11. štev.
V Kranju, dne 13. marca 1909.
X. letu.
Političen in gospodarski lisi
Stane ta Kranj z dostavljanjem na dom 4 K, po poŠti za celo leto 4 K, ta pol leta 2 K, za druge države stane 6*60 K. Posamezna številka po 10 vin. — Na naročbe brez istodobne vpoiiljatve naročnine se ne ozira. — Uredništvo in uprav-ništvo je na pristavi gosp. K. Floriana v »Zvezdi».
Izhaja vsako soboto === zvečer =
Inserati m računajo ta celo stran SOK, za pol strani 80 K, ta četrt strani 20 K. Inserati se plačujejo naprej. Za manjša oznanila se plačuje ta petit-vrsto 10 vin., če se tiska enkrat, ta večkrat znaten popust — Upravniitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.
Nov davek za kmeta ali socijalno zavarovanje.
Leta 1907 so se vršile prvič volitve v državni zbor na podlagi splošne in enake volilne pravice. Razne politične stranke so tedaj nastopile s svojimi programi ali načrti. Razkladalo se je, kaj hočejo poslanci narediti vse dobrega za ljudstvo, ako bodo izvoljeni priporočeni kandi-datje. Tudi naši kranjski klerikalci ali kakor se rajši imenujejo slovenska »ljudska" stranka, so se dobrikali volilcem kakor mlad, dresiran kužek, hoteč gospodarjeve pohvale.
Seveda so vzeli v svoj program ali načrt tudi
zavarovanje kmetov, delavcev, hlapcev, obrtnikov, rokodelcev itd. Sicer so to zavarovanje že poprej razkladali po deželi na neštevilnih shodih, katere so prav pridno prirejali. Na njih so govorili tako zapeljivo in sladko, da je bil poslušalec ves omamljen, kakor muha, ako se nasrka sladkega medu.
Povedali tega niso nikdar, kako mislijo, da bo izpeljava tega zavarovanja.
Oklic na ljudstvo.
Tik pred državnozborskimi volitvami so posebno razvili bojno zastavo, t. j. objavili so svoj oklic na ljudstvo, v katerem so omenili nakratko glavne točke programa. Priobčili so ta oklic v .Slovencu" in »Domoljubu*, svojem najbolj razširjenem in baje kmetom najbolj priljubljenem listu. Tam čitamo doslovno v onem času, ko so klerikalci takorekoč snubili kmečke glasove, katere so silno potrebo/ali pred volitvami, takole:
„Volilci I Volitve v državni zbor so razpisane. Samozavestno stopa slovenska ljudska stranka pred Vas v trdnem prepričanju, da jej na dan volitve izkažete svoje zaupanje s tem, da izvolite
za državne poslance može, ki Vam jih ona priporoča." Malo dalje pa:
..Zavarovanje za starost in onemoglost naj zagotovi za vse slučaje obstanek od kmetijstva živečih slojev, razbremeni kmetske dolgove od včasih pretežkih užitkarskih bremen in zajezi odtok delavskih moči z dežele."
Zakaj te stavke navajamo doslovno ? Ker hočemo dokazati, da je klerikalna slovenska stranka delovala z vsemi štirimi, da se sprejme in naloži nov davek ubogemu kmetu, kateri bi ga tlačil še bolj nego svoj čas pritepeni nemški graščaki in biriči.
Sreča jim je bila mila.
Volitve so izpadle za klerikalce ugodno in prav po njih volji. Izvoljeni poslanci so se podali na Dunaj zastopat kmečke koristi in izpolnjevat ljudsko voljo, kakor so jim bili volilci-kmetje naročili.
A obljub niso izpolnili...
Da je bilo prvo njih delo to, da so si zagotovili svojih dnevnih nezasluženih 20 kronic, je znano gotovo že vsakomur.
Da so glasovali za avstrijskim kmetom skrajno neugodno nagodbo med Avstrijo in Ogrsko, o tem bode treba našim kmetom povedati še marsikaj.
i Tudi ni v korist avstrijskim kmetom in živinorejcem, da se je dovolilo uvažati v Avstrijo iz Srbije meso in gotovo število prašičev in govedi. Saj vemo, čim več je na sejmu ali trgu blaga, tem cenejši se proda. Tako je tudi z živinorejo: čim več se upelje blaga iz tujih držav, bolj konkurira domačemu, zato se mora prodati po veliko nižjih cenah.
Mož-beseda niso bili vaši poslanci temu, kar so obljubovali zapeljanemu kranjskemu kmetu kot snubači.
Nov davek ali penzijon. Kako nesramno so farbali poštene kmete, kaže najbolj to, ker so hoteli naložiti popolnoma nov davek s tem, da bi se moral vsak kmet s svojo družino zavarovati in za sebe, svoje otroke, posle in delavce plačevati vsak teden gotove zneske.
..Domolj u bo vo" delo.
Ker se je ..Domoljub" silno pehal za to zavarovanje, je prav, da pogledamo vsaj malo nazaj, kaj vse je pisal o tem zavarovanju, da bi navdušil kmete, da se izrečejo za to zavarovanje.
..Domoljub" je glasilo ali časopis, katerega izdajajo klerikalci; tiska se pa v Ljubljani v »katoliški" tiskarni. Je časopis, ki včasih tudi katero pametno pove, sicer pa mu je glavni namen vzdrževati preprosto ljudstvo v nekdanji duševni srednjeveški temi ter gojiti med takozvano „maso" nizkotne strasti.
Zakaj omenjamo ravno .Domoljuba"?
To storimo vsled tega, da dokažemo s stavki in članki, katere je on prinašal, kako se je »mtajal* na vse načine, da bi se upeljal nov, neopravičen davek za ubogega kmeta. Storimo posebno zategadelj, ker je glavni in odgovorni urednik duhovnik, g. dr. Nace Žitnik, obenem državni in deželni poslanec; za vsebino člankov se je pa podal na nekem shodu, da jih je pisal g. poslanec in duhovnik dr. Janez Krek. Tako smo skupaj. Roko v roki šla sta skupaj dva klerikalna generala, katera tega ne moreta nikakor utajiti.
Mislimo, da sedaj smemo vzeti v roko :,Domoljuba" ter navesti nekaj dokazov v svrho svojih trditev.
V številki 10. z dne 5. marca 1908 piše: V državnem zboru pride kmalu na vrsto zavarovanje za starost in onemoglost. Izvoljen je zato,
PODLISTEK.
Žalostna zgodba žlahtne device Hermenegildo de la Branka.
Imela sem nadebudno, ljubljeno prijateljico, Hermenegildo de la Bunka, iz prastare patricijske rodovine kranjskega mesta. Ni je kreposti, ne moralne, ne fizične, ki bi nje ne dičila v diti-rambičnem superlativu. Petrarkova Pavla in Prešernova Ljudmila ¡ta bili pravi strašili proti njej. Ljubila sem jo bolj nego vse sladkosti tega sveta. Zaupali vsa si vse in celo imena ter pisma svojih vsekokratnih ljubimcev. Edino maski za pustni večer .Med cigani" sva si prikrivali iz gotovih ozirov. Zares prava idealna dekliška ljubezen je bila med nama. In danes — ni je več I Ugrabila mi jo je kruta smrt z neusmiljeno roko. In kako je to prišlo, povem Vam nakratko. Najprej naj govori njeno lastno pismo, ki mi ga je bila pisala ravno en teden pred svojo smrtjo. To je. * • *
V Kranju, dne 28. februarja 1809.
Predraga Milka! Komaj sem že čakala, da Ti utegnem pisati nekoliko vrstic. Pisati Ti imam grozno novico.
Oh, nekaj strašnega se je zgodilo v Kranju. Sama ne vem, kako naj začnem, tako sem zmešana od samega strahu. Pomisli le — konec je vseh upov kranjskih deklet Vsi mladi in stari neoženjeni gospodje — ravno 33 jih je — so se zakleli proti nami Pa prav za res — ne za špas. Ustanovili so si bratovščino s skrivnostnim imenom .B. Z. S. 33 : 186". Staretova Urša, ki pogrunta vsake sanje, je rekla, da to pomeni .Bratovščina Zmešanih Samcev po 33 : 186", to je ena šestinka navadnega samca. No, pa Urša se včasih tudi zmoti. Jaz pa pravim, da je vsaki izmed njih vendar vreden vsaj za polovico normalnega samca. Pa naj Ti povem dalje. Zbrali so se vsi oni, po katerih smo se včasih ozirale tako strašno zaljubljene, polne vročega hrepenenja, da bi se nas vendar usmilil vsaj eden. In zdaj so se zakleli proti nam pod strašno prisego, da nas nihče več ne pogleda, da smo zanje mrtve! Res, da je med njimi tudi nekaj takih, ki so povrsti že od vseh kranjskih deklet dobili košarice in bi bili danes že lahko častitljivi dedki — pa vendar je škoda tudi za te. Saj veš, da kadar katera izmed ras postane častitljiva 50 letna devica, se pa nazadnje tudi še na tacega rada obesi — brr — —I Jaz poznam par starih tetk v Kranju, ki bi se morebiti nazadnje vendarle usmilile katerega izmed teh
.zmešanih samcev". Torej je vendar tudi teh škoda!
Meni pa je najbolj žal za onimi, ki so še tako mladi, da še nimajo niti dlačice pod nosom in za katere se še prav nič ne more vedeti, aH bodo imeli kdaj vijoličaste ali zelene brke. Ali še veš, ko se me je lani usmilil tisti Zelenko, da sem mu smela pod nadebudnim ponosnim nosom vleči kocinice izpod kože? Sedaj je tudi on postal .zmešan samec" in se je zaklel proti nam. Ko sem ga prosila na kolenih — veš, na mojih, ne na njegovih — naj s tem činom nikar ne pahne v nesrečo vseh kranjskih deklet, in ga ©čitljivo vprašala, če se ne spomni več na mojo lansko brketvorno pomoč, se je kruto zadri nad menoj: .Saj je Lovrenčkova žavba dobra tudi za brke, ne potrebujem več b. b. e pomočil" Vidiš, taki-le so; pa kar vsi od prvega do zadnjega. Oh, kaj bol Tu je moral sam peklenšček vmes vtakniti svoje kremplje. Veš da, taki teligentni gospodje pa store kaj tako neusmiljeno neumnega 1 Ko je vendar toliko teligentov med njimi (ali, kako se že pravi). Saj so nekateri med njimi dokazali svojo teligenco celo pred samo vojaško komisijo. In še celo gimnazijskega profesorja imajo med seboj. Ta bo sedaj druge v Mavriceljnovem štibeljcu pital s teligenco kar na litre.
da se posvetuje o tem poseben pododsek 17 poslancev, ki so si izbrali
za načelnika dra. Kreka. Združeni kmetje v gospodarskem in političnem oz.iru se ne bodo več dali odirati v nobeni reči ne, tudi pri zavarovanju ne. Za kmeta je urediti zavarovanje po načelih vzajemnosti glede zavarovanja užitka kmečkih gospodarjev in zavarovanja kmečkih poslov za starost in onemoglost Zavest, da ima posel tudi na kmetih zagotovljeno pre-skrbnino na stara leta, bo pač mnogo fantov in dekel obdržala na domačih tleh. Glede kmečkih gospodarjev pa velja: Koliko hudega bi se za-branilo na vse strani, ko bi onemogli oče ali mati dobivala letno preskrbnino iz javne zavarovalnice. Še je čas. Kmetje, na noge I Stranka, ki jej pripadate, je k repka in s skupnimi močmi se vse doseže." Dalje prih.
Shod zaupnikov narodno-napredne stranke.
Dalje.
Debata.
K besedi se oglasi notar Pegan iz Idrije, odobrava poročilo ter priporoča krepko organizacijo izven Ljubljane, kajti sicer preti nevarnost, da padejo mesta in trgi drug za drugim v roke klerikalcem. Taka nevarnost preti n. pr. Postojni. Potem govori o idrijskih razmerah. Ni resnica, da bi bila Idrija socialno-demokratična, socialni de mokratje so v Idriji najšibkejša stranka, poslanec Gangl je bil izvoljen na narodno-napredni program, ni socialni demokrat, je naš. Razmere so se v Idriji nekoliko predrugačile. Imenovan je gerent, za kar se imamo v prvi vrsti zahvaliti vladi, baronu Schwarzu in pa klerikalcem, ki so začeli stegovati svojo roko po Idriji. Gerent je postal popolen despot, odslovil je brez najmanjšega povoda iz službe občinskega tajnika Julija Novaka, ki je gotovo general narodno-na-predne stranke na Notranjskem. (Klici: .Škandali" .Živio, Novak!") Vršiti bi se morale občinske volitve, a klerikalci so nalašč, da bi stvar zavlekli, vložili rekurs zaradi sestave volilnega imenika ter zahtevajo namesto treh volilnih razredov samo dva, katerih prvega naj bi imel erar, drugega pa vsi ostali volile«. V prvem bi erar volil same klerikalce, v drugem bi si pa klerikalci in socialni demokratje razdelili m^ndrte. Tako bi imeli klerikalci tri četrtine, socialni demokrati pa eno četrtino mandatov, dočim bi narodno-napredni stranki ostal samo en virilist. To so sicer lokalne razmere, ali nujno potrebno je, da se take lokalne razmere smatrajo za interes cele stranke. (.Bra-vot") Treba je preprečiti to nakano, sicer je Idrija izgubljena. Splošno je pa treba organizacijo Dopolniti z lokalnimi odbori, delo je treba deliti. Predlaga, da se lokalne, razmere ne prezirajo, temveč smatrajo za skupni interes stranke. (Odobravanje !)
Naslednji govornik dr. Švigelj se strinja s predgovornikom in poročevalcem razen nekaterih stvari. Govornik ne gleda stvari od blizu, ker je v prvi vrsti tistih, ki ne nosijo nobene zvezde pod vratom, ne pozna torej natančnejše strankinih
Oh, Milka, ali še veš najine lepe sanje zadnjih let? Kako srečni sva bili v krasni nadi, da se nama posreči morebiti še kdaj, uloviti v svoje zanjke in ukleniti v sladki zakonski jarem katerega izmed zlatih mladih gospodov kranjskega mesta! In sedaj?! Vse nade so nama splavale po vodi!
Pa — jaz bom poizkusila še eno. V .Gorenjca" bom dala sledeči inserat:
.Mlada, lepa, duhovita, bogata, krotka gospodična, ki je veliko manj teligentna, nego je najmanj teligentni .zmešani samec" — in torej nobenemu izmed njih ne bo pokvarila njegove telifence, prosi za božjo voljo, naj se je usmili kateri izmed onih po 33 : 186 ter jo milostno vzame za svojo nevredno, ponižno ženico. Rada mu bode snažila tudi črevlje, vlekla mu, ako treba, izpod nosa žlahtne brčice in bo končno hvaležna tudi za .potoško ljubezen". Milostne ponudbe pod ,183:33" na uredništvo .Gorenjca". I Tisočera srčna hvala za velikodušno usmiljenje že naprej."
Tebi v pojasnilo naj še povem, kaj je .potoška ljubezen". Daleč tam nekje v kranjski Sibiriji je gorska vas Potok. Tam se je omožila mlada in brhka Potočanka. Črez 14 dni po poroki obišče svojo mater. Le-ta jo vpraša, kako da se jej godi v zakonu. Mlado ženšče jame nato britko jokati in obupno ihteti. Prestrašena mati hoče izvedeti vzrok. Mlada po jecljaje pove: Moj mož me nima čisto nič rad. Glejte, že 14 dni sva poročena —-
razmer, a prepričan je, da tako ne sme iti več naprej. Bil je na 4 ali 5 strankinih shodih, kjer se je vselej poudarjalo, da se mora začeti drugače delati, a ostalo je vse pri starem in vspehov ni bilo. Začeti je treba v Ljubljani. .Slovensko društvo" je mrtvo, nihče ne ve zanje. Organizacijo je treba preustrojiti. Iti je treba na ulico, med ljudi, v majhne kroge. Govornik se spominja žgoče rane na telesu, dogodkov od 20. septembra, katerih ne bi bilo, če ne bi bila šla družba sv. Cirila in Metoda v Ptuj, če družbenikov ne bi bili napadli Nemci. Ti dogodki izhajajo iz psihologije mase, ki je enaka lavini, ki podere vse, če se enkrat sproži. Dogodki niso bili pripravljeni, a bili so potrebni, kar kaže njihov vspeh. Nadalje govori o potrebi, da zahajajo poslanci in vplivni volilci med ljudstvo, ne pa tako, da volilci vidijo poslanca edinole v zbornici, sicer nastanejo take razmere, kakor so v Idriji ali sploh na Notranjskem, katera je veljala vedno za zavedno napredno, sedaj je pa popolnoma klerikalna Treba je tudi stika med volilci, kar je mogoče po političnih društvih, katera morajo imeti kataster vseh volilcev. Samo če se bodo vrste štele, je mogoč napredek v stranki. Nekaj krivde zadene tudi vodstvo. Pri ljubljanskih volitvah se je zgodilo, da je važen faktor v stranki, učiteljstvo odpovedalo nadaljnje sodelovanje in izstopilo iz stranke. Povod temu je bil, da se ni vprašalo posameznih političnih organizacij. Vspeh je pokazal, kako malo discipline je bilo v stranki. Resnica je, da se disciplina večkrat preveč provocira. Kar je proti prepričanju, se ne more zahtevati. — Nadalje govori o nalogi vodstva, da preskrbi do-voljno število govornikov, ki naj se izmenjavajo, da bo tako zveza med celo strankino armado. Prirejati je treba shode. Važna vprašanja so na dnevnem redu, kakor n. pr. vseučiliško vprašanje, a shodov je tako malo. V tej zadevi je bilo le par shodov, a rešiti se ne bo dalo prej, dokler se zanimanje zanjo ne bo zaneslo v zadnjo gorsko vas. Na dnevnem redu je tudi jezikovno vprašanje, če se to reši sedaj samo za Čehe, potem ne izgubimo samo tistih 50 let napredka, ki nam ga je prinesel 20. september, temveč pademo še za 50 let nazaj. Končno pozdravlja predlog predgo-vornikov in predlaga, da naj se povsod snujejo politična društva in poživljajo na shode govorniki iz cele dežele, ne pa samo iz Ljubjane. Stranka živi, torej mora biti skrb njenih pristašev, da ne bo šla navzdol, temveč navzgor! (Odobravanje!) Dalje. prih.
Gospodarski del.
Poilv podružnicam in žnpanstvam glede cepljenja prašičev proti rdečici.
Kužna bolezen rdečica pri prašičih se je silno razširila in provzroča aažim gospodarjem ogromno Škodo. V preteklem letu so bile na Kranjskem občine, kjer je po več sto prašičev poginilo za to kugo. Edino zaneslj vo sredstvo proti kužni bolezni rdečici pri prašičih je cepljenje živali z varnostnim cepivom. Podpisani glavni odbor je v svoji seji dne 28. decembra 1907 sklenil to cepljenje uvesti in organizirati. Leta 1908 se je na Kranjskem cepilo nad 6000 prašičev, in jih je od njih le kakih 20 pozneje zbolelo in 10 poginilo; vendar je c. kr. kmetijsko ministrstvo nastalo škodo viled posredovanja kmetijske družbe popolnoma povrnilo. Zvršitev
cepljenja bo tudi v letu 1909 posredovala. Upati je, da se od strani države in dežele dobe znatne podpore, da se bo cepljenje moglo kolikor mogoče ceno z vrli ti. S cepljenjem prašičev te bo pričelo že me?eca aprila, in da bo mogoče vse potrebno pravočasno ukreniti in napraviti, te podružnico pozivajo, da nemudoma naznanijo, če žele za svoj okolii skrbeti za varnostno cepljenje proti rdečici pri praiičih m koliko prašičev, v katerih vaseh in prt kat< rih posestnikih bo približno treba cepiti. Pripomni se, da te naročila za cepljenje lahko pri-glaSajo pri c. kr. okrajnem živinozdravniku dotič-nega okraja kakor tudi pri deželnih živinozdrav-nikih v Metliki, Vipavi in Skofji Loki. Ker se pa v nekaterih krajih posebno v državni službi stoječi okrajni živinozdravniki zaradi preobilnega posla ne morejo s cepljenjem baviti, bo za dotične okraje c. kr. kmetijska družba posredovala, da se cepljenje po drugih živinozdravnikib zvrSi. Tudi obtfnska predstojoistva in posamezniki, ki skrbe za blagor kmetovalcev, se morejo obrnili z enako željo na podpisani glavni odbor, vendar v slučaju obilnih priglasov pridejo najprej na vrsto podružnice, oziroma družbeni člani. Priglase je poslati na nod-pisani odbor, ki daje vsa tozadevna pojasnila in poskrbi za zvrSitev cepitve. Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani. *
Tedenski   sejem v Kranja  dne 8. snšoa
1909. Prignalo se je —- konj, 111 glav domače goveje živine, 10 glav hrvaške goveje živine, 4 domačih telet, — hrvaških telet, 17 domačih prašičev, — hrvaških prašičev, — domačih ovc, — hrvaških ovac, — koz, — buš in — bosanskih volov. — Pitani voli 100 kg 64—68 K, na polovico 100 kg 58—60 K, za pitanje 100 kg 52—54 K. kumerni 100 kg 36 -46 K- Pšenica K 1275, proso K 7 75, rž K 10-—, oves K 9—, ajda K 9*—, repno seme K 80-—, fižol ribničan K —, mandalon K —, koks —, krompir K 330 za 50 kg, seme dom. detelje 55—58.
Dopisi.
Iz StraŽiiSa. Omenilo se je že večkrat v Vašem cenjenem listu o gospodarstvu in diktatorstvu naših pospndov duhovnikov kot Kristusovih namestnikov. Ze dalje časa se odklikuje o tem naš gospod župnik, kateri je vedno vso stvar prav zahrbtno in tiho delal. Njegov obraz je Sele razkril, sedaj je zgubil svojega kompanjona. Po smrti rajnega gosp. župnika in dekana je bilo mnogo prosilcev za šmar-tinsko faro, katera slovi kot ena najboljših po celem Gorenjskem. Raditega je bil tudi imenovan neki velezasluženi mož gosp. dekan. Gotovo, da so se gospodu Sarcu sline cedile po mastni fari —, in to je tudi dosegel. Po velikem prizadevanju in prosjačenju naših vrlih Stražičanov se jim je posrečilo že imenovanega, veleza?lužmega gosp. dekana odriniti ter nastaviti sedanjega župnika. — • Dobrota je sirota,* pravi pregovor. Tudi ta Kristusov namestnik je začel v znak zahvale svojim nežnim ovčicam kazati roge; posebno se to godi v zadnjem času vedno nuji in huje. Vprašamo Vas, gosp. župnik, se H sponrnjate, kateri vaščani so bili radi Vas pri škofu in kateri so pobirali za Vas podpise?? Pri tfij priliki naj bode Se omenjeuo, kako so se lansko leto vršile volitve v občinski odbor. V pondeljek zjutraj so bi le volitve razglašene ter v torek zjutraj se je že volilo po listkih, kateri
pa me ni še nobenkrat namlatil; niti z nogo brcnil me ni! Hu, hu, hu ..."
Vidiš, to je .potoška ljubezen". Morebiti se me vendar usmili kateri, ako obljubim, da bom srečna tudi, ako me hoče ljub ti .po potoško". To menda marsikateremu ne bo zoperno, ker vem, da se znajo nekateri med .zmešanimi samci" vesti proti damam prav .po potoško".
Pa še nekaj. Ježeš, ko bi Ti vedela, kakšno društveno znamenje so si izmislili — kar groza me izpreletava 1 Kos stare vrvi pa strgan meterski trak in črki P. M. Ragljačeva Špelica je pač rekla, j da to ne pomeni nič hudega. Stara vrv pomeni, J da bo ta bratovščina držala tako trdno, kakor plesnjiva vrv, meterski trak — da bi jim človek meril teligenco lahko kar na metre, črki P. M. pa — .Prokleti Maček" — ker so bratovščino skovali na pepelnico pod utisi groznega mačka od pustnega večera, ko so jim ciganke v Sokolovi dvorani naredile tako, da se jim je zmešala kar pamet. Morebiti je res tako; Bog daj, da bi bilo! A, mene je le strah.
Oh, toliko bi Ti imela še povedati — pa nimam več časa: Le toliko Ti še rečem za danes: Moliva, da se nas Bog usmili v tej nesreči in pa kak .zmešani samec" — pa molči! Nikar ne pokaži nikomur tega zmešanega, žalostnega pisma.
Tvoja obupana Hermenegilda de la Bunka.
P. s. Pozdravi tudi Kramarjevo Linči — pa Prajzov Lojze in Potuškov Pepe sta tudi že zraven.
Lojze bo menda izvoljen za predsednika, Pepe pa za tajnika. Hermenegilda.
P. s. Pa molči, za božjo voljo 1
Hermenegilda.
* * *
Tako pismo moje prijateljice. Iz njega se nam zrcali vsa njena srčna bol — ves njen obup. Kaj da se je godilo dalje, povem Vam nakratko, ker me je brezmejna žalost potrla tako. da ne morem ne govoriti, ne pisati.
Inserat v .Gorenjcu" ni pomagal nič, nego da so se barbarsko neusmiljeni .zmešani samci" le rogali nesrečni deklici.
Nekega večera izve, da ima ,B. Z. S. po 33 :186" tajni mnogoštevilni občni zbor. Ohrabri s? ubogo nežno dekle, obleče se kakor nevesta v svojo najkrasne.šo obleko, ki jo je bila še njena stara mamica nosila pri svoji poroki, ter hajd! z obupnim pogumom v zbor „B. Z. S." Nekako prestrašeno osuplo jo zazro naenkrat med seboj ter hipno obmolknejo, ko jih je pogledala povrsti nežno ljubeče očitajoče. Vendar se kmalu osvestita Lojze in Pepe, ki sta bila med tem res že dosegla čast predsednika, oziroma tajnika bratovščine. Pepe zarohni nad njo: „Jaz sem Jako razžaljen! Pereat, mulier I" Lojze pa: „To je izdajstvo! Česa iščeš tu med plemenitim cvetom žlahtne, a moškega spola kranjskega mesta ? Ali hočeš zapeljati nas nedolžne? Poberi se — treščile jo vun, da se razleti v svoj nič 1"
1. priloga ..GorenlctT if. 11 Iz 1.1909.
so bili napravljeni v župniSču. Razumljivo je, da je po tem tudi tedanji odbor; župnik, kaplan ter skoraj vsi ključarji in mežnarji, Skoda, da Se fa-rovSke kuharice ni zraven. Kako ae v tem odboru gospodari in sklepa, presodi vwk čitatelj hbko sam. Jako zanimivo se je godilo pri zadnji razdelitvi denarja med ubogr pri kateri je dobil neki »amorokec 2 kroni (reci dve kroni), t. j. na leto 8 kron, katere je gotovo odklonil. Vprašamo samo toliko gotp. župnika, ključarje in mežnarje, kako bi te ooi preživeli z 8 kronami na leto in zakaj dobijo dvoroki večjo podporo??P Solznimi očmi je pripovedal samorokec ves dogodek svojim so-bratom trpinom, kateri so mu takoj zložili večjo avoto in ga na ta način odskodovali odklonjene «amožne». Kako se je vršilo pri razdelitvi krme omenimo za danes le toliko, da se je baje neki izrazil, da je dobil pri zadnji razdelitvi toliko krme, (otrobov), da bo lahko ž njo nastiljal, ako mu bode manjkalo atelje 1 Gotovo so ae pri taki razdelitvi cedile sline onim, kateri so ostali brez podpore, akoravno so se tudi priglasili.
Il Železnikov. Ljudje v selški dolini so hudo potarnali v klerikalnih časopisih nad zameti in plazovi, ki jih je zadnji sneg navalil. Nobeden pa ni zinil po teh časopisih hude besede, s katerimi obkladajo ljudje naš cestni odbor, načelnika in cestarskega mojstra Franceta Sušnika iz Loke. Sušnik dela, kakor Čoč hoče, Čoč pa pravi, da bo že jug popravil ceste, snega ni treba odkidovati, ker je škoda denarja. Pravi ljudski poslanec, ki ne privošči revežem par kronic zaslužka in živini olajšanje I Sušnik možato nastopa kot cestni mojster, dela pa za svojih 900 K prav nič, ker nič ne zna. Ko je pet dni ves promet vsled plazov miroval, je privlekel z načelnikom Grošeljem nek pljug in ga gnal skozi že stajeno skorjo, da je živina opešala na sredi pota. Ni imel pa toliko soli v glavi, da bi preoral cesto, ko je bil še sneg mehak. Naj se le pokažeta z Grošeljem v našo dolino, ljudstvo jima, ker sta mu napravila velikansko škodo zaradi lenobe in nezmožnosti, ne bo prizaneslo. Deželni odbor pa prosimo, da ta dva nezmožna cestarja odstavi in namesti druge, zmožnih je dosti v naši dolini, drugače bomo sami obračunali ž njima.
Is selške doline. V zadnjem ..Domoljubu" omenja nekdo, da so Češnjičani prosili za novo šolo, in se pri tem brez potrebe zadira v draž-goško šolo. Pravi, da Rudničani komaj čakajo, da se iznebe dražgoške šole, oziroma tamošnjega učitelja. Dražgošanom bo to prav, kar se niso nikdar potegovali, da se Rudno k njim všola in se po tem njih šola razbremeni. Če bodo pa tudi vsi Rudničani s tem zadovoljni, je drugo vprašanje. Saj so že pred všolanjem več let pošiljali otroke prostovoljno raje v Dražgoše kot v Selca ali Železnike. Če bi ne imeli zaupanja do tamkajšnjega učitelja, bi tega pač ne bili storili. Sicer pa Češnjičanom in Rudničanom prav privoščimo novo šolo. Bomo videli, kako cvrtje bo neki to. Potem bo imela Češnjica vse; manjkalo bo le še lempeljna, kjer bodo molili svojih par mogotcev. — O obnašanju mladine, ki pride iz dražgoške šole, so Že mnogokrat pohvalno izrekle bolj merodajne osebe kot je »Domoljubov" dopisnik. Tamošnji fantje niso petolizniki, pa tudi ne siroveži. Če se pa ne marajo odkrivati gospodu Lovrencu Erženu, pa ni krivda učiteljeva. Ravno tako tudi ne, če kak rudenski fant malo zacepeta za kom, ki ponoči hodi okoli I To je pač rudenska kri!
Il Severna Amerike. Nas naročnik nam piše: (•Blažena Amerika!») Kako sužnji delavec? I
Tedaj pa Hermenegildica na kolena — proseče in milo plakajoča pleza po kolenih spred prvega do zadnjega, pretresljivo kličoč: ..Žlahtni gospod, usmilite se me sirote! Vera, da sem stokrat nevredna celo zadnjega izmed Vas — pa imejte usmiljenje! Srečna bom, ako me vzamete k sebi kot zadnjo deklo. Boga bom hvalila vsaki dan, ako me hočete ljubiti vsaj „po potoški"! A, vse zaman! Povrsti vsaki jo je zaničljivo brcnil z nogo od sebe. Ko jo je bil brcnil zadnji — so jo zgrabili ter vrgli na cesto pred Mavriceljnovo gostilno. Uboga žrtev barbarske brezsrčnosti se pobere, milo zaječi, se prime z obema rokama za glavo — steče — teče — priteče na savski most ter skoči v Savo, ki pohlepno pogoltne nežno deviško truplo . . . Drugi dan pa so jo našli mrtvo na produ priStruževem. Prijateljice smo jej priredile zasluženi krasni pogreb, potem si pa na njenem grobu segle v roke ter prisegle pri njenem spominu, da hočemo povrsti vse poskakati v Savo, dokler ne omehčamo neusmiljenih src „zmešanih samcev". Jaz sem prva na vrsti.
Draga prijateljica! Kmalu bom pri Tebi, ki Te je pognala v mrzlo smrt moška brezsrčnost v nežni dobi 45 let! Z Bogom, Ti deviški cvet, ki Te ni bil vreden niti eden izmed vseh „zme-šanih samcev" — niti vsi skupaj ne!
Emilija de la Kontra.
kako? Dobro 1 Saj je izvoljen predsednikom zedin-jenih držav ameriških Taft Tako, po tej poti ne pridemo do pravega cilja. Zopet bo moral delavec delati 10 ali 14 ur in ti ogledavati iuljave roke radi nepremišljenosti enega dne. ki pride na vrsto vsake Štiri leta enkrat Delavci, nismo le mi naredili vse tovarne, železnične tire, lokomotive, br-zojave in modro izdelane stroje, ki te gibljejo neprenehoma po tovarnah i. t. d. Ni ti le moral delati neprenehoma 10 do 14 ur in te varovati, da te ne opazi delovodja, da si obrnil glavo kam drugam, kakor v tvoje delo. Zskaj niti pazil na dan, ko je bil čas, da te rešiš sužnjoali. Kje to tedaj tisti dobri «čati«? Ni jih! To je humbug. Delavci se preganjajo od kraja do kraja, lačni in raztrgani kažejo drog drugemu prazne tepe. Ni to žalostno za Ameriko. Vendar hitijo ljudje neustrašeno iz atare domovine v Ameriko. Kdo je kriv tega? Nepremišljeni delavci tami, ki pišejo svojcem domov, kakor n. pr.: <Glej Ti, zopet je izvoljen tak, da bo dobrot Jaz služim že 15 do 20 kron na dan.» Tako ae farba ubogo ljudstvo. Delavci sami nastavljajo drug drugemu zanjke ter te vlovijo v nje, ko pridejo v to preljubljeno Ameriko. Tukaj hodijo od tovarne do tovarne kot deteti brat, dela nimajo, denarja ne, kaj jim je začeti? Zadolžiti se mora, dokler mu kdo kaj da, kdaj povrne, to ne ve. Starši ae jeze, zakaj nič ne pošlje domov. Nekateri obrekujejo: delati noče ali pa vse zapravi, to pa ne premislijo, če je dobil delo in če mu zdravje dopušča delati. « Dobri časi» to za vsakogar, komur ti ni treba iskati dela po tovarnah ali rudokopih in potluSati, kdaj mu zapoje parna piSčal, da pobaSt tvoj «dinner-paiU (lonček za jed). To lahko trdim iz lastne izkuSnje. Tudi jaz tem ti poprej služil kruh po raznih krajih Evrope in končno tem ti zaželel boljS'*h časov in Sel tem itkat sreče v Ameriko, misleč, da si nagrabim kupe denarja, kakor ti Se dandanes marsikdo misli. Ali bilo je drugače! Bil tem v Ameriki nad lelo dni, predno sem dobil stalno delo. Bilo je ravno po volitvah, kakor tedaj. Vsako jutro tem neprenehoma hodil okrog tovarn in se postavljal med trumo delavcev, katerih je bilo nad 100 pred eno tovarno. Ko je prišel delovodja, vpraSal me je najprej: »Jon talk englicb» (govoriš ti angleško), jaz sem rekel, da ne, on pa je skomiznil z ramo ter odšel. Srečnega se je Ste), kdor je dobil delo. Kakor bi zadel v domovini lotrijske Številke, tako je tukaj zelo težko dobiti delo takim, ki ne znajo angleškega jezika. Pa o tem za danes dovolj. Gital sem tudi o dogodkih v Ljubljani, kako kruto seje postopalo napram . naSim rojakom. Tudi tukajšnji Nemci so nam delali preglavico prvim, ki smo se naselili tukaj. Hoteli so na« spraviti ob nal zaslužek, ali to te jim ni posrečilo. K sklepu pozdravljam vse čitatelje «Gorenjca>, posebno pa nekatere moje znance v Tupaljčah. P. K.
Radovljiške novice'
Svojo zastavo razvije dne 11. julija t 1, radovljiški .Sokol". Ker obeta biti ta dan pravi narodni praznik za vso našo prelepo Gorenjsko, opozarjamo vsa bratska društva na ta dan, da si raz vrste svoje morebitne veselice temu dnevu primerno.
Odbor radovljiškega .Sokola" sije v svoji zadnji seji razdelil delo takole: starosta brat dr. J. Vilfan, podstarosta brat Franc Dolžan, tajnik brat dr. M. Triller, njegov namestnik brat Franc Jaklič, blagajnik brat France Sajovic, njegov namestnik brat Ivan Dernič, in gospodar brat Iv. Šega. Načelnik brat Fr. Aleš, zastavonoša brat Rudolf Kunstelj, njegov namestnik brat Viktor Snoj. Odbor je volil dalje kot odposlanca v zve-zino odborništvo brata dr. J. Vilfana in dr. M. Trillerja. V ožji odbor veseličnega odseka so se volili trije bratje, ki jim pripada naloga vse potrebno ukreniti, da se razvitje zastave vrši kolikor mogoče veličastno. Redne seje odbora se vrše prvi pondeljek vsakega meseca.
Občni zbor gasilnega druStva se vrši 14. t. m. Poročilo objavimo prihodnjič. Pri tej priliki omenjamo le mimogrede tole: Bili ne bilo mogoče sedaj, ko ima Radovljica in njena okolica vodovod misliti na to, da prevzame mestno zastopstvo v svojo oskrb požarno brambo, ki bi lahko obenem postavila kot vodjo eno porabno moč, ki je vešč vodovodnih naprav. Misel bi se dala uresničiti.
Izredni občni zbor moške .podružnice sv. Cirila* in Metoda" se vrši danes v prostorih g. R. Kunstlja. Upamo, da bo ukrenil vse najboljše v prid podiužnice in glavne družbe. Poročilo prihodnjič.
Županstvo je preložilo sejem, ki bi te moral vršiti dne 12. t. m. na dan 27. t m. Vzrok je previsok sneg. In imeli smo ga toliko, kolikor že od 1. 1879 ne. Padlo ga je v skupni višini 1 m 60 cm, a 1. 1879 smo ga pa imeli — kakor pripovedujejo'radovljiški zgodovinarji — nad 2 m.
Poaebne vrste diploma je bila ta dni razstavljena v izložbenem oknu g. Jot. Pogačnika, ki jo je poklonil občinski zaitop mesta Radovljice tvojemu najmlajšemu četnemu občanu g. c. kr. finančnemu komisarju V. Zunn. Diploma je izdelana iz mavca, predstavljajoči vodovodni spomenik na glavnem trgu. Poleg spomenika stoji Gorenjka v narodni nosi, držeča v rosi kapico in nazdravlja-
joča v ozadju stoječemu tlavljencu. Diploma jo v rdeče barvanem okvirju, ki ga krate lipovi okraski. Ves tlog je secetijonistični. Delo dola vso čast mojstru g. Jot. Pavlina, ki dela v delavnici znanega strokovnjaka g. 1?. Vurnika.
Občni zbor okrajne bolniške blagajne radovljiškega okraja se vrli dne 25. t. m. v gostilniških prostorih g. V. Hudovernika. Natančen vpo-red objavimo v prihodnje.
<V tretjo gre rado», pravi narodna prišlo-vica. I a to priilovico je do pičice izpolnil radovljiški rojak Alojzij ZelazniK. Alojzij Založnik je rojen 26. februarja 1883 v Kranjski gori in pristojen r Radovljico, je obiskoval III. gimnazijski razred ter bil pozneje vojak. Lata 1907 je prišel na dopust in dobil službo pomožnega uradnika pri okrajni todniji v Radovljici, kjer je tudi njegov oče sa tlugo. Pozneje je bil kot tak pri okrajnem glavarstvu v Radovljici, kjer je bil pred kratkim odpuščen iz službe. Kmalu na to se je -»legel na progo, da bi ga bil povozil vlak, kar se je pa Se pravočasno preprečilo. V petek ga je našel ležečega na potu za Kotletjevo pivovarno železniški inženir s prerezanimi žilami na levi roki. Ker je bila nevarnost, da mu odteče kri, so poklicali rešilni voz, s katerim so ga pripeljali v deželno bolnišnico. Ko je sel v soboto ob pol 8. zvečer neki poročnik po hodni poti na južni kolodvor, je zapazil kakih sto korakov od restavracije na notranji ttrani ograje obeienca, kateremu je takoj prerezal vrvico, nato pa hitel naznanit na kolodvora službujočima policijskima organoma. Na licu mesta sta uvidela, da je neznanec sicer že kakor mrtvo bitje, a ima Se v sebi življenje. Prenesla sta ga v kolodvorsko stražnico, kjer sta ga spravila toliko k tebi, da se je zavedel in povedal, da je Alojzij Ž«*leznik in da je šele prišel iz bolnišnice. Imel je na levi roki le obvezano rano, katero d je prizsdel prejšnji dan v samomorilnem namenu. Na zdravnikovo odredbo so ga zopet pripeljali z rešilnim vozom v deželno bolnišnico.
V četrtek zarano je umrl znani posestnik pri lancovSkem mostu Janez Oiip, po domače •Srednjik* v najlepši moški dobi 52 let. Pogreb je bil v soboto dopoldne. Blagemu pokojniku drag spomin, a zapuščeni rodbini naše iskreno aožalje.
Redka sreča. Tukajšnji meščan g. Alojzij Vošnik, c. kr. ttražmojtter v pokoja, je zadel glavni dobitek dunajske «Armen-Loterije», v znesku 20.000 kron.
Zaročil se je g. Mirko Zeleznik, davčni asistent, z gospico Pepico VoSnikovo.
Dešelnozborske volitve na Koroške«.
Na shodu zaupnikov dne 25. februarja t i. se je večina izrekla za sledeče kandidate:
V kmečki skupini Velikovec-Dober lave s bo kandidiral grebinjski župan gosp. Florijan Ellersdorfer;
V kmečki skupini Pliberk-Železna Kaplja: gosp. monsiguor Valentin Podgorc v Celovcu;
V kmečki skupini Bel jak-Patern ion-Rože k: gosp. Janez Vošpernlk, posestnik v Zgor. Jezercih pri Vrbi;
V kmečki skupini Trbiž-Podklošter: gosp. Josip Škrblna, posestnik in živinozdravnik v Hudih Dolih pri Vrata h;
V splošni skupini Celovec-Veliko-vec-D o beri a ve s -Pliberk-Železna Kaplja pa gosp. državni poslanec Franc Grafenauer.
Za slučaj, da bi g. Franc Grafenauer ne bil izvoljen v splošni skupini, bo kandidiral v kmečki skupini Pliberk-Železna Kaplja in odstopi za ta slučaj g. monsignor Valentin Podgorc v Celovcu.
V okraju Borovi je-Celovec je bil postavljen en slovenski kandidat, in sicer neki posestnik v Žrelcu, ki pa je izjavil, da ne sprejme kandida-dature. Drugi kandidat bi po mnenju katoliškega političnega društva v Celovcu pripadel nemškim krščanskim socijalcem. Toda tudi ta kandidat še ni imenovan, tako da vlada v tem volilnem okraju glede kandidature še popolna nevednost.
To je slabo,, ker bodo nasprotniki postavili bržkone Župana na Žihpoljah za kandidata, ki je jako spreten govornik in prav rad govori tudi slovenski kot kandidat.
V splošni skupini Borovlje-Beljak i. t. d. tudi Slovenci še niso postavili nobenega kandidata, dasiravno bi bil v tem oziru že skrajni čas. Jasno je, da more tukaj nasproti socialno-demo-demokratičnemu kandidatu kandidirati samo delavec, in nujno potrebno je, da bi se Slovenci, oziroma katoliško politično društvo, izreklo za takega kandidata. Ce se to ne zgodi, bomo ne samo častno, ampak prav nečastno propadli. Cela Rožna dolina in tudi beljaška okolica bi glasovala za slovenskega delavca, in bi imel ta, posebno, če je spreten govornik, pri primerni agitaciji mnogo upanja do zmage. Katoliško politično društvo ve za take kandidate, in radovedni smo, če se bo oziralo na želje Rožne doline. Pripomnimo pa, da bo vse izgubljeno, ako se tak kandidat imenuje šele v zadnjih dnevih, tako da nima časa imeti shodov.
Drugi kandidati so vsi na svojem mestu, samo glede grebinjskega župana Ellersdorferja moramo izraziti dvom, da bo on ostal trden v narodnih zadevah in vprašanjih. Pri njem imajo
precej dostopa veltkovški purgarji, kakor poslanec Nageie in drugi. Mi vemo sicer, da je v gospodarskih vprašanjih dobro izurjen, toda v narodnem ozira bo dolžnost njegovih tovaršev, da dobro pazijo, sicer se nam zna pripetiti, da bo ravno ta kandidat napravil nesoglasje in s svojim omahovanjem napravil škodo. Na to opozarjamo politično društvo že sedaj, ker se širijo govorice, da je že prej hotel kandidirati, toda na lasten program brez narodne ideje.
Velikanska pridobitev bi bila, ako bi v splošni skupini prodrl državni poslanec Prane Grafenauer, in mi poživljamo vse Slovence, da delajo na to na vse kriplje. Protikandidat bo menda dr. Metnitz, in ni težko pobijati ga iz narodnih, posebno pa iz gospodarskih ozirov. On je meščan, zastopnik mesta Celovec, takorekoč finančni minister mesta Celovec, ki v prvi vrsti gleda na koristi mesta. On je v raznih industrijalnih upravnih svetih in lastnik mnogo hiš v Celovcu. Njegov interes torej direktno nasprotuje kmečkim interesom.
Vrhutega dr. Metnitz nič ne razume o kmečkih potrebah, dočim je Grafenauer v tem oziru odličnjak. Kazen tega je seveda hud nasprotnik slovenskega jezika, in če bi šlo po njegovi volji, bi Slovenci pri sodniji in drugod sploh ne modi in ne smeli posluževati se materinega jezika. Ce storijo vsi volild svojo dolžnost, je mnogo upanja, da Grafenauer prodre v tem okraju. In to bi bila največja pridobitev, katere si najbolj želimo.
Da bo prodrl Valentin Podgorc v okraju Pliberk-Železna Kaplja, je gotovo, dasiravno bo agitacija proti njemu hujša, kakor bi bila proti Gra-fenauerju. Vendar pa je on v kmetskih zadevah velik veščak, tako da bo s tega stališča zmaga lažja. Mi priporočamo vsem volilcem, da volijo oficielnega kandidata tudi v tem okraju, kajti sedaj se gre zato, da spravimo kolikor mogoče več kandidatov v deželni zbor.
Tudi Ellersdorfer ima precej upanja do zmage. Manj seveda drugi kandidatje, razen kandidata v splošni kuriji Borovlje-Beljak 1t d., če se postavi primerno osebo.
Zato lahko poživljamo vse somišljenike, da glasujejo in delajo za dosedaj naznanjene kandidate, poživljamo pa še enkrat prav resno katoliško politično društvo, naj si da od kandidata Ellers-dorferja v narodnem oziru potrebno izjavo in garancije.
Zgodovinski in slovstveni pregled sa prih, teden.
14. marca. — 1804. * Skladatelj Janez Straus (oče). — 1888. f Socialistični pisatelj Kari Marx.
15. marca. — 44. pred Kristom. Zarotniki umore Julija Cezarja. — 1830. * Francoski geograf Elisee Reclas. — 1842. f Skladatelj Chedubini. -1848. Na Dunaju usimove narodno gardo. — 1897. f Pisatelj Matija Valjavec - Kračmanor v Zagrebu.
16. marca. — 1731. Pragmatično sankcijo, katero je proglasil Karel VI. 1. 1731, pripoznajo evropske države, izvzemal Bavarske in Saške. — 1810. * Pesnik Jože Virk v Podrečju pri Domžalah. — 1905. Atentat proti Pobedonoscevu,
17. marca. — 180. Rimski cesar Mark Avrelii umre v Vindoboni (sedanjem Dunaja). — 1456. * Krištof Kolumb. — 1741. Francoski pisatelj I. J. Rousseau. — 1813. Kipar in livar Fernkorn, — 1854. * Pedagog Jožef Lendovsek na Dvora.
18. marca. — 1650. * Fiecher pl. Erlach. — 1793. Bitka pri Nsenvindenu; Avstrijci premagajo Dumoriesa pod poveljstvom princa Friderika Jo-zije saSko-koburskega.
20. marca. — 1814. Schwarxenberg premaga Napoleona pri Arcii ob reki Aube. — 1828. * Dramatik Henrik Ibsen.
Godovi prihodnjega tedna:
14. Deaimir; 15. Longin, Velislav; 16. Herebit, Ljubislava; 17. Jedert, Budimir; 18. Edvard, Ciril, Slavo ljub, Bogomil; 19. Sv. Jožef, Bodialav, Zlata, Bogdan; 20. Patricij, Vlada, Prosialav.
Sejmi na Gorenjskem prih. teden;
17. v Mengišu in v Loki; 20. v Moravčah in v Tržiču.
▼ Kranja, dne 18. marca 1909.
Vojna ali sir?
Začasno kaže zdaj vse na mir. Srbija je razposlala svojim zastopnikom pri evropskih vele-vlasrJh okrožnico, da jo izroče dotičnim državam. Ta okrožnica, ki označuje sedanji položaj, se glasi:
Izhajajoč od nazora, da je pravni položaj Srbije do Avstro-Ogrske izza razglašene aneksije Bosne Jn Hercegovine ostal normalen, nim Srbija namena, izzvati vojnos sosedno monarhijo in tudi ne želi izpremeniti svojega pravnega razmerja, temveč izpolnjuje na podlagi vzajemnosti, nadalje svoje sosedovske dolžnosti in vzdržuje z monarhijo kakor v preteklosti odnošaje, ki izvirajo iz medsebojnih gospodarskih interesov. V duhu stališča, ki ga je Srbija vedno priznavala, da je bosensko-hercegovsko vprašanje evropsko vprašanje, in da
Sristoja signatarnim državam berlinskega kongresa, :reči odločitev glede na aneksijo, kakor tudi na novo redakcijo članka 25 berlinskega ugovora, Izroča Srbiji, zaupajoči modrosti in pravičnosti
velevlasti, svojo zadevo brez pridržka njim kot koropetentnemu sodišču ter ne zahteva torej iz tja povoda od Avstro-Ogrske nobene odškodnine, ne teritorialne, ne politične, ne gospodarske.
Pisava srbskih listov je sicer še vedno dvoumna; za bodočnost pač še ni odpravljena vsaka nevarnost, vendar je za trenotek položaj izboljšan.
Turčija je zdaj Srbiji dovolila prevoz orožja in vojnih potrebščin čez svoje ozemlje.
Mladoturški list »Tanin* javlja, da zbira Srbija čete ob meji novopazarskega Sandžaka. *
Srbski zunanji minister Milovanovič je izjavil dopisnika cSudslav. Corresponded*, da Srbi počakajo odločilne beseda konference. Izraza nado, da se reši spor brez vojne. -— Vodilni srbski državniki so za mirovno sporazumljenje z Avstrijo. Pač sodijo prav, da vojna najbrže ne bi vedla Srbije do sreče. Menda Avstrija tudi uvidi, da je nujboljle mirno sporazumljenje. Tudi stroški so že tako ogromni, da si ne želimo novih. — Vest, da sta avstrijska in ogrska vlada odločili, da trgovinske pogodbe s Srbijo ne predložita zbornicama, je vzbudila v Belemgradu veliko nevoljo, ker se vidi, da bi hotela Avstrija z gospodarske strani vplivati na politično stran ter s tem skusila prisiliti Srbe k popuščanju. Ta politika je pa zelo zgrešena.
StroSki vojne. V «Danzers Armeezeitung» je nekdo izračunal, da bi nas vojna s Srbijo, ki bi trajala do podjarmljenja Srbije priiično 6 tednov, stala okroglo 700 mitjonov kron, kar bi dalo z naraslimi stroški za podporo vdov in invalidov letno višjo obremenitev državnega proračuna za 60 milijonov kron. _
Država! ibor se je 10. t. m. sešel. Za predsednika je izvoljen nem. kršč. socialec dr. Pattai, za podpredsednike pa Jugoslovan dr. Laginja, Poljak dr. Stirzynski, Ceh Zazvorka, socialist Pernerstorfer in Nemec dr. Steinwender. Slov. «Enote» dr. Pacak je dobil kot predsednik 103 glasove.
Rilpost državnega zbora? Bienerth ima baje od cesarja pooblastilo, da spravi rekrutno predlogo do rešitve ali potom parlamenta ali i § 14, Ako bi nastala obstrukcija, Bienerth ne pade, marveč se razpusti državni zbor.
Novi »iataler za QaUoi|o je poslanec dr. Ladislav vitez Dulemba, Abrahamovič je odstopil ter dobil red železne krone I. reda,
Raeemeetne volitve m državni zbor bodo potrebne v štirih okrajih. Umrl je od zadnjega zasedanja nemški poslanec BI 6 se he, odstopil je Poljak Abrahamowicz, ker se je zaradi poljskega ministrstva spri s poljskim kolom, Ceh dr. Cernohorsky zaradi afere s praškimi vodovodnimi cevmi in Nemec dr. Derschatta, ker je postal predsednik avstrijskega Lloyda.
Snake grozoto. Zadnji teden je vojno sodišče v Varšavi obsodilo 15 ljudi na smrt, enajst smrtnih obsodb je izreklo v enem dnevu. Pet obsojencev so obesili, ostale je generalni gubernator «pomilostil» na deset do petnajst let katorge.
Policial kot revolucionarno. V Lodcu je žan-darmerija priredila hišno preiskavo pri policijskem komisarju Rjabukinu, pri katerem je našla prepovedane spise in mnogo orožja.
Naročajte in širite naš listi
Novičar.
Shod narodno-napredne stranke v Skofjl Loki
bo jutri, v nedeljo, dne 14. marca 1.1., ob 4. popoldne v gostilni na «Stemarjih». Dnevni red: O deželnem zboru kranjskem in političnem položaju sploh bo poročal deželni poslanec Ciril Pire, o nstanovitvi politične organizacije za sodni okraj Škofja Loka pa deželni poslanec dr. Karel Triller. Poživljamo somišljenike iz Škofje Loke, kakor tudi is selške in poljanske doline, da se tega shoda udeleže v kar največjem številu.
■aBileatacSJaki shod. Kakor se nam poroča, se bo vršil v soboto, dne 20. L m. zvečer ob pol 9. uri v dvorani na «Novi pošti* atanifeataolj aki ahod za slovensko vseučilišče. Ker je to sedaj kardinal na točka za nas Slovence, se vabijo vsi, brez razločka stranke, na ta shod, ki naj bo mogočna manifestacija za naSs zahteve in pravice.
Shod V frilen. Minulo nedeljo se je vršil v prostorih Bastljeve gostilne javni shod, katerega ae je udeležilo okrog 100 ljudi. Shod o t vor i notar Marinček in da na glasovanje predsedniško kandidaturo g. Riharda Mallyja, ki se enoglasno sprejme. Nato poroča deželni poslanec dr. Vilfan o nedelavnosti deželnega zbora za časa prejšnjih zasedanj, omenja pogajanja za volilno reformo v deželni zbor ter govori o sklepih deželnega zbora v zadnjem zasedanja. Med drugim omenja za Tržič posebno važno izpremembo občinskega voldnega reda, a katero ako se ustreza zahtevi narodno-naprednih poslancev in odpravi ▼iriliate ter cattee občane —
pade ta trg čez noč v slovenske roke. Omenja tudi pomen ustanovitve deželne kreditne banke. Z njo bomo dosegli, da naši ljudje ne bodo več drveli v -Kranjsko hranilnico*, ki je Slovencem sovražnica, d asi živi od slovenskega denarja. V na-daljnem govoru omenja še druge predloge in sklepe deželnegazbora, nakar se sprejme njegovo poročilo z odobravanjem. Dež. po si. Türk govori o političnem položaju na Kranjskem. Napada kar najostreje po« nemčevalni sistem kranjske deželne vlade. Baron Schwarz se mu zdi, da je revček Andrejček. V na-daljnem govoru utemeljuje potrebo novih šol. Nujna je velika obrtna šola v Ljubljani, da bo naš obrtnik lahko konkuriral z drugimi. Splošna želja slovenskega naroda je pa tudi slovensko vseučilišče. Sedaj so začeli Nemci naše dijake iz nemških visokih šol celo ven metati. Ven s slovenskim vseučiliščem! (Ploskanje.) Notar Marinček utemeljuje in prebere resolucije, ki se soglasno sprejmejo. Shod poživlja vlado, da takoj ustanovi v Ljubljani pravoslovno stolico in kar najhitreje celo vseučilišče. Shod pozdravlja Slovansko Enoto, protestira kar najodločneje proti ponemčevalnemu ziatemu, zlasti pa proti imenovanju ministra Stargkha in Hochenburgerja. Shod izreka končno zahvalo in zaupanje tržiškemu poslancu dr. J. Vilfanu. Po sprejetih resolucijah dobi besedo predsednik «N. D. 0.» Ribnikar iz Ljubljane ter dva socialna demokrata, nakar zaključi predsednik Mally shod.
Dijaki cesarja Franca Joiefa gimnazije v Kranjn prirede dne 1. aprila t. I. v gimnazijski telovadnici glasbeno-gledališko akademijo s temle rasporedom: 1. A. Foerster „Nase gore". Mešan zbor. 2. I. S. Bach: „Air"..Za violin-solo s spremljevanjem kvarteta. 3. A. Nedved: „Obla-kom". Mešan zbor. 4. „Revizor". Komedija v petih dejanjih. Ruski spisal Nikolaj Vasiljevič Gogolj, poslovenil Ivan Vesel. — Med posameznimi dejanji igra iz posebne prijaznosti orkester „Sloga". — Cene: sedeži 1.—3. vrste 1 K; ostali sedeži 60 v; stojišča 30 v. — Vstopnice je dobiti dne 1. aprila pri gosp. Vrtovšku v gimnaziji in zvečer pri blagajni. — Začetek točno ob 8. uri zvečer. Garderoba je v sobi na levo od glavnega vhoda. — Vstop v telovadnico z dvorišča. — Čisti dobiček prireditve je namenjen „Dijaski kuhinji" in gimnazijski podporni zalogi, katera priskrbljuje revnim dijakom obleko, učila in stanarino; z ozi-rom na to se preplačila kar najhvaležneje sprejemajo. — Vsak posetnik prireditve in prijatelj mladine dobrodošel 1 — Dne 31. t. m. popoldne pa se vrši za prireditev glavna skušnja, k kateri imajo pristop po'eg dijakov tudi tisti tuji gostje z dežele, katerim bi bilo drugi dan nemogoče udeležiti se akademije.
Orkester «Sloga» priredi, kakor smo že poročali, v četrtek 18. t. m. koncert pri pogrnjenih mizah v prostorih Narodne čitalnice. Koncert se vrši pod vodstvom g. Vilka Rusa v prid orke-strovega fonda. Vstopnina za osebo 60 v — za dijake 40 v. Z ozirom na prepotrebno izboljšanje orkestralnega inventarja se preplačila najhvalež-nejše sprejemajo. Slavno občinstvo se opozarja, da se koncert prične toČBO ob 1/t9. uri zvečer. Vspo-red se dobi na večer koncerta pri blagajni. Gostilno prevzame gospa M. Mayrjeva. — Po dolgem nam bo torej zopet dana prilika, da slišimo naše vrle «Slogase» in tako dobimo tudi zopet enkrat glasbeni užitek v Kranju. Kdor je slišal dosedaj sviranje «Sloge», mora brez pridržkov priznali, da je bil vsak nastop, lahko bi rekli, umetniški. Tembolj pa zasluži «Sloga» vsestranske podpore, ker se je društvo osnovalo in obstoji zgolj iz lastne moči brez vsake tuje podpore. Zatorej upamo, da bo na predvečer sv. Jožefa čitalnična dvorana mnogo premajhna za vse, res umetniškega užitka želeče občinstvo.
«Vražja mlael*. Ker nam v današnji številki primanjkuje prostora, priobčimo prihodnjič oceno zadnjih dveh predstav. Za danes naj le omenimo, da je igra izvrstno uspela in gre vsa pohvale našim vrlim diletantom.
Podružnica slovenskega čebelarskega društva V Kranja je imela dne 28: februarja 1.1. ob polu 3. uri popoldne v šolskem poslopju na Prim-skovem izvanredni občni zbor, katerega se je udeležilo zaradi slabega vremena le malo udov.
— Društveni tajnik, g. France Luznar, nadučitelj na Primskovem, poroča o novoustanovljeni čebelarski zadrugi. Člani zadruge morejo biti le fizične, ne pa juridične osebe (n. pr. podružnice čebelarskega društva.) Zadružni delež znaša 10 K; a vsak ud prevzame jamstvo za dvajsetkratni znesek, torej za 200 K. Namen zadruge je, da povzdigne domače čebelarstvo; uspešno bo moglo pa le tedaj delovati, ako jo država znatno podpre, in to v izdatni meri. Zadruga bo pošiljala čebelarskim podružnicam čebelarske mojstre, ki bodo predavali o čebelarstvu, poučevati čebelarje, nakupovati čebele in sploh skrbeti zato, da čimpreje naši čebelarji uvedejo nove, moderne panje s satjem.
— Po tajnikovem poročilu se takoj priglasi ¡6 navzočih Čebelarjev za ude nove zadruge, drugi pa obljubijo, da hočejo tudi kmalu pristopiti. — Podružnični predsednik, g. Janez Lampe iz Kranja, predava nato jako obširno, temeljito in poučno ,0 umetnem krmljenju čebel." Vlada misli pospešiti in povzdigniti domače čebelarstvo s tem,
da jim preakrbi za umetno krmljenje cenen, davka prost sladkor. V kaki obliki, ali kristaliziran ali tekoč, bi se prodajal ta sladkor, Se ni gotovo. Ta sladkor bi imel v sebi 50 % vode, 50 % slad-korja, 015% paprike in 0 0015 metila (Methyl). Paprika bi se pridejala, da bi dobil sladkor poseben ukus in bi se ne mogel rabiti za druge namene: pridejan metil pa da zmesi modro barvo. Predavatelj nazorno popisuje vse izpremembe, katere se vrše s sladkorjem, preden postane tak, da
Je prikladen za hrano čebelam. Natančnih izkuSenj e nimamo, kako se obnese krmljenje z novim sladkorjem. Tudi je vprašanje, kako bo vplivala pridejana paprika na ukus medu in če bo imel metil kake posledice na barvo medu. Na vsak način pa bi bilo velikega pomena za povzdigo našega čebelarstva, ako vlada preskrbi za umetno krmljenje posebne vrste sladkor, ki bi ga čebelarji dobivali za znižano ceno. Ako je na pr. na Angleškem naš avstrijski sladkor tako po ceni, da krmijo ž njim svinje, potem so lahko naravnost zahteva od naše vlade, da da na razpolago domačim čebelarjem dober, primeren, cenen sladkor in tako skuša povzdigniti čebelarstvo, to važno panogo v našem narodnem gospodarstvu.
Priznanje. C. kr. deželni šolski svet je ukazal izraziti svoje polno priznanje ravnatelju in vodju deške šole v Kranju, g. Janezu Pezdiču, ter učiteljem iste šole gospodoma Francetu Ivancu in Vilku Rusu, prvemu zlasti z ozirom za njegovo vestno oskrbljevanje okrajne učiteljske knjižnice, drugima dvema pa za njuno uspešno delovanje in vrlo uporabo v šoli. Častitamol
Osebna vest. Okrajni gozdar Ferdir. ti d Fer-jančič v Cerknici je na lastno prošnjo prestavljen v Kranj.
Odbor »Narodne čitalnice* v Kranju naznanja vljudno slavnim društvom in korporacijam, da ako želi kdo čitalnične prostore v svrho zborovanja, prosi zato prej pri odboru, da se namreč ne pride v navskrižje z društvenimi vajami in prireditvami.
Na občnem shorn moške podr. družbe sv Cirila in Metoda v Kranju izvoljeni so bili sledeči gospodje: Fran Šavnik, prvomestnikom; Makso Fock, prvomestnikov namestnik; Cvar Josip, zapisnikarjem; Ant. Šinkovec ml., zapisnikarjev namestnik; Jos. Meden, blagajnikom; Rudolf Rus, blagajnikov namestnik. — Gosp. dr. Jos. Kušar je bil izvoljen pooblaščencem pokrovitelj-nine moške podr. izza septembrskih dni I
Is St. Vida nad Ljubljano. Pretečeno nedeljo se je vršil občni zbor novoustanovljene kmečke gospodarske zadruge pri Antonu Štruklju na Trati, Clan nove zadruge more postati edinole tudi obenem član kmetijske podružnice. Odbor je stopil v dogovor z raznimi tvrdkami, da si nabavi bencin-motor za uporabo članom. Z odbor so bili izvoljeni vsi dosedanji člani, namreč: Anton Štrukelj, Fran Štrukelj, Fran Šušteršič, Ivan Breceljnik, Josip Matjan in Fran Cirman. V nadzorstvo pa: Ivan Pipan, Ivan Lampič, Franc Kopač, Ivan Škander in Fran Matjan. Vplačalo se je takoj nad 50 deležev.
Podružnica Ciril-Metodove dražbe za Savo, Javoralk ln Koroško Belo ima dne 21. marca 1.1. ob 10 uri dopoldne v gostilni pri »Jelenu" na Savi občni zbor.
Sv. miatjon imajo v Selcih. Ljudstvo trumoma hiti v cerkev, ali prazaprav gazi sneg v potu svojega obraza. Da bi pa kdo kidal sneg, ki leži ponekod do 2 m visoko, to nikomu ne prihaja na um. Nihče se v tem oziru ne ganel Ali ni to žalostno?
Sneg je polomil po Gorenjskem mnogo drevja.
DekUika iola v Kamniku se razširi v štiri-razrednico.
Poaladloa letošnje simo na kmetih, h Mavčič ri Kranju se poroča: Tu in v kranjski| oko-ici leži po ravnini še 50 cm visoko snega. Ker je spodaj Še ledena skorja, bode ozimina po polju večinoma uničena. Divjačine zajčjega rodu in jerebic bosta mraz in pomanjkanje živeža mnogo uničila. — Mavško županstvo je vložilo proti klerikalnemu deželnemu odboru pritožbo, ker je zgradbo nove šole samovoljno o d godil za — pet let! Bomo videli, kaj bo deželni šolski svet ukrenil. — Mavški lov se je oddal letos za 1800 K — prej je nesel le borih 800 K.
Smlednlftki lov na dražbi. Opozarjamo vše prijatelje lova, da se bo dne 17. t. m. oddajal na dražbi v zakup za dobo petih let lov občine Smlednik. Ta lov je zelo lep, lahko rečemo, eden najlepših, kar jih je na Gorenjskem, je samo tri četrt ure oddaljen od Železniške postaje Medvode. Torej zelo pripravljen za oddaljene lovce. Kraj je zelo prijazen, gozd leži večinoma po ravnem, nekaj je tudi hriba, nahaja se v lovu razven zajcev, tudi še mnogo srn in srnjakov, dobe ae divje kokoši, divji golobi, dobiti je tudi divjega petelina. Po polju je bogat lov na jerebice in prepelice, dobi se tudi fazane. Pozimi je p3 savskem obrežju
E
bogat lov na race in drage povodne ptiče, dobi se tudi vidra, sploh je lov vsakovrstne divjačine zelo obilen. Doselej ja imel lov v nakupu baron Laza-rini, zato pozor, slovanski lovci.
Nesreča na Joporet. Iz Sore se piše: O i torka na sredo ponoči se je po nesreči vneta štetja v hlevu gostilničarke Starman pri Jeperci. Zadušilo se je četvero govedi. Konja so rešili. Tudi svinja, ki je bila na sturjanju, je poginila. Straten udarec za kmeta I
Veliko mrtvih — pa le čebel. Gorenjski bu-čelarji tarnajo, ker so našli to zimo v marsikaterem panju namesto dragih jim čebel le — smrt.
Nova nemška imenovanja. Pri finančni pro-knraturi v Ljubljani ao imenovali zopet nekaj Nemcev za uradnike. Koncipijent dr. Wolf je imenovan za prov. koncipista. Za koncipijenta je pa imenovan Ribard pl. Küssevetter. Heul, Schwarz!
V seski dolini so sedaj prav sibirske razmere glede ceste. Pretečeni teden je bila cesta 4—5 dni za vsak promet zaprta in cestna uprava se ni ganila, da bi kake delavce na cesto poslala in dala sneg odkidati. Še danes ni cesta odki-dana. Poštna zveza med Škofjo Loko in Železniki je bila 4 dni popolnoma zaprta. Ne vemo kaj mislijo Čoči in Prevci, da ne pustijo odkidati snega. Varčnost je dobra ali varčnost pri cesti v takem slučaju ni na svojem mestu. Naj bi vendar okrajno glavarstvo kaj ukrenilo. Zahtevamo da se deželna cesta povsod odkida. — Več posestnikov.
Občni zbor « Slovenske Matice* za leto 1909. bo v ponedeljek, dne 26. aprila (ne 19. aprila) ob 8. uri zvečer. Samostalne predloge je po § 4, b) društvenih pravil vsaj 14. dni pred občnim zborom prijaviti odboru.
Umrl je v petek po kratkem bolehanju Ivan Rev, posestnik in lesni trgovec v Mostah pri Žirovnici. Bil je pravi mož-poštenjak. — V torek je umrl obče spoštovani posestnik g. Jožef Zemlja, posestnih na Selu pri Breznici N. p. v m. I
Klerikalna stranka na Kranfaktai je bogatejša za jedno veliko blamažo. Pokazalo se je zopet, kako nizkotna je ta stranka, kateri uačeluje sam škof. Pri lanskih deželnozborskih volitvah na Kranjskem je nastopil v kmečki skupini Črnomelj-Metlika kot napredni kandidat g. Julij Macelle, veleposestnik, poštar in župan v Gradacu na Dolenjskem. Klerikalci so začeli pisati proti ijemu, ker jim je bil nevaren kandidat in je šla ovadbi: pod izmišljenim imenom na drž. pravdništvo, češ, da je Macelle zadržal neko brzojavko, po kateri bi bil baron Apfaltrern oškodovan za kakih 100 000 K. Šlo je za nakup grajsčine Krapa. To da se je zgodilo pred 3V, letom. Razprava pred poroto v No-vemmestu pa jo pokazala, da je vsa obtožba ni-čeva in Macelle je bil soglasno oproščen. Glavni obtežilni priči, takratni postni uslužbenki v Gradacu sodni dvor ni mogel dovoliti niti prisege. — Iz cele razprave smrdi ostudna klerikalna gonja, ki se ne straši nobenega sredstva, samo da bi ugonobila političnega nasprotnika. Klerikalci imajo Boga na jeziku, delajo pa hudičeva dela.
Umrla je gospa Antonija Polak, soproga g. Jos. Polaka, posestnika in usnjarja v Kamniku. Blag ji spoaaio.
Sleparji a dpaiakeaa so se obrnili, na Bohinj. Naj bodo pred temi sleparji ljudje posvarjeni.
Is Tržiča. Z ozirom na čas, v katerem se zapirajo v tukajšnjem kraju trgovine, bi bilo zelo umestno, ko bi se uvedlo enotno prikrajšano zapiranje; namreč zvečer ob 8. uri in ob nedeljah ob 12. uri. Pravijo, da nekateri gospodje trgovci morebiti ne bodo hoteli že ob navedenem času zapirati, a temu ni tako. Marsikaterega tukajšnjega gosp. trgovca je to že davno njegova želja. Posebno v delavnikih je velika potrata časa, ko so prodajalne od 8. ure naprej odprte, kajti občinstvo od 8. ure naprej že izginja z ulic, a trgovine so še vedno odprte, v katerih zmrzujejo nastavljena, čakajoč zaželjene ure, da se iste zapro. Kar konsument potrebuje, si že večji del preskrbi pred osmo uro in se bode sčasoma privadil tako osmournega zaključja, kakor se je po-drugje nedeljskega počitka. Že z ozirom na uboge nastavljence ali uslužbence, kateri pretrpe pozimi toliko mraza v teku vsakdanjih 14 ur, in poleti prahu v teku 16 ur na dan, naj bi se prenaredila ta zadeva. Poleg tega bo uslužbenec ali nastav-lienec iz srca hvaležen za to stvar in smemo reči, da se gotovo v najkrajšem času uredi.
Mlinarjem v kaaatikaoa okraja. Poroča sej: Skoro vsi mlinarji na vodi Bistrici v kamniškem okraju trpimo že 9 mesecev ogromno škodo. Sedem, mesecev namreč ni bilo vode zaradi suše, sedaj je pa dva meseca ni zaradi zime, kajti vse je zamrznjeno. Ta položaj je za nas obupen. V parnih mlinih delajo in služijo denar, tnali mlinarji pa moramo čakati boljših Časov. Parni mlini delajo imenitne kupčije s peki in mokarji, mi pa
moramo gledati, kako prehajajo naši odjemalci drugam. — C. kr. davčni erar pa tega nič ne vpošteva, nego nam brezobzirno pošilja plačilne opominjevalne listke ter preti z rubežnijo. Človek ne ve, kaj naj z denarjem, ki je vzet na posodo, plača, ali davke ali živež svoji družini. V tem obupnem položaju nam ne kaže nič drugega, kakor da se zdramimo vsi mlinarji in vložimo skupno prošnjo, naj se nam za 1. 1909 predpi-pfsani davki popolnoma ali vsaj večinoma odpuste. Plačati jih ne moremo, ker devet mesecev nismo imeli zaslužka, torej, gospodje pri zvezi kranjskih mlinov — storite v ta namen potrebne korake in pomagajte nam!   Prizadeti mlinarji.
Umetnost in književnost
Mev davek za kasta ali eoofjaiao zavarovanje — glej današnji uvodni članek t -— je naslov brosurici, katera je izšla te dol Zasleduje napor klerikalnih voditeljev in pisavo c Domoljuba*, odkar je prišlo to vprašanje na vrsto in pa vihar kmetov na znanem shodu v <Unionu» ter pomisleke kmečkega prebivalstva proti predlogi. Knjižica je pripravna za kolportiranje. Dobi se jo v Narodni knjigarni v Ljubbljani in sicer najmanj po 20 izvodov skupaj sa dve kroni. Ds se pokrijejo tiskarski strobki, se je določila izvodu osna 10 vin.
Darila.
Za Preievtiovo ko&o mm Stolu je podaril pod geslom «Mokre hlače* gosp. Rudolf Kokalj, glavni zastopnik <Dunava> v Kranju in posestnik 60 kron. Živeli nasledniki 1
pončnje v srbsko-hrvaikem in italijanske« jeziku. Sprejem vsakovrstna pismene deln kakor tudi vsa prestavljen!e Is nemškega, hrvaškega, italijanskega in francoskega Jezika in obratno. 2-1
Blagohotne ponudbe na'naslov „doik- Kranj '.
■_ * ■
Stanovanje
s tremi sobami, kuhinjo ter z vsemi pritiklinami
se odda takoj w najem.
Več se izve pri gospodu Snhadolniko, vrtnarju v Kranju. 81 3-2
68 42-5
Nal»lle|še mile za koio :: kakor Ml za pege. ::
Dobiva mm povaoa.
Si
40 d« 46 Metrov ostankov.
priložsistss isiidii.
Velika množina barhenta za obleke, flanela za bluze in srajce, cefira, oksforda, platna za brisa I ke in perilo, ostanki za posteljno perilo, vsak ostanek najmanj 4 m dolg, vse dobro pralno, Ia. kakovosti se razproda radi opustitve vzorcev,.
1 zavoj na peslratajo*f C iTstA« 49 do 4» m Izbrano J 3 eJT88.
Za vse, kar ne ugaja, se vrne denar.
Karo! Koto.
Nachcd štev. 28. :: Češko.
64 8—S
iS
Irani
Kupujte in zahtevajte le najboljše Čistilo (krema) za čevlje
usnje v prid ........
86 2—1
katere ne nebi vedno le v trgovini
dražbi sv. Cirila in Metoda . Kušlan v Kranju.
81
Igrano Ôm«f«a v SCa»*»**!** prodaj* dobro in g»o ootit A*1«mi>o In tftVjp«*« owarijotiKO OlAiio, -vlit«* kotle JtCaartel 3C«la« oro<3J» m«*, ubrt, «(oapoain)Mtvo â«a icmetljstvo, Man« «>*J*»» v»«•<.»*-»•» M*, praieao »*«»v«>, barv« oljnat« In «utaa. 41 ti
Slavnemu p. n. občinstvu naznanjam, da sem se fraii is Amerika v domovino ter bodem izvrševal kakor poprej
krojaški obrt
¥ lastili biši štev. 66 v =  Kranja. ==
Sklice vaje se na svojo dolgoletno prakso, katero sem « v zsdnjih letih ie izpopolnil, se usojam slavnemu občinstvu kaj najtopleje priporočati.
79 8-2 S spoštovanjem
Peter Vrine.
Jakob Škaberne
pesestaik v ftajheabtirgu
Loterijski mik* dat 7. mam 1.1. Grad«  76  39  2»  8 16
fgnssisssass&s&ss
Od c. kr. namestaistva oblastveno dovoljeni urad za revizijo in reklamacijo tovornih listin vseh vrst in pisarna za poizvedbo tarifo v
L. JandI
72 8-S
proda
dobro doma« Viso.
Rdeče
Belo
Črnina
liter 38 v 42 .. 50
99 99
NAZNANILO.
Slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da sem preTStela
sl. Bumoem 1909
zopet sama gostilno 70 s—a
»Restavracijo prt kolodvora11.
Skrbela bodem za dobro pijačo, okusna gorka in mrzla jedila ob vsakem času in točno postrežbo, ftprejeaaje ee teii gospodje na teraso.
S tem se slavnemu občinstvu kar najtopleje priporočam
Magda Rani.
Naprodaj so 3 pt
Eno posestvo je v
= Clrčičah
I
69 8-8
pri kojem je 6 mernikov posejanega, raal vrt, hiša, hlev, klet, pod; vse je zidano pred petimi leti. Cena temu posestva Je I 6000, na nJem lahke ostane E 1000.
Drugo posestvo je v
■       Qto6ah !
v posestvu se nahaja hiša, hlev, kozolec, pod. Vse je precej v dobrem stanu. Zraven je okroglo 22 mernikov posejanega, lep, velik sadni vrt, dva dobra travnika in en lep s smrekami zasajeni gozd. Najbolj oddaljena parcela je 5 minut. Cena posestva f e K 12.000.
Tretje posestvo obsega blizu 32 oralov zemlje, njiv, travnikov in gozdov, pri katerem je hlev čisto nov, hiša pa je le nekoliko za popraviti. Cena tema posestva |e £ 12.000.
Kdor Želi bolj natančnega pojasnila, naj se obrne do Konces. posredovalnice v Kranju na Glavnem trffli« K pismenim vprašanjem je prilo-•Jtfinamko za odgovor.
prevzame brezplačno revizijo vseh tovornih listin proti 30'/« deležu najdenih diferenc.
Dopoiljite nam torej takoj franko vase tovorne listine letošnjega leta in v treh dneh dobite poročilo o rezultatu revizije. 14 52—17
aaaâV bivalni stroji in kolesa
mmut   H» Tovarniška saloga        10 52-10
■Mi Iv. Jax-a v Ljubljani
JKajpA Dunajska cesta 17
priporoča svoje najbolj priznane
šiv. stroje in kolesa
Ceniki nt sahtevanje zastonj.
Zlite stfftisjc : (trlis, Pariz, trn iti
Najboljše kosmetlčno
ZObOčistllno sredstvo
Jzàelovaftlj
0. Scydt
ana, SpHol.-SMar.ul. 7
4"
ZobOtebničai atCijf
Oton 5cyil
v Roossovi hiši nad prodajalno v Kranju.
ZOBOVJA, tudi ne da bl se odstranile korenine, t ali brez nebne plošče, Iz KAVČUKA, kakor tudi ZLATA, dalje VRAVNALNICE In 0BTURAT0RJI se Izvršujejo po NAJNOVEJŠIH METODAH. 78 f»2-9
Sprejemne nre vsako nedeljo in pondeljek od 8. nre dopoldne do 5. nre popoldne.
m m m i                           i i ■ ■		
POZOR!    SLOVENSKO PODJETJE! POZOR!		
■ ■ ■	Slavnemu občinstvu se uljudno priporoča dne 11. februarja 1909 na novo otvorjena velika manufakturna trgovina	■ a a
■ ■		a a
SI 1		■ ■ ■
franc Soûvan, sin - £jubtjana v stari Sonvanovi hiši na JKestnetn trgu št. 22.		
■ ■ P 1	»«-»                         il ■ ■ ■	
Ufilfitt*UOVina   galanter,Jskega» norimberškega, mod-
nega in drobnega blaga ::
Anton Adamič, Kranj, Glavni trg
priporoča
4 18—10
za spomlad svojo dobro sortirano zalogo ravno došlih predpasnikov, modernih ženskih pasov, najpripravnejših modrcev, fine vlasne garniture, kravate, srajce, ovratnike, prsnlke, sapestnice,  nogavice   in  sploh   vse  v  to  svrho   spadajoče potrebščine.
Glavna tovarniška saloga otročjih vozičkov, potovalnih kovčegov (za Ameriko), košaric in najnovejših tržnih tašk.
OPOMBA. Radi velikih nakupov raznega blaga so c^re znatno nizke in brez konkurence.
■a drobno in débalo I
Ma drobno in debelo I
jSt. 3CC.
C. kr. deželna vlada v Ljubljani Je ugodila prošnji mestne občine kranjske sa preložitev tukajšnjih letnih sejmov, ki bodo, počenši z letom 1909
84 3—1
vsak prvi pondeljek maja, septembra, oktobra, novembra In decembra.
Ako pade te dni kak praznik, ali v mesecu novembru vseh vernih dnš dan, se vrli letni sejm prihodnji pondeljek,
Vsled te prenaredbe odpadejo dosedanji letni sejmi v Kranju in sicer 25. aprila (sv. Marka), dne 1. avgusta (Kocijanov sejm), dne 21. septembra (sv. Matevž), dze 18. oktobra (sv. Lukež) in dne U. novembra (sv. Martin).
MESTNO ŽUPANSTVO V KRANJU
dne 1. marca 1909
M$A
G
ostilia CoIHEc
na fcirjctit gori *=
se odda
74 3-3
takoj v najem.
Ponudbe na .Društvo za tujski promet In olepšavo mesta Kranja In okolice" v Kranju.
Zobozdravnlški a t ali a obotehnlšM :: aiClj©
dr. CMa? i G\Mu\\
v Kranju      , r,«_87
|e od 16. septembra 1908 slav. občinstva na razpolago
vsaki dan in tudi v nedeljo.
Ceneno čeSUo -posteljno f»e>x*je>!
5 kg novega, oskubenega K 960, boljše K 12*—, belo, mehko, oskubljeno, K 18*— do 24'—, snežnobelo, oskubljeno, K 80'— do K 36-—. Pošilja franko po povzetju. Zamenja in vzame 68       se nazaj, če se povrnejo poštni stroški.    6—3
B«B«diHt5acbs«l, Eobcs 371 pri ?lznn, (Češko).
Popolnoma varno in najbolje naložite svoj denar v
Krneli posojilnici
v Ljubljani
(nasproti Figovca:: v lastni bili:: Dunajska cesta.) Kmečka posojilnica t Ljubljani podpira kmeto valce in je pravi kmečki denarni zavod.
Vloge s? obratujejo po HV
nV kmečki posojilnici je naloženo II že nad 15 milijonov kron. ::
Rezervni zaklad čes SOO.OOO iti-on.
Za varnost pa še neomejeno .jamči nad 3C00 članov. Kmečka posojiln ca je edin slovenski  denarni zavod, ki je 40 vpeljal hišne nabiralnike vlog. '26-9
Kmečka posojilnica sprejema hranilne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar.
vozičke
od tiavadne do najfinejše vrste
vedno v zalogi po zelo nizki coci
priporoča
J. Kocmut
trgovina z galanterijo in drobninami ▼ Kranju 83 2
ter vse v to stroko spadajoče predmete, kakor tudi
Dalje priporočam cenj. dsmam različne pred-tlak arije na platno na ročna dela, Juta, Cogress, platna v različnih barvah ter svilo in svilnat g*arn.
te lizkt! Blago Woo I Pottba loeoal
f
in ročne
B. Z. S.   33 :186.
Seja trinmvirata dne 10. 9. 090. :: Lokal: Prezidialna dvorana.
DNEVNI REDr
1. Razpis častne nagrade za najboljšo znarstveno razpravo o dimenzijah in
in specifični vrednosti Evinega jezika.
2. Pritožba gdč. Aurore Potonke, ker se ji je
!
75 -2
fj? f! VI Ml X' i ra trn
Josip Pogačnik
krojaški mojster v Radovljici
priporoča cenjenemii občinstvu
svojo delavnico v izdelovanje vseh vrst oblek za gospode,   uradniških uniform, salonskih, turistovskih in lovskih oblek ter ogrinjal.
Vodno bogata zaloga angleSkeya, francoskega in brnskega *ukna. — Naročila se izvršujejo po 1 ajnovrj.*rm kroju točno in crro ter se sprejemajo pop a vila.
Stella list v >zdel iVanju frakov Ig salonskih stoj
Zajamčena ve4na izvršitev naročenega dela natančno po meri in i*b'rat»em kroju ter po ielji na-' ročmka. — Kdor si želi nabav.ti elegantne, fine, obenem trpejne in vsem zahteva''« ustrezajoče obleke, naroči si jih naj pri t\j tvnlki in postal, bo stalen ,   paWcnik., 86 5^-1
Prešernova koča na Stolu.
Oddaja se
gradba Prešernove koče na Stolu
v proračnnanem znesku 12.000 kron po načrtih, ki so na vpogled pri načelniku Kranjske podružnice slovenskega planinskega društva .
gosp. prof. Antona Zupana.
Ponudbe staviti Je najkasneje do sobote, dne 20. snšca 1909 do 12. nre opoldne. Ponndbem Je priložiti 10 odstotkov vadlja.
ODBOR.
podrnšnice slovenskega planinskega društva v Kranju.
87 —l
jo cc
5 o
"C H-o
"5 5
c S±
>
tO CA  i1
5 62—35
1
Hajtečja trgovina m fierenjskgm.
Rudolf Rus
nrar v Kranju
poleg lekarne.
UstanoVIjtao leta 1885.
Velika zaloga vsakovrstnih ur, zlatnine In srebrnine ter optičnih predmetov. Popravila točne in ceno. Najnižje cene. ■............"      Priznane izborilo blago.
01
Ne zamenjujte nemške »Kranjske hranilnice4 v Ljubljani s slovensko »Mestno hranilnico ¡1_v KranjiM__\:
Pred kratkim iz Ljubljane po Vaseh razposlane knjižice (bukvice) pod imenom ..Kranjska hranilnica" imajo v mislih le nemško »Kranjsko hranilnico v Ljubljani", to je
„staro šparkaso" v Ljubljani, ne pa
slovensko »Mestno hranilnico11 v Branji.
Najbolj varno naložen denar je v slovenski
Mestni hranilnici
v Kranii.
ŽJjjaT porok lastni rezervni zaklad
ki iznaša sedaj ::  nad 212.000 kron =
in pa mestna občina kranjska z vsem svojim premožeujem =--ter z vso svojo davčno močjo, =====
V to hranilnico vlagajo tudi sodišča denar mladoletnih otrok in varovancev ter župnišča cerkveni denar, kar dokazuje, da je pri tej hranilnici naložen denar
88 3—1
■
noma varno naložen.
Tudi če bo vojska, ni se treba bati vla-gateljem prav nikake izgube,
Sprejemajo se tudi vložne knjižice drugih hranilnic ter posojilnic kot hranilne vloge, pri tem se pa na obrestih nič ne izgubi.
99
estna kranhtiea ¥ Kranji" ima stojo pisano v/ Kralji na
Mala kansorcM 'Awaka.. Odawraj nradaik Lavoilav Mikal. Ustoiis in ttssk 1?. Pr. Um p rut s r Kranju.