-Svoboda v Mariboru.
Dokler ne bo športno igrišče ISSK Maribor pripravljeno za tekmo, se bodo Tekme vršile na igrifiču S!D Rapid-a.
Vsi klubi se opozarjajo, da se vrši v nedeljo, dne 21. t.m. otb 1-4. uri v hotelu »Pri Zamorcu« izredni sestanek, katerega naj ®e udeležijo sigurno predsedniki in tajniki klubov. Sestanka se tudi ude-teži deletfaft IiNP-a g*. Jaklič podrpolkov-™„v P“ tačasni predsednik LNP-a,
Slmiabene objave MOIMP-a v Maribo-ru se bod® točno objavile vsak teden v »Tabor«-u in sicer v sobotni številki ki izhaja v petek zvečer. — Tajnik.
Odšli 60 » hčerjo na Augrie^ko. medtem ko jo. zaročenec odrinil v daljno Kalifornijo in si skušal v tam«.vaji h rudnikih zlata olajšati ljubezensko gorje. Čas celi rane in tudi srčne rane ne bole večno. Mož je postal bogat in v visoki starosti so mu živo stopali pred oči dogodki foza mladih dni. Spomnil so je svojih prijateljev im ■ je iuseriral v raznih listih da bi jih našel. Tako je tudi Mc Guierova brala v nekem angleškem listu njegov oglas (vidite, kako dobro je, če beremo tudi male oglase v listih!) in mu je pfeala: Ali ste Vi tisiti B. Bund-ren, ki je živel pred 80 leti v Talesville«. Hkrati je pristavila, da je dopolnila 99. loto in da še vedno ni poročena; je pa tako bodra, da še lahko bere.časnike in celo miale oglase. Stari nedosojeni ženin je sklenil, da naj se zgodi to, kar se 'ni meglo zgoditi pred SO leti; kot 1001 e ten starec je sledil srčnemu hrepenenja mlade ljubezni in je krenil čez ocean v Anglijo, kjer se je oženil s svojo nekdanjo ljubico v oni starosti, ko bi bila lahko
če bi bila usoda milejša — že zdavnaj slavila diamantno poroko.
Dvainpetdeset.] etn a nepretrgana zaroka se je končala nedavno s poroko v cerkvi v Laucastire. L 1873. se je ondi zaročil. 20h*ni mladenič s l71etno deklico. kjj je morala vzdrževati svojo mater. Zaročen ca sta domeni la da se bosta vzela Sele te-daj, ko ne bo več treba materi hčeri ne. pomoči, čakala sta dvajset, trideset.let in še ni šlo. čas hiti naglo; minilo je 50 let in šele v 91. letu starosti, je mati zaspala v Bo gaj. St oprav .sedaj ste zaročenca, stopila pred oltar.
»Lid. Nov.?
) Stvarni prispevek za razumevanj*, lolesno-kulturnega filma »Moč in lepota« v tukajšnjem kinu »Apolo«.
Skladiščnika, eoirfiiitp k.
j* T«j«n t rsipoSilimja blaga z Upo pisar*, n« nad 30 iet (tar«ra il«e „Mirim“. terarna hranil, Maribor. PredataTiti sc dnerno »ilB- db 17. nre. 36C
Motorno kolo „Puch“ * JfP,
2 pr«sta»i, proali tak, I« skorai nor. a« T«lad aelitve takoj po cani proda. Naslor se iive r nprari.	36i
Pes* (rini) poeani d« prodaj. Vprala ti Frankopaaara ni. 32.
363-2
V stanovanjskih zadovah lanpajta a« »tanotanjaki borzi .Marataa", Rotoriki trg. 366
Takoj aprajmaan dva dimnikarska pomočnika. Silreater •Smerdn, Postojna, JW. Benc-
«i».	360
Klavir cano na prodaj. Tr-
ialka casta 1, Pobreije. 353-}
Moion klobuiarskl vajenec
*• ‘Prejma. IvanKva^, Ma.il.or, Aleksandrova c. 3J 350-3
Sopotnika iz Sp«e«rijak* stroko za potoTant« 7. novim avtom po Sloveniji, Baiki, Ba-
liatn, Srbiji in Dalmaciji ra talaj se ilie. Poimdbit pod .ATto" n« npraraiSt/o. 367
I
J
i» »i nujboljil <oa»il itifo-mtžpf »»t«1
ima r T«»h aiMtft inmtiir«
■i»i« lnf«ra»rij« » t»«w,	r» t« »
imoTnra tUn.iu d.nurnlk ».»oJor.t »ttt-Inrrirttnlho.«!) »ra	.o .»fa«. t, int
*	r	Tuta	KMaJik«	ul.	11,	Stojni.
-•TtaUfaa Ufl-25, * krjojarnl ml. Xtq%