(zhaja vgak dan zjutraj razven
T Ponedeljkih in dnevih po praznikih. Posamezna številka B*n 1'—. lanskoletne 2'—; mesečna naročnina Din 20'—, za tujino 30'—. Uredništvo v Ljubljani, Gregorčičeva 23. Telefon uredništva 30-70. 30-69 in 30-71.
Jugoslovan
Rokopisov ne vračam*. Oglasi po tarifi in dogovora Uprava
Ljubljana, Gradišče 10, tel. 30-68. Podružnica v Mariboru, Aleksandrova cesta št. 24, tel. 29-60.
V Celju: Slomškov trg 4. Pošt. ček. rač.: Ljubljana 15.621.
st. 229a
Ljubljana, sobota, dne 3. oktobra 1931
Leto II.
Akcija za revizijo vojnih dolgov in reparacij
Program francosko-ameriških pogajanj povodom Lavalovega obiska še ni končno določen — Pritisk vodilnih finančnih krogov na predsednika Hooverja — Pogajanja o reviziji vojnih dolgov se predvidevajo za prihodnjo pomlad
Dr. Alfred Sze, k	minister	za	zunanje	zadeve.	Doslej
dr. Alfred Sze, kitajski zastopnik pri Društvu narodov.
Obisk Nj. Vet. kralja , v Južni Srbiji
e ovska vladarjeva skrb za potresne
sk l-	kraje
v	2'	oktobra.	1. Po povratku iz krajev
Jelo	Svbijl, ki so bili v marcu letošnjega
krnn ^°, ovani P° potresu, se je Nj. Vel. „n J dstavil v Skoplju, kjer so ga najprisrčneje
0	kralievi prisotnosti v Južni “ “ Se Je prav nagl° razširila v Skoplju. Zato je bilo vse mesto v svečanem razpoloženju in ozaljšano z zastavami.
Ob 8. zvečer je bilo v kompozicijo dvornega vlaka povabljenih na večerjo več gostov. Za kraljevo mizo je bilo zbranih poleg predsednika vlade Zivkoviča, dvornega maršala Dimitrlje-viča, adjutanta generala Veljkoviča, bana 2ivo-jina Laziča in generala Jovanoviča tudi mnogo uglednih skopeljskih meščanov in zastopnikov gospodarskih in kulturnih organizacij. J^ralj je povabljene pridržal pri sebi do 10'15 zvečer. Večer je potekel v prav živahnih razgovorih med visokim gostiteljem in njegovimi gosti. Razgovarjali so se o vprašanjih narodnega gospodarstva in narodne prosvete na ju-gu, 0 velikem napredku v Južni Srbiji od osvobojenja pa do danes in o potrebah juga, taill °,raJ° dobiti svojo pravilno rešitev. Ker so niki v kl'aljevimi gosti zelo različni zastop-juen Se gosP°darske in kulturne aktivnosti na Skl žnnis Razgovor često zavzemal strokovnja-redna Vev,’i,.k 6e1mur ie mnogo pripomogla iz-šanjlh ki utn Nk Vel- kralja v raznih vpra-Pri tem ,pozna do podrobnosti in ki kaže za vse k ’ no ^ubezen in očetovsko skrb vedno pri SVoiih našega juga. Kakor še kralj tudi tokrat i° ih V Južnl Srbijl’ Je bil tembolj, ker ie nH^ e razpoložen in snoči
obnovi kraiev ti imda S1 ogleda del° na Vel kval, • J Je poškodoval potres. Nj.
nova v mr,Se Je ?Sebn° prepričal, da je ta ob-niPBmri ^ °gem izvedena in da se dovršuje po nova i,, ? zamisli. Kakor znano, se ta ob-civiinm x.S. sreCno kombinacijo vojaških in biv„,„b “1? , kakor tudi z udeležbo samih pre-Da tak ‘	se izvržujejo dosti naglo, hkrati
dovoli0 d0bl'°' da je bU kralJ res lahko zadovoljen v svoji očetovski skrbi za izvršitev teh
Hin!L,k?n^aid večcri‘ se ie Nj. Vel. kralj prav jubeznivo poslovil od povabljenih gostov, pri
n..rfer se ^ z vsakim posebej še razgovarjal, preden se je umaknil v spalni voz.
Seja ministrskega sveta
i	Beograd, 2. oktobra. A A. Danes od 18-30 do 19-40 se je vršila pod vodstvom ministrskega Predsednika in notranjega ministra Živkoviča eja ministrskega sveta, na kateri so razpravljali o tekočih zadevah.
Brzojavka nemških ministrov Lavalu in Briandu
UT& 2- °kt°bra. AA. Nemški državni kance-posllTanJ1 ,minister Briining in Curtius sta n l nC®ke,llu ministrskemu predsedniku rjavki i K m'nistru Lavalu in Briandu br-obisk in iu It , 86i-Jlma zahvaljujeta za njun delu za dosego^ijončnega 'uspeha.6	P"
Dneva frnneosko-nemškega zblizanja
Berlin, 2. oktobra. AA. »8-Uhr Abendblatt« Priredi 3. in 4. oktobra dneva zbližanja med jTancijo in Nemčijo. Sodelovali bodo tudi francoski politiki Podobna manifestacija se pripravjla istočasno tudi v Parizu.
Dunajski sadni trg
g Lanaj, 2. oktobra. 1. Na današnji sadni trg Pripeljali 24 vagonov jugoslovanskih češpelj, siovR°tOV iuS°sl°vanskih jabolk, 2 vagona jugo-' ovanskega in 8 vagonov madjarskegea grozdja.
Pariz, 2. oktobra, n. Večerni listi potrjujejo uradno informacijo, da se bo La val 16. t. m. odpravil preko Cherbourga s parnikom »Ile de Francec proti Newyorku. Do sedaj je dobil ministrski predsednik veliko število vabil raznih ameriških mest, da bi jih obiskal. Moral pa je vsa ta vabila odkloniti, ker je sklenil, da se vrne z istim parnikom, ki bo v ta namen podaljšal svoje čakanje v Newyorku za 4 do 5 dni. La-val bo iz Pariza odsoten 16 do 17 dni. Prvotno so mislili, da se bo zamudil 22 do 25 dni. Tudi ameriška vlada bo morala v precejšnji meri skrčiti program Lavalovega bivanja v Washingtonu.
Washington, 2. oktobra, n. Podtajnik Castle je novinarjem izjavil, da šo ni določen konkretni načrt za pogajanja v Beli hiši ob priliki bivanja Lavala v Washing-tonu. Vsekakor pa bosta Hoover in La val imela proste roke, da govorita in se pogajata o vseh mogočih aktualnih prašanjih, ker je tako želela francoska vlada.
Washington, 2. oktobra, n. V Washdng-ton se je vrnil predsednik senatskega odbora za zunanje zadeve Borrah. Sprejel je vinarje in jim v zvezi z Lavalovom pose-tom izjavil, da more Evropa doseči trajen in pravi mir šele tedaj, ko bo gospodarsko ozdravljena in ko bodo mir in pogodbe temeljito revidirane. V prvi vrsti pa je treba popolnoma spremeniti reparacijske dajatve. Kar se tiče Hooverjevega sklepa glede znižanja gradnje vojnih ladij, še ne ve ničesar določenega. Novinarji so ga vprašali, če bo pri bližnjih predsedniških volitvah kandidiral. Borrah je govorice o njegovi kandidaturi odločno demantiral in je dejal, da je pričakoval, da tudi Coolidge ne bo kandidiral proti Hooverju.
Washington, 2. oktobra, n. Kakor poročajo listi, izzrajajo vodilni mednarodni finančni in gospodarski krogi velik pritisk na predsednka Hooverja, da bi dal inici-jativo za revizijo vojnih dolgov in repara-cijskili dajatev. Do sedaj je predsednik
Hoover stalno zavračal ta predlog in ni hotel pojasniti svojega stališča. Ameriška vlada bi najrajši videla in pretehtala rezultate Hooverjevega moratorija in se šele potem odločila za drugo akcijo. Pravijo, da je državni tajnik za finančne posle Mellon za podaljšanje moratorija za leto dni. Po polslužbenih informacijah računaj da se bodo mednarodna pogajanja za revizijo vojnih obveznosti in reparacijskih dajatev pričela najkasneje prihodnjo pomlad.
VVashington, 2. oktobra, n. Predsednik Hoover je imel včeraj daljšo konferenco z državnim podtajnikom za finančne posle Milsonom, guvernerjem upravnega sveta Federal Reserve Bane Mayerom, z državnim tajnikom za trgovino Lamontom in državnim tajnikom za zunanje zadeve . Stim-sonom. Politični krogi menijo, da so govorili o splošnem gospodarskem položaju. Predsednik Hoover je sklenil, da za enkrat svojih namer še ne objavi.
Pred sporazumom političnih strank v Angliji
Liberalci pridobljeni za takojšnje nove volitve, ki se bodo vršile
najbrže že v tem mesecu
London, 2. oktobra. AA. Ministrski svet se je sestal snoči dvakrat. Drugič je zasedal po polnoči. Med prvo in drugo ministrsko sejo so imeli liberalni ministri daljše posvetovanje. Razpravljali so o vsebini volilnega manifesta, ki ga želi objaviti ministrski predsednik in v njem naprositi volilce za mandat za razne gospodarske ukrepe za rešitev sedanje ekonomske krize. MucDonald bi rad videl, da bi se politične stranke sporazumele še pred volitvami.
Liberalni voditelj Lloyd George je prej ko slej proti takojšnjim volitvam. Splošno pa menijo, da bodo liberalni ministri vendarle podpisali MacDonaldov volilni manifest. Pri snočnih posvetovanjih je prišlo do precejšnjega zbližanja. Danes popoldne se ministrski svet ponovno sestane. Na seji se bo pokazalo, ali je sporazum mogoč.
Ministrski predsednik je odpotoval davi v Seaham, kjer bo govoril na seji delegatov svojega volilnega okraja. Zato se popoldanske ministrske seje najbrž ne bo udeležil.
Liberalni minister Herbert Samuel je bil davi pri kralju v avdijenci. Liberalni ministri so imeli davi nadaljnje posvetovanje.
London, 2. oktobra. AA. Angleški kralj je konzultiral načelnike strank zastran volitev. V poučenih krogih sodijo, da se bodo volitve vršilo 29. oktobra.
London, 2. oktobra. AA. Trgovinski minister sir Cunliffe Lister je predložil spodnji zbornici zakonski načrt o živilih. Dejal je, da ima novi zakonski načrt preprečiti neopravičeno navijanje cen živilom. Končno se je trgovcem zahvalil za sodelovanje pri zaščiti prebivalstva pred neopravičenim zvišanjem cen.
Zunanja politika Poljske
Važen političen govor predsednika vlade Pristorja
*	Varšava, 2. oktobra. AA. Pat poroča, da se je danes izvršila svečana otvoritev poljskega velesejma. Pri tej priliki je imel predsednik vlade velik govor. G. Pristor je govoril o vprašanjih notranje politike in pri tem ugotovil, da se je v poslednjih mesecih proračunski deficit znižal. Dalje je naglasil, da je Poljska edina država v srednji Evropi, ki od oktobra lanskega leta ni povečala eskontne obrestne mere svoje narodne banke, in poudaril, da se bo poljsko poljedelstvo po zaslugi izdanih odredb kmalu izvilo iz sedanje krize in mnogo lažje kakor v druga,h državah.
Govoreč o vprašanjih zunanje politike je predsednik vlade g. Pristor ugotovil, da poskušajo nekatere države glede na mednarodne gospodarske neprilike uvesti nova načela mednarodnih trgovinskih konvencij.
Odkrito izjavljam, je rekel g. Pristor, da vztrajam na tem, da mora Poljska skleniti trgovin-
ske konvencije na temelju preferenčnega sistema, bodisi v neposredni odprti obliki ali pa samo po smislu. Jasno je, da je ta vrsta trgovinskih konvencij v nasprotju z načeli carinskih odnošajev, ki temelje na klavzuli največjih ugodnosti. Toda mi se ne želimo vezati na zastarele nauke, mi želimo doprinesti svoje, kolikor moremo, k mednarodnemu delu. Če pa se zgodi, da se v mednarodnem svetu obveljavi tako načelo, ki ni v skladu z že obstoječimi, bo poljska vlada prisiljena prilagoditi svojo politiko izpremenjenim splošnim pogojem, da bo tako ohranila in zavarovala narodno gospodarstvo v novih okliščinah. Prav tako zelo pozorno spremljamo zadnje poskuse, kt so se pojavili v tem smislu na polju mednarodnih vprašanj, in če se izkaže neobhodna potreba, diktirana po interesih našega gospodarstva, borno vsekakor izvajali konsekvence dz nastalih izprememb.
Aretacija komunističnih teroristov v Zagrebu
Revolverska bitka med policijo in prevratniki v gostilni
Beograd, 2. oktobra. AA. Uprava zagrebške policije je dobila 30. septembra t. 1. okoli 18. obvestilo, da se nahaja v neki gostilni na Vinogradski cesti znani komunist Josip Debeljak z nekaterimi svojimi tovariši. Takoj so odšli na lice mesta policijski organi, ki so obkolili gostilno, trije izmed policijskih agentov, Dotlič, First in Rastovac, pa so vdrli v gostilniško sobo. Tam so zagledali Debeljaka v družbi komunističnega agitatorja Gabrijela Kranjca. Debeljak je takoj začel streljati iz revolverja na policijske organe, ki so odgovorili z ognjem; istočasno je bilo ustreljeno proti njim nekaj strelov z leve strani sobe,
take da so se morali umakniti do vrat; Dotlič, ki je bil od strelov ranjen, pa se je zgrudil na tla.
Firstu je strel prebil klobuk, Rastovcu pa na dveh krajih plašč. Kranj je bil ranjen in so ga prijeli, Debeljaku, ki je, sodeč po sledovih krvi, takisto ranjen, pa se je posrečilo, da je skočil z balkona gostilne na vrt in pobegnil. Policija je prijela tudi druge osebe, ki so se med spopadom nahajale v gostilni.
Zasledovanje pobeglega Debeljaka se je nadaljevalo v noči na 1. t. m.
Policijski agent Dotlič je dobljenim ranam podlegel.
ženska volilna pravica na Španskem
Madrid, 2. oktobra. AA. Ustavodajna skupščina je izglasovala člen ustave, ki določa, da imajo volino pravico tiste ženske, ki so izpolnile 23 let.
Velike demonstracije brezposelnih v Angliji
London, 2. oktobra, n. Zaradi znižanja podpor nezaposlenim in povišanjem cen živilom je nastalo med delavskimi masami veliko nezadovoljstvo. V Londonu so bile velike demonstracije, ki so jih komaj udušili. Danes na je prišlo do velikih demonstracij v Glasgovvu. Demonstranti so navalili na več ko 50 trgovin in jih razdejali. Prišlo je do spopada s policijo. Ranjenih je bilo mnogo demonstrantov in
2	detektiva. Tudi aretirali so mnogo ljudi, med njimi laburističnega poslanca Govverna.
Zasedanje velikega . fašističnega sveta
Rim, 2. oktobra^ n. Snoči ob 22. uri se je pričelo zasedanje velikega fašističnega sveta pod predsedstvom Mussolinija. Na predlog bivšega finančnega ministra De Štefanija so v posebni resoluciji soglasno odobrili fašistično finančno politiko. Tajnik Giuriati je govoril o fašističnih organizacijah in dejal, da je v njih organiziranih 803.082 čianov, v ženskih organizacijah pa 203.000. Organizacije državnih nameščencev, ki so pod nadzorstvom fašistične stranke, štejejo 50.221 članov. V ostalih fašističnih organizacijah bo Giuriati poročal na eni izmed prihodnjih sej. Seja se je zaključila ob 1.30.
Belgijska kralj, dvojica v Parizu
Pariz, 2. oktobra. AA. Belgijski kralj in kraljica sta bila po po3etu lcolonijalne razstave sprejeta pri predsedniku republike. Pri tej priliki je kralj Albert izročil maršalu Lyaute-yu v priznanje veliki trak Crne afriške zvezde.
Premirje v oboroževanju in Amerika
Newyork, 2. oktobra. AA. Ameriška vlada pošlje svoj odgovor Društvu narodov glede premirja v oboroževanju 1. novembra t. 1. Listi so že napovedali znižanje pomorskega gradbenega programa.
Zarota proti predsedniku turške vlade
Budimpešta. 2. oktobra, n. »Az Est« poroča, da so v Grčiji odkrili zaroto proti turškemu ministrskemu predsedniku Ismed paši, ki pride jutri v Atene. Prijeli so dva atentatorja, enemu je uspelo, da se je ubil, drugi je izpovedal, da so atentatorji nameravali izvršiti atentat v Budimpešti. Oblasti so dognale, da sta oba atentatorja Armenca.
Žrebanje srečk državne loterije
Beograd, 2. oktobra. 1. Pri današnjem žrebanju V. razreda 22. kola državne razredne loterije je zadela 10.000 Din srečka št. 44.100 in 58.555, po 40.000 Din pa so zadele srečke 22.363, 79.066, 26.120 in 13.820
Volilno gibanje vedno živahnejše
Mnogo kandidatnih list je že vloženih -- Predsednik vlade označen
povsod kot nosilec liste
Vseh se f/če
2e včeraj smo naglasili, kako delovni program, ki ga bo vlada predložila novi skupščini, sili vse davkoplačevalce k volilni udeležbi, ker je le na ta način dosegljivo, da bodo interesi vseh davkoplačevalcev dobro varovani. Pri tem svojem opozorilu smo zlasti povdarjali na revizijo vsega našega davčnega sestava, ki ga ima izvesti nova skupščina. Ali še mnogo drugih točk je v vladnem delovnem programu, ki so enako za vse davkoplačevalce naj večje važnosti in ki zahtevajo, da so vsi pri reševanju teh vprašanj aktivni.
Tako pravi vladna proklamacija o delovnem programu nove narodne skupščine, da se mora ž njim doseči pravična izravnava med interesi kmečkega stanu, ki tvori ogromno večino naroda, in med potrebami zdravega razvoja ostalih gospodarskih panog, brez katerih ne moremo ohraniti svoje gospodarske neodvisnosti. Harmonično sodelovanje vseh stanov naj se torej doseže, kar pa je le mogoče, če se vsi stanovi tudi sami pobrigajo za svoje interese. Tega pa ne store oni, ki bodo stali osmega novembra ob strani in samo gledali, kako uveljavljajo drugi svoje interese. Kdor si sam ne pomaga, temu tudi drugi ne bodo pomagali, kajti življenje je boj, v katerem zmaga le tisti, ki se za svoje pravice bori. Kmetski stan, kot najštevilnejši stan, bo tudi najtežje uveljavil svoje interese. Ce pa bo čisto brezbrižen, če bodo drugi stanovi videli, da se niti ne meni za svoje interese, se bodo ti z lahkoto uveljavili na njegov račun, čim manj pa Je kateri stan številen, tem bolj je tudi dolžan pokazati svojo aktivnost, kajti samo z njo more izravnati oni minus, ki mu ga daje njegova maloštevilnost.
V	delovnem programu nove skupščine pa je tudi, da se izvede pametno varčevanje. Nepotrebni izdatki naj se reducirajo, da se dobijo nova sredstva za pospeševanje kmetijstva, obrta, industrije ln trgovine. 2e zopet je jasno, da je le od davkoplačevalcev samih odvisno, kje se bo varčevalo in kako se bodo z varčevanjem pridobljena sredstva uporabila. če bodo poslanci nove skupščine videli, da se n. pr. obrtniki niso udeležili'volitev, potem je naravno, da se na njih zahteve ne bodo tako ozirali, kakor pa se bodo ozirali na zahteve stanu, čegar pripadniki so se skoraj polnoštevilno udeležili volitev. Pa tudi to je jasno, da bo imel vsak stan temveč svojih zastopnikov v novi skupščini, čim več aktivnosti bo pokazal v predvolivni dobi. V tej dobi je aktivnost še zlasti potrebna, ker še prav posebno zaleže. In danes smo že v predvolivni dobi in zato vsi na delo, ker za interese vseh stanov gre.
Naloga novega parlamenta pa bo tudi ta, da izpopolni našo socijalno zakonodajo ln predvsem razširi socijalno zavarovanje tudi na kmeta In obrtnika. Ce bi bila samo ta točka v delovnem programu nove skupščine, potem se že samo zaradi te točke Izplača, da kmetje ln obrtniki kot en mož nastopijo 8. novembra za državno kandidatno listo, kajti v njih na j večjem interesu je, da dajo tej točki delovnega programa nove skupščine čim močnejši povdarek in da s tem dosežejo, da bo ta tako važna točka delovnega programa skupščine tudi čim preje uzakonjena. Prav tako pa Je tu za delavce naj lepša prilika, da izboljšajo tudi za sebe socijalno zavarovanje in socijalno zaščito. To jim bo tem lažje, ker Je jugoslovanska misel tudi socijalna misel in bo zato vsak njih upravičen predlog našel v novi skupščini polno razumevanje. Ali predpogoj vsega je — aktivnost in še enkrat aktivnost, kajti glasu onih, ki ostajajo za plotom, ni nikjer slišati.
Naloga novega zakonodaj stva pa bo po vladni volivnl proklamaciji tudi ta, da čim bolj približa državno upravo narodu ln da bo imel ta čimveč razumevanja za narodne potrebe ln Interese. Vsega birokratizma se mora oprostiti državna uprava, a v ta namen ni zadosti, da se državna uprava približa narodu, temveč se mora njej približati tudi narod. Prvi tak kontakt pa se do-Beže v predvolivni dobi, drugi pa na volitvah samih. Nov in odločilen razlog, da se vsi udeleže volitev in s tem sodelujejo pri izgradnji nove Jugoslavije.
Le bežno smo se dotaknili posameznih točk delovnega programa, ki ga bo ime-* la reševati nova skupščina. Vsaka teh
Proklamacija vlade je poživila volilno gibanje in njen poziv k sodelovanju je padel na plodna tla. Po vseh mestih in krajih države so se pričeli ljudje posluževati novega zborovalnega zakona in prirejati konference, na katerih se v prvi vrsti govori in sklepa o volitvah. Vse te konference so imele poln uspeh in udeležili so se jih najuglednejši ljudje. Na teh konfrencah se je med drugim govorilo tudi o nosilcu državne liste in soglasna želja vseh je bila, da prevzame nosilstvo liste predsednik vlade g. Peter Živkovič, ki kot prvi sodelavec kralja daje najveeje jamstvo, da se bo do konca izvedla politika 6. januarja.
Prva lista jc že vložena Prva lista, ki je bila potrjena, je bila ona, ki je bila vložena v Vladičinem Hanu. Za nosilca liste je določen predsednik vlade g. Peter Živkovič in sodišče je to listo tudi že potrdilo. Prav tako pa so bile vložene liste s predsednikom vlade tudi v mnogih drugih krajih in vedno bolj se vidi enodušna želja vsega prebivalstva, da je nosilec državne liste g. Peter Živkovič.
Sreske kandidature Mnogo se pa je tudi že delalo za postavitev sreskih kandidatov. Tako so v Južni Srbiji najuglednejši meščani že v večini srezov dosegli sporazum glede sreskih kandidatov, ker more kandidirati vsakdo, kdor se je oprostil verskih, plemenskih ali strankarskih predsodkov in je popolnoma osvojil široki jugoslovanski nacionalni program.
Beograd, 2. oktobra 1. Danes so začeli prihajati v Beograd udeleženci na proslave jugoslovanskih prostovoljcev, ki se bodo vršile 3., 4. in 5. oktobra v Beogradu. Med prvimi je davi ob 5-20 dopotovala deputa-cija organizacije prekmurskih dobrovolj-cev iz Bratoncev (srez Dolnja Lendava). Prišlo je 20 prostovoljcev s predsednikom Pavlom Horvatom na čelu. Jutri pridejo delegacije sreskih organizacij prostovoljcev iz Maribora in Ljubljane, ki jih pripelje dr. Pivko. Danes dopoldne ob 9. je delegacijo prekmurskih prostovoljcev s Horvatom na čelu sprejel kmetijski minister Neudorfer. Temu so prostovoljci izročili spomenico in ga prosili, naj bi se prek-miirskim prostovoljcem dodelila zemlja v isti količini kakor drugim prostovoljcem.
G.	Neudorfer je deputacijo pozorno poslu-
Ricd, 2. oktobra, d. Proti koncu včerajšnje razprave proti atentatorjema na albanskega kralja je padlo zopet več ne prelaskavih besed o kralju Zogu-u, nakar je predsednik izključil zopet javnost, da ne bi prišlo do kakih diplo-matičnih sporov z Albanijo. Šele proti 10. uri zvečer je postala razprava zopet javna.
Na današnji razpravi so podali svoje mnenje izvedenci. Izjavili so soglasno, da je bil Topo-lay ubit z Gjeloshijevim strelom, medtem ko je Libohovo ranil Camijev strel. Branitelji so vprašali, ali je bil tudi samokres kralja Zogu-a predložen izvedencem. Predsednik sodišča je sporočil, da se je to zgodilo. Orožje so pokazali tudi dr. Pressburgerju. Razvilo se je prerekanje, med katerim je dr. Presburger izrazil dvom, da bi bil to pravi samokres kralja Zogu-a. Padle so tudi besede: Sleparija! Primarij dr. Stelzer je podal svoje mnenje o Gjeloshiju. Opozoril je sodišče na albansko krvno osveto. Opisal je Gjelosbija in povedal, da izvira iz pobožne rodbine. Ker je bil njegov oče umorjen, se je mladi Gjeloshi že od mladega vzgajal za fanatika, saj je slišal vedno o umoru svojega očeta. Gjeloshi je med tem opisom psihi-jatrovim začel jokati. Nato je psihijater opisoval, kako je Gjeloshi zbežal iz nekega samostana, kako se je udeleževal albanskega nacionalističnega gibanja, kako je med obleganjem Skadra silno skrbel za tamošnjo cerkev, kako je nekega zaupanega mu ranjenega vojaka spravil v cerkev, da bi tam mogel pod božjo zaščito umreti. Primarij dr. St-elzer je opisoval tudi, kako je mo^al Gjeloshi dvakrat bežati v ino» zemstvo in kako je na Dunaju pripravljal akcije proti kralju. Na koncu je izjavil, da je Gjeloshi zanesljiv in marljiv delavec. Toda on ni duševno bolan. Tudi o duševni zmedenosti v trenutku atentata ne more biti govora. O drugem obtožencu Camiju je dejal psihijater, da je nevropat, lahko razburjiv, na noben način pa duševno bolan. Tudi ni delal v trenutni zmedenosti.
Nato se je začel boj za vprašanje krivde.
točk dokazuje, da je vsak davkoplačevalec ln vsak državljan zainteresiran na pravilni rešitvi teh točk. Vsaka točka kliče glasno volivcem, da se delovni program tiče vseh, vsled česar pa morajo tudi vsi storiti svojo dolžnost in se volitev udeležiti.
Vseh se tiče, za interese vseh gre, zato tudi vsi na volišče, da bo za vse bolje.
Državni odbor
Državni odbor nadaljuje z izredno vnemo s svojim delom, ki ga bo dovršil mnogo preje, kakor to določa zakon. Tako bi moral po volilnem zakonu objaviti državni vdbor volišča najkasneje do 28. oktobra, t. j. 10 dni pred volitvami. Po vsej verjetnosti pa bo to delo končano že 10. t. m.
Senat
V	smislu ustave je bil proglašen zakon o volitvah senatorjev. Naša mlada demokracija nujno potrebuje dvodomni sistem, ker samo s tem je zajamčeno, da bodo zakoni dobro preudarjeni in da ne bodo plod nobene demagogije. V smislu novega zakona o volitvah v senat bo vseh voljenih senatorjev 48, Nj. Vel. kralj pa more v smislu ustave imenovati ravnotako veliko število senatorjev.
*
Koncem tedna je pričakovati še intenzivnejše volilno gibanje. Pogajanja glede postavitve sreskih kandidatov se bližajo svojemu koncu. Ko bo to delo dokončano, so dokončane vse volilne priprave in potem se prične odločna in energična akcija za zmago jugoslovanske misli na dan volitev. Ze danes je gotovo, da bo volilna udeležba mnogo močnejša, kakor se je splošno mislilo. Volilci bodo skušali s čim večjo udeležbo svojim kandidatom dati čim večji vpliv. Ker je pri izbiri kandidatov zelo vestno delalo, je gotovo, da bodo kandidati narodu po volji. To bo še bolj pomnožilo volilno udeležbo.
šal in ji obljubil, da bo storil, kar bo mogoče. Ob 10. je deputacija posetila gradbenega ministra dr. Kramerja, ob 12. pa je bila sprejeta od vojnega ministra generala Stojanoviča. Tega je informirala o položaju prekmurskih prostovoljcev in mu pojasnjevala organizacijo in delovanje njenih članov na narodnem polju leta 1918. Naglasila je, da so vprav prekmurski prostovoljci s svojo akcijo in s svojim delom dosegli, da je Prekmurje pripadlo Jugoslaviji. Zato so prosili g. ministra, naj se na osnovi tega prekmurskim prostovoljcem prizna svojstvo prostovoljstva, kakor je priznano solunskim in drugim prostovoljcem. G. minister jim je dejal, naj predlože pismeno prošnjo in v njej obrazlože svoje nacionalno delovanje, nakar bo on njih prošnjo upošteval in pravilno rešil.
Končal se je s tem, da je bilo za Gjeloshija stavljeno glavno vprašanje na umor, eventualno vprašanje na poskus umora, oziroma na usmrtitev iz malomarnosti. Stavljeno je bilo še dodatno vprašanje o duševni zmedenosti in o prestopku patenta o nošnji orožja. Glede Cami-ja je bilo stavljeno glavno vprašanje na poskus umora, eventualno vprašanje na sokrivdo in na prestopek proti varnosti življenja, kakor tudi na prestopek proti prej omenjenemu patentu. Razsodba bo razglašena jutri popoldne ob 3.
Redna zračna pošta med Anglijo in Indijo
London, 2. oktobra. AA. Imperijalna zrako-plovna družba bo uvedla direktno zračno poštno službo v Indijo in Afriko. Novi vozni red stopi v veljavo -7. oktobra. Zračni pošti Anglija—Indija in Anglija—Afrika bo6ta odslej neodvisni. Na sredozemski progi bosta leteli tedensko dve poštni letali namesto samo enega. Indeki poštni letali bosta leteli preko Aten v Palestino namesto preko Egipta. Tako se bo proga znatno skrajšala, kar je omogočil napredek obmorskega letališča v Haiti. Po novem voznem redu bo prišla poSta v Karachi v Indiji v 6 dneh.
Drobne vesti
Berlin, 2. oktobra. AA. Danes je predsednik nemške republike Hindenburg slavil 84. letnico svojega rojstva.
Helsingfors, 2. oktobra. AA. Finska narodna banka je zvišala eskontno mero s 6 na 7 in pol odstotka.
Bukarešt, 2. oktobra. AA. Danes se je otvo-rila mednarodna interparlamentarna konferenca.
Newyork, 2. oktobra. AA. V uradnih krogih izjavljajo, da ni misliti na povratek bimetalnega denarnega sestava v ameriških Združenih državah.
Pariz, 2. oktobra. AA. Pezeta je opoldne noti-rala 220-9.
London, 2. oktobra. A A. Današnja borza je bila čvrsta.
Berlin, 2. oktobra. AA. Vlada je z zakonom znižala mezde poruhrskih rudarjev za 7%.
Berlin, 2. oktobra. AA. Potovanje italijanskega zunanjega ministra Grandija v Berlin se pričakuje v prvi polovici oktobra t. 1.
VREMENSKA NAPOVED
Dunaj, 2. oktobra, d. Sedanje lepo vreme se ne bo bistveno poslabšalo. Od zapada sem se bo v višavah nekoliko bolj pooblačilo, nekaj topleje.
Izvrševanje zakona o ureditvi cen sladkorja
Beograd, 2. oktobra. AA. Davčni oddelek finančnega ministrstva je razposlal okrožnico finančnim direkcijam v svrho izvršitve zakona o ureditvi cen sladkorja in sladkorne repe z dne 26. septembra t. 1., bi se glasi:
Z zakonom o ureditvi cen sladkorja in sladkorne repe z dne 26. septembra t. 1. se zviša državna trošarina na sladkor v kockah, glavah, prahu ali grobo zdrobljen za 655 Din na 100 kg, za drugi sladkor, to je sladkor v kristalih, bodisi sirov ali rafiniran, na 625 Din za 100 kg, počenši z 28. septembrom t. 1.
Z istim zakonom se odreja popis sladkorja pri prodajalcih na debelo in drobno, ki morajo plačati razliko 100 Din na 100 kilogramov.
Vsi prodajalci sladkorja na debelo in drobno so dolžni kontrolnim organom pri popisovanju prijaviti vse zaloge sladkorja. Kdor tega ne stori, bo kriv tihotapstva in se bo z njim ravnalo po čl. 34. zakona o državni trošarini. Za temelj odmere kazni bo služila diferenca trošarine v znesku 100 dinarjev za 100 kg.
Pri popisu zalog sladkorja se ne bodo popisale zaloge bonbonov, čokolade in drugih sladkornih izdelkov, ker je sladkor v njih že zatrošarinjen in zato ni vzroka, da bi se ti sladkorni izdelki popisali. Za predmete iz sladkorja po tretjem odstavku čl. 100 trošarinskega prailnika se pobira pri uvozu iz tujine državna trošarina, če se ne vrši trošarinska analiza, tako-le:
1. Namestu 425 pride 510; 2. namestu 275 pride 330; 3. namestu 300 pride 360;
4.	namestu 250 pride 300; 5. namestu 225 pride 275; 6. namestu 150 pride 180; 7. namestu 100 pride 120; 8. namestu 100 pride 120.
O	izvršenem popisu zalog sladkorja bodo organi finančne kontrole izdali stranki ugotovitev z izračunano vsoto, koliko mora obvezanec plačati trošarinsko razliko najdelj do 8. oktobra 1931 pri pristojni davčni upravi.
Drugi izvod te ugotovitve mora oddelek finančne kontrole poslati finančni direkciji, ki bo zbrala vse ugotovitve v svojem področju in jih poslala davčnemu oddelku v svrho cenzure najdelj do 30. okt. 1931.
Cenzura pri trošarinskem odseku davčnega oddelka bo vse te izkaze pregledala in, če bo dognala napake v škodo državne blagajne, bo izdala cenzurni izkaz in odredila naknadno plačilo.
Finančna direkcija bo najdelj do 15. oktobra pobrala pri oddelku finančne kontrole podatke, koliko se je vsega skupaj popisalo zalog sladkorja, in bo o tem poročala davčnemu oddelku.
Plačila trošarinske razlike na zatečene količine sladkorja ni nihče oproščen.
Direkcije bodo kar najhitreje dostavile ta odlok vsem oddelkom finančne kontrole in bodo skrbele za to, da se odlok izvrši popolnoma in v določenem roku.
Nabava žitnega semena
Beoprad, 2. oktobra. AA. Kmetijski minister je izdal odlok, po katerem smejo vse banske uprave, ki jim je podeljena iz kredita kmetijskega ministrstva v znesku dva milijona dinarjev podpora za nabavo pšeničnega, rženega in ječmenovega semena za razdelitev med poljedelce v obliki posojila, nabaviti si to seme pri zasebnih setekeijonarjih, to pa zato, ker se selekcionirana pšenica, rž in ječmen ne dobe pri Privilegirani delniški družbi za izvoz poljskih izdelkov v Beogradu, družba kupuje namreč samo trgovsko blago.
Opozorilo trgovcem glede dodatne uvozne carine v Italiji
Beograd, 2. oktobra. AA. Italijanske carinar-ne pobirajo 15odstotno doklado na carino pri uvozu blaga, ki ni opremljeno z dokazili o izvoru.
Dokazila o izvoru morajo biti točno izpolnjena. Na njih mora biti pošiljalčevo in prejemnikovo ime, kraj in država, znak in številka, količina in vrsta blaga. Ne zadošča n. pr. za označbo vrste blaga izraz »žagan les«, nego >e treba omeniti tudi vrsto lesa. Na primer: »žagan hrastov les«, »bukov les za kurjavo« itd. Datum na dokazilu se mora ujemati z datumom na tovornem listu.
Zato se priporoča izvoznikom, da prilože popisu pošiljke tudi izkazilo o izvoru blaga, da jim ne bo treba plačevati omenjenih pribitkov na carino.
Pacifizem — utopija
Bukarešta, 2. oktobra, n. Na kongresu inter-parlamentame unije je govoril danes dosedanji predsednik delegat La Fountaine, ki je izjavil, da je pacifistični pokret utopija, ker svet še vedno izdaja 22 milijard zlatih frankov na leto za vojno.
Profesor Pompeau je izjavil, da bo Romunija izvršila vse sklepe mednarodne parlamentarne unije. Predsednik nemškega parlamenta LSbe je govoril o gospodarski krizi. Poleg njega eta govrila šenorveški in madjarski delegat
Devet mrtvih vsled pokvarjenih klobas
Madrid, 2. oktobra. AA. I* Elsea v Španski provinci Alicanti poročajo, da se je v tamkajšnjem zavetišču za onemogle zastrupilo 32 starcev g pokvarjenimi klobasami. Devet izmed hjin je zastrupljen ju že podleglo.
Svečanosti jugoslovanskih prostovoljcev
Včeraj so prispeli v Beograd slovenski prostovoljci -- želje prostovoljcev iz Prekmurja
Proces proti atentatorjem na albanskega kralja
Včeraj je bila obravnava zaključena -- Sodba bo razglašena danes
popoldne
Krasen sprejem delegacije češkoslovaških dobro-
voljcev v Mariboru
Maribor, 2. oktobra 1931.
Danes popoldne so s praškim brzovla-kom prispeli v Jugoslavijo zastopniki češkoslovaških dobrovoljcev, ki potujejo v Beograd na proslavo 15-letnice prvih bojev jugoslovanskih dobrovoljskih legij v Do-drudži. Legijonarji, katere vodi polkovnik dr. Preja, so najprej sprejeli in pozdravili že v Št. liju. Na tamkajšnjem obmejnem kolodvoru so se zbrali Sokoli, gasilci, šolski otroci, finančni stražniki itd. Nagovoril Pa jih je dr. Just Bačar, želeč jim srečno bivanje na bratskih jugoslovanskih tleh. — Tam so jih tudi obdarovali s cvetjem in grozdjem. Vse postaje do Maribora so bile njim v pozdrav okrašene z državnimi zastavami.
Na tukajšnjem kolodvoru jih je pričakovala velika množica ljudstva z zastopniki oblasti, vojske itd. Na kolodvorskem poslopju so vihrale naše in češkoslovaške državne zastave. Okrožni inšpektorat je zastopal banski svetnik dr. Poljanec, mestno občino ravnatelj g. Kohler, Sokolstvo pod-starosta župe dr. Makso Kovačič, češki klub gg. Burcš in Konp, jugoslovanske do-
brovoljce profesor dr. Pivko, JČL dr. Reis-man, vojsko polkovnik Putnikovič, cerkveno oblast ravnatelj bogoslovja dr. Cukala in stolni župnik Umek, rezervne oficirje g. Perhavec, Narodno odbrano g. Kukovec iu dr. Kenda, železniško delavnico načelnik Jovič, pravoslavno cerkev prota Trbojevič
i.	t. d.
Ko se je vlak ustavil, je delegate legijo-narjev pozdravil dr. Ljudevit Pivko v imenu jugoslovanskih vojnih dobrovoljcev, odzdravil pa je polkovnik Freja. Vojaška godba je zaigrala češkoslovaško in našo državno himno. Češkoslovaški gostje so bili ves čas odmora v Mariboru navdušeno pozdravljam od tisočglave množice. Pri odhodu so se jim pridružili tudi naši mariborski dobrovoljci, ki so ž njim skupaj kot delegatje odpotovali v Beograd. Štirje delegati Obce legionarske, med njimi tudi predsednik in narodni poslanec dr. Patejtl in tajnik Josef David, so prispeli v Maribor že včeraj. Ogledali so si mesto, tu prenočili in danes odpotovali z ostalimi proti jugu.
Vlagatelji, ne silite narod, premoženja v propast!
Poziv Zveze jugoslovanskih hranilnic — Brezvestnim hujskačem
treba stopiti na prste
Nepotrebno, čezmerno dviganje denarja iz denarnih zavodov ima za posledico, da
Ljubljana, 2. oktobra.
Na jubilejni seji nemških hranilnic je dne 28. m. m. govoril tudi državni kancelar Briining, ki je odločno nastopil proti vsakemu, tudi najmanjšemu poskusu inflacije. Poudarjal je veliko važnost angleške valutne krize ter pomen odločitev nekaterih drugih držav (Švedske, Norveške in Danske), da se ukine zlata valuta. Nemčija je trdno odločena braniti in držati svojo zlato marko? ker je to prvi pogoj za napredek Nemčije in najboljša opora marke. »Treba je ščititi varčevalce (vlagatelje) ter jim očuvati njih denar, da jim tudi v bodoče ne propade,< je dejal Briining. V enakem smislu je tudi predsednik Državne banke krepko nastopil proti poskusom, slabiti podlogo državne marke.
In pri nas? Tisti srečni in oblagodarjeni Jjudje, katerim mora biti največ do tega, da je dinar čvrst in da se naša valuta ne poslabša, ti ljudje vlagatelji v denarnih zavodih, zbegani po temnih in koristolovskih elementih, morda celo emisarjih tujih, nam sovražnih držav, se navale trumoma na naše solidne in trdne denarne zavode ter dvigajo oziroma hočejo dvigniti vse svoje vloge, češ dinar bo propadel in mi bomo ob svoj težko prisluženi in pristradani denar. Vsak količkaj razsoden človek ve, da denarni zavodi ne drže zaupanega jim denarja v svojih blagajnah ali v kleteh, marveč da ga morajo, ako hočejo vlagateljem h r .°^res^> razposoditi, da donaša obresti in da oploja naše narodno gospo-arstvo. Tj ljudje, ki brez vsake stvarne
da ut 8 ~~	*z neuPrav^ene bojazni,
i	e?ne dinar pasti —, dvigajo svoje na-. e’ r.avno ti ljudje hočejo s svojim ne-miselrHff! početjem od Narodne banke iz-, ti inflacijo, ti vedč ali nevedč delajo na t?’.. bi naša stabilna valuta oslabela. — Kolikor mi poznamo položaj, se to ne bo zgodilo, zakaj Narodna banka budno pazi J*a to, da zlata podloga ostane na zakonito določeni višini in da zbog tega ni najmanjšega povoda, bati se za naš dinar. Vrh tega se je pa tudi naša trgovinska bilanca v poslednjem času tako popravila, da bo Po vsej priliki ob koncu leta aktivna.
Ce kedaj, je v teh težkih časih nujno potrebno, da se zavedamo svoje skupnosti in da imamo pred očmi višje cilje in blagor nas vseh, ne pa le posameznikov.
ga zbog tega končno tudi tisti ne dobi, ki ga v resnici potrebuje, in da utegne priti do tega, da se bodo morala posojila in krediti izterjevati. In bodo razna podjetja prisiljena ustaviti obrate in plačila. Zatorej, vložniki, ne tirajte narodnega premoženja v propast! Kdor tišči denar doma, se pregreši na skupnih interesih naroda in države, škoduje pa tudi sam sebi, ker mu denar doma leži mrtev in je v vedni nevarnosti, da mu ga kdo pokrade ali da mu morda celo zgori, kar se je že često pripetilo. Da naše gospodarstvo ne zaostane, da se ne poveča število brezposelnih in da brez težjih pretresljajev prebrodimo sedanje gospodarske neprilike, je neobhodno potrebno, da se denar ne shranja doma, marveč da neovirano kroži v prometu. Uprave naših denarnih zavodov so v veščih in izkušenih rokah, tako da jim brez oklevanja smete popolnoma zaupati. Brezvestnim hujskačem pa, ki begajo ljudstvo, bi bilo treba energično stopiti na prste. Videant consules! — Zveza jugoslovanskih hranilnic.
Ustanovni občni zbor Zveze bojevnikov v Trbovljah
Trbovlje, 2. oktobra.
Vse kaže, da bo vojno tovarištvo v Trbovljah zopet oživljeno. Stvar je sedaj vzel v roke odbor povsem drugih ljudi, kajti vodstvo bivše ZSV je definitivno odpovedalo sodelovanje, ker svojčas ni našlo pri nekaterih članih glavnega odbora razumevanja za težnje trboveljskih vojnih trpinov. Novi odbor namerava sedaj zopet dvigniti zanimanje za idejo vojnega tovarištva, ki je samo na sebi sicer idealno, vendar pa mora članom tudi nekaj nuditi, kar je edino mogoče v »Samopomoči«. To zamisel je imel stari odbor, ki je pa žal ni mogel realizirati, ker so se mu stavljale na pot nepremostljive ovire. Če bo hotel novi odbor z uspehom delovati za koristi svojega članstva, potem bo moral korakati in delovati po že začrtanih smernicah, ki so edino izraz pravega vojnega tovarištva.
V	nedeljo 4 oktobra t. 1. ob 9. uri se vrši v dvorani gostilne Forte ustanovni občni zbor novooživljene Zveze bojevnikov, skupine Trbovlje, na katerem bodo med drugimi poročali tudi delegati glavnega odbora iz Ljubljane tov.
vojni kurat Bonač, Matičič in Rozina. Priporočamo novemu odboru, da zastavi vse sile, da bo v najkrajšem času izpopolnjen vojni spomenik na trgu v Trbovljah, kateremu manjka še okrasitev železnega ogrodja, ki je izpostavljen vremenskim vplivom in rji, ter primerna ograja, v katere notranjost bi se lahko nasadile cvetlice in lepotično grmičevje. V kratkem se bo sestavil občinski proračun in niti najmanj ne dvomimo, da bo tudi občina uvidela potrebo izpopolnitve spomenika, kajti županstvo je pri odkritju spomenik sprejelo v oskrbo, sedaj bo samo potrebno, da novi odbor zveze županstvo, odnosno občinski odbor za to zainteresira. — Seveda se ho moral novi odbor Zveze bojevnikov tudi zavedati novega položaja in v tem pravcu tudi usmeriti svoje delovanje.
Nov betonski most čez banovinsko cesto v Zagorju
Pred rudniško separacijo je počela graditi v početku avgusta t. 1. tvrdka »Obnova« nov betonski most čez banovinsko cesto in potok Medijo, ki bo premostil spodaj ležeče rudniške naprave in obenem znatno zravnal klanec pod trgovino g. Mihelčiča. Nova rudniška široko-tirna proga pod in vštric Cunkerjev bo namreč podaljšana do rudniške restavracije, kjer bo montiran premikajoči most za vagone, ter bi bila vsled tega sedanja cesta za promet neupo-rabljiva. Pa tudi več ozkih tirov ima speljanih rudnik čez sedanjo cesto, tako iz Kisovca in Kotredeža, in je bil prehod zaradi vozičkov večkrat zadržan.
Z novim mostom bodo odstranjene vse to ovire ter se bo vršil vedno naraščajoči promot nemoteno in tudi rudniku bo ustreženo, ker bo odpadlo ono stalno opazovanje na prost prehod čez cesto. Most, ki se zpenja v malem loku okoli 3 metre nad cesto, je že deloma dograjen, kakor tudi nasip ob graščinskem vrtu, ter bo v nehaj tednih izročen javnemu prometu.
H.	P.
Ob desetletnici Podmladka Rdečega križa
Ljubljana, 2. oktobra.
Podmladek Rdečega križa kraljevine Jugoslavije je v jubilejnem desetletju svojega obstoja. Ko se je pred desetimi leti priključila dobrodelnemu delu društva Rdečega križa mladina z oživotvoritvijo PRK, pač ni mogel nihče z gotovostjo sklepati, da se bo krog mladih prijateljev človekoljubnega Podmladka tako zelo razširil ln učvrstil v vseh banovinah naše kraljevine.
Podmladek Rdečega križa je največja mladinska svetovna organizacija, ki šteje preko 11 milijonov članov. Podmladek postoji skoroda v prav vseh kulturnih državah zemlje. Združene države ameriške štejejo 6,738.648 pripadnikov, Japonska 865.924, Češkoslovaška 435.641, Sijam 30.503, Kanada 107.864, Avstralija 80.000, Nova Zelandija 1800 itd.
V	bogatem procvltu tudi ne zastaja naša država, ki s smotrenlmi m vzpodbujajočimi ukrepi širi misel PRK. V ustanovnem šolskem letu 1922-23 je bilo v Jugoslaviji le 32.000 članov, toda se je njih število dvignilo sedaj na 333.988, ki so včlanjeni v 13 oblastih PRK. Beograjska oblast šteje 55.390 Podmladkarjev, zagrebška 60.274 in ljubljanska 29.923. V celoti Je organiziranih pri nas 294 srednjih šol ln 2926 osnovnih šol v 10.052 razredih. Srednjih ln strokovnih šol z organizacijo PRK je v ljubljanski oblasti 50, osnovnih šol 302 z 1286 razrednimi odbori.
Delo Podmladka Je Izredno širokopotezno, vsestransko, a vselej urejeno tako, da služi z ljubeznijo v pomoč bližnjemu. Vso važnost polaga PRK zdravstvenemu delu, otvarjanju šolskih kuhinj, ki Jih Je po naših šolah 742, dobrodelnim namenom, rokotvornim in drugim tečajem, dopisovanju s Podmladkarji raznih držav, širjenju svojega tiska, knjižnicam, proslavi miru in matere, nabiranju zdravilnih zelišč in nabiranju vsakovrstnih prispevkov, kadar kličeta beda m zlo.
Tudi v sedanji akciji za pomoč pasivnim krajem je PRK ukrenil vse, da se trpljenje našega naroda čim bolj omili ln da se gladujočim opomore z nabiranjem živil m denarnih prispevkov. Predvsem pa bo Podmladek v ogroženih krajih ustanavljal šolske kuhinje, da bo deca preko PRK prišla do redne, tople ln zdrave hrane. Kuhinje so se že doslej vedno Izkazale
kot izvrstna humanitarna stvar, ki je žela priznanje tudi pri najvišjih državnih funkcijo-narjih, tembolj pa prihajajo prav v dobi lakote.
Da človekoljubna namera čim izdatneje uspe je glavni odbor PRK prvi kongres v Beogradu za 27. septembra odpovedal, ker želi, da se v« delo usmeri izključno za pomoč bednim.
Najmlajša srca, združena z našim dijaštvom orjejo bogato pot človečanstva in obče sopo-moči v PRK z vidnimi prireditvami.
Akademije, koncerti, javni nastopi, predavanja, igre 1. dr. se vršijo po naših šolah pod okriljem PRK, ki Je na svojo desetletnico upravičeno lahko ponosen, saj je ustvaril delo in razširil idejo — da nobena organizacija tako. Zraven tega je Podmladek v dobi posurovelosti, materijalizma. raznih zablod in sebičnosti tako potreben, da bi ga bilo treba takoj ustanoviti, ako bi ga še ne bilo.
Podmladku RK k desetletnici še mnogo uspešnih let!
Občni zbor učiteljskega društva za marenberški okraj
V soboto 26. septembra se je vršil v Prevaljah občni zbor učiteljskega društva za marenberški okraj. Dasiravno še ni potekla funkcijska doba odboru, vendar se je sklical občnj zbor radi likvidacije dosedanjega društva in združitve z mežiškim učiteljskim društvom v novoustanovljeno sresko učiteljsko društvo za dravograjski srez v Prevaljah.
V ostalem so se reševale vse tekoče zadeve, orisal društveno delovanje v orgamizatoričnem. kulturnem in gospodarskem pomenu.
Pojasnil je pravila nove organizacije JUU ter apeliral na članstvo, da se izreče za združitev z mežiškim učiteljskim društvom, da bi tako tvorile obe društvi novoustanovljeno sresko učiteljsko društvo.
V os at lem so se reševale vse takoče zadeve.
Tajnik Štohelj Karol je v obširnem poročilu
podal delo odbora kakor tudi društveno delovanje. Marenberško učiteljsko društvo je bilo eno najmanjših, vendar pa je zelo aktivno delovalo pri vseh naših stanovskih zadevah. Bilo je vedno v prvih borbenih vrstah, kadar »e je šlo za stanovske interese in za zaščito učiteljstva.
Blagajničarka gdč. Poharjeva je podala porodilo o stanju blagajne. Blagajna izkazuje aktivo. Po formalnem sklepu je prešla imovina na novoustanovljeno društvo.
Predlog predsednika, da društvo likvidira in da vsi člani korporativno vstopijo v novo usta novljeno sresko društvo JUU za dravograjski srez s sedežem v Prevaljah, je bil soglasno sprejet.
Ker je imelo isti dan tudi mežiško učiteljsko društvo svoj občni zbor in likvidacijo svojega društva, se je v navzočnosti vseh članov prejš njih društev ustanovilo novo sresko učiteljsko društvo.
Po uvodnih formalnost® so sledile volitve novega odbora. Za predsednika je bil izvoljen šolski upravitelj Gallob, za podpredsednika pa učitelj Terčak. V odbor pa so bili izvoljeni: g Gačnikova, gdč. Vrhovnikova ter gg. Doberšek Stanič in Volmaier.
Ker je okoliš novoustanovljenega društva zelo velik, se sklene, da se bodo vršila zborovanja povečini v centrumu sreza v Dravogradu ali v Prevaljah, pa tudi v Vuhredu, da se da prilikn vsemu članstvu, da se lahko udeleži drufitvenih zborovenj.
Vače pri Litiji
Cena mesa je pri nas sedaj sledeča: prve vrsta 14 Din, druga 12 Din.
Požar. Pri posestniku Jožefu Juvančiču na Klancu se Je v zadnji noči vnela sadna susil-nica, katere streha je bila s slamo krita, škoda je tem večja, ker Je zgorelo več mernikov sadja.
Da vsaj nekoliko skupijo za sadje, so pričeli naši kmetovalci kuhati žganje, kateremu se Je v zadnjem času skrčila cena od 30 na 10 Din. Tudi tukaj ni Izhoda.
Nesreča. Pri sekanju drv se je globoko vsekal v desno roko J. Dolinar, Sellše.
Kakor običajno, tudi letos niso pozabili naši stari čebelarji na sv. Mihaela, podrli so namreč prav lepo število »kranjičev«, ki pa so bolj lahki vsled zadnje vremenske nagajivosti.
Claude Anet:
žheijama
Roman ruske deklice.
58
Konstantin jo je pogledal. Med govorom se je docela razvnela. Neki notranji nemir se ga je počasi polaščal: nevihta se je bližala. Bil pa je tako nepreviden, da ji je ugovarjal. Rekel je:
»Glavno je, da človek ve, kaj hoče. če hočeš, da Ji prijateW Rubijo, tedaj ti priporočam, da ne pripoveduj vsakomur o radostih, ki si jih užila
V	naročju njegovega prednika.«
»In zakaj ne?«
»Ker bi jih odbila in bi te zapustili, dekletce.« »In če hočem, da me vzljubijo vkljub temu in preko vsega tega? — Mislim, da me dobro poznaš, in veš, da ljubim kakor ti tisto, kar je težko dosegljivo, ln da se ne bojim nevarnosti. No, in jaz nočem z lažjo dobiti moškega. Kako nizkotno je slepiti moškega, govoriti mu, da nismo prej nikogar ljubile, da je on prvi, ki je odpoljubijal prve vzdihljaje sreče z naših ustnic! Kaj pa vi, ali si štejete tudi v dolžnost uporabljati taka slepila? Ali si mi pripovedoval takšne pripovedke, ko si me spoznal? Zakaj bi se torej jaz tako ponižala? — Jaz hočem, da kdor me
ljubi, naj me vzame, kakršna sem, z vsemi mojimi pogreški in z vso mojo preteklostjo. In če noče, dobro, pa me naj pusti! Ne solze ne bom potočila za onim, ki me zapusti.«
Zadnje besede je izpregovorila z izzivalnim naglasom, gledajoč Konstantina naravnost v obličje in pričakujoč od njega odgovor. Pomolčal je za trenutek, nato pa dejal, hoteč se izogniti odgovoru:
»V tem, kar si povedala, je mnogo sofistike, sofizme pa jaz sovražim. Jaz ne računam s tem, kar bo prišlo čez tritisoč let. Živim v sedanjosti in s svojimi sodobniki. Ce me kaka ženska ne more osrečiti, jo pustim, da si poiščem drugo. To je veliko bolj preprosto, kakor če bi hotel izpremeniti smer sveta.«
Arijana je prebledela, namršila je obrvi, pogled ji je okamenel.
»Moški je močan, samo ker smo me šibke. Ko bomo nekoč pokazale svojo moč, se bodo vloge zamenjale. Ti me vendar nisi zapustil, dasi...«
»Arijana, prosim te, pustiva to.«
»Ne, razodeniva si odkrito svoje misli. Med nama visi nekaj morečega, nejasnega; končno je treba vse razčistiti brez ozira na posledice. Vedno sem skušala gledati resnici v obličje, ti sl me pa vedno pri tem oviral. Danes grem do konca, pa pridi karkoli.«
Konstantin je vstal. Stal je pred Arijano, ki ga je sovražno gledala.
»No dobro, zahtevam, da ml poveš, koliko ljubčkov si imela.«
Mlada deklica se je trenutek obotavljala, nato jo je glas zanesel in odgovorila je:
»To hočeš vedeti, dobro, danes se ne izognem odgovoru. Torej poslušaj: Prvi me Je imel, ko mi Je bilo šestnajst let. Nisem ga ljubila, toda hotela sem spoznati to, o čemer nam vedno ušesa polnijo. Drugega dne sem ga zapodila, nisem ga mogla več prenašati. — Drugi? mislila sem, da ga ljubim, pa sem se motila. Bil je tepec, ki mi je padel k nogam in jokal. — Tretjega poznaš — mala predmestna hiša. Preden sem odpotovala v Moskvo, sem se tolažila v naročju nekega študenta, ki me je oboževal. Tu sem se spoznala z igralcem. Na Silvestrovo — povedala sem ti že, da me je imel ljubimec moje tete. V vlaku, s katerim sem se vračala, se je vtihotapil v moj voz neki mladi častnik, ki me je že dve leti ljubil. Premamil me je za nekaj ur. Nikoli več ga nisem videla potem. Nato si prišel tl, osmi. Tvoje gospostvo traja dlje kakor vseh prejšnjih skupaj. Občuduj svojo moč in solnči se ob svoji slavi. Zdaj veš vse. če ostaneva še dalje skupaj, nimaš več kaj zvedeti. Odloči se!«
Nastopil .je dolgotrajen molk. Konstantin je zakorakal po sobi, sl prižgal cigareto, hlastno izpil čašo čaja in rekel končno s hladnim, vljudnim, utrujenim glasom:
Jz ‘Dvavske banovine
Nov roman!	Nov roman!
Ne prezrite našega novega romana, ki začne jutri izhajati v »JUGOSLOVANU«:
PESNIK IN BANDIT
usode ljudi v senci zakona.
Al Jennings, eden najsilovitejših in najslovitejših razbojnikov Amerike ob koncu prejšnjega stoletja, nam v tem romanu riše pot svojega življenja, polno bede, ponižanja, groze, trpljenja in zločina. Žalitev in krivica sta bili kruh njegove mladosti, revolver in dinamit, roparski napadi na banke ter ekspresne vlake in težki umori so njegov besni, inpulzivni odgovor.
Čudovite pokrajine Severne in Južne Amerike, prerije in mesta, ki se porajajo v njih, banditski tabori, beznice, palače, aristokratska plesišča, ameriške kaznilnice s svojimi brezštevilnimi, brezimnimi tragedijami — vse to so kraji, skozi katere ženejo Jenningsa, bivšega državnega pravd-nika, poznejšega maščevalca in bandita, neznane, nedoumljive črne sile, ki spijo na dnu človeških src in ki vladajo v silnem, neizprosnem redu sveta.
Povest, kakršna se je mogla od začetka do konca zgoditi samo v Ameriki.
Tragedija, ki jo je mogel prenesti en sam — Al Jennings, ta človek izredne drznosti in skoraj nadnormalne duševne moči. In kar daje njegovemu avtobiografskemu romanu še posebno vrednost: Al Jennings je pravi umetnik in poet, njegova pripovedovanja so prave literarne mojstrovine.
Roman, ki bo dal vsakemu svoje: človeku, ki je željan senzacije, senzacijo brez primere, in človeku, ki zahteva umetnosti, čist umetni-niški užitek.
Uredite tako, da boste o pravem času, takoj jutri, v nedeljo 4. oktobra, začeli čitati naš novi roman:
PESNIK IN BANDIT
Celje
* Seja okoliške občinske uprave. Nocoj ob 20. se bo v občinski posvetovalnici na Bregu vršila javna seja okoliške občinske uprave pod predsedstvom župana g. Mihelčiča.
* Rezervni oficirji iz Celja ter bližnje In daljne okolice se opozarjajo, da se bo v najkrajšem času v Celju ustanovil pododbor Udru-ženja rezervnih oficirjev, kateremu bodo lahko pristopali.
* Gibanje prebivalstva v preteklem mesecu.
V	septembru se je v mestu ter v okolici rodilo 37 otrok. Umrlo je 34 oseb, in sicer 1 v mestu, 1 v vojaški bolnici, 20 v javni bolnici, 12 pa v okoliški občini. Poročilo pa se je 10 parov, število rojstev torej presega število smrti.
* .Podružnica .Jugoslovanskega .šumarskega udruženja v Ljubljani bo imela v nedeljo 4. t. m. ob 10'30 svoj redni letni občni zbor v prostorih hotela »Union« v Celju.
* Plačevanje mestnega kuluka olajšano. Na intervencijo Pomočniškega zbora pri Gremiju trgovcev v Celju, je dovolilo mestno načelstvo članom tega zbora odplačevanje kuluka v šestih mesečnih zaporednih obrokih.
* Na šoli Glasbene Matice v Celju se poučuje razen klavirja, vijoline in solopetja tudi vijola, čelo, kontrabas ter tudi vsa orkestralna pihala, v kolikor je v Celju za pihala učnih moči na razpolago. Dijaštvo, trgovska in obrtna mladina se naj loti tudi ostalih orkestralnih instrumentov! Na Matici je za vse instrumente dovolj učne prilike. Vse tozadevne nasvete daje ob vsakem času ravnateljstvo na Slomškovem trgu 10-1.
* Tečaji francoskega jezika. Francoski krožek bo po sklepu občnega zbora v tekočem šolskem letu poleg že objavljenega tečaja za mladino prirejal tri -čaje za odrasle, in sicer 1. začetni učni tečaj, ki se bo vršil predvidoma vsak torek in petek od 18. do 19.: 2. nadaljevalni učni tečaj, ki bo vsak torek in petek od 19‘30 do 20‘30 in 3. literarno-konverzacijski tečaj vsak ponedeljek in četrtek od 18'15 do 19'15.
* Zdravniška služba pri ambulatoriju ekspoziture OUZD. G. dr. Dereani je nastopil dopust in do 28. oktobra ne bo ordiniral. V tem času ga nadomešča zdravnik javne bolnice g. dr. Flajs. Glede na to spremembo bodo uradovi zdravniki ordinirall od 5. t. m. dalje po sledečem redu: g. dr. Čerin od 8'50 do 10‘30, g. dr. Hočevar od 1030 do 12‘30, g. dr. Flajs od 14. do 16.
* Opozorilo lesnim trgovcem. Sekcija lesnih trgovcev pri Sreskem gremiju trgovcev v Celju opozarja svojo člane, da je italijanska vlada uvedla koncem preteklega tedna za uvoz lesa predložitev certifikatov. S certifikati, ki jih izda Zbornica TOI v Ljubljani, se potrjuje, da je izvožen 1<" domačega izvora, kar je važno za italijanskega dobavitelja.
* Dirka za prvenstvo Kluba slovenskih kolesarjev se je vršila preteklo nedeljo na progi Celje—Konjice—Celje. Prvi je bil Zupanc Albin, drugi Kajtner Franc, tretji Inkret Leopold. Izven konkurence je vozil Korošec Slavko. Prvi trije zmagovalci so prejeli lepe nagrad«.
d Službeni list kraljevske banske uprave Dravske banovine štev. 60 z dne 3. oktobra
1931	ima sledečo vsebino: Zakon o društvih, shodih in posvetih. — Zakon o izpremembah in dopolnitvah zakona o volitvah narodnih poslancev za narodno skupščino. — Zakon o ureditvi cen sladkorju in sladkorni pegi. — Izpre-memba v banovinskem proračunu za leto 1931 -1932. — Razne objave iz »Službenih novin«.
d Poštna hranilnica kraljevine Jugoslavije objavlja glede na neutemeljene vesti o znižanju obrestne mere za hranilne vloge, da ostane obrestna mera za hranilne vloge pri Poštni hranilnici neizpremenjena in znaša — kot doslej — 6°/o, 5°/o in 4°/o.
d Poštna vest. Pri pošti v Loškem potoku se je 1. oktobra odprl telefonski promet.
d Udruženje narodnih železničarjev, podružnica Zidani most, priredi v nedeljo 4. oktobra ob 4. uri popoldne v hotelu »Triglav« v Sevnici (pri kolodvoru) trgatev grozdja, združeno s plesom, šaljivo pošto in drugim. Izvoljena bo tudi kraljica trgatve grozdja, k i prejme krasno darilo. Vstopnina 5 Din za osebo. Čisti dobiček je namenjen bolnim železničarjem. — Odbor.
d Slavko Osterc je izmed novodobnih slovenskih skladateljev brezdvoma najboilj plodovit. Njegova dela so na repertoarju nase opere, kjer se bodo še ta mesec izvajale tri njegove operne novitete — enodejanke, srečamo ga pa tudi sko-ro na vseh koncertnih programih zadnjih let. Za Ruplov koncert je napisal novo skladbo: Fantazija za gosli in klavir, ki ima trodelno obliko. Prvi in zadnji del imata počasen tempo, sreda pa je hitra, živahna. Fantazija katere trije stavki slede brez odmora, se prvič javno izvajajo. Poleg tega igra g. Rupel še Bacha, Tartinija, Wienavekega in druge.
d Posestnikom ob Čornovcu. Podpisani Glavni odbor vodne zadruge za obdelovanje ljubljanskega barja v Ljubljani opozarja ponovno na razglas z dne 16. julij 1930 odnosno z dne 11. aprila 1931 prizadete posestnike zemljišč ob glavnem odvodniku »Čornovcu« v območju občin mesta Ljubljane, Vič, Dobrova, Brezovica in Log, da izsekajo in iztrebijo strugo glavnega odvodnika Čornovca proti temu, da si obdrže posekani les, najkasneje do 10. oktobra 1931, ker bo dal Glavni odbor po tem terminu izčistiti strugo in odprodal pridobljeni les, stroške pa predpisal posestnikom mejašem. 2214 d SPD, osrednji odbor v I^ibljani, opozarja planince na predavanje s skioptičnimi slikami, ki ga priredi v torek 6. oktobra ob 21. uri Zveza kulturnih društev v dvorani Kazine. Predaval bo znani turist in fotoamater g. Cveto Švigelj.
Obleke	in	klobuke	kemično	čisti,
barva,	plisira In	lika tovarna	Jos.
Reich.	398—3
d Šlager, izposojevalnica gramofonskih plošč in gramofonov, se jc preselila iz Vegove ulice na	Aleksandrovo	cesto	5,	vhod skozi	vežo,
desno. Najnovejši šlagerji in drugi komadi so vam za malenkostno ceno vedno na razpolago.
2158
d Zahteva našega časa je vedno in vedno največja sposobnost. Tudi Vi jo morate imeti, ako nočete podleči v današnji borbi za obstanek. Najboljši pomočnik za to je prava, nepo-tvorjena zrnata kava. Dnevno uživanje kave Vam bo dalo moči, ki Vam je potrebna. Kava, zmešana z mlekom, je dobra in tečna hrana. Kvalitetne kave so znane mešanice tvrdke Ju-lio	Meinl.	1918
d Gad v oktobru na ulici. V sredo so opazili mimoidoči v Litiji na Glavnem trgu, pred hišo, kjer stanuje g. Tiran, urar, kačo, ki je ležala zvita v klopčič in ki je nato silila na toplo, t j. v hišo. Poklicali so g. Tirana, ki je kačo ubil. Najbrže je kačo toplo vreme spravilo na svetlo.
d Svojega gospodarja jc okradel. 18-letni hlapec Janez Dolinar, nestalnega bivališča, je odpeljal svojemu gospodarju, pekovskemu mojstru Josipu Šuligoju na Brezovici št. 16, staro moško kolo, vredno 500 Din, 1 nahrbtni koš, okoli 50 belih štruc in suknjič v skupni vrednosti 685 dinarjev in nato neznanokam pobegnil. Za Dolinarjem je uvedeno zasledovanje.
d Vlom v Dobličah. 24-letni delavec Martin Junko je vlomil v hišo posestnice Ane Šauer-jeve v Dobličah in ukradel en star vojaški nahrbtnik, en par črnih ženskih sandal, več kosov perila in obleke v skupni vrednosti 780 Din in po izvršeni tatvini neznanokam odšel.
d Še ena tatvina na deželi. Ernest Vatovec, star 35—40 let, italijanski državljan, zelo zgu-bančenega obraza, na levo nogo šepast, je ukradel svojemu gospodarju Lovru Balohu na Jesenicah, kjer je bil zaposlen kot hlapec, rjav usnjat suknjič in ene gojzerice na škodo Minke Balohove. Škoda znaša 700 Din.
Filmski operaterji kot čudodelni zdravniki
Dva filmska operaterja sta vztrajno živela dolgo časa v deželi Eskimov, da bi filmala običaje prebivalcev. Ker so pa Eskimi nezaupljivi, sta morala upotrebiti zvijače, da sta premagala strah pred kamero. Ko so postali prebivalci bolj zaupljivi, so smatrali tujce kot »medicince«, od katerih so pa'tudi zahtevali zdravljenje. K sreči sta imela v zalogi Aspirin-tablete, ki pri prehlajenju, influenci, gripi, revmatizmu itd. vedno pomagajo. Tako sta olajšala marsikatero bolečino, pridobila sta si hitro zaupanje Eskimov in z bogato zbirko sta se povrnila v svojo domovino.
d Vremensko poročilo. Včeraj je kazal v Ljubljani barometer 768-4, termometer 69, relativna laga 90%, tiho, megla. V Mariboru je kazal barometer 766 9, termometer 6 6, relativna vlada 94°/o, tiho, oblačnonost 6. Vsa opazovanja ob 7. uri zjutraj. Najvišja temperatura je bila včeraj v Ljubljani 15'8 (48), Mariboru 12-8 (4-7) Zagrebu 188 (7 2), Beogradu 18-3 (4 6), Sarajevu 152 (08), Skoplju 17-9 (V2), Kum-boru 19-4, Splitu 202, Rabu 208. V oklepajili ;e označena najnižja temperatura.
Hjuftljcma
Sobota, 3. oktobra 1931: Kandid. Pravoslavni, 20. septembra: Trof S. i D.
Nočno službo imata lekarni Sušnik na Marijinem trgu in Kuralt na Gosposvetski cesti.
*
■ Lutkovni odsek Ljubljanskega Sokola igra v nedeljo 4. oktobra veseloigro v treh dejanjih »Gašperček Zmagovalec«. Začetek točno ob 16. uri v Narodnem domu, vhod z Bleivveisove ceste.
■ I. simfonični koncert opernega orkestra in orkestra Orkestralnega društva Glasbene Matice, pod vodstvom dirigenta L. M. Škerjanca, bo v ponedeljek 12. t. m. ob 20. uri v Unionski dvorani.
■ Učni tečaji Trgovskega društva »Merkur« v Ljubljani. Trgovsko društvo »Merkur« namerava prirediti večerne učne tečaje, ki se bodo vršili ob delavnikih od 19. do 21. ure. Tj tečaji so določeni za knjigovodstvo, stenograifijo slovensko in nemško, laški in neinškii jezik. Tečaji se otvorijo pod pogojem, da se prijavi za posamezne predmete zadostne število udeležencev. Kdor želi obiskovati take tečaje, naj se prijavi v društveni pisarni v času od 10. do 12. ure od pol 15. do 17. (Gregorčičeva ul. 27 pritličje, Trgovski dom).
■ Esperantski tečaj priredi letos Strokovna komisija za Slovenijo. Pouk se začne 15. oktobra t. 1. Ker je mednarodni jezik esperanto jezik bodočnosti, se vabi delavstvo, da se vpiše v ta tečaj.
■ Plesne vaje godbe »Zarje« bodo odslej vsako nedeljo od 14. ure naprej v dvorani Delavske zbornice, Miklošičeva cesta. Učitelj g. Košiček. Otvoritev vaj je v nedeljo 4. oktobra.
■ Preureditvena dela v našem opernem gledališču se bližajo koncu, tako da bo operna sezona prihodnji teden otvorjena. Kakor fasada, tako so dobili tudi notranji prostori našega opernega gledališča novo lice, ki jako lepo učinkuje, čeprav niso vsa dela, kakor so bila prvotno nameravana, izvršena. To pa vsled poznega časa in ker je otvoritev sezone nujna. Predvsem opozarjamo na to, da so odstranjene balkonske lože ter bodo postavljeni mesto njih v treh vrstah balkonski sedeži. Tako dobi balkon več kot polovico novih sedežev in cene posameznim vrstam na balkonu in galeriji se bodo nekoliko znižale, samo zato, da se poset predstav še bolj omogoči širšim plastem gledaliških prijateljev. Dan otvoritvene predstave javimo začetkom tedna.
H Prostovoljna sodna dražba. 12. oktobra t. 1. ob 15. uri se bo prodajalo stavbno parcelo na Kodeljevem v bližini gostilne Bricelj. Več je razvidno iz razloga, ki je nabit na deski mestnega načelstva in na mestni deski v Sp. šiški ter pri Okrajnem sodišču, soba št. 37.
■ Iz bolnišnice. 12-letni pastir Anton Miklavčič iz Sela pri Šuinberku je na paši tako nesrečno padel na tla, da si je zabodel trsko v dekno oko. — 9-letnemu hišarjevemu sinu Slavku Piškurju iz Mačjega dola pri Veliki Loki je poškodovala slamoreznica desno roko. Oba poškodovanca so prepeljali z rešilnim vozom v splošno bolnico.
■ MOTOH kava dnevno sveža! Kličite telefon 2577!	1470
■ Dve nezgodi na Celovški cesti. Joško M., stanujoč ob Poti na Rožnik, je prijavil policiji, da je vozil z osebnim avtomobilom po Celovški cesti proti mestu. Na Celovški cesti pri hiši št. 57 je zavozil v izkop na tramvajskem tiru, kar je imelo za posledico, da sta se mu raztrgali 2 zračni cevi, da ima 250 Din škode. — Slično nezgodo je prijavil policiji tudi trgovski zastopnik Ignac Dolenc, ki je vozil s tovornim avtomobilom proti mestu in je na Celovški cesti pred hišo št. 63 zavozil v izkop. Raztrgala se mu je zračna cev in poškodovali dve peresi, da ima 500 Din škode.
■ Rop si je izmislila. Policija je aretirala neko Heleno Hepki, doma nekje z Dolenjskega, radi vlačugarstva. Pri aretaciji je izjavila, da ji je neki moški ukradel 60 Din. Podala je tudi natančen opis tega moškega, ker ni pričakovala, da ga utegne policija izslediti. Konfronti-rana z njim, je morala priznati, da si je rop gladko izmislila. Dotično noč, ko je bila okradena, kakor je trdila, je prenočevala na periferiji v moški družil Preiskava je dognala, da je Hepkijeva lahkomišljena mladenka, nagnjena k vlačugarstvu in tajni prostituciji.
■ Kolo ukradeno. Hlapcu Antonu Kopaču, stanujočemu na Gasilski cesti št. 7, je bilo na dvorišču neke gostilne na Gasilski cesti ukradeno kolo, vredno 700—800 Din.
Mmfeci3
m Odlikovanje učiteljev. Včeraj dopoldne je okrajni šolski nadzornik g. Ivan Tomažič v svojih službenih prostorih izročil odlikovanja reda Sv. Save V. stopnje aktivnim in vpoko-jenim učiteljem gg.: Hinku Karničniku, šolski upraviteljici Amaliji Voblčevi, oba iz Maribora, vpokojenima šolskima upraviteljima Josipu Purkhartu in Francu Lorberju.
m Razpis službe. Pri tukajnšji podružnici borze dela je razpisana služba služitelja za mesečno plačo 1000 Din. Nastop službe 1. novembra t. 1. Prošnje je treba nasloviti na pred-stojništvo upravnega odbora Borze dela v Ljubljani, Čopova ul. 1.
m Dve sokolski prireditvi. Jutri, v nedeljo popoldne bosta v okolici dve sokolski prireditvi, in sicer v Limbušu in na Spodnji Poljskavi. Prireditev v Limbušu bo posetilo vse Sokolstvo iz okolice Maribora, ono na Spodnji Poljskavi, kjer bo tudi javen telovadni nastop, pa iz okolice Pragerskega in Slovenske Bistrice.
m Danes veliki oratorski koncert »Samson« v veliki Unionski dvorani z začetkom točno ob 20. uri. Izvaja ga Nar. železničarsko glasbeno društvo »Sloga« iz Ljubljane ter solisti-umet-niki: ga. Lovšetova, ga. škerlj-Medvedova, gg. Gostič in Rus. Ta koncert, o čegar izvajanju se je že drugod vsa kritika nadvse laskavo izrazila in ki je pri nas zbudil mnogo zanimanja, je velike, neprecenljive klasične vrednosti. Vsebina oratorija in vstopnice po običajnih koncertnih cenah v predprodaji v trgovinah Brišnik in Hofer, zvečer pa pred koncertno dvorano.
m Športne prireditve v nedeljo. Ob 10. uri
dopoldne bo na igrišču Maribora prijateljska tekma med SK Železničarjem, mladino in I. SSK Mariborom, mladino. Popoldne ob 14‘15 bo na Rapldovem igrišču prvenstvena tekma med SK Rapidom I. in SK Železničarjem II. Sodil bo g. Bizjak. Ob 15'30 bo pa tudi na Rapidovem igrišču prvenstvena tekma med SK Muro (Murska Sobota) in SK Svobodo. Sodil bo g. Bergant.
m Velika invalidska tombola. Opozarjamo vso mariborsko javnost na jutrišnjo dobrodelno tombolo vojnih invalidov ob 14'30 na Trgu svobode. čisti dobiček je namenjen za podporo najpotrebnejšim žrtvam svetovne vojne.
m Smrt. V Melju je umrl gostilničar Anton Pristavec, star 46 let. Pogreb pokojnika je bil včeraj popoldne. Blag mu spomin! Preostalim naše sožalje.
m Težka nesreča. V četrtek popoldne se je dogodila na stavbišču nove palače Hranilnice Dravske banovine na oglu Slovenske in Gosposke ulice težka nesreča. V drugem nadstropju se je preko ograje zvrnil zaboj z malto in padel na glavo 27-letnemu delavcu Josipu Stadlerju iz Bakoncev v Prekmurju. Zaboj je Stadlerja pobil na tla in ga tako poškodoval, da se je onesvestil. V nezavesti so ga z reševalnim avtom prepeljali v bolnico. Njegovo stanje je še vedno nevarno.
Uboj v Razvanju
V	četrtek zvečer so se v neki hiši v Razvanju zbrali domači in sosedje k luščenju koruze. Kakor je na vaseh pač navada. Bilo je tam tudi več domačih fantov, med katerimi se je zaradi zavžitega mošta in deklet začel prepir in pretep, v katerem je nekdo sunil pri Kobiju uslužbenega kolarja Feliksa Pukla iz gornjih Hoč v hrbet in ga smrtnonevarno ranil. Pozvali so sicer takoj reševalni avto, ki pa je prišel prepozno. Pukl je med tem že umrl. Orožništvo je takoj uvedlo preiskavo in nekatere fante že aretiralo.
Veržej
Semenj, ki se je vršil v torek, je bil še precej dobro obiskan. Posebno živahno vrvenje je bilo opaziti na živinskem sejmu. Prignane je bilo mnogo živine, po kateri je bilo precejšnje povpraševanje. Bilo je sklenjenih več kupčij. Cene kravam so bile 1 do 2 Din, bikom pa 4 Din.
V	splošnem se je pa precej občutila splošna gospodarska kriza.
Požar. V ponedeljek predpoldne je začelo goreti pri posestniku I. Kosi v Iljaševcih. Pogorel je skedenj z vso slamo in krmo. Sosedne zgradbe so rešili gasilci, ki so prihiteli hitro na kraj nesreče. Vzrok požara ni znan. Škoda je v precejšnji meri krita z zavarovalnino.
Vlom. Ko je bil trgovec g. Andrej Heric od 19. do 20. ure odsoten, so mu dosedaj neznani zlikovci vlomili v njegovo trgovino v Bunčanih ter odnesli obleko, cigarete, precej galanterijskega blaga in 2000 Din v gotovini. Orožniki so sicer aretirali dva osumljenca, ki so jih pa morali radi nezadostnih dokazov zopet izpustiti.
Trbovlje
Nov kolporter »Jugoslovana«. Ker se zanimanje za »Jugoslovana« med prebivalstvom naše doline čedalje bolj širi, kar zlasti dokazuje dejstvo, da naš stalni kolporter g. Matija Černe proda skoraj vsak dan vse izvode, smo se odločili najeti še enega kolporterja ter število izvodov, namenjenih za prodajo v kolportaži, podvojiti. Tako bo v bodoče prodajal »Jugoslovana« poleg našega starega kolporterja g. Černeta tudi novi kolporter g. Bajda Franc. Prosimo cenjene čitatelje in prijatelje našega lista, da-bodo novemu kolporterju enako naklonjeni, kakor so g. Černetu. — »Jugoslovan« prinaša dnevno vse najnovejše vesti iz rudarskih revirjev in stalno obravnava najaktualnejše probleme, ki zanimajo osobito naš delovni nared. Objektivno in realno presoja vsa pereča vprašanja ter daje smernice, kako bi se dalo težko prizadetemu prebivalstvu najuspešneje pomagati. — Zato je postal pravi ljudski svetovalec, ki si je znal v razmeroma kratkem času svojega obstoja pridobiti simpatije v najširših plasteh našega naroda. —
Domači akrobati. V petek so dospeli v Trbovlje mladi slovenski akrobati, doma iz Ježice. Tekom popoldneva so napeli preko ca. 12 m širokega prehoda med delavskimi naselbinami na Njivi veliko vrv, na kateri so zvečer pred večtisočglavo množico predvajali po taktih delavske godbe svoje vratolomne produkcije. Mladim akrobatom se mora priznati, da skušajo po vsej priliki uspešno tekmovati z znanim Strohschneiderjem, ki je lani produciral svojo znanost v Ljubljani, Celju in Mariboru. Prav posebno občudovanje je vzbudil enoroki akrobat, ki se je na žici postavil na glavo. Danes, jutri in pojutrišnjem zvečer se produkcije nadaljujejo, ki obetajo biti enako dobro obiskane, kajti vstopnine ni ln to vleče
—	zlasti senzacij željno naSo mladino.
Ivan in Marija Rančigaj — zlatoporočenca
Zagorje, 2. oktobra.
Danes je preteklo 50 let, ko sta stopila iz ljubezni v zakonski stan g. Ivan Rančigaj, rojen 80. okt. 1855 v Pečah pri Moravčah, in njegova družica, ga. Marija Kurnik, rojena 9. sept. 1860 v Hrastniku. Da »življenje ni praznik, temveč delavni dan«, sta izkusila zlatoporočenca
obilno. Ivan, ki se je bojeval za okupacije Bosne in Hercegovine pri Jajcu in Livnu in se Je vrnil zdrav, je vstopil pri rudniku v službo, kjer je vztrajal pri napornem jamskem delu celih 46 let.
Vso svojo skrb in pažnjo sta posvetila vzgoji svoje obilne družine — imela sta namreč 7 sinov in 5 hčerk. Svetovne vojne se je udeležilo vseh 7 sinov, ki so dosegli deloma šarže do itabnega narednika. Danes zavzemajo otroci Ugledna mesta in je sin Robert trgovec, gostilničar in posestnik v Toplicah pri Zagorju, Joško trgovec v Ormožu, Pavel in Ivan sta rudniška paznika v Srbiji, Stanislav je strojnik v Nišu in Niko mizarski pomočnik na Jesenicah. Hčerka Ana je poročena doma in Polda je poročena na Francoskem.
50 let sta zlatoporočenca prenašala složno teta ve vsakdanjega življenja in le oni stariši, ki bo imeli več sinov hkrati v vojni, razumejo bol in skrb naših zlatoporočencev. Vendar ju peza let in dnevne skrbi niso upognile. Še danes sta krepka in zdrava ter se veselita s svojimi otroci današnjega praznika, h kateremu jima čestitamo tudi mi z željo, da bi dočakala čila in zdrava še dijamantne poroke.
Strašna nesreča 3-letnega otroka
Litija, 30. septembra.
Vsem izletnikom in posetnikom Sv. Gore je poznano prijazno naselje Široka Set, kjer uspeva še precej dobro grozdje. Včeraj so ga obi-1 Pr* Posestniku L. Tudi 3-letna Fanika je posnemala obiralce; pristavila je majhno stolico in obirala. Do tu Se ni nit hudega! 2al pa imajo pri sosedu hudega psa, ki je sicer priklenjen. Iz neznanega vzroka pa se je pes odtrgal in planil nad otroka. Domači so sicer takoj priskočili na pomoč, pa je bilo že prepozno. Pes je strgal dekletu polovico kože z glave. Bila Je kakor skalpirana. Grozen je bil pogled na ubogega otroka, ki so se mu videle kar kosti. Zdravnik dr. Ukmar je odredil, da so hudo poškodovanega otroka takoj odpeljali v ljubljan-oolnišnico.
Od doma pobegnil
Novo mesto, 2. oktobra.
na n 8re<^° °k°li enajstih ponoči se je zglasil ovomeški stražnici neki visokošolec, ki je nik Z° *arn službujočega mestnega straž-
1	a. da se p0 Florjanovem trgu potika ves PremraEen deček in ne ve ne kod ne kam.
ražnik je dečka res našel ter ga odpeljal na ® laznico, kjer je 121etni Franček izpovedal, da jo prišel z večernim vlakom »slepo« iz Ljub-jane. Deček je učenec I. razreda na eni izmed Meščanskih šol v Ljubljani, po rodu in domu Ljubljančan. Razrednik mu je radi nekaterih Pogreškov vpisal v dijaško knjižico strog opojen, ki bi ga bil moral podpisati dečkov oče. Joga se je fant' tako prestrašil, da je sklenil dati domu slovo in pobegniti k teti v Belo cerkev pri Novem mestu. Ves popoldne je taval okrog, zvečer pa vstopil na dolenjski vlak. Seveda Wz voznega listka. Skril se je v stranišče. Ko je sprevodnik klical, naj gre ven, je dejal, da kmalu, in tudi povedal, da se pelje v Novo mesto. Kasneje se je pomešal med številne potnike in tako srečno dosegel Novo niesto ob desetih zvečer. Prezeben in lačen je taval po mestnih ulicah in le sreča, da je prižel v roke stražniku, kateremu je skesano povedal vso zgodbo, kot tudi to, da od zjutraj že ni ničesar vžil. Pri sebi je imel le aktovko s šolskimi knjigami. Usmiljeni stražnik ga je po možnosti pogostil, mu dal prenočišče, naslednje
StKASLIi'’ “> -*'»•
«. Jurij ob~južiii železnici
Otvoritev posojil niškega doma na Ponikvi V
nedeljo 4. oktobra bo slovesna otvoritev novega posojiilniškega doma. Četrt stoletja uspešnega dela v korist domačemu gospodaren jo rrc’ilo misel zgrabiti si lasten dom. V načrtu je tudi prizidek društvene dvorane, kar bo uresničeno najbrž že d>-ugo leto Novi poslovni prostori Kmečke hranilnice in posojilnice. Kmečka hranilnica in posojilnica v Sv. Jurju že posluje v novh prostorih v lastni, letos kupljeni in popolnoma prenovljeni hiši poteg pošte.
Nesreča. 66-letna prevžitkarica Marija Staute padla z lestve m se težko poškodovala. Pre-■fieljana je bila v celjsko bolnico.
Jesenice - mesto nesreč
Ne mine dan brez nesreče —Največ se jih pripeti v tovarnah Kranjske industrijske družbe
Jesenice, 2. oktobra.
Menda je malo krajev takih, da se zgodi dnevno toliko nesreč, kot se jih pripeti pri nas. Ne mine dan, da ne bi bilo nesreče manjše ali večje, pa tudi hude nesreče niso redke. Posebno v zadnjih tednih se dogodijo kak dan kar tri težke nesreče. Tako nesrečen dan je bila sreda.
Najprej se je ponesrečil tovarniški delavec Zupan Ivan, poročen in star 43 let. Doma iz Zasipa v občini Gorje je zaposlen v tovarni Kranjske industrijske družbe na Blejski Dobravi. V sredo okrog poldneva pa mu je padla na desno nogo sila težka elektivola in mu zlomila nogo v členku.
Popoldne istega dne pa se je pripetila težka nesreča v Podmežaklju. Petletni otrok Drago, sin tovarniškega delavca Kolenca, se je igral s sosedovo deklico. Med igranjem sta vlekla neko kljuko vsak v svojo smer. Deklica je spustila in deček pa je radi tega padel vznak v lonec luga, ki ga je mati rabila za kuhanje perila. Deček je zadobil močne opekline po
hrbtu, nogah in rokah. Težko poškodovanemu otroku je nudil g. dr. Kogoj, tukajšnji okrožni zdravnik, prvo pomoč, nakar je odredil prevoz v bolnico Bratovske skladnice na Javorniku.
Ponoči okrog 11. ure pa se je pripetila v tovarni KID na Javorniku tretja nesreča, katere žrtev je postal 22-letni tovarniški delavec Močnik Ciril, samski in doma z Javornika. Pri delu mu je padla težka plošča na levo nogo in mu jo zlomila. Zlomljenje kosti bo bržkone precej komplicirano.
Vse te ponesrečence so prepeljali v bolnico na Javorniku, kjer bodo morali ostati dalj časa v bolniški postelji, vendar je upati, da se bodo iztekle vse tri nesreče brez zlih posledic, če ne nastopijo morebitne komplikacije.
Poleg teh treh težkih nesreč je bilo še več manjših opeklin, udarcev in podobnega. Delavec v tovarni na Javorniku, Pirk po imenu, pa se je v sredo zvečer ponesrečil s kolesom, vendar so poškodbe lahkega značaja. Bolnik se leči tudi v bolnici Bratovske skladnice na Javorniku.
Nevaren zločinec prijet
»Dolenjski« vlomilec prijet — Izdalo ga je vlomilsko orodje in sledovi čevljev — Pred leti je bil že obsojen na smrt!
Trebnje, 1. oktobra.
Kakor je »Jugoslovane že včeraj poročal, se je izvršil v Trebnjem drzen vlom, ki je vzbudil splošno ogorčenje občanov. Vlomilec je vlomil
v	hotel g. Ignaca Bukovca in si prisvojil znaten plen v gotovini. Vloma je bil osumljen neki neznanec, ki je prenočeval v hotelu, in ki jo bil sploh sumljivega vedenja.
Po vestnem zasledovanju orožništva v Trebnjem se je neznanca posrečilo izslediti še istega dno. Aretiran je bil na Ponikvah pri Trebnjem, kjer je užival s svojo ženo plen pretekle noči.
Vlomilec je že star znanec vseh tukajšnjih sodišč, saj je bil že ponovno obsojen radi vlo-
mov in tatvin. Piše se Peter Mavrin, rodom iz Sv. Štefana, srez Celje. Sam je izjavil, da je bil že na smrt obsojen, vendar je pa imel srečo, da je bil pomiloščen. Varnostne oblasti so ga že dolgo zasledovale in iskale širom Slovenije. To pot v Trebnjem se je pa vendar ujel.
Vloin je dolgo tajil, ker so se pa nabrali tako obsežni dokazi proti njemu, jo moral zločin priznati. Izročili so ga tukajšnjemu sodišču. Izdalo ga je predvsem vlomilsko orodje in pa sledovi njegovih rjavih čevljev, ki jih je pustil za seboj, ko se je splazil skozi okno stranišča v vežo hotela.
muf
p Težka nezgoda. Marija Napast, posestnica v Pleterji, občina Sv. Lovrenc na Dravskem polju, je pri nakladanju koruze padla z voza in se pri padcu tako težko poškodovala, da so jo morali prepeljati v bolnico z rešilnim avtom požarne brambe. Zlomljene ima 3 rebra in ima tudi notranje poškodbe.
p Oddaja prevažanja pošte. Dravska direkcija pošte in telegrafa v Ljubljani oddaja v zakup prevažanje pošte na progi Ptuj—Sv. Vid v Halozah—Bukovci—Ptuj po enkrat na dan za dobo enega leta, počenši od 1. novembra 1931. Javna ustna pogajanja z draženjem pred posebno komisijo bodo 10. t. m. v pisarni mestnega načelstva v Ptuju. Ponudniki se bodo sprejemali ta dan od 10. ure naprej.
p Odmera zgradarine. Davčna uprava v Ptuju poživlja davčne obvezance na vložitev prijav za odmero zgradarine za leto 1932. Za zgradbo, ki je zavezana plačevanju zgradarine, se mora vložiti prijava najdalje do 31. t. m. pri davčni upravi. — Natančnejša navodila so razvidna iz tozadevnega razglasa.
p Izlet novinarjev v Vurberg. Mariborski novinarski klub je napravil 30. t. m. izlet v Vurberg, da si ogleda znameniti grad, last grofa Herbersteina in sanatorij Ruskega rdečega križa. Goste je pozdravil primarij g. dr. Okolo-kulek, ki jim je razkazoval znamenitosti gradu in naprave sanatorija. Novinarji so se oglasili tudi pri župniku g. Koklju in jo konečno mahnili v graščinsko klet, kjer jim je upravitelj g. Kegl ponudil dobro kapljico. Skupna večerja je bila v restavraciji Kostanjšek pri Sv. Martinu, kjer se je razvila zelo živahna domača zabava. Novinarji so se vrnili z avtobusom v Maribor ob 23. uri veseli in zadovoljni z obljubo, da še pridejo.
Poljčane
Smrtna kosa. Umrl je v ponedeljek v visoki starosti 72 let gospod Anton S c h w e 1 z. Rodom Ljubljančan, se je naselil v poznejših letih v Poljčanah, kjer je bival nad 30 let, do svoje smrti. Bolehal je že dalje časa, dokler ga ni končno Bog poklical k sebi. Pogreba, ki je bil v sredo ob 15. uri, so se udeležil korporativno tudi tukajšnji gasilci in drugi njegovi prijatelji in znanci. Naj sladko počival Trgatev grozdja je z zadnjimi toplejšimi dne-
vi	pri nas dosegla višek, le nekateri, ki jim je res do prvovrstne vinske kapljice, bodo z branjem še počakali do prve polovice oktobra.
Izvoz jabolk. Nešteto voz jabolk, odbranih, se je danes v sredo drenjalo na Baumannovem dvorišču, čakajoč nadaljne odpreme. Cena se suče v višini 125 Din, 1-75 do 2 Din ter je v primeri s prejšnjo pred mesecem dni poskočila za 050—175 Din.
Surov napad. V Stranicah so pred nekaj dnevi na c?stt napadli neki fantje 15-letnega dninarja Podpečana Rudolfa. Z nožem so mu prerezali nos ter mu izbili dva zoba. Podpečana so prepeljali v celjsko javno bolnico.
Litija
Vpisovanje v obrtno nadaljevalno šolo bo jutri v nedeljo 4. oktobra od 8. do 12. Stari učenci naj prineso k vpisu zadnje spričevalo obrt. nad. šole, novi pa odpustnico osnovne šole in učno pogodbo. Vpisnina znaša 50 Din.
Nevaren padec z jablane. Prišel je čas obiranje sadja in nesreče so zopet na dnevnem redu. Včeraj so obirali tudi pri posestniku Jelnikarju v Kresnicah. Pomagala je tudi gdč. P. Jelnikar, uradnica v litijski predilnici. Po nesreči je padla iz jablane in si zlomila nogo v členku in izpahnila roko v komolcu. Ostala je po pomoči dr. Ukmarja v domači oskrbi.
Pragersko
Sokolski nastop. Sokolska četa na Spodnji Poljskavi bo priredila jutri, v nedeljo, dne 4. t. m. popoldne javen telovadni nastop, pri katerem bodo sodelovala tudi sosedna društva in čete. Igrala bo godba »Drava« iz Maribora. Po nastopu bo pri Sicherlu ljudska zabava s srečolovom in kegljanjem za dobitke. Vabljeni vsi Sokoli in prijatelji Sokolstva!
Marenberg
Namcščenja in premeščenja. Po smrti notarja Kolšeka je bilo notarsko mesto v Maren-bergu nekaj .časa nezasedeno. Sedaj pa smo dobili novega notarja v osebi g. Lovšina iz Kostanjevice. Uradoval bo v dosedanjih prostorih notarijata v Lukasovi hiši. Zavednemu Sokolu in narodnjaku želimo, da bi se počutil pri nas kar najbolje. — Po lastni prošnji je bila premeščena te dni v Makole gdč. Grošelj Lidija, učiteljica v Marenbergu. Kot Sokolici in članici nacijonalnih in kulturnih društev ji želimo čimveč uspehov tudi na novem službenem mestu.
Stavbna sezona se bliža svojemu koncu ter je bila letos v našem trgu zelo živahna. Na zgornjem koncu trga si je postavil lepo enonadstropno vilo g. Rihard Zmork, lesni trgovec, pritlično hišo pa posestnik I. Miiller. Za sodnijo pa si je zgradil novo kovačnico gosp. Smolnik. Na spodnjem koncu trga pa je gostilničar Alojz Bruderman popravil svojo hišo ter jo dvignil v enonadstropno.
Hmeljska sezona je bliža h koncu. Zadnje dni ni po hmelju nobenega povpraševanja. Kupci so že odšli. Približno 80°/» hmelja je že prodanega. Cene so se gibale od 8—14 Din za kg. Posestniki, ki so imeli manjše partije, so ga takoj prodali. Le oni z velikimi množinami ga še imajo, ker so računali, da bodo cene še rastle. Radovedni smo, ali so pravilno kalku-lirali.
Jesenice
Delo pri gradnji nove rarinarnice lepo napreduje. V doglednem času bo stala sredi Jesenic impozantna stavba, ki bo mestu v kras in ponos.
Več hiš ob državni cesti na Slov. Javorniku so prenovili in jih preslikali jako okusno.
Delo. Kranjska industrijska družba na Jesenicah je v zadnjem času sprejela zopet več de-, lavskih moči v delo.
Koncert sokolskega pevskega zbora se vrši v nedeljo 11. oktobra zvečer v sokolskem domu. Program koncerta je izbran. Posetite to prireditev v čim večjem številu.
fietdio
Ljubljana, sobota, 3. oktobra. 12.15 Plošče. 12.45 Dnevne vesti. 13.00 Čas, plošče. 18.30 Salonski kvintet. 19.30 Šahovska ura, g. Bogo Pleničar. 20.00 Samospevi ge. Čadež-Biber.
Beograd, sobota, 3. oktobra. 11.35 Plošče. 12.35 Narodne melodije. 13.35 Poročila. 16.00 Plošče. 17.00 Narodne pesmi. 17.30 Radio orkester. 19.30 Predavanje. 20.00 Jugoslovanske pesmi. 20.30 Komedija. 21.00 Radio orkester. 21.40 Poročila. 22.00 Plošče. 22.30 Sprehod po Evropi.
Zagreb, sobota, 3. oktobra. 12.20 Kuhinja. 12.30 Plošče. 17.00 Komorna glasba. 18.30 Poročila. 19.35 Kulturne in društvene vesti. 20.00 Prenos opere iz Beograda.
Praga, sobota, 3. oktobra. 12.30 Bratislava. 14.10 Plošče. 14.30 Brno. 19.05 Poljudni večer. 20.20 Moravska Ostrava.
Razširjajte Jugoslovana!
Poizkusen samomor in žalosten konec velikega merjasca
Kamnik, 2. oktobra.
V	četrtek nekako ob četrti uri zjutraj Je str aik Bonačeve elektrarne na Duplici pri Kamniku g. Joško Ničman kakor običajno hotel očistiti grablje pred turbinami, na katerih se ponoči nabere precejšnja množina trave in listja. Ko se je približal grabljam, je začul iz vode čudno kruljenje in ko je natančneje pogledal, je v svoje veliko začudenje videl kobacati po vodi divlega meriasca. ki je zaman skušal
zdaj ..a em mihj u»	strani	pobegniti iz
globokega prekopa. Včasih se mu je posrečilo, da se je vzpel po strmi betonski steni, pa je vedno zdrsnil nazaj v vodo.
Strojnik Ničman je poklical iz elektrarne svojega tovariša g. Debevca, ki je prihitel s sekiro, da pomaga pokončati nevarno zver, ki se je čimdalje obupneje zaganjala proti bregu. G. Ničman ga je najprej štirikrat pogodil z revolverjem, toda zver s tem še ni bila ugna-na. Oddal je nanjo še 2 strela, g. Debevec pa jo je zaznamoval s sekiro po glavi in šele sedaj je žival smrtno zadeta izginila v globoki vodi tik ob grabljah, od koder je seveda niso mogli potegniti iz vode. Vodni tok je odnesel merjasca naprej in šele pred grabljami v tovarni pohištva Remec & Co. so ga potegnili na suho.
Strojnika sta seveda mislila, da je sedaj redka zverina, katero sta pobila, njuna last, toda podnajemnik lovišča jo je zahteval zase, lastnik lovišča pa tudi zase. Merjasec je nekaj časa ležal pred Bonačevo elektrarno, pozneje pa so ga prepeljali v znano gostilno pri gkoficu, kamor so celo dopoldne hodili ljudje od blizu ln daleč gledat redek lovski plen.
Merjasec je bil prav čeden eksemplar, precej nad 100 kg težak in po izjavah nekaterih lovcev nad 2 leti star. Toda opoldne je merjasec zopet menjal svojega gospodarja in odpeljali so ga k lastniku lovišča v Souvanovo graščino v Volčji potok.
Ubiti merjasec je bil že dalj časa strah nekaterih vasi v okolici Kamnika. Opazili so ga na več krajih in povsod je napravil veliko škodo na poljih in vrtovih. Najdalje se je menda mudil v okolici Tunjic, kjer je strašno pustošil polja. Samo enemu posestniku je napravil na keruzi in krompirju več tisoč Din škode. Uničil mu je skoro ves letošnji pridelek. Kmetje so ga zaman zasledovali in preganjali, lovci so ga hodili čakat, toda merjasec se jim je vedno spretno izmuznil, da mu niso mogli do živega.
V sredi septembra pa se je merjasec naveličal Tunjic in se preselil v Paloviče, kjer je zopet gospodaril po poljih in delal škodo revnim posestnikom. Zadnje čase so ga večkrat zasledili v gozdovih za Souvanovo graščino. Tudi tu so bili lovci proti njemu brez moči.
V noči od srede na četrtek pa si je merjasec gotovo hotel nekoliko pobliže ogledati prelepo kamniško okolico, ali pa preiti na mengeško stran. Prebredel je Bistrico in ko je hotel prebresti tudi kanal, ki pelje v Bonačevo električno centralo, ga je deroči tok odnesel naprej proti grabljam. Iz kanala merjasec seveda ni mogel priti, ker je ta na obeh straneh obzidan. Celo plavači prav težko pridejo ob straneh iz vode.
Tako se je merjasec, ki se je dolgo časa umikal pred preganjalci in lovci, slednjič sam ujel v past, kjer ga je končal revolverski strel in udarec s sekiro.
Naša slika nam prikazuje g. Ničmana (z revolverjem) in g. Debevca (s sekiro) z redkim lovskim plenom. Marsikateri lovec bi se seveda rad postavil s takim plenom in nekateri lovci so celo očitali obema, zakaj nista poklicala njih na pomoč, češ, da onadva nimata pravice streljati V' tujem revirju. Kmetje pa so jima hvaležni, da sta spravila s sveta zver, ki jim je napravila toliko škode.
čudno se zdi vsakemu, odkod je prišel merjasec v kamniško okolico, v kateri je žival take vrste še bolj redka kot medved ali pa volk. Lovci trdijo, da ga je najbrž kak starejši merjasec pregnal od črede, da je sedaj sam blodil naokrog. Nekateri pa hudomušno pristavljajo, da je najbrž iz osamelosti hotel izvršiti samomor v vodi, da bi se s tem maščeval nad lovci, ki ga niso mogli ustreliti. Sodijo, da se je merjasec priklatil iz Ramšice nad Mengšem, kjer se baje potika cela čreda teh živali.
Trebnje
Čigavo je kolo? Pretekli teden je zaplenila žandarmerijska patrola iz Trebnjega moško kolo znamke »Starkenburg« štev. 313842. Kolo, ki je dobro ohranjeno, je prodal neki neznanec iz Jesenic nekemu tukajšnjemu domačinu. Ker je bila cena tako nizka, se domneva, da je bilo kolo ukradeno. Kolo ima orožniška postaja v Trebnjem.
Popravek. Zabeležili smo vest, da je umrla v novomeški ženski bolnici žena tukajšnjega čevljarskega mojstra Marija Travnikova in da je bila pokopana na novomeško pokopališče. Ker se je v zadnjem hipu izvršil prevoz trupla v Trebnje, popravljamo našo vest v toliko, da je bila pokopana na farno pokopališče v Trebnjem
Vsi na gospodarsko fronto za obrambo domovine
Pod tem naslovom smo priobčili v št. 223 našega lista poziv naši javnosti, da v dneh gospodarskih vznemirjenj, ki so jih pred kratkim povzročili pri nas gotovi špekulanti, krivi preroki in puhli vseznali, postane vsakdo mož na pravem mestu, da z lastno voljo in trdnim domovinskim čutom prepreči in onemogoči slične mahinacije v sedanjosti in tudi v bodoče. Naš poziv je slovenska javnost razumela, zavrgla je vse spekulativne in defetistične nauke ljudi, ki so hoteli kovati kapital na račun lahkovernosti. Gospodarski svet se je pomiril, prihranki se zopet zbirajo v naših denarnih zavodih. Ta priliv pa se ne vrši z isto hitrostjo kakor se je povzroči.! odliv. Veliko je še število onih, toi se ne morejo otresti sugeriranih naziranj. Tudi ti poslednji morajo slediti primerom treznih in razumnih Jugoslovanov. Vsem pa še nekaj analitičnih pripomb.
Kako sudi inozemstvo?
V Avstriji, poeehno na Koroškem in Štajerskem, velja naš denar kot eno najsigurnejših, močno fuindiranih plačilnih sredstev. Potniki, ki prihajajo iz teh krajev pripovedujejo, da celovški, beljaški in graški trgovci z večjim zaupanjem sprejemajo dinar, kakor pa svojo lastno nacijonalno plačilno enoto.
V Italiji prevladuje enako mnenje. V Trstu je dosegel dniar v trgovskem poslovanju visok agio napram pariteti. Zadnje poostrene devizne odredbe — vsako zasebno trgovanje z inozemskimi valutami in devizami, tudi pri najmanjših zneskih, se kaznuje s koutinacijo na otoke — so se odredile v veliki meri baš radi spekulacije z dinarsko de vizo..
Dinar je na inozemskih borzah stalno učvrščen. Notacije se vršijo redno tudi na onih borzah, ki so druge evropske veljave črtale iz borznih tečajnic.
Kje je leglo vznemirjenja?
V nas samih, v mejah naše države, po zaslugi onih izdajic, gospodarskih vohunov, pla-čencev, propalic in tujih intrigantov. Tajne podzemeljske vezi vzdržujejo kontakt s sovražniki Jugoslavije. Gospodarstvo in politika posegata v današnjih dneh globoko v medsebojne interesne sfere. Politika se je celo že podredila gospodarskim vprašanjem, zato je satansko delo
znatno olajšano. Pa tudi vsi oni maloštevilni notranji sovražniki — desperati prinašajo svoj sramotni obolus.
Naša imperativna patrijotična dolžnost!
Kakor zastavi vsak pravi Jugoslovan vse svoje sile, kadar je država v nevarnosti, kakor nam ob blatenju naših najsvetejših domorodnih dobrin zavre kri, tako moramo tudi v trenutkih gospodarskih nevarnosti stopiti z vso silo na plan v obrambo našega gospodarstva, ki je ena najvažnejših domovinskih vrednot vsakega naroda. Kakor je dolžnost vsakega državljana, da razgali vohuna in izdajalca, tako mora biti imperativna dolžnost državljana, da zagrabi in onemogoči vsako oškodovanje našega gospodarstva.
Mobilizacija gospodarske fronte
Naša prestolica je prva izdala poziv gospodarske mobilizacije. Jutri se zberejo v sejna dvorani beograjskega magistrata vsi borci v zastopstvih gospodarskih, prosvetnih, humanitarnih, sokolskih, športnih in drugih udruženj, da javno ožigosajo in obsodijo vse one špekulante in pisune, ki so označevali do pred kratkim naše državne papirje kot spekulativno blago. Tu se morajo na sramotni oder postaviti vsi idejni voditelji borznih, lombardnth in deviznih manevrov, ki so našemu gospodarstvu povzročili toliko škode. To niso ljudje od danes. Njihovo nekontrolirano delo posega ludi v preteklost. Oni so bili povzročitelji padca državnih papirjev, oni so širili tendencijozne vesti o stabilizaciji dinarja pod stvarni tečaj. Ti ljudje naj dajejo odgovor za svoje zločine pred sodiščem! Mobilizacija gospodarske fronte ima namen, preprečiti take mahinacije. Tudi tu so potrebni organi gospodarske varnosti. Zato vsi pravi Jugoslovani pod zastavo gospodarske fronte.
Tudi pri nas v naši banovini naj se nujno stvori obrambna linija, ki je ob meji dvakrat potrebna!
Naši prestolici bodo sledila ostala središča naše države. Naj ne bo Ljubljana med poslednjima. Naši gospodarski krogi naj razmišljajo o uspešni akciji obrambe našega gospodarskega življenja. Poziv, ki je izšel iz Beograda, naj pri nas najde kar največ odmeva.
Gospodarske vesti
X Ponovne omejitve uvoza v Francijo. Uvozne omejitve na les in vino, ki jih je proglasila francoska vlada, so se po vesteh francoskega trgovinskega ministrstva razširile tudi na živino, sveže meso, pripravljeno mesnino, mleko in mlečne Izdelke. Novi ukrepi se motivirajo z dejstvi, da Je uvoz imenovanih agrarnih produktov zavzel tako obširne dimenzije, da je ogrožena domača produkcija. Kakor na vino in les, se namerava tudi na ostale omejevalne proizvode uvesti sistem kontingentlranja, da se s tem znlvelira uvoz na pretekla leta. Za naše izvoznike mesnatih Izdelkov in živine, ki so se baš v zadnjem času nekoliko uveljavili na francoskih tržiščih, pomenijo ti ukrep francoskega trgovinskega ministrstva obilo škode, zato se mora nujno poskrbeti, da bo naš kontingent ostal na prenosljivi višini.
X Se o posledicah padca funta. Blagovne borze v Romuniji in Bolgariji so brzojavno sporočile budimpeštanskl blagovni borzi, da so žitni izvozniki obeh držav z ukinitvijo angleškega zlatega standarda primorani anulirati svoje dobavne pogodbe, ki so se glasile na vrednost v angl. funtih, če naročniki ne pristanejo na njihov predlog, da se vsa ta naročila konvertirajo v zlate funte, po stanju 19. septembra t. 1.
X Razmere v sladkorni tovarni črvenka. Vojvodinski listi poročajo, da so delavci v sladkorni tovarni črvenka zapustili delo radi mezdnih diferenc. 2e meseca februarja je direkcija tovarne znižala mezde strokovnim delavcem za 20 do 30'/t. Pogajanja, ki so se takrat vršila s posredovanjem novosadske Delavske zbornice, so ostala brezuspešna. Pred kratkim je direkcija zahtevala podaljšanje tedenskih delovnih ur od 48 na 58 pri nespremenjenih mezdah. Kljub prvotni odobritvi tega sklepa s strani nekaterih delavcev je celokupno delavstvo tovarne dne 15. septembra ustavilo delo. Delavci zahtevajo kolektivno pogodbo in povišanje mezd. Vsa dosedanja pogajanja so ostala brez uspeha.
X Naša trgovinska bilanca. Naš izvoz v mesecu avgustu Je znašal 362.765 ton v vrednosti 584,379.359 dinarjev. V prvih osmih mesecih t. 1. Je znašal izvoz 2,249.765 ton v vrednosti Din 3.251,530.396—. Naš uvoz pa je znašal v mesecu avgustu 99.226 ton v vrednosti Din 388,835.351'—. Uvoz v prvih osmih mesecih pa Je dosegel višino 762.137 ton v vrednosti Din 3.358,515.766.—. Bilanca naše zunanje trgovine izkazuje za mesec avgust prebitek 195,544.000 Din, za prvih osem mesecev pa primanjkljaj Din 106,936.000.—. (Lansko leto je znašal ta primanjkljaj 181,837.000 Din.)
X Tečaj za avtogeno vnrenje v Kranju. Podpisani zavod namerava koncem oktobra ali začetkom novembra prirediti desetdnevni tečaj za vtogeno varenje v Kranju. V poštev bi prišli samostojni obrtniki in kovinarski pomočniki v rokodelskih in tovarniških delavnicah v kranjskem, škofjeloškem in tržiškem okraju. Poučevalo se bode varenje predmetov iz železa, bakra, aluminija po najnovejši metodi. Pogoj za tečaj je, da se prijavi najmanj 15 udeležencev. Pristojbina bo za mojstre in poslovodje po Din 100'—, za pomočnike pa polovica. Opozarjamo na ta tečaj s pozivom, da se interesenti prijavijo najkasneje do 10. oktobra 1931 Zavodu za pospeševanje obrta Zbornice TOI v Ljubljani. Vsak prijavljenec bode prejel podrobnejše informacije in navodila pismeno. Na prijave, ki bi prišle prepozno, se zavod ne bo oziraL
Dobave
Strojni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 6. oktobra t. 1. ponudbe glede dobave 100 komadov vodokaznih stekel. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku.)
Direkcija državne železarne Vareš sprejema do 7. oktobra t. 1. ponudbe glede dobave 40.000 kilogramov koruze.
Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 15. oktobra t. 1. ponudbe glede dobave 2000 metrov jeklenih vrvi, 100 kg dinamo žice in 1600 m armiranih cevi.
Direkcija državnega rudnika Vrdnik sprejema do 15. oktobra t. 1. ponudbe glede dobave 1500 m jeklenih vrvi.
Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 15. oktobra t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave 6000 kg jeklene pocinkane žice; dne 16. oktobra t. 1. pa glede dobave 120.000 komadov opeke; dne 17. oktobra L 1. pa pri Direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave stavbnega materijala.
(Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.)
Dne 15. oktobra t. 1. se bo vršila pri Inten-danturi Komande Vrbaske divizijske oblasti v Banjaluki licitacija glede dobave živil (fižol, rž, zdrob, testenine, krompir, zelje, paprika, mast, olje, kis, moka, slive, sladkor, čaj, kava in tako dalje).
(Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri isti komandi.)
Dne 15. oktobra t. 1. se l>o vršila pri Auto Komandi IV. armijske oblasti v Zagrebu licitacija glede dobave akumulatorjev za avtomobile. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri isti komandi.)
Borzna poročila
dne 2. oktobra 1931.
Ljubljana, 2. oktobra. Amsterdam 2262'78 do 2269-62, Bruselj 782-64-785, Curih 1098-45 do 1101-75, London 219-02—265-52, Newyork 5596-51 do 5613-51, Pariz 221-12—221-78, Praga 165-86 do 166-36, Trst 283-02—289 02.
Zagreb, 2. oktobra. Amsterdam 226-278 do 226 962, Bruselj 782-64—785, London 219-02 do 219-84, Milan 283-02—283-92, Newyork kabel 56-0751—56-2451, Newyork ček 56-5951—56-7651, Pariz 221-12-221-78, Praga 165-86-106-36, Curih 1098-45—1101-75.
Beograd, 2. oktobra. Amsterdam 2262-78 do 2269-62, Dunaj (privatno) 660—680), Bruselj 782-64—785, London 219-02—225-52, Milan 283-02 do 289-02, Newyork 5591-51—5613-51, Pariz 221-12—221-78, Praga 165-85-166-36.
Dunaj, 2. oktobra. Amsterdam 286-50, Bukarešta 4-25, London 28’20, Madrid 63-80, Milan 36-45, Newyork 709-95, Pariz 28, Praga 21-035, Sofija 5-144, Stockholm 165-20, Kopenhagen 156-70, Varšava 79\53, Zilrich 139-35.
Curih, 2. oktobra. Pariz 20-13, London 20-15, Newyork 510 50, Bruselj 71-25, Milan 26, Madrid 46, Amsterdam 206, Berlin 119-25, Dunaj ne notira, Stockholm 120, Oslo 113, Kopenhagen 113, Sofija 3-70, Praga 15-10, Varšava 57‘—, Budimpešta 90-0250.
Vrednostni papirji
Zagreb, 2. oktobra. Državni papirji: 7% inv. pos. 67 bi., vojna škoda ar. 301—304, 302 305, kasa 300—301, 300, 301, dec. 308—312, 4% agr. obv. 40 bi., 7% Bler. 49-50-50, 50-50, 8% Bler. 54—59, 58, 7% pos. hip. 60—62, 62, 6% begi. 38—40, 40. Banke: Poljedelska 50 bi., Kredit
121—126, Hrvatska —•—, Praštediona 957-50 do 965, 967-50, Jugoslov. Union 140—42, 140, Ju-gob. 67—68, Srpska 187—188, 187, Narodna 5-20 d., Ljubljanska kred. 115—120, 115, Mednarodna 68 d., Narodna 4.064 d. Industrije: Nasička 680 bi., Guttm. 105—110, Danica 65—75, Šečerana Osijek 165 d., Trboveljska 200—210, Slavonija 200 d., Vevče 110-120, 110, Drava 185 d, Brodvagon 55 bi., Jadran. 460 bi., Oceanija 190 blago.
Dunaj, 2. oktobra. (V privatnem prometu.) Dunav-Sava-Adrija 73—74, Trbovlje 19’50 do 20-50.
Žitna tržišča
Novi Sad, 2. oktobra 1931. Pšenica ne notira. Vse ostalo neizpremenjeno. Tendenca neizpre-menjena. Prometa skupno 28 vagonov.
Sombor, 2. oktobra 1931. Pšenica: bačka, Tisa šlep okolica Gradište 80 kg 1 % 175—250; bačka Tisa šlep, okolica Zabaj 80 kg 1% 173 do 246; bačka 79 kg 2% 169—238, ban. Begej šlep 80 kg 2% 172-244, ban. 79 kg 2% 170 do 240, bačka Tisa Kanal, okolica Kub 80 kg 2% 172—244; bačka Dunav Kanal, okolica Cer-venka 79 kg 2% 168—238; srpska 77 kg 3% 165—230; srpska in bosanska ladja Sava 77 kg 3% 164—229; srpska glavna proga Srbije do Čuprije 77 kg 3% 160—225; srpska proga Pa-račin na jug 77 kg 3% 160—225; srpska glavna proga Kumanovo 77 kg 3% 160—245; srpska glavna proga Kosovo 75 kg 4% 160—245; — sremska 78 kg 2% 165—230; sremska sl. in hrv. 78 kg 2% 160—225; ban. 79 kg 2% 165 do 235, gornjebačka železnica 80 kg 1% 170 do 245, gornjebačka okolica Sombor žel. 79 kg 3% 165—235. — Po prvi ceni se kupuje. — Po drugi ceni se prodaja. — Koruza: bačka stara žel. 101—102, bačlc nova 50—52-50, bačka nova dec., jan. 62-50—67-50, bačka nova marec, april 72'50 do 77'50, bačka sušena, žel. 80—85, bačka sušena okt. dec. 87-50—92-50. Tendenca neizpreme-njena. Promet: 44 in pol vagona.
Budimpešta, 2. oktobra. Tendenca prijazna. Promet sreden. Pšenica: dec. 9'50 (9-50—9-52), marec 10-63—10-72 (10K-60—10'62). Rž: marec 10-84—10-93 (10-84—10-85). oruza: maj 12-57 do 12-60 (12-60-63).
HMELJARSKO POROČILO
Žalec v Sav. dolini, 1. oktobra.
Začetkoma sezone se je letošnji pridelek cenil na 16.000 starih stotov, kar se je pa sedaj dokazalo za prenizko. Letina 1931 se ceni na 18.000 do 18.500 starih stotov, od katerih je prodanih skoro 90 odstotkov.
Kupčija bolj miruje. Prima blago je skoro pro-dano.
V tukajšnji javni Oznamovalnici za hmelj se je do danes signiralo 2112 težkih bal po 150 kg.
Ljubljansko le9no tržišče
Tendenca mlačna, brez prometa.____________
Razširjajte Jugoslovana!
Sjjovt
NADALJEVANJE PRVENSTVA
Jutri se bo na vseh frontah nadaljevalo pod-Bavezno prvenstvo. V liga skupini sta na sporedu le dve tekmi, od katerih je ena izredno važna. V Ljubljani se srečata stara lokalna rivala Ilirija in Primorje. Srečanje obeh protivnikov je pomenilo že od nekdaj višek lokalne sezone. Zadnjikrat sta se spoprijela ob priliki državnega prvenstva. Zmagala je Ilirija s 2 :1. Od takrat se je stanje znatno spremenilo. Obe moštvi sta precej popustili. Težke tekme v državnem prvenstvu niso ostale brez sledu na igračih. Mnogo so popustili, izgleda pa, da je Primorje boljše prestalo slabost. Oba kluba sta do sedaj igrala z istimi nasprotniki z razliko, da je Ilirija nastopala izven Ljubljane, dočim je Primorje igralo doma. V Mariboru je doletel belo zelene občuten poraz, Primorje je proti istemu nasprotniku izvleklo z največjim naporom na lastnih tleh neodločen rezultat. Proti drugemu mariborskemu zastopniku Železničarju sta oba ljubljanska kluba zmagala po trdovratni borbi. Isto se je zgodilo z Atletiki, le da je bila zmaga Ilirije zelo, zelo pičla, dočim se je Primorje vrnilo iz Celja z razliko petih golov. Po točkah vodi Primorje, ki ima 5 točk, dočim jih ima Ilirija samo 4. Ako se posreči črno belim, da zmagajo v nedeljo, jim je vodstvo v jesenskemu delu prvenstva zasigurano. V slučaju zmage Ilirije bo najbržo zasedel prvo mesto Maribor, drugo pa Ilirija. Tekma se bo vršila na igrišču Ilirije ob 15-30.
Maribor potuje v Celje. Atletiki so pokazali, da so na domačih tleh protivnik, s katerim je treba resno računati. Z ozirom na prav dobro formo Maribora, pričakujemo njegovo zmago.
V ljubljanskem 1. razredu bodo nastopili trije pari. Na igrišču Ilirije nastopita v predtekmi rezervi Ilirije in Primorja.
Na grišču Hermesa se srečata ob 13 45 Slovan in Hermes in ob 1530 Grafika in Jadran. Izid prve tekme je negotov, v drugi je favorit Grafika.
BALKANSKE IGRE
V Sofiji so se že pričele balkanske igre, na katerih sodeluje tudi Jugoslavija, koje reprezentanca je že dospela.
V nogometu je Bolgarija porazila Turčijo s 5:1. V kolesarski dirki na 185 km je zmagal Bolgar Nikolov. Jugoslovana Jokovič in Mikec sta zasedla 5. oziroma 7. mesto.
V tenisu Jugoslovani doslej še niso nastopili. V dosedanjih tekmah so večinoma zmagali Grki.
Pšenic®
samo od producentov
kupuje
raa	In mlinom
domač® r.tr
»Pri zada«
Gospodarska zveza, Ljubljana
Oglasi socijalne in posredovalne vsebine: beseda 50 par. Najmanj Din 5-—.Oglasi reklamnega in *rgovskega značaja: najmanj Din 10-— (do 10 besed). Vsaka nadaljna beseda 50 par. Za pismene odgovore priložite znamko.
Telelon 2059
Premog suha drva
PogatnlL, Bohorifevo ulita S
Naprodaj
sta dvo- ln trlstano-vanjski hiši, popolnoma novi, prva na Kodeljevem, druga na Selu. Istotako tudi nova enonadstropna pekarija na zelo prometnem kraju na Selu. Vse trt hiše se lahko plačajo z vložno knjižico Mestne hranilnice ljubljanske in drugih domačih denarnih zavodov. Poizve se pri Josipu Oražem, Moste pri Ljubljani. 2193
Pleskanje
ličanje
za stavbe in pohištva po naj nižjih cenah In proti garanciji izvršuje točno in solidno
Mlinar Adolf
pleilar in ličar
Ljubljana, Gosposvetska cesta 13 (KolizeJ) 1755
PREMOG
DRVA
najceneje
v Ljubljani
PEČENKO
Celovška 37 Prepričajte se!
E
M'*
na)
vseh vrst izdeluje, vse uniformske potrebščine in dežne plašče v zalogi Simon Klima-nek, Ljubljana, šelen-burgova ul. 6.	2198
Sebe
malo in večjo opremljeno, oddam mirnim strankam takoj v vili sredi velikega vrta. Naslov v oglasnem oddelku lista. 2210
Nogavice, rokavice, volna in bombaž
aajcenoje ln ▼ veliki isbirl pri KARL PRELOO Ljubljana, Židovske uhoa is Stari trg
Kvalitetna znamka mm pectvnl praAek
in vanilin sladkor.
MoC CVETLIC
1911
*
1931
Cvetličnjak
Hillegom
Holandska
Naše občeznano podjetje, ki slovi radi svoje sijajne kulture cvetlic in svojih izložb v Ant-werpnu, Londonu ln Parizu, nudi letos ob priliki svojega 20-letnega obstoja, cenjenim odjemalcem Jubilejno zbirko
BOGATO v BARVAH
in MILO v VONJU
Nihče naj ne pozabi še danes naročiti. Tudi ljubitelji in ljubiteljice cvetlic vljudno vabim, da se seznanijo z našo jubilejno zbirko. Kdor enkrat poskusi — postane stalen odjemalec. Naša zbirka vsebuje sledeče barvne krasote: rdečo, belo, modro, rumeno, rožnato, vijoletno, vijoličasto-modro in črno.
Posamezno v ovojih z Imeni:
40 tulipanov (enojne) ln 40 (dvojne), v 4 barvah; zelo lepe.
10 hijacint (enojne) In 10 (dvojne), v 4 barvah; zelo lepe.
Edinstvene v barvah z zelo nežnim vonjem.
15 narcis (enojne) ln 15 (dvojne) v 4 barvah, 25 krokusov ali zimskih kraljic,
25 holandskih lrisov,
25 muskarius cvetlic (zelo ljubkih),
30 zvončkov,
10 Madona-lilij,
25 Scilla Slberica in
50 prepariranih čebulčkov: t. J. od nas sestavljena sobna kultura sestoječa iz hijacint, tulipanov, narcis in krokusov.
Preprosto ravnanje, ki Je razloženo v naših navodilih v nemščini, francoščini in angleščini.
Pogoji: Proti plačilu v naprej — cena 12 nemških mark, po povzetju dostavljeno na dom — 13 nemških mark. Pošljemo nemudoma po pošti. Dvojna zbirka 22 nemških mark.
Za preprodajalce posebni pogoji.
Vsakemu naročilu priložimo brezplačno 10 cvetlic »Pola-Negri«.	2132
gledališče
Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani
Drama
Začetek ob 20. uri zvečer Sobota, 3. oktobra: Pritličje in prvo nadstropje.
Ljudske cene Izv.
Nedelja, 4. oktobra: Takšna je prava, veseloigra, premijera Izven.
Ponedeljek, 5. oktobra: zaprto.
Torek, 6. oktobra: Kralj na Betajnovi Red D. Breda, 7. oktobra: Dogodek v mestu Gogi Red E.
Nestroyjeva burka »Pritličje in prvo nadstropje« se vprizori v ljubljanski drami kot ljudska predstava pri znižanih cenah. Pri predivi sodeluje muzika dravske div. oblasti. Zasedba je ista kakor pri premijeri. Režija prof. mostova. Kdor se želi par uric dobro zabavati, naJ poseti to dramsko predstavo. Predstava je Izven abonmaja.
»Takšna je prava«, je naslov četrti premijeri letošnje dramske sezone. Veseloigra je nemškega izvora. Napisal jo je pisatelj Ludvik Hirschfeld; dobesedni prevod nemškega naslova bi bil »Gospa, katero vsak išče«. Veseloigra se je v poslednjih letih igrala skoraj po vseh večjih odrih in dosegla povsod prav lepe uspehe. Nedeljska premijera je izven abonmaja.
Prihodnja predstava za abonente je v torek 6. t. m. Vprizori se Cankarjeva drama »Kralj Betajnovi« v režiji g. Cirila Debevca za red D.
Začetek operne sezone
G. operni ravnatelj Polič je dal našemu glasbenemu referentu načrt dela in predstav v opernem gledališču za oktober in november. Sezona bo otvorjena kmalu po 1. oktobru z Novakovo opero »Lucerno«. Dirigiral jo bo Niko Štritof. Takoj za njo bo premiera uspele Abrahamove operete »Viktorija in njen huzar« pod vodstvom dr. Švare. Druga operna premiera bo zopet pod Štritofovo taktirko — dve enodejanki: Delanoy-jev »Damski tekač« in Weil-lov »Car -se da fotografirati«. Še oktobra bo kaka repriza iz lanskega repertoarja, predvsem prihajajo v poštev »Knez Igor«, »Snegurka«, »Luiza« in »Carmen«. Meseca novembra bosta dve premieri domačih del. Ravnatelj Polič bo dirigiral Konjovičevo »Koštano«, kapelnik dr. y?ra pa Osterčeve tri enodejanke: »Medejo«, »Masko rdeče smrti« (pantomina) in »Daudina«. Pred premiero »Lucerne« prinesemo razgovor
*	dirigentom Štritofom, prav tako pred drugimi premierami poročila o delih, ki bodo izvajana.
NARODNO GLEDALIŠČE V MARIBORU
Premiera ^ °^lo')ra. ob 20. uri: »Slaba vest«.
Sokolstvo
Pred vsesokolskim zletom v Pragi
Važni sklepi seje saveznega tehničnega odbora
Pod predsedstvom saveznega načelnika brata Bajželja se je vršila pretekle dni v Beogradu važna seja tehničnega odbora, na kateri so bili sprejeti naslednji važni sklepi:
Zbor župnih načelnikov in načelnic se bo vršil rm^e°grac*u 17' oktobra t. 1. Na zboru se bo
1932	VSei-D sklepal° 0 IX. vsesokolskem zletu leta za w agl- Zbirne tekme za prvenstvo SSS, VaW '?re mora3° župc prijaviti svoje tekmo-
Polovioi°mnifla|a 1932, se bodo vrši!e v drugi SSS v Procrt tekme vrst in posameznikov Btvo do i ®or®jo župe prijaviti svoje član-koncem maja & 1932 ’ izblrne tekme pa bodo
sporočnar°ri neJ teklMe v Pragi leta 1932- eos za nnvoi.li ^ Je Mednarodna telovadna zve-dom mn i * d,a ob Prllikl zlfita v Pragi, povo-mprino. ^	^rševega	rojstva organizira
ne vJs i e tekme posameznikov. Te tekme bi telrm« ,V dneh 4-	6.	julija 1932. Načrt
Kmovanja bo predložila MTZ COS. COS je P sala tudi Savez SKJ, kakšno stališče zavzela do teh tekem. Tehnični odbor Saveza SKJ J* odgovoril, da mu z ozirom na to, ker se vršijo že tekme za prvenstvo SSS in druge kme na zletu, ni mogoče sodelovati pri mednarodnih tekmah. Ako bi pa bilo to tekmovanje zvezano s tekmovanjem za prvenstvo SSS, Potem naravno bodo sodelovali pri mednarodnih tekmah tudi naSi Sokoli.
Za štafetno tekmovanje na zletu v Pragi morajo župe prijaviti svoje tekače-tekmovalce do 16. maja 1932. Skupno vežbanje bo trajalo 14 dni. Izbirne tekme bodo v prvi polovici meseca junija.
Za smuške tekme SSS, ki se bodo vršile v fitrbskem Plesu bodo izbirne tekme v sredini februarja 1932, nakar se bo vršilo skupno vežbanje 10 do 12 dni.
Udeležba naraščaja na zletu v Pragi. Na zlet y xxa8° bo 2®0 naraščajnikov In 200 na-raščajnic. Zupe morajo izbrati lz svojih društev povprečno 10 naraščajnikov in 10 nara-scajnic. V poštev pridejo predvsem oni, ki so »Pega vedenja in stari nad 16 let. Prijave je mo™ioP°^at*1. d0 l' aprUa 1932- Vsl udeleženci
Ceni v k?«rt P^edplsane	kot so ozna-
nil1 ,v. »Organizacija«
T Zagrebu ^vwUetiko 1)0 v sredini maja 1932
Župne zlete naj bi vse župe kot pripravo za flet v Prago, priredile pred vsesokolskim zletom. 14-dnevni tečaj za vodnike dece in naraščaja se bo vršil drugo leto v Ljubljani.
Morski vrag
eden naj lepših romanov svetovno znanega ameriškega pisatelja Jacka Londona se dobi za nizko ceno Din 20-—. vezan Izvod Din 30—. Naroča se pri upravi »Jugoslovana«, Ljubljana, Gradišče 10.
Službene objave
Razglasi kraljevske banske uprave
VI	No. 20573/2.
2758
Natečaj.
Na osnovi odloka kraljevske banske uprave v Ljubljani z dne 26. avgusta 1931, VI. No. 13496/2, »Službene objave« z dne
2.	septembra 1931 in § 12. zakona o lekarnah in nadzorstvu nad prometom z zdravili, se razpisuje natečaj za podelitev lekarniške koncesije v svrho otvoritve in obratovanja nove javne lekarne v Laškem, srez Laško, s sedežem istotam.
Prosilci naj vlože pravilno opremljene prošnje
do 1. novembra 1931
pri kraljevski banski upravi Dravske banovine.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine
v Ljubljani, dne 24. septembra 1931.
Ban: dr. Marušič, s. r.
V.	No. 3070/5.	2751
Razglas.
V	bolnici za duševne bolezni v Ljubljani je izvršiti elektroinstalacijska dela, ki so proračunjena na znesek Din 98.799. Ponudniki naj predlože obvezne ponudbe, v katerih je navesti popust v odstotkih na uradne cene, najkesneje do 15. oktobra 1931 ob dvanajstih odseku 3. tehničnega oddelka kraljevske banske uprave, Novi trg št. I, kjer se more v sobi štev. 28 vpogledati tehnični elaborat ter se morejo dobiti vsi nadaljni podatki in pojasnila.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine dne 29. septembra 1931.
VI.	No 107/9.
*
2931-3-3
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za oddajo regulacijskih del na Muri v obmejni progi I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 22. oktobra 1931 ob enajstih v prostorih hidrotehn. odseka tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami v pisarni hidrotehn. odseka, Stari trg 34/11.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša 1,538.498'— dinarjev.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v »Službenih novinah« in na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine
v Ljubljani, dne 28. septembra 1931.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
C 101/31—1.
Oklic.
2755
O tožbi Telič Jerneja, posestnika in trg. v Starem trgu, zoper neznano kje bivajočega Klimpf Josipa, posestnik iz Babnega-polja št. 14, zaradi 850 Din bo ustna razprava dne 14. novembra 1931.
Za skrbnika na čin se tožencu postavlja 2nidaršič Alojzij, posestnik v Ložu št. 7, ki ga bo zastopal na njegovo nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sam ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrajno sodišče v Ložu, dne 30. septembra 1931
C 102/31-1.
*
Oklic.
2757
0 tožbi Zadnik Ivana, posestnika iz Neredov št. 34, zoper neznanokje bivajočega Zakrajšek Josipa, posestnika iz Mramoro-vega št. 2, zaradi 5600 Din bo ustna razr prava dne 14. novembra 1931 ob devetih.
Za skrbnika na čin se tožencu postavlja Žnidaršič Alojzij, posestnik v Ložu št. 7, ki ga bo zastopal na njegovo nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sam ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrajno sodišče v Ložu, dne 30. septembra 1931.
*
2753
T IV 33/31-2.
Amortizacija.
Na prošnjo Korošec Jurija, posestnikovega sina v Pletovarjih št. 18, obč. Dramlje, se uvede postopanje v svrho amortizacije sledečih vrednostnih papirjev, ki jih je pro-
silec baje izgubil, ter se njih imejitelj poziva, da uveljavi v teku 6 mesecev počenši z dnem 2 6. septembra 1931 svoje pravice; sicer bi se po poteku tega roka proglasilo, da so vrednostni papirji brez moči.
Oznamenilo vrednostnih papirjev: »hranilna knjižica Hranilnice Dravske banovine, podružnice v Celju št. 39313 z vlogo 10.225-60 Din.«
Okrožno sodišče v Celju, odd. IV., dne 26. septembra 1931.
*
E 286/31—7.
2750
Dražbeni oklic.
Dne 2 3. oktobra 1931 ob deveti h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2, dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Suha, vi. št. 232.
Cenilna vrednost: Din 929.865'—; vrednost pritikline: Din 70‘865'—; najmanjši ponudek: Din 400.000'—.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Škofji Loki, odd. I., dne 30. septembra 1931.
E 780/31—6.	2756
Dražbeni oklic.
Dne 3 0. novembra 1931 ob poide s e t i h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin; zemljiška knjiga Tunjice, vi. št. 66.
Cenilna vrednost: Din 38.575-—; vrednost pritikline: Din 3050-—; najmanjši ponudek: Din 25.719'—.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kamniku, dne 28. septembra 1931.
*
2746
E 1826/31—11.
Dražbeni oklic in poziv k napovedi.
Na predlog zahtevajoče stranke Berdev Vinko, posestnik v Verneh pri Teharju po dr. Božiču Antonu, odvetniku v Celju bo dne 10. novembra 1931 ob desetih pri tem sodišču v sobi št. 4 na podstavi s tem odobrenih pogojev dražba sledečih nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Goričica vložna štev. 267, označba nepremičnin:
I.	stavbišča s hišo in gospodarskim poslopjem, cenilna vrednost: 25.750'— Din, zemljišča (njive, travniki, gozdi) 53.310-25 Din pritikline 3413'— Din, skupaj 82.473 25 Din, odštevši stanovanjske in prevžitne pravice Ane in Marije st. in ml. Fidler ocenjene na 10.000’— Din, ostane 72.473-25 Din; zemljiška knjiga k. o. Goričica, vi. št. 281, II. gozd, cenilna vrednost 5464'80 dinarjev, skupaj 77.938-05 Din; najmanjši ponudek 46.762-80 dinarjev. Vadij znaša 7793-80 Din.
K nepremičnini zemljiška knjiga k. o. Goričica vi. št. 267 spadajo sledeče pritikline: mlatilnica, 2 poljska voza, sadni mlin, stiskalnica in drugo gospodarsko orodje y cenilni vrednosti 3413-— Din.
Pod najmanjšim ponudkom se ne prodaja.
To sodišče kot zemljiškoknjižno sodišče naj zaznamuje določitev dražbenega naroka.
Okrajno sodišče Celje, odd. III., dne 12. septebmra 1931.
E 2041/31—18.
*
2744
Dražbeni oklic in poziv k napovedi.
Na predlog zahtevajoče stranke Kuder Ludvika, posestnika, Sv. Pongrac p. Griže po dr. Ogrizeku Antonu, odvetniku v Celju, bo dne 13. novembra 1931 ob devetih pri tem sodišču, v sobi št. 4 na podstavi s tem odobrenih pogojev dražba sledečih nepremičnin:	zemljiška knjiga
a) Sv. Pongrac, vi. št. 164, označba nepremičnin: hiša z gospodarskimi poslopji, cenilna vrednost: 64.000-— Din, zemljišča (njive, travniki, gozdovi, vinograd) Din 112.944-75 Din, pritikline 8480-— Din; zemljiška knjiga b) Sv. Pongrac, vi. štev. 163. travniki in njiva, cenilna vrednost: 10.439-75 Din; zemljiška knjiga: c) Zabukovca vi. št. 87, travniki in njiva, cenilna vrednost: 13.159’— Din; skupaj 209.023-50 dinarjev; najmanjši ponudek: 139.348-06 dinarjev. Vadij 20.902-35 Din.
K nepremičnini zemljiška knjiga Sv. Pongrac vi. št. 164 spadajo sledeče pritikline: 3400 komadov hmeljovk, 2 stiskalnici, sadni mlin, 2 .voza, mlatilni stroj in razno gospodarsko orodje v cenilni vrednosti 8480-— Din.
Pod najmanjšim ponudkom se ne prodaja.
To sodišče kot zemljiškoknjižno sodišče naj zaznamuje določitev dražbenega naroka.
Okrajno sodišče Celje, odd. III.,
dne 18. septembra 1931.
Razglasi raznih uradov in oblastev
V. No. Pov. 701/1.
Razpis.
2752
Na osnovi čl. 2 in 3 uredbe ministrstva za gradbe o službenih razmerjih državnih cestarjev in njih prejemkih od dne 21. maja 1939, štev. 14.633, se razpisuje mesto državnega oestarja-delavca na progi od km 561 do km 566-5 drž. ceste štev 2 s sedežem v Ponikvah z mesečno plačo 570 Dinarjev in mesečno stanovanjsko doklado 100-— dinarjev.
Pravilno kolkovane prošnje, opremljene s potrebnimi kolkovanimi prilogami, je vložiti v smislu §§ 3 in 5 zakona o uradnikih pri tehničnem razjdelku sreskega načelstva v Novem mestu
do 24. oktobra 1931. 1.
Upoštevali se bodo le prosilci, ki so odslužili kadrski rok in ki niso mlajši od 23 in ne starejši od 30 let. Natanjčnejša pojasnila daje pisarna tehničnega razdelka pri sreskem načelstvu.
Sresko načelstvo v Novem mestu, dne 1. oktobra 1931.
Razne objave
Vabilo
2762
na
redni občni zbor delničarjev
ki ga bo imela Splošna maloželezniška družba d. d. v soboto dno 17. oktobra 1931 ob 17*30 v sejni dvorani mestnega magistrata v Ljubljani s sledečim dnevnim redom:
1. Poslovno poročilo upravnega sveta in predložitev bilance in računa izgube in dobička za leto 1930.
2. Poročilo odbora za pregled računov.
3. Odobritev poslovnega poročila in bilance in računa izgube in dobička za poslovno leto 1930 ter odobritev kooptacije enega člana upravnega svetnika.
4. Poročilo o stanju gradbe razširjenja cestne železnice v Št. Vid.
5. Volitev 3 članov upravnega sveta.
6. Volitev 3 članov odbora za pregled računov.
7. Slučajnosti.
V	smislu § 22. družbenih pravil daje posest ene delnice pravico do enega glasu, glasovati smejo le oni delničarji, ki polože vsaj 2 dni pred občnim zborom t. j. do dne 15. oktobra t. 1. svoje delnice s kuponskimi polami pri Mestni blagajni v Ljubljani ali pri blagajni tvrdke Šiemens-Schuckert-Werke-Wien.
Upravni svet.
*
2761
Likvidacija društva.
»Sresko učiteljsko društvo UJU Ljubljana okolica vzhodni del« je na občnem zboru dne 26. septembra 1931 v Mostah likvidiralo in nato se je ustanovilo novo društvo z nazivom: »Jugoslo vensko učiteljsko udru-ženje v Beogradu — sresko društvo Ljubija, na okolica vzhodni del — v Ljubljani.« Vse aktivno in pasivno imetje starega društva je prešlo na novo društvo.
Mirko Kosin, s. r., Anka Celnar, s. r., predsednik.	tajnica.
*
Popravek.
Pri objavi štev. 2673, izguba domovnice Štefanič Stefan, priobčene v »Službenih objavah« dnevnika »Jugoslovana« štev. 222 z dne 25. septembra 1931, se ima pravilno glasiti: Izgubil se je domovinski list štev. 3903/1 in ne 390/1, kakor je napačno natisnjeno.
Upravništvo.
#
2754
Objava.
Izgubil sem vozno dopustilo, izdano dne 24. septembra 1930 od sreskega načelstva v Kočevju na ime: Čampa Alojzij iz Beto-novega 24, obč. Gora, srez Kočevje. Proglašam ga neveljavnim.
Čampa Alojzij, s. r.
*
2759
Objava.
Izgubil sem izpričevalo trgovsko-gremi-jaln šole II.a razreda v Ljubljani za Jeto 1930/1931 na ime: Živic Karl, rodom iz Trsta. Proglašam ga za neveljavno.
Žiri« Karl, ». r.
Volitev župana v Londonu
V Londonu so te dni izvolili v mestni hiši novega župana ali dord-majorja«. Na sliki vidimo (na levu) bivšega župana Viljema Neala v nje-jovii uradni obleki, na desni pa je novi župan Maurice Jenks.
Turški ministri za znižanje plač
Turški ministri so sklenili v najnovejšem času, da bodo sami predlagali znižanje svojih plač, da dajo ljudem vzgled za varčevanje. Sklenili so namreč predlagati v parlamentu, naj se jim znižajo plače za ‘200 zlatih turških lir mesečno. Tudi avtomobilom so se odpovedali. Doslej so prejemali turški ministri po 900 turških lir na mesec in sicer po 500 lir kot poslanci, po 400 lir pa kot uradniki. Poslanske dnevnice pa so že itak nedavno znižali na 350 lir in tako bi po novem prejemali turški ministri samo po 650 lir mesečno. Ce bo ta predlog obveljal — in to bo —, bo dobival ministrski predsednik po 50 lir na mesec manj kakor njegov državni podtajnik. Pravijo pa, da parlament tega predloga ne bo odobril, ker »o poslanci baje mnenja, da minister ne sme zaiti v kakšne denarne zadreg«, ker je sicer izkušnjava za podkupavanje prevelika, z avtomobilom pa naj se vozijo še nadalje za to, ker bi s peš-hojo izgubili preveč svojega dragocenega časa.
Tudi Kitaj se modernizira
Na Kitajskem je bila doslej navada, da so sta riši določali, s kom ali s katero se bo oženil njihov sin oziroma hči. Po novi postavi pa, ki je stopila v veljavo letošnje poletje, stariši te pravice nimajo več, ampak si mladi ljudje lahko sami izbirajo svoje izvoljence in izvoljenke.
O prvi tožbi, ki je nastala vsled nove postave, je nedavno razpravljalo neko kitajsko sodišče. Tožilo je dekle, kateri so že stariši določili ženina, ono pa ni hotela o tem vsiljenem ženinu nič slišati in zato tudi ni prišlo k poroki. Zavrnjen ženin je dokazoval pred sodiščem, da za njegov slučaj nova postava ne velja, ker so sl stariši izmenjali običajna darila, še predno je
bila nova postava sprejeta. Sodišče pa se je postavilo na stališče, da nova postava velja tudi v tem slučaju, ker zakon še ni bil izvršen. Tako je dekle pravdo dobilo.
Pred nekaj tedni pa so sklenili tudi na Japonskem, da bodo tudi tam vpeljali tako postavo o Bklepanju zakonov, kakoršno imajo sedaj na Kitajskem.
Konec slovečega špiritista
Veliki list »Daily Express« objavlja dopis slovečega angleškega špiritističnega »medija« Karola Beare-a, kjer priznava, da nima v resnici prav nobenih nadnaravnih zmožnosti, ampak da je bilo vse, kar je počel, gola sleparija.
Beare je veljal mnogo let kot odličen špiri-tist in medij. On ima tudi neko diplomo, kjer mu je neka špiritistična družba potrdila njegove nadnaravne moči in mu priznala, da sme nastopati kot »prerok«. Sedaj pa Beare izjavlja,
Nov nemški poslanik za Perzijo
Na sliki so: dr. Grobba, tajnik v ministrstvu za vnanje zadeve (1), poslanik dr. Wipert von BlUcher z rodbino (2), prejšnji nemški poslanik v Teheranu grof Schulenburg (3) in profesor Herzfeld (4).
da hoče svojo špiritistično karijero končati, čeprav mu je donašala lepe dohodke. V svoji izjavi priznava, da ni bil nikdar v nekem »nadnaravnem« stanju, ampak da je bil vedno pri polni zavesti.
Svojo izjavo končava Beare tako-le: »Vsem, ki mislijo, da se morajo pečati s špiritizmom, svetujem, naj vzgoje najprej same sebe, da bodo mogli razkrinkati sleparije, ki se gode na vsaki špiritistični seji.
Grki prodajajo starine
Grška vlada je sklenila, da bodo smeli poslej ravnatelji raznih muzejev prodajati v tujino take starogrške starine, ki se nahajajo v muzejih v več izvodih. Ravnatelji bodo morali napraviti vsako leto do oktobra poseben seznam takih predmetov, ki jih bodo nato prepeljali v muzej v Atenah, tam pa jih bo ocenila posebna komisija in na javni dražbi prodala.
Zmaji bruhajo ogenj
Znan je pojav, da obrizgajo kače prve dni svojega ujetništva v steklenih kletkah steklene stene svojih ječ s svojim strupom, kakor da se hočejo na ta način maščevati nad gledalci zaradi svoje težke usode. Strežaji, ki nosijo ujetim kačam hrano, morajo vsled tega nositi očala, da si zavarujejo svoje oči pred učinkom kačjega strupa.
To brizganje strupa je dalo bržkone tudi povod za pripovedke, kjer zmaji in druge grozne živali dihajo »ogenj«. »Ognjeni dih« pri živalih pa ni nič drugega, kakor neka tekočina, s katero se ta ali ona žival brani. V južni Afriki živi neka vrsta kač, ki brizga to obrambeno tekočino svojemu sovražniku naravnost v oči. Pri brizganju tekočine zapro svoje usta tako, da zobje s strupom niso pokriti; nato dvigne kača svojo glavo nazaj, tako da pridejo zobje s strupom v vodoravno lego in nato brizgne kača svoj strup na nasprotnika. V Zedinjenih državah in v Mehiki pa žive martinčki, ki se branijo pred sovražniki s tem, da brizgajo ii svojh oči neko tekočino nanje. Tudi nekaj vrst rib poznajo, ki si napolnijo svoja usta z vodo, potem priplavajo na površino vode in tam brizgajo okoli sebe vodo iz ust. Z brizganjem vode pa hočejo ribe obrniti na sebe pozornost, cU dobe kaj hrane.
Čudna plačilna sredstva
Ravntaelj nekega cirkusa na Danskem se Je odlčoil s svojim cirkusom prirediti tudi nekaj predstav v Islandiji. Na Islandiji pa ne poznajo denarja tako splošno, kakor pri nas, ampak trgujejo bolj po načelu »blago za blago«. S temi razmerami se je moral sprijazniti tudi cirkuški ravnatelj, če je hotel doseči kakšen uspeh in se je z ljudmi res dogovoril, da lahko plačujejo vstopnino v cirkus s — slaniki. Slanikov so imeli ljudje dovolj in cirkus je bil vsak večer razprodan. Nekega dne pa je pritekel blagajnik ves razburjen v ravnateljevo pisarno: »Gospod ravnatelj, kaj naj storim? Koliko slanikov naj dam nazaj človeku, ki je prinesel s seboj za plačilo vstopnine — morskega psa?«
Posledice pridige
V nekem malem mestecu v Nemčiji je leto* sadje obilno obrodilo. Meščani pa se tega blagoslova niso mogli posebno veseliti, ker so razni brezposelni ljudje vsako noč sadje rabutali kar so mogli.
V svoji zadregi so ljudje naprosili svojega duhovnika, naj pri prihodnji službi božji govori o tatvini.
Duhovnik je tej želji res ustregel in rekel v svoji pridigi med drugim tudi to: »Kot služabnik božji vam povem, da bodo že še prišli boljši časi; potrpite torej in zaupajte v božjo pomoč. Tatvina pa je greh!«
Naslednjega dne pa so našli kurnike v fa-rovžu prazne in tudi zeljnatih glav na vrtu ni bilo več. Pač pa so pustili tatovi na kokošnjaku listek z napisom: »Gottes Diener — braucht keine Huhner« (božji služabnik ne potrebuje kokoši), na zeljniku pa drug listek z napisom: »Wer auf Gott vertraut, braucht lcein Kraut« (kdor zaupa na Boga, ne potrebuje zelja).
Letalo je padlo med gledalce
Pri mednarodni letalski tekmi v Luzernu (Švica) je padlo letalo švicarskega nadporočnika Ger-berja med gledalce. Štiri osebe • pilotom vred je ubilo, 20 oseb pa je težko ranjenih.
Izdaja tiskarna »Merkur«. Gregorčičeva ul 28. — Za tiskarno odgovarja Otmar Miehšlek. — Urednik Milan Zadnek. — Za inseratni del odgovarja Avgust Kozman. — Vsi v Ljubljani.
P. Ripson:	78
Marsove skrivnosti
(Roman.)
— Približno že vem, je dejal Robert, ki nikakor ni hotel povedati, od kod prihaja in kdo da je. Ker pa je po govoru takoj spoznal, da je gospod Američan, mu je smeje odgovoril:
— Menda sem le še v Zedinjenih državah in nisem padel na luno?
Gospod se je navideznemu dobremu dovtipu prisrčno nasmejal in je odgovoril:
— Ne, lahko ste pomirjeni, na luno niste padli, temveč pet milj od Carson Cityja v Nebraski.
— Mislil sem si tako, je dejal Robert.	’
— Toda kje je vaše letalo?
— Leti naprej s pilotom. Odskočil sem iz višine osemtisoč čevljev, toda pri padcu se mi je odprla kom-bineža in izgubil sem listnico z vsemi dokumenti in denarjem. Ime mi je Robert Livingston in inženjer sem v Newyorku. Hotel sem v San Francisco, toda letalo je bilo tako obteženo in zmanjkovalo je že goriva, tako da sem se odločil, rešiti pilota in poštne pošiljke na ta način, da sem rajši odskočil. Pilot bo tako lepo nadaljeval pot, jaz pa sem mislil po zemlji naprej, samo sedaj nimam denarja in moral bom z najbližje postaje brzojaviti ponj v Newyork.
— To ni nikaka nesreča. Zaenkrat ste moj gost. Ime mi je Anthony Cornell in imam tovarno za izdelovanje lesa v bližini. Dovolite mi, da vas vzamem seboj. Le redko se kdo zgubi v naše oddaljene pokrajine in vesel sem, da imam gosta. Ce se vam ne mudi, lahko ostanete nekaj dni pri meni. Kar se tiče denarja, vam dam na razpolago vsoto, ki jo rabite. Vrnili mi boste, ko pridete nazaj domov.
Robert se je prisrčno zahvalil prijaznemu možaku. Slekel je svojo letalsko kombinežo in stal je pred njim v svoji marsovski obleki.
— Obleko pa imate čisto posebno, je dejal začudeno gospod.
— Da, to sem si kupil pred nekaj meseci v Parizu. Je kostum francoskih trgovskih letalcev, specialno sukno
za polet, ki ne prepušča vetra.
Moža sta sedla v avto in eno uro pozneje je bil Robert v prijazni sobi v vili gospoda Livingstona, ki mu je celo dal svojo garderobo na razpolago.
Mr. Livingston je imel v svoji vili telefon in Robert ga je prosil, ako bi mogel telefonirati v Newyork po denar.
— Kar izvolite, takoj bomo prijavili govor. Katero številko želite?
— Algonquin 65-43.
— Dobro, bomo takoj prijavili pogovor v Carson City.
Tri minute pozneje je bil Robert v zvezi s stanovanjem Ralpha Pinta.
Oglasil se je ženski glas in Robert je takoj spoznal glas Pintove matere.
— Halo, Mrs Pint?
— Tu, na telefonu.
— Je Mr. Pint doma?
— Kdo ga kliče?
— Njegov stari prijatelj Robert.
— Za božjo voljo, gospod Garel, vi ste?
— Jaz sem, cenjena Mrs Pint. Ali lahko govorim z Robertom?
— Odkod ste se pa vi vzeli, da ne veste, da je Ralph začasno v Kaliforniji.
— Kaj pa dela tam?
— Vi pa res ničesar ne veste. Na gradu Miss Alberte Jerkiss se nahaja z vašim bratom Pavlom in polkovnikom Fitzwilliamsom.
— Tega pa ne poznam.
— Še včeraj zvečer sem telefonsko govorila z Ralphom.
— Prosim, dajte mi njegovo številko,
— Tia Juana, Station B, štev. 18-81.
— Hvala, na svidenje.
Zaman je gospa Pint govorila v telefon in hotela v svoji radovednosti zvedeti še kaj več. Robert je bil spet obesil slušalo.
Nato je pozvonil ponovno in zahteval z razburjenim glasom:
— Prosim, prijavljam pogovor s Tio Juano, Station B, št. 18-81.
Telefonske zveze v Zedinjenih državah delujejo brezhibno. Na največje razdalje ni treba čakati več kot tri minute. To je njih princip. In v istini je Robert imel zvezo v treh minutah.
— Koga želite prosim?
— Mr. Pinta v zelo nujni zadevi.
— Prosim trenutek, takoj ga pozovem. Zvežem vas z njegovo sobo. Videla sem, da je bil pred nekaj minutami šel gor.
Tu je začul Robert nalahno rožljanje sobnega telefonskega aparata in trenutek pozneje mu je dobro znani glas zakRcal:
— Halo, kdo tam?
— Jaz sem, Mr. Pint,
Prvi trenutek ni bilo odgovora. Pint se je bil menda tako preplašil, da mu je beseda zamrla v grlu, toda slednjič je čul Robert divji vzklik:
— Roberti!
— Seveda, jaz sem.
— Ali je samo vaš duh, ali se kdo norčuje iz mene?
— Ne, dragi prijatelj, jaz sem, živim, zdrav sem in vrnil sem se.
— Nemogoče!
— Seveda je mogoče! Cujte, brez vseh sredstev sem. Pošljite mi stopetdeset dolarjev brzojavno na sledeči naslov: Mr. Anthony Cornell, Carson City, Box 17, Nebraska. To zadostuje in čez tri dni se vidimo. Vse ostalo ustmeno, pozdravite Miss Jerkiss in Pavla.
Epilog.
Danes živita Mrs. Alberta Garel in njen soprog Mr. Robert Garel srečno na svojem posestvu v Kaliforniji. V velikih delavnicah skuša Mr. Garel posnemati tehnične metode, ki se jih je bil naučil na Marsu. Na žalost o vsemirskem letalu, ki je bilo padlo v Pacifik, ni bilo ne duha ne sluha, kajti morje je tam nad dvatisoč metrov globoko. Vse, kar je ostalo od Marsa, je bil nagačen vampir v eni izmed sob Garelove vile in dva kilograma težak kos zlata, ki ga je bil imel Robert na svojem poletu v žepu. Kam je bil odletel drugi vampir, se ni moglo nikoli dognati. Izginil je bil in ni se več prikazal.
KONEC.