Slev. 277. Posamezna številka stane 1 Oin. < ' • v uodih, v neieK dne 7. lecenra 1923. Leto Ll. Naročnina nnza za državo SHS j do preklica: ■) po polti ineaetao Oln 14 dostavljeni) na dom mesečno......„ 12 za inozemstvo: m«sedno Dla 23 =5 Sobotna izdaja: s t Jugoslaviji.....Oin 20 » inozemstvo.......40 — Cene inseratom:s? Enostolpna netltna vrst« maU oglasi po Din. t«50 In Dtn. 2-—, veliki oglasi nad 43 mm vt-Sine po Din. 2 50, poslana itd po D n. 4 —. Pri ve6|em naročilo popust. Izhaja vsak dan Izvzemšl ponedeljka In dneva po proz« ntku ob 5. nrt 7. j utrni. __Uredništvo |e v Kopitarjevi ulloi Itev. 6/I1L Rokopisi se ne vračajo; netranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredn. telet. štv. 50, upravn. Stv. 328. Političen list n slovenski narod. Oprava ja v &opltar|etf al. 8. — Račun postne uran. Ijnbl|anske št. 690 za naročnino tn št. 349 za oglase, sagreb39.611, saralev. 7533, praške in duna|. 24.797. 'Narodni kričači so odnekdaj sumljiv element. Izkušnja pokaže, da 90 % teh ljudi obstoji iz najgrših eebičnežev, Špekulantov in izkoriščevalcev. Tudi pri nas so si taki elementi odnekdaj zbirali narodni prapor, da pod njim delajo umazane kupčije. Pretežna večina starih »narodnih« naprednjakarjev v leti 70/80 se ie rekrutirala iz navadnih trških oderuhov po deželi. Med tem ko so spretno izrabili preporajanje narodne svobodo-umne misli po državi, so delali s svojo la-ičavostjo pridno reklamo za svoja podjetja, pisarne in štacune ter se vlegli k večnemu počitku z mučeniškim vencem r.a glavi, zapuščajoč svojim dediče.m lepa premoženja. Kateri so za narod res delali in res trpeli, to se pravi, za ljudstvo in ne za kliko, ti so bili in ostali reveži. Tudi zahvale niso želi, ampak od narodnih pijavk ustanovljeno časopisje, bi si je vzelo patent na narodnost, jih je za časa življenja in še po grobu grdilo kot »internacionalce«, »klerikalce«, »na-?adnjake« in »protinarodne elemente«. Naroden je bO le tisti, ki si je pridno ba-Bal žep, da je le široko odpiral usta v prid »milemu narodu«, dočim se je ob trenutkih, ki so zahtevali dejanskih žrtev, dela in nevarnosti, lepo skril. Avstrijska država je te narodnjakarje kmalu spoznala in jih pustila kričati; kadar 60 vpili najbolj, so dobili »Franca Jožefa«, ki so ga nosili z enakim ponosom kakor so sprejemali oblake kadila od l »narodnega« časopisja. Danes so ti ljudje, bivši člani »Flot-fenvereina«, seveda pri »Jadranski straži«, bivši vitezi Franc Jožefovega reda se ponašajo s svetim Savo, kar pa je bilo te _ vrste narodnjakov nekaj časa med vojno na ljubljanskem gradu, se obilno ndškodujejo za svoje kratkotrajno trpljenje v upravnih svetih raznih »nacionaliziranih« podjetij, kjer vlečejo za svoje ►narodne zasluge« v bratski družbi z nemškimi, laškimi, francoskimi in židov-ikimi akcijonerji mastne dividende, provizije, tantijeme, premije itd. itd. V družbi z pristnimi Germani, fašisti in s krščenimi in nekrščenimi Francozi se vodi »nacionalna«, »jugoslovanska«, »integralna« politika. Narodnjaki so izrabili začasno jugoslovansko upravo na Koroškem za to, tla so z umazanimi špekulacijami obogateli, izrabili so v isto svrho ge6lo nacionalizacije Trboveljske družbe, izrabili so v ta namen državno akcijo za prehrano pasivnih krajev, zdaj ''o zamislili veliko akcijo, da si napolnijo svoje nenasitne bisage s pomočjo »Landerbanke«, ki jo vodijo tuji internacionalni kapitalisti. »Vse za žep!« to je geslo te lepe »jugoslovanske« družbe, pa magari v družbi s samim hudičem, da le nese. Po zaslugi te družbe, ki jo tvorijo sami demokrati, je naše politično življenje zašlo v tako močvirje, kakor nikdar popreje. Demokrati uprizarjajo s prišpe-kuliranimi in državi, oziroma ljudstvu ukradenimi milijoni uprav divji lov na duše. Kupujejo se posamezniki, kupujejo se cele družbe, kupujejo se stranke. Socialistično in zdaj tudi komunistično stranko so »narodni« bankirji tako razbili v kosce. En del starinskih »napred-njakov« so mladini kupili s pomočjo Arka. Drugi del, ki se še ne da, mislijo na drugačen način spraviti podse. Ker jim je pomoč režima za njihove plenilne akcije neobhodno potrebna, se skušajo zopet približati radikalom in so se celo lotili Pašiča, da ga kupijo s predsedstvom v Trboveljski družbi, kar potrjujejo »Jutranje Novosti«. Tako bi družba s pomočjo režima lahko nemoteno drla našo državo — vsaj tako si ona misli. Vsa politika v Jugoslaviji se tako suče okoli mamona, edina ovira čestilcev zlatega teleta je Slovenska ljudska stranka. Zato je treba tolči po SLS. V to svrho se ti bankirji odevajo v narodno Haljo. Njihovi kolovodje so prvi Jugo-filaveni. S špekulantsko naravo združujejo naicorečnejše slovanstvo. Teca pa- tenta sa ne dajo vzeti, kajti to je starodavni privilegij liberalcev, da imajo polna usta naroda. Posebno pa so zadnje dni začeli kampanjo za rešitev miloga naroda iz — »klerikalnih« krempljev. Naprednjaki se morajo koncentrirati, pritegniti se morajo zraven še socialisti in komunisti, voditelji namreč, ljudstvo se pa mora preslepiti s protiklerikalno gonjo, da ne bo opazilo, kako se koncen-truje internacionalni kapital pod jugoslovansko zastavo, da aranžira velik roparski pohod na jugoslovenske žepe. Na signal morskih volkov, ki so se odpravili za bogatim plenom, je začelo njihovo časopisje divjo »nacionalno« gonjo proti — »klerikaiizmu«. Ta je »sovražnik naroda«, »sovražnik državo«, »sovražnik edinstva«, »sovražnik jugo-slovanstva«. To pa zato, ker je SLS edini in tudi najodločnejši in najneizpros-nejši sovražnik liberalnih oderuhov. Vse kar je pošteno, od kapitalističnega mate-rijalizma nepokvarjeno, kar iskreno želi Belgrad, 6. decembra. (Izv.) Po večdnevnem zaupnoagitacijskem potovanju po Sloveniji se je včeraj vrnil v Belgrad znani voditelj srbskih komunistov advokat Triša K a c 1 e r o v i č. V konstituan-ti je bil ta sodrug predsednik komunističnega kluba, podpredsednik pa je bil slovenski poslanec K1 e m e n č i č. Ze takrat so v javnosti krožile čudne govorice o Kaclerovičevi taktiki in posebno o njegovih prijateljskih zvezah z radikalnimi krogi. Ž ozirom na njegovo potovanje po Sloveniji pa se v izvenparla-mentarnih krogih govori, da je bilo to potovanje aranžirano od strani krogov, ki niso daleč od vlade. Trdi se, da je g. Kaclerovič svojo od teh krogom poverjeno misijo izpeljal s precejšnjim uspehom v Ljubljani in na Jesenicah, kjer je z ortodoksnimi komunisti in njihovimi prijatelji v vrstah naprednega bloka imel več zaupnih sestankov. Po svojem prihodu v Belgrad se je s temi uspehi zelo hvalil in se posebno laskavo izrazil o dr. L e m e ž u. Režimske policijske oblasti so šle g. sodrugu Kaclerovieu zelo na roko in so mu v Osjeku dovolile javen UMIRANJE NARODNE SKUPŠČINE. Belgrad, 6. decembra. (Izv.) Vladni poslanci zadnji čas očividno sabotirajo delo v nekaterih odborih, tako da se mnogi zakonski načrti in važni predlogi ne rešujejo. Tako je prenehal delovati s svojim delom odbor za proučevanje zakona o sodnikih, ker se vladna večina noče sporazumeli gledo plač sodnikov. Iz istega vzroka se tudi niso vršile seje odbora za srednješolski zakon in je seja tega odbora sklicana na zahtevo opozicijo za jutri. Odbor za prošnje in pritožbe je imel že trikrat napovedano sejo, pa se ni mogla nobena vršiti, ker so prišli na sejo samo opczici-jonalni poslanci. Slično je pri vseh ostalih odborih. RAZPRAVA O PRORAČUNU PRAVOSODNEGA MINISTRA. Belgrad, 6. decembra. (Izv.) Na današnji dopoldanski seji finančnega odbora se je nadaljevala in končala razprava o proračunu pravosodnega ministrstva V imenu Jugoslovanskega kluba je govoril poslanec Stanovnik in kritiziral sod-nijsko postopanje v nekaterih prečanskih krajih. Navajal je v dveh primerih, kako se delajo krivice bodisi vsled slabe sodnij-ske prakse, bodisi iz strankarskih ozirov Kritiziral je tudi, da pravosodni minister nemoteno pusti, da banke navijajo visokost obrestne mere za posojila do 40 % ter tako dopušča, da se naše ljudstvo izžema. Taka obreslna mera uničuje narodno premože-nje, povečuje draginjo pri vseh življenskih in gospodarskih potrebščinah. Zato poziva ministra, da sporazumno s finančnim in Ir- narodu gmotni in duševni napredek, se zbira pod njeno zastavo. Ljuclstvo se je krepko in neomajno drži, ker ve, da ga le SLS more braniti proti veleroparstvu, našemljenemu z »jugoslovansko« krinko. Ta družba, zato kriči toliko proti avtonomiji, ker se boji samovlade l j u d-s t v a , ki hi kontrolirala njihovo nečedno početje in špekulacije z ljudskim premoženjem. Demokratski kapital se zato zavzema za centralizem, ker rabi izvest-no gospodujočo kliko v Belgradu, da mu dovoljuje pod avtoriteto države odirati narod in participirati na dobičku režima. Nesamostojne, napol neumne uapol koristoljubne in stremuške eksistence se lovijo na lim »integralnega jugoslovan-etva.« To je bistvo demokratskega »nacionalnega-! političnega programa. Poštenih, pravih in okritih svobodomisle-cev &plon ni več v tej družbi. Ostali so sami — morski volkovi, ki jim je narod, država, politika en sam veliki objekt njihovih požrešnih nagonov. komunistični shod, ki je prvi po obznani. Sicer so na Hrvatskem prepovedani shodi vseh drugih protirežimskih in opozi-eionalnih strank. Belgrad, 6. decembra.' (Izv.) Že par dni se tu mudi več političnih mrtvafeov od 18. marca iu znanih političnih agen-tov iz Hrvatske, Bosne in Slovenije. Prišli so na poziv radikalov. Na dosedanjih konferencah so se posvetovali o živahnejši politični akciji proti opozicio-nalnim strankam v prečanskih krajih. S strani radikalov vodijo to akcijo znani aranžerjj, raznih političnih poskusov. Kolikor se je moglo zvedeti, so je izdelal podroben načrt o tej politični akciji, ki se bo mestoma izvršila pod povsem novimi firmami, deloma pa bodo nalogo, pridobivati ljudi za režim, prevzele stranke, ki so 18. marca ekrahirale. Radikali bodo to akcijo podpirali z denarjem in seveda tudi s pomočjo policijskih oblasti. (Zdaj so popolnoma razumljivi zadnji dogodki v občinskem svetu ljubljanskem kakor lažniva in bojevita pisava ljubljanskih nasprotnih dnevnikov in grožnja »Samouprave« proti nam. Op. ur.) govinskim ministrom napravi konec takemu izžemanju. Poslanec Pušenjak povdarja, da se zakonodajni svet ne sklicuje k posvetovanju pri predlaganju novih zakonov in da se omalovažujejo hrvatski in slovenski člani tega sveta. Zavzema se za podporo društvu " Pravnik« in za list »SlovenBki Pravnik«. Navaja nezakonitost sekvestrov na sekvestriranih posestvih. Ugotavlja, da je proračun fiktiven, odločno nastopa proti redukciji sodnikov ter navaja nekatere tipične vsote, ki so premajhne in so določene za Slovenijo. Govorilo je še več poslancev, nakar je finančni odbor sprejel proračun tako, kakor ga je predložila sekcija. Zanimivo je, da je topot prvič glasoval proti vladi zastopnik džemijeta. AGRARNA REFORMA. Belgrad, H. decembra. (Izv.) Na popoldanski seji finančnega odbora se je pričela razpra\ a o proračunu ministrstva za agrarno reformo. Govorilo je več poslancev, m^d njimi Pušenjak in Žebot, ki sta ostro kritizirala uradovanje uradnikov tega ministrstva v Sloveniji. KONVENCIJA Z AVSTRIJO. Belgi ad, 6. decembra. (Izv.) Danes se je vršila seja odbora za konvencijo z Avstrijo. Obravnavali so se posamezni členi pogodbe, pri katerih je opozicija ostro nastopila. V imenu Jugoslovanskega kluba je poslanec š k u I i v daljšem govoru orisal skrajno predrznost vlade, ki hoče za svoje napako naprtiti vso posledice ljudstvu v Sloveniji in Dalmaciji. Predočil ie težak položaj onih zadrug na Štajerskem, ki so morale vlagati svoj denar v zvezo poljedelskih zadrug v Gradcu in ga ravno radi raznih naredb naše vlade niso mogle pravočasno dvigniti. Sedaj pa naj zamenjajo predvojno avstrijsko krono v razmerju 8 D za 100 predvojnih avstr. kron. S tem bo upropaščenili mnogo zadrug. Občutno škodo pa bodo trpeli ludi trgovski krogi in bančni zavodi. Govornik se je izjavil proti konvenciji in zahteval, da se ponovno^ določi ključ za poravnavo dolgov al pari. V nasprotnem slučaju naj se sprejme sislem clearinga. Poslancu Škulju je v daljšem govoru odgovarjal bivši minister dr. Laza Markovič in je končno pristal na izvajanja posl. Škulja glede oškodovanih zadrug. Pri glasovanju je večina sprejela predlog o konvenciji. DVANAJSTINE! Belgrad, 6. dec. (Izv.) Z ozirom na to, da finančni odbor in parlament ne bosta mogla končati proračunske razprave do novega leta in ker so bila vsa tozadevna pogajanja brezuspešna, se je finančni minister odločil, da bo 10. t. m. predložil finančnemu odboru dvanajstine za januar, februar in marec. Finančni odbor bo vsledtega moral prekiniti razpravo o proračunu in začeti razpravljati o dvanajstinah. Zakon za Brodarsko drostvo. Belgrad, 6. dec. (Izv.) Danes je zborovala dopoldne in popoldne sekcija odbora za proučevanje zakona o uslanovitvi privilegiranega brodarskega društva. Vlada je predložila zakonski predlog, da se osnuje novo dehiiško in brodarsko društvo iz srbskega brodarskega društva in iz celotncga državnega plovnega parka. Društvo bo imelo 150,000.000 Din akcijskega kapitala. Nominalna vrednost delnice je 1000 Din. Država bi si ohranila 51 odstotkov delnic, do 25 odstotkov dolnic pa bi dobilo srbsko brodarsko društvo. Akcije bi plačali obe s svojim aportom (brodovno imetje). Državni aport je cenjen na 180,000.000 Din, srbskega brodarskega društva pa na 11,000.000 Din. 24 odstotkov delnic bi bilo na razpolago zasebnikom, ki bi delnice lahko v znatni meri odplačali z obveznicami vojne odškodnine. Država bi garantirala za 7 in pol odstotno dividendo za obveznice, ki bi jih društvo izdajalo, in poleg tega še za mnoge druge kredite in ugodnosti. Zakonski predlog je ostro kritiziral dr. Kulovec. Ugotovil je, da je državni plovni park mnogo prenizko cenjen. Zahteval je, da ima državo večino na občnem zboru in da se delnice ne glase na ime. Minister dr. Jankovič in zastopnik? srbskega brodarskega društva so dajali obširna poročila, s katerimi se pa opozicija ni zadovoljila. Obširneje bomo poročali, kadar pride zakonski predlog pred zakonodajni odbor. PARASTOS ZA f PROTICEM. Belgrad, 6. dec. (Izv.) Danes se je vršil 40 dnevni parastos za pokojnega Stojana Protiča. Cerkvenemu obredu so prisostvovali tudi zastopniki Jugoslovanskega kluba. Pred volivnim izidom v Angliji. Pariz, 6. decembra. (Izv.) Tu se z veliko napetostjo pričakuje ii.id volitev, ki so danes vrše v Angliji. Pričakovanje rezultata je potisnilo v ozadje vsa druga še tako aktualna vprašanja. Mnogi ugibajo, da nobena stranka ne izide iz borbe tako močna, da prevzame vlado. Trdi se celo, da Labour Party in konservativci delujejo tiho roko v roko, vsled česar bi utegnilo pri« ti do koalicijske vlado Baldwin-Macdonald, kar sicer spričo praktičnega smisla angleške politike in prilagodljivosti angleških strank potrebam momenta ni na sebi izključeno, se pa zato ne zdi verjetno, ker izvira iz želje francoskih krogov, da ne bi /.magal Lloyd George, oziroma da ne bi prišlo do koalicije med laboristi in liberalci. Zelo verjetno pa je res, da Lloyd George dobi dosti manj glasov, nego se nadeja. Vsaka druga ugibanja so prazna, ker so še vsake aneJeŠke volitve pomenile presenečenje?. KOMUNIST KACLEROVIČ V SLOVENIJI. — VLOGA DR. LEMEŽA. — REŽIMSKI AGENTI NA DELU. PROTI KRŠITVI AVTONOMIJE ZAGREBŠKE UNIVERZE. Zagreb, 6. decembra. (Izv.) Za soboto popoldne sklicuje zagrebška vseučiliška mladina protestni shod, na katerem bo zavzela svoje stališče radi kršitve avtonomije univerze. Kakor znano, je pri zadnjih volitvah v vseučiliško podporno društvo policija vdrla na univerzo. FRANKOVCI ZA HRVATSKO DRŽAVO. Zagreb, 6. decembra. (Izv.) Glavno glasilo Hrvatske stranke prava objavlja članek pod naslovom: »Stališče hrvatskega naroda«, v katerem se odkrito postavlja na stališče posebne hrvatske državo. Članek odkrito piše, da je to stališče v skladu z mišljenjem najširših slojev hrvatskega naroda in da mora stranka prava za to delovati. Poobiasfiini zakon v Nemčiji. Berlin, 6. dec. (Izv.) Državni zbor je Sprejel prvi del pooblastilnega zakona z 282 proti 79 glasovom. Od komunistov predlagano nezaupnico vladi je državni zbor odklonil. Trgovska pogodba s Španijo je bila brez razprave odobrena. PLENITVE V NEMČIJI. Krefeld, 6. dec. (Izv.) Brezposelni delavci so oplenili več trgovin. Pri spopadu s policijo je bilo več oseb mrtvih. IZGREDI V KOLINU. Kolin, 6. dec. (Izv.) Danes so se železničarji podali pred vladno hišo in železniško ravnateljstvo, da protestirajo proti prenizki omeri mezde. Ko se je njihova deputacija z vlado pogajata, so se manifestantom pridružili brezposelni, ki so začeli pleniti .irgovine. V PORUHRJU ZOPET DELAJO. Diisseldorf, 6. dec. (Izv.) Delo po\sod napreduje. Vodno se javljajo novi podjetniki, ki pričenjajo z obratom. RIMSKO VSEUČILIŠČE ZAPRTO. Rim, 6. dec. (Izv.) Vseučilišče v Rimu oslane na sklep ministrskega sveta še nadalje zaprto. Vlada bo napravila odločne korake, da dijaško gibanje uduši. VIDIRANJE POTNIH LISTOV OSTANE. Praga, 6. dec. (Izv-) V proračunskem Odseku senata je izjavil dr. Beneš glede vidiranja potnih listov, da tega vprašanja še ni mogoče ugodno rešiti, ker 6e mnogo držav noče odreči dohodkom, izvirajočim iz vidiranja potnih listov. Tudi današnji politični položaj zahteva, da si oblasti ogledajo ljudi, ki prihajajo čez mejo. Volivna reforma v Franciji sprejeta. Pariš, 6. dec. (Izv.) Pri debati o volivni reformi je Poincarč zahteval zaupnico vladi. Zbornica je nato volivno reformo, ki v glavnem sloni na istih načelih kot stara, sprejela s 408 glasovi proti 127. SKRIVNOSTNA SMRT DAUDETA. Pariz, 6. dec. (Izv.) Raztelesenjo mladega Daudeta je dokazalo, da samomor ni izključen. MIROVNE NAGRADE. Krislijanija, 6. dec. (Izv.) Storthing je sklenil, da prihodnje leto ne bo razdelil nobene mirovne nagrade. ZA MAŽARSKO NOTNO BANKO. Budimpešta, 6. dec. (Izv.) Voditelji agrarne stranke so ministrskomu predsedniku grofu Bethlenu izjavili, da prevzamejo nase več kot polovico 30 milijonskega zlatega osnovnega kapitala za novo notno banko. ZAZNAMOVAN POTRES. Dunaj, 6. decembra. (Izv.) Seizmo-graf tukajšnje meteorološke postaje je 5. t. m. ob 21 uri 59 minut 12 sekund zaznamoval katastrofalno tresenje v oddaljenosti 1050 km. Zemeljsko valovanje je še na Dunaju znašalo Va milimetra. Potsdam, 6. decembra. (Izv.) Pruski geodetski zavod je zaznamoval sreduje močno tresenje s 1600 kilometri ognjišč-ne razdalje. DAVČNI ŠTRAJK. London, 6. decembra. (Izv.) Med prebivalci otoka Jersey in med angleško vlado je prišlo do ostrega spopada. Prebivalcem otoka je vlada odmerila 325 ticrč funtov šterlingov davka za tekočo leio. Ker pa prebivalstvo otoka celo leto ni prejelo od vlade nikalce gospodarske pomoči, so začeli davčni obvezanci štrajk. Vladi očitajo, da je skrbela za vse province, samo nanje je pozabila, zato tudi davka ne morejo plačati. Upornim davkoplačevalcem je angleška vlada zagrozila, da bo vstavila izplačilo uradniških plač in penzij, ljudje pa so odgovorili, da prevzamejo lo breme sami na svoje rame. Po krat krm presledku je znova nastopilo hladno deževno vreme, ki traja že nekaj dni, kar je navdalo ljudi, ki so komaj prestali pretečo nevarnost od povodnji, z novim strahom. Od vseh strani prihajajo zopet poročila o poplavah, ne samo zaradi dežja, ampnk še bolj zaradi kopnenja snega, tako naraščajo potoki in reko sedaj v znatno večji meri kot navadno bržkone zato, ker je zemlja z vodo preuasičena in se skoro vsa množina padavine odceja v struge, prestopa bregove in se razliva daleč naokrog. Poleg_ bojazni pred povodnijo navdaja ljudi še strah prod novimi zemeljskimi nevarnostmi, zlasti pred morebitnim potresom, bi je na Sušaku pregnal ljudi iz njihovih stanovanj na prosto. LJUBLJANICA NARAŠČA. — BARJE ZOPET POD VODO. — SILNA GRADAŠCA. Ljubljana, 6. decembra. Ljubljanica Je zopet pričela naraščati. Do nocoj je narasla za pribb"—; 70 cm. Po Barju se zopet razliva voda. vas Lipe jo bila danes že zopet v vodi. Gradašca silno dere in je že večja, kot je bila zadnjič. Le še dobrega pol metra manjka, da bo Ljubljanica dosegla višino preteklega tedna. Voda še vedno narašča in se je bati nove katastrofe, ker šo vedno dežuje. JESENICE BREZ MOKE. — SAVA ZOPET NAGLO NARAŠČA — ŽELEZNIŠKI PROMET PRI POD-NARTU. Jesenice, 6. decembra. (Izv. )Ker je tovorni promet vsled raztrgane železniške proge v bližini Podnarta z Ljubljano in Kranjem ukinjen že toliko dni, je na Jesenicah in tudi po nekaterih drugih krajih popolnoma zmanjkalo moke. Nujna pomoč je potrebna. — Sava je vsled neprestanega deževja zopet zelo narasla in še vedno narašča. Dežuje še vedno. Podnnrt, 6. decembra. (Izv.) Železniška proga bo jutri zvečer za silo popravljena tudi za tovorni promet. Materijal za nasip se vozi iz Ljubljane in z Jesenic. Definitivni novi nasip pa bo gotov še le tekom pol leta. Sava je zopet leio narasla. Dežuje šo vedno. Ce hi voda še naraščala, bo železniški promet vnovič ogrožen. Kranj, 6. decembra. (Izv.) Vsled no- M#>/»n *«A«MiAei4iift/\tVA /i A^nnin —. ..' X-1 - vrga ucpi voiauvgu uviit.;* jo j v; UHUCltt Sava vnovič zelo naglo naraščati. Če ne bo dež prenehal, se je bati nove še hujše katastrofe, kakor pretkli teden. NOVA POVODENJ V KAMNIŠKEM OKRAJU. Domžale, 6. decembra. (Izv.) Kamniška Bistrica je vnovič silno narasla in jo že dosegla višino preteklega tedna. Potoki R o v š c a , R a d o m 1 j a in R a ? a so hujše narasli kakor zadnjič. V Dobu teče voda po cestah. Tudi P š a t a je že bolj narasla kot pretekli teden. Polja in travniki od Trzina navzdol so podobni velikemu jezeru. Železniški promet pri Trzinu je ogrožen. STRAH V ZAGREBU PRED NOVO KATASTROFO. — PREBIVALSTVO BEŽI NA VARNO. Zagreb, fi. decembra. (Izv.) Danes zjutraj je kazal vodomer na Savi 2.30 m nad normalo. Odkar jo minula glavna katastrofa, so neprestano na delu ognje-gasci, vojaštvo in drugi delavci, ki pridno popravljajo predrte nasipe in grade nove. Danes popoldne so kmetje iz okolice javili, da je pričela Sava zopet naglo rasti in da je po okoliških vaseh zavladal velik strah pred novo poplavo. Mnogi prebivalci so zopet zapustili svoja stano-( vališča in se umaknili na varno. V Zagrebu že tri dni neprestano dežuje. STRAŠNA NEVIHTA NA SUŠAKU. — MOST MED SUŠAKOM IN REKO PORUŠEN. HUD POTRES NA SUŠAKU. Sušak, 6. decembra, (Izv.) Snoči jo nastala tukaj strašna nevihta. Rečina je tako narasla, da je porušila most, ki vežo Sušak z Reko. Pri papirnici je voda prestopila bregove. Ob 4. uri popoldne je prebivalstvo vznemiril kratek, a hud potres. ' NOVA POVODENJ V ITALIJI. Trst, 6. decembra. (Izv.) Reka Toče, ki se izliva v Ligo Maggiore, je vsled silno narasle vode podrla svoje nasipe in zalila dolino Formazzo. Proga Orient-Expressa v Domodossolski dolini je v nevarnosti; posebno se boje za oba železniška mostova. Več vasi je voda že uničila. Pomožna akcija za poškodovance po povodnji. Belgrad, 6. decembra. (Izv.) Danes ob 4. uri je bila sklicana seja odbora za proučevanje zakonskega predloga poslanca Sušnika za podporo vsled povodnji oškodovanim prebivalcem. Po-. slanci opozicije so prišli točno, od rndi-1 kalov pa nihče. Šele čez poldrugo uro sc je posrečilo privabiti štiri radikalne poslance, nakar se je odbor konstituiral. Predsednik odbora je radikal S u b o t i č, podpredsednik Gostinčar (Jugoslov. klub), tajnik Šalih Baljič (musliman). Prihodnja seja bo jutri. MINISTRA VUJIČIČ IN TRIFKOVIČ NA POTU V ZAGREB IN SLOVENIJO. Belgrad, 6. decembra. (Izv.) Danes sta se odpeljala ministra Vujičič iu Trifkovič v Zagreb in Slovenijo, da si oglodata kraje, ki so trpeli vsled povodnji. Obenem se bosta informirala o političnem položaju. Zanimivo je, da je to pot prvič, dn gre min. Vujičič v kraje preko Save, kjer še nikdar ni bil, čeprav je že leto dni notranji minister. Minislra spremlja načelnik notranjega ministrstva — oddelka za Slovenijo dr. Svetek. Belgrad, 6. decembra. (Izv.) V poljedelskem ministrstvu st& že sestavljeni dve komisiji, ki bosta ocenili po povodnji povzročeno šVodo na Hrvatskem in v Sloveniji. Jeli za cenitev škode res treba komisije iz Belgrada? Ali ne morejo škode ko-misionelno ugotoviti pokrajinske oblasti? Koliko bi se tu prihranilo na izdatkih! m Povodom v našem lislu že omenjenega članka belgrajskih »Novosti«, ki je ugotovil žalostno resnico, da si je Belgrad s svojo nenasito grabežljivostjo tudi že njemu tako udano Bosno čisto odtujil, prinaša sarajevski »Narod«, glasilo bosanskih Srbov t. zv. srednje linije, v čigar uredništvu sede sami vatreni Srbi in nekdanji ljuti borci proti Avstriji, članek, poln težkih obtožb proti Belgradu, ki ga posebno našim slovenskim centralistom priporočamo v razmišljanje. List piše med drugim: V celi Bosni in Hercegovini bo danes zelo težko najti deset Srbov, ki so izza o3vobojenja šli v Belgrad, pa da se niso razočarali nad obnašanjem službenega Belgrada. Vzroki (našega odtujenja), ki so jih »Novosti« navedle, so samo en del vzrokov, a vsak poedini človek pri nas ima razen občih vzrokov še svoje posebno. Vzemimo samo en fakt: vsak Bosanec in Iiercegovi-nec, ki ima kako stvar izvršiti v Belgradu, mora za svojo prošnjo ali bolje: s svojo prošnjo osebno iti v Belgrad, ako hoče, da jo bo izvršil. Predpisanim pismenim potom ne bo nikoli nič opravil. List očita potem Belgradu, da postopa tudi z bosanskimi Srbi nepravično, da jim ne da, kar jim gre, in jim jemlje celo to, kar so prej imeli: tako je v proračunu brisana podpora za * Prosvetne, prvo kulturno društvo bosanskih Srbov, tako je bosanskim dobrovolj-cem, ki so jim hiše razdejane, nakazano po 200 ali 300 dinarjev, da si sezidajo novo, tako : Savez Srpskih Zemljoradničkih Zadrugam v Bosni ni dobil ni pare kredita, medtem ko je pri belgrajski »Ujedinjeni Banki« propadlo 5 milijonov dinarjev, itd. »Ampak mi ne identificiramo«, pravi list, »niti Belgrada s Srbstvom, niti dela Belgrada z delom Srbije. Mi prav dobro vemo, da je v Belgradu 12 Cincarjcv, ki hočejo biti neomejeni gospodarji nad 12 milijonov Srbov, Hrvatov in Slovencev. Verujemo pa tudi neomajljivo v stari slobodarski duh Srbije, ki je iz Bolgrada pognal Turko in Avstrijance. Srbija jo eno, a današnja belgrajska vlada deseto. Dolžnost je vseli patriotov, da ta dva pojma vedno ločijo in po tem postopajo.« — Ta nauk naj bi si predvsem »Slovenski Narod« zapisal za ušesa, ki ta dva pojma še vedno ne zna ločiti, ki mu je vlada in država eno in isto in ki zato borbo Slovencev proti današnjemu režimu in sistemu razlaga Srbom kot borbo proti državi in sovraštvo proti Srbom. Kako strašno se je spet razkoračil vpričo razkritij »Slovenca« o ogromnem denarju, ki ga jo belgrajska porodica doslej iztisnila iz slovenskih žepov, in kako spretno jo porabil tudi to priliko za denunciranje »klerikalcev«! Kaj bo pač rekel zda j Srbom okoli sarajevskega »Naroda«, ki so istega mnenja, da današnjim razmeram treba napraviti konec, dn je belgrajskim gazdom treba vzeti kase nazaj, a da to ne gro drugače nego z avtonomijo dežel! Naj »Slovenski Narod« vpije in denuncira kolikor hoče, resnica je in ostane, da bi bili Slovenci danes po preteku petih let s svojimi delavnimi rokami — ako bi s svojim premoženjem sami gospodarili — bogaatši, no pa od dne do dne večji berači. In tudi to je ne-pobitna resnica, da smo Slovenci Belgradu doslej v razmerju, nas je 1 milijon, Nemcev 60 milijonov, več plačali, nego Nemci Francozom vojne odškodnino. Samo do konca 1. 1920. so šle iz Slovenije 4 milijarde dinarjev, in takrat jo dinar vso kaj Več pomenil. Naj lo ata Narod vzamejo svinčnik v roko in malo zračunajo, kaj smo Slovenci v teh 5 letih vse dali, a kaj dobili — pa bo tudi njim zaprlo sapo, ako znajo še kaj računati seveda ... ■■■■■■■■■■■■■■■■■■bhhbbb Pridobivajte novih naročnikov! ■ ■«»01199 Politične vesti. -j- Velika predrznost. »Jutro« piSe v včerajšnjem uvodniku med drugim: >?o vsem svetu je običaj, da so za svoj okraj odgovorni tam izvoljeni poslanci. To velja posebno za gospodarske zadeve. Velika je predrznost klerikalcev, ako zahtevajo od demokrata, i oljonega v Prištini, da goveri za lokalne zadeve ljubljanskega okrožja.« — Tako piše tisto »Jutro«, ki se je nedavno najbolj vnemalo za to, da bodi vsak poslanec zastopnik ne mo enega dela države in ne samo onrga plemena, ampak da bodi vsr'- \ sslanec zastopnik cele drža o In vsega »državnega naroda«, kakor to zahtevata duh in smisel vidovdanske ustavil Danes pa pravi isto »Jutro«, »da je po vsem svetu običaj, da so za svoj okraj odgovorni tam izvoljeni poslan c k! Kje pa je tisti okraj, ki je sam volil s v o -jega poslanca? Gospodo je očividno zelo zbodlo naše očitanje, da 50 demokratskih »lavov« tudi no pomeni mnogo, še mnogo manj kakor 21 naših poslancev. Končno pa vprašamo »Jutro«, če ni ono samo ponovno namigavalo, da je treba voliti »veliko in močno državno stranko«, če hočejo lju-dja kaj doseči? Kdaj torej »Jutro« laže, ali takrat, ko zahteva, naj delajo za »ljubljansko volivno okrožje« demokrati kot državna stranka, ali takrat, ko se izgovarja na okrajne zastopnike? -f »Jalovo fraze« imenuje »Jutro« vse, kar pišemo mi o avtonomiji. Nekaj takih »jalovih fraz« ponavlja včerajšnje »Jutro« samo: Apulija je vse kaj drugega kakor Benečija, Piemontezi so nekaj drugega kakor Toskanci, jezikovne in plemenske razlike obstoje med Francozi, Španci itd. Seveda, kadar trdi »Jutro«, da so našteta dejstva res »dejstva«, takrat so to dejstva; Če pa ta dejstva navajamo mi, potem so to »jalove fraze«. Iz teh »jalovih fraz« oziroma dejstev pa izvaja »Jutro« prav čudne posledico s pomočjo malega logičnega skoka. Med tem ko trdimo mi, da so te »jalove fraze« samo izvor avtonomističnih stremljenj pri vseh narodih, pri Italijanih, Špancih, Francozih in pri nas, hoče »Jutro« te »jalove fraze« uporabiti kot d6kaz za potrebo centralizma, ker se »mali deli v retorti zgodovine vzgajajo v velike narode«. Če bi »Jutro« kemične procese v »retorti zgodovine« opazovalo natančneje, bi videlo, da so se veliki narodi razkrojili in d i ferencirali, razkrojene male dele pa druži v velike politične enote g o -spodarski centralizem. Tako uei zgodovina. -f Dr. Lemež, »Jntro« fn »Slovenec »Jutru« ni prav, kar piše »Slovenec« o dr. Lemežu in nam očita, »da je bil dr. Lemež včeraj SLS bog, danes pa je vrag«. In dostavlja: »Človeku se mora v dno duše za-studiti ta katoliška morala.« — Preden se bo gospodi okoli »Jutra« začela studiti katoliška morala, naj jih opozorimo na to, kako so gospodje pisali n. pr. o dr. Tavčarju včeraj in kako danes; ali pa o dr. Ravnihar-ju včerai in kako danes. Kako so sodili o dr. Ažmanu včeraj in kako danes. Ko bodo te svoje sodbe od včeraj in svoje sodbe od 'anes nekoliko preštudirali, naj se jim pa začne studiti »ta demokratska morala v dno duše«. -j- Odgovornost za Slovenijo nosijo po »Jutru« poslanci SLS, »ker jim je ljudstvo v Sloveniji zaupalo skoraj vso mandate ter jim s tem naložilo tudi vso odgovornosti Izvoljen pa je v Sloveniji tudi 1 demokrat, ki je član »velike in mogočne državne demokratske stranke.« Ker pa volivni zakon ne pozna okrajnih zastopnikov, ampak je vsak poslanec le zastopnik cele države, mora logično »velika in mogočna demokratska državna stranka« zastopati koristi in interese vse države, torej tudi slovenske, čeprav šteje iz Slovenijo le enega samega člana. In ker šteje demokrat, stranka 50 članov, torej več nego dvakrat toliko kot Jugoslovanski klub, bi bili morali doseči demokratje za Slovenijo vsaj dvakrat toliko kot Jugoslovanski klub. Koliko in kaj pa so dosegli? Na to vprašanje naj »Jutro« odgovarja, ne pa na to, kaj poslanci SLS niso dosegli! + »Narodove« informacije. Ata so izvedeli, da je »klerikalni klub« v Belgradu zaklical »Slovenčevemu« uredništvu zaradi njegovih člankov proti režimu svoj energični »Quos ego!« — Mi s »klerikalnim klubom« nismo v nobeni zvezi, ampak samo z »Jugoslovanskim«, vsled česar bi se za klic »klerikalnega kluba« ne bi bili nič zmenili, četudi bi nas bil dosegel. Najbrž se pa tii klub pri tem ni poslužil telefona, ampak je zaklical kar tako skozi roko v prosti zrak. vsled česar se je njegov klic izgubil. Culi so ga pa ata »Narod«, ki imajo odnekdaj tako tenak sluh, da slišijo travo rasti. Vrh; tega so ata zadnje čase morali postati tudi špiritist, da so v zvezi s klubi, o katerih drugi nič ne vedo. Najbrž je ta klub z odgovarjajočim parlamentom na luni, katera sploh rada trka našega ata. -}- Naša država po radikalskih pojmih. Mi smo bil! zapisali, da v naši državi v 1 a * d a velesrbska despotija, ki jo je treba v interesu redu, miru in človečanstva streti. Glavni organ radikalne stranke se zaradi- tega že skoro dva tedna razburja, češ, da smo s tem zagrešili zločin proti državi in da nas mora vsled tega zadeti knzon. Iz tega po Aristotelovi logiki neizpodbitno sledi, da je po »Samoupruvi« jugoslovanska država veleerbska despotija. Ergo bi spadala pod paragraf zakona o zaščiti države — »Samouprava«. — Glavnemu organu radikalne stranke priporočamo zato nekoliko več logike, »Narodu« pa, ki jo tako zvesto citira in kliče po državnem pravdni-ku, hladen ovitek okoli glave, ker logike od njega itak nihče ne zahteva več. Denuu^iantom. Ljubljanskim demokratom smo dopo-vedali, da je ljubljanski občinski svet še vedno tudi brez sodelovanja komunistov de-lazmožen. Dokazali smo jim, da »Zveza delavnega ljudstva« ni razpadla, ker ne sloni na par osebah, ampak je plod zaupanja pretežne večine ljubljanskega prebivalstva, ki je izreklo svojo obsodbo nad prejšnjim za-nikarnim in lenuharskim naprednjakar-skim režimom v mestni hiši. Matematično smo morali poučiti gg. okrog »Jutra« in pa »Slov. naroda«, da je 26 več kakor 23. Ker so demokrati s številkami pogoreli, so se zatekli k njim priljubljenim denunciacijam. Kličejo vlado na pomoč proti večini občinskega sveta. Kakor tat, kadar hoče krasti, poskuša obrniti pozornost lastnika od svojih namer, tako kaže sedaj »Slov. narod« na mestno elektrarno in kliče na pomoč vlado, policijo, rablja in hudiča. Mestna elektrarna je v nevarnosti, ker načeluje mestni občini dr. Perič in ker ima delavno ljudstvo v občinskem svetu odločilno besedo po svojih zastopnikih. Demokrati podlo denunci-rajo okrog policije in dravske divizijske oblasti, češ da bo Ljubljana vsak čas v temi, ker nameravajo baje komunisti demontirati Btroje v mestni elektrarni. V isti sapi, ko vse demokratsko časopisje hvali »politično dalekovidnost in značajnost« dr. Lemeža, ki je zapustil svoje zaveznike v »Zvezi delavnega ljudstva«, kličejo proti istim komunistom na pomoč biriča in hudiča. Mi vemo, da bo znala sedanja večina na mestnem magistratu sama napraviti red tudi v vseh mestnih podjetjih brez vsakega tujega vmešavanja in poklicati krivce, če so kateri, na odgovor. Čudno je le, da se je neodvisna delavska skupina odločila od svojih tovarišev v občinskem svetu iu se pridružila nehote onim buržujskim demokratom, ki na najne-sramnejši način denuncirajo pristaše neodvisne delavske stranke. »Zveza delovnega ljudstva« se je stvorila, ker je to velevala ljudska volja, ker je bila to živa potreba ljubljanskega prebivalstva. Pribiti je treba že danes, da so zastopniki neodvisne delavske skupine zapustili enotno fronto delavnega ljudstva zgolj radi malenkostnih osebnih zadevic. Ni se jim ljubilo delati pri sestavi proračuna, niso imeli smisla za reorganizacijo mestnih uradov, ki je v teku, ogniti so se hoteli študiju in delu službene pragmatike itd. »Zveza delavnega ljudstva« in večina ljubljanskega občinskega sveta bo ostala tudi brez sodelovanja komunistov. Vlada ima pa sedaj tem manj povoda raz-gnati občinski svet, ker ji prejšnja večina ravno radi sodelovanja komunistov ni bila po volji. Komunisti so tedaj napravili vladi le uslugo, ako so sami izstopili iz delavne večine, ker so jim preje demokrati in radikali obet Ji, da bodo njihove mandate razveljavili v občinskem svetu. Sedaj bo menda vse v redu, ker so tudi komunisti stopili v najstrožjo opozicijo proti sedanji večini občinskega sveta. Ljubljanskim delavnim slojem pa bodi povedano, da bo seoanja veČina občinskega sveta neustrašeno dela;a dalje pri izvajanju komunalnega programa >Zveze delavnega lpdstva« in da bo vsak čas lahko podala račun sv: '-~a dela, ker se zanaša na zaupanje večine ljubljanskega prebivalstva ru ne kliče, zavedajoč se ljudskega zaupanja, nikogar na pomoč, temveč je pripravljena, da vsak čas stopi pred ljubljanske volivce s čistimi računi in čistimi ro' ami. Sedanjo večino ob mske a sveta ljubljanskega jo zgra "lo ljudsko zaupanje ne pa deu -"tako frazerst- j in b:....I-lrsko d:nui.cijantstvo. 5 I« Slovenjgradca nam poročajo, da so Je obnesla prireditev v prcslao narodnega praznika dne 1. decembra v prostorih hotela Goli v Slovenjgradcu v prid božičnice za revno obmejno šolsko deco prav dobro. Čisti dobi-Sek znaša 26.000 K. Slične prireditve in zbirke prispevkov se uspešno prirejajo v ta namen tudi po drugih večjih krajih slovenjegraškega političnega okraja ter bi bilo želeti, da bi se nabirali prispevki in prirejali koncerti, gledališke predstave in srečolovi v ta narodni in človekoljubni namen tudi drugod, zlasti v večjih mestih, trgih in krajih v zaledju. š Iz Ptuja. Narodni praznik dne t. decembra je postni v Ptuju spominski dan, k j se spominjamo vsako leto svojih rodnih bratov v zasužnjenem Primorju in Koroškem. Tudi letos je podružnica Jugoslovansko Matice priredila tak spominski večer v dvorani Glasbene šole: Prof. Alič je razvil temno sliko razmer na Koroškem in v Primorju ter pokazal, kaj smo s tema pokrajinama izgubili v kulturnem in narodnem oziru. Zato naš narodni praznik ue moremo obhajati lako veselo, kakor bi ga, čo bi bili tudi naši bratje pod skupno državno streho. Moški zbor Slovenskega pevskega društva je zapel nekaj lepih budnlc, gospa Vošnjakova in njena gospodična sestra pa sta nastopili kot solistinji. Osmo-šolec Gorinšok je deklamiral Aškerčevo o Čo-žotih. Tako smo lepo proslavili narodni praznik v vseslovenskem spominu. š Vlak povozil vojaka. Iz Maribora poročajo: 5. t. m. je povozil vlak ua železn:škem mostu vojaka 45. polka Omerja Poliča. Nesel jo ravno večerjo svojim tovarišem, ki so stra-žili most, ko je vsled neprevidosti prišel pod lokomotivo, ki mu je odrezala obe nogi in desno roko. Prepeljali so ga takoj v bolnico. Njegovo stanje je brezupno. š Nova zvonolivarna v Mariboru. V Mariboru bo v kratkem začela z obratom nova zvo-nolivarna Nussimbeni, Zorotti in Graisingg. Kot prvi bodo vliti zvonovi za znano romarsko cerkev Sv. Gora nad Št. Petrom. p Giunta. Na rimskem fašistovskem protestnem zborovanju proti opozicijskim strankam so je glavni tajnik fašizma tržaški poslanec Giunta, ustil čisto po pobalinsko. V svojem govoru je bahavo priznal, da je bil on tisti, Id je vodil prvi veliki naskok na slovenski Narodni dom v Trstu. Potem se je znebil šo večjega pobalinslva. Rekel je, da fašizem sedaj že leto in dan ni »govoril«, toda pripravljen jo vedno in odločen, da iznova »izprego-vori«, kakor hitro bi bilo to potrebno. S tem pa, je rekel Giunta, noče groziti, kajti grozi le v parlamentu s cigaretno dozo v roki, da ostra-ši »tiste štiri vigliacche« — podleže, strahopetce. S tem je mislil štiri slovanske poslance v italijanski zbornici. Da se glavni tajnik fašizma, ki ima na vesti najtežje zločine, ki so kdaj omadeževali Evropo, skuša dvigniti v očeh svojih drugov s tem, da se izdajaza kolovodjo v enem izmed teh gorostasnih. barbarskih zločinov, ki je bil zvezan tudi s človeškimi žrtvami, se no bomo čudili. Za to zločine bo Italija itak dajala odgovor pred zgodovino. Toda da se sme v Italiji političen funkcionar javno tako pobalinsko obnašati, da imenuje parlamentarne zastopnike narodne manjšine samo zato, ker pripadajo toj manjšini, podleže iu strahopetec ter govori o njih na način, kakor bi v nobeni kulturni državi ne govorili o pooblaščencih kateregakoli divjega plemena — temu se ipak čudimo. In ta Italija govori o nekem kulturnem poslanstvu na Balkanu?! p Pouk slovenščino na ljudskih šolah. Glasom Gentilejeve šolske reforme se mora v po-italijančenih ljudskih šolah vršiti pouk »drugega jezika« v dodatnih urah. Koliko bodi teh ur, pa določi naučni minister s posebno odredbo. Ta odredba še ni izšla, pač pa so okrajni šolski sveti na Primorskem določili, da se poučuje slovenščina tri dodatne ure na teden. Italijanščini je odmerjenih 5—6 rednih ur, materinščini pa tri izredne ure na teden. To je res slavno za italijansko kulturo. — Za naše vojake. Poslanec Jugoslovanskega kluba Kranjc je posredoval pri vojnem ministru, da se puste fantje, ki so morali lani tik pred božičnimi prazniki k vojakom in imajo skrajšani rok, od vojakov šc pred Božičem. Enako se je poslanec zavzel tudi za fante, ki imajo morda le še malo časa po praznikih služiti, da se tudi ti odpuste iz vojaške službe, da bodo za Božič že doma. Vojni minister je obljubil, da bo izdal tako naredbo. — Anarhija v Kmetijski družbi. Eksponenti Samostojne kmetijske stranke pri Kmetijski družbi so se protipostavno, nasilno polastili Kmetijske družbe in protipostavno razpisali občni zbor, ki je seveda neveljavno sklican. Včeraj so se vršila pri pokrajinski upravi pogajanja, ki pa niso privedla do nobenega rezultata. Zastopniki SKS so predlagali, ker njihovi funkcionarji pri Kmetijski družbi nimajo nobene pravice samolastno sklepati in upravljati premoženje Kmetijsko družbe, da vlada imenuje — komisarja za Kmetijsko družbo, čemur se jo I. podpredsednik Kmetijske družbe g. Evgen Jarc odločno uprl. Namestnik velikega župana naravno tudi ni mogel odobravati in zagovarjati takega predloga, za katerega ni nobenega razloga, in je izjavil, da so vsi ukrepi, ki so jih izvršili saino-zvanci SKS pri Kmetijski družbi, neveljavni. Zato je tudi od g. Pipana sklicani občni zbor neveljavno sklican. Pri Kmetijski družbi je torej popolna anarhija, ki jo z nasiljem vzdržujejo eksponenti SKS. Kaj ima tam n. pr. iskati uradnik od oddelka za kmetijstvo Jamnik, jo nerazumljivo, še bolj nerazumljivo, da pokrajinska uprava to trpi in sploh pripusti še razgovore in predloge samozvancev o »komisarju«, mesto da bi državne uradnike primerno poučila, kaj je njihova dolžnost in v kaj se nimajo vmešavati na tako protizakonit način. — Nasilno i utiran kot podanik češkoslovaške republike is Istre, kjer sem kot duhovnik služboval preko 33 let, od teh 30 kot župnik v Gologorici (okraj Pazili), pozdravljam iz Ljubljane na potu v staro do- movino vse svojo prijatcljo in znance. — Ljudovik Žvdčok, kons. svetnik in župnik, 6. decembra 1923. — Ob smrti Josipa Stritarja je izrekla »Jugoslovenska akademija znanosti i umje-tnosti u Zagrebu« po Slovenski Matici vsemu slovenskemu narodu svoje iskreno sočutje, izjavljajoč, da ohrani svojega člana v trajnem spominu. — Naše somišljenlko šo enkrat opozarjamo na tečaje, ki se vrše po deželi. Prihodnji teden je tak tečaj v pondeljek v Št. Vidu nad Ljubljano, v torek v Cerkljah pri Kranju, v sredo v Kamniku, v četrtek v Do-brepoljah. —- »Občinska upravam izide v drugi polovici decembra kot samostojen strokoven list občinskih funkcionarjev. Vsak, kdor bo hotel kdaj javno nastopati in sodelovati v občinskih odborih, bo moral poznati vsebino tega lista iu shranjevati vse številke. Za-to naj ga vsakdo takoj naroči z dopisnico pri Županski zvezi za Slovenijo v Ljubljani. — Zaupnike, ki so prejeli po več izvodov koledarja Kmetske zveze, prosi tajništvo, naj ga v slučaju, da ga ne morejo razpečati, kmalu vrnejo, da more postreči ^ vedno novim naročnikom. V Ljubljani se ga dobi tudi v Jugoslovanski knjigarni. — Registratura bivšega deželnega odbora. Poročali smo že, da si jo nekdo vtepel v glavo vandalsld načrt, po katerem hoče docela uničiti bogalo zbirko važnih spisov, zakonikov i. dr. bivšega deželnega odbora. Iztuhtala je ta brihtna glava, da spada ta »papir« (kajpada!) v klet pod deželno-vladno palačo, ki so jo v ta namen poglobili za tričetrt metra. Baje ja temu vandalskemu načrtu za popolno uničenje za deželno gospodarstvo in za prihodno avtonomno korporacijo prevažne registrature pritrdil — Belgrad. To že verjamemo, kajti opravičena dvomimo, da bi imeli ondi sploh pravi pojm o tem, kaj je pravzaprav registratura, najmanj pa, kaj je tako lopo urejena in v a -žna registratura, kakršna je imenovana. Ali menijo gospodje »stručnjaki« (?!), da se more tak aparat prenesti in urediti tako, kakor zelje na trgu? -— še je čas, da se nameravani van-dalizem prepreči in da se vpoštevajo proti temu vloženi protesti. V klet absolutno no spadajo tako važne stvari, ker bodo v par letih zapadle v žrtev trohnobi in podganam! Čudno je, du razmetava vlada težke tisočake v take blodne namene, ko ni denarja za nujno potrebne reči. In težke tisočake bo treba za prezidavo kleti! Toda v njo registratura ne smo na nobeu način, tudi ne glede na proč vrženi denar. Mi bi samo svetovali, da se razširi — opazovalni oddelek, ki bo kmalu pretesen v deželni bolnici in v ta Damen porabijo predelani prostori v kleti deželne vlade. Morda bodo še potrebni za gospode, ki si Izmišljujejo take blazne načrte. — Prepovedani listi. Vlada je odvzela poštni debit dunajski iNeue freie Presse« in graški »Tagesposti«, ker pišeta proti interesom naše države. — Samomor profesorja. V Dubrovniku sa je ustrelil gimnazijski profesor v pokoju Pavel Burič. Bil je živčno bolan. — Za vnstlalske Slovence je darovalo gradbeno podjetje ing. Pukič in drug v Ljubljani potom Jugoslovensko Matico znesek 1000 Din. Iskrena hvala 1 Posnemajte I g Portlanil cementna tovarna d. d. Dovje v domačih rokah. Med gospodarskimi vestmi zadnjega časa jo zabeležiti izpremembo posesti delnic bivše nemške domene Portland-Zementsfabrlks-A.-G. Lengenfeld, ki je imela svoj sedež na Dunaju, tvorniški obrat pa v Dovjem-Mojstrani. Jadranska banka je z nakupom delnic tega podjetja združila večino delniške glavnice v jugoslov. rokah iu s tem izvedla nacijonalizacijo podjetja, ki pa se nahaja še ped sekvestrom. g Tržne cenc v Mariboru. 1 kg govejega mesa stane I. vrste 25—26 Din, II. vrste 23 D, III. vrste 20 Din. Teletinn je I. vrste po 32.50 Din, II. po 30 Din; svinjina je po 30—40 Din. Kože: komad konjske kože 150—225 Din, 1 kg goveje kože 17.50—20 Din, 1 kg telečje kože 25—30 Din. 1 kg svinjske kože 11—25 Din; 1 kg govejega usnja 105—120 Din. 1 kg podplatov 100—140 Din. Perutnina: 1 piščanec majheu 20—27.50 Din, večji 27.50—37.50 Din. 1 kokoš 50—55.50 Din, 1 raca 50-75 Din, gos 80—100 Din. 2lto: 1 kg pšenico 3.50, rži 3, ječmena 3, ovsa 3.25, koruze 3.50, proso 4, ajde 3, fižola 4.50 Din. Krma: 1 q senu 100 do 112.50 Din, otave 100—112.50, ovseno slame 75 Din. Kurivo: 1 kub. meter trdih drv 200, mehkih 175 Din. g Žitni trg. Na novosadski produktni borzi notirajo žitu sledeče cene: pšenica 326.25 do 332.50 Din, ječmen 245 Din, oves 215 Din, koruza 215—217 Din, pšenična moka št. 0 525 Din, otrobi 130 Din. — Tendenca čvrsta. g Državni dohodki in izdatki. Po podatkih ministrstva financ so znašali v mesecu juliju državni dohodki 674 milijonov dinarjev, izdatki pa 568 milijonov. g Dohodki državnih gozdov so bili v proračunskem letu 1922—1023 razpredeljenl po gozdarskih podravnateljstvlh sledeči: Zagreb 2,260.835 Din, Sušak 21.000 Din, Vinkovci 185.000 Din, Sarajevo 2,170.000.55 Din, Ajatin 1,817.275.55 Din, Ljubljana 447.183.90 Din, Srbiia 160.000 Din. — Skupno 7,361.594.45 D. BORZA. Zagreb, 6. decembra. (Izvirno.) Dovizot Pošta 0.4(5 -0.47, Italija 8.83—3.84, London 387.75—388.75, Ninvyork 87.7—88.50, Pariz 4.75 —4.825U, Praga 2.58—25U, Dunu.j 0.124250—12.50, Curih 15.45—15.50. — Valuto: dolar 86.75— 87.25. Curih, 6. decombra. (Izv.) Devize: Pešta 0.0305, Italija 24.95, London 25.15, Nevvvork 572.50, Pariz 31.15, Praga 16.74, Dunu.i 0.0080'/», Sofija 4.55, Belgrad 6.4750. — Valuto: u. a. K 0.008075. lj Pomoč Barjanom. Barjanoin je mestni magistrat že v 6redo začel razdeljevati razna živila. Razdeljuje se v šoli na Barju. Posebno potrebni so obleke, ki jo imajo le malo in je vsa premočena. Obračamo se do dobrosrčnih Ljubljančanov, da pomagajo svojim ubogim soobčanom, katerim preti nova povodenj. Dobrodošla je vsakovrstna obleka, perilo, nogavice itd. Odda naj sv> na magistratu. lj Ata. Ata jo vsak dan popoldne mahajo po Mestnem trgu. Enkrat dol, enkrat gor. Tako romajo od Krisperja do Friedri-clia in od Friedricha do Krisperja. To si lahko privoščijo, ker so kupili pri Krisperju nove galoše, eeht russisch, bitte sehr. Kadar pa pridejo pred magistrat, ee ustavijo. Potem si popravijo špegle in pogledajo na magisiratno poslopje. To poslopje gledajo ata zelo dolgo. Vidi so, da sa jim vzbujajo sladki spomini: Der Herr von Laschan —i Grasselli — Bleivveis, vse jim prihaja na um. Potem pa svetovna vojska. Zopet spomini, zlati spomini! Ja, če bi bila še enkrat vojska, kako bi se ata založili z žajfo, pa tako dobra je bila in tako poceni! To bi danes žajfali »Slovenca: und diese verdam-mtem Klerikaltzen, ali bi jih, kako bi jih I Tako pa bo treba kupovati žajfo od trapi-stov, od onih črnih tr.:pistov v Rajhenbur-gu, ker se drugačna čajfa teh vragov ne prime. Tako premišljujejo ata pred rotovžem, kadar gredo mimo. Ko se pa naveličajo, jo zavijejo po stari navadi zum Maček, dem we]tberiihirten, tam za vodo... lj Narodova logika. Ker so gg. dr. Da« nilo Majaron, dr. Kokalj in dr. Karel Tril-ler izstopili iz upravnega odbora »Narodne tiskarne« in je napredna in narodna stranka s tem izgubila v upravnem svotu večino, bi morala po logiki »Slov. naroda« vlada upravni svet »Narodne tiskarne« razpustiti. Halo, vlada, kje si---!!!1 lj V znamenju koncentracije naprednih sil«. Klub JDS in klub »Jug. zajednice« v občinskem svetu ljubljanskem, sta se združila in imata odslej skupne seje. Oba kluba štejeta skupaj 13 članov. G. Turk pravi, da jo to nesrečna številka in da zato »poštimanje« med mladini, starini in sredinci ne bo dolgo držalo. — Bomo videli! lj »Ljubljana« ima zopet redno pevsko vajo v ponedeljek, dne 10. t. m. ob 8. zvečer. lj Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov vabi vse svoje člane k običajnemu vsakoletnemu praznovanju praznika Marijinega brezmadežnega spočetja. Slavnost bo v križanski cerkvi jutri, 8. decembra. Točno ob sedmi uri bo sv. maša z govorom, peljem in skupnim svetim obhajilom. lj Izredni občni zbor Leonovo družbe v Ljubljani, se vrši dne 13. decembra t L ob 5. popoldne v posvetovalnici KTD v Jugoslovanski tiskarni. Dnevni red: 1. Poročilo predsednikovo, 2. Eventualnosti. lj »Pri belem konjička«, veseloigro v treh dejanjih uprizori Ljudski Mer v nedeljo ob pol 8. uri zvečer pri znižanih cenah. Ta igra je ena naj-priljubljenejših veseloiger, ki se jo povsod z najboljšim uspehom uprizorila. P. n. občinstvo g« opozori, da si pravočasno proskrbi vstopnice. Pred-prodaja vstopnic danes in jutri zvečer od 5. do 7. ure zvečer, ter v nedeljo dopoldne od 10. do 12. ure in popoldne od 4. ure naprej do predstave v pisarni Ljudskega odra. lj Oder Krakovo-Trnovo, Kolezijska ulica 1. V nedeljo, 9. t. m. ob pol 8. zvečer se ponovi »Čudo sv. Miklavža«, inisterij v dveh dejanjih hi cnode-ianska burka >Damoklijev meč«. K obilni udeležbi vljudno vabi odbor. lj Predsednice Eluabetmh konferenc obvešča« mo, da danes ni sejo Slov. kršč. socialne zveze, pač pa v torek ob 5. v Jugoslov. tiskarnL lj Ljubljansko prostovoljno gasilno in reševalno društvo priredi dno dec. t. 1. v hotelu »Union« svojo običajno božičnlco ter je v to svrho pričelo s pobiranjem prostovoljnih prispevkov. Ij Zveza Šoferjev Slovenije vabi svoje dane na sestanek, ki se vrši v petek ob pol 8. v običajnem lokalu. Potrebna je številna udeležba. — Odbor. lj Društvo »Soča« v Ljubljani opozarja svoja člane in prijatelje, da v soboto, dne & dec. 1023 odpado običajno predavanje radi praznika. Ob enem naznanja, da prihodnjo soboto potem, t j, 15 decombra 1923 predava v društvu >Soča t univ. prol. g. dr. K. Ozvald o zelo zanimivi in veleaktn-alni temi in sicer »Telesna rast človeka od rojstvo do 20 tet«. (Ob skioptičnih slikah.) Odbor. lj Opozarjamo na današujl oglas tvrdko Leopold Tratulk. Narodno gledišče. Ljudska predstava v opernem gledališču. V soboto na praznik zvečer so poje v operi Mignon kot ljudska predstava pri znižanih cenah. Vstopnice so na razpolago pri dnevni blagajni. V dramskem gledališču ao vprizori v soboto, dno f. t. ni. ob 3. popoldne veseloigra »Daniš bomo tiči*. Predstava so vrši tzven abonementa. Ljudski oder. Nedelja 9. decembra: >Pri belem konjičku«. Veseloigra v freb dejanjih. Začetek ob pol 8. zvečer. Znižane cene. Predprodaja vstopnic danes in jutri (praznik) od 5. do 7. ure zvečar, ter v nedeljo dopoldan od 10. do 12. ure in popoldan od 4. ure naprej do predstave v pisarni Ljudskega odra. Prosveta. pr Kip Brezmadežne v semenišču. V se- tneniškl kapeli je bil pravkar postavljen nov kip Brezmadežne, ki ga je Izdelal iz lesa kipar Tone Kralj. Kip je poslikan. Predstavlja Brezmadežno na oblaku, po katerem so vije kača z jabolkom spoznanja v gobcu; brezmadežna stopa energično z desno nogo naprej, kači za vrat. Odeva jo velfk plašč sinje barve. Okoli glave ima zlat sij obrobljen od zvezd. Roki ima prekrižani ua prsih. Ob desni strani raste navzgor lilija simbol čistosti obenem pa važen formalni pripomoček statične zaokroženosti v obrisu. Obraz Marijin je nedolžno mlad, skoro bo otroški. Iz njega odseva neizmerna odločnost, ki je povdarjena posebno v ustnih in mladeniško samozavestnem pogledu. Ta mladost ne po-rna zaprek, ampak samo en velik cilj, ideal, ki ji žari pred očmi in jo vodi v boj. Poslušna volji Gospodovi je prekrižala na prsih roki ln gre v težko borbo, ki jo Mjo žo tisočletja — strot kači izvirnega greha glavo. — Vsebinsko iu dekorativno jo ta kip onako pomemben in semenišču lahko čostita-mo na njom. pr Po petnajstih letih. Ljudska igra v Štirih dejanjih. Po Schrottenbachn priredit Fr. Koblar. Ljudsld oder 5. zvezek, s katerim se bo povečala igralska knjižnica naših podeželskih odrov, je ravnokar izšel in stane 22 Din. — Založila Jugoslovanska knjigarna. pr F r. M i 1E i n s k i: Mogočni prstan. Narodna pravljica v štirih dejanjih. Splošno knjižnico 12. zvezek- V Ljubljani 1023. Natisnila in založila Zvezna tiskarna in knjigarna. Milčinski je podaril starim in mladim otrokom dramatizirano pravljico o dobrem dečku, ki reši psu, mački in kači življenje ter se bori z njihovo pomočjo za cesaričino roko. Otrokom je nadrotvi] mod humoristii^ao, včafi jedko bosedo moralnih sontenc, tako da bo igrn tudi vzgojno nazorno vplivala na mlada srca. Igra pa bo z vsem predpisanim aparatom zelo težko vprizorljiva in mali odri bodo morali vse važnejše, čarobne prizore postaviti za kulisa. Dobre in precizno režirana igra bo na velikih odrih imela mnogo mladih hvaležnih in navduSenih oboževalcev, ki koprne po taki dušni paši. Knjiga izHiša zamašiti vrzel, ki vlada med našo mladinsko dramatično literaturo, zato je škoda, dn je ves aparat tako težak, da ga šolski odri uc bodo zmogli. . N. V- Cerkveni vestnik. c Cerkveno odlikovanje. Imenovan je bil za škofijskega duhovnega svetnika g-Frančišek Tr a v e n, župnik v Sodražici. c V Kriiankab ima ondotna Moška iu mlado-niska Marijina dražba jutri, na praznik Brezmadežne zjutraj ob 6. uri svoto mašo s skupnim sv. obhajilom, zvečer ob G. uri pa slovesen shod. c Kongrcgacija za učiteljice in kongregacija za gospodične pri Sv. Jožetu v Ljubljani. 8. decembra glavni praznik! Ob pol 7. zjutraj skupno sv. obhajilo in obnovitev posvečenja, ob pol 4. popoldne slovesen shod. Dijaški vestnik. d Pozor! Skupno sv. obhajilo katol. dijaštva dne 8. decembra v stolnici. Ob 6. (ne ob pol 6., kakor je bilo v st. 275 po pomoti objavljeno) se bo za dijaštvo služila sv. maša pri oltarju naše ljube Gospe (srednja kapelica na evangeljski strani), med sv. mašo se bo delilo sv. obhajilo in po maši bo govor izpred oltarja. — Obiskovalci rane božje službe božje se prosijo, naj puste prehod med klopmi in bližnjo okolico kapelice prosto za dijaštvo. Oriovski vestnik.. Dijaško orlovska srenja priredi dne 8. dee. v veliki dvorani hotela Union telovadni večer s komerzom. Zanimivost bodo gotovo vzbujale orliske simbolične vaja: Vera, upanje, ljubozen. Sodeluje godba Dravske "vi. zije pod • dstvo \ g. dr. Čerina. Začetek ob c mili zvačer. Prijatelji telovadbe ln zabave se vabijo k udeležbi v obilnem "tevilu. _Odbor. Turistika in šport. Klub kolesarjev in motociklistov »Ilirija«. D® nes zvečer ob 7. uri sestanek vseh Članov v Prešernovi sobi restavracije »Novi svete. Radi razdelitve funkcij za veselico udeležba obvezna. Odbor, Poizvedovanja. Par rokavic je nekdo pozabil pri večerni bla» jrajui za Miklavžev večer v Unionu. — Lastnik naj so zglasi v upravi »Slovenca«. Meteoroioglčno poročilo« Ljubljana 306 m a. m. viš. (Jas opaeo-vaniA Haio-metei v mm Termometer » 0 faiuruui 'iiierencfl » C Nebo, ?etrOT faaarma v mm 5., 13. 21 h 729-7 59 0-4 dež s. z. 6./12 7 b 728-7 4-6 C, dež 59 6./12. 14 h 728-1 4-7 0-5 dež okusnih božičnih predmetov za dame In grospode Aleksandrova cesla 3.1. nacist nad trgovino KETTE eeli dan otvorjena do Io 9." 35V. 5 ženitna ponudba. Posestnik >n gostilničar želi znanja v •vrho ženitve r gospodičnp ali vdovo brez otrok, v starosU 38—48 let, s premoženjem, ter veščo tc obrti. Prednost imajo z dežele. Le resne ponudbe pod »GOSTILNIČAR« se sprejemajo do 18. dccembra pri upravi »Slovenca«, Tajnost zajamčena. 7741 jem. za dva dijaka trg. Sole s 1. januar-N asi o v pri upravi pod štev. 7737. SOBO iščem BJU Clf dnevno dostavljeno v Ljub-rclLCIVU ijano, VEČJO MNOŽINO, ponudite pod šilro oMLEKO« na upravo »Slovenca*. 7738 fzučenega v kolonijalni stroki, agilnega, nc nad 25 let starega, IŠČEMO ia Šta-jersko. Nastop takoj. Ponudbe z referencami na upravo »Slovenca« pod šifro »MARLJIV POTNIK 7769«. (Jelikates io živil, vestna, DOBI z novim letom SLUŽBO. Ponudbe z zahtevano plačo je poslati pod šifro: »IZURJENA* na upravništvo »Slovenca«, 7740 Pošteno DEKLE Nekoliko trgov, naobraženo, takoj sprejmem. Naslov v upravi pod itev, 7711, PIANINO ponudite V NAJEM. Ponudbe pošljite pod šifro: »PLANINO« na upravo »Slovenca«. primerno božično tn nooo-letno darilo JCanarčke pristr e h a r c a r i«, ki izvrstne pojo. pisma Se>feri. — Gms komad 200, 250r 300 £Dm, samice 50 JDin razpošilja na vs« strzm franjo Gtnahna £jub Jsna, JVlestnt trg šteu. 10. kraste, HSaje odstran uje pri Človeku in živalih Naftolmaiilo, kt je brez duha in ne maže perila. 1 lonček za 1 osebo po pošti 7 Din. pri Basas*. TilMKOCI, lekarna LJubljana, Slovenija. | Oblastveno timolfena razpredala! j Vsled popolne opustitve damske konfekcije zadnje novosti kakon j plašče, jope, obleke, kostume, kožuhovlno in pletenine. 1 I Razprodanim Izpod laslnc cene mm imic, p m iMoiito 19. Imrerlralte o »Slouencii"! tO za JUarm'-aparate zoper vlom iiHniiMinimiimnii SlSiClB IMlT JC PF€¥Z€M Smrekove storže, eieK