Poštnina platana v Rotovml SREDA, 1« OKTOBRA 1952 10 dinarjev SODOBNA BASEN LETO V. LIST ZA DOBRO VOLJO IN SMEH / IZHAJA DVAKRAT MESEČNO ŠTEV. 16 Nekje ▼ goščavi njega dni živali >o ie zbrale, da godbi o pripadnosti bi tam prisostvovale. Levinja namreč nekaj dni bili je v past ujeta, medtem mladiča vzela ji hijena je prekleta. Levinja pa rešila se (tasti je in skočila koj do hijene, naj bi ji mladiča spet vrnila. Hijena pa o tem prav nič ni slišati hotela, rekoč, da si mladiča je za doživljenjsko vzela. Nastal Je spor in vsa ta stvar prišla je pred sodnika, ki bil navaden osel je, (kot kaže naša slika). In ta sodnik — oslovski pač, prav po oslovsko meni: »Otroček tale za vse dni ostal bo pri hijeni! Hijena« — osel je dejal, »žival je prav pohlevna. Levinja pa je kar se da ponosna in zahtevna. Levinja oslom nam ni všeč * in vsi nazori njeni, zato po našem naj mladič ostane pri hijeni.« In glej, živali vse okrog so uprle se zverinstvu: »Kako naj sodi osel tak o svetem materinstvul?« Zagnale hud so vrišč tn hrup nad to sramotno zgodbo, soglasno so preklicale oslovsko to razsodbo. Z levinjo je mladič odšel veselo v kraj domači. Razsodbe končne pa seve nihče ne predrugači. Moralni nauk te pesmice ne bo nikoli škodil: o materinskih čustvih pač ne bo nam osel sodili ,1 »$??$#<. mm De Gasperi: PLEBISCIT, PLEBISCIT! ... Poročila: RIM: Italijanska vlada pripravlja uredbo o obdavčenju dohodkov iz delovnega razmerja otrok in o obveznih otroških vzorčnih sejmih v južni Italiji. Uredba bo odpravila dosedanje izkoriščanje veleposestnikov po otroški delovni sili. — Te dni bo v Rimu slavnostna otvoritev spomenika nacionalnega ponosa, katerega sliko je pri nas prinesel Toti list na naslovni strani prejšnje številke. — »Združenje starih fašistov« je sklenilo na zadnji seji, da se preimenuje v »Združenje sporni-nopiscev Italije«, PARIZ: Vlada je zaskrbljena zaradi položaja, ki je nastal po govoru predsednika vlade, ko je pozval po radiu gospodinje, da naj se same borijo proti visokim cenam. Ker je predsednikova kuharica že podala ostavko, pričakujejo politični krogi, da bo predsednik prejel doma nezaupnico. DUNAJ: Sovjetska tihotapska obrtna’ zbornica je odbila Zvezi avstrijskih tihotapcev prošnjo za obrtno dovoljenje, ker je zato kompetentna samo »Uprava sovjetskega monopola« v Moskvi MORAVSKA OSTRAVA: Mestne oblasti so sporočile gladovnim demonstrantom, da si lahko nabavijo »Kruh« v vseh knjigarnah v neomejenih količinah. Med zabavno glasbo poslušajte objave: Melodija: Striček Sam, pošlji mi pomoč... Sovjetsko-albanska mešana družba Import-Export išče nujno več kvalificiranih črkoslikarjev za pisanje napisov »Made in Albanija« na zabojih s strateškim materialom iz Italije . Melodija: Plebiscit, plebiscit, velik naš jc apetit Iniciativni odbor za izvedbo plebiscita v Trstu poziva vse mrliče Italijane, aa se zglasijo v odborovi pisarni zaradi registracije. Melodija: Treba ni, treba ni. nas volilec plav-čati... Razne ostanke demokracije odlične kakovosti prodaja po izredno konkurenčnih cenah tvrdka Eisenhower & Co. Pohitite z nakupom pred volitvami, dokler je še zaloga ... VRAŽJA SREČA (Dvogovor dveh Francozov) — Ti, slišal sem, da se bo v kratkem vrnil domov Mau-rice Thorez. — Kako dolgo pa je bil v Sovjetski zvezi na zdravljenju? — Polni dve leti! — Torej je imel res vražjo , srečo, da jc ozdravel . . .?! I V ^ Zatiupoči fifrtfiii Al’ njega, njega ni, prot' Avstriji leti! NAJVEČJI FILOZOF VSEH ČASOV (Ob izidu »Sovjetskega filozofskega slovarja«) Kaj so proti Njemu stari filozofi! Te odpraviš v eni sami strofi! Sokrat, Platon, Smith, naj gredo se vsi solit! Naš največji filozof — Stalin, njemu gre najvišji čin! Spričo njega je Descartes ubog, saj ne sega mu do nog. In Spinoza? Groza! Sc do popka mu ne seže, saj še Kant ob Njem slabo se odreže! Kaj pa filozofski spisi Hegla? Spričo Njega — prava filozofska megla! In kako je 7. Leninom v tej knjigi? Jasno, da podlegel je intrigi. Stalin je naj večji modrec. Pika! Marx in Engels — zastarela učenika. Filozof naj,večji je — Stalin! General filozofije — najnovejši čin! SPOMINI Star češki antifašist iz Zlina pripoveduje tovarišem: » ... Sicer je res, da so nas tudi v Dachauu pretepali, ampak svoj obrok kruha smo le dobili vsak dan!« Plebiscit, plebitcit, velik naš je apetit in naš vamp nikoli sit. Ce želimo kaj dobit’ moramo pač to storit’, da začnemo zopet vpit: Plebiscit, plebiscit! da bo vamp naš malo srti da dobi spet apetit, da bo mogel zopet vpit’: Plebiscit, plebiscit! STRIC, NIKARTE Prišel je črn vaški kuža na obisk k bratu v Johan* nesburg. Ko mu je nečak razkazoval prestolnico 1® sta prišla v center mesta> je ubogi stric naenkrat začel mencati in jo je nagi® ucvrl k najbližjemu ogW-Nečak se je smrtno prestrašil in zalajal: »Stric, nikarte! Ali ne vidite, da je na oglu napisano: Samo za belo raso!« PRASKI KOMENTAR »Ali si slišal, da so žensko v nekaterih industrijskih predelih priredil® pred trgovinami z živil* gladovne demonstracije?« »No, potem jaz že pet 1®! demonstriram dan za dnem!« POPOLNI REZULTAT V Albaniji so imeli to nedeljo volitve. Kakor sporoča Radio Tirana (da, tudi kaj takega imajo tam!) je volilo 99.83*/s vseh volivcev za vlado Enverja Hodže. Ce bi upoštevali še vse tiste, ki jim je uspelo pobegniti čez jugoslovansko mejo, pa bi ta odstotek gotovo narastal na okrog 105 odstotkov. NEPREMIŠLJENOST Mali Pišta je dobil od tete, ki je zaposlena v hotelu za tuje strokovnjake, za god kilo kruha. Ves srečen je stisnil hlebec pod pazduho in jo hotel ucvreti domov. Pa se je teta zadrla za njim: »Pod suknjič ga skrij, tepec! Ali hočeš spraviti starše v arest zaradi kopičenja zalog hrane!« V p r a « a n J e — Očka, pa bo zares moja, ko bodo končana pogajanja v Panraundžomu? NEPOTREBNO »Tavarišč državljan, kupite humoristični list!« »Ga ne rabim! Sem stalno naročen na Pravdo!« MODROVANJE »Vsi govorijo, da pride eden iz Anglije k nam, nobeden pa mi le ne ve povedati, kdo bo to!« BtSIlSKA MODA Sovjetsko mirovno oblačilo. Nosi sc čez uniformo. Pištola M-39. Praška novost. Obleka »Za vsak slučaj« — za ministre. Po nekaj tednih sc nosi brez suknjiča. Kravata zelo zategnjena (sovjetski proizvod). Kolonialna moda. Zadaj perzijski vzorec. Rimska moda. Še zmeraj stara. Sprintcrice, naramnice raztegljive, hlače nepremočljive. — Jesasmarija — libste, peste frau Kliček, azo homs 8° tes najeste kcrt? — Umgocvuln, povejte no, frau Muršec, kaj se je te »godlo? — Oba frogns mi jo net! jjaz sem še ganz durhund-durh dešperat, iberhaupt »ploh ne morem več govoriti! Glih tak Je, ko da bi me gane bek vzelo Azo jaz sem še gane hin od tote večne aufregunge, majnaz51. Tega jaz gane ajnfah ne bom več durhaltala. tes zogi ina! Azo »o bos! — Na azo, te pa ausi da-tnit! Kaj te Je los? Krucinal, »nate vi cnemi na jetra §taj-gat! — Azo — denkns ina! — Oba homs šo virkli net kert? Pa saj je blo v cajtungah ... — Jo, in di cajtung! Tam Pa berem samo glih keri so Vmrli, pa di kajratet hom, pa keri so patnže dobli . . . — Na jo. saj Je blo tam Padrukano, da nam bojo di tnutergoc Marijo bek vzeli . . . — Jesaskristas — jesas-kristas — bos zi net zogn!? Marijo, pa bek vzeli! O du kajligahimi, najprej so den libn hergot iz šole vun nagnali, zaj pa nah še Marijo! Na zo bos! Jesasjesasjesas! — J°- j°. homs kšribn, da jo bojo drugam postavli, da ne bi več na dežji cugrund šla . . . — Bizo — bos — na dežji? Te is jo šo lang tot? Kak bi te na dežju cugrund šla? — Oba na — na tisto Marijo mislijo, na hauptplaci, Pa tiste svetnike okoli. Homs ksokt, da je kulturni spomenik, jo is ja genau so drin kštandn! In zaj jo pa bojo bek štelali, denkns ina! — A teeeee! Azo te Marija nam čejo bek vzet! Na zo bos! Pa kak se uplcjo! Pa iberhaupt ... na ja ... kje Pa te bojo nah naši laius-pubeci sedeli no se plazli, če bo drgoč tombola . . . ? ODVETNIŠKA Tej ,,ia!l“ bi lahko dali tudi naslov ,,Minulo Je". Vzeta Je namreč iz predvojnega Totega lista. Odvetnikov pes obgrize kmetiča. — Tožit pojdi! — svetujejo vsi kmeiu. — Boš lahko dobil veliko odškodnino. Po razpravi. — No, koliko si dobil? — vprašujejo radovedni sosedje. — Vraga dobil! Advokat je dokazal pred sodnikom, da sem pravzaprav jaz ugriznil njegovega psa! PRAVICA JE ZMAGALA! Ta sestavek pa nam je poslal neznani dopisnik. Sumimo. da Je najbrie tudi — predvojnega izvora t Tine je tožil »Toti list«. Baje zaradi razžaljenja časti! Dve uri po razpravi Je od svojega odličnega advokata prejel brzojavko: — Pravica je zmagala! Tine mu je takoj odgovoril: — Vložite priziv! IZNAJDLJIVOST Gruča gasilcev se ob neki prireditvi gnete ob stojnici: — Tovarišica, dva metra salame za naš kolektiv! — Dva metra? Narezane? — Ne, ne! Kožo bomo uporabili namesto cevi, ki jih ne moremo nikjer dobiti! Vi d&narin JURČKA Ulica z gostilno prvega v mesecu. Dobro... slabo... dobro... slabo... dobro... slabo To je bilo v nekem trgovskem podjetju. Nekem, sem dejal — zelo verjetno j ui je bilo namreč več. Bilo pa je tako: Srečal sem nekega lepega dne direktorja. — Kako gre kupčija? — Tako pač, slabo! Nakupil sem ogromno blaga! — No, to je prej dobro kot slabo! — Hja, pa spet ni tako dobro; tega blaga namreč ljudje niso hoteli kupovati, ker smo postavili previsoke cene. — Oj, to pa Je slabo! — Tako slabo pa zopet ni, kajti to blago smo dali na spisek nekurantnega blaga in dobili zanj subvencijo! Srojstvena proslava 1 »Kaan pa, tovariši, odKod?« proslavljali bomo pač tod! »Mi peljemo se na proslavo.« Naj Lenart bo ali Toplice »Potem izbrali niste pravo kdo menil bi se M k;price. Obrniti bo treba glavo. Nas smer P°Sre5na Ce mislite v Toplice priti, ganc< narobe treba bo voziti.« mi smo skupina mariborske »Saj je vseeno, kam in kod, .Hrane'!« — Ej, vraga, to pa je dobro! — No, tako dobro pa le ni! Vse blago Je nato za bagatelo knpilo drugo trgovsko podjetje in ga nato krasno prodajalo. — Ti smola ti! To pa je zopet slabo! — Pa le ni tako slabo! Blago smo namreč potem zopet odkupili mi in ga prodajali sami. — Torej je le dobro, saj sem dejal! — Ne bi dejal, da je to tako dobro, kajti prišli so nam na sled in sedaj zahtevajo od nas subvencijo nazaj... — Hm, vendar dobro, potemtakem ... Tedaj pa se je direktor razhudil: — Kako dobro, če bom moral vrniti denar?! S čim pa bomo Izplačali našim ljudem dobiček!?! To je slabo!... — Nasprotno, prav dobro je! Saj si teh dobičkov niste prislužili, temveč pri-sleparili! In to je slabo ... — Kako neki slabo! Če nam ne bi prišli na sled, bi bilo pa le dobro... Danes je prišel k nam stric Franček in je bilo kot vsakokrat zelo zabavno. S teto Ivanko se ne moreta, očka pravi: na liniji verskih čustev. Tokrat je dražil teto Ivanko zaradi tiste zakupne gostilne v Dogošah, kjer imajo v gostilniški sobi na najbolj vidnem mestu obešen velik križ. ki pa zakupnici le ni mogel pregnati vseh vplivov peklenskega skuš-njavca, sai drugače ne bi neupravičeno dvigala cene vinu in sadjevcu za 5 din, žganju pa kar za 26 dinarjev pri litru. Teta Ivanka pa mu je zabrusila, da je čisto prav, če je tako naredila, naj tisti, ki hočejo piti, tudd plačajo. Stric Franček je nato dejal, da je za-kupnica kot pobožna ženska gotovo nesla ves ta prigoljufan denar v župnišče in da ga bo gospod župnik Umek gotovo prav tako kot vse ostale svoie dohodke pošteno prijavil za dohodnino! Teta Ivanka je bila tako huda. da so ji skoro umetni zobje padli v kavo, stric na d je svetoval. ll£ MifDtEGA ATiLJfcIA TOIEG4 LISTA) Obleka za turiste. Globoki Obleka »Leva roka— desni žep«. Nosi se le nekaj časa. Nato se nosi obleka s črtami počez. da se naj nikar ne jezi, icer če v župnišču že nimajo svetih mož, imajo vsaj svete krave in prašiče, saj je tisti doktor Kajzelj, kt je namestnik direktorja okrajnega higienskega zavoda, izjavil, da ne more podpisati odločbe o odstranitvi krav in prašičev iz mariborskega župnišča, ker da je baje tako dober kristjan in noče delati krivice. Stric Ijojze pa je dejal, da bi tak doktor bil dober za Indijo, kjer še močno ob-rajtajo svete krave in slične živali, pa bi gotovo tam tudi tak doktor dobro uspeval. Vas pozdravlja Jurček Fmikula, pionir I razreda gimnazije. BABICA PRIPOVEDUJE .. da je nekoč bilo neko gledališče, ki ni bolehalo na intrigah, da je nekoč živel neki kmet, ki mu je zemlja toliko rodila, da je bil zadovoljen. da je nekoč bil neki kino v katerem niso predvajali gangsterskih filmov , da je nekoč živel neki Študentska moda. Zepl Damska plesna obleka. De- birokrat, ki ni iskal privi-obrnjeni navzven, okoli pasu kolte od zgoraj navzdol in legijev zase, se ni postav- clastično menzno platno, ^ki od spodaj navzgor. (Iz mo- Ijal nad družbo in ni roh- se dobro krči. Zadaj: žlica ralnih razlogov vzorec ni ob-, nel, da so pošteni ljudje in vilice. javljen.) | sovražniki družbe! Nikar ne preberite— to je navadna rekiama! — Gospod general, zajtrk je na m'z\\ — Trenutek, samo v Mariborsko tekstilno tovarno še skočim po blago, ki sem ga na posebno srečko rr.&e 1 nri Srebanju nl Hitler!« Hispad v Italiji umm strip o vnmmim koramj V MUZEJU Oče je peljal svojega sina v muzej. Hodila sta iz sobe v sobo in prišla končno do ^ipa brez glave.'Pa je sinko vprašal: — Kaj je to, očka? • — Diplomacija, sinko! MALI OGLAS Za letovanje iščem veliko letovišče, kjer je polno ljudi, kajti v zadnjem času sem povsem osamljen. Ponudbe na dr. Milan Stojadinovič. SMEMO POVEDATI! Umirajočemu prižgo kot ta. pa je ostal to samo — *• april. • Pravijo, da se je Stojadinovič premalo katoliškega križa držal in da mu je to godilo. Obesil se je na neki °,rugi križ, pa je na kljukah obvisel. MED DRŽAVNIMI URAD- NIKI — Veš kaj, odslej bom volil vedno po prepričanju in kakor mi bodo rekli. — Zakaj pa? — Glej, prvič sem volil Jevtiča, pa je šel 45 dni po volitvah v zasluženi pokoj; drugič sem volil Stojadino-viča, pa je tudi on 54 dni potem izginil s površja: ali naj še tretjič volim kandidate za penzijo? Na smrt — Milane, Milane, zakaj jokaš? — Mamica, cvek sem dobil v soli! — Pa kako to? — Učitelj me je vprašal hrvatsko vprašanje, pa ga nisem znal rešiti. Zadala slika obsojena pravica (Samogovor iz nenapisane tragedije) Nekoč so rekli mi ljudje: Resnica... Potem so vzdeli mi ime: Pravica... Zdaj sem brez strehe le še beračica — in vsak bandit mi drzno pljuje v lica. Mogotci pravijo mi, da sem kuga, teptani hrulijo, da sem vlačuga. A če umiram danes kot — prekleta, sc vrnem kot Pravica in Osvcta! S to sliko zaključujemo tudi mi žalostni konec Milana Sto-jadinoviča. Ohranili ga bomo v lepem spominu, kajti z objavljanjem njegovih karikatur smo si pridobili lep krog novih bralcev. V znak hvaležnosti smo ga vtaknili v špirit, kjer naj v miru počiva... EDINI SPOMENIK — Veš, Edi, nd še dolgo tega, ko so se ljudje na veliko razburjali, zakaj ne urede celjskega muzejskega poslopja, danes pa odgovorne za neizpolnjeno željo že na veliko blagrujejo. — Zakaj pa? — Ob pogledu na druge stavbe in ulice nihče ne verjame, da je mesto staro 500 let, ob pogledu na muzej pa vsakdo takoj ugotovi, da je Celje staro prav gotovo več kot pol tisočletja! CELJSKA KOVAŠKA — Hej, mojster kovaški, od kdaj pa kupuješ toliko kruha? — Pst, pravijo, da z dobro voljo lahko dobiš v njem prvovrstne destilirane žeblje. Vež, dragec, žeblji so danes zelo dragi. Ce imam srečo, jih dobim v kruhu in imam tako malico zastonj, če pa se mi sreča ne nasmehne, mi kruh še vedno prav pride! MED UPOKOJENCI Srečala sta se pred občinskim odborom v Slovenskih Konjicah dva upokojenca. Pa vpraša prvi: — Ali si šel morda po bone? — Kje neki. Saj vendar piše na deski: »Boni za upokojence se bodo delili dalje? do četrtka. Zato naj, v prihodne dni utorek in se stranke tega razglasa pridržavajo, in ne hodijo v pisarno spreževati.« Pa sem se tudi jaz odločil, da jih odstopim tovarišu, ki je pisal ta razglas, da si bo lahko kupil — Slovenski pravopis! PRVA SKRB V Rogaški Slatini je avtomobilist povozil kolesarja. Ko se je kolesar zavedel, je najprej vprašal obupanega šoferja, ki je klečal zraven ponesrečenca: — Koliko je ura? — Točno sedem! — je odvrnil osupli šofer. — Potem sva imela sre* čo! — ga je potolažil kolesar. — Kakšno srečo? — se je začudil šofer. — I no, naš zdravnik začne uradovati točno ob sedmih zjutraj! Ce bi me povozili pol ure prej, bi me lahko še imeli zaradi njegove pedantnosti na vesti! NEVERJETNO — Si že slišal, da so šli vojniški gasilci gasit v Šmarje v Rožni dolini? — Beži, beži, to te je nekdo potegnil. Saj tam jim še nikoli niso dali pijače! Zadnja runda ŽELJA MARIBORČANA Ej, če v loteriji mi premija pade, tedaj bom v »Veliko kavarno« zavil. Opustil bom stare skopuške navade, po dve sto in trideset flaške bom pil. (Doklčr pa ni v listnici premije zlate, na vince bom hodil v — cenejše obrate.) POJASNILO Na nogometnem igrišču je prodajal natakar iz bližnje restavracije šunkarice in pecivo. Neki gledalec ga je vprašal, če lahko dobi tudi »špricer«. Natakar je pojasnil, da za prodajo alkoholnih pijač nima dovoljenja. Gledalec se je začudil: »Od kdaj pa so vaši špri-cerji — alkoholni?« PO DOPUSTU — No, tovarišica Ivanka, zdaj se pa lahko kar pridno lotite kupa nerešene pošte, ki se je nabrala med vašo odsotnostjo! — Tovariš načelnik, saj vendar... — Nič saj vendar . . . saj ste si na dopustu ven- dar nabrali moči! dovolj novih PROTEST Odločno protestiramo proti omalovaževalnemu tonu Totega lista, ki v svojih poročilih trdi, da ne skrbimo za ohranitev spominskih vrednosti iz obdobja osvobodilne vojne. Na našem področju smo namreč očuvali vrsto tablic na hišah, ki nas z napisom »Unter Kotsch« spominjajo na blagohotne kulturne pridobitve tretjega rajha. Upamo, da bo Toti naš protest upošteval in tako popravil krivico, ki jo je nam storil z dosedanjimi vestmi iz našega kraja. Prizadeti iz Hoč. HUDE POSLEDICE LETOŠNJE SUSE Zaradi izredno hude suše, ki je na Štajerskem uničil* vse lcavine nasade, je bila primorana mariborska kavarna »Astoria« dvigniti ceno turški kavi na 30, »Velika kavarna«, ki jo je suša še bolj prizadela, pa celo n* 35 dinarjev za skodelico. Da bi te hude posledice suše preveč ne prizadele stalnih kavarniških gostov, so se ti čez noč preorientirali na skromnejšo Divko POŠTENJAK V Vidmu ob Ščavnici Imajo velikega poštenjaka. Zadnjič je našel kolo, ki je nekam čudno molelo iz koruze, pa ga je brž prodal naprej. Ko so ga vprašali> zakaj je to storil, je mož pojasnil: — Veste, nočem, da bi mi kdo očital, da sem nepošteno zadržal kolo! PRECITAJTE Z ZANIMANJEM! ... »V naši prvi številki prečitajte ta članek iz po-litično-gospodarske problematike naše občine, pa boste videli, da je ta članek zanimiv, če ga boste čitali z zanimanjem« ... (Iz 1. štev. »Glasnika« delovnega kolektiva pol«, Slov. Bistrica.) »Im- VRAŽJI DIM Gasilec sc na pogorišču obme na gledalca s pipo v ustih: — Prosim, oddaljite se z vašo smrdljivo pipo, ker ne morem prenašati dima. RMOffGAN mm Iz Anglije prihaja novica o epidemiji kolcanja, ki da tam razsaja. Pri nas te bolezni še ne poznamo in jo to hudo jezi. Zato se je pritihotapila čez Rokav-ski zaliv via Calais naravnost v mojo prepono. Prizanesla je milijonom ljudi... izbrala pa je mene. Nihče ni bil izbran ... le jaz sem bil izbran med vsemi neizbranimi Nekega jutra me je spet enkrat obiskal mož z računom za plin. »Dobro... huk!... jutro!« sem mu prijazno želel. Možakar je bil takoj prepričan, da sem najbrže šele pred pol ure prišel domov, natreskan kakor kanon. Prizanesljivo se je nasmehnil, češ da se bo oglasil drugič, ter odšel. Tokrat brez zmerjanja. Zame nedolžnega pa se je začel muke poln dan. Nobenega stavka nisem mogel izgovoriti do kraja, kar je moje soljudi nenavadno zabavalo. V vagonu nadzemske železnice, kjer sem se produciral, ni bilo slišati nobenega zbadanja zaradi »ne stojte ob vratih!«, kajti vse je prisluhnilo mojemu v enakomernih presledkih vriskajočemu »huk!« »Ste že poskusili s koščkom sladkorja?« je vprašal nekdo. »Pridržite sapo, pa štejte do sedem!« je zaklicala neka žena. »Bedarija! Dvignite roke in trikrat počenite, takoj bo proč!« je rekel tretji. V restavraciji sem vzbudil veselo pozornost, ko sem prosil natakarja, naj mi, ko si bom zamašil ušesa, z eno roko zatisne nos, z drugo pa vlije v goltanec čašo vode. Bilo je zelo lepo videti, ko je na- slednji hip še močnejši napad kolcanja vrgel uslužnemu natakarju vso vodo v obraz. Ko je zadeva trajala že tri dni, sem se napotil k zdravniku za dihalne organe. Zdravnik je najboljši prijatelj hripavih gledaliških igralcev, s sten njegove ordinacijske sobe gledajo obrazi gledališkin zvezd. Na vsaki fotografiji je napisano posvetilo, ki se na več ali manj posrečen način bavi z zdravljenjem glasilk. Gospod doktor je osvetlil mojo najglobljo notranjost in me začel elektrizirati. Vključil je visoko napetost. Iz mene so tako švigale iskre, da sem sedel na stolu kakor živa leidenska steklenica. Lasje so se mi naježili. Kolcanje pa je ostalo. Zdaj je dobri stric doktor še bolj privil gumbe in — nenadoma se je iz območja mojega želodca zaslišal angleški koral. Po neprevidnosti sem prišel v radijsko zvezo in sem torej bil v neposredni zvezi z londonskim valom. »Halo! Ladies and gentlemen...« sem duhaprisotno zakričal v želodcu ... »pri... huk! . vas tam je ... huk!... baje to... huk!... na... huk!... lez-ljivo!?« Toda tedaj je pa zdravnik spet izključil tok in začel preklinjati, kaj vraga, da iščem pri njem, kajti vse skupaj da je prebavna motnja. Zvečer sem se hotel razvedriti in sem šel v gledališče. Na sporedu sem bral, da bodo igrali neko veseloigro, toda že po drugem dejanju so mi igralci poslali pošto, naj vendar ne kolcam tako glasno, češ da se bo igra srečno iztekla. Naslednji dan sem šel k zdravniku za želodčne težave »To bomo lakoj uredili,« je rekel, mi v žrelo porinil gumasto cev in začel pumpati želodec. Po nekaj kakor leta dolgih minutah, ki jih nikoli ne bom pozabil, je moj želodec prilezel na drugi strani cevi na dan. Zdravnik ga je položil na sonce. Potem si ga je ogledal in dejal: »Ničesar ne najdem; razen prilično mnogo bedarij, ki jih pišete in govorite in ki vam potem ob-leže v želodcu. Peljite se na dopust in zaprite kljun za kake štiri tedne.« Nato mi je želodec spet lepo namestil v telo. Prepona pa je zaradi veselega \ Dirigent in komponist, mariborske gore list — k nam prišel si čil in mlad, lovorike slave brat! PRAZNOVERNOST — Kako so nekateri ljudje praznoverni! Zadnjič sva šla s prijateljem po cesti, ko nama prekriža pot črn maček. In pomisli, prijatelj se je na vsem lepem obrnil in šel nazaj domov! — Kaj pa ti? — No, za vsak sjučaj sem trikrat pljunil, stisnil figo v žepu, potem sem pa mirno šel naprej I Kljun: Mojstru — vitatorja Moži poznam, ki posiljuje s citati vsakogar in vsakomur veljavo njihovo vsiljuje. Moril me je n. !;oč že nekaj ur z Balzacom, ki mu je največji vzgled, poleti, ko sva jedla sladoled. Dejal je: »Veš kaj rekel bi Balzac k žlobudri tej: naj liže jo sam vrag.« Pred trgovino neka dama čaka, a on: »Poglej figuro iz Balzaca.« Ko sva pod krošnjo se hladila v mraku, je spet dejal: »To prijalo bi še Balzacu.« Ko gledala sva za drvečim vlakom, je vzdihnil: »Rad bi potoval z Balzacom.« Ko sem ga sit bil že do grla, sem mu dejal: »Kričeča sraka, kako mrcvariš ranjkega Balzaca. Kdaj lastna misel se ti bo odprla? Duševne bergljr vrzi med odpadke, izpljuni to citatorsko modrost. Dosezi, da boš lastne imel popadke, da sukal boš prevdarno — lastno ost!« PO STO LETIH Metelko, Danjko že pred leti sto, sta radi kashe skoraj se pobila, pri nas pa marsikje Se ne vedo, če piše se glazbila al’ glasbila! V DVOMU — Zakaj zmeraj odgovarjaš na vprašanje z drugim vprašanjem? — Kaj res delam to? MALENKOST — Ali sl že slišal, da so pri Ptuju odkrili nove rimske napise? — Kaj bi tisto! Pri nas v Brezuli pri Račah Imamo še danes na hita h tablice z napisi »Wressula«, pa se ne bahamo s tem! Sršen: MODERNI POET Jaz sem moderni poet, čustven od glave do pet. Z ritmom jaz ne koketiram, rime pa — rime preziram. Posel obvladati znam, jaz se z besedo igram. Množicam umsko odmaknjen verz je moj v eter zamaknjen. Muza je moja salonska, spiritualno plafonska. Jaz sem izbranec — polbog, pišem le za gotov krog. Jaz ne držim se papirja, moja obzorja — vsemirja. Meni čez kakšen decenij, vsak bo priznal, da sem genij! Pripomba: Ne čez decenij, čez leto boš kakor mleko posneto. Nihče za te se ne zmeni, modri, prevzvišeni genij! ARESU — BOGU VOJNE (Tone Pavček) Obračam in vrtim te od glave pa do nog, zdaj ARES si, zdaj SERA, a nikdar bog. 4n£KD0TE Bernard Shaw je bil hud nasprotnik avtogramov in ni popustil v nobenem primeru. Nekoč pa je vendar napravil izjemo. V družbi mu je predložila neka dama polo vprašanj. Shaw ni hotel dati pojasnila in se je otresal vsiljivke. Nato je napisala dama na listič: ij »Sem gluha in nema.« Shaw je pri priči vzel iz žepa pero in nanisal: f turneji — Ve*, po koncertu v Egiptu um sc komaj rešil atentatorja. — Neverjetno! Kdo bi si mislil, da so Egipčani tako muzikalični! svidenja z želodcem začela poskakovati. Več dni sem se vlačil skozi vrste mojih pomilujočih me sodobnikov. Prijatelj Maks mi je že od daleč zaklical: »Človek božji, zadrži sapo! Takale reč mora biti zelo zabavna!* Neki veliki kritik, ki me je stalno zdela-val, je dejal skeptično: »Najbrže poskušate neko novo vrsto komike?« Drugi so me vedno znova spraševali: »Ste že glodali suh kruh in šteli do sedem?« Nekega večera mi Je nekdo še rekel: »Smešno, da se tako mučite. Ostane samo Se eno: hipnoza.« Čudovito! sem sl mislil. Slavni Patrick John Magnussen se mudi v naiem mestu. Tega bom poiskal. Našel sem ga ob neki igralni mizi. Najprej sem opazoval, kako je slavni krotilec tuje volje ostro gledal bankirja in kako je ta, docela pod magnetičnim vplivom hipnotizerja, neprestano vlekel devetice drugo za drugo. Najbrže je dobil nenavaden ukaz, izvabiti od Magnus-sena ves denar. Drugače si ni mogoče tolmačiti, da je popularni možakar vstal od mize v znamenju popolnega denarnega zloma. Pristopil sem tedaj k njemu in mu po- tožil svojo nesrečo. Potegnil me je v neki kot ter me predirljivo pogledal. Počasi,, naglašujoč vsako besedo, Je govoril: »Ne... bo... se... več... ponovilo...!« Od tega trenutka dalje me je kolcanje mučilo tudi v spanju. Pretekli so tedni. Moja nadloga je postala že popularna. Neki lastnik kina mi je podaril permanentno vstopnico. Videl sem njegovo misel: »Moj bog, kako dolgo Jo bo fant še sploh lahko uporabljal!« Na vstopnici je bilo napisano: »Se ne podeduje!« Marsikdo me Je hotel prestrašiti, kajti nenaden strah je baje zdravilo proti kolcanju. »Ne dobite več plače!« me je nahrulil moj ravnatelj. »To sem... huk!... že opazil,« sem rekel žalostno. Poskusil sem že triinštirideset različnih morfijevih preparatov. Na kokain sem že tako navajen, kakor da sem plesalec »groze in ekstaze«. Poskusil sem vse, da bi mojo prepono spravil na druge misli. Včeraj me je poklical eden najbolj zakrknjenih lahkoživcev med mojimi znanci. Odkril je nekaj nenavadnega, »neki nočni lokal. .. z... no..., saj veš... baletni nastopi in podobno. .« Tega v svoji notorični dostojnosti res še nisem videl. Pristal sem poln dobrega upanja, da se razvedrim in da se na tovornem avtomobilu iznebim trdovratnega krča v preponi. Peljal sem se tja. Ko sem izvedel za vstopnino in za ceno sekta, sem se sicer iznebil vse sline, kolcanje pa je ostalo. Predstave so bile zelo lepe. Nekaj suhih starih dam v lahkih oblačilih je plesalo različne plese, ki so se imenovali zdaj »Iz mladosti«, zdaj »Tiha sreča«, zdaj »Bakanti-nja«. čez pol ure so me vrgli iz lokala, ker sem s kolcanjem kvaril razpoloženje ... Slednjič sem se zaupal nekemu homeopatu. »Uspeh mojega zdravljenja je odvisen od tega, da se v začetku zdravljenja še povečajo bolezni.« Če sem se zvijal v bolečinah, če sem bil že blizu zadušitve, če se mi je kolcalo, da so se tresle stene, je surovež žarel od sreče: »... kar pustite, da se živec izdivja .. se bo že utrudil...!« »Zdaj bom torej še počakal, kdo bo '■noč-! nejši, jaz ali živec? Če vzdrži živec, bom v treh tednih knoclc out!« sem zajavkal. »Ne smete misliti1 In ne govoriti o tem.; Potem vam zagotav-i ljam uspeh.« Nisem več govorili, o tem in ne mislil raj to. Zares sem se iz-j nebil kolcanja. Take reči imajo prav zares mnogo skupnega! s sugestijo, kajti kolcanje se ni ponovilo nikoli več. če bi spet kdaj začel govoriti o njem ... huk!... za božjo voljo ... Oprostite, dragi bralci.. .\ ne morem več dalje poročati... Dojim se .. huk!... da se bo ... huk!.. zopet , začelo... j^sitreno obžalujem. Tudi gluhonemim ne dajem avtogramov. Shaw.« Zdaj je dama nenadoma spregovorila: »Zahvaljeni, mojster, za — avtogram!« * Ko je bil slavni Li-Hung-Ciang, kitajski državnik, v Angliji, mu je neki občudovalec podaril lepega setra. Čez nekaj dni mu je Kitajec poslal naslednje pismo: »Dragi gospod! Sprejmite izraze moje najgloblje zahvale, dasi sem že zdavnaj opustil navado jesti pasje meso. Toda moji služabniki, ki sem jim ga odstopil, so rekli, da je bilo meso zelo okusno.« * ” Neko jutro ob štirih pozvoni slavni ameriški humorist Mark Twain na vratih svojega soseda. — Dobro jutro, sosedi — DoUro jutro! Kaj pa vi prinašate dobrega? — Nič posebnega! 2e dalj časa me tare dolžnost, da vas obiščem, pa imam zadnji čas toliko dela, da res nisem utegnil. — O, silno žal mi je! — Prav te zadnje dni mislim, kako to ni lepo od nas. Imamo vili drugo ob drugi, pa se ne obiskujemo. Danes pa se mi je ponudila prilika — O, prav drago mi je, izvolite sesti! — Hvala, hvala! Samo to vas prosim, da mi oprostite, da ni z menoj tudi moje hčere. Nisem je hotel buditi. Pa tudi meni ne zamerite, da prihajam ob nepravem času. Toda k temu me je pripravila posebna okolnost, zaradi katere me boste, upam, upravičili. Opazil sem namreč, da vam gori streha na hiši! IDfJl S' pus n no ^ Vit n Novo 12% PIVO I Kdor piva novega Se ni pokusil, ta sploh še nič ni dobrega okusil. Poleti in pozimi — zaželeno vedno, želi ga pivsko grlo sladkosnedno. Posluh: dvanajst procentno z gosto peno, okusno in redilno in — za nizko c enot Potrkajte na poln sod, zahtevajte na glas povsod: Mi pijemo samo — pardon — odlično pivo UNION! Pivovarna UNION Ljubljana — Tu torej vidita znamenite raz- OCE IN HČI — Dedek, pridrži mi prosim otroka! — Ne! Imam stare izkušnje že s teboj, ko si bila njegovih let! JESENIŠKI STANOVANJSKI REFERENTI, ki so hoteli patentirati kot rešitev stanovanjskega problema primer tiste zaslužne tovarišice, ki že leto dni stanuje v skladišču in spi kar na neki polici, so doživeli hudo presenečenje. Izvedeli so namreč, da je MENDA ZATO, KER GA POZNAJO! Vlomilec Jaka je kupil za službene čevlje par gumijastih podplatov za 35 dinarjev in jih odnesel v mestno čevljarsko delavnico na Jesenicah, da mu jih pribijejo na čevlje. Niti pol ure ni čakal in že je bilo delo opravljeno. Ko so mu pa za to zaračunali 280 dinarjev, se je prijel Pu se je le spomnil! — Madonca, takšna surovina! Skoraj bi naju povozil! — Arduš, vidiš, zdaj sem se pa spomnil! K »Surovini« v Maribor moram takoj, kajti zmenjen sem, da mi takoj odkupijo vse bakrene, aluminijaste, svinčene in medeninaste odpadke, ki mi za prazen nič leže doma! takšen tip stanovanja iznašel že pred tisoč leti neki Diogenes, ki je stanoval kar v sodu. Ker pa so možje prepričani, da jim je ku-jon idejo za rešitev stanovanjskega vprašanja naj-brže ukradel, ga bodo tožili. Prav imajo! Takšna ideja res ne raste kar za vsakim plotom! K a m ? Na veliko kmetijsko razstavo, ki je v prostorih Mariborskega tedna! valine celjskega gradu. Sedaj pa gremo do podjetja LIP-Celje, kjer si boste ogledali znameniti furnir. Pohištvo, izdelano iz tega furnirja, je dobilo že več prvih nagrad, zato pa mizarji tako radi segajo po njemt svoj položaj, pobije v nočnih urah po tržiških stranskih ulicah krdelo podgan (kar ni redkost) in jih nato predloži kpt tovarniške? Brez podganarja bi imeli milijonsko škodo, če pa mu dajo akord, pa lahko pridejo na kant! Ali ne bi morda kazalo, da bi vsem tovarniškim podganom obesili okoli vratu trakce z zaščitnim znakom ali zvončkom? — Brž, tu prereži steklo, vidiš, kako pozdravljam »Heil Hitler«... — Tu, tu prereži, med temi kulturbundovci stojim tudi jaz ... — Psst, kamerad a, najprej moram rešiti sebe... PO UREDBI! Neki potrošnik iz Radovljice se je pri »Kurivu« razburil: — Zakaj ne morem dobiti več drv, če jih pa upravnik »Kuriva« lahko še dobi!? Ce za njega ne velja uredba, zakaj bi potem morala veljati zame!? — To se pa hudo motite! Ali niste brali v časopisu: »Obveščamo vse potrošnike...«? No, ali je bilo v tem obvestilu kaj napisanega o upravniku?! Prodajalka s?a:!o eda v sep'em9»ru Klobase so drage, izdelke mariborske Industrije lesnih' proizvodov sc pa splača kupiti! Na zalogi so furnirane, mehke, in trde zložljive spalnice, ki so posebno primerne za prevoz, saj lahko vse dele strpate v eno omaro! »kam bi s Čistim dobičkom?« se zaskrbljeno vprašujejo v nekem jeseniškem podjetju. Razdeliti ga med delavce, nima pomena, ker imajo že tako 523 m nadmorske višine visok življenjski standard, za gradnjo stanovanjskih hiš pa tudi nima pomena porabiti ga, ker bi se stanovalci iz neprimernih lukenj ne mogli vživeti v novih, modernih hišah. Kam bi torej z dobičkom? AKORDNO PLAČO zahteva podganar iz Bombažne predilnice in tkalnice v Tržiču in sicer — za vsako ubito podgano. Ker pa se tovarniške podgane v ničemer ne razlikujejo od mestnih podgan, so merodajni upravičeno v škripcih. Kaj če p”-' izkoristi Tamovi fasinaEi s' ilc V muzeju NOB na ptujskem gradu je d e kilo hote! prerezati steklo, pod katerim se nahajajo fotojrafije okupatorskih hlapcev in hlapčičeir. za glavo in sam zase pomislil: — Glej jih, vrage, tudi ti že vedo, da denar — kradem! — Samo tole bi rad vedel, zakaj naj bi zdaj bil jaz kriv, ker se oče ni spomnil, da bi mi kupil dobro obutev! Že vsakdo ve, da so jesenski moški, ženski in otroški čevlji — visoki in nizki, po primernih cenah in odlične kakovosti na izbiro v Tovarni čevljev v Mariboru! g A# WCW»^A, — Slabo, slabo! / dobila sončarico, sin Razočaranie LUKAVŠKI »BERAČ* Sem velik posestnik iz Lukavc doma, drugače pa revček — in to se pozna. Jaz dal sem za pokopališki popravek kar dinarjev dvajset — to bil je hud davek. Iz Fronte izstopil sem revček občinski, ker znesek je bil previsok članarinski. Prijateljčki dragi, vsaj meni sc zdi, predrago na mesec je plačati dinarčke tri. Jaz v tem sem pogledu kaj kratek: izbrišimo slednji izdatek! In k vragu dolžnosti! Hej, psiček: hov, hov! Pojdiva brezskrbno, veselo na lov! — Gradnja dimnika v višini petdesetih metrov je pač smrtnonevarnal — Kdo ve, če Je mož že kdaj padel dol? — Tej krasoti narave res nič dragega ne manjka kot dva deci vina ... DOPUSTNIŠKA — Kako je bilo na dopustu? je stopil na zarjavel žebelj in dobil tetanus, jaz sem dobil grižo, hči pa Je padla z drevesa in si zlomila nogo Ce ne bi človek vsega tega delal zaradi zdravja, bi bilo najbolje ostati doma Nsjioiitični karambol zaradi poSitike Kolo — kolarju! Uro — urarjul Konscrve — v konservatorij? Nel »Odpadu« — podjetju za promet z odpadki, ki ima svoj sedež v Ljubljani, v Parmovi 33, podružnice v Mariboru, Celju, Kranju, Pivki in Novem mestu, poslovalnice in skladišča v vsakem okraju, ugodne odkupne cene za najrazličnejše odpadke pa povsod in vedno! Veliko razočaranie — Sploh nimam nobenega veselja več, ker mi srajco z novim PERION Zlatorogovim pralnim sredstvom takoj tako operejo, da je na mah spet snežnobela, pa čeprav jo še tako zamažem! Sicer pa poskusite tudi, kako odlično čisti najrazličnejše madeže na kovinah Zlatorogovo najprimernejše čistilno sredstvo za gospodinjstvo VITI — Kaj se pa tako postavljaš z otroškim vozičkom? — I, kaj! Avtobusi so v modi, pa moram malega že zdaj navaditi na vožnjo! Ce je mariborsko podjetje »AVTOBUSNI PROMET« ponovno znižalo cene za izletniške vožnje, tako da stane zdaj kilometer vožnje s 25-sedežnim avtobusom 90 din, kilometer vožnje s 50-sedežnim avtobusom pa le 135 din; če je hkrati s tem globoko znižalo tudi cene mesečnim vozovnicam za delavce, uslužbence in dijake, poleg tega pa še vedno izdaja nedeljske povratne karte na medkrajevnih progah — potem se to že splača! — Vso noč že rinem vanjo, pa bom namesto dobička ob vse orodje! — In povrh se prav zastonj matraš! Mariborska industrija kovinskih izdelkov je na Zagrebškem velesejmu prodala že vso letošnjo proizvodnjo! I PRESENEČENJE — Jaz sem pisatelj tega romana. — Tako! Bral sem ga. V prvi polovici letošnjega leta sem ga imel čast kupiti. — Kaj, vi ste bili tisti?! I V TRGOVINI — Koliko stane ta obe-fialnik? — Sedemdeset dinarjev! — Imate morda kaj cenejšega? — Da, žebelj! Veliko pričakovanje — Lepe otroke imate. Ali je vseh pet vaših? — Vsi so moji, šesti Je Pa še na poti! — Čestitam! Kdaj ga pričakujete? — Vsak čas bo tu. Poslal sem ga po cigarete! LOGIČNO VPRAŠANJE ŽRTEV POKLICA K zdravniku je prišel mož, ki se je strašno pritoževal nad bolečinami v želodcu. Doktor ga je natanko preiskal, zmajeval z glavo in nazadnje začudeno dejal: — Nekaj neverjetnega! Popek imate povešen kar za tri centimetre. V svoji dolgoletni praksi še nisem naletel na kaj takega. Kaj pa ste po poklicu? — Zastavonoša! HIMNA KOLORADSKIH HROŠČEV Prebivališče naše je El Kolorado, za parazite pravi raj brezplačen. Pri nas nihče ne toži, da je lačen, odlično, tečno hrano hvali staro, mlado. Teh njiv lastniki leni ste zaspali, Medtem smo ie razpasli na Široko, zasidrali smo v zemljo se globoko, od tu zelo težko nas boste kdaj pregnali. Norinka Stara krava uči novinko: »Nika. flt zlempaj toliko vode! Kaj misliš, da si še vedno v privatnem sektorju, kjer si lahko na tak način zviševala svojo mlečnost?! Tuiec v rasi — Ali so to vaše stare zgodovinske razvaline? — Ne, to je naš novi zadružni dom! Zahvala, slepci in zaspanci in lenuhi! Mi klanjamo sc vam z napetimi trebuhi! Kar spite še naprej v miru: nina, nana, pozdravlja vas vsa koloradska žlahta zbrana! OGORČENJE Tine bere v časopisu o kralju Faruku in zavzdihne) »Vidiš, Pepe, kako nekateri živijo, čeprav nič ne delajo!« »Kaj pa imaš že spet proti našemu gospodu župniku!« — se razburi Pepe. MESCAN NA KMETIH — Mamica, kako se pa reče prascu, kadar ni umazan? BLAGOR JIM — Kakšna bo pa letos bilanca trgovine, Jaoez? — Sijajna, tovarii kontrolrr. Za tri dinarje manj deficita kot lani! ŠKODOŽELJNOST — No, zdaj bi rad videl te bahave zadružnike, kaj bodo napravili s svojim traktorjem za šest konjskih sil, ko ne bodo imeli krme niti za dva konja! VABILO Gostilna »Pri zaštihanem Janezu« vas vljudno vabi na nedeljsko ljudko rajanje. Za šmarnico in zdravniško pomoč je poskrbljeno Kozarce, kole in nože prinesite s seboj. Auf biks! NE GRE DRUGAČE — Ti, mar res mora biti naša zadruga v tekmovanju vedno na zadnjem mestu? — Ne gre drugače, ko so pa že vsa ostala mesta za-•edena! MESAR PRI ZDRAVNIKU — Kje ste pa začutili najprej bolečin-}? — Tukaj, gospod dohtor, nad ledvično pečenko! REŠITEV Prva soseda (obupano): »Pomislite, oni drugi sosed mi Je od jeze pobil vsa stekla na oknih, ko sem igrala na klavir!« Druga soseda (razmišljajoče): »Glej, tepca, zdaj bo pa še bolj slišal!« i Take mode sem pa že čez glavo sit! Da se mi prav takoj in hitro pobereta v Maribor! Kvalitetno in trpežno blago za ženske in moške obleke izdeluje Tovarna volnenih in vigogne izdelkov! Zadnje čase so postale ptujske ženske sila bojevite. Ne vem, če je temu kriva bližajoča se jesen ali kriminalni filmi, ki so jih nedavno predvajali. Dve bojeviti Silvi sta se spoprijeli na Borlu. (Posledica: ena je zgubila čop prelepih lask.) Nato sta se sredi mesta spopadli neka Kristina in Štefka. (Posledica. ena je obležala v nezavesti.) Nato bi vam naštel še več manjših spopadov, ki so Jih inspirirali globoki osebni vzroki, toda . Dolgo sem razmišljal, zakaj mi krompir, kupljen pri podjetju »Rožnik« ta- ko tekne. Zdaj jo pa imami Podjetje »Rožnik« ima zelo dobro razvito trgovsko mrežo. Eden nabavljačev tega podjetja je »črpal« krompir kar na tujih poljih. Sedaj so pristojni organi pretrgali te trgovske zveze in ujeli »nabavljačac, ki je tako svobodno pojmoval svobodo trgovine. Podjetju »Rožnik« želijo vsi odjemalci še v naprej dobro kupčijo! MED POKLICNIMI KOLEGI (Znano je, da baptistični mi* sijonarji zdravijo ljudi s polaganjem rok) Baptistični misijonar: »S čim se pa vi preživljate, kolega?« Žepar: »Tudi s polaganjem rok. Samo — jaz jih kar brez vseh ceremonij porinem pacientu v žep!« V DANKOVCTH EN MLIN STOJI V Dankovcih en mlin stoji, v mlinu luknja se reži, skozi luknjo moka v nič sinlje se kot sam hudič. Mlinar je nedolžen, pravi! Luknja: sama se popravi! NEVERJETNO (Sedanja katastrska meritev zemljišč v Prekmurju je odkrila velike površine zata^ jene zemlje.) »Poglej ga, Janoša, ta si je čez noč onomogel!« »Hudiča! Kaj je zadel na loteriji ali pa kaj poerbal?« »Kje neki! Le zemljo so mu izmerili, pa revež sedaj ne more niti sam verjeti, da se je čez noč spremenil iz reveža v — trdnega kmeta!« — Ti, Jaka, nc vem, kako kvalitetno delo to ni! Poglej, povsod sc vidijo sledovi čopiča... - No, da bi foio več takih oblakov in tokih stre!! TOČNOST V Aberdeenu sta se zaletela dva štirisedežna avtomobila. Dvajset Škotov so odpeljali v bolnico. PROFESORSKA Pride profesor v Maribor in vpraša miličnika: — Kje je Partizanska cesta? — Kar naravnost! — mu vljudno pojasni miličnik. — Hvala lepa. Lahko sedete! NESPORAZUM — Trikrat sem bral vaš roman... — Me zelo veseli! — ... pa še vedno ne vem. za kaj pravzaprav gre! TEHTEN VZROK — Zakaj pa sta šla z Metko narazen? — Pomisli! Najprej jc rekla, da ji je vš^č neki Verdi, naslednji dan pa je trdila, da jc vsa nora za nekega Chopina! RAZLIČNI POGLEDI V družbi so govorili o priljubljenih človeških lastnostih in beseda jc nanesla tudi na vprašanje, koliko lahko verjamemo soljudem. — Jaz verjamem vedno samo polovico tega, kar mi tvezijo ljudje — jc dejal nekdo. — Zame pa velja obratno — se je oglasil davčni inšpektor — jaz verjamem vedno dvojno, kar mi ljudje govore. SEZONSKA Pepe: »Čuj, Jaka, ali veš morda, če Je kaj novega v teatru?« faka: ».Vem! Predstavljaj si, da si popolnoma sam na gledališki predstavi in na koncu ti navdušeni umetniki ploskajo, ker si jih gledal in poslušal!« . NA TRGU j 't rJa trffu (miza, za mizo prodajalka, ob cesti že dalje a ča*a stoji možakar, ki v roki drži časopis in gleda Čez 1 njega poželjivo na mizo pred prodajalko) Prodajalka (jezno): »Kaj pa vi tukaj žc toliko časa čakate?« Neznancc (mirno, skoraj zaspanoV »Čakam, da bodo padle ccne!« TELEFONSKI IMENIK — Kaj Jože Kos nima več telefona? Je v tem imeniku res vse narobe ali pa v moji glavi nekaj nc štima!? — Išči pod črko U, njegova stara mati se je pred poroko pisala Urbas! Če šc ne najdeš, pa poglej pod črko P, ima namreč psa, ki ga kličejo Pufi! ENA O BRADI Nekoč ni bilo dovoljeno ženskam, da bi nastopale na gledališkem odru. Zato so moški igrali tudi ženske vloge. Tako je Karel II. nckepa dne sedel v lož' in se razburjal, ker se predstava šc ni začela poklical je direktorja, ki se mu jc takole opravičil: — Oprostite, veličanstvo, kraljica se It ni obrila! /V« pr MH l A H m • B I o S Potniki! Če meteorološka postaja najavi dež, potem nikar brez dežnika v avtobus! Mlad zdravnik, ki je komaj odprl ordinacijo, čaka dan za dnem na paciente. Toda teh ni od nikoder. Končno le enkrat pozvoni pri vra-tih in v ordinacijo stopi starejši možakar, očitno bolan. Zdravnik, vesel, da bo končno prišel do dela, ga veselo vpraša: — No, oče, kakšne težave pa imate? — Tovariš doktor, vprašati sem prišel, kakšen je nov naslov zdravnika, ki je prej tukaj ordiniral? Ubogi naši sodniki- — Kam pa, Janez? — V Maribor nakupovat! — Ti si pa pameten! Saj v trgovini kmetijske zadruge v Lenartu v Slov. goricah lahko kupiš vse — od ma-nufak -ire !n galanterije do špecerije! V zadružni gostilni ti postrežejo z najrazličnejšimi pijačami in tudi s posteljo, če hočeš! Hkrati s tem pa zadruga tudi odkupuje vse kmetijske proizvodel Angiesiu nogometni sodnik Evans, ki je sodil tekmo Avstrija—Jugoslavija, je stalno tekal po igrišču in zelo skrbno spremljal igralce z žogo. Naši sodniki pravijo, da Jim tega ni treba, ker so dalekovidni. Sodnik Evans ima veliko srečo, da ga niso slovenski klubi povabili soditi nogometno tekmo v Sloveniji. Ce bi namreč po našem sistemu nogometnega nabijanja hotel venomer spremljati žogo, 'bi mu komaj zadostoval motor na reaktivni pogon! Izdaja Novinarsko društvo Slovenije, Poverjeništvo Maribor — Ureja uredniški odbor, odgovoren Ciril Kavčič — Uredništvo in uprava Maribor, Kopališka ul. 2 — Telefon št. 28-76 — Ček. račun Narodne banke št. 6401-90-332-51 — Poštni predal 52 — Rokopisov in risb ne vračamo — Tiska Mariborska tiskarna Čudno vprašanje — Kaj pa ta tako piska? — Vsak čas bo povedal možem, da je v Maribor prispela nova pošiljka ženskega volnenega blaga, ki je naprodaj V vseh prodajalnah trgovskega podjetja »Moda«. V IctaatltHten-čnean IoLaIu — Želite, prosim? — Hvala, že dva dni sem brez želja. Predvčerajšnjim sem sc pri mariborskem »O r 1 u« tako najedel in naspal, da bom še najmanj dva dni zdržal brez hrane in počitka! Kadar otroci preveč kričijo, jih mati poboža z brezovo palico. Švedski lah-koatleti so močno pregazili naše lahkoatlete. Edina sreča, da so nam prinašala točke tudi zadnja mesta, ker bi sicer končni rezultat bil podoben bolj tečaju za zamenjavo valute po inflaciji Lahka atletika mora biti zelo utrudljiv šport, ker je na zaključni svečanosti bila odsotna skoraj polovica naših reprezentantov. Preutrujenost pa ne more biti vzrok neudeležbe. saj bi lahko vprašanje rešili takole, kot kaže slika desno zgoraj. strijske reprezentance v Beogradu šo nekateri avstrijski igralci (viteško!) rekli, da so zasluženo izgubili (žilica jim ni dala miru!); dodali pa so, da je rezultat 4:2 previsok. Neki avstrijski dopisnik je dejal (objektivno!), da so bili Jugoslovani v izraziti premoči. Avstrijski zvezni kapetan (ki je dobro sestavil reprezentanco!) je dejal, da imajo smolo s slabimi angleškimi sodniki. Naše občinstvo in novinarji (silno zadovoljni!) pa pravijo, da je bil sodnik odličen. Avstrijski trener (ki jih je dobro treniral!) pravi, da Naslednji dan po dvoboju sem pogrešal v našem časopisju slike in življenjepise članov naše reprezentance. AVSTRIJA — JUGOSLAVIJA Psihologija športnika je enostavna. Po porazu av- bi bil boljši rezultat 3:3. Sodnik (občinstvo mu je ploskalo!) je izjavil, da je bilo občinstvo odlično. Avstrijski vratar Seemann pa se strinja z mnenjem onih, ki pravijo, da je rezultat previsok, ker je zadnji gol padel tik pod gornjo prečko, tako da žoge res ni mogel doseči. CKMt IM DOL E UOO Na plenumu Nogometne zveze Slovenije so bili nekateri delegati proti hrvat-sko-slovenski ligi, ker ni predhodno sklenil tega plenum NZS. Kljub temu bi baje bili za ligo, če ne bi v njej sodelovali njihovi lokalni rivali. Pravijo pa, da bi bilo najbolje, če bi njih sprejeli v ligo. V skrajnem primeru predlagajo, da bi se ustanovitev lige odložila do naslednjega leta, ko se bodo oni kvalificirali v ligo. Ce pa se ne bi kvalificirali, naj se ustanovitev lige odloži na nedoločen čas. »SLOVENCI NISMO ZA NOGOMET...« Slovenci nismo za nogomet, pač pa so nekateri naši nogometni odborniki enakovredni hrvaškim odbornikom, ker so bili eni in drugi kaznovani od disciplinskega sodišča Nogometne zveze Jugoslavije. Neki pokvarjeni nogometaš mi je rekel, da so nekateri Odredovi odborniki zelo duhoviti, ker so podkupili Proleterjeve odbornike in ne igralce. V razburjenosti so namreč spregledali, da odborniki ne igrajo v nogometni ligi. Naši nogometni klubi pravijo, da morajo cene vstopnic za nogometne tekme biti tako visoke zato, ker jim je drugače onemogočen materialni obstoj. Na srečo ne igrajo vsi naši nogometni klubi kvalifikacijskih tekem za vstop v zvezno ligo, ker bi se cena vstopnic potrojila, če bi moral vsak klub poleg ostalih stroškov kriti še znesek 300.000 dinarjev. — No, komaj ste navezali tesnejše prijateljske stike z Jugoslovani, že so vas prav »prijateljsko« obdarili s 4:2!