Naročnina mesefno 25 Diu. za inozemstvo 40 DiD — nedeljske izdaja celoletno '»b Din, za Inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi Bl.b/III VENEC Ček račun: Ljubljana št 10MU iu I0.54M /a inserute, Sarajevo štv 75(1^ Zagreb rttv. y>.0ll. Praga-Dunaj _,4.7>>"' U p r« v n : Kopilar-icva h. telefon Telefoni nrcdnUtrat dnevna služba 2490 — nočna 2996, 2994 in 2091 Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka ia dneva po prazniku Po vsej grški republiki je izbruhnila srdita državljanska vojna Venizelosova krvava 25 letnica 25 let v službi velike zamisli, ki je stala Grčijo potoke najboljše krvi in se sedaj najbrže razblinja v nič v novem bratomornem krvopreiitju - v senci tuje velesile Grčija .ie po svetovni vojni preživela že toliko notranjih pretresljajev, da bi nas ponovna revolucija, ki je izbruhnila v petek zvečer, prav za prav ne smela osupniti. Saj je skoraj ni bilo vladne krize, ki bi ji ne bila sledila sprememba ustave ob streljanju topov in pouličnih pokoljih in vladne izjave so se večinoma dajala v dimu državljanskih vojn. Med tem, ko je pred svetovno vojno slovela Portugalska kot zgled neprestanih notranjih prevratov, si je sedaj osvojila Grčija sloves, da ima v svoji sredi največ poklicnih pre-vratnikov, ki se menjaje žene.io za vrhovno oblast v državi. Toda neko notranjo enotnost in medsebojno povezanost dobijo grške revo-lueije v osebi Elevteri.ia Venizelosa, ki ga je pokojni Clemenceau imenoval najbolj sposobnega živečega državnika in mu je priznal, da se ga boji po tisti rečenici, ki pravi, da eden Italijan prevara 7 Francozov, eden Grk pa 7 Italijanov in je močnejši samo še Turk, ki je ko-; sedmerici Grkov. Letošnje leto v oktobru bo lahko Vi lizelos slavil zanimivo petindvajset letnico, odkar je njegova domovina Grčija in njena usoda neposredno navezana na njegovo ime. Zato ni pretirano, če rečemo, da je bil Venizelos zaposlen še pri slehernem nasilnem prevratu v Grčiji od 1. 1910 dalje, ko je prvič postal ministrski predsednik, pa do danes, ko se je kot osem-desetletni starček utaboril na svojem rodnem otoku Kreti s trdnim namenom, da strmoglavi sedanji režim, naj pride, har hoče. Saj zadostuje pogled na zgodovino Grčije v zadnjem četrtstoletju. da si postanemo sve-sti, da .ie prav za prav življenjepis tega čudovitega človeka ob enem tudi zgodovina Grčije. V politiko je stopil takoj z grandioznim na: č.rtom nove, velike obnovljene Grčije, ki naj ho moderni odsev stare grške kulture in politične veljave — če mogoče v mejah, ki jih je Grčija imela, ko je mosročno sedela na Zlatem Rogu v Carigradu. Tem sanjam je sledil 7, železno doslednostjo, žrtvoval jim je vse; zakone, ustane, zavezništva, prisege, in tudi kri svojih sorojakov, samo da se jim vsaj delno približa. To je bila in je ostala njegova glavna pogonska sila, ob kateri druge, ki so morda sovplivale na njegov razvoj, popolnoma zatemnijo. Ambiciozen je bil Venizelos, a osebnega koristolovstva mu nikdo ne more očitati, »in v tem je soroden angleški duši«, ga je pohvalil pokojni lord Curzon v svojih življenjskih spominih. In v tem je tudi vsa tajna tega prav za prav krvavega četrtsto-letja, skozi katerega brede Grčija v senci svojega morda najbolj nadarjenega sinu tega stoletja. Prvič je Venizelos sestavil vlado IS. oktobra 1910 ter ostal ministrski predsednik do marca 1915. Na tem mestu, gnan od svoje veličastne zamisli, je s čudovito bistroumnostjo in pretkanostjo zbil skupaj prvo Balkansko zvezo, ki je pognala Turčijo domala iz Evrope in potisnila njeno mejo tik do Zla-tesra Boga, kjer je Venizelos že v duhu gledal moderne naslednike blestečega Bizanca. Razne intrige velesil so mu cilj zasenčile. Treba bo vzleteti z nova. In res, prvo njegovo dejanje ob izbruhu svetovne vojne je bilo, da je v svojem bistrem političnem prividu proti vladajočemu kralju proglasil nevtralnost svoje domovine, ki jo je vladar hotftl gnati v naročje avstro-nemške bojne skupine. On je Čutil, da pri srednjih velesilah ne bo kruha, da ž njimi svojih sanj ne bo dosegel, zato proč od njih. Bolgarija, Turčija, da, ti naj gresta z Nemčijo in Avstrijo, tla bo njegova Grčija lahko tam pobirala svoj bojni plen. Toda kralj Konstantin, nemškega rodu, tega ni prenesel in je Venizelosu iztrgal iz rok oblast marca 1915, a ne za dolgo časa, kajti s tem, da je znal organizirati val ljudskega ogorčenja, ki so ga podpirale še angleške kri-žarke, je postal že v drugič ministrski predsednik naslednjega avgusta istega leta.. Kakor hitro je na vladi, hoče takoj proglasiti mobilizacijo grške vojske v prilog zaveznikov velike antante, n še ni bil zadosti močan in je moral po dveh mesecih, v oktobru 1915 7/opet odstopiti. Izginil .ie s površja zn dve leti, mod tem organiziral ljudstvo, pisal, govoril, pregovarjal, prigovarjal, agitiral proti Nemčiji prijazni kraljevi politiki. Med tem pa so Angleži in Francozi začeli zasedati grška otočja. Ustvaril je v državi tako razpoloženje, da se je moral majnika 1917 kralj Konstantin od- | povedati prestolu (med enomesečno vlado Zaimisa) in mu je sledil sin Aleksander. Mesec pozneje, 27. junija 1917 je Venizelos že v tretjič ministrski predsednik, se v svoji vladni izjavi odpove srednjim velesilam, prijavi svoj pristop k londonskemu paktu, ki je bil podpisan prvič že 3: avgusta 1914, ter ob velikanskem navdušenju vsega naroda zasadi grško zastavo nad Smirno v Mali Aziji. Toda kralj Aleksander, ki je Venizelosa podpiral. oziroma mu ni delal nobenih težav, nenadoma umre, obgrizen od neke opice v parku. Velikanski nemiri, a Venizelos vajeti ne izpusti iz rok ter ostane na čelu Grčije do 17. novembra 1920. torej vso dobo zmagoslavnega pohoda zavezniških velesil ter vso dobo, ko sc je na mirovni konferenci v Parizu znova delil svet in .ie bil ravno on tisti državnik, ki je kot zastopnik- male države, ki sorazmerno ni skoraj nič žrtvovala v vojni, zmagoslavno odnesel največji plen od te delitve. Želel je v Carigrad. Tega sicer ni dosegel — morda bi bil, če bi bila Anglija ostala gospodarica bosporskih ožin — a uresničitvi svojega velikega načrta se je približal tako, da je nad njegovim uspehom osupnil ves svet. V severski mirovni pogodbi je Grčija postala nadzornica nad vso Malo Azijo. — žandarm Anglije, so nekateri rekli, a Venizelos ni maral in se je pretkano muzal. Po tem svojem največjem uspehu, ko je Grčijo dvignil, kot že ni bila dvignjena dolga stoletja, so ga notranje intrige vrgle in je padci novembra 1920. Zmagala je kraljeva struja, ki je v decembru že poklicala Konstantina nazaj in skušala vporabiti za se lavorike, ki jih je Venizelos nalomil. A prišla je katastrofa. Veliki načrti za-htevnjo velikih ljudi. Največji načrti oosta-nejo smešni v rokah pritlikavcev. Grška vlada je bila brez Venizelosa, ki se je užaljen skril nekam v inozemstvo, takšen pritlikavec. Sledili so punti, korupcijski škandali, razna tolovajstva s plenom, ki ga je prinesel yeni-zelos z mirovne konference. Na utrditvi položaja v novih pokrajinah ni nikdo mislil. Majnika 1922 pride polom v Mali Aziji, ko je mlada Turčija pognala iz Smirne vse zmedene grške čete in tako zapisala enega najbolj krvavih in tragičnih poglavij v zgodovini moderne Grčije. V Atenah izbruhne revolucija. General Plastiras proglaša diktaturo. izžene kralja, pusti postreliti vse člane, prejšnje vlade Gunarisa, hoče izklicati republiko in to in ono. Kaj vse to pomaga, ko je Grčija za vedno izgubila krono, ki ji jo je s takšnim trudom zvijal Venizelos! Plastirasa so napodili, zapletli so se v znani korfuški incident z Italijo, kovali revolucije in proti revolucije, dokler ni Venizelos, ki je s strahom deda], kako razpada vsa njegova stavba, v januarju 1924 nenadoma prišel nazaj v Grčijo ter sestavil svojo 4 vlado, da reši, kar se rešiti da. On ni ne republikanec, ne monarhist, a je proti vsakemu, ki slabi notranjo moč Grčije. Marca meseca se mu upre Papanastaslu. general Pangalos nastopi, odstavi kralja in proglasi republiko. Skrhan beži Venizelos znova 'z domovine, ki dere v pogubo. In tuko sledijo državni udari državnim udarom, med tem ko se stotisočj Grkov v strahotnih razmerah selijo iz Turčije nazaj v obubožano in razrvano domovino. 1926 proglasi zopet Pangalos Diktaturo, ki traja le par mesecev in se konča z njegovim begom. Vsa ta negotovost traja do julija 1928, ko je revolucija v vojski znova omogočila Venizelosu povratek v Grčijo in sestavo 5. vlade, ki je z malimi spremembami trajala do junija 1929. Po kratkem presledku Venizelos sestavi svojo 7 vlado koncem decembra 1930 in vlada do majnika 1932. Ta razmeroma dolga doba 4 let je Venizelosu omogočila, da je s svojo politično neizčrpljivostjo skušal poravnati nagromadepe razvaline in s popolno preorijentaeijo svoje politike z nova dvigniti moč in ugled Grčije, ne več do višine starih sanj, ki so utonile v mlakah krvi v _Smirni, ampak vsaj v okviru danili možnosti, ki jih je treba izkoristiti. V to dobo spada nenadni sporazum s Turčijo, pompnzno potovanje v Ankaro koncem oktobra 1929, sklenitev zveze s Turčijo, ki jo je hotel v svetovni vojni razdejali in ji naslediti, nadalje tisto nepozabno potovanje po vseh evropskih presto-licah od Švedske do Aten, od Ankare do London;!, kjer je sklepal trgovinske pogodbe in uveljavljal na vse mogoče načine moč svoje domovine pri tem pa kot Grk ni pozabil, da bo Grčijo morda le še mogoče poriniti nazaj na iztirjeno progo samo v tihem, a trdnem prijateljstvu z Italijo in Anglijo, ki mu pa ne sme vezati svobode njegovih političnih kretenj. Tudi sedaj je šlo podtalno rovarenje dalje: vstaje na Cipru, pobune v garnizijah. upor oficirske lipe, streljanje po ulicah in podobno, kar je Venizelosa prisililo, da .ie za mesec dni odstopil, nato sestavil svoj 8 kabinet, ki pa je žive! redi bnrnb in intrig samo od junija do oktobru 1932, ko je prišel na oblast vodja monarhistov Caldaris. Veren svojemu idealu .ie Venizelos v opoziciji dosegel, da je Caldaris priznal republiko 4. okt. 1932 in tako omogočil zopet sodelovanje z njim, dokler da ni prevzel devetič oblasti v roke dne 17. januarja 1933, a saino za dva meseca, ko ga je strmoglavila revolucija v Solunu in je prišla Plastirasova diktatura 6. marca 1933, ki pa jo je v 4 dneh Caldaris pobil in sestavil vlado, ki traja praktično do danes. Zdi se, da Venizelos ni bil zadovoljen s sedanjo zunanjo politiko. Caldaris je Grčijo povezal v Balkanski sporazum in tako zaustavil ambicije tam, kjer jih je mislil Venizelos še razvijati. In če danes pišejo listi, da »dela Venizelos po nalogu neke tuje velesile«, jo to seveda lažnjivo obrekovanje v toliko, ker on ne dela po nobenem nalogu, ampak morda le sprejme tujo pomoč za zmago ciljev, ki so njemu svojstveni bili vse njegovo življenje: Grčijo povečati a ne tako. da bi se zamerila Angliji ali Italiji. Sedmi i upor, ki ga vodi s Krete, jc morda zadnji, saj je mož že blizu groba, a je zadnji podvig velikega grškega patrijota, ki je tako visoko in tako lepo sanjal, ki »o mu vse sanje razpadle v nič in ki bi sedaj, predno leže v grob. rešil vsaj še eno postavko v svojem gigan-tičnem proračunu, da Grčiji ne zapre možnosti razmaha proti severu, kjer se naseluje mir v okviru Balkanskega sporazuma. Njegov, prvi Balkanski sporazum je bil imperi-jalističen in dinamičen. Današnji je miroljuben, ki hoče ob varovati t to, kar je. In če se mu tudi ta zadnji podvig ne bo iKisrečil, bomo zapisali, da se je končalo eno najsijajnejših političnih življenj v moderni zgodovini na razvalinah svojih mladostnih sanj. Za obrambo miru 'to morda nc bo nikaka škoda, čeravno tragične veličine tej poti nikdo ne bo odrekal. Triumvirat na Kreti Venizelos zaplenil 100 milijonov drahem in zaprl guvernerja Atene, 4. marca. b. Po uradnih poročilih je položaj na Grškem popolnoma jasen. Sedaj je prozorno da je bivši ministrski predsednik Vonizelos zfcral na otoku Kreti okoli sebe vse nezadovoljneže ter od tam vedil meščansko vojno proti grški vladi. Venizelos je po uradnih poročilih na oloku Kreti sestavil triumvirat, katerega preda dnik je on. Vesu z otoka Krete so dokaj protislovne in nejasne ter si je težko napraviti pravo sliko, kaj se prav za prav tam dogaja. Jasno je saino eno, da se je namreč na Kreti že pričelo opažati pomanjkanje sred. stev in hrane za vodstvo revolucije. Zaradi tega je Venizelos sklenil, da v podružnici državne banke na Kreti zapimi 100 mi ijonov drahem, ki so shranjene v treserih te banke. Triumvirat bo ta denar porabil za meščansko vojno proti sedanji grški vladi. Potrjuje se vest, da je glavni guverner ujet in da so vstaši zavzeli tudi radio-postajo. Ničesar pa ni znanega o vojaški obrambi na Kreti, kar bi lahko pomenilo, da se tudi tam vodijo borbe med uporniki in pa vladi zveslimi četami. Z letali nad upornihe Atene, 4. marca. Po zanesljivih vesleh so vladna letala napadla dva uporniška rušilca, ki sla plula okoli otoka Kitere. Izid tega napada še ni znan. Sedem vojnih ladij, ki so oslale v arzenalu Sala-mine, bo julri poginoma popravljenih. Uporniki v vzhodni grški Makedoniji se umikajo pred napadi vladnih čet. Mobilizacija in pošiljanje čet v Makedonijo se vrši hitro in v redu. Dobrovoljci se prijavljajo v velikih množicah. Z vseh strani prihajajo iz države na vlado navdušene pozdravne brzo. javke. Otoki v Egejskem morju so ostali mirni. Pri Kileri so vodna lelala, poslana iz Pireja, naletela na tri rušilce, ki operirajo z njimi uporniki. Izid te bilke še ni znan. vendar trde. da so se vodna lelala morala umakniti precej poškodovana. Snoči j eedplulo s Krele 7 ladij, posebno dobro opremljenih za boj z uporniki. Vlada Caldarisa poroča, da je 12 vladnih letal doseglo Krelo in vrglo nekaj bomb tudi na rezidenco Venizelosa. Nekaj bomb je padlo ludi na Politično ozadje Zakaj revolucija? Venizelos hoče baje porušiti Balkanshi sporazum Pariz, 4. marca. AA. Havas poroča: Današnji pariški jutranjiki se bavijo obširno z dogodki na Grškem. Večina je mnenja, da gre za notranje dogodke, ki ne bodo imeli, čeprav so zelo viharni, posebnega vpliva na bodočo zunanjo politiko Grčije. Neki lisli pa vendarle naglašajo, da je Venizelos že lani nastopil proti balkanskemu paktu. »Petit Parisien« smatra, da bo vlada vztrajala do kraja proti uporniškemu pokretu. Po mnenju »Matina« pa motri mednarodna javnost grške dogodke tudi s stališča njihovih možnih poslcdic na splošni mednarodni položaj. Tudi ta list opozarja na Venizelovo agitacijo proti balkanskemu paktu. »Oeuvre« smatra, da so dogodki sami po sebi izredno resni, da pa ni upravičeno mnenje, da bi mogli v vsakem primeru imeti slabe mednarodne posledice. Edina posledica po mnenju lista bi uteg-ni'a biti ta, da se bo oslabila država, ki je pokli. cana igrati v mednarodni politiki važno vlogo. Kaj sosedne države V tukajšnjih krogih se s precejšnjo vznemirjenostjo opazujejo dogodki v Grčiji. Posebno so vznemirjeni nad dejstvom, da se je upor razširil tud: na Macedonijo. Izgleda, da prebivalstvo trumoma prehaja na slran upornikov. To bo zahtevalo, da bodo morale sosedne države podvzeti potrebne korake. Zato se z radovednosljo pričakuje, kakšno stališče bodo zavzele k leni dogodkom sosedne države, in sicer Jugoslavija. Bolgarija in Turčija. Posebno neugodno pa vpliva ta grška revolucija zaradi tega, ker se še ne ve, kako bedo ti dogodki vplivali na Balkanu in na vzhodu Evrope. Posebno kočljivo jc to dejstvo zaradi tega, ker stojimo tik pred zaključkom važnih mednarodnih razgovorov, ki zahtevajo enotnost Balkana in vzhodne Evrope. V službi tuje velesile Pariš, 4. marca. AA. Havas poroča iz Aten, da dela Venizelos v službi neke tuje velesile. Plastiras mirno v Fraitciji Pariz. 4. marca. AA. Ilavas poroča iz Cannesa: General Plastiras je včeraj zjutraj odšel iz hotela, v katerem je dozdaj stanoval, in se ni vrnil ves dan. Ker je pustil svojo prtljago v hotelu, mislijo, da ni odpotoval iz Francije, marveč da je odšel samo v kako bližnje mesto na francoskem primorju. uporniške vojne ladje. Štirje vladni lorpedni rušilci so že pripravljeni, da odplujejo na šireko morje in da se spustijo v borbo z vstaši. V arzenalu v Sal:i-mini delajo noč in dan, da popravijo sedem vojnih ladij, ki so jih vsfaši opuftošili, ker je niso mogli pravočasno pridobiti za sebe. Na Kreti pa se položaj kljub temu ni čislo nič spremenil in ima Venizelos poležaj v rokah. Vlada je zapovedala, da morajo biti na macedonski obali pogašeni vsi svetilniki, da ne bi ladj? poskušale pluti upornikom v Macedonijo na pomeč. Lakota na Kreti Na drugi strani pa prihajajo s Krete vedno bolj alarmantne vesti. Po leh Venizelos ni vsega pripravil za revolucijo in je vstaja izbruhnila predčasno, kajti vlada nni je prišla na sled. Ker grozi nevarnost lakote na otoku Kreti, kar bi bilo zelo nevarno za Venizelosov podvig, je Venizelos dal nalog svojim vojnim ladjam, da ined grškimi otoki ustavijo vsako trgovsko ladjo ter jj odvzamejo hrano. Ce se to uresniči, pride lahko tudi do medna, rodnih zapletljajev, zlasti če bi vstaške ladje plenile tndi inozemske trgovske ladje. Bitka v Macedoniji Upor v Macedoniji še ni zadušen, temveč se je sedaj še raztegnil na vzhodno Macedonijo in j je objel tudi en del Tracije. Vlada pošilja nove j čete v te dele države. Položaj je kritičen v vzhod-I ni Macedoniji, kjer je vse vojaštvo divizij v Hereri in Kavali prešlo na stran upornikov. Guverner v Solunu sicer sporoča, da vladne čete zmagujejo, vendar pa se vidi, da jc položaj vlade težaven, ker mora izvajati mobilizacijo na zelo prenagljen način. Vlada javlja, da so v vzhodni Macedoniji ogorčeni boji med rednimi četami in uporniki. Vladne čete so dobile ojačenja. Pričakujejo, da poide vojni minister general Kondilis v Solun in da bo vzel v svoje roke operacije proti upornikom. Mobilizacija dobro poteka. Atene. 4. marca. TG. Obe garniziji v Kava!' in v Seresu sla prešli danes popoldne k upornikom in s tem zelo poslabšali polržai vladnih čet. Vojni minister, general Kondilis, j? prispel v Solun, kjer je izjavil, da prevzame osebno vrhovno poveljstvo nad protiuporniško ofenzivo, ki jo lieče začeli šc tekom jutrišnjega dne, kakor hitro bodo čete kon. centrirane. Odredil je tudi. da se morajo vsi svetilniki na macedonski obali ugasiti, solunsko pri stanišče pa zapreti za vsak promel od t) zvečer dc 6 zjutraj. V Solun se sliši grmenje topov. Izjava Caldarisa: » Velika nesreča za Grčijo .. Atene, 4. marca. AA. Predsednik vlade Caldaris je snoči sprejel atenskega dopisnika agencije Avale in mu je dal tole izjavo: Popolnoma sem prepričan, da bomo naposled gibanje upornikov zadušili in da se dosežeta po poln mir in red. To gibanje jc telika nesreča za Grčijo. Predsednik vlade je nato poudaril, da jc bila vloga Venizcla v' tem gibanju zelo žalostna, ker jc nastopil kot neprijatelj domovine. Venizelos je storil svoji domovini velike usluge, je poudaril Caldaris, toda na koncu svoje politične kariero, je s svojim postopkom uničil svoj sloves jvirla-mentarnega državnika. Pokazal je, da tepta s prezirom narodovo voljo in ustavne svoboščine, ko sc jc postavil na čelo morskih razbojnikov. S tem je storil Grčiji neprecenljivo škodo. Narod ga bo za to dejanje strogo obsodil. Sodil ga bo kot človeka, ki ie vstal zoper lastno domovino. Iz notranje politike Vlada popolnoma brez glave Atene, 4. marca. c. General Condylis, vojni minister, je ob 2 popoldne zopet objavil velik proglas na ljudstvo, v katerem pravi, da naj ohrani mirno kri. V tem proglasu priznava, da upor še ni zadušen. Pač pa bo jutri vlada izvedla splošno ofenzivo v Macedoniji, nato pa bo napadla Kreto. To je ponovno priznanje vlade, da je položaj zelo težak in da še ni miru, ampak da se gibanje upora še celo širi. V krogih vlade same v Atenah pa ni nikakor popolnega soglasja glede postopanja proti vstašem. Nikdo ne ve, koliko članov vlade jc že dimisijo-ntralo. Danes jc bilo objavljeno, da je zunanje ministrstvo prevzel bivši poljedelski min. Theotokis. Maksimos ne razume Grški zunanji minister Maksimos, ki se sedaj mudi tukaj, je izjavil predstavnikom tiska, da je z največjo žalostjo izvedel za krvave dogodke v do-domovini. Zunanji minister Grčije ne more razumeti, kaiko so se mogli najti ljudje, ki s tako nezaslišano surovostjo uničujejo prestiž svoje domovine in gonijo grški narod v meščansko vojno v najnevarnejšem času. On upa, da bo Venizelos razumel položaj in da se bo v zadnjem trenutku premislil, da prepreči krvavo meščansko vojno, ki lahko za vedno pokoplje njegovo politično in državniško kariero. Venizelos se hvali Pariz, 4. marca. b. Vesti iz Grčije ne prihajajo sem nič več direktno, temveč le indirektno čez Balkan. Tako se čuje o uporniški akciji, ki jo je pričel Venizelos proti vladi, sledeče: Venizelos se je postavil na čelo uporniškega pokreta proti atenski vladi zaradi tega. ker je pričel Caldaris | kršiti ustavo in zakone grške republike. Caldari-sova vlada je izdelala številne tajne načrte, ki naj lii iz sedanje grške republike napravili popolnoma novo obliko vlndovine. Venizelos jo zaradi tega, da zaščiti republiko, ki jo želi največji del grške- Šahovski furnir v Moskvi Moskva, 3. mraca. Danes so bile odigrane prekinjene partije. Capablanca sc je v brezupnem položaju vdal dr. Laskerju. Partijo s Cehoverjem je Capablanca dobil. V prekinjeni partiji Rjumin— Rogozin iz 10. kola je zmagal Rogozin. Remis so končale partije: Alatorcev—Stahlberg iz 9. kola, Lowenfisch—Pire iz 10. kola, Romanovski—Bogatirčuk in Lowenfisch—Lasker iz 12. kola. V partiji Menčikova—Čehover lz 12. kola je zmagal Čelio-ver. Partija Batvinik—Lisičin iz 10. kola še ni bila končana in ravnotako tudi ne partija Goglidze— Lisičin iz 12. kola. Partija Lisičin—Alatorcerv iz 11. kola ni končala remis, ampak jo je Alatorcev po dolgi in fini končnici dobil. Stanje po 12. kolu je sledeče: Botvinik 9'A (!)• Flohr t. dr. Lasker in L cialnega skrbstva. Ko je poudaril, da socUliin , konodaja pri nas sploh ni izvedena, ker delu > ,j razred ni tvoril izdelanega političnega riuKelia. je neki zborovaler zavpit: »Zato. ker so bili vodile ii tndi takšni!« Nastala je zmešnjava; končno , .-o kritika vrgli n dvorane. V »Obrtnem domu« so se v Belgradu zbi. li ria posvetovanje predstavniki obrtniških organizacij. Predsednik Ginovič je v svojem govoru •/.!-hteval. dn morajo obrtniki dobiti svoje neposredne pn i'. i!;e v skupščini. Bila je sprejela resolucija, Jvi poziva obrtnike, naj se bolj udeležujejo državnega življenja in naj nastopijo za listo i'.. Jevtiča. Neobhodno je potrebno, da g. Jevtič sprejme na svojo listo tudi predstavnike obrtnikov. Za Belgrad je bil izbran za kandidata Milan Stojadi-novič, predsednik belgrajske obrtne zbornice. Mnogi so temu ugovarjali, češ, da Stojadinovič ni obrtnik, ampak industrijec. Obveljal je prvi sklep. Zaplenjena je bila brošura »Pispio iz Bera Andrije Torkvata Brkiča o ožujskoj buni v Beču«. ki je bila tiskana v Zagrebu. šemo tako, kakor sc pišejo v jeziku, iz katere;.;, so vzete. Pri tem pravilu, ki se ga drži Glonar in seveda tudi drugi naši slovni.arji, pa nastanejo razne težkoče. Tako Glonar zahteva, da pišemo: alijansa, ko je vendar bliže izvirniku — alijansa; v zgornjem primeru bi pač morali pisati: ali.anca! Enako sporno je: Alkibijad — Alcibijad; Beatriea: Beatriče: Beatrice; Antigona: Antigone itd. Tud' to vprašanej moramo enkrat končno rešiti. Saj danes pišemo Horat, Mart, dočim smo prej < Horac Mars, in zopet je pravilno: bijografski leksikon, kot je bil prej, ter ni več bi o—, Glonarjev slovm je sicer potreben, saj naše neurejene razmere naravnost kriče po redu v tej smeri, nc razumem pa, zakaj sedaj cepiti moči, ko vsi vemo, da jc že \ delu cela vrsta znanstvenikov pod okriljem naše univerze, da se v bližnjem času definitivno in avtoritativno uredi enotnost našega pravopisa. Zato maramo smatrati ta Glonarjev slovar samo za pripravo in nov važen donesek k Pravopisu, ki naj bi ga že izdala naša univerza. Do takrat pa bo dobro služil kot praktičen priročnik vsakemu, ki piše. Izhaja štirinajstdnevno na 16 straneh in stane v predplačilu sesitek 10 Din, posamezen pa 15 Din. Ista založba izdaja tvidi Trgovsko gospodarski leksikon (dr. Nemo) za vsakogar, ki izhaja mesečno (celoletno 300 Din). V mesecu januarju je izšel 12 zvezek, ki obsega trgovski in gospodarske pojme od »Dravska banovina« dt ■»Enotni kurzi«, na straneh 353—384. Leksikon razlaga vse izraze, pojme, stvari in dejstva, iz gospodarskih in trgovskih znanosti, o katerih mora biti na jasnem vsak naš obrtnik in trgovec pa tudi izobraženec, ki sc peča z javnimi p™l>. !zd?ia nadaljuje in stane vsak zvezok 25 Din. Id. Abesinski cesar izjavlja „Moja država ni mobilizirala niti enega vojaka London, 4. marca. AA. Posebni poročevalec »Daily Expressa« poroča iz Addis-Abebe, da ga je sprejel abesinski cesar. V daljšem razgovoru mu je abesinski cesar izjavil, da pogajanja z Italijo niso mnogo napredovala, ker je bil italijanski poslanik v Addis-Abebi brez navodil od,svoje vlade glede imenovanja posebnega razsodišča, ki ga je nameravalo sestaviti Društvo narodov. Italijanske vojaške priprave se nadaljujejo. Če bo Italija vztrajala pri svojem sedanjem stališču, je dejal abesinski cesar, se bo Abesinija vnovič obrnila na Zvezo narodov. Odklonila pa bo tudi vsako nadaljnje zavlačevanje tega vprašanja. Abesinija, je dejal cesar, še ni mobilizirala niti enega vojaka. Poročila o koncentraciji abesinskih čet so brez vsake podlage. Abesinija želi samo, da obdrži ozemlje in da ji vrnejo kraje, ki ji pripadajo na podlagi prejšnjih sporazumov z Italijo in ki jih je Italija odvzela s postopnim prodiranjem. Abesinija zahteva nadalje strogo preiskavo o njenem sporu z Italijo. Pripravljena je sprejeti sklepe te preiskave tudi v primeru, da bi padli v prilog Italije. Rim, 4. marca. b. Zaradi viharjev v Sredozemskem morju so bili ponovno ustavljeni trans- Vladna kriza na Madjarskem porti čet in vojnega materiala v Afriko. Zaradi tega pa se z nezmanjšano brzino vrši nakladanje materiala in vkrcavanje vojakov na ladje »Antonita«, »Campodiglio«, »Belvedere« in »Batista«. Prvi dve ladji sta vzeli s seboj tudi 60 častnikov ter 550 pionirjev. Zadnji dve ladji pa sta natovorili ogromne množine vojnega materiala in topov. Vse ladje bodo v slučaju ugodnega vremena odplule jutri v Afriko. Prvi pionirski oddelki so že prispeli v glavno mesto Eritreje Asinarun. Po pospešenih transportih vojaštva in vojnega materiala v Afriko sodeč, bodo vsi eventualni sporazumi, ki bi jih Italija sklenila sedaj z Abesinijo, imeli samo namen zavlačevanja, ki ga hoče Italija izkoristiti v svrho utrditve svojih položajev in jih bo Italija prejkoslej kršila Delni sporazum Addis Abeba, 4. marca. c. Uradno se sf»roča, da je med Italijo in. Abesinijo dosežen sporazum o ustanovitvi obmejne zone. Ta sporazum je bil danes že podpisan. Tukaj ujiajo, da bo temu sporazumu sledil tudi drugi o takojšnjem začetku razmejitvenega dela. Toda Italija še vedno vztraja na svojih zahtevah po zadostitvi za razžalitve. Po Gombosu - zopet Gombos Budimpešta, 4. marca. b. Danes dopoldne je imela vlada sejo. Po kratki razpravi je sklenila, da odstopi. Malo po 11 je kraljevski namestnik sprejel predsednika madjarske vlade Gombosa, Pri tej priliki je Gombos sporočil, da je njegova vlada odstopila. Admiral Horty je demisijo sprejel in je po kratkih posvetovanjih s svojimi politiki poveril mandat za sestavo nove vlade zopet generalu Gombosu. Nova madžarska vlada je sestavljena takole: Ministrski predsednik in minister za državno brambo Julij Gombos; zunanji minister Kalman K a n y a ; finančni minister F a b i n y i; kmetijski minister B a r a n y i; pravosodni minister Lazar; notranji minister Nikola K o z m a ; prosvetni minister Ho man; trgovinski minister Geza Borne-missa. Proces proti dr• Rintelenu Dnnaj. 4. marca. b. Razprava proti dr. Rintelenu se je nadaljevala davi ob 9.20. Čeprav je bila dvorana še vedno popolnoma zasedena, je zanimanje za razpravo znatno popustilo. Danes se je nadaljevalo z zaslišanjem obtoženca. Predsednik je v uvodnih besedah ugotovil, da je bilo treba spremeniti program tako, da bo prva priča dr. Funder zaslišan šele v sredo. Istotako bo tedaj zaslišan glavni ravnatelj Rawaga Czega. Danes so bili na dnevnem redu telefonski razgovori, ki jih je imel dr. Rintelen ob času svojega tridnevnega obiska jired izbruhom prevrata na Dunaju v hotelu z raznimi osebami, ki so bili vsi zabeleženi v hotelski upravi. Zanimivo je, da dr. Rintelen danes noče spoznati onih oseb, s katerimi se je tedaj razgovarjal. Pomembno jo tudi, da je dr. Rintelen potem, ko je izbruhnil na Dunaju puč, bil poklican lelefonično od svojega prijatelja generala Wagnerja iz Badena, ki je hotel zvedeti, kaj se dogaja. Dr. Rintelen mu je tedaj odgovoril, da nima časa. in da bo itak na večernem sestanku vse izvedel. Nato se je prešlo na zasliševanje o iainoumoru dr. Rintelena. Obtoženec odločno zanika, da bi se njegova aretacija v hotelu izvršila tako, kakor je pojasnil preiskovalnemu sodniku dr. Funder. Radi tega vlada za zaslišanje te priče v sredo na glavni rnzj>ravi veliko zanimanje. Enako zanika dr. Rintelen, da je hotel izvršiti sanio-umor. Streljal je v sebe, ker je hotel dati pač duška svojemu tedanjemu razpoloženju, ni pa imel resnega namenn, da se ubije. Če bi imel tak namen je imel dovolj časa, da se še enkrat ustreli, toga pa ni storil. Predsednik sodišča ga opozarja, da se njegova izjava nikakor ne more sj>raviti v sklad z oprostilnim pismom, iz katerega jasno izhaja njegova samomorilna namera. Dr. Rintelen na to vprašanje ni odgovoril. Prešlo se je na vlogo one tajne in neznane osebe, ki je takoj po vdoru puči-stov v kanclersko plačo prišla v hotol z namenom, da prosi obtoženega za intervencijo oziroma za akcijo. Predsednik postavlja obtožencu vprašanje, Če mu je ona tajna oseba sporočila usodo kanclerja Dollfussa. Dr. Rintelen je dejal, da je bilo to ob pol 4 popoldne, ko je zvedel za kanclerjevo usodo. Ko ga je predsednik opozoril, da v tem času niti vlada, niti policija in nihče drugi na Dunaju ni vedej za usodo dr. Dollfussa, je jiostal dr. Rintelen bled in ni ničesar odgovoril. Namesto njega pa se je dvignil njegov zagovornik ter ga spravil iz zadrege s tem, da je prosil predsednika sodišča za kratek odmor, kar je sodišče tudi dovolilo. Ob 1 popoldne je bila razprava prekinjena. Simonova pot v Berlin in hladen curek na nemške glave London, 4. marca. c. Danes je bilo sporočeno časnikarjem, da bo sira Johna Simona spremljal v Berlin tudi lord Eden. Oba bosta potovala tja in nazaj z letalom. Obenem je bilo sporočeno, da se v Berlinu ne bodo sprejeli nobeni dogovori ali sporazumi. Berlinski razgovori bodo imeli samo konzultativen značaj. Podrobnosti obiska v Berlinu bodo določene na seji vlade v sredo popoldne. Da pa ni treba pričakovati od berlinskih razgovorov nobenih senzacij, se najbolje vidi iz tega, da je danes angleška vlada objavila obširno belo knjigo, v kateri utemeljuje svojo mednarodno politiko. V prvem poglavju te knjige razjiravlja vlada obširno o vzrokih neuspeha razorožitvene konference. V drugem poglavju knjige govori vlada o potrebah spopolnitve angleškega oboroževanja. V tretjem poglavju te bele knjige pa pravi angleška vlada, da je to oboroževanje potrebno samo v obrambne namene. Angleška vlada namreč z žalostjo opazuje nesrečno dejstvo, da se ravno nemška mladina vzgojnje danes v duhu, ki lahko silno škoduje evropskemu miru. Ta izrecna obdol-žitev nemškega režima najbolj jasno ofrtuje obseg in vsebino razgovorov, ki sc bodo vodili t Berlinu med nemškimi in angleškimi državniki. Komunistična armada na Kitajskem šteje 30.000 mož Sangaj, 4. marca- AA. General Čangkajšek je prispel v Čunking, kjer bo vodil osebno vojne operacije proti komunistom v Sečuanu. Komunisti so se pred pritiskom vladnih čet umaknili v severne pokrajine. Njihove čete, 30.000 mož po številu, so vdrle tudi v pokrajino Sensi. Tu so jih vladne čete prisilile, da so se umaknili na zapad. Vladne čete so zaenkrat preprečile poizkus komunističnih oddelkov, da se združijo severno od Sečuana. Spremembe v Sovjetiji Moskva, 4. marca. AA. Osrednji izvršni odbor je vpošteval ostavko svojega tajnika Jenukid-zeja, ki bo te dni imenovan za predsednika izvršnega odbora zvezne kavkaške republike. Na njegovo mesto pride v osrednjem izvršnem odboru vrhovni državni tožilec Akulov, za podtaj-ntka pa nekdanji namestnik predsednika Un-schlicbt. Vrhovni državni tožilec Sovjetske Rusije postane Visinski. Slovenska poroka v Belgradu Belgrad. 4. marca. m. Nocoj ob pol 6 sta se poročila v tukajšnji katoliški cerkvi v Krunski ulici tajnik ravnateljstva Putnika dr. .loško Š t o 1 -fa in gosjiodična Lea Jogan. Priči sta bila novoporočenemu paru, katerega je poročil dr. Matija P e 11 i č, šef centralnega higijenskega zavoda dr. Bojan Pire in generalštabni kapetan Er-nest P e t e r 1 i n. Mlademu paru iskreno čestitamo! Ministri bodo govorili Belgrad, 4. marca. Kakor nam poročajo, bodo člani vlade g. Bogoljuba Jevtiča imeli tekom tega meseca po določenem vrstnem redu govore o politiki in delu svojih resorov v zvezi s splošno politiko kraljevske vlade. Te govore bodo imeli gg. ministri po radiu, in sicer ob določenih dneh ob 20. uri. Obenem bodo ti govori izročeni časopisju, da jih objavijo. Osebne vesti Delgrail, 4. marca. m. Na medicinski fakulteti ljubljanske univerze je napredoval za rednega profesorja II. pol. skup. 1. stopnje dr. Evgen K a n s k y, redni profesor II. pol. skup. 2. stopnje. Na filozofski fakulteti ljubljanske univerze je napredoval za izrednega profesorja III. pol. skup. 2. stopnje dr. Balduin Sari a, izredni profesor IV. pol. skup. 1. stopnje. — Pri ljubljanskem železniškem ravnateljstvu sta postavljena v IX. pol. skup. za prometna uradnika Koloman Šiftar in Herman Požar. Drobne vesti Rim. 4. marca. AA. Danes doj»ldite se ie drugi sin bivšega šf»nskega kralja Alfonza XIII. infant don Aime poročil z gdč. Emanuelo Datnpier. Kraljica Viktorija ni prisostvovala poroki svojega sina. Infant Aime se je odrekel vseh pravic člana kraljevskega doma. Pariz, 4. marca. AA. Iz Guadalahare v Mehiki poročajo, da so bile tamkaj velike demonstracije zaradi vladnega socialističnega programa. Med medsebojnim obstreljevanjem je padlo sedem oseb. 30 jih je pa ranjenih. Pairz, 4. marca. AA. lz Greuobla poročajo, da so plazovi v Valcisu zasuli tri hiše. Ena oseba jc ubita, dve sta ranjeni. Carigrad, 4. marca. AA. V turškem delu Tra-kije se začne v kratkem naseljevanje okoli 50.000 kolonistov iz drugih krajev. Pariz, 3. marca. AA. Po »Matiriovem poročilu iz Londona je siamski kralj dokončno sklenil se odreči prestolu. Danes bo kralj podpisal dekret o abdikaciji. Varšava. 3. marca. AA. Pri obmejni vasi Mat-tern na Pomorjanskem, 500 m od poljsko-gdanske meje, se je zaradi hude megle spustilo na zemljo neko nemško letalo. Pilol in mehanik sla živa in zdrava. Pariz, 3. marca. AA. Iz Bordeauxa poroCajo-da je zaradi narastlosti nekaterih okoliških rek več delov mesta poplavljenih. Voda sega po ulicah do 30 cin visoko. Rim, 3. marca. AA. Iz Napulja poročajo, da je zaradi poplav več družin poj)olnonia odrezanih od ostalega sveta. Zalo so v te kraje o okolici Napulja poslali vojaške oddelke, da pomagajo prebivalstvu. Pariz, 3. marca. AA. Iz Saint Jeana poročajo, da so trije snežni plazovi na progi 200 m zasuli železniško progo Pariz-Rim. Minili bodo trije dne vi, preden bo proga očiščena. Še zmerom obilno sneži. Pariz, 3. marca. AA. Notranji minisler je odpotoval v Alžir na inšpekcijo. Glonar: Slovar slovenskega jezika K monopolizaciji šolskih knjig Kakor smo že v nedeljski številki našega lista poročali,, so se zbrali v Belgradu zastopniki raznih gospodarskih, kulturnih in socialnih organizacij, da intervenirajo na merodaj-nih mestih, da se ukine razpis natečaja za šolske knjiige. Prinašamo spomenico, ki so jo prizadete organizacije v Belgradu na sestanku sprejele in predložile gg. ministrom: L. 1929 je stopil v veljavo zakon o učbenikih za ljudske, meščanske, srednje šole in učiteljišča, s katerim so v največji meri zadeti šolski, nacionalni, kulturni, državni in privatni interesi. To, da se v tej dobi 5 let ni začel uvajati ta zakon, je dokaz, da so za to morali obstojati važni vzroki, preko katerih se ni moglo iti. ni svojih proizvodov morejo konkurirati. Nasprotno državne tiskarne ne morejo odgovarjati tako težkim nalogam, kot je tiskanje učbenikov. 6. Že danes je med grafičnimi in knjigovez ni m i delavci preko 50% nezaposlenih. To stanje bi se še poslabšalo in sedanja nezaposlenost povečala, če sc z monopoliziranjem odvzame privatnim podjetnikom tiskanje šolskih knjig. 7. Tiskarne so že doslej čutile veliko pomanjkanje dela. To stanje, ki je nastalo deloma radi ekonomske krize, predvsem pa radi ustanovitve prekoštevilnih državnih tiskarn, bi se s tem še poslabšalo. Monopol preti, da gospodarsko uniči stara in solidna tiskarska Podpisani predstavniki zainteresiranih sta- I podjetja na veliko kulturno škodo naroda in in profesij se obračajo, vršeč svojo držav- države, ljansko dolžnost in brigajoč se za državne in terese, na vse pristojne činitelje z namenom, da jih še pravočasno pouče z mnogovrstnimi odtenki tega problema in jih opozore na da-lekosežne posledice, ki bi brezpogojno nastu-le, če se ta zakon uveljavi. Predstavniki predpisanih organizacij predvsem ugotavljajo: 1. da imajo šolske knjige velik vpliv na vse kulturno življenje naroda. Zato morajo biti na višini, tako vsebinski, kakor jezikovno, v tehničnem in pedagoškem pogledu. .. 2. izdajanje in zalaganje solskih knjig se mora vršiti po sledečih načelih: vsebinsko, jezikovno in pedagoško morajo biti pravilno sestavljene, toda kakor se vidi iz razpisanega natečaja, ni za dravsko banovino v dovolj ni meri predvideno, da naj bodo knjige spisane tudi v slovenskem jeziku. Dalje morajo biti poceni. Dobre in tehnično najbolje opremljene knjige bomo samo takrat imeli, ako ne bo samo pisanje, ampak tudi izdajanje in zalaganje prepuščeno prosti konkurenci. Država naj obdrži samo pravico odobravanja in potrjevanja šolskih knjig. 3. Dosedanji monopol na šolske zvezke se je v praksi poka,zal kot škodljiv. Monopolski zvezki nimajo namreč samo slabšega papirja in so slabše opremljeni, ampak so tudi sicer slabše izdelani, a nekateri ne odgovarjajo niti zahtevani sodobne metode. Poleg tega so še za 25—50% dražji od boljših zvezkov privatnih izdaj. Ker je treba zvezke tudi že naprej plačati, je s tem otežkočena njihova nabava. Radi tega se je bati, da se bodo ti in podobni nedos>tatki pojavili tudi pri monopolskih knjigah. 4. Razpis za učbenike osnovnih šol se ne ozira na pedagoški princip koncentracije učenja v teh šolah, ampak določa celo vrsto učbenikov za predmete, ki se dozdaj niso rabili. Radi tega ne bo monopol iziranje pocenilo šolanja. ampak ga precej podražilo, in to bodo najbolj čutili tisti sloji, ki danes komaj prenašajo stroške pri šolanju otrok. 5. V privatnih tiskarskih podjetjih je zaposlenih dovolj strokovno izobraženih oseb iz tiskarske stroke, da se morejo izvršiti tudi najcenejša naročila. Imamo tudi tehnično moderno opremljene tiskarne, ki po kvaliteti in ce- 8. Prav tako preti monopoliziranje uničiti tudi knjigoveznice, ki se že tako težko bore za svoj obstanek. 9. Razen tiskarn bi bila uničena izdaja-teljstva knjig, kakor tudi knjigarne. Ta podjetja se žc sedaj bore z velikimi težkočami, ker so težko zadeta z gospodarsko krizo, ker jim je država polog prodaje šolskih zvezkov odvzela tudi prodajo inozemskih časopisov in tiskanje tiskovin. Z monopolom knjig bi sc onemogočilo knjigarnam izdajanje znanstvenih in leposlovnih knjig, kajti te krijejo od dohodkov prd šolskih knjigah vsaj do neke mere izgubo, ki jo imajo pri teh izdajah. Zato bi monopol šolskih knjig pomenil veliko kulturno in narodno škodo. Izdajate,ljstva so dozdaj utrpela veliko škodo, ker je odvzeto novo odobrenje mnogim šolskim knjigam, radi česar je bilo uničenih veliko zalog šolskih knjig. 10. Z monopolom na šolske zvezke in knjige onemogočuje država eksistenco velikemu delu gospodarskih podjetij, njihovim delavcem in nameščencem. Pri tem si sama škoduje pri davku. Ta davek je večji, kot pa dvomljivi dobiček, ki bi ga država dobila pri taki uvedbi. Iz navedenih kulturnih, pedagoških, socialnih in gospodarskih razlogov prosimo, da ministrstvo prosvete prekliče razpisani natečaj in da se v sporazumu z vsemi interesiranimi krogi napravi nov zakon, ki bi vpošteval zgoraj navedene ra/.loge in ki bi v nobenem primeru ne uvajal monopola šolskih knjig in učil. V tej predhodni dobi pa naj se dovoli uporaba dosedanjih učbenikov. Pri tem bi bili starši obvarovani novih izdatkov, izdajatelji velikih izgub in vse naše narodno gospodarstvo nepregledne škode. Od Slovencev so podipisali to resolucijo: Ivan Bahovec za zbornico TOI v Ljubljani in za Združenje trgovcev v Ljubljani; M. Ilrova-lin za Društvo tisknrnarjev v Sloveniji; Slavko Kovačič in. Štrukelj Franc za Zvezo grafičnih faktorjev Jugoslavije; D. Kosem za Zvezo grafičnih delavcev Jugoslavije; Štrukelj Josip za podružnico Zveze grafičnih delavcev v Ljubljani; dr. Lončar za Jugoslovansko knjigarno in društvo »Šola in doni« v Ljubljani; J. Dežman in M. Šifrer za /vezo knjigove^cev ter J. Melihar za cinkografe. Poštnina prosta Ljubljana, na Kurentovo 1935 PUSTNI KROFI OCVRTI VSAKO LETO NA PUSTNI TOREK Naročnine ne spreiemamo - Oglase plačuiemo - Telefon št. 9999^9999^ Ljubljana, 5. marca. Dnevne vesti Prizadevanje angleškega zastopnika pri Zvezi narodov v Ženevi, da doseže med državami sporazum o večnem miru, po najnovejših poročilih niso rodila uspeha, kar je vsekakor vsega obžalovanja vreden dogodek, o katerem bi lahko razmiš- ..... __ ..... ljali in pisali celo leto, če bi ne bilo leto tako dol- i čina je priredila visokemu gostu na čast sijajen go. Za dosego boljšega uspeha je torej po našem j banket: ajdove žgance, kapeljne k la Trnovo itd. Odličen gost. Včeraj zvečer se jc pripeljal v Ljubljano gospod Couraiute iz Pariza. Na kolodvoru ga je pozdravilo številno občinstvo, njegovi oboževalci so mu poklonili velik venec, ljubljanske dame so mu pa izročile v usnje zavil lipenštiit. Ob- mnenju predvsem potrebna reforma koledarja, da bodo imeli državniki in odgovorni činitelji dovolj časa za premišljevanje o tem, kaj naj počno v teh težkih časih, ker je vozarenje od enega konca Evrope na drugi že preveč dolgočasno. Prav lahko pa ■ bi bilo mogoče doseči sporazum o večnem miru, če i bi povsod začeli rajši peči krofe kakor da vlivajo neužitne topove, kajti krofe bi ljudje lahko pojedli in kjer bi jih več pojedli, tam bi bila zmaga. Mi smo prepričani, da bo zmagala naša pravična stvar in naš največji krof. Zato pa moramo biti pripravljeni I Izvrstne plašče, M kar sami obračajo !>o vetru, pripravni /-n polarne | ali r.u Uopičlie kraje, prodaja po zmernih conah tvrdka VETERNJAK & CO. Ljubljana, Ulica na štiri vetrove 07._ Zunanja politika Reka, 4. marca. Danes zvečer je priplulo na Reko veliko abesinsko vojno brodovje. Admiralska abesinska ladja je tako velika, da je morje prestopilo bregove in sega voda do vrha Trsata. Berlin, 4. marca. Mirovna pogajanja med Francijo in Nemčijo se bližajo svojemu koncu. Sporazum, da dobe Francozi Nemčijo, Nemčija pa Francijo. Zgodba o 50 ponarejenih jurjih Maribor, 4. marca Pred malim senatom se je danes obravnaval slučaj, ki nazorno priča, kako je nekaterim ljudem strast za ponarejanjem denarja naravnost v krvi. .Junaki te zgodbe so imeli zaradi ponarejanja bankovcev že opetovano posla s sodnijo in glavni krivci se baš sedaj nahajajo za zamreženimi okni kaznilnice, oziroma jetnišnice, kjer od-služujejo zaradi sličnih pregreh svoje kazni. Gre v predmetnem slučaju zopet za znano ponareje-valsko afero v Jarenini, ki je dala oblastem že toliko posla. Kadar se je zdelo, da je že povsem razčiščena in da so krivci že vse priznali, je zopet po slučaju prišel na svetlo nov moment, ki je pokazal, da so niti ponarejevalcev vse dalje raz-pletene, kakor se je dalo prvotno slutiti. Dne 6. avgusta lanskega leta je prenočil pri posestniku Antonu Kurbusu pri Sv. Lenartu v Slov. goricah neki Anion Orgolič. Spal je v slami na Skednju, odšel pa je že pred zoro. Na mestu prenočišča je pozabil zavoj, ki ga je gospodar odprl, pa presenečen zazijal: nasproti se mu je nasmejal šop jurjev, ki so se šele pri natančnem ogledti pokazali kot ponarejeni. 28 komadov jih je bilo. Seveda so za stvar zvedeli takoj orožniki, Elanili so na kolesa in Orgolič še ni bil daleč od t. Lenarta na cesti proti Mariboru, ko so mu zažvenketale na rokah verige in je nadaljeval pol do Maribora v varnem spremstvu na sodnijo. Nato se je zadeva naglo pojasnila in niti so zopet vodile do znanega ponarejevalskega gnezda v Jarenini pri posestniku Kurniku, kjer je svoječasno stanoval glasovit ponarejevalec bankovcev Anton Kokot ter izdeloval stodinarske falsifikate, dokler ga niso izsledili ter zaprli. Pokazalo se je sedaj, da Kokot ni izdeloval samo 100 dinarskih ban kovcev, temveč se je spravil tudi nad »jurje«, katerih je deloma izgotovil, deloma pa napravil samo v sirovem osnutku 50 komadov. Ko so ga 27. februarja lanskega leta aretirali, so našli pri Kurnikovih samo nekaj stodinarskih falsifikatov. dočim so jurje spretno skrili. Potem je bil Kokot obsojen na leto in pol robije, Kurnik Rudolf in Franc na daljše zaporne kazni, njuna starša Kurnik Franc in Alojzija pa vsak na pogojno kazen. Z njimi je sedel takrat na obtožni klopi tudi 35 letni mlinar Anton Orgolič iz Vukovskega dola. Kazni teh ljudi niso izpametovale. Ko je dne 29. julija prišel Orgolič h Kurnikovini v Jarenino, so mu izročili Kokotovo zapuščino — napol izgo-tovljene ponarejene jurje, ki naj bi jih skušal dovršiti. Orgolič pravi, da je 21 komadov sežgal, ostale pa je hotel izročiti orožnikom. Na zatožni klopi se je danes znašla zopet vsa znana družba iz Jarenine. Poleg Orgoliča so pripeljali iz kaznilnice Kokota, iz jetnišnice oba mlada Kurnika Franca in Rudolfa, pridružili so se jim še njuna sestra Alojzija ter stari zakonski par Franc in Alojzija Kurnik. Obdolženi Kokot se zagovarja, da teh jurjev ni on ponaredil, tem- 257. popusta 257. od cerkvenih govorov dr. M. Opeha dobi kdor kupi celo zbirko do 15. III 1935 Cela zbirka obsega 24 'vezkov ter stane nevezana Din 406'— s popustom pa samo Din 149*50. II. IMICinan, Llubljana, Kopitarjeva 2 več jih je nasledil od znanih že umrlih ponarejevalcev bratov Lajh. On je le en komad deloma dovršil. Kurnikovi pravijo, da so izročili Orgoliču falsifikate, da bi jih zanesel k orožnikom ali uničil. Orgolič pa zopet izjavlja, kakor že povedano, da je imel resno voljo ves inaterijal izročiti obla-slvom ter mu je le nesrečen slučaj prekrižal dobre namene. Po dolgem razpravljanju je senat razglasil sodbo: Anton Kokot se obsoja na leto in 10 mesecev strogega zapora, v kazen se mu pa šteje že dosedanja robija, da bo sedel na novo še 4 mesece, vsi ostali ]>a se obsojajo na denarne kazni: Anton Orgolič na 1800 Din, Franc Kurnik 1800 Din, Alojzija Kurnik 500 Din, Franc Kurnik mlajši 900 Din. Rudolf Kurnik 1800 Din in Alojzija Kurnik 900 Din, vsi razen Orgoliča pogojno. — Bolne žene dosežejo z rabo naravne »Franz-Josei« grenčice neovirano, lagodno izpraznjenje črev, kar večkrat izredno do-brodejno vpliva na obolele organe. Pisatelji klasičnih učnih knjig za ženske bolezni pišejo, da so potrjeni ugodni učinki »Franz-Josei« vode tudi potom njihovih raziskovanj. Smrt na maškeradi Kandidate vseh vrst odlične kakovosti, pridne in spodobne za vse, priporoča JANEZ KH.ION, veletrgovina Sijajen govor kandidata g. Švige-Švage Na prostornem prostoru velikega zavoda na Studencu pri Ljubljani je priredil na pustno nedeljo g šviga-švaga, odličen rodoljub, sijajno uspelo zborovanje, ki ga je obiskalo tudi ogromno število Ljubljančanov, ki so si pri tej priložnosti natanko ogledali tudi svoje bodoče pribežališče. Shod je otvoril točno ob treh popoldne pred-I sednik organizacije »Junak Ne Strelja« in dal lakoj j besedo, ki jo je imel že v žepu pripravljeno, g. i Svigi-Svagi. O. šviga-švaga je najprej povedal poslušalcem, | da je ura odbila ravno tri in da je treba najbolj pospeševati kmetijstvo. Brez kmetijstva ni nc golaža, ne ajmohta in še polenle ne. Kmetijstvo pa je treba pospeševati zato. ker so kmetje stebri naroda, in tako, da bodo koruzo predelavah prešiči v špeh, ne pa ljudje. Uvoz vina pa je treba prepovedati, ker imamo donia v Šiški vina dovolj. Davkov in dolgov pa kmetom ni treba plačevati; naj jih plača, kdor jih hoče — eden jih bo že! Kmetje so prvi stan. Uradnikom je treba dati takšno plačo na dan, ' kakor jo imajo sedaj na mesec ali pa na lelo. to je vseeno, kajti uradniki so prvi stan in sleber naroda j in države. | Šole je treba odpraviti. To velja preveč in nič I ne pomaga. Ali je bil že kdaj kakšen učitelj posla, nec ali pa minister? Učitelje pa bi lahko plačevali za njihovo delo naprej, kajti učitelji so glavni ste- Pozor! Danes slovesna otvoritev! Pozor! j Danes zvečer! Danes zvečer! | GOSTILNA »PRI KANDIDATU« Im točila od danos naprej pristno ponarejen cviček iz. Šampanjec iz Kleč. Nov časopis začne izhajati v Ljubljani že prihodnji teden in sicer kot tedenski dnevnik. Veliko vrtno veselico s plesom in tombolo priredi zabavni klub JNS v nedeljo, 5 maja 1935 pod Šmarno goro pri Ljubljani. Krasni dobitki! Prosta voznina po železnici! Ob neugodnem vremenu bo veselica v Ljubljani v kazi v. Svirala bo obče priljubljena »Mačja godba« iz pusklve dežele pod priznano spretnim vodstvom g. Kurenta. Vstop prost. Reševalni avtomobili na razpolago. Neznanega utopljenca so včeraj potegnili iz Ljubljanice pri frančiškanskem mostu. Bil je starejši mož, slabo oblečen in ves sestradan. Truplo so prepeljali v mrtvašnico, kjer so ga raztelesili. Pri preiskavi želodca so dognali, da mož ni imel v želodcu niti kapljice »politike« več. Na policiji domnevajo, da je moral to biti zadnji pristaš bivše SLS v Ljubljani, če ne v celi deželi. Nov ravnatelj. Za ravnatelja humoristične sred. nje šole v Ljubljani je imenovan profesor Pust, za učitelja slovenščine na istem zavodu pa profesor Mrcvar. Ogromna pošiljatev vijakov posebne vrste je včeraj prispela v Ljubljano. Z vijaki bodo regulirali Ljubljanico, da bo lahko tekla bolj počasi ali pa bolj hitro, kakor bo treba. Iz Borze dela. Delo dobe: 1 kovač, 2 mizarja in trije usposobljenci za brezposelnost. Nov stroj za premikanje hiš bo nabavila ljubljanska mestna občina. Nov stroj bo omogočil pre. mik Ljubljane od Ljubljanice na Savo. Ljubljanico bedo pa prodali na javni dražbi. Veliko zanimanje je vladalo danes na sodišču za razpravo o tožbi za ločitev zakona, ki jo je vložil gospod Železničar proti svoji ženi, rojeni Pre-mogar, zaradi nezvestobe. Občinstvo pa ni prišlo na svoj račun, ker je senat po kratkem posvetovanju sklenil, da preloži razpravo v svrlio zaslišanja novih prič Več spretnih agentov i sprejme velika zavarovalnica za mandate in jiokojnine. Ponudbe je poslati na upravo ».Lažalvegia Kljukoa.«. Plača iki dogovoru. Pcpravek. Neki listič je včeraj poročal kot posebno senzacijo, da so pripeljali na ljubljanski trg precejšnjo množino pomaranč s črnimi peškami. Mi smo se obrnili za pojasnilo v tej važni zadevi naravnost na tržno nadzorstvo, ki je pa kategorično izjavilo, da to ni res, ker so pripeljali v Ljubljano pomaranče — z železnico, s postaje na trg pa z vozom... Krofe zastonj bodo delili danes opoldne in zvečer ljubljanski peki proti skromni odškodnini dveh dinarjev za krof. Loterija v »Zlati luknjic. Izžrebane številke: Gradec 27, 4S, 53, 1, 19. — Trst 3, 12, 50, 83, 90. — Line 5, 11, 35, 66, 89. Najnovejše radio gramofonske plošče sistema >,Prisluškovalec nn vratih', dobite v Ljubljani pri tvrdki VEDE2 4t CO. Aparat, pritrjen nn ključavnico, deluje avtomatično. Ptuj, 4. marca. V ptujski okolici se mladina še vedno drži starih pustnih običajev in se preobleče za pust v maškare. Tako je bilo danes v Puhlji, kjer je hodila po vasi skupina v šeme preoblečenih fantov. Veselo pustno razpoloženje pa je naenkrat dobilo žalosten konec. Med pustnimi šemami je nastal radi neke obleke prepir in prerivanje. Naenkrat se je zablisnil v zraku nož in 24 letni posestnikov sin Janez Hrovat iz Puh I je je presunljivo zakričal. Rezilo se mu je zasadilo v vrat in mu prerezalo odvodnico. V curkih je brizgala kri iz rane in i fantu je naglo odtekalo življenje. Po nekaj tre- na.iWl.i8e ljubljanske tovarne jesiha in najboljši rizling iz. l.ažnili goric. Dauninja posebnost: Kandidati nn ražnju — cena iki velikosti! Za razvedrilo bodo skrbeli člani ž.onglenskih klubov ..Polomljena noga in Kriva hrbtenica ■ — ■ Za obilen obisk prosi Ivan Kandidat ber naroda in države, ln če hoče kdo priti v ta zavod, kjer sedaj zborujemo, pride semkaj lahko tudi brez šole. V možganih sc vsakemu lahko zmeša; meni se je že, vam se pa še bo. (Burno odobravanje.) Ne morem si pa kaj. da ne bi omenil tudi našega obrtniškega stanu, ki je glavni steber naroda in države; če ne bi bilo obrtnikov, bi bili mi vsi goli in bosi, kmetje iu uradniki. Lc pomislite, če ne bi bilo steklarjev: mi bi morali piti iz korit niitkih se je fant zgrudil ter izkrvavel, še prodno ! kakor ljuba živina, tako pa pijemo iz čistih kozar-so prihiteli ptujski reševalci na avtomobilu, ki 1 i:ev še bolj čisto resnico, ki je v vinu, oziroma, ki so jih poklicali na pomoč. Ubijalec, ki je zadal je v vino namočena, da se ljudi bolj prime. Tudi Hrovatu smrtno rano, je pobegnil ter gn iščejo laz vam bom natakal vedno najčistejšo resnico, k» orožniki. Dogodek je v vsej ptujski okolici po- kor se dobi saino v ljubljanski kazini. (Živijo!) vzročil veliko razburjenje. A ja, na dohtarje in na advokate bi bil pa kmalu 33 jurjev na cesti Maribor, 4. marca. Vas Št. Tlj v Slovenskih goricah govori o nenavadni nesreči, ki je zadela znanega mesarja Krajnca. Snoči, ko je prišel Krajnc s kupčije, sta se z ženo ustavila v gostilni Dimnik. Po 7 zvečer sta se napotila proti domu v Št. IIj. Krajnčeva žena ,ie nesla preko roke možev površnik, v katerem je bila denarnica s 33.000 Din. Pri tem pa je meti potjo denarnica zdrknila neopaženo iz površnika. Šele doma sta opazila zakonca izgubo ter takoj odhitela iskat izgubljeni denar. Vse iskn-nje pa je bilo zaman. Krajnc jc nato obvestil orožnike, ki so poizvedovali, danes pa ,ie prišel iz Maribora še detektiv. Vendar pa je malo upanja. dn bi oškodovanec prišel do denarja, ce ni slučajno prišla denarnica v roke poštenega najditelja, ki 11111 vest ne bo dopuščala, da bi obdržal tuje imetje. čisto pozabil. Tudi ti so glavni steber naroda in države. Ce dohtarjev ne bi bilo. bi mi vsi nosili cele roke in noge in to bi bila velika škoda, kajti stara stvar je, da znajo lajne dobro vrteti in nam delati veselje le ljudje brez rok ali brez nog, najboljše pa se razumejo na laine ljudje brez možganov. Ali ni dovolj, če ima človek v glavi namesto možganov nekaj inseratov iz največjega dnevnika dravske banovine? (Burno pritrjevanje.) O advokatih pa ne bom govoril; to so vragi, ki človeka lakoj spravijo na paragraf, so pa velik in mogočen steber naroda in države, ker varuiejo državo pred elementi, kakor nas varujejo dežniki pred mokroto. Zato pa vam pravim, gospodje volivci: če hočete dobiti nove svinjake, volite' mene! Ce hočete dobiti vsak dan sveže klobase, volite mene! I11 »<; hočete dobiti za občino novega občinskega bika — volite mene! Jaz sem mož za lo! Po govoru je bil g. šviga-švaga soglasno in na svečan način proglašen za kandidnla. ker so se vsi volivci odločili — za občinskega bika. To je točno poročilo o tem veličastnem z / rn vanju. — Vaš Janez Pust. Znanost in kniiževnost Važno predavanje. O zanimivem prirodoslov-neni vprašanju »Zakaj zapuščajo podgane potapljajoče sc ladje«, bo predaval drevi v dvorani najvišje šole na Rožniku profesor miše- in podganoslovja dr. Muc. Vstop prost. Kdor prinese s seboj živo podgano, dobi nagrado. Nova učna knjiga. V založbi »Pisk na prste« je izšla nova učna knjiga o sviranju na glavnik in na dromljo. Knjiga je urejena po atonalno-bio.inorfo-loškem glasbenem sistemu. Kdor knjigo naroči, dobi še glavnik in dromljo zastonj. Nova godba je posebno priporočljiva za podoknice. Vclepomembcn izum. Našemu domačemu brez poselnemu diplomiranemu tehniku gospodu Mašim se je posrečila ločna konstrukcija političnega nihala. ki se rabi lahko tudi kot padalo pri volitvah Patent je že prijavljen. Ako hočete doseči uspeh, »1 nabavite po meri nov frak iz nagega prignano dolvregn blaga. Pristno angleško! — Na ra-z.iiolago je tudi šc nekaj ostankov .INS, meter I>o 5 par. — Obiičltc nas! Manufaktura »Kopriva«, d. d. Šport Nov športni klub, ki bo vadil svoje člane tla čiti zelje, ima drevi svoj ustanovni občni zbor. Klub se bo imenoval »Kislo zelje«, sedež kluba pa bo v Trnovem. Plavaški klubi Ceber«, »Voda«, »Milo« in »Goba« se bodo združili v nov klub »Gaganjc-. Prva tekma v gaganju v čebru bo na pepelničm' sredo zjutraj. Tekmovalci lahko gagajo kar doma Prva nagrada: nov čeber. Največji športni klub v Ljubljani šteje nad 70.000 članov. Imenuje se »Zaspanec«. Več brezplačnih stanovanj Je Ae prostih pod Kotnikom. Natančnejša pojasnila ikvi značko >e, redke razstave motivi m zgodbe iz življenja asiškega siromaka, ki pod njegovo podobo kažejo apoteozo nadnaravnega smisla v tem najpiogostejein in najbolj razširjenem socialnem stanju današnjih dni. Na razstavi srečujemo med neznaitnejšitni tudi velika imena današnjega evropskega slikarstva: Go-erg, Pierre Dubreil, Hertnine David Moise, Kisling, ki dajejo poleg gesla razstavi značaj velikega dogodka. j. Zadušnico za kino, odnosno za njegove sodelavce vseh vrst. umrle v letu 1934, so imeli preti nedavnim v Joinvilieu, kraju največjih evropskhi filmskih ateljejev. Joinvillc ni samo središče francoske filmske industrije, temveč nahajamo tam tudi evropske podružnice velikih ameriških družb. Zadušnico, ki se je je udeležil ves tamošnji filmski svet, je imel župnik cerkve svete Ane, ki je v spominskem govoru ob tej po svoji nenavadnosti |pretresljivi svečanosti omenil vse žrtve človeške usode in dela, ki daje ljudem fantastični poklic senc na platnu. Med temi imeni srečujemo filmske igralce, kakor Jean Angelo, Firmin Geinier, pisateljev ma-nuskrijitov kakor dramatika Alfreda bavoirja, režiserjev kakor Jeana Vigoja in Rogcrja Lioua, film škili podjetnikov kakor Charlesa Jourjona, opera terjev, ki so zgoreli v projekcijskih kabinah in še celo vrsto ljudi, ki so bili s francoskim filmom v večji ali manjši zvezi... Žrtev brezposelnosti in zime Maribor, 4. marca. I naš" n'80 Pr' nieni nobeneca papirja ali kaj dru Iz Črne nam poročajo o zagonetnem dogodku, o katerem se sedaj v taniošnji okolici splošno govori. Rudar Roman Golobinjak iz Črne je kupil v okoliških gozdovih drva ter se je odpravil v hosto pogledat, kako je z nakupljenimi drevesi. Pri tem je naletel kakih 100 metrov vstran od poti, ki vodi od posestnika Jakoba Mlinarja skozi hosto v Črno, v malem potočku na truplo nepoznanega moškega. Ležal je v potoku z obrazom navzdol ter bil zmrznjen, da je bilo truplo trdo ko rog. Obvestil je o najdbi oblasti in na lice mesta so jc podala komisija, ki pa zagonetke ni mogla rešiti. Nihče nt mogel mrtveca prepoznati, gega, dn hi se dalo sklepati na kraj, iz katerega prihaja. Imel je v žepu lo 12 Din drobižu. Mrtvi neznanec je star približno 40—45 let, imel je sive ostrižene lase, okrogel obraz, kratke redke brke, i zdrave zobe, oblečen pa je bil v temno obleko in ponošen plnšč. Nobenih sledov ni hilo najti, da bi j umrl nasilne smrti. Smatrajo, da je bil knk brez-i poseln iz daljnih krajev, ki je iskal dela ali pros-' jačil, pa ga je zatekel zimski vihar v gozdu. ; Zgrešil je pot in po dolgem tavanju našel ne-srečno smrt v snežnem zametu. Sedaj, ko se je sneg stalil, so žrtev zime in brezposelnosti našli i ljudje in neznancu oskrbeli vsaj počivališče v bla-I goslovljeni zemlji. UiakjanjH^ Osebne vesti Poročil se je včeraj v škof. kapeli v Ljubljani Florjan Jagodic, trg. poslovodja nn Visokem nad Kranjem, z Minko Basajevo iz Predoselj. Poročal je ženinov brat J ozn Jagodic, ravn. škof. pisarne Priči sta bili: dr. -Joža Basaj, ravnatelj Zaoružne zveze, stric neveste, in Lojze Jagodic, p ^ ■sin. brat ženina. — Bilo srečno! Ostale vesti — Naše učiteljstvo ob 85. rojstnem dnevu predsednika Masaryka. V soboto 9. marca 1935 bo v Ljubljani na Taboru velik zbor sledečih okrajnih učiteljskih društev: Kamnik, Kranj, Laško, Litija, Ljubljana mesto, Ljubljana. okolica, vzhodni in zahodni del, Loga te« ' ter Škofja Loka. Zbor sklicuje okrajno učit. društvo Litija. Naše učiteljstvo želi z veliko udeležbo dokazati, kako zelo simpatizira z našo bratsko severno državo ČSK in njenim predsednikom Tomažem Masarykoiu. Baš te dni bo visoki jubilant slavil: 85 letnico. Predsednik okraj. učit. društva Škofja Loka g. Vojteh Debeljak bo spregovoril o jubilantu slavnostno besedo. Gojenci državne učiteljske šole v Ljubljani pa zapojo češko narodno himno. Poseben poudarek vzajemnosti na kulturnem poprišču pa bo predavanje profesorja na Ma.sarykovi univerzi v Brnu g. dr. Mihajla Rostoharja. Ob koncu predavanja pa se bo učiteljstvo posvetilo še internim stanovskim vprašanjem. — Odprto pismo g. dr. A. Lajovicu. Obmejna naloga Mežičanov in narodno-obrambni interesi slovenskega naroda so tako globoki in daleko-sežni, da ne sinemo javno razpravljati o Vašem Članku, napisanem v »Jutru« št. 43 pod naslovom »Slovenci in spomeniki«. Ako se pa, g. doktor, želite prepričati o pomenu naše akcije, smo Vam potom privatne korespondence vedno na razpolago. Prepričani smo, da ste le vsled nepoznanja obmejnih razmer, razlili na nas Vašo ironijo. Našo mnenje pa je, da bi namesto Vašega zapoznelega članka dali raje pravočasno pobudo za anketo vseh obstoječih akcijskih odborov, na kateri hi se lahko tozadevno razpravljalo. S to pobudo bi lahko splošni akciji koristili, tako ste ji pa po našem mnenju le škodovali. — Akcijski odbor za postavitev spomenika blagopokojnemu viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju — Črna pri Prevnljan. — Reke ponekod naraščajo, drugod upadajo. Poročilo hidrotehničnega oddelka gradbenega ministrstva o stanju naših rek pravi, da je nevarnost povodnji večinoma minila. Nekatere reke, zlasti Sava, Tisa in Neretva, so na več krajih prestopile bregove in se razlile po zemljiščih, vendar večje škode te povodnji niso povzročile. Največ je bilo škode v področju nereguliranih rek v južnih in zapadnih krajih porečja Morave in Vardarja. — Iz Črne gore pa poročajo o velikih povodnjih ob Skaderskem jezeru. Zlasti je narastla reka Cernojeviča, ki je 1 meter visoko poplavila mesto Reka Cernojevič. Večina prebivalstva se je morala umakniti iz svojih stanovanj. Po vsej Črni gori še neprestano dežuje, v višjih predelih pa sneži, tako dn je nevarnost splošne povodnji zmerom bolj grozeča. Vso naselbine ob Skaderskem jezeru so pod vodo. Mesto Virpazar so povsem evakuirali. — Pri prehlajenjii. hripi. vnetju v vratu, oteklih mandljih. živčnih bolečinah, trganju v udih. storile dobro, če poskrbite za vsakdanie izpraznienje črevesa s tem. da popijete pol čaše naravne »Franz Josefove* greneice Celje & Gostovanje Katje Delakove odpovedano. Katja Delakova, ki bi imela gostovati v Celju, ne pride, ker predprodaja vstopnic ni uspela. 0 Tudi ponovitev Ijndske igre »Deseti brat« v nedeljo popoldne je lepo uspela. Kakor prvič, so ludi sedaj prijatelji ljudskega gledališča skoraj napolnili veliko dvorano Ljudske posojilnice. Igralci kakor tudi orkester so tudi pri reprizi nudili občinstvu čimveč užitka. & Prepoved prodaje sladoleda, peciva in slaščic po mestnih ulicah. Mestni svet je v svoji seji 7. dne 31. jan. t. I. sklonil, da se iz higijenskih ozirov prepove uporaba mestnih ulic za ambulantno prodajo sladoleda, peciva in slaščic. Zoper ta sklep imnjo po § 143. zakona o mestnih občinah, pravico pritožbe člani mostne občine, ki smatrajo, dn nasprotuje odločba veljavnim zakonom in zakonskim nalogom oblasti, v roku 15 dni na kr. liansko upravo v Ljubljani. Rok začne teči po preteku 5 dni po dnevu objave tega razglasa na ; uradni deski mestnega poglavarstva. Pritožbe je ! vlagati pri mestnem poglavarstvu. 0 Predavanje za rezervne oficir j«. Mestno poglavarstvo opozarja vse gg. rezervne oficirje na predavanje 9. marca t. i. ob pol 7 zvečer ua istem mestu kot zadnjič. Gg. naj pridejo nekoliko prej, da bo mogoč točen začetek. Udeležba obvezna. & Umrl je včeraj v celjski bolnišnici 22 letni trgovski pomočnik Vizovišek Mihael iz Gotovelj. 0 Zopet kradejo kolesa. Nekaj časa so bila kolesa varna pred njihovimi nelegalnimi prijatelji. Zadnje dni so pa tatovi zopet oživeli in sta bili ukradeni izpred neke gostilne v Prešernovi ulici dve kolesi. 0 Mladi sta »afeli. V nedeljo sta bili areti. rani 20 letni delavki t- Marija, doma nekje Iz laškega okraja, in S. Pridu iz Trnovelj, ker sla že dalj časa kradli po Celju in okolici kokoši, jajca, krompir itd. Obe sta tatvine priznali. 0 Cirkiilarka mu je razmesarila roko. Son-točnika Ivana, 46 letnega Žagarju pri Simonu Kom-pošu iz Lateč pri Vojniku je zgrabila cirkularka in mu razmesarila desno roko v komolcu. Plul Gnusen zločin. Pred dnevi je bil na javni cesti blizu vasi Selce izvržen zverinski zloč.n, ki je vznemiril prebivalstvo cele okol ce. Ko so se vračale tri deklice iz šole pri sv. Rupertu v Slov. goricah na svoje domove v Selce, se je nenadoma pojavil na glavni cesti neznan tujec, pogrjbil eno teh deklet in jo vlekel v bližnji gozd in tam izvršil nad dekletom grd zločin. Pohothei je nastavil svo/i žrtvi nož na vrat, da se ni upala kričati. Po izvršenem zločinu je zver v človeški podobi zbežala neznano kam, pustivši svojo žrtev, ki se je medtem onesvestila. Medtem sla ostali dve deklici, ki sta od strahu zbežali proti domu, obvestili svojce svoje tovarišice. Ti-le so spravili otroka, ki se je nahajal v obupnem stanju, nar dom odnoeno k ptujskemu zdravniku dr. Brumnu, ki je ugotovil težke telesne poškodbe. Uvedena je obširna preiskava in jc upati, da pride zver v roke pravice. Poroke. V proštijski cerkvi v Ptuju sta se poročila Andrej Lozinšek, hlapec, in Ana Brumen, kuharica, oba iz Ptuja, Pri Sv, Vidu pa sta stopila pred oltar Viktor Peklar, pos. iz Sv. Marka, in Cecilija Verdinjek, vdova ,iz Sv. Vida pri Ptuju. Bilo srečno! Radio Programi Radio Liubliana» Torek, 5. marca: 11.00 Sols-ka ura: Bolgarske narodno tri umetno pravljice (gospa Mlnka Kimova) 12.00 Sninjno se. to je najbolje! (Ploš e) 12 50 Poro din 13.0« Cas, TI preSmcatanl godci! (Ploše) 18 00 Otro&ki koti-ček (Ivo Zor) 18.Lt) Stngerjl s spremljanjem ki are 18.40 NoniS'-ina (ilr. Kolarlč) 10.111 Pravna irrn (dr. Kuaflič) 19.:w Nacionalna ura '.0 (KI Cas, Je'lini list, program zn »l-edo 20.10 En dole niiSnuiš, kar liooS illiRš, poslušni, užival v«ak pn.stni pajdnfil (KuiJotl in dovttpi in got-ba še 7.a ples in igrice in pesnil in plo&Se razne vmes.) Vmes čas in porotrila. Drugi programi t " TORF.K, 5. marca. Belgrad: 50.40 Simfonični Von cert 22.20 Ploft o — Zagreb: dO 30 Pelje 21 00 Igra 21 30 Narodne pesmi 22.15 Jaz/. — Dunaj: 17.25 Pesmi in arije 18.30 Kmečki prodpust 19.15 Mo.'«rnu zabavna glasba 19.50 Ljudska igra s petjem 22.10 Operetna fala o Strnus-»ovom Netopirju 0.30 Klavirska in orgelska glaslHi — Budimpešta: 18 40 Ciganska glasba 30.00 Glasba zn violo da gainba 21.00 Rudinii>e<5t.aii«kl predpust — Milan-Trst: 17 05 Lahka Kla.sha 'Ji 45 Opereta S'ovo od mladosti«, P!etri 23 15 Plesna glasba — Rim-Bari: 17 15 Zabavni koncert 21.00 Prenos opere — Praga: 19.30 Prenos opere 22.15 PloSV — Bratislava: 19.30 1'krajinskp narodno re-rnni 20.00 VoJaSk-a godba 20.45 Igra — i"aršavn: 20.00 Pestra glasba 21.00 Predpust na 'eželi 32 00 Plesna glas. ba — Berlin: 18 30 Nesmrtni liarlekln 20.10 Kiilti — Ko-nigsberg: 19 (10 Ploš*o 20.15 Operni orkester — Hamburg: 19 00 Vse narobe 'JO 10 Doma" vesel ve'er — Bratislava: 21.20 KiinigKberg — l.inska: 18 45 Plo5'e '.'0.10 Iz torka v sredo — Koln: 19.00 Stuttgart "fl.'0 Slovo od k51n«»kega karnevala — Frankfurt: 19.00 Stuttgart Ml.10 Pustna no'" — Stuttgart: 19 00 Plesna glasba 7 veselimi vlmžkl — Monakovo: 19.00 Itadilskl e»'er "0'0 Vesel večer — Zilrick: 19.45 Votel večer Hi.iO Plesna glasba. DRAMA — Zn Petek ob 20 Torek, S. marcu: Sluga dveh gospodov. Izven. Znižane cene od 20 l>in navv.dol. OPERA Začetek ob 20 Torek, 5 marca: Zdaj vam eno zaigram . .. Izven. Globoko znižane ocne od .Ki Din navzdol. MARIBORSKO GLEDA MščE Torek, 5. maroa ol> 15: Janko In Metka. Otroška predstava. Zn'?nnp eene. Sreda, G. marca ob 20: Veseli kmetic. Hod A. Do 20% seč $»£!!§?! 2 za manj denarja TUNGSRAM nitka v dvojni vijačnlci svetlobna množina v dekalumenih D ]\ a oznanila Liubliana 1 Kulturni odsek KA za frančiškansko iupnijo vabi nu redni sestanek drevi ob 'jO. Predaval bo g. pro.'. Pengov, in sieer: Pulekl in orjaki v kraljestvu gospo Flore. 1'ridite vsi ilani in prijatelji! I Šiška. Drevi ob -0 se v samostanski dvorani po novi veseloigra Koksl. Vljudno vabljeni! t Obrati gora. Opozarjamo vas ua olpinnko pre davanje, ki bo v četrtek, muren od JO v dvoraui De lavske zbornico. Pre lavnnjo nam bo iHidnno v r očita oiji, ki jo svojevrstna. Vloell bomo goro z vrhn in i/, doline, v viharju in soncu, vzpon iil sestop, pozimi in .poleti. Tudi Ime predavntelja I. Bu erja. /nanu^a v alpinakem svetli, nam Jivtnči za prvovrsten užitek. Vstop nina uiiatiiialna. 1 Predavanje r društvu 'Pravniki. V sredo. 0, t. m. priredi druStvo Pravnik, točno ob 18 v justični |ia luči. dvorana ši. 79, predavanje g vseuč. prof. dr. iur. et dr. h. c. Metoda Dolenca o temi: V pričakovanju ■zopetne novellvncije kazenskiign postopnika. Vabijo se vsi člani in prijatelji drufitva, da se toga zanimivega predavanja v f ini ve jem Stoilu nleleže. Kino Kodeljevo. Danos ob 10.M in Jutri ob 20 dva sporeda: »IMesalku Bar beri nu- (I.il Dagover) in »Urilo nano ljubezni (Pavel Hdrlriger, Lucija Engl'schl ter vo,"- prollger. (Predstnvn lirovi ob 20 je razprodana.) 1 Spored koncerta v proslavo tU letnice češkoslovaškega prezidenta T. ti. Masaruka jc naslednji: Sme tnnn: Predigra k operi LibuSa. Izvaja sluifon. otkn ster. Slavnostni govor. Govori dr. Egou Slnre, prod Nediiik CeškOslovnSi.o-Jut[08loviiu«ke lige. Krauc: dvi luži -ko-srbska plosa za orkester. (!oto\ne: Simfonljs-k« kolo za veliki orkester, .laniuok: 'iaras Bullui. Simf«. nična pesoai zu veliki orkester. Dvorak: Te Deuni /a soli, mešani zbor in orkester. Sopran solo poje gdf. Zvoniuiira Zapev. r\a. bas-aoto ravnatelj .lullj Detel to, mc«niri zbor — zbor tiliiKbenc Matice. Orkestralne to' ke Izvaja pomnoženi oporni orkester, koncertni spored vodi ravnatelj Mirko Polič. Slavnostni koneort prired-Oliisbena Matica ljubljanska itn iuicijalivo in pod protoklorutoin ljubljanske CeSko.slovaSke jugoslov. lige. Vatopnleo v knjigarni Glasbene Matice.- i Obrtniško predavanji' o avtogenem varenju jc preloženo na src'o, li. marca ob S zve. er nn Tebuifikt srednji ftoll. Vho,t v predavntne prostore Jc pri glavnih vrnilli 'tehniške srednje šole. I Nočno službo imajo lekarne: mr. Baknrčlč, Sv. Jakoba trg 9; mr. Haliior. Miklošičeva eesta ':0. in mr. Gartiks,. Mo-te. Maribor m Pevsko društvo tjadran« ima v noleljo, dnt 10. I. m. ob il rodni letni oli ni zbor v društvenih prostorih v Narodnem domu (vho-1 iz Kopnli&.e ulice). ni Društvo tDanicai priredi v nedeljo, 10. t. m. ob 5 popoldne veseloigro .rhurlejeva teta v treh de janjih. Pressrbite si pravo osno vstopnice, ki sc do bijo v društvenih prostorih. in Mlini pod zemljo*. Člani stolne Fantovske in katoliške akcije bodo vpri. orill v neleljo, dne 10. t. m. v dvorani Zadružne gospodarske banke versko igro i7 prvih časov krš an-stva Mlini pod zemljo.. 1'redpro daja vstopnic v podru/.uJoi ( irilove tiskarne, AJeksnn drovu S. Drugi hraii Gasilska četa nff Bregu pri Kranju bo gostovali v Smartlnsl.-em domu v soiioto ob 20 in v nedeljo, dne 10. marca oh 15 7. let>o ljudsko igro s petjem v šcs*.iti slikali: »Carski sel«, priredil za oder g. I RedenSnk. — Pri slabosti je naravna »Kranz Jnsefnva« voda prijetno učinkuioče domače zdravilo, ki znatno zmanjšuje lelenne nadloge, ker se izkaže že v malih količinah koristno. Dr. V. Korun: Revolver, pustni veder in prijatelj Janko Bilo je. v dobi, ko stno služili vojake v stari Avstriji. Tako sva služila jaz in moj prijatelj Janko v Gradcu kot enoletna prostovoljca, kakor so se tedaj imenovali oni, ki so se pripravljali za čin rezervnih častnikov. Poveljeval pa je tisto leto oddelku prostovoljcev major Limbach, mož, ki je bil v službi strog iu zadirčen, doma pa je bil manj oblasten. Tam je zapovedovala njegova gospa soproga. — Bila pa jo tedaj pri vojakih navada, da sta se pustni torek in pepelnica smatrala za nekaka praznika. Vsaj prostovoljci nismo imeli ta dva dni ne šole nc vežbanja. Sploh se v tem času ni prikazal noben častnik v vojašnici. Zato so se tisti, ki so imeli denar, žc vnaprej veselili pustnega večera, ko so se lahko udeležili veselic, ki jih" ju bilo v mestu vse polno. Tako tudi Janko, ki si jo žc več tednov delal načrte, kako se bo zabaval. Žal pa jih je delal brez računa na zlo usodo. Na pustno soboto ga je bil namreč major pozval, naj razdeno armadni revolver na posamezne dele, naj navede njih imena in dele spot sestavi. Janko je sieer revolver razdelil, a imen delov ni vedel in tudi sestaviti ga ni znal. Tedaj je pa zagrmelo nad njegovo glavo, da se je učilnica stresla, in naposled kazen: en teden zapora v vojašnici. To je bila sicer ena naJmllejSih vojaških kazni; saj je bil kaznovanec za drugo prost, samo iz vojašnice ni smel. Vendar za Janka je bila občutna, ker jc, služci nn svoje stroške, imel stanovanje ztinnj vojašnice, zlasti pa, ker bi ne mogel pusta obhajati, kakor se jo bil namenil. >Na pustni večer se pa ie no boni peklil v tol smrdljivi podrtiji,« se jo rotil. ?Pri trjsto vragih, da ne; četudi ,stari' od jeze poči in ine zašije za vos štiridesetdanski post.« >Kaj pa hočeš? Saj ti tovariš, ki bo imel ta večer nadzorstvo pri oddelku, ne bo dovolil izhoda,'. sem ga opozoril. :>Zato pa veš, kaj sem si domislil? —■ Narednika podkupim, da določi tebe za to službo. Tebi je tako ali tako vseeno, ker ne nameravaš nikamor iti. Tako boš vsaj lahko v miru gulil vež-bovnik.« >Kaj pa, ako te zasačijo pri uskoštvu? Potem tudi meni nc uide temnica.« iKdo me pa če zasačiti? Saj vendar noben častnik ni tako neumen, da bi na pustni torek rajši stikal po vojašnicah kakor po plesalnicah,« me je prepričeval. >,Stari' bo pa itak v kavarni sedel pri kartah kakor navadno. In žc sem doslej imel srečo pri vseh svojih vragolijah, upam, da jo bom imel tudi pri tej.« -Pri revolverju te je pa le pustila na cedilu,« sem mu poklical v spomin. Nasmejal se je in rekel: ;Zalo ga pa naj vrag vzame z vsemi njegovimi deli vred k Seveda sem njegovi želji ugodil, četudi bolj po sili ko po volji. Kaj sem pa hotel? Ko ni šele nameraval narednika podkupiti, temveč ga jo že bil podkupil, tako da mi ni preostalo drugega, nego molče službo prevzeti. — Na pcpelnico zjutraj pa pride ves zaspan in zaskrbljen v vojašnico. ->Ali me je kdo pogrešil?« je hlastno vprašal. »Nihče,« sem odvrnil. >Dobrol Ampak od druge strani mi proti nevarnost. Gurnpec, naj bi bil šel rajši v kak I kabaret, kakor drugi prostovoljci! Pa ne vem, i Kaj me je neslo baš na elitni meščanski ples; j menda ničemurnost, da bi se postavljal v novi uniformi. Zato bo pn sledila pokora. Jaz sem že pripravljen nanjo, pa tudi tebi utegne slabo presti, razen ako me naznaniš. Vendar tega tie boš storil; ker mogoče je le, da babnici ne bosta izklepetali.« >Kakšni babnici? In kaj izklepetali?: sem postal radoveden. >Ne veni, kako bi rekel: ali je sreča ali nesreča, kar sem doživel; zaenkrat so čutim srečnega. No, pa poslušaj! — Precej ko sem vstopil v plesno dvorano, sem zagledal lopo gospo s še lepšo hčerko. Grem k njima, se predstavim in prosim zn ples. Tedaj pa, kdo misliš, da sta bili? iiimbachovi. Kar pogrelo me je, ko sem to slišal. ,Gospod prostovoljec', je rekla gospa, ,najino iino vam je gotovo dobro znano. Kaj ne?' ,Seveda, gospa, ko je gospod major moj poveljnik.' — In ne veni, kak zlodej me je obsedel, da sem brez vsake zveze izustil še tole hinavščino: ,Prnv dober gospod je; natančen, pa prav dober.' Nasmehnivši se tej moji neumestni in netaktni ugotovitvi, so me jo gospa oklenila in zavrtela sva se po plesišču. Tako sem se zabaval celo noč, plešoč zdaj z gospo mamo, zdaj z gospodično Adelo. lil ker sem čutil, da jima jo moja družba ljuba, se kar ločil nisem od njiju, tem manj, ker me je vedno bolj vleklo h gospodični. »Pa si ju vendar prosil, dn bi ne pravili .staremu' o tvoji navzočnosti na plesu?« sem ga prekinil. »Kaj pa misliš? To bi bilo nevojaško. Ti si pač še zmeraj neprekvašen civilist. Ali ne veš. kaj pravi major? — Da jo za vojaka nrflhujša psovka, če so niu reče, da je civilist. Vojak mora pogumno sprejeti kazen za pregrešek, ki ga jo storil.« »Le nOrčuj se!« ga zavrnem. >Te bo norčavost že minila, kadar boš sedel v temnici, pa še jaz zaradi tebe.« »Kar obupati mi pa ludi ni treba,« se je to- lažil, >Saj sem jima dal razumeti, dn bi mi bilo ljubo, ako bi major ne izvedel, da sem bil na plesu; loda povedal nisem, zakaj. Ne zaneseni se pa ne. Saj veš, kaj so ženske. Težko, da bi molčali.« — Ko smo naslednji dan imeli nauk o orožju, o čemer je predaval major, sva z Jankom v strahu pričakovala, kdaj bo zagrmelo. Pa čudo! Nič takega. Samo ošvrknil naju je nekajkrat s srditim pogledom. Proti koncu ure pa pomoli Janku revolver rekoč, naj ga razdene. Danes pn je bil dobro pripravljen. Gladko ga je razdel v posamezne delo, oddrdral njili imena in dele spot sestavil. Nato je major nekaj zamrmra! in ltp odslovil. Kmalu potem je Janko srečal Adelo na ulici. iLepe reci ste napravili!« so bile njene prvo besedo. >Zaka.j pa niste povedali, kako je hilo z vami. da bi bili z mamo molčali? Vi no veste, koliko truda naju je stalo, da sva izsilili od očeta vaše potililoščenje." Nehvaležnost pa ni bila Jankova slaba stran. Tako se je tudi Adeli izkazal hvaležnega za lo uslugo: Zaenkrat si je z njo samo dopisoval; ko je po nekaj mesecih slekel vojaško suknjo, ji" začel zahajati na njen dom; po dovršenih vseuči liških študijah pa je prosil njeno roke. Tedaj je major prvič omenil oni pustni večer. »Zapomni si, Janko!« je rekel. »Vsak pregrešek zasluži kazen. Takrat si se ji sicer odtegnil. Do leti te pa zdaj s tem, da dobiš našo mamo / taščo.« — Ko sem se po nekaj letih z Jankom sestn sem ga vprašal: »Kako je pa s tisto kaznijo, l ti jo je tast napovedal ob snubitvi?« »Ni loko hudo,« je odgovoril. jSicer pa m komu moraš tako ali lako biti pokoren; če nima^ | lašče. moraš biti pa ženi. No in semtertja malo pridige mi nič ne škoduje. — Saj me poznaš.« V gorah kolonije Eritreje zadeval, da bi naš vagon shladil. Zn brisanje potu smo porabili že vse žepne robce. Lokomotiva je sopihala, vročina je pritiskala. Postaja za postajo — končno smo zagledali gore. Zrak se je shladil, lažje smo dihali. Hladna studenčnica nas jc veselo osvežila, saj smo doslej ves čas pili borno vodo iz toplih shramb naše ladje. Sočno zelc.nje je pokrivalo gore in propade, ki so viseli ob železnici. V Asmari so na« pozdravljali v belo obleko oblečeni častniki. Asmara jc čedno mesto ter upravni sedež eritrejske kolonije. Čedni vrtički V časopisih beremo, da Italija pošilja svoje čete v Eritrejo, kjer jih izkrcava v Masavi, glavni Inki italijanske kolonije Eritreje. V tej zvozi bo vsakogar zanimal [x>pis nekega časnikarja, ki jc iz Masave potoval v eritrejske gore. Vozili smo se iz Port Sudana skozi kanal Masava. Noč je ozračje le malo ohladila. Stali smo na inostičku in z ostrimi stekli iskali svetlobo Masave. Končno smo zagledali svetilnik: rdeče in zelene lučke nad vodo. Naša ladja je obstala in le šumenje vode je pričalo, da veliki ladijski motor še deluje. Skozi tiho tropsko noč zaslišimo šumenje bližajočega se motornega čolna. Na ladjo je splezal italijanski pilot in vodil ladjo v luiko. Ladja je previdno nadaljevala svojo pot, luči iiz Inke so se približevale. Z obrežja zaslišimo klice. Veriga, na kateri je viselo sidro, je zarožljala, motor se je ustavil: prišli smo v Masavo, vrata v italijansko kolonijo Eritreja. Indska posadka naše tovorne ladje je vozila od Sueza v Džibuti in v Aden. Mladi italijanski agentje so prišli na krov oblečeni le v srajco in hlače, a so se kljub temu neznansko potili. Vročina je bila strašna. Radi so popili kozarček whiskyja, ki najbolj ugasi žejo v teh tropskih krajih. Prenočili smo kar na mostičku, kjer nam je sudanski dečko pripravil postelje. Ob jutranji zori sano hoteli oditi na suho. Spati nismo mogli. Vroči zrak nas je težil in niti votriča nismo čutili. Nepremično smo ležali, iz naših teles je znoj kar curljal. Končno se je zdanilo. Belkasta meglica je pokrivala obzorje in nam onemogočala vsak razgled. Iz te medle svetlobe se nam je počasi posvetila bela hiša vladnega poslopja. Na njej se je vila italijanska zastava. Sčasoma smo zagledali male evropske hišice. Daleč za njimi so stale koče domačinov. Na cesti, ki se zgublja med griči, je počasi vstajalo življenje. Tovorni vozovi so začeli voziti tovore v hnko. Lokomotiva je brlizgala. Masava se je perbudila. Veliki krepki črnci so veslali naš čoln do brega. Sredi cele vrste črnih radovednežev, ki so nas kričaje obkolili, smo šli na železniško postajo. Naš vlak, s katerim smo se hoteli za /ekaj dni odpeljati v Asm aro v eritrejskem gorovju, je kmalu odšel. Z njim smo se hoteli rešiti neznosne vročine ob obali in se ohladiti v hladnejših eritrejskih gorah. Postajica je bila polna ljudi: med ponosnimi Abesinci z veliki klobuki in solnčniki so se drenjale krepke postave črncev, ki so v svojih košarah prenašali vse svoje imetje. Vozili smo se. Ventilator se je zaman pri- Italijanske čete, preden se v Messini vkrcajo na ladjo, da sc odpeljejo v Abesinijo. obdajajo hišice italijanskih kolonijalnih urad- j nikov. V mestu je vlad.no poslopje, cerkev, bol- i nišnica. Črnci so pravkar popravljali ceste, katere je razoralo tropsko deževje. Povabljeni smo bili na partijo »brklgeja«. Sedeli smo na terasi klubovegu poslopja in si pripovedovali dogodivščine s pota. Pozno v noč se je zavlekla naša igra. Naenkrat nam je črn , dečko prinesel brzojavko iz Musave. Brzojavil | nam je naš kapitan, da je tovor izložen ter da i bo ladja naglo odplulu, vsled česar naj se takoj 1 vrnemo. Ampak kako? Drugi dan ni vozil v Masavo noben vlak. Morali smo se vrniti z avtomobilom. Zgodaj v jutranjem hladu smo se odpeljali. Naš črni šofer je vodil majhen Fiatov avtomobil s tako predrznostjo, kakršno naletiš samo pri orijentalskili šoferjih. Po ostrih ovinkih smo drveli ob globokih propadih in po ozkih : jiotil). Premetavalo nas je semtertja. Komaj I smo si izognili nesreei, da se nismo z.aleteli v | govejo čredo. Zamižali smo v strahu, da nas ' bo vrglo v j>reipad. Šoferju srno kričali, naj vozi ' počasneje. Toda ni, nas poslušal, ker ga je ob- I sedla naglica. Vendar smo srečno privolili iz i goru v ravnino. Zadnji pozdrav bogatemu tropskemu rastlinju afrikanskih gora! Sedaj smo drveli j>o ravni cesti v Masavo. Pekoča vročina nas je obdajala, usta so bila suha, solnce je neusmiljeno žarelo na ljudi in živali, katere so iskale zavetja v skromnih drevesnih sencah. V Masavi nas je že čakala naša motorna ladja. Zopet so nas črnci v svojem čolnu prepeljali do ladje. Ladijski brzojav je zazvonč-kljal, fiočasi se je j>remaknila ladja. Italijanski pilot nas je vodil iz masavanskih voda. Vozili smo se proti jutgu skozi kanal Masava v Rdeče morje. Nebo in voda sta se strnila v svinčeno težino; leno je ležala motna voda pred nami, siva megla pa nad nami. Nobenega vetra. Naše misli pa so 6e vračale nazaj v eritrejske gore — s tem sano skušali pozabiti na pekočo vročino Rdečega morja. Pojasnjena skrivnostna smrt. V angleškem mestu Bristolu je 1. 1933 izginil neki meščan. Kratkoinalo je izginila za njim vsaka sled. in nikdar ne bi bili dognali skrivnosti njegove smrti, ko bi se te dni ne bilo sidro neke ladje zapletlo v nekaj težkega v morskem dnu. Ko so sidro s 6i.lo dvignili, so dvignili iz vode tudi avto, ki jc v morju že dolgo ležal. Bil je avto pogrešanega Bristolca, kateri je očividno z avtom vred padel v morje in utonil. Ponosen predmet Nek učenjak se je pred kratkim vračal iz tujih dežela v svojo nemško domovino. Ko je prišel na nemško mejo, eo ga ustavili nemški cariniki ter vso njegovo prtljago dodobra preiskali. Vse drugo je bilo v redu, ko pa so prišli do človeškega okostja, katero je učenjak nosil s seboj, si cariniki niso znali pomagati. Tega »predmeta« namreč v carinskih jx>stavkali ni. Poklicali so na pomoč šefa carinarnice in z združenimi močmi tuhtali, kako bi to stvar rešili. Končno so ugotovili, da je najbolje, če razglase človeško okostje za »iponošen predmet«, kar so tudi storili. Ker od »ponošenih predmetov eni treba plačati nobene carine, je učenjak s svojim mrtvakom lahko srečno odnesel pete. ★ Zelo uslužno. »Jaz ljubim vašo hčerko, gospod profesor, in ne morem brez nje živeti!« — »Že dobro, pripravljen sem poravnati pogrebne stroške.« Sedem let moraš na enem kraju ostali, ako hočeš ljudi prav spoznati. Slomšek. Angleški prestolonaslednik, ki se je z daljšega popotovanja vrnil \ London, se je udeležil parade svojega gardnega polka in je pri tej priliki odlikoval več častnikov. Kitajska vljudnost Bogata in ugledna gospa je nekoč v Berlinu bila [K>vabljena v imenitno kitajsko družbo. Povabljena je bila na kitajsko večerjo, jedla najboljše kitajske jedi ter poslušala kitajsko godbo. V tej kitajski družbi so bili zastopniki izbrane kitajske aristokracije, kateri so se tako spoštljivo vedli, da tega sj>oštovan ja do žensk Evrojjci sploh ne poznajo. Gospa je bila vsa srečna, ko je videla, kako nežno in spoštljivo govore Kitajci z žensko in o ženski. Poleg gospe je pri mizi sedel mlad ljubezniv Kitajec. Govorila ista med seboj angleško. O marsičem sta se pogovarjala, tudi o starosti. »Pri vas Kitajcih si pa res ne znam poma- gati,« je rekla gospa. »Nikakor ne morem ugotoviti, koliko je kak Kitajec star. Ali 6e vam z Evropejci tudi tako godi?« Kitajec je gospo ljubeznivo j>oslušal, se smehljal in jo spoštljivo gledal. »Molčite?« je vprašala gospa. »Bojite se mi odgovarjati. Da vam olajšam odgovor, vam kar povem, koliko sem stara. Evropejcu bi nikdar i ne [jovedala, da sem 30 let stara... No? Ali ■ mislite, da sem starejša?« Silno začuden jo je Kitajec {»ogledal ter se začel smejati. »Žc dobro, že dobro! Ne uganjajte komedije. Vaša vljudnost je že pretirana. Le kar povejte, koliko mislite, da sem stara? Ali dvajset ali osemnajst...?« Ves presenečen jc Kitajec dvignil glavo. »Toda...«, je zašeipetal mladi Kitajec. »Kaj pa mislite milostljiva gospa ...?« In s spoštljivim pogledom je pristavil: »Mislil bi, da ste saj 50 let stari, tako modri ste, tako pametni in izobraženi!« »... in prihajam s konference, kjer smo obravnavali splošno razorožitev . .« Roman za mlade in stare 15 EMIL IN DETEKTIVI Spisal E. Kastner, poslovenil M. Kunčič. ,Drugič pa bolj pazi nanj,' bi ga osorno zavrnili in mu veleli: ,Izvoli spet vstopiti! Kako se pišeš? Odkod si? Potegnil si za varnostno zavoro in ustavil vlak — kazen ti ne uide! Tisoč dinarjev boš plačal. Račun pošljemo na dom.' V brzem vlaku bi človek vsaj lahko stekel iz voza v voz, od enega konca vlaka do drugega, tja, kjer je službeni oddelek, in priglasil tatvino. V takem-le polž.jem vlaku pa mora človek potrpežljivo čakati, da prilezejo do prihodnje postaje, medtem pa je mož s trdim klobukom že bogvekje! Niti imena postaje, kjer je potepuh izstopil, ne ve. Koliko utegne biti že ura? Ali bodo kmalu v Berlinu? Mimo oken so romale velike hiše in vile s pisanimi vrtovi in za njimi spet visoki, umazano rdeči dimniki. Nemara je pa že to Berlin? Na prihodnji postaji bo poklical sprevodnika in mu povedal vse. Sprevodnik pa bo potlej gotovo takoj poklical polici jol No, vprav tega mu še manjka! Policija ne pozna šale Stražnik Zumer potem pač ne bi več molčal. Pri priči bi poslal službeno poročilo v Berlin: ,V imenu postave javljam, da mi ta-le gimnazijski dijak Emil Stolničar prav nič ne ugaja. Najprej po-maže častitljivi spomenik, potem se pa pusti okra-sti. Nemara mu pa denarja sploh nihče ni ukradel? Kdor maže spomenike, tudi laže. In kdor laže, tudi krade. Poznamo takšne tiče! Bržkone je pre-vejance denar zakopal v gozdu, ali pa ga je požrl, da bi pobegnil v Ameriko. Prav nobenega smisla nima, da bi zasledovali tatu. Gimnazijski dijak Emil Stolničar je sam tat. Prosim, gospod policijski predsednik, zgrabite ga in vrzite v luknjo!' Strašno. Človek niti policiji ne more več zaupati! Emil je snel kovčeg z mreže, si posadil čepico na glavo, vtaknil iglo spet v suknjič pod gumbnico in se pripravil za odhod. A kam naj se napoti in kaj naj stori, tega ni vedel. Samo toliko si je bil na jasnem s samim seboj, da v kupeju ne more vzdržati niti pet minut več. Medtem je vlak začel počasneje voziti. Emil je znova pogledal skozi okno in zagledal vse polno svetlih tirnic. Vlak je zavozil mimo postajnega izhoda. Truma izvoščkov je tekla ob vlaku. Lov za zaslužkom. In tedaj se je vlak ustavil! Emil je pogledal skozi okno in zagledal visoko nad tirnicami ploščo. Na njej je stalo: ZOOLOŠKI VRT. Vrata so se odprla. Ljudje so izstopali. Drugi so že čakali pred vlakom in radostno širili roke. Emil se je sklonil skozi okno in iskal sprevodnika. Tedaj je zapazil ne daleč od vlaka med množico ljudi moža s trdim črnim klobukom. Ali je tat? Nemara pa sploh ni izstopil, ko je okradel Emila, ampak se skril v kakšen drug oddelek? Takoj nato je Emil že stal na železniški ploščadi, vzel kovčeg s slopnic, se vrnil še enkrat v vagon, ker je pozabil rože v mreži, znova izstopil, krepko prijel kovčeg, ga dvignil in tekel z njim, kolikor je mogel, proti izhodu. Kje je bil trdi klobuk? Deček se je spotikal nad nogami ljudi, se zaletel s kovčegom v nekega gospoda in tekel dalje. Množica je postajala čedalje gostejša in neprodirnejša. Tain! Tam je bil mož s trdim klobukom I Ojoj-mene, ne daleč od njega pa je bil še eden! Emil je komaj vlekel kovčeg za seboj. Najraje bi ga bil postavil na tla in ga pustil. A potem bi mu še tega kdo ukradel. Nazadnje se je vendarle približal trdemu klobuku. Najbrž bo ta! Ali je? Ne. Tam je bil drugi. Ali je ta? Tudi ne. Mož je bil premajhen. Emil si je kakor Indijanec spretno utiral pot skozi množico. Glej, tam! Ta je pa prav gotovo,. Hvala Bogu! Pravkar se je prerinil do izhoda in strašno se mu je mudilo. »Le počakaj, potepuh!« je zarenčal Emil. »Zdaj mi ne uideš!« Oddal je vozni listek, vzel kovčeg v drugo roko, stisnil šopek pod desno pozduho in stekel za možem po stopnicah navzdoL Zasledovanje se je pričelo. gesto poglavje Proga cestne železnice 177 Najraje bi se zagnal v malopridneža, se raz-koračil pred njim in zakričal: > Denar sem!« Pa ni bilo videti, da bi se mož takoj vdal in mu krotko odgovoril: »Od srca rad, ljubček moj. Kar vzemi ga! Nikoli več ne bom kaj takega storil.« Tako enostavno to ne bi šlo. Najvažnejše je bilo zdaj, da mu mož ne izgine izpred očL REDKO SREČANJE Znameniti francoski politik \ristide Briand je bil znan po svoji izredni duhovitosti. Nekoč je obiskal umetniško razstavo in obstal pred sliko, ki je predstavljala dve ženi v objemu. »Ekselenca.« mu je pojasnil avtor slike,« na lej sliki vidite dve ženi, ki se objemata. To je samo alegorija. V resnici sta ti dve ženi Resnica in Pravica.« »Razumem, razumem,« je odgovoril Briand. »Nič čudnega ni, da se siroti tako objemata, ko se tako redkokdaj srečata !< NA ULICI Gospa sreča dečka, ki milo joče. »Zakaj pa jočeš, revček?« ga vpraša. »Oh, oh, gospa, moj očka je mrtev, moja mama je mrtva, deda so mi umorili, babico bo-da danes pokopali, brat je utonil, sestra pa je v bolnišnici.« »To je res strašno!« je so čutno dejala dobrosrčna gospa, »Pa še kako strašno!« je še huje zajokal deček. »Če pridem domov praznih rok, bodo vsi ti planili name in me nabili I« TEŽKA ODLOČITEV »Možiček, svetuj mi, katerega otroka naj danes vzamem s seboj na sprehod, da se bo ujemal z mojim kožuhom?« Gospodarstvo Italijanska uvozna politika Z ministrskim dekretom dne 1. marca 1935 se i mesecih 1934, 188.9 milij. v celem letu 1938 in ja novi uvozni režim za one proizvode, ki pre- 24L2 milij. lir v letu 1932. TakoJe bila nato troja ----- --------------... , končujejo dne 16. februarja določeno količino pro izvodov Z novim ukrepom se predvsem ureja kompenzacijski promet, ki se lahko razširi tudi na druge države in so zasebniki in trgovske družbe pooblaščeni uvažati v višini, kolikor izvažajo. Zasebne kompenzacijske posle bo proučeval Nacio. nain i urad za izmenjavo blaga z. inozemstvom vsakega posebej. Za poenostavljenje kontrolnega postopanja in v svrho natančne izpeljave napram inozemstvu prevzetih obveznosti bo vlada na podlagi dovoljenih povečevanj kontingentov za plačilo v inozemstvu potrebne devize sama dodeljevala. Nadalje so bili sklenjeni ukrepi, na podlagi katerih bo olajšan uvoz sirovin in polizdelkov, pri tem pa bodo upoštevali tudi trenutne sezonske potrebe. Nadalje poroča »Neue Ziircher Zeitung« iz Milana, da so novi italijanski uvozni kontingenti povzročili znatno podražitev inozemskih sirovin in in izdelkov, m sicer predvsem radi majhnih zalog. Zato se jc na notranjem trgu pojavil velik nemir. Zato tudi. italijanski listi razmeroma malo pišejo o teh ukrepih in predvsem ugotavljajo pripravlje. tiost italijanske vlade skleniti čimveč novih pogodb na kompenzacijski podlagi. Po i tal. zunanje-lrgov. statistiki je znašal izvor. iz Italije v našo državo v j»rvih 11 mesecih 1934 127.2 milij. lir, leta 1933 (12 mesecev) 124.4 trgovina z Italijo lani pasivna za 60 milij. lir, v celem letu 1933 za 64.5 in 10:« za 189-5 milij. lir. Uspeh italijanske trgovinske politike proti nam jo očividen, saj ji je uspelo v kratki dobi dveh treh let zmanjšati pasivnost italijanske trgovine z nami za več kot polovico. V naslednjem podajamo (ki londonskem Kco-nomistu Se podatke o bilancah drugih držav v prometu z Italijo |K) italijanski trgovinski statistiki. Podatki se nanašajo za celo leto 1932. 1933 in prvih 10 mesecev 1934. Anglija: pasivnost 123.4 milij. v letu 1934, 43.4 leta 1333 in 7.2 milij. lir v letu 1932. Argentina: pasivnost leta 1934 62.6. aktivnost 1933 134.7 in pasivnost 1932 101.4 milij. lire. Avstrija: Tu je znašala |>o italijanski statistiki pasivnost lani 50.5 (1933 «.7, 1932 pa je bila zabeležena aktivnost za 4.4 milij. lir). Francija: pasivnost 1934 61.8, aktivnost 1933 18.-1, 1932 '35.3 milij. lir. Nemčija: pasivnost 299.6 v letu 193-1. 359.1 Iililij. v letu 1933 in 332.6 milij. v letu 1932. Švica. Aktivnost 1934 za 156.1. 1933 za 212.3 in 1932 za 268.3 milij. lir. Zedinjene države. Pasivnost 1984 488.2, 1933 595,4 in 1932 170.2 milij. lir. Iz tega pregleda je razvidno, da je bila s skoro vsemi večjimi in važnejšimi državami itali- banki v Zagrebu odlog plačil na 6 let, finančne olajšave ter valorizacijo nepremičnin. Valorizacija nepremičnin je bila odobrena v tej višini: posestvo Reber v Zagrebu od 28.085.81 na 5.301.4S6 Din, posestvo Jagomir v Sarajevu od 121.480 na 820.00 tn hiša v Hreljinu od 3.671.14 na 100000 Din, skupno torej od 156 237.25 Din na 6.211.436 Din. Banea dTtnlija. Najnovejši izkaz za 20. febr. kaže v primeri z izkazom za 10 februar znatno povečanje podlage in sieer od 5 322.1 na 5.823 mil. lir in deviz od 48.9 na 495 milj. lir. Istočasno se je obtok bankovcev zmanjšal za 316.8 mil. Ur na 12.2655 milj. lir. Kongres gostilničarsklli podjetij kraljevine Jugoslavije bo od 14. do 17. marca I. 1.. in sta glavna kongresna dneva 15. in 16. marca, dočim »e v ostalih dnevih vršijo razne konferenre. Pričakuje se več tisoč udeležencev. Glavno zborovanje se -začne dne 16. marca ob 9 v dvorani Zagrebškega zbora, ila se nudi udeležencem kongresn pregled vsega onega, kar lahko dobavljajo zagrebški trgovci in obrtniki gostilniškim podjetnikom, se priredi v s n prt Kako je nastala enajstmetrovka Enajstmetrovka ju največja kazen za moitvo. proti kateremu jo sodnik jti.-odi, in posledica takega kazenskega strela je skoraj siguien gol. Vsak jiozna enajstmetrovko in toliko se govori o njej. samo zelo redki 6o oni, ki bi ved li kaj v*č po vedati o njenem postanku, roslušajmo, kaj pravi dr. Horst i. \X'eber o lej stvari. Bilo je ob koncu piejšnjega stoletja, ko sta s stala nasproti Sto e in Nots-i.oui.ty v pokalni tek mi in sicer na igrišču pr,ega. Igra je bila proti koncu šc vedno iKJ za goste, ^etiirti so domači tako navijali za svoje. Ozadje Lountyjeve enajstorica je bilo vedno bolj oblega o in utrujeno, uo.iin so oni od Stokerja vedno bolj pritiskali, da izenačijo. Ci sto proti koncu se je vendar tudi Hrabri Nots- in 1932 110.7 milij.' lir. Istočasno je znašal uvoz , janska trgovinska bilanca pasivna. Izjemo je lani v Italijo iz naše države 187.2 milij. lir v prvih 11 ' tvorila le velika aktivnost v prometu s fivico. v Italijo Stanje Narodne banke Dne 28. februarja jc bilo stanje Narodne banke naslednje (vse v milij. Din, v oklepajih razlika v primeri z izkazom za 22. februar): Aktiva: zlato v blagajnah 1.126.2 (+ 5.7), zlato v inozemstvu 133.5 (— 4.35), valute 0.05 (— 0.11), devize 29.05 (— 28.54), skupno podlaga 1J2S8.84 (— 27.3), devize izven podlage 134.5 . (_ 0.6), kovani denar 255.76 (— 27.365), posojila: -menična 1.568.4 (+ 3.7), lombardna 259.5 (4- 0.9), razna aktiva 308.37 (+ 4.1). Pasiva: bankovci v obtoku 4.822.2 (+ 48.8), drž. terjatve 4.8 (+ 0.3), žirovni računi 574.8 (._ 38.4), razni računi 661.2 (— 46.1), skupno ob- , veznosti po vidu 1.240.8 (— 84.15), obveznosti z rokom 276.1 (+ 14.85), razna pasiva bi odgovarjalo tako njegovi gospodarski in »oci-jalni važnosti pa tudi številčni moči. Tako resolucija. Ne bi bilo napačno, če bi se sedaj oglasili še obrtniki, ki stoje pod vodstvom g. Pičmana, ki seveda tudi ne morejo zahtevati manjšega zastopstva v parlamentu. Obrestna mera ta vloge v Nemčiji S 1. marcem 1935 je stopila v veljavo nova __....... w ______________ ______________ _ Count>i-moJtvu zasmejala sreča in bomba je frčale propagandne svrhe dne 16. in 17. marca v kon- proti nasprotnemu golu, katere noben vratar sveto grešni dvorani posebna : gostilničaroka razstava«. ne bi model ubraniti. Toda tflei tfa sunka: nihči Zveza hrvaških vinogradnikov priredi razstavo vin s poskušajo. Kastavi se priključi tudi modna in reklamna revija. V soboto zvečer ter v nedeljo ves dan se bo vršila za kongresiste in zagrebško publiko reklamna revija si>oniladanfke mode. Vstopnina bo znašala 5 Din. Za zagrebški kongres je dovoljena od 12. do 19. marca po železnicah polovična vožnja. Borza Dne 4. marca. Denar ne bi mogel ubraniti. Toda glej ga spoka: nihčt ni računal z obrambo z roso levega branilca Nots Countyja. Ta je namreč v svoji pi isonosti duha / zadnjem trenutku pridrvel pred gol in je udaul žogo z vso silo nazaj, seveda s pest,o. Sigurni ,;ol je bil ubraiven in zmaga za njegovo nio-Jto pridobljena. Kajti sodnik je moral diktirati po tedanjih pravilih samo prosti strel. Kazenski prosti.r ter enajstmetrovke, so bili za tedanje tase pop dnoma neznani pojmi. Jasno, da se je vsa enajsiorica Nots-Countyja postavila v vrata, kjer je stvorila nepro-doren zid in žoga se je gladko odbila nazaj na : pol,e. Boljše moitvo, ki bi si lahko izvojevalo naj- danaSnjem prometu je vvbudd pozornost manj neodločen rezultat, jc moralo oditi poraženo ider funta kot tudi padec lire. Popuščanje z igriSča in to nezasluzeno. tako padec funta kot tudi padec lire. Popuščanje [unta se opaža že delj časa in je to popuščanje pri- Ur pisovati odtegovanju velikih inozemskih dobroimellj krogih V t _ , , i J_____ ___»» ". 1...nfitrhnM*. stavili Omenjeni slučaj je dvignil tedaj v nogometnih precej prahu. Mnogo je bilo takih, ki so začelo v obilni meri skrivanje zlata. Zanimito je da dolar v celoti ne sledi padcu funta, V' zasebnem kliringu je ostal avstrijski šiling na naših borzah neizpremenjen 8.25—8.35. Grški boni v Zagrebu 30 blago, v Belgradu 30 blapo. . Angleški funt je popustil v Zagrebu na 219.20 do 220.80, v Belgradu pa na 219.20 220.80. - Španska pezeta v Zagrebu 5.4 blago, v Belgradu 5.45 blago. - Budimiiešta v Belgradu S.75 blago. Ljubljana. Atnsteidani 2970.- do 2984.60, Ber- naprej, ker bi se mogli taki slučaji šc večkrat ponoviti. Zato so napravili nov paragraf, s katerim so vpeljali ena stmetrovko, da bi s tem enkrat za vslej take gorostasnosti preprečil L Ta nova odločba pa je imela še vseeno eno slabo stran in kakor nalašč je radi tega postala zopet Stokerjeva enajstorica ž.rtev tega nedostatka. Tedaj je igralo to moštvo z rezultatom 0:1 do zadnje minute. Njegov nasprotnik Aston Villa, slavn« enajstorica, je prav do zadnje sekunde vodila. Kar naenkrat pa je njen igralec zakrivil prosti strel kom 3%, z dogovorjenim odpovednim rokom od 238.44 ' 3 do 6 mesecev 3.125%, od 6 do 12 mesecev 3.625 (— f 25) in nad 12 mesecev 3.875%, za dnevno zapadli de- Obtok bankovcev in obveznosti po vidu 5.563.0 nar v provizije prostem času 1%, v proviziji zave-' ---- • 35 j) t0 je I zrinem računu 1.5%, za denar na odpoved od 1 do ureditev obrestne mere v Nemčiji, ki poinen.Ui zo- j lj,v 1756.03—1769.95,- Bruselj 1025.98—1031.04, Cu- , , . ., .. . , petno znižanje. Poslej bo najvišja obrestna mera rih 1421.01-1428.08, London 206.94-209, Newvork naenkrat pa ,e njen igralec zakrivil prosti stre v za vloge: i 4305 57-4341 88, Pariz 289.48—290.92, Praga 182.91 ! kazenskem prostoru m sodnik ie odredil enajst- Za hranilne vloge z zakonitim odpovednim ru- j do 184.02, Trst 36S.83-371.91. metrovke In izenačen,e ,e bilo več kakor sigurno . - ■ > 1 i . .... • H/n »—v" I I nrl o cm r»l i t« Ca \r e» r- 7 rt rt i rn in nanoiil^ rtn »1 -I fcf,?'® SSZ»S)%. Tega'samo j 3 mesecev 2.5%, od 3 do 6 mesecv od 6 do 12 J;?8 ' U47'2 <+ 7',at° kr"ie 2601 1 meSNadVa,1e £ ^ ^Sff ^Vizija od Pričujoče stanje Narodne banke kaže znatno zmanjšanje podlage predvsem radi odtoka deviz, Na drugi strani pa je zlato v podlagi znatno naraslo. Zlato v inozemstvu se je zmanjšalo za'približno isti znesek kot v prejšnjem izkazu. Te izpremembe med aktivi so se poznale tudi v odstotku kritja. Dočim se je v splošnem kritje zmanjšalo pod 30%, je samo zlato kritje naraslo čez 26%. Nadalje jc omeniti, da obremenitev banke za ene šestine na eno osmino mesečno. Bilance francoskih velebank za 1934. Skupno kažejo glavne bilančne postavke štirih velikih francoskih bank (Credit Lyoimais, Comptoir na-tional d' eseompte. Societe generale in Credit in-dustrielle et Conimcrcial) tele vsote v milijonih fiankov na dan 31. decembra 1934, v oklepajih f>o-datki za 31. december 1933: gotovina, naložbe, žiro itd. 7.227 (7.287); ekonlfrnne menice, blagajniški boni in boni narodne obrambe 18.159 (19.758), ultimo ni bila baš znatna. Deloma so :se Obvezno- j dolžniki 6 908 (7.236) posojila 1.3(1« fl.254), pa sti po vidu celo izpremenile v obveznosti z rokom, , i&f^V " 1.699 kar je ugodno znamenje. Posojila banke nadalje naraščajo in to zlasti eskontna. V poldrugem mesecu so narasla: menična za 59.7, lombardna pa za 25.4 milij. Din, skupno za 85.1 milij. Din. Sliko posojil nam daje tale razpredelnica (v milij. Din): menična lomb. skupno 31. dec. 1934 1.528.8 235.1 1.763.9 15. jan. 1935 1.508.4 234.1 1.742.7 28. febr. 1935 1.568.4 259.5 1.827.9 Obrtniki zahtevajo 6 poslancev Dne 3. marca se je vršil v Mariboru zbor predstavnikov iz vseh srezov mariborskega okoliša. Zborovanje je vodil g. Miho Vahtar. Dne 4, marca pa se je vršilo za predstavnike srezov ljubljanskega področja enako zborovanje, ki ga je vodil g. Rebek Josip. Na teh zborovanjih so se sprejele naslednje resolucije: Zbor opozarja, da so številčna moč obrtništva, njegova vloga v socijalni in gospodarski strukturi naroda in tudi njegov vpliv na politično gibanje v narodu tako močni, važni in odločilni, da predstavlja obrtništvo poleg kmeta enega glavnih slojev naroda. To obrtništvo, ki je najvažnejši faktor naše gospodarske osamosvojitve, se nahaja danes v naravnost obupnem gospodarskem položaju, ker je padla njegova zaposlitev v teku saino zadnjih dveh iot za 50 do 80 odstotkov. Dolgovi obrtništva znašajo samo v denarnih zavodih v dravski banovini okroglo 150,000.000 Din, blagovni in drugi dolgovi pa najmanj še enkrat toliko. Da se izboljša položaj obrtništva, smatra zbor za potrebno, da se čimpreje izvedejo ukrepi za poživitev gospodarske delavnosti, ki jih je napovedali! in deloma tudi pričela izvajati vlada. Oso-bito pa smatramo, da je treba omogočiti zaposlitev obrtništva in njenega pomožnega delavstva z javnimi deli, s popolno ukinitvijo režijskih del državnih in samoupravnih institucij ter z opusi itvijo delavnih raznih državnih zavodov in oddajanjem teh del čim širšemu krogu obrtništva; v ta namen naj se izpremenijo določbe zakona o državnem računovodstvu tako, da bo omogočena uspešna konkurenca tudi malemu obrtniku. Z naj-energičnejsimi ukrepi jo treba zaščititi obrtnika pred nelegalno konkurenco. Obrtniku naj se s primernimi krogi omogoči, da bo svoje plačilne obveznosti mogel izpolnjevati lako, da pri tem no bo ogrožen njegov obstoj in gospodarska delavnost. V to svrho je potrebno, dn se obrestna mera še nadalje zniža, obrtnlku-dolžniku pa da možnost zakonito urejonega obročnega odplačila dolga, da se s tem omogoči na pravičen način njegova razdolžitev. Obrtništvo ugotavlja, da obstoječi trgovinski odnošaji napram inozemstvu v veliki meri povzro-čujo nerenlabilnost kmetijskega gosjiodarstva In propadanje kmeta, neurejene razmere v zaposlitvi in zaslužku pa popolno oslabitev kupne moči delavstva in uradniStva. Zato zahteva, da se s primerno zunanje trgovinsko in agrarno politiko izboljša položaj kmeta, z ureditvijo uradniSltih od-nošajev in mezdnih vprašanj pa dvigne kupna moč uradnika in delavca. Obrtništvo kol važen političen finitelj zahteva, da se mu v narodnem predstavništvu zajamči primemo zastopstvo, in v ta namen v parlamentarni delegaciji dravske banovine vsaj B mest, kar (1.697), upniki 30.756 (82.445). * Gradnja nove palače Poštne hranilnici- v Belgradu. Jugoslov. Lloyd poroča, da jc ministrski svet sprejel predlog gradbenega ministra, s katerim se odobruje gradba nove palače Poštne hranilnice v Belgradu za proračunsko vsoto 5.2 milj. Din. Revizija in revizorji. Zadnja številka Trgovskega Tovariša (št. 1—2 1935) prinaša dokumenti, rano predavanje g. Lojzeta Pippa v Združenju diplomiranih ekonomistov in komercialistov v Ljubljani. Avtor se podrobno peča s tem vprašanjem, ki postaja po vzgledu drugih držav tudi pri nas vedno bolj aktualno. Vendar doslej kljub velikim koristim strokovne revizije ni uspelo pridobiti našo zakonodajo za vpeljalo te institucije pri nas. Konkurz je otvorjen o imovini Elektrohemiiske tvornice v Karlovcu, prvi zbor upnikov 4. marca, terjatve je prijaviti do 15. marca. Valorizacija nepremičnin Hrvatske poljodjelske banke v Zagrebu. Kot smo že poročali, je trgovinsko ministrstvo odobrilo Hrvatski poljod.ielski Promet na zagrebški borzi 31.560 Din Curih. Belgrad 7.02. Pariz 20 37, London 14.51, iNewyork 805.25, Bruselj 72.20, Milan 25 92. Madrid 42.20. Amsterdam 208.95. Berlin 124 05, Dunaj 57.05, Stockholm 74.80, Oslo 72 9, Kopenhag. 61.80. Praga 12.88 Varšava 5832. Ateiie 2.90, Carigrad 2.47, Bukarešta 3.05, Helsinglors 6.42. Buenos-Aires 0.7875. Vrednostni papirji Tendenca za državne papirje je bila neenotna, vendar bolj z nagibnostjo k popuščanju. To se je jioznak) tudi v prometu, ki ni bil znaten. Znašal e na zagrebški borzi: vojna škoda 1000 kom. in agrarji 210.000. Za dolarske papirje je bilo manj zanimanja in so tečaji bolj popustili. Ljubljana. 7% inv. pos. 74—76, agrarji 46—47, vojna škoda '»1—3S3, 6% begi. obv. 65 05.75, 8% Bler. pas. 76—78, 1% Bler. pos. 66- 68, 7% pos. Drž. hip. banke 70-72. Zagreb. Drž. papirji: 7% invest. pos. 75 77, agrarji 46 —47 (46.50), vojna škoda 880 382 (381, 383). 3. 382 bi. 4. 380- 382, 5., 6., 7. 382 bi. 6% belg. obv. 66.50 bi., 8% Bler pos. 76—78, 7% Bler. pos. 66.25—67.50. — Delnice: Narod, banka 5400 bi., Priv. agr. banka 260—264. Osj. sladk. tov. Ic5 bi.. Trboveljska 120 -125 (100 po 123, 122). Belgrad. Drž. papirji: 7% invest. pos. 76E0— 77 (77), agrarji 18 50—49.50 (50). vojna škoda 380 384 50 (383. 382), 3. 380- 384 (383), 4. (382 F0) f>% begi. obv. 66.25—67, 7% Bler. pos. 67—67 50. Delnice: Narodna banka 5500-5700 (5500), Priv. agr. banka 258—259 (260. 256). Žitni trs Novi Sad. Vse je neizpren. Tendenca neizpre-meniena. Promet slab. Budimpešta. Tendenca: stalna. Promet: omejen. Pšenica: marec 16 64-16 70. zaklj. 16.65—16.66; maj 13.06-13.10, zaklj. 1300—13.02. - Rž: marec 12.93; maj 13.12—13.27, zaklj. 13.13-13.15. Koruza: maj 11.69 -11.82, zaklj. 11.69-11.70; julij 11.97 do 12.00, zaklj. 11.90—11.94. Toda smola in že več. Žoga se je nahajala daleč na polju in predno so jo spravili nazaj, je potekel čas igre in sodnik je moral odžvižgati konec. Lahko si mislite, s kakimi obrazi so odšli igralci Stokerja z igrišča, kajti tudi topot so bili na tako krivičen način ob izenačen rezultat. In tudi sedaj ni mo4la zve-a anulirali tekme, kljub temu, da je uvidela veliko krivico, ki se je s tem napravila moštvu Stokerja. Radi tega se je komisija, ki je določala in spreminjala pravila, zopet vsedla k mizi ter določila tole pravilo za enajstmeterski strel: Enajstmetrovko je tudi potem streljati, ko je že potekel čas tekme. SK Ilirija. Smučarska sckcija. Seja sekcijskepm načelstva ho tlrovi ob' 18 v kavarni Evropa. OdbArhlKi polnoAtevilno! — Lalikoalletska sekcij n Serijsko nn-j 6ol«tvo pon<»\ no opozarja nn današnje troninpe ,v Stiv-(ii-oiui zu ronlltrv ieka"e ob 18. za vse »stn-le pa ob 10 v telovadnici nu Urolinu. Službene objave Ljubljanske pndzvezc JSZZ. Red na seja n. o. bo drevi ob -jl.30 v damsknm tulonu kavarno Kinonn. K soj! «o povabljeni zastopniki klubov, ker bodo i-zAi-ebaue bazenske tekme' za pmi7.ve/,no prvenstvo. VRUr.JNSKO POROČILO JZSZ dne 4. marca 1935. Planica, S-m. dom STC Tlirijo (9,. m-nrcal: .Tnsno, mirno, 2f>cm pr&iča nn trdi jH)dl«apri. Smuka idealna. Mojstrana (2. marca): Jasno, severni. vetoT, na trdi podlagi 16on) novega snega, v sonci siicr suh. Smuka prav dobra. Skakalnica upornima. Pokljuka (3. marca): Jasno, severni veter. 150 cm sreža. Smuka prav dobra. Skakalnica nenpora' nn. Fiistrica— Boh. jezero (telef.): Jasno, mirno, H) cn> srenja. Smuka iigtnlna. Kranjska gora, Planica—Rateče (telef.): Barometer sc dvipra, jasno, mirno. 40 cm srenja. Smuka dobra. Vršič, Tamar, Krnico: 100 cm pr&iča. UMRL JE HON. NADZORNIK - FRANC KRAČMAN MAJOR V POKOJU SVOJEGA ZVESTEGA SODELAVCA IN PRIJATELJA OHRANIMO V NAJLEPŠEM SPOMINU! — POGREB BO DNE 5. MARCA OB 15 IZ ZREBČARNE SF.LO PRI LJUBLJANI, DNE 4, MARCA 1935 UPRAVA BANOVINSKE 2REBCARNE Naznanjamo žalostno vest, da je umrl naš dragi oče, stari oče, brat gospod Ivan Bitenc posestnik na Zg. Pobrežju št. 2 dne 3. marca 1935, previden s tolažili sv. vere, v 81. letu starosti. Pogreb dragega pokojnika bo v torek 5. marca 1935 ob 10 iz hiše žalosti na pokopališče na Rečici ob Sav. Zg. Pcbrežje, dne 3. marca 1935. Tine, Alofz, Maks, sinovi: Frančiška, Ivanka, hčerki; Tilda, Mici, He'a, sinahe; Franc Šalek, zet, vnuki in ostalo sorodstvo. Zahvala Ob smrti našega dragega brata, svaka, strica, nečaka in bratranca, prečastitega ^ Franceta Bonača vojnega kurata r rez. la katehet« se vsem, ki so nam v najtežjih urah stali ob strani, najprisrčneje zahvaljujemo. Posebna se zahvaljujemo preč. duhovščini, komandi mesta za častao vojaško spremstvo, bojevniškim organizacijam za nadvse častno spremstvo na zadnij poti, vodstvu Leonitfia, zdravnikom in častitim sestram za požrtvovalno zdravniško nego, združenemu pevskemu zboru za pretresljive žalostinke, vsem darovalcem vencev in cvetja ter vsem ostalim mnogoštevilnim prijateljem in znancem za tolažilne obiske, ki so nam na kakršenkoli način izkazali svoje sočuvstvovanje ler tako mnogoštevilno spremili dragega pokojnika na njegovi zadnji poti. Vsem skupaj Bog plačaj! V Ljubljani, dne 4. marca 1935. Globoko žalujoči ostali. Zahvala Za vsa sočutja ob smrti -naše predrage matere, taščo in stare matere, gospe Franje Cucek roj. Žužek vdove po sodn. pristav se vsem prisrčno zahvaljujemo, i ..sebno pa se zahvaljujemo č. g. dr. p. Gvidonu Rantu OFM za poslednjo tolažbo in podelitev sv. popotnice. Zahvaljujemo ic č. g. J. Barlelu in drugim čč. gospodom za spremstvo pri pogrebu, nadalje vsem darovalcem cvetja ter spremljevalcem na zadnji poti. Prosimo, da sc v molitvi spominjate na umrlo nam drago pokoj-nico. Sv. maša zadušnica bo 7. marca ob pol osmih v cerkvi sv. Jakoba. V Ljubljani, dne 4. marca 1935. Žalujoči ostali. MALI OGLASI V malib oglasih velja vsaka beseda Dia 1*—; ienl-tovanjski og asi Din 2-—. Najmanjši znesek ca mali oglas Dio tU*—. Mali oglasi se plaujejo takoj pri naročilu — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enoUolonska. 3 mm visoka pelitna vrstica po Din