f
Največji alorenild dnevnik v Združenih državah
Velja za r?e leto » • •	$6.00 $
Za pol leta - - » • »	$3.00 a
Za Ne« York celo leto -	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7,00
The largest Slovenian Daily kt
List slovenskih delavcev v Ameriki,
and legal Holidays 75,000
TELEFON: CHelsea 3—3878
Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y.f under Act of Congress of March 3,1870
TELEFON: CHelsea 3—3878
NO. 72. — STEV. 72
NEW YORK, THURSDAY, MARCH 28, 1935. — ČETRTEK, 28. MARCA 1935
VOLUME ZLIH — LETNIK XLTTI.
ANGLEŠKA VLADA BAJE SOGLAŠA S HITLERJEM
Važna posvetovanja v Beogradu
M2D NEMČIJO IN ANGLIJO JE BILA SKLENJENA TAJNA GENTLEMENSKA POGODBA
Angleški imperij še vedno zasleduje svojo staro politiko. — Nemčija naj ima na vzhodu povsem prosto roko. — Zunanje palitični program kanclerja Hitlerja. — Angleški delegati so odpotovali, Nemčija pa nadaljuje z oboroževanjem.
BERLIN, Nemčija, 27. marca. — Neki angleški diplomat, čijega imena pa poročevalec ne sme izdati, je izjavil, da obstoji med Nemčijo in Anglijo nekakšen gentlemenski dogovor.
Soglasno s tem dogovorom, dovoljuje oziroma bo dovolila Anglija Nemčiji, da bo povečala svojo armado s posebnim ozirom na svojo vzhodno mejo.
Dva dni trajajoča posvetovanja med kanclerjem Hitlerjem in angleškim zunanjim ministrom Sir Simonom so se končala tako kot je Hitler želel.
Zahteval je namreč, naj bo v vojaškem pogledu Nemčija s Francijo popolnoma enakopravna. 'Top za top, letalo za letalo!" je bilo njegovo geslo.
Druga fronta, na kateri se Nemčija nič kaj varno ne počuti, je fronta proti Rusiji. Nemčija mora imeti toliko letal in druge vojne opreme, da bo mogla uspešno kljubovali vsem napadom z Vzhoda.
Evropski diplomatski krogi že dalj časa opažajo, da hoče dati Anglija Nemčiji povsem prosto roko, kar se tiče oboroževanja na kopnem in v zraku, le njeno oboroževanje na morju mora biti precej o-
mejeno.
Izza sklenitve versaillske mirovne pogodbe, je Anglija na Francijo precej ljubosumna, ker slednja pri razširjevanju svoje vojaške moči sploh noče poznati nobene mere.
Predvsem zahteva Hitler, da mora imeti Nemčija istotoliko topov, vojakov in letal kot jih ima Francija. Nadalje ne sme v vojaškem oziru popolnoma nič zaostajati za Sovjetsko unijo.
Nemčija se ne navdušuje za preveč močno mor narico. Zadovoljna bo, če bo njena mornarica znatno manjša kot je angleška.
Nemčija se bo vrnila v Ligo narodov le pod pogojem, da ugode druge države vsem njenim zahte-
vam.
Državni tajnik Eden, ki je spremil Sir Simona v Berlin, je sinoči odpotoval v Varšavo. Iz Varšave se bo odpeljal v Moskvo, na povratku bo pa obiskal tudi Prago.
Angleška diplomata še nista dobro pospravila svoje prtljage, ko je že izjavil nemški minister za zunanje zadeve, von Neurath, da bo nemško ministrstvo za zrakoplovstvo vkratkem objavilo podrobnosti o nemškem oboroževanju v zraku.
Nemški minister za narodno obrambo von Blom-berg je odpotoval v Šlezijo inšpicirat tamkajšnje garnizije.
Konferenca med Sir Simonom in Hitlerjem ni napravila posebno ugodnega vtisa na tujezemske diplomate, toda med njimi je eden, ki je s konferenco oziroma njenimi uspehi povsem zadovoljen. To je tukajšnji japonski poslanik Kiminoto Mušakoji.
On in drugi tukajšnji Japonci ne morejo prehva-ti sovražnega stališča, ki ga je zavzel Hitler proti sovjetski Rusiji.
Japonci so namreč prepričani, da se jim ni treba od Ru9ov ničesar bati, dokler ima Rusija na Zapa-du tako mogočnega nasprotnika kot je Hitlerjeva Nemčija.
Nemško časopisje le redkobesedno omenja uspehe važnega posvetovanja med Hitlerjem in Sir Simonom. Najbrž je bilo časopisom prepovedano poročati resnico oziroma podrobnosti.
ROOSEVELT SE ZAVZEMA ZA IZVEDBO NRA
Pred svojim odhodom je zahteval odločen nastop proti delodajalcem. Roosevelt je pisal D. Richbergu.
Washington, D. C., 27. marca. — Predsednik Roosevelt je pred svojim odhodom lia počitnice ukazal, da NBA uprava odi orno in strogo stopi na prste podjetnikom, ki kršijo pravilnik višnjevega orla. Z o-zironi na to pa justič.ui department naznanja, da bo opustil Belcherjev slučaj, ki j«* bil o-značen kot neustaven.
Prvotno je vlada proti lesni trgovini Belclier dvignila tožbo zaradi kršenja pravilnika. Sedaj pa pravi justirni department, da stoji ta pravilnik na zrlo slabili nogah in ga ni mogoče izvesti. Vprašanje glede ustavnosti pravilnika pa bo justirni department skušal pred sodiščem rešiti na podlagi trdnejšega slučaja. .Justični department prav nič ne prikriva, da bi nepovoljna odločitev v Belchcrjevem slučaju zlomila hrbtenico višnjevemu orlu.
Will ima K. Beleher ima v Onterville, Ala. žago. Bil je obdolžen, da je kršil pravilnik glede plač in delovnega časa ter se je zato obrnil na zvezno sodišče, ki je razsodilo, da je v njegovem slučaju pravilnik protiustaven.
Tozadevno pismo je predsednik pisal NRA administratorju Donahlu Richbergu. predno se je odpeljal na počitnice v vodovje Floride. Pismo se glasi :-
"Prav posebno prosim ju-stičuii urad, da pri izvedbi pravilnikov dajo vso svojo pomoč in da naroči vsem zveznim državnim pravdnikom v deželi,
FRANCIJA JE PREPOVEDALA IZVOZ OROŽJA
Flandin preklical preiskavo glede orožja. — Senat je potrdil fran-cosko-italijansko prijateljstvo.
Pariz, Francija, 27. marca. V Parizu so se dogodile tri stvari, katere si je mogoče razlagati samo s strahom pred neposredno pretečo vojno: kabinet je izdal odredbo, ki prepoveduje izvoz vojnega materi-jala; poslanska zbornica se je postavila za ministr. predsednika Etieime Flandina, ki je zahteval, da je ustavljena preiskava o trgovini z m uničijo, da ne bi Francija ravno v tem času nesla v javnost ukrepov za obrambo dežele in senat je v znak prijateljstva do bratske ga latinskega naroda soglasno odobril rimski sporazum glede francosko-italijanskih interesov v Afriki.
Prepoved za izvoz vojnega materi jala je bila izdana, ko je zunanji minister Pierre Laval svojim tovarišem podal podrobno poročilo o fraoicosko-nemškili odnošajili. Prepoved pa se ne nanaša samo na orožje, temveč tudi na bombaž, magnezij in si i r no tvarino, ki je potrebna za izdelovanje mu-nicije.
Do »klopa za preklic preiskave o trgovini z municijo pa je prišlo, ko je ministrski predsednik Flandin stavil vprašanje glede zaupnice svoji vladi ter je s tem povzročil nevarnost vladne krize. Prej so se poslanci z veliko večino postavili proti vladi ter so s tem pokazali, da so zamerili Flandi-nu za očitke prejšnjega dne. Napetost med zbornico in vlado je bila tako velika, da je skoro prišlo do dejanskega
da odločno in strogo nastopa- spopada med Flandinom in po-
jo, da preprečijo kršitve in kaznujejo one, ki so kršili 4o postavo'
Richberg se je pri predsedniku pritožil proti kršitvam pravilnikov in predsednik pravi v svojem odgovoru, da naj kongres maglo podaljša NRA postavo. Ako kongres podaljšanja ne potrdi, bo NRA poslovali je poteklo 16. junija.
slanceni Louisom Guillonom.
SCHACHTOV POZIV NA DELAVSTVO
Lipsko, Nemčija, 26. marca. Nemški gospodarski diktator dr. Hjalmar Scliaclit je rekel danes na velikem delavskem zborovanju, da delavcem ni mogoče zvišati plač in skrajšati delovnega časa, dokler se
I gospodarske razmere ne izbolj-i» ■ . sajo.
DRŽAVA BO SKRBELA ZA PETORČKE
Toronto, Canada, 26. marca. Minister David A. Kroll je rekel danes, da je vlada napravila dalekosežne načrte za oskrbo zakoncev Dionne in njunih petorčk.
Vlada bo družino preskrbovala s hrano in obleko ter ji bo dajala vsak mesec toliko denarja, da ji bo mogoče kriti tekoče stroške.
V šoli bodo petoroke učili poleg francoščine tudi angleščino.
ŠTIRJE N AZIJI SO BILI OBSOJENI NA SMRT
Dva nazija v Memelu sta bila obsojena na dosmrtno ječo. — Nemčija vsled tega zelo razburjena.
Kovno, Litavska, 27. marca. Štirje nazijski voditelji, ki so bili obtoženi, da so se skušali polastiti Memela in ga pridružiti Nemčiji, so bili obsojeni na smrt. Obsojenci Krnil Boli, Walter Preiss, Heinrieh Wan-nagat in Krnil Lepa so spadali k skupini 126 nazijev, ki so bili postavljeni pred vojaško sodišče.
Dva drugf^ obtoženca sta bila obsojena na dosmrtno ječo, 35 jih je bilo oproščenih, ostali pa so bili obsojeni na zaporno kazen od enega do 12 let. Štirim obtožencem je bilo zaplenjeno njihovo premoženje. Ker pa je ta obsodba povzročila v Nemčiji veliko ogorčenje, bo litavska vlada najbrže štiri na smrt obsojene pomilo-stila na dosmrtno ječo. Postava določa, da morajo biti obsojenci v teku treh dni usmr-čeni, kar pa se najbrže ne bo zgodilo. Vojaško sodišče bo 3. aprila razglasilo razsodbo in jo bo izročilo najvišjemu sodišču.
Štirim na smrt obsojenim je bilo tudi dokazano, da so umorili nekega drugega nazija, katerega so sumili, da je zaroto izdal litavski vladi.
Obravnava je dognala, da je bila zarota započeta leta 1933 in tedaj je bilo pripravljenih 20,000 napadalnih čet, da prekoračijo mejo Lil zasedejo Me-mel. Prvotno so nazijski voditelji pohod na Meniel določili v aprilu 1934, toda so ga preložili na ugodnejši čas.
Truplo Jurija Jessutisa, katerega so naziji umorili, je bilo najdeno v reki Jura. Jessu-tis je baje policiji priznal, da je odpotoval v Berlin, da bi se posvetoval s tamošnjimi nazij-skimi voditelji.
Splošno se domneva, da se bo predsednik An tarna s Smeto-na poslužil pravice pomilošče-nja.	•
VaroSite te na "GLA8 NARODA" največji tlovenski d% *vnik r Združenih državah
RIM, Italija, 27. marca. — Italija je danes obvestila svetovno javnost, da bo reorganizacijo svoje zračne sile tako pospešila, da bo tozadevni program z a vršen že v treh, ne pa v šestih letih, kot je bUo prvotno določeno.
MALA ANTANTA V SKUPNI FRONTI PROTI OBOROŽEVANJU NEMČIJE
BEOGRAD, J ugoslavija, 27. marca. — Beograjski vladni krogi so mnenja, da bo Mala antanta stopila v skupno fronto prot nemškemu oboroževanju. To domnevanje je bilo še povečano, ko je romunski zunanji minister Nikolaj Titulescu končal svoje posvetovanje z jugoslovanskimi vodilnimi državniki in je nato odpotoval v Bratislavo, kjer se bo sestal s čehoslovaškim zunanjm ministrom dr. Edvardom Benešem.
PRIZADEVANJA za OSVOBODITEV HAUPTMANNA
Hauptmannova žena nima posebne sreče. — Oblasti ji ne dovole nabirati za obrambni fond.
Chicago, I1L, 26. marca. — Potovanje Mrs. Ane Ilaupt-niann po osrednjem zapadu je najbrže prišlo do konca. Mestna oblast ji je prepovedala zborovanje, na katerem je hotela nabirati sklad za obramlK) svojega moža. Vslcd tega se je odločila, da se vrne v Brooklyn k svojemu otroku.
Ha apt malino va žena in njena 41 skupina** je prišla na mestno letališče z aeroplanom iz Detroita, kjer ji je policija tudi prepovedala nabirati denar za obrambo njenega moža.
Mrs. Hauptmann, ki je bila oblečena po zadnji modi, je spremljal njen oglaševalni zastopnik, odvetnik Arnold AVe-ber in njegova žena, je rekla, da je bila v Detroitu razočarana in da želi čimprej vrniti se v New York.
Weber ju se ni posrečilo najti dvorane za zborovanje, poleg tega pa tudi policija ne mara dati potrebnega dovoljenja.
POZABLJIV MOŽ
OTROCI DRUŽIN NA RELIEFU
Washington, D. C., 27. marca. — Dognano statistično dejstvo, da imata mož in žena, ki živita na reliefu, več otrok kot pa družine, ki se bore z bornim zaslužkom za vsakdanji kruli, dela administratorju reliefa Harrvju L. Hopkinsu veliko preglavico.
Reliefna administracija je zadevo preiskovala skozi celo leto in je dognala, da se rodi družinam, ki žive na reliefa vsako leto več otrok kot družinam, ki imajo stalni zaslužek.
Seattle, Wash., 27. marca. — Ko je William Neagle o Božiču prezrl svojo ženo Astrid in ji ni dal ni kakega darila, in se je z darilom tudi ni spomnil ob njenem rojstnem dnevu, je bila žena užaljena. Ko ji pa za sv. Valentina ni pisal ne pisma, ne dopisnice, ga je tožila za ločitev zakona.
IRSKA PROTI KOMUNI-STOM
Dublin, Irska, 26. marca. — Vsled zadnjih političnih izgredov so irske oblasti brez vsakega povoda aretirale štirideset komunističnih voditeljev. Med aretiranimi se nahaja tndi znani pisatelj Peter 0'Donnell.
Aretacije so se završile v zvezi z veliko stavko uslužbencev poulične železnice*
Dobro poučeni krogi mislijo, da se Mala antanta ne bo samostojno postavila proti nemškemu oboroževanju, temveč da bo Titulescu nesel v Pariz natančen dogovor med državami Male antante glede sedanjega položaja v Nemčiji.
Razprav pa se nista udeležila samo jugoslovanski ministrski predsednik Bogoljub Jeftič in Titulescu, temveč tudi regent princ Pavel in zastopniki članic balkanske zveze.
Beograd, Jugoslavija, 27.
marca. — Kouferenca Nikoli-ja Titulescu in Bogoljuba Jef-tiča se je v torek nadaljevala ves dan. Med opoldanskim odmorom je Titulesca sprejela kraljica-vdova Marija, nato psi je bil na kosilu skupno z Jef-tičem pri princu Pavlu.
Po kosilu so imeli vsi tri ju dolgo konferenco, ki je bila ze-lo važna, da se je obema zunanjima ministroma zdelo po trebilo, da natančno poučita regenta o celem vprašanju oborožitve osrednje Evrope in Balkana.
Pozneje popoldne je Titulescu sprejel zastopnike držav Male antante in balkanske zveze. Proti večeru je odpotoval v Bratislavo, da se sesiane s čelioslovaškim zunanjim ministrom dr. Benešem. Predno pa je odpotoval iz Beograda, je podal časnikarskim poročevalcem izjavo, v kateri je samo povedal, da vlada popolni sporazum med njim in Jeftičem.
Uradni krogi zatrjujejo, da je Mala antanta odločno proti oborožitvi Madžarske in Bolgarske, glede oborožitve Nemčije pa samostojno ne bo storila nobenega koraka, temveč bo celo zadevo prepustila vclesi-| lam, katerim bo sledila v njihovi odločitvi.
J ugoslovanska javnost pa sedaj najbolj ugiblje, kaj sta sklenila Titulescu in Jeftič glede obrožitve Avstrije. O tem nista po konferenci ničesar objavila. Znano pa je, da je Mala antanta nasprotovala Italiji, ki je pri volji dovoliti Avstriji, da vpelje obvezno vojaško službo. Toda navzlic Titu-lescovi zahtevi Mala antanta v tem oziru Italiji ne bo nasprotovala. Posebno Jugoslavija je odločno proti temu, ker se v temi trenutku noče zameriti Italiji, ki ji je pred dnevi ponudila prijateljsko roko.
Advertise in 'Glas Naroda"
€€
Glas Naroda
99
Owned and Published by
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation)
Franlc Sakscr, President
L. Benedik, Treas.
Place of butnem ef the corporation and atlt'i 216 W. 18th Street. Borough of Manhattan,
of above officer«: New York City, N. Y.
ALAS NAKODA (Veiee of the People)
Iaaned Irery Day Except Stmdayn and Holiday*
la celo leto velja an Ameriko la Kanado ..................$6.00
It pol leU....................$3.00
la Četrt leta
11 ■ 111 ■ i
Za New York aa celo leto......17.00
Za pol leta .................$8.60
Za lnoaematro sa celo lato...... 17.00
Za pol leta..........................93 £0
Subscription Yearly $6.00
Advertisement on Agreement
"Plan Naroda** iabaja vaakl dan lsraemSl nedelj tu pramlkor.
Dcpltl brc* podpisa in osebnosti se ne prlobCujeJo. Denar naj se blagovoli l-oSiijMi po Money Order. Prt spremembi kraja naroCnikov, prosimo, da' m nam tudi prejinje blvaltfte naznani, da Hitreje najdemo naslovnika.
'tiLAS NAKODA", $1$ W. I8tb Street, New York. N. Y. Tele«bene: CHelsta S—$8'M
m
mm
TCIN0UEVO GUNKO VINO
odpravlja zaprtje, napihnj enoet, nervoznost, nespečnost.
KAJ BO POVEDAL SIR SIMON
Razburljivi dnevi berlinskih posvetovanj so minili, a njivski zunanji minister Sir Simon se je vrnil v London. v nemškem glavnem mestu so se pa začeli ha viti / novimi načini.
O rem so dva dni razpravljali, kaj so sklenili, kaj so dosegli i
Razen direktnih udeležencev niličo ne ve. Direktni u-dele/enei morajo zaenkrat molčati.
Mrvi. ki lw> prekinil molk. bo Sir John Simon, angleški zunanji minister, ki bo moral poročati o svojih uspehih in neuspehih angleški i>oslanski ziboniiei.
Njegovo poro rilo Itn ntoralo biti točno in jedrnato ter ,-«• bn povsem razlikovalo <>il ]M»r<H"-il, ki so jih prinesli li-
namreč, da solbili zastopniki Anglije v Berlinu navdušeno pozdravljeni in ljubeznjivo sprejoti. da jih je Hitler dobro iM^ostil in ž njimi ver ur prijjrteljsko kramljal.
Angleška poslanika zbornica se sitem ne bo zadovoljila. ampak bo hotela vedeti dosti ver.
Poslanci bodo zahtevali vse lr»<bnosti. Sir Simon ur bo mogel in smel liiresar prikrivati, in svet mu bo hvaležen za to.
Sir Simon bo v svojem lastnem interesu dal jasno in t orno izjavo, kajti preddbrn ve. da njegovi politični nasprotniki v angleškem parlament n čakajo, kako bi se ga iznebili.
X jogi»vi nasprotniki so v prvi vrsti zagrizeni staroko-pitnrži. katerim je Sir Simon že večkrat zmedel štrene.
Sir Simonova potovanja so tem ljudem trn v peti- Neprestano so namreč uveljavljali geslo, da mora biti Anglija prva, da mora biti izolirana od ostale Evrope ter da ne sme inuri nobenih obveznosti napram kontinentalnim državam.
Sir John Simon pa zavzema povsem drugačno stališče. On namreč ve, da j«1 nuni evropskimi narodi j»otrebii:i politika sodelovanja, kajti v dobi letal in radia je osatuljenje neiirogoče. Splošna g«*spodarsM\a kriza jo spravila vse narode v trgovsko in gospodarsko odvisnost.
— Kaj je dosegel John Simon v Berlinu za pomirjene Evrope?
Angleška poslanska zborniea mu bo stavila to vpra. sa nje. in ves svet Ihi nestrpno čakal njegovega odgovora.
Nasprotnikom Sir Simona je rioriui več za lastne materi jalue interese kot pa za pomirjenje Evrope.
TVxla angleški zunanji urad ignorira njihove pretnje ter vztraja na stališču, da je jmmirjenje Evrope važnejše nego pomirjenje akeijonarjev.
Le z obiskom Sir Simona v Berlinu, Moskvi in Varšavi mora Anglija poudariti svojo miroljubnost.
Važno za potovanje.
Kdor je namenjen potovati v atari kraj ali dobiti koga od tam, je potrebno, da je poučen v vseh stvareh. V »led Mil dolgoletne skušnje Yam eamoremo dati najboljša pojasnila m tudi vse potrebno preskrbeti, da jo potovanja udobno <• hitra. Zato se taupno obrnite na not ta vsa pojasni*..
Mi preskrbimo vse, bodiii proinje ca povratna dovoljenja, potne litte, viteje in sploh vse, kar je ta potovanja potrebno v najhitrejšem času, in kar je glavna. ta najmanjše etroška.
Nedriavtjani naj ne odlašajo do zadnjega trenutka, kot prodno se dobi is Waehingtona povratno dovoljenje, RE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj en matae.
Pišite torej takoj ta bretplaSna navodila 4m amiatlja-mo Vam, dm bosta poceni in udobno potoval.
SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU 216 West 18th Street New York N. Y.
Chicago, 111.
■Zopet- je prišla pomlad v deželo. Dur 21. marca je bilo v resnici lepo. Sohice je tako toplo da je začel regrat poganjati iz zrini je. Vsak se veseli lepe, zelene pomladi. da bomo lahko šli v parke.
Depresije, ki nas tare že prt let, še vedno noče hiti konec, vendar kljub slabim časom se je v nedeljo zvečer zbralo v tukajšnjem Kongres Hotelu, ki jo rden najlepših v Chieagn, rez dva tisoč Jugoslovanov, <la so poslovimo od jugoslovanskega konzula dr. Kohimbato-viča, ki odhaja v staro domovino, da prevzame novo službo.
Kar sem videla v nedeljo, ne hom nikoli pozabila. Četudi jr dež lil kot za stavo, se je toliko ljudstva udeležilo da je zmanjkalo prostora okoli miz. ()1» deveti uri j<- bil banket, potem se je vršila slavriost do dveh zjutraj. Zastopani so bili vsi evropski diplomati in so govorili ter čestitali slav-ljeneu.
Prvi govornik je bil naš priljubljeni gos|M>d Edward Kelly, župan čikaški. On in vsi drugi govorniki so sr izrazili, da tako velikansko udeležbo niso še videli v j Kičast eni o-sehi.
Iz Clovelanda. Ohio sta se udeležila Mr. .Josip Grd i na in n jogo v strie Anton (i rdi na. ki jo tudi govoril za Slovence.
Vzelo bi preveč prostora v listu, ako bi hotela vso opisati. Rečeni samo, da lopo jo bilo.
Pozdrav!
Frances Lnkanieh.
Waukegan, 111.
Z vesoljem smo čitali »bja-vo, da bo pelo liewyorsko pevsko društvo ''Slovan*' v sredo .*». aprila na največji radio postaji v New Yorku WEAF.
Seznam radio postaj izkazuje, da kontrolira to postajo National Broadcasting Co., Inc. of New York, X. Y. tor da so oddajani programi iz to postaje z oddajno aparaturo do f>n tisoč voltov moči. Potem takem bo mogoče poslušati ta program jk> Ameriki vsakemu, ki ga zanima lefio slovensko petje.
Za sprejem s postaje AVEAF je treba nekatere aparate naravnati na številko (MI, druge pa na (>fi0, kakor ima pač eden ali drugi številčni sistem zaznamovan na svojem radio.
Važno j" tudi glede rasa za sprejem programa. Oddajan bo od do 6.15 zvečer (Eastern Standard Time) ioc New Vor-ka.. Tukaj okrog srednjega za-pada bo takrat ura šele 5 zvečer (rpo Central Standard Time) ter naj tako računa vsak, koliko je ura pri njih, kadar je v Now Yorku G zvečer, ker lahko bo žal vsakemu, kdor bo zamudil kratek četrt ure užitka ob 1o|kmii |k'tju slovenskih prsmi.
CM kar nisem slišal 4 4 Slovana" osebno, sem u ver jen, da se je pod vodstvom pevovodje Mr. Hndeta še izpopolnil. Slišali bomo zopet lep tenor večno mladega Potnška ter mogočne kontra basovc. Ako bo Vinko Končan program ozna-njeval, ga bom tudi |k> njegovem glasu spoznal.
Veliko važnosti polaga oddajna postaja po takih programih na prejeto oceno številnih poslušalcev programa. Tim-
Jacob Rufferts
IBock £ v o r
NA PIPI
V	VAŠI PRILJUBLJENI KRČMI
V	STEKLENICAH
PRI VAŠEM PRODAJALCU V SOSEŠČINI
v k <;a vam nk moki: i'kkskkkkti. telefoni kajti-:
JACOB RUPPERT BREWERY
Telephone ATnatrr 9-UMHi	NEW YOKK CITY
HITLERJEVA SESTRA
večje število pisem in dopisnic piejme. tem več priliki* j« dane dinštvu za ponoven nastop.
Sporoči naj zato vsak svoje mnenje in željo za zopetno <wl-dajanje. Kam j<* pisanje nasloviti, bo L-otovo naznanjeno po pr« >irramu.
Pozi I ra v "Slovanu"!
.Jože Zelene.
Pittsburgh, Pa.
Slovenski javnosti v Pitts-burghu se javlja, da bo vpri-zorjena lepa narodna gledališka predstava, katero priredi pevski odsek "Prešeren" v nedeljo dur marca ob '2. uri popoldne v Slovenskem Domu. "Divji lovec" je ena najbolj priljubljenih slovenskih predstav v Ameriki in starem kraju. Vloge so tudi v dobrih rokah in igralci so pridno na dr In ter nam zagotavljajo, da bo to ena dosed a j najlepših prireditev.
Večje igre so bilo bolj redke v zadnjih 10 letih, toda ako lahko sodimo po aktivnosti pevskega odseka v zadnjem letu, lahko pričakujemo, da bo to marljivo društvo zopet obudilo našo slovensko dramo in kulturo s podvojenimi močmi, zakar jim gre posebno priznanj«*.
Naselbina Pittsburgh s svojo okolico bi sploh morala imeti še več moči in delavcev na kulturnem polju, ker bi potem bolj uspešno širili čast in ugled Slovanov v Ameriki. Posebno priporočljivo bi bilo, da vpišemo našo mladino v pevske in dramske zbore, kjer se bi priučili na naše lope pesmi in bi se tudi še bolj seznanili z našim matorn i m jezikom.
Pevskemu odseku *4 Prešernu" bi morali slediti tudi o-stali nasi rojaki z vsemi močmi, ker ako hočemo d oso«'; za
ž<'lj«'iii cilj pri Slovenskem Domu, je treba skupnega delovanja. sicer ne bomo imeli znatnega napredka nikoli.
Dunajski !i>ti pišejo o Hitlerjevi -estri, ki živi na Dunaju; saj jr Hitlrr Avstrijec. Iz teh poročil posnemamo:
V hiši Sehociibtirggasse .VJ v podstrešni sobici živi sestra nemškega kanclerja. V tej hiši prebiva gospodična Pavla Hitler že od 1. 1!H!>. Sedaj jo sta i a ."»5 let. V hišo se je prešel: la še kot mlado dekle s svoj., vdovelo sestro. Obe dami st i prvotno prebivali v lepem stanovanju v 1. nadstropju. Žive i: sta sami ziim-. Ls» rrdkokda j >ta sr s kom niruili o svoji družini: da imata brata Adol-fa, ki mnogo potujr po sveta Mlada vdova in gospodičn i živeli či<to sami
Peter Zgaga
i-j včasih piše. gospa Ranpal Pavla sta
za
Joseph Pogača r,
zastopnik N'.
Nekega i Irnr pa -ta se-tri brali, da jr Adolf Hitler po r^tal nemški kancler. Adolf — njim brat. Pismonoša je pr: naša! pisma z nemškimi znamkami in denar. V pisemskih o-vitkih je bilo tiskano: Tajni štvo državnega kanclerja. Olv ženski sta se teh pi-em razve >rlili, <aj jih jr pisal brat.
Naši v Ameriki
SOJAKE PROSIMO, NAJ NAM NA KRATKO N A DOPISNICI SPOROČe SLOVENSKE NOVI* CE IZ NASELBINE.

—	V Cleveland!! je umrla soprnga znanega slovenskega pesnika Jvana Zonnana.
—	V soboto okrog ure zvečer je v (Mevelandu ponesreči padel |to stopnicah v klet dobro znani rojak Anton Vrhove, star .">1 let. Pri padcu je dobil tako težko rano na glavi, da je bil na mestu mrtev. Doma je bil iz Trebnjega na Dolenjskem, od koder je prišel v Ameriko pred 3n leti.
—	V Pueblo, C'olo, je umrl po prt let trajajoči bolezni rojak 1'rban Papež, doma iz vasi Se-la pri I lilijah. Zapustil jo ženo. pet sinov in dve hčeri.
LISTNICA UREDNIŠTVA
I. L., Windsor, Ont., Canada.
Vest smo posneli po ljubljanskem ".Jutru**. Podrobnosti nam žal niso znane.
Pred kakim letom, je gospa K.-.upal zapustila svojo sestr i Pavlo. !5rat jo je poklical k »e-bi v Nemčijo, da bi mu go*po ditijila, krr Adolf ni oženjen. Pavla pa je ostala 'na Dunaju. Lepo pohištvo iz prvega nadstropja je spravila v skladišče, sama pa se je preselila v lf podstrešno sobico. (Vz en te den se bo gospodična Pavi i presolila iz hiše, v kateri je stanovala od mladih let, in »e bo preselila v Doebling, kjer je najela krasno "stanu primerno.'* stanovanje.
Gospodična Pavla Hitler r 11 -kdor ne govori o politiki. Pač ><■ pa rada spominja »voje sestre. katera je odšla v Nemčijo k bratu. Gospodična Pavla ima temne la<e iti značilne poteze. Precej je podobna svoje mu bratu Adolfu, kakršen je na slikah. Oblečena je zelo elegantno, a preprsofo. Kretnje ima odločne, govori pa tiho, prijazno in skromno. Vsako jutro vstaja že na v-e zgodaj, ter se vozi v Doebling pripravljat novo stanovanje. V-i >c čudijo, zakaj ne gre k bratu v Berlin. A ona je — Du-najčanka. \'<o. kar v li-tih beri o svojem bratu, izreze h» mu v pismu pošlje.
Vse evropske države so do zob oborožene in bi se raje danes nego jutri udarile. In prav gotovo bi se, če bi jim ne manjkalo najsi I ne jšega orožja, ki siv mu pravi — denar.
Sir .John Simon je z najlepšimi nadami odpotoval v Berlin in se po dveh dneh vrnil iz Berlina.
Dosegel ni dosti.
V gotovem pogledu sličen je tistemu slovanskemu .Janezu, ki je bil Šel v Zagreb ter pravi i» njem hrvatski pregovor: .Janez v Zagreb in .lanez iz Za greha.
*
Ze zdaj se je začelo pojav Ijati vprašanje: — Kdo bo bo d oči predsednik Združenih držav.' Ali bo zmagala politika Klan k lit.a Roosevelt a, ali bodo prebivalstvo premamili megleni cilji 11 nov Longa in očeta Ooughlina.
< »h. kako lahko ji- reševati domovino z besedami in na pa pirju!
Silil;
t: " •	r;i,
•'I. Mi«:
Za Velikonoc
DENARNE POSILJATVE
Denarna nakazila izvršujemo točno in zaneslji-% vo po dnevnem kurzu.
Za
DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNI2ANA
Angleško-slovenskc
Berilo
ISNGLISH SLOVENE READER STAVK SAMO
$2
Haročite ga prt —
KNJIGARNI 'GLAS NARODA
216 WEST Ifttk 8TR1RV New York City.
V JUGOSLAVIJO
$ 3.75 .......... Din.	104»
t 5.35 .......... Din.	SM
$ 7il .......... Din.	3M
HSw— ............... Din	5M
fSSJK .................. Din. 1M0
UlJSa ......... Din.
Za
KER 8E CENE SEDAJ HITRO MENJAJO 80 NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI OPRI ALI DOLI
Zrn izplačilo večjih zneskov kot sgoraj cmvefieno, bodisi t dlnarjin ali Urah dovoljujemo !e boijn pogoje.
ZitaptaMa
t 5.— aerate pariitl
•lt.— $15.—
......«5.71
......llfJt
... $1«^ .....»L-
• • e e $4UB8
Prejemnik aobl t starem kraja IcplatUo t dolarjih.
Nnjna MtirMi Uiiiijtm pe Cule Letter wm prlstejbine $L—
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY "Glee Narod«"
NEW YORK. N. V.
I'i ij:i|clja, ki <»*	let
nistji videla.	-r»'<"ala na
postaji.
—	.Vit, kaj pa ti po«"iies tu-kaj
—	< I«I svoje ljubico sem poslovil.
—	Ali jo odpotovala?
—	Zdaj so ni. t«Mla vsak hip bo.
—	Kje pa je*
—	Tam v kotu utoji. Tista v beli obleki.
—	Čedna ženska, nimaš sla-beira okusa, prijatelj. Toda. kdo je ti — ti dedec, ki se y. njo pi sirova rja <lloj, irle j... pazi nanjo...! Zdaj jo je objol in poljubil... Ce bi bil jaz v tvoji koži, bi stopil k njemu in bi ira vsekal za liho.
—	Oh. saj ni tako hudo — je vzdihnil zaljubljenec.
—	Ce je njen brat. bi nič ne rekel, toda če je kdo druiri. bi mu že pokazal.
—	Xe. ni njen brat. pač pa liie.u mož...
*
Trirovec je stopil v posredovalnico za službe rekoč:
—	Blagajnika bi rad.
—	I. saj smo vam zadnji teden eneira poslali — je odvrnil uradnik.
—	Saj tistega bi rad dobil.
*
Ce ti ponudi gostitelj cigaro in pravi, da sta dve za petindvajset centov ter vsak eno priž.ueta. se ti zdi, da je dal za tvojo dva centa, za svojo pa
triindvajset centov.
*
Nekateri moški so zelo brezsrčni lii hočejo komandirati > Vi »je žene, da je iiroza.
Y>e mora biti ]>o njihovi volji. Ce ne. je ogenj v strehi.
Xekeura dne si je žena vbila v jflnvo pregrešil«« misel. <la si mora pristriči lase. Najbrž j«-domnevala, da bo lepša, če ne bo imela take irrive na glavi.
Ona. «la ja, on pa. da ne.
—	Nobenih neumnosti ne boš uganjala — je rohnel. — Ne boš si jih dala pristriči in ne boš. Brez mojega dovoljenja že ne. Pristriženih las ne boš nosila, pa amen!
Po kratkem premisleku jo o«lvmila:
—	Yset* kar je prav! Ali si mogočo ti mene vprašal za dovoljenje, ko si začel nositi plešo!
*
Iz Plflinfield«, N. J. so mi poslali rojaki šopek zvončkov. Torej je naposled vseeno pri-zvonila vroče zaželjena in dolgo pričakovana pomla«l
Air ste 2e naroČili slovemsko-amerkanski koledar za i93sr - stane 50 centov. ^ nargčhe ga ^
GLAS NARODA"
NSW TORS, THURSDAY, MARCH 28, 1935
THE LARGEST SLOVENE DAILY in TT. S. A.
reforma socualnega
zavarovanja v nemčiji
Blagostanja kake države ne presojamo samo po njenem premoženju, po njeni vojaški moči, temveč tudi po njeni pametni in uvidevni socijalni politiki. Od Bismarcka, ki je bil pod silo razmer prisiljen v Nemčiji izpeljati soeijalno zavarovanje, pa do najnovejšega časa je Nemčija v socijalni politiki prednjačila preti vsemi državami na svetu.
Soeijalno zavarovanje v Nemčiji predstavlja ogromno delo, izvršeno v zadnjih 50 letih. Delo je bilo odlično izvršeno in zares prepojeno s so-cijalnim duhom. Tudi največje katastrofe, ki so Nemčijo zadele, kot na pr. povojna inflacija, izredno huda gospodarska kriza, niso omajale temeljev nemškega sik*, zavarovanja.
V	Nemčiji so vpeljane sledeče panoge socijalnega zavarovanja: Bolniško zavarovanje, nezgodno, invalidno, zavarovanje nameščencev in zavarovanje brezposelnih rudarjev. Rudarji imajo uposehno zavarovanje. Nezgodno zavarovanje pa je zopet razdeljeno na poljedelsko, obrtniško in pomorsko zavarovanje. Rudarsko zavarovanje je deljeno na delavsko in nagneš rensko.
Bolniško zavarovanje obsega v glavnem okrožne, državne, esnafske in privatne bolniške blagajne (ki so pod državnim nadzorstvom) in pa po-n orske blagajne. Pri invalidnem zavarovanju je poleg posebnih uradov za zavarovanje na državnih želeanicah. rudarskih in pomorskih podjetjih, še 21 drž. zavarovalnic. Polog Osrednjega urada, ki je edini nosilec soc. zavarovanja, obstoja še 0 privatnih blagajn.
V	letu 1932 je štelo bolniško zavarovanje 18.7 milijonov članov, nezgodno 24 milijonov, invalidsko 18 milijonov članov. Za vse zavarovance, vštevsi
TRINERJEVO GRENKO VINO
odpravlja prebavne nerednosti, frlavobol, pomanjkanje energije.
tudi nameščence, je skrbelo 7 tisoč nosilcev zavarovanja.
Dosedanji sistem soc. zavarovanja je slonel na načelu vzajemnosti in samopomoči. Močnejši naj ščiti šibkejšega. Zavarovani član je moral prispevati za bolniško in nezgodno zavarovanje 12% od svojega zaslužka. Plačal pa je za prvi dve skupini zavarovanja delavec dve tretjini, delodaja-jalec eno tretjino, poleg tega je moral delodajalec v celoti plačati prispevek za primer nezgode.
Prispevtk za invalidno zavarovanje je znašal 5% zaslužka. Zavarovanci so morali plačati dve tretjini, delodajalec eno tretjino.
< 'lan je imel pravico do sledečih dajatev: do zdravniškega pregleda po svobodni izberi zdravnika, do zdravil, prevoza v bolnišnico, sana torij, o-krevališče, do liranarine. V pjimeru nezgode je imel pravico do rente. Končno še do starostne retne, da 4 * rente malega človeka", kakor so jo imenovali, ki je avtomatično nastopila s 50. letom starosti, seveda le v primeru, da je bila predpisania rvsota. prispevkov vplačana.
Za časa republike je delavska zaščitna zakonodaja stalno napredovala in se spopol-njevala. Oblasti so imele za stvar izredno razumevanje. Vsi so se zavedali, da je lažje bo-luzni preprečevati, kot pa jih zdraviti. Vzgojiti so hoteli zdrav in močan delavski stan, zdrav rod, ki na starost ne bo padel v breme državi in javni dobrodelnosti. Zato so Nemci v tem času z veliko vnemo gradili sanatorije, bolnišnice, o-krevališča itd. Take delavnosti ni bilo ne prej ne poslej.
Prvi udarec je zadal soc. zavarovanju zadnji nemški kancler von Papon. Ta je pričel z znano demontažo soc. zavarovanja. R pomočjo slovite "zasilne naredbe" je omejil delokrog bolezenskega gavarova-nja, povečal pa je število zdravnikov-zaupnikov. Le da ti zdravniki niso uživa1 i prav nobenega zaupanja zavarovancev. Nezgodne rente so se
AMERIŠKA LETALKA
	
RML .'•^B^iRU^^B - V^HlraHaS^^I	
	
m? x m . .	
I'7- m t V	
i mL l :< m	
K - , ->• cf^^^^H	
	
ISKREČA SE ŽENSKA
Amelia Earliat je nedavno imela predavanje pred člani Ameriške Zemljepisne družbe. Po predavanju ji je predsednik družbe čestital na doseženih uspehih.
Kdo si ne želi domov?
VSAKDO lahko sedaj z malimi stroški potuje v domovino in se neovirano vrne nazaj.
• Moderni parniki Vam nudijo vso postrežbo, in kdor je od veščega zastopnika pravilno poučen, mu je potovanje zabava.
Pri nas lahko kupite vozne liste za vse parnike.
Vsa pojasnila za dobavo potnih listov, affidavitov; če želite dobiti sorodnika iz starega kraja, kakor tudi vse druge informacije, damo vsakomur brezplačno.
Kšite nami
zmanjšale pod eksistenčni minimum.
Za ozdravljenje katastrofalne gospodarske in finančne politike nemške vlade so y>o-trebne reforme. Zdravljenje se vrši po znanem receptu — Ščipanja in odtrgovanja tistim, ki imajo najmanj— delavcem.
Izvedli .so sanacijo nemškega invalidskega ter nameščen-skega zavarovanja. Invalidsko zavarovanje bo odslej slonelo na principu, da mora vsak zavarovanec vplačati vse pri-prispevke, ki jih bo pozneje u-žival. Potrebno je bilo zvišanje prispevkov. Rente bodo podvržene rednemu zmanjševanju.
Slika sedanjega stanja soc. zavarovanja v Nemčiji bo približno takale:
Velja načelo, da kolikor plačaš, toliko dobiš. Prispevki za invalidsko zavarovanje se bodo zvišali pri delavcih za 33/? in pri nameščencih za 10%. To je novo in silno breme. Da ne bodo delavci in nameščenci preveč obremenjeni, odreja zakon tudi reform« prispevkov. Delodajalec in delojemalec plačata prispevke v razmerju 1:1. Delodajalec naj bi tako bil ne-' koliko razbremenjen, V praksi je ta reČ drugačna. Ko je stopil novi zaqon v veljavo, so delodajalci delavcem in nameščencem takoj odtrgali od zaslužka povišani prispevek, do-čim sami poviška niso plačali. S povišanjem prispevka bi bili dalodajalci obremenjeni za 200 milijonov mark. Tako ob-težonje gospodarskih krogov pa je spričo katastrofalnega položaja nemogoče. Treba je počakati, d^i se razmere zbolj-Šajo. Resnično in žalostno je tole dejstvo: Delojemalci, ki komaj žive, morajo doprinesti žrtev in plačati povišan prispevek; delodajalci pa ne zmorejo 200 milijonov obremenitve, pa čeprav pri mnogih podjetjih dele danes večje dividende, kakor so jih delili pred vojno.
NEPRIJETNO PRESENE ČENJE
V bližini Ravenne v Italiji živi 27-letna Terezija Ponci, ki predstavlja za znanost nič manj zanimiv problem, nego je svetlikajoča se žena iz istrskega Pirana. Poncijeva boleha že štiri leta za spondilitisom, ki se ji je v zadnjem času še poslabšau. V decembru je opazila pri slačenju, da se ji prsti svetijo in Švigajo iz njihovih koncev prasketajoče iskre. Ko se je to ponovilo še nekoliko večerov, so poklicali zdravnika, Ta je pozval še enega tovariša, in sta ugotovila, da ne gre za noben trik ali pomoto. V zadnjih mesecih se je stvar ponovila še večkrat, nekoč deset večerov zaporedoma, a vedno po -slačenju. Pojav isker je združen s tipičnim vonjem, ki nastaja po električnih sprožitvah. Medicinski krogi se živo zanimajo, a mu ne vedo razlage.
ali ste zavarovan;
ZA SLUČAJ BOLEZNI, NEZGODE ALI SMRTI? AKO ŠE NISTE, TEDAJ VAM PRIPOROČAMO
JUGOSLOVANSKO KATOLiŠKO JEDNOTO V AMERIKI.
kot najboljšo jugoslovansko bratsko zavarovalnico, ki plačuje
NAJBOLJ LIBERALNE PODPORE SVOJIM ČLANOM
Ima svoje podružnice skoro v vsaki slovenski naselbini v Ameriki. Posluje v 17. državah ameriške Unije. Premoženje nad 51,500,000.00__Za vstanovitev novega društva zadostuje 8 odraslih oseb.
Vprašajte za pojasnila našega lokalnega tajnika ali pišite na:— GLAVNI URAD J S. K. J., ELY, MINNESOTA
Iz Slovenije.
kajo majnerji, so danes zopet
eksplodirale tri bombe, ki so 'V"11
1	.	, I Ki čara.
povzroede precejšnjo skouo.
Na pobudo moravskega deželnega predsednika dr. C'erae-ga so se te dni pri okrožni o-
blasti v Py sok ah izvedli celo K(1o jili je vrgel, se s vrsto osebnih sprememb. De- ni (lal(, dognati, želni predsednik je imel idejo, da je dvakrat nenapovedano napravil inšpekcijsko potovanje. Obiskal je okrožni urad in je ugotovil, da je bilo ob začetku uvadnih ur le malo uradnikov prisotnih. Kakor "mož iz naroda" je čakal deželni predsednik skromno in potrpežljivo na prihod posameznih gospodov uradnikov, pri čemur je opazil, da ne zanemarjajo samo službe, temveč občujejo tudi z zelo visokega stališča z ljudmi. Ko je prišel zelo pozno neki visoki uradnik, •ra je deželni predsednik uljud-io vprašal, zakaj prihaja šele sedaj.
"To vas nič ne briga", bi rekli po naše temu, kar je tisti gospod odgovoril, na kar bi kmalu padel v nezavest, ko se mu j«' deželni predsednik predstavil. Jasno, da vlada po mo-ravskih uradih sedaj najlepša točnost in vljudnost.
Umrl je
v Središču v starosti 58 let trgovec Sinil Kchara. Pokojnik se je bil pred dobrimi 25 leti preselil z rodbino iz Maribora v Celje kot vodja zaloge piva G«"»tzove pivovarne.
— V 54. letu starosti je umrl v Mostah upokojeni major Fr.
. „	Kračman, ki je bil odlikovan z
Wilkesbaire, Pa., 26. marca., ^^ J ((r|a
V Luzerne okraju, kjer stav- _ y vis(>ki st.m(sli 94 ,,.t
umrl vžitkar Jakob Osojnik iz
BOMBE V LUZERNE OKRAJU
zaenkrat;
SLOVENIC PUBLISHING Co. Travel Bureau
216 West 18th Street New York, N. Y.
Mi zastopamo vse paro brodne dražbe.
HRIPA IN SPOMIN
V Varšavi razsaja, kakor drugod, huda liripa, ki je imela v več primerih za posledico izgubo -spomina. Dva človeka sta pod vplivom te posledice tudi izginila.
Prvi je bil lastnik ene največjih varšavskih kavarn. Zjutraj je prišel, kakor običajno, v svojo pisarno. Hipoma je vstal, si dal prinesti plašč in odšel. Odtlej ga niso več videli. Druga žrtev te čuilne bolezni je tajnik varšavskega Kluba častnikov. Tudi njega še niso mogli odkriti.
Zdravniki ne vedo- po vet lati. kje ima pozabilna bolezen svoj izvor, pravijo pa, da je to po liripi samo začasen pojav. | V resnici se je doslej še vsem, ki se jih je lotila, po dveh, treh tednih spomin vrnil. Upajo, da bosta tega delsžna tudi oba oz-ginila moža.
ZAPUŠČEN DIPLOMAT
Najbolj zapuščen diplomat na svetu je brez dvoma angleški konzul v Kašgarju, kateri .spada po imenu ]>od kitajsko nadoblast, v resnici pa je precej samostojna provinca Siu-kiang v srednji Aziji. Pred kratkim je angleški konzulat v Kašgarju prejel božično pošto. Toda ta pošta je bila iz Pekinga poslana v Kašgar še za božič leta 1933. Ker so se zadnji dve leti v kitajskem Turkesta-nu upirali mohamedanski rodovi, je bil prekinjen ves promet in je bil Kašgar docela odrezan od vsega sveta.
Vendar pa ima angleški konzul netkaj zvez z Indijo po br zih slih. V ugodnih razmerah preteče tak brzi -sel težavno pot iz Kašgarja čez 6000 111 visoke prelaze <lo Indije v 2—3 tednih. Pa naj kdo reče, da'ta diplomat ni res zapuščen!
OTROK IN ŽIVAL
Otrok ima pred svojci vedno neko bojazen, ker so njegovi vzgojitelji, torej odločujoči činitelji v njegovem življenju. Z vsem svojim koprnenjeni po enakovrednih tovariših pa se druži z živalmi, ki gledajo na raznovrstne pojave življenja z isto dojemljivostjo in istotako brez predsodkov. Da živali, zlasti pse, pt.ice in opice, privlačujejo otroci, je staro dejstvo.
Kakor vemo, je
Umrla je
j Marijana Nastranova iz Rado-j melj pri Domžalah.
Ker so tisočoke ponarejali.
LEVI V AFRIKI
Iz južno-zapadne Afrike, ki je pred vojno bila nemška kolonija, poročajo, da so se tam silno razširile divje zveri. V o-krežju Okavango, ob meji portugalske kolonije Angola, je toliko levov, da so začeli napadati naselbine. Na jugu pa gospodarijo leopardi in hijene. Misijonskim postajam so zveri hudo nevarne, ker hodijo po njihovo živino. Ob bregovih Okavanga so levi v pol leta raztrgali 100 glav živine.
ena izmed značilnih potez večine otrok njih nagnejnost k mučenju živali. Njih največja naklonjenost do kakšnega psa pa gre v spremstvu z na videz protivni-mi impulzi. Pes pa prenese ta mučenja s potrpežljivostjo in naravnost očetovskim umeva-11 jem. Vprašanja. od kod ve žival, da je otrok bitje, ki si ne ve pomoči, ill ki je potrebno zaščite ter uvidevnosti, do »lanes še nismo pojasnili. Tu odločuje nekaj več nego nagon, biti mora neka vrsta spoznanja, da vodi žival do takšnega ravnanja.
Ni mogoče oporekati, da ima stik z živalmi za otroka veliko vzgojno vrednost. Bolje nego z ljudmi se otrok s svojimi štiri in dvonogatimi prijatelji navadi tega, kar imenujemo človeško čutenje. Žival je tovari-šica, ki otroku ničesar ne jemlje, kakor se to dogaja s človeškimi tovariši, in mu ne krati pravic, a doživlja skoraj vse radosti in žalosti tako kakor sam, čeprav na svoj način.
Te dni so se zaradi ponarejanja tisočaki »v zagovarjali pred sodniki mah'ga senata 45. letni viničar Anton Kokot, 35. letni mlinar Anton Orgolič in družina Kurnikova iz Jareni-110, ki je pomagala pri delu. Zanimivo je, da so bili vsi ti obtoženci — sedem po Številu — lani maja meseca obsojeni zaradi,, ponarejanja stotakov. Na razpravi se je izkazalo, da sta jih k ponarejanju denarja zapeljala zloglasna falzifika-torja brata Lajlia. Kljub temu, da so tisočaki zelo slabo izgo-tovljeni, so bili vsi obsojeni 11a večje denarne zneske oziroma na odgovarjajočo zaporno kazen. Vodja te uponarejevalske družbe, Anton Kokot, je bil za porejanje stotakov in tisočakov obsojen na 1 leto in 10 mesecev strogega zapora.
Detomor.
Te dni so prišle oblasti na sled zločinu 19 let stare mladenke, doma iz Ornega vrha v Polliovgrajskili Dolomitih. Dekle je imelo ljubavno razmerje z nekim domačinom, ki pa ni ostalo brez posledic. Čim je bil otrok rojen, se je mlada mati, najbrž zaradi tega, ker se njen fant ni več ogreval zanjo, odločila, <1a prikrije plod ljubezni. Dete je zadavila s trakom od čevlja in ga nato skrila v skrinjo, da ga ob pripravnem trenutku spravi iz hiše in pokoplje. Domačini, ki jim po-
ložaj dekleta 111 bil neznan, so sami ^razkrili tajno mladega dekleta. S silo so odprli skrinjo in dobili v njej dete, seveda mrtvo. Orožniki iz Polhovega grad ca so detomorilko odvedli na Vrhniko, kjer ji bo sojeno.
Žrtve pretepov.
Te dni je ljubljanska bolnišnica sprejela tri žrtve nedeljskih pretepov. Med temi je najhujše ranjen 22-letni trgovski pomočnik Janez Črtane z Vač pri Litiji. V gostilni se je spri z nekim hlapcem, ki ga je zabodel z nožem v glavo in levo stran prsi. Črtančevo stanje je nevarno.
— V Pijavi gorici so na cesti neki fantje napadli 26-let-nega posestnikovega sina Alojzija Struniblja iz Želi melj in ga hudo ranili na glavi in po telesu.
— Pri Sv. Lenartu ii.id Škofijo Loko so se stepi i fantje in j pri tem je nekdo zabodel 28. letnega posestni kovega sina Franca Kanta iz Zgornje Luše pri Sel ca h v levo roko.
S sekiro po glavi.
V Dol. Kamenicah so imeli pretekle dni svatbo, h kateri je prišlo precej domačinov in seveda tudi mladi fantje iz sosednjih vasi. Take redke prilike vse preveč radi uporabijo nekateri fantje tudi za medsebojna obračunavanja. To se je zgodilo tudi ob tej priliki, ko so mladeniči iz sosednjih vasi voglarili. Neki domačin, ki je bil že dolgo jezen na 2S-letnega posest, sina Setino Antona iz Vel. Bučne vasi, je to priliko, ko je prišel fant voglarit. izkoristil in ga v temi udaril z malo sekirico po glavi. Vsega s krvjo oblitega so poškodovanca pripeljali v bolnico u-smiljenili bratov, kjer so ugotovili hudo poškodbo. Proti napadalcu je uvedeno kazensko postopanje.
Advertise in 'Glas Naroda"*
NEKAJ OBIČAJNEGA
so vselej, posebno pa V zgodnji pomladi avtomomilske nesreče. Slika je bila posneta pri Seaford, L. I. V koliziji sta bili dve osebi usmrčeni, pet pa težko ranjenih«
i
POUČNE KNJIGE RAZNE POVESTI IN ROMANI PESMI IN POEZIJE

KNJIGARNA "GLAS NARODA
99
216 WEST IBth STRp^J NEW YORK, N.-Y,
ZEMLJEVIDI MOLITVENIKI : IGRE :


Romani...
POVESTI IN ROMANI
AGITATOR, roman. spisal .Janko Kersnik. 99 strani. Ona ...............................................
Kersnik je |*»leg .1 určiča naš najbolj jKiljn deti pisatelj.	tU-!, ki jih Jurčič vsled bo-
leuii in smrti ni umeri za vršit i. jo Kersnik usjiešiio dovršil. "Agitator" spada nuni njegova nu jlH>l jšji dela.	.
ANA K AKEM NA. roman spisal 1« N. Tolstoj.
Dva zvezka, trdo vezana. 1078 strani ........$0..">0
"Atut K.-irenina" tvuri višek Tolstojevega umetniškega dela in je eno naj|»oiiieuibnejših lici svetovnega slovstva sploh. Knjigo hi nut-ral čitati vsak S1ovoimi\
AKT ŠT V. 113.
Spisal K. *ialM»rlnu. < strani. tVua.......J>>
To j«* roman tiste vrst«-. kjer se dejanje razpleta vsiik hip v novo mi|>etnst. ]Ktlno spleti? in Imrcnja. Tak roman ljubijo bralci, ki berejo knjige za zabavo in razvedrilo.
IIKATIN DNEVNIK, spisala Luiza Pesjakova. —
164 strani. Cena ............................................60
Pol«-;; 1'avliiii* Pajkove ji- l.uiza Pesjakova t a ki n ekoč mlina ženska. ki s«- jr koncem prej-šiijccu stoletja udejstvovala v slovenski književnosti. Njeni spisi razi« leva jo čutečo žensko lilijo.
BELE NOČI, MALI JUNAK, spisal F. M. Do-
stoje\ski. 152 strani. Cena .................................60
Kratke povesti iz življenjepis pisatelja. To so prva književna dela slavnega ruskega iu-luanopisi-a.
BEI.I MKCKSKN, roman, spisal Juš Kozak. 116
strani. Cena ................................................... 40
Koiaan jr iz>H v zalogi Vodnikove družbe. Skrajno na]M*to dejanje se dogaja v Kamniških planinah. Kdor ljubi lov in planine, ga bo z na|H-tostjo čital <1 konca.
BLAGAJNA VKLIKK(iA VIMVODE, roman spisal Frank Heller. 162 strani. Cena .................60
začetka do komu na|iot roman, pol dejanja. spletk in najbolj čudnih razvojev. Že prve strani svoje čitatelja. in ga ne odloži prej, dokler ga ne prečita do konca.
BRATJE IN SESTRE V GOSPODU
Spisa 1 Cvetko Colar. l."i strani. Cena.....75
Naš znani pisatelj je dal knjigi naslov "Sanje |n*le|noga jutra". Nihče izmed naših pisa-leljev ne *na tako opisati življenja na kmetih kakor liaš Cvetko < hilar.
ČRNI PANTER, spisal Milan Pugelj. 219 strani. j
Cena .SO
Šojiek povesti našega dolenjskega pisatelja, ki si* je razmeroma uiiad |»oslovil s lega sveta. t'e kdo i*ozna Dolenjce in njihovo dušo. jih pozna Pugelj. Njegove spise čita vsak z največjim užitkom.
ČRTICE IZ ŽIVLJENJA NA KMETIH, spisal
Andrejrkov Jože. 92 strani. Cena ................ .35
Pod psevdonimom ••Andrejčkov Jože*' se je skrival plodovit slovenski pisatelj, ki je znal spretno opisati življenje, ki ga je doživljal ob čiraiiju njegovih lsivesti se vsak nehote spon-ni na staro domovino.
DALMATINSKE POVESTI, spisal Igo Kaš. 94
strani. Cena .........................................................35
To so ] kj v est i. vzete i/, življenja naših Dal-niatiiieev: kako se vesele in aaloste, kako ribarijo, ljubijo in snubijo. Resničen čar našega Juga veje iz njih.
IlELLE ELIZA, spisal Edmond de Conrourt. 112 strani. Cena .......................................................40
Conconrtova dela so polua fines in zanimivosti. zlasti v risanju značajev, čijlh nekateri so mojstrsko podani in ima človek med branjem vtis, da posamezne osebe godijo kraj njega in kramljajo ž njim.
DON KIHOT, spisal Miguel Cervantes. 158 str.
Cena .75
To ji klasično delo slavnega špuuskegu pisatelja. To je satira na viteštvo, ki je Se vedno hotelo ohraniti svoj ponos in veličino. i»a se ni zavedalo, da te umira. "Don Kihot" spada med mojstrovine svetovne literature.
DROBI'1, spisal Franc Miloinski. — 130 strani.
Cena .60
Niš najboljši humorist Milčinski je v tej
knjgi zbral par svojih najboljših črtic, oh katerih se mora človek oil srca nasmejati.
DVE SLIKI, spisal Ksaver Meško. 103 strani.
Cena .60
Dve čtriei enega naših najboljših pisateljev vsebuje ta knjiga. "Njiva" in *'Starka". OIk* sta mojstersko* završeui. kot jih more za vršiti edinoic naš nežno-čutečl Meško.
KABOVŠKA KUHARICA, spisal J. & Baar, W7
strani. Cena. .........................................-.............L—
To je iz feščine prevedno delo, ki ho zanimalo slehernega čitatelja. To Je roman Eeilske, ki je skoro vse življenje živela In gosiiodi-njila v župnišeu.
FIL090VSKA ZGODBA, spisal Alojzij Jirasek. 182 strani. Cena ................................................ .60
Kdor ne liozna dijaškega življenja, «paj prečita ta roman: Ob čitanju se mit-ho odprl povsem nov svet. i»olri neslutenih dogodkov.
GLAD. Spisal Kuut Hansun. 240 strani. Cena J&$ Itoman znanega nordijskega pisatelja je svo- _ jevrstno velezanimiv in odkriva čisto nove strani človeffkega življenja.
GOMPAČI IN KOMURSAKI
Spisal Julij Zeyer. 154 strani. Cena.......45
Pestre slike sanjavega življenja tiste sanja-ve' bujne dežele, ki «no jo do nedavna poznali komaj po imenu. To je pesem ljubezni in zvestobe.
GOZDOVNIK, spisal Karl May. Dva ivezka. UŠ in 136 strani. Cena ........................ ...... .75
Spini Karla Maya so znani našim starejšim čitateljem. Marsikdo se spominja njegovih romanov "V padišahovi senci", "Vlnetov", "žut" Itd. Dejanje "Ciowlornika" se vrši na nekoč divjem ameriškem Zapadu.
GREŠNIK LENART, spisal Ivan Cankar. 114 st.
Cena .70
t|i;SAR V OBLAKIH, spisal l>onald Keyhoe. —
129 strani. Cena .............................................80
~To je letalski roman. imiIii dejanja in najbolj neverjetnih doživljajev. Čitatelj doživlja za-eno s pisateljem oziroma glavnim junakom skoro neverjetne pustolovščine, ki se vrše v v zračnih višavah.
HADŽI MUKAT, spisal L. N. Tolstoj. Romun. 79 strani.• Cena .................................................40
To znano «lelo slavnega ruskega pisatelja je prevedel v slovenščino Vladimir I>»vstik. — Sleherni rojak naj bi čital roman tega velikega ruskega mislecu.
HEKTORJEV MEČ, spisal Rene I .a Bruyere. Roman. 79 strani. Cena .................................... .50
Skrajno zanimivo delo znanega pisatelja. Polno zapleftjajev in zanimivih dogodivščin, •'itatelj se čudi pisatelju, kako je svojo zgod-bo st rokovnjaško zasnoval.
HELENA, roman, spisala Marija Kmetova. 134
strani. Cena .....................................................40
V	tem romanu prikazuje Kmetova pretresljivo življenje učiteljice na deželi—duševno o-sn Bil jene Žene v obliki, ki človeku seže glo-boko r dušo in mu ostane neizbrisno v s|>o-mluu.
HUIII ČASI. — BLAGE DUŠE, spisal Franc
Betela. 96 strani. Cena ."....................................75
Knjiga vsebuje zanimivo i m »ves t in veseloigro. Oboje je povzeto iz našega domačega življenja.
HUDO BREZNO in druge povesti, spisal Frane
Erjavec. "9 strani. Cena ................................ .35
Naš i zboren pripovednik in imzuavatelj narav«« nudi čitateljn lepoto naših krajev in zanimivosti iz življenja naših ljudi.
IDIOT. Spisal F. M. Dostojevski.
STIHI KNJIGE. Cena ..................3.:«
Krasen roman ene^a najboljših ruskih pisateljev. itoman vsebuje nad tisoč > rani.
IGRAČKE, spisal Franr Milriuski. 151 strani.
Cena .80
Šopek črtic in podlistkov našega najbolj duhovitega humorista.
IGRALEC, spisal F. M. Dostojevski. 265 strani.
Cena .75
Slavni ruski pisatelj je v tej jwivesti klasično opisal igralsko strast. Igralec izgublja in dobiva, iHiskuša na vse mogoče načine, splet-kari. doživlja in pozablja, toda strast do igranja ga nikdar ne mine.
IZBRANI SPISI, dr. Hinka Dolenca. 145 strani.
Cena .60
V	tej knjigi so črtice izključno iz kraškega življenja. Menda ni še nihče tako zanimivo €»pi<al kraške hurje in Cerkniškega jezera kakor Dolenc.
IZBRANI SPISI dr. Janeza Mencingerja, trda vez, 100 strani. Cena ........................................1.50
Janes Menciger se po pravici imenuje začetnika našega modernega leposlovja. On je prvi krenil s i»oti. ki sta jo hodila .Jurčič iu Kersnik ter ubral moderno smer. V Irnjigi so tri zanimive črtico.
IZLET GOSPODA BROUČKA V XV. STOLETJE. spisal Čerh Svatopiuk. 246 strani.
Cena 1.20
V	navedenemu delu spremljamo dobrodušnega Pražit na gospoda ttroučka v dobo strašnega In slavnega husitskega voditelja Jana Žižke. Ta zgodovinski roman je zanimiv od konca do kraja.
IZ MODERNEGA SVETA, spisal F. S. Finžgar, roman, trda vez, 280 strani. Cena ................1.60
V	tem romanu je ]H>segel naš pisatelj Finžgar res v moderni svet. Klasično je opisal borbo med delom in kapitalom ter spletke in nakane kapitalistov. Idealna ljubezen dveh mladih src zavzema v romanu eno prvih mest.
JAGNME. 110 strani. Cena broširana .................30
V	knjigi je |>olcg naslovne še jnivest "Starček z goro". Olto sla posebno zanimivi, kajti spisal jn je znani mladinski pisatelj Krištof ftmid.
JERNAČ ZMAGOVAČ. spisal H. Sienkiewirz, 123 strani. Cena ................................................50
Knjiga vsebuje pole* naslovue povesti znanega i »oljskega pisatelja tudi i»ovest "Med plazovi". Obe sta zanimivi In vredni, da jili
človek Čita.
JUAN MISERIA, spisal H. L. Coloma, 168 str.
Cena .60
Ta pretresljiva i>ovest je vzeta iz dobe španske revolucije. Sočutno zasledujemo usodo po-nedolžnem obsojenega Juana Miserije. V o-sebt brezvestnega Lopezinka pa vidimo, kam privede človeka življenje brez višjih vzorov.
JURČIČEVI ZBRANI SPISL devet trdo vezanih knilg. Vsaka ima nad dvesto strani. Cena
vsem "devetim knjigam je ...............................—
Jurčič ne holrefeuje "nikakega posebnega priporočila. Jurčičeve knjige so naptlpravhej-■ Se čtlvo za dolg** zimske večere. Njegovi originali, dovtlpnl Krjavelj. skrivnostna pojava desetega brata in cela Vrsta dragih njegovih nepozahttlh obrazov bodo večno živeli.
JUTRI, spisal Andrej Strug, 85 strani. Cena
broiicane —....j........trdo vezane .75
Knjiga je posvečena onim, ki so šli skozi bol fh pričakovanje..i Posvečena je njihovemu tihemu junaštvu.
KAJ SI JE IZMISLIL DOKTOR OKS. spisal Jules Verne. 65 strani. Cena ........................ -45
Menda ni bilo pisatelja na svetu, ki bi imel tako živo dotofcfjljo ftof Jfc je imel Francoz Jules Verne. In liar je glavno, skoro vse njegove najK>ve<li so se Vre« niči le. PTed dolgimi tlesefletjl je napovedal letalo, snhmarln, polet v stratosfera itd.	'
KAZAKI, spisal L. S. Tolstoj. 308 strani. Cena .75
. Ediiiule veliki Tolstoj je znal opisati življenje tega napoldivjega plemena, ki je živelo in deloma še vedno živi Svojevrstno življenje na ruskih stepah. Napeta povest, polna burnih doiivljajev od začetka do konca.
KAKO SEM SE JAZ LIKAL, spisal Jakob Ale- -sever. TRI knjige p« 150. 1M in 114 ■!■■■!. * Cena .........60 vsak zvezek. Vsi trije........1.30
Pisatelj nam v teli treh knjigah opisuje usodo in življenje kmetskega fanta, ki so ga stari-ši poslali v šole. kjer so je vzdrževal z lastnimi sredstvi ter zdaj lažje, zdaj težje, lezel od šole do šole ter si slednjič priboril v življenju mesto, po katerem je stremel. Knjigo so pisane živahno. Ob čitanju se bo moral čl ta-tel j večkrat od srca nasmejati.
K RIŽEV POT PETRA KUPLJENIKA. spisal Pa-
stuškin. 83. strani. Cena .................................70
Zgodovinska povest, s Tolminskega, ki 1k> zanimala slehernega', ne pa samo ljudi, čl so iz onih krajev doma. KUHINJA PRI KRALJICI GO$fI NOŽICI. —
spisal Anatole France. 279 strani. Cena.........«5
Anatole France je* bil brezdvomuo #eden naj-odličnejšlh siHlobnih francoskih pisateljev. Svoj izredni dar. zamisliti se v čustvovanje in mišljenje ljudi minulih vekov, je |M>sel>no pokazal v toni romanu, ki ga odlikuje duhovit in fini humor.
LA KOHEME. Spisal II. Murger. 4<rj str. <Vna...5»0 Knjiga opisuje življenje umetnikov v Parizu okoli jiolovice devetnajstogu stoletja. — Knjiga je svetovno znano delo.
LJUBLJANSKE SLIKE, spisal Jakob Alešever. 263 strani. Cena ..................................................60
Izluirno je |M,g«Hlil ljubljanske tipe naš prvi humorist Alesev«»e. Tako natančno in zanimivo je opisal vse od hranjevke do hišnega go-s|MKlarja. da jih vidite kot živ«* pred seboj. LOV NA ŽENO spisal J. O. C urwood. 194 strani.
Cena .80
Skrajno najiet roman iz modernega življenja. «"loveka tako prevzame, da ga z velikim zanimanjem prečita do konca.
LUCIFER, spisal Jean de la Hire, 292 strani. —
Cena ........1.—
Fantastičen roman v šestih dolih. Bolj fantastičen nego ga naslov razodeva. Čitatelj se mora nehote čuditi bujni pisatcijivi domišljiji.
MALI LORD. spisala Frances Hodgeson Burnett. 193 strani. Cena .................................... .80
Ololioko zasnovana istvest o otroku, ki gauo od I j udnega čudaka. I»e<--ek je i>lod ameriške vzgoje, ki ne i^»zna ralik mo<l liogatini in reveži, pač pa zna razlikovati le med dobrini ia slabim.
Spisi...
MALENKOSTI, spisal Ivan Albreht. 120 strani.
Cena .3«
Štiri zanimive črtice našega priznanega pisatelja.
MATERINA ŽRTEV. 240 strani. Cena .................60
Zanimiva |»ovest iz dalmatinskega življenja. MED PADARJI IN ZDRAVNIKI
Spisal Janko Kač. 111» strani. Cena.........60
MILIJONAR BREZ DENARJA, spisal C. Phillips Oppenheim. 92 strani. Cena ................ 75
I »o skrajnosti napet roman iz modernega življenja. Opiienheim je znani angleški ro-auopisee poznan jh» celem svetu.
MIMO ŽIVLJENJA, spisal Ivan Cankar. 230 str.
Cena .80
MOJE ŽIVLJENJE, spisal Ivan Cankar 168 str.
.... Cena .75 Ivan Cankar je prvak naših pisateljev T-ju-djo. čijih duševnost opisuje, so pristno slovenski iu opis njihovih značajev mora slehernega globoko prevzeti. '"Moje življenje" je najpomembnejše delo Ivana Cankarja v zadnjih njegovih letih. MLINARJEV JANEZ. Cena ................................ .50
liejanje te ]*ivesti se vrši ob koncu srednjega* veka in sicer v času. ko so bili Teharjani i ki viša ni zaradi svojega junaštva v plemiški stan.
MOŽJE, spisal Emerson Hugh. 389 strani. Cena 151
Zanimivo delo. ki bo ugajalo vsakemu čita-telju. Prevo«! prav nič ne zaostaja za orijd-
nalom.
MORSKI RAZBOJNIK, spisal kapitan Fred. Mar-rjrat. 192 strani. Cena .................................... .80
Povesti morskih gusarjih in piratili so splo-Suo vse zanimive, to d.-lo pa presega po svoji zanimivosti najboljše i»ovesti te vrste. Naročite izv«xl Se danes, če se vam ilofwdejo povesti te vrste. NADEŽNA NIKOLAJAVNA
Spisal V. M. Garšin. 112 strani. Cena ---- .35
Jiuiaki tega romana blodijo in tavajo skozi • temo življenja. Vzpenja jo so kvišku, a sredi pota omagajo. NAŠA VAS, spisal Anton Novatan. 224 strani. —
Cena 1.—
V zvezku je devet črtic povečini iz naSe lei>e štajerske. Pisatelj Novačan je nedosgljlv mojster v opisovanju značajev.
NAŠA LETA. spisal Milan Pugelj. 125 strani. — , Cena vez..............70	Broš............. .50
Knjiga vsebuje dvanajst povesti pisatelja Pu-gljn. ki je i>oznal dušo dolenjskega kmeta kot le malokdo. NANŠI LJUDJE, spisal Alois Remec. 94 strani.
Cena .40
Zanimiva i»ovest iz časov, ko so bili Francozi na Vipavskem.
NOVA EROTIKA, spisal Ivan ROZMAN, Trdo vezana. 115 strani. Cena .................................... .10
Knjiga vsebuje "misli, ki so se rodile v Človeku v prvih letih svetovne vojne". PASTI IN ZANKE, spisal I. Orel. 231 strani.
Cena J5Q
Kriminalni roman iz polpretekle dobe. Neki slovenski kritik je nekoč, pisal, da sloVepskl pisatelji nimajo daru za pisanje kriminalnih romanov. No, pisatelj Orel mti je dolflb-zal, da ga imajo. PESMI V PROZI, spisal Chas. Baudelaire. 112
strani. Cena ...................................................... JO
Verna slika pestrega velikomestnega 21 v-' 'Ijenja In spam in nanj.
PATRR KAJETAN, spisal Verdietus. 187 strani.
Cena 1—
Romau. uapisan pu ustnih izročilih in tiskanih virih. Žgodha človeka, ki ni bil rojen za samostan ter se je slednjič i»o hudih bojih vrgel zopet v življenje.
PINtiVINSKI OTOK. spisal Anatole France. 282 strani. Cena ........................................................ .00
* To je satira na francosko pretekle in sedanje razmere. V tej knjigi je slavni franc«»-skl pisatelj najbolj drzen in brezobziren v svoji zahavljiei.
PISANE ZtiODBE. Spisal Janko Kač. 11.". str. .. .00 "MmI Padarji iu Zdravniki" ter "Pisane Zgodite" je spisal naš t>oljadni pisatelj Kač. ki so" jo i»oschiio proslavil s svojim znamenitim romanom "Grunt". Prva knjiga vsebuje -4, druga pa IS kratkih in zanimivih jm.-vesti.
PLAT Z\ ONA. spisal l^onid Andrejev. 131 str.
Cena .40
Poleg naslovno i»ovesti slavnega ruskega pisatelja vsebuje knjiga še dve. namreč "Misel v megli" in "Rrezdnn".
POPOTNIKI, spisal Milan Pugelj. 95 strani.
Cena .00
V	tej knjigi je zbral znani slovenski pisatelj l'ugelj deset črtic iz našega domačega življenja.
POVESTI IN SLIKE, spisal Ksaver Meško. —
79 strani. Cena .................................................00
Knjiga vsebuje tri i«) vest i našega priljubljenega pisatelja, mojstra v opisovanju. Njegov slog je izrazit, njegove misli sn globoke iu mehke. Posebno ženske so vnete za njegova deta.
PRAVICA KLADIVA, spisal Vladimir Levstik.
144 strani. Cena ........................................... J»0
Povest iz vojne dobe. ko so je v srcih vfceh naših razsodnih ljudi porajala misel na edinstveno Jugoslavijo. I^evstik je to klasično opisal. Z osvobojenjem domovine d«»seže tudi povest svoj višek.
PRED NEVIHTO, spisal 1. Turgenjev. 90 str.
Cena .35
Mojstersko delo slavnega ruskega pisatelja.
PRIHAJAC. spisal Fr. Detela. 157 strani. Cena
Kakor vse Detelove (»vesti, je tudi ta vzeta iz našega pristnega domačega življenja.
PRODANE DUŠE. spisal Joža lakov if. 160 str.
Cena .00
Kdor hoče vedeti, kaj jhh'iio fašisti z našim ubogim ljudstvom na Krasu, naj prečita to pretresljivo zgodbo.
PTICE SELIVKE. Rabindranat Tagore. Trda vez. 84 strani. Cena .................................................75
Prgeovori. eseji iu misli slavnega indijskega pisatelja.
RANJENA GRUDA
Spisal Ivan Alhi^ht. 1U-'I strani. Cena---- .35
Posebno zanimanje vzbuja ta povest po svoji aktualni vsebini, ki razmotriva itereče moderne probleme in intsega v drugem delu v vojno iu {Htvojno ilultn.
RDEČA MEGLA, spisal Kart Figor. 192 strani.
Cena .70
V	širokem Stilu zasnovan avanturističen roman znanega pisatelja, ki zna dejanje razplesti s tako čudovito fineso. da mora čita-telj nehote z na|»etini priča kova lijem čitati do konca.
RENE MAUPER1N
Spisal Edmont de Coneuort. l£H> str. Cena .40 Itoman o dekletu iz visoke pariške druži m-. Delo je polno fines in zanimivosti zlasti v risanju značajev.
ROMANTIČNE DINE, spisal Ivan Cankar 87 strani. Cena .......................................................60
SANIN. Spisal M. Areihašev. 4SS str. t'ena ----L—
Ta znameniti roman, ki je bil svoječasno na Ruskem in na Nemškem koufisciran. slika na realističen način ruskega inteligeuta. mali •meščana, ofieirja. študenta. Žida. žensko v okviru družine iu samostojno učiteljico.
SIN MEDVEDJEGA LOVCA, spisal Karl May. 100 strani. Cena ............................................... M
Dejanje te leiie i»ovesti se vrsl na ameriškem Zaimdok pestre slike iz Indijanskega in pi-
junirskoga življenja. Mavn sicer očitajo, da ni bil nikdar v Ameriki, t<Nla življenje na a-fnerlškem Zapadu je znal <losti natančneje o-
ptsatl kot marsikdo, ki je živel tam. skrivnost najdenke, povest. Trdo vezano. 93 stranL Cena ................................................. .50
To je po naše prikrojena |>ovest, ki bo zanimala slehernega bravca. Hudim duševnim bojem glavnega junaka oziroma junakinje, sledita zaslužena sreča in zadovoljstvo. slika doriana G ray a. Spisal Oscar Wilde.
301 strani. Cena ........................1.20
Tu je eden najbolj značilnih spisov znamenitega angleškega pisatelja. Roman je izredno zanimiv po svojem stilu, po svoji fantastični vsebini, po svoji globoki miselnosti in napetosti. ki veže bralea z nepremagljivo silo nase.
SLIKE, spini Ksaver Meško. 189 strani. Cena.....60
Osem povesti, ki zaslužijo, da jih sleherni prečita.
ŠOPEK SAMOTARKE, spisala Maaiea Romanova. 174 strani. Cena ....................................... &
Zbirka povesti, ki jih je spisala pisateljica, ki pozna žensko dušo, žensko srce ter boje, ki divjajo v njem.
spisje. Male povesti iz kmečkega življenja. — 07 stranL Cena ................................................ »85
SREDOZIMCI, spisal Peter Bohinjec. 84 strani.
Cena .40; vezano cena .60 . Zbirka kmečkih povesti iz našega življenja. Bohinjec je dober pisatelj, ki v svojih spisih do plčice pogodi duševnost našega človeka. Ob čitanjn njegovih del se zdi človeku. da Ima pred očmi prizore 1» domovine.
Student naj bo. - naš vsakdanji
kruh, Spisal f. K. Finžgar. 80 stranL Cena jo ' Nag mojster8ki pripovednik nam nudi v teh 8veh svojih delih obilo duševnega ulitka.
STRAHOTE VOJNE, spisala 1 te rt li a pl. Suttner. 228 strani. Cena .................................................
To jo ena najslavnejših knji^. ki imajo namen vzbudili v človeku <ttid do vojne. Pošastni prizori sn opisani točno in natančno. Vsaka mali l>i morala čitati to knjiuo. kajti to je izjioveil žene in matere, ki j" izgubila na bojišču svoje najdražje.
SVETLOBA IN SENCA, opisal dr. Kr. Betela 176 strani. Trdo vezano, (ena ...................... i.:
Naš znani pisatelj Detela je tem svojim delom zojH-r {Mtse^el \ naše preprosto življenje ter izborno >>ri>al značaje, ki nastopajo v njem.
TARZAN IN SVET. -Me- strani. tVna ......
TARZANOV SIN. Vezan«. :;ol tirani. Cena ____ •»
TARZAN. SIN OPICE. >trani. C. na vezano ;
Pisatelj Kdzar Rice r.ni rinili« je v <\ojili delili o Tarzanu olMlclal	kakršne ni >'l-
delat pred njim 5»* noben pisatelj. \j'-;.iv;i dela s,i prestavljene v ku!utrne jezik" T>-r ii" zanimajo siinn> mladine. p;i." p:i tudi >m.'-rasle.
TATIC, spisal France ISevk. Trda vez. 8« str.
Cena .70
Naš izhoren primorski pisatelj nam daje v tej knjigi dve povesti, ki jd> je | m »svetil svoji materi.
TUNEL, spisal Hcrnliard Kellermann. 295 str.
Cena 1.20
Cloboka |« h I zemljo vrtajo orjaški stroji tunel in cd Kvropo in Ameriko. »Vle armade ile-lavcev s«- zarivajo violin« globlje v osrčje zemlje. Sr»*ili dela zaloti graditelje strahovita katastrofa, katere žrtev je na tis(H*i' in tisoče delavcev. Toda železna \<>lj;i inžinirja Allana ne otluelia. dokler ne -t•■«"«• mii| Kvrn-|m> in Ameriko globoko )..«! oceanom prvi vlak.
TRI LEGENDE O RAZPELU, spisal Julius Zeyer. Trda vez. R'A strani .....................................(i)
Prevod treh zanimivih p«>vc~ti znamka češkega pisatelja.
UGRABLJENI MILIJONI, spiral Sel iger Krat. 291 strani. Cena ................................................ 1.2tl
Knjižnica "Jutra" nam je - leni delom predstavila skrajno napet roman ameriškega .Iti-giislovaua. Kdor bo pr**čital to delo. 1m» nehote vzkliknil: "Da, Ivan Hdič je bil pa res duhovitejši neuo vsi detektivi sveta!"
VEČERNA PISMA, spisala Marija Kmetova. Trda vez. 51 strani. CVna .................................73
Knjiga vsebuje |»etuajst pi-cm. ki jih preveva iskreno oličutje. Pisma govore o -a-njah ženskega srca, o Ijuln-zni. o sori«inih dušah.
VELIKI INKVIZITOR. spisal .Michel Zrvarro.
124 strani. Trda »e/. tVna...l.20........Bros. 1.—
Kdor "ioče p. znati strahot., -pan-kc ink\izi-cije. naj prečita to delo. ki je bilo spisano jhi resničnih podatkih in mora navdati čitatelja z gr«»zo.
VERA, spisala Olga Waldova. 154 strani. Cena .40
Roman je |«olu lepih prizorov, opisuje »krl»-no življenje nekdanjih najvišjih krogov nemške in ruske aristokracije in kaže. da -o bili med njimi iM.lej: manj vrednih tudi srčno-plemeniti ljudje. VERNE DUŠE V VIC AH
Spisal Prosjicr Merimce. so -trani. t'ena.. Kdeti najboljših ..pj«m fraiic..sk,.»;i ini,j>tra.
V	tiORSKE.M ZAKOTJU, spisal Anton Koder.
ISO strani. Cena ......................................
Zanimiva i»o\est i>. prejšnjega stoletja. vzeta iz našega kmetskega življenja.
V	KKEMPLIIH INKVIZICIJE, spisal Mirhel
Zevaro. 461 strani. Cena ................................ :
To je mojstersko delo \ svetovnimi literaturi z neštetimi zaplet I ja j i in nasičeno vsehtno. da bo navezalo	čitaielja. ki ga vza-
Ulo V roko.
V	METEŽU. Spisala .Marija Kmetova. st,.
Cena......... i
Pisateljica je v icm romanu glolM.k«> inn;!« dala v žensko diišo. I'sode jietero žensk raz nega tipa iu značaja se križajo v metežii /j\ Ijenja. i/, katerega izhlejo vsaka na >v.,j n:i-
čin.
VRTNAR, spisal Rabindranat Tagore. 105 sir
Trdo vez..........75	Mehko vez......... "i
V knjigi je vsebovana glolu>ka mirna modrost in srčna plemenitost najslavnejšega indijskega pisatelja.
VOJNIM1R. spisal Josip Ogriner. «8 str. Cena J5
Zanimiva povest iz časov prekršiVvanja k»-
roškili Slovencev.
V	OKLOPNJAKL OKOLI SVETA, spisal Robert
Kraft. DVA DELA. 48? stnuii. Cena ..........
Vseskoz napet roman, ki ga čitatelj ne iuore odložiti, dokler ga no prečita do konca. --Polil najneverjetiiejSili dogodivščin in zaplet I jajev.
V	ROBSTVl". spisal Ivan Mati^if. 255 strani.
Trda vez. Cena ................................................
Ivan Matičič jc etlen tistih redkih naših ljudi, ki ne pozna samo vojn«* in njenih grozot ter posledic, ampak zna tudi vse pretresljivo opisati.
ZABAVNA KNJIŽNICA. 122 strani. Cena ........ -?•"»
Zvezek vsebuje jiovesti Milanskega. Promka in Ijalia. Posebno pretresljiv je spis Milčin-
skega "Mladih zanikemežev lastni življenjepisi".
Z OGNJEM IN MEČEM, poljski spisal H. Sien-kievirz. 083 strani.«Cena ................................ 3.—
Hogato ilustriran zgodovinski roman iz najbolj junaške dobe jioljskega naroda. To jc eno najboljših del najslavnejšega poljskega pisatelja. ČITAJTK TO KNJItiO. ZLOČIN V ORCIVALC. spisal E. Gaboriau. 240
strani. Cena ................................................... L—
"Zločin v Orcivaiu" je zelo zanimiv detek-ski roman, ki nam predočujc. kam lahko za-bre«le lahkomiseln človek, ki nima skrbi za vsakdanji krub. — Seznajte se z francoskim detektivom I a* Coque-oni. 1918—1918, spisal Vitomir Jelene. Trdo vezano. 280 strani. Cena ............................................1.25
Povesti...
i

rxa	xr is. s
KRATKA DNEVNA ZGODBA
awiiiiw* i1 La-T^i^"-■• rj-
TILL KMSEH-WlEDEHSl E/X±
Lokomotiva siku in ropotači. Kakor lena ka«*a m* vije vlak proti -overil po neskončno se lrztegajoči ravnini 1"krajine.
Prostrana stunišča rišejo enolično sliko; kakor ena sama sJanmnto-rmncnn ploskev da leč do obzorja, ki s«> nato rax taplja V sinji neskoneliost . Tiipataiii s«* --pet trga ta široka enolično.-t narave, t >1» olw!i straneh tirnih zagraj rastejo soliirtiioiia polja rii njili cveto ca solnca prinašajo pokraji-li(7 čudo vi t sijaj. Nobena po4, nobena cesta se ne vidi. Daljna i'i tiei lomni ji va ko »Itiša rn •*k«*ga ljudstva - hiti pokrajina mimo.
\*a neki majhni postaji se -pet oi»la>i življenje. Ljudje stopajo v vlak. Me.I njimi kine-lica, blizu šestdesetih let. Xjen široki olnaz je zgrbljen. Sti skn, pomanjkanje in skrbi s-» zarezale vanj globoke giil»<\ Toda v njenih očeti, ki so go tovo videle mnogo gorja, tiho sveti boječe veselo pričakovanje, kakor da hi tvegala nekaj velikega, trudapolnega, kar pa raj bi bilo kronano z globokim \e-eljem. Njeni okorni, robati gihi izražajo ganljivo skrb ko je med drugimi porinila v vo/ sivo platneno vrečo iui dve tesno zviti odeji. V predelu -i je naredila udobno, kakor je pač šlo, ker dolga, dolga je por ki se je je lotila. 400(1 km jo lo-«'i od njenega cilja, neke jot-nišnice ob Belem morju. 4000 km! Dva <Iiii in dve noči vožnje /. žele>7ilico! potem ho -|>et vi-dela oba, ki jima bije njeno s i ee. Moža in Vanja. ki so ju kot prisilna delavca postali na sever.
Poldrugo leto je že t m 1 takrat minulo. Trpela je pomanjkanje in stradala. I/, ljubezni «1» moža in sina je prinašala no-dopovedljive žrtve. V napornem dolu je skladala kopejko za kopejko, <la hi >j prihranila <h nnr za potovamje.
l're b«ižo. Živel j na postajah se veča. Vlak se bliža glavnem mestu llarkovu. Nekdaj, v nje nem skromnem življenju, je bil zanjo najdaijnojši cilj potovanja, sedaj pa zanjo ne pomeni
DISCIPLINA
ničesar drugega, ko desetinko predstoječ«' poti.
In vodno dalje proti severu. Majhne vasi: Oh obeli straneh široke, umazane poti, preproste hiše, ilovnate slone in voli k< slamnate strehe. Tu pa tam i7 vzpetine pozdravlja mlin n:i v« ter, ali pa cerkev z ruskim, eebuljuim stolpom. — H.'Jgo-led — Kursk — Orel. Ravnimi Wazprost irajoči -o, obdelani svet. Xa daljni, osolnčeni pla nati kosci. Nato -pet gnnovi to, neobdelano zemljišče. Z bičkom porastlo planjave s,, menjavajo z žalostnim močvir jolll.
Daleč na obzorju se nagibljo solne«*. Večeri -o. l.n naenkrat ,|i jo milo in žalostno pri srcu. I »rezine jiio domotožjo in hr«>-p< neii je po prijetnem zavet ju -o je }>rbudilo v nji. Neukrotljiva želja, da 1 >■ skoraj, skoraj objela svoja predraga, da t■; se razjokala na moževih pr
sili.
Kako se jima godi ! Kak > bosta mogla preživeti dolgo zimo lam gori na visokem Severn, kjer v ostri zimi ziiirzujojo celo ptiči v poletu.' Kaj, če j.' eden od njiju že žalostno končal * Zmrznil ali umrl za bole znijo in lakoto? Vanja.' Ali Va siiij, njen mož? Morda oba.' Ledena zona jo jo -preletela. Mučeči strah -o je dvignil v i.ji, stisnil so v njenih prsih tlačeče in težko. Potoni bo tu di ona tam gori umrla, daleč oil doma, blizu predragih. Vlogi a se bo na sneženo polje in se prebudila tam, kjer ni več bolečin. — Vlak pa sope v nagi bajočo se moč ter ziblje ženo v plašnih sanjali.
Ko je v zgodnji jutranji mogli bobnel čez most pri Oski. jo jo življenje polagoma prebudilo. Mučne nočne predstavo so se začele izgubl jati. V sive se porajajoči dan je raslol tam zunaj nedostopno kljubujoč Korpusov strmo in zobča->to — silno zgrajena trnja va Ivama (»rožnega.
Že biti vlak milijonskemu mestu, Moskvi, nasproti. volj na velikanski postaji in iilasno govorjenje sopotnikov-
K REVOLUCIJI NA GRŠKEM
ji jo pomagalo iz pobit osti. Junaška mora biti. Njene oči pa so pogladilo sivo vrečo, ki vsebuje živež za oba. Cez zguba no potezo jo smuknil smehljaj in v trudnem pogledu je zagori la tiha lučka. Tako je o^tahi mirna in enakomerna, kakor pokrajina tam zunaj.
Proti severu hite kolesa. Zadnja žitna polja >o že davno izginila v sinji daljavi. Ve liki gozdovi ovirajo krožeč pogled in bohotni drevesni vrhovi požirajo dim kuhajočeg; stroja. Ona pa sedi v svojem
POSLEDICA NEPREVID- i
nosu
Dno 2.'). decembra lanskega leta je obiskal j »opoldne Kieko Al., viničar iz Slaučevasi z ženo Julijami svojega svaka Bol-fonka Borka. Ta je bil viničar v viničariji dr. Bana. tudi v Slaučevasi.• Zvečer istega dne so sedeli pri •domačem pomen ku v sobi viničarja Borka Fic-ko Alojzij, njegova žena J lilija na, viničar Borko, njegova žena Ana ter njen last Blaž Borko. Ko so se pogovarjali o domačih razmerah, je nena<loma zunaj zalajal pes. Bolfenk Borko je hotel pogledati, zakaj pes laja. vzel jo star revol ver ter odšel iz hiše. Ker lajanje zunaj ni prenehalo, je lio-: tel Borko streljati, toda revolver ni takoj funkcijoniral, am-
SIROTI
Spisal A, D. ENNEBY
smehljala, Luiza je pa samo
zamišljeno poslušala vse, kar si jo izmišljal Pieard. Sestala naj bi se zopet z brnsačem. Prvič v življenju -naj bi ga videla; in toplo, prijetno ji jo poštah* pri srcu.
Luiza se je vpraševala, ali ne bo ubožce pred njo v zadregi; ali ne bo zardeval zato. ko,-je bil pohabijon, pokvoka.
Trdno je bila sklenila, tla ne bo pokazala, da je sploh opazila njegovo pohabljenost. Prijazno bo govorila z njim in obzirno mu pove, kako J j pogosto je mislila nanj in kako srečna je. .ta ta zopet skupaj. In v mislih je že vnaprej pripravljala pr»-
nji-no, strašni trenutki, ki sta jih preživela skupaj.... potem Luizino osvobojenje in novo življenj«' v toplem za vet i še ii, pri doma«"*«'m ognjišču. . .
Preproste hru-ačeve besede niso več zvenele kot krik, temvee kot |M*tj«*, in zdelo -e je. da o znani ja jo: "Konce j«* obnpavanja in s«»i/,; po zdravljena bodi svetla zarja vzhajajoč«' jutra n.jice, pozdravljena sreea; našel ~em zopet ljubljenega dekleta!
Očarana Luiza j«1 napeto poslušala; hotela j" -koeiti k oknu; p«>t«'m si je pa premislila in na «*nkrat je prijela Himriko in Marjano za rok*.
— Obe ga jM>znate, — j<- dejala; — ti, Heii
pak se je vžgal šele po par po- {	_	.	. ,
izkusili. Ko je Borko poizkn-i meren nagovor, ki ga bo naslovila na svojega | rika. si videl.-, ubog«*ga Petra takrat, ko si in«-šal sprožiti revolver, um j«, j tovariša iz težkih dni. Toda nobena beseda,| prišla osvoboditi iz Kroehardkinilr rok. a vi. končno, ko se je vžgal, prile-j kar jih je pripravila v mislili, s«* ji ni zdela do-: Marjana.. . predelu ter čaka. Koščeni roki tpl <ic.| izstrelka v obraz. Ko je. volj prijazna. .	! — Da. da, — je pritrdila lo-ta v zadregi im
počivata v naročju. Tako se jo! Borko	da revolver dolu-j Zatopljena v take misli je prišla k zdravniku : ■ spomin na Jakoba ji je p«,gnal vso kri v «davo-
ze drugi dani potopil v noc. — j jt. brezhibno, se je vrnil v so-. Z(lravnik ^ |,il <am določil uro ki čakal jej - poznam ga. tudi jaz poznam tega ubo-e«,;.
J,m U'r l,,"1,r<;1 |,n. ,U'",' V-	•-v oji mladi prijateljici v kabinetu. Prijazno ja i Petra.
• i ver pregledovati. Mudi r leko .	.	.	-	,
^ ____ ; je sprejel, pogledal jia uro m s«» nasmehnil Lm ; hi vse tri stopile k oknu.
Na drugi strani ulice -o zagledale brusača z
so je vrnil v
Zasijalo je jutro, nov dan.
Danes! Samo še nekaj ni Glasneje isn vihameje bije nje- J Alojzij mu je hotel pri tem po-, .
Dih veselega pričako j magati, tudi on je hotel vedeli. zl'
im srce.
vi-n.ia je legel na njeni lici. — kaj pri revolvodju ni v redu.! . —	minut prezgodaj
Snidenje! Njene oči so sanja- da no deluje. Stopil je zato tik ; dični.
I" ven v severno ravnino, toda [pred Borka. Ta jp hotel revol- Luiza pa ni zardela, kakor sicer, če se je kdo ona ne bi vedela povedati, kak j ver izprazniti ter jo začel zato' dotaknil njene sramežljivosti, temveč se je o-Šna pokrajina biti mimo.	j z roko obračati bobnjič na re-1 Z1.ja na z,|raVnika in odgovorila:
Izstopila je. Veliko razbur-• volverju, pri tem pa jo bil olir-| _ j)a j
jen jo so jo je lotilo, ko je sto-j njen proti svojemu svaku Aloj-pila na zamrznjeno zemljo, ki j ziju. V leni trenutku se jo no-j H \ asili ju in Vanju že tako dol nadoma sprožil revolver, kro-g;i nadomešča južna domača j gla pa je zadela Fieka Alojzi-j tla. Olobirko je zašo]>la nekaj- | ja v desno stran prsi. Težko j tela prepričati, da Petra mi. krat. Potem pa je vzdignila ! ranjenega so prepeljali Fieka j — Drago dete, — je dejal doktor H«*bert, — f ulico, z zvesto varovanimi «la-1 takoj v ormoško bolnišnico, j va£a gorečnost me veseli... Ostal sem mož borovi za oba: živila in dve topli j Vendar pa mu zdravniki niso j	Takoj boste lahko govorili z njim, ki bi odeji. Spraševanje, iskanje v,mogli več pomagati in je drn j ^ t.lk() ra<u
tujem kraju. S čolnom jt. pr«i]K*ljala do jetnišnice. Do vhoda j«' prišla, delj j«1 niso pustili. Zadržala jo je straža.
sicer zato, ker sva se po/urili, d;, čim. prej prišli... .laz seiu •namreč upala... • da bo nekdo tu... š<- prej...
Potem se j«» pa ozrla po sobi, kakor bi se ho-
Ko so vladna letala bombard i rala otok Kreto, jim je vsta-ško topništvo s pridom migov arjalo. Slika je bila poslana po radio v Združene države.
"Ali imate iz Moskve dovoljenje za obisk ?*'
Xe, tega ona <nima. O tem ne ve ničesar. Tega ji nihče ni povedal.
"Potom ne smete obiskati nobenega jetnika."
Trdo so se zaprla vrata pred rjo. Vsa otrpla je obstala. Ku nek z mečem bi je no bil mogel raniti tako. Strašno razočaranj1' ji j<* ohromelo vsako mišico. Le na njenem starem, dobrem obrazu je drhtelo bol« «'-e. \ roče solze so jo pekle v oeesnih kotičkih.
Medtem, ko jo s«1 čakala, ne bi si v<Miela pomagati, ne <!a bi mogla razumeti, da bi mogel samo manjkajo«"*! kos pa pirja uničiti vse, je prišla četa jetnikov z tlela. < lt«>p«*li. trudni, so stopali drug za drugim. Zatreslo s<» je njeno src«*. Ali sta zraven l Obraz je bil podoben obrazu. Sivi, suhi, vdrtiti oči, ki so govorile isto bolečin polno govorico, Vasilija in Va-r.je pa ni mod njimi.
Vprašala je ljudi po obeh. Vanja.' 'Neki jetnik j«* molče pokazal gori na opazovalni stolp. A Vasilij ! Tega bcnlo poiskali. Naj 1«^ počaka za ograjo. Xonio je pokimala in uprla pogled na ozuaeeno mesto. Minul je trenotek. Zrla je na stolp. Xad doprsnim zidom je molel vrlini d«*l človeškega to-lesa. Obraza ni mogla spoznati, samo «"*epico s peterozobo zvezdo. Ali je Vanja? Pomi-gala mu j«-. Najpr\-o boječe, potem živahneje, to«la nobeue-ga odgovora. Mož tam gori je stal nepremično. Vrsi mogoči občutki so so polastili uboge žene, ki je po vsem doživetem komaj stala na nogah.
N<uradoma se je tam iz zmešnjave barak izločila neka vi -s«>ka, suha postava. Naglo se je bližala. Vasilij? On je! Vri skajoč, sproščen krik je plani' iz njenega grla. Od veselja ves iz sebe, je hotel planiti k žični okraji, ko ran je iz opazovalnega stolpa zaklieal nekdo: "Stoj!" (Ujetnikom ni dovoljeno, da bi se bližali o-graji; deset metrov pred njo
—	Potem se je pa obrnil k Henriki, rekoč;
—	Tudi vi zagledate zopet nekega, ki nestrp
gi dan ob (i zjutraj radi i/kr- j vavitve umrl. Krogla mu jo ; namreč predrla oprsje, prebila j levo jetrno krilo, presekala!110 pričakuje, kdaj ho va- mogel zopet pozdfa-
razne žilo ob žolčniku ter obtt- j viti.
čnla tik p<nl hrbtenico.	: — Jaz? — -e je začudila Henrika.
S. marca se je zag«>varjal ob- ; Tisti hip je vstopil zdravnikov sluga, toženi Borko pred okrožnim j — \V bo vam treba dolgo čakati, — je dejal sodiščem v Mariboru. Kazpra j ip lm n^t)V niigljaj j«» sluga o.lprl vrata vsto-
vo ie vodil višji sodnik dr. i ................ , . . .
\o ,n %imiii »j j.	pajoei zoni, ki p je gost pai«>olaii zakrival «»brar.
Tombak. obtožbo pa je zasto-: pal drž. pravdnik dr. Hojnik.i Obtoženec dejanje priznava, j vendar pa se zagovarja s tem.; ra,b da je povzročil smrt svojega ! — Moja vroča želja je videti in objeti va-. svaka samo radi nesrečnega ; gospodična Henrika, in vas tudi, go-podiet>:; slučaja, ker je prišel Ficko pre- j Liiiz^i.
— (»ospa. — je tlejala Henrika. — go-po Heberi me je prav kar zagotovljal. da I »i m videli.
blizu revolverja. Dr. Tombak je razglasil končno oprostilno sodbo, priporočal pa jo Borku v bodoče več previdnosti in mu polagal na srce, naj skrbi za dva nepreskrbljena otroka nesrečnega Fieka.
—	Mene? — se je začudila Luiza.
—	Kdo pa ste. gospa? — sta vprašali obe d«-kl«'ti hkrati.
—	Poglejte sami, — j«- odgovorila neznanka in odgrnihi €»br;iz_
—	Marjana! — je vzkliknila Henrika. Marjana! — je ponovila Luiza.
In Henrika jo je krepk«> objela.
"svojo ženo za ograjo. Tekel jo; NVkaJ «'a?i» st» stilii	"«'»» ^aiiotja | odzvati
dalje. V uasletlnjeiu tmiotkn j1,1 wlosti, m sladke s«»lze jima drsele p« j«- počil strel, m o s rečni mož se j «*ili.
jo zgrudil, zadet v prsa. Sedaj j — Marjana! — sta pfmovili dekleti, j« tudi t«*žko preizkušena ž«*na : — Kako me veseli, da vas z«»iH*t vidim, — je omedlela.	| dejala Henrika, — vas, ki ste me rešili s rame
Xa stolpu pa je stal Vanja J ^ vas... ki seji moram zahvaliti. .Isi postanem — strelec — s široko razprti- vjtozova %onHm
ta prišli, gospo brusom in v-eni potrebnim orodjem na hrbtu.
Kopal j«> in na s««bi je imel staro raztrgan«! oliloko; obraz mu je zakriva! klobuk - širokimi krajovci.
—	Da, da, on je, — jo dejala Henrika.
—	Seveda jo on. — je rekla Marjana. Ne da bi -i obrnil k njim. je bnisač odložil
svojo krošnjo.
—	Peter! Peter! — je vzkliknila Luiza z drhtečim glasom. Xa ta klic <e je brusa«" naglo obrnil, stopil nekaj korakov naprej in dvigni! glavo.
—	On!... on j,e! — je vzkliknila Luiza. Spoznala je zdravnikovega posinovljenca in
takoj ji je bilo ja-Tio, da je Peter tisti, ki jo je hotel zasnubiti.
—	To j<- cr.i, go.s pod, — je vzkliknila vsa iz setn- od ves«>!ja, — to j«- on, k? ste ga vi tako izpreineniii.
—	Da. res sem malo popravi! njegovo t"h>, — j«- pritrdil zdravnik -meje; — vedel sem, da vam vrnem vid in treba je bilo popraviti zunanjost tega vrlega fanta, ki je va- oboževal.
'I a ras j«- bil Peter pribit«*! |»o -lopnicah. Pa-<i«-l j<* Luizi k nogam, rekoč:
—	Hoteli me ]»rosiri, da t»i vam dovolil vzeti drugega...
In - svojim obieajnim glasom je pripomnil:
—	Gospodična Luiza, jaz vam ne bom brani! vzeti zdravnikovega po-iiiovljonea. ker n«»če;ii nasprotovati vaši -re«"i.
—	Niti sr**ei sv.iji.gj, tekm«*ea Petra, — je pripoiitni! zdravnik -meje.
j«' meja.) Vasilij pa je vidri |
XXXV.
Tez štirinajst dni so se zgrnijale množice v erkev sV. Suljuca. Vsi povabljeni s0 so hoteli
i........... vabilu policijskega ravnatelja. Slavili
Flenriko (io-dniiomik v prostrani kapeli Luizo in Petra.
Grof il«* Liniercs je !»il ure<lij vse tako, da s, lahko povabljenci prisostvovali obema poro-Icama.
poroko viteza do Vatidreva rardovo. Ob isti uri jo poročal
ini očmi. Nepremičen in otrpe'. Njegov zategli klic "Mati!" je preglasil pok njegovega last nega ofožja. Zbegan in blazen je buljil doli na svoje delo.
Seveda je videl svojo mater, seveda j«* koprnel, da bi š«'l «lo nji* ter jo objel, toda trapilo in strah pred disciplinarno kaznijo je tako velik, da pro \ laduje vsa druga čuvstva. Takoj bo razrešen straže, vedli ga bodo k zasliševanju, kjer ga IhxIo pohvalili.
Njegova mati mi več odprla svojih oči. S srcem, polnim zaupanja in upajo<v*ega veselja, je prišla po nepreglednih poljanah daljne dežele. Izpolnil? so se -njene plašne sanje; K večnemu počitku, daleč od d«»-ma, združena z najdražjim.
V jarku ob ograji pa je ležala siva platnena vreča z živili. Ali jo bo kateri jetnik našel?
Kmalu mato pa je bil mlad, duševno strt človek imenovan za vodmiika obhodne straže, a z neke rdeče deske sveti odslej, kakor goreč svetilnik, njegovo ime — za zgled.
In znova je pritisnila mlado ž«*no na -voje srce.
Po prvih trenutkih pros« sne«" en ja in radosti so si začele prijat«*ljice prip«»vedovati svoje d«»-življaje «xl dneva, ko je bila Marjana zapustila Henriko v Salpetrieri. S«do zdravnik j«* pr«*ki-uil nji Ivo v pogovor, ki bi s«? bil sicer zelo zavlekel.
—	Poslovite se, otroci, — je dejal, — ker pričakuje mše nekoga in «"*e se ne nudim« tmli ta poset ne bo br«*z prijetnega presene«*enja.
—	Men«la govorite o njem, o P«*trn, — j<* «le-jala Luiza.
—	Da, o njem, — je odgovoril zdravnik, — in mislim, da bo vsak <"*as tu.
Komaj je zdravnik izgovoril te bese«le, so s«» začuli od zunaj oddaljeni klici. Bil je brusačov glas: 4 Dajte brusit škarje, nože... nožiče!... Dajbrusit!...
Bil je res- tisti znani glas, aiekoliko liripav in otožen, ki ga je Luiza tolikokrat slišala.
Poslušala je napeto in vsa je drhtela od razburjenja. Glas se je bližal, |H>stajal je vedno močnejši, olienem pa čistejši in radostnejši; blizit zdravnikovega «loma je pa zvenel že kot klic upanja in tolažbe.
Vse minulo življenje ubog«'ga brusača je bilo tako rekoč začrtano v različnih odtenkih teh klicev. Dolgo, težko trpljenje njega samega In
Pieard j«* stal ves čas pred cerkvenimi vrati. In z vrha stopnic je kričal neprestano na grof ovo služiučad. zbrano pred cerkvijo:
— Vzeli smo se, prijatelji, vzeli smo se!... Srečni smo, zelo srečni, vsi štirje! \'s«*h p«-t, s.-ni hotel reči... kajti tudi jaz spadam malo k rodbini.
In dobri starec se j<* smejal in plakal ob enem.
- KOXEC-
Ljubiteljem leposlovja
Cenik knjig vsebuje mnogo lepih romanov slovenskih in tujih pisateljev. Preglejte cenik in v njem boste našli knjigo, ki vas bo zanimala. Cene so zelo zmerne.	|
Knjigarna "Glas Naroda"
SAMOSTANSKI IOVFP
U (BOMAN 12 14. STOLETJA).!^ Vr T J-JxJ
ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL L H.
TRINERJEVO GRENKO VINO
vrača tek, očirti kožo mozoljev in peg.
VIENNA
•BUDAPEST
TRIESTE
•BELGRADE DUBROVNIK
(»0
POLICIJSKA VEST
Pot postaja str me j Aii in hlapce mora konja trdilo držati Le počasi morejo iti naprej. Enkrat gospod Henrik obstoji f
\>!icija je aretirala nekega
m posluša. Zmaje z glavo in gre zopet dalje. Toda ne, ni se m<> lil. Slišijo se hitri koraki daleč za njim. Zadovoljen nasmeh se zaziblje okoli proštovih ustnic. Stopi na ležeče drevo in čaka.
Z velikimi koraki prisopiha Wolfrat po stezi navzdol. Pot mu lije z razbeljenega čela in sopeč obstoji pred proštoin. lil1 še predno pride do sape, prične govoriti.
—	Gospod! Sedaj so že vsi izginili. Tudi zadnji, ki se kar ni hotel umakniti.
—	Res f
—	Premislil sem. In sedaj imam do vas prošnjo, gospod!
—	Govori. Wolfrat.
—	Dovolite, mi, tla sireni z vami, gospod! Glejte, na mirni leži sila. kot kup kamenja, toda mislim, da mi ne bi bilo nikjer boljše, kot pri vas!
—	Torej pojdi! — Gospod Henrik vstane.
—	Lil ko pridem domov, bom govoril s svojo ubogo, dobro Zefo, in če misli, da more prenesti, v božjem imenu, boni šel k oskrbniku in si« niu naznanim.
Gospod Henrik n«' reče besede; samo roko položi na Wolfrat ovo ramo Xato gresta dalje. Ko prideta do drugih, gre Wolfrat naglo h konju.
—	Daj mi, jaz bom napravil boljše! jeti iz lilapčevih rok.
Hajmo ve oči se zabliskajo; toda molče pusti vse storiti. Z boječim pogledom se Wolfrat ozre vanj.
—	Lovec! Sedaj moreš spati!
Konj začuti trdno roko, ki ga je držala, in prične varnejše hoditi.
»Adolfa Kanipla iz Slovenje va-
si, znanega i>ostopaea in stare- j ga grešnika, ker se je potepal t in razgrajal po Ptuju, od koder je za vedno izgnan. Pri aretaciji se je uprl stražniku ' in postal tako nasilen, da ji' morala priti pomoč, na kar so ga odnesli v stražnico, kjer je razsajal kakor zbesnel in kričal češ, da ljubljanska policija ni bila v stanu ga aretirati, še; manj pa je v stanu to storiti' ptujska policija. Le z muko so ga ukrotili in spravili na var no.
NAJHITREJŠA DIREKTNA SLUŽBA V
JUGOSLAVIJO
na največjih in najbolj modernih ladjah, ki plujejo redno v va>o domovino
ODPI.t*TJ.\ I'/-. NEW V< >UK A liu .11 "i I« »SI. \ VIJ K
ROMA 20. aprila. SATURN IA 17. maja. CONTE GRANDE l.jnn.
IzkxrtFtite lo večjo naglico ter n«l<il>m>st in i>-iien<>s( s u-jn. (Li potuj*!-* XARAVStiST l»r»*z i>r*s.-il:ifijn na ž»-U-zrii«--i. Mll.o It >I>.\EIUK SO|„X«"*XK .11 "/.S K 1'UuCE I-" prispeval«, k u<li.l»m«sii in v.-sHjn ui<»ltriiih prostorov, prijazni' postrežbe in izboril*- kuhinje.
riiKKo «;knove rit i»<> jr«;osi..\vi j k
R E X (najhitrejša ladja sveta) ............ 30. marca. 27. aprila. 25. maja
CONTE Dl SAVOIA ...................... 13. aprila; 11. maja; 8. junij*
Vprašujte kateregakoli j«ioblaSfenfBa agenta sili: i STATE ST., X. Y. C.
SL0N0V0 MAŠČEVANJE
mm
2Z9E
ZA

Postalo je pozno popoldne, ko pride gospod Henrik s svojim spremstvom do jezera. V široko skalnato kotlino ni več sijalo sobice, toda visoke planine in vrhovi so še žareli v zlatem sijaju. Zdolaj v senci so bile vse barve polne in site. Xa svinčeno sivih skalnatih stenah vise strmi iglasti gozdovi kot teman žamet, v katerega se je z mehko barvo zajedlo sveže, močno jK>ganjajoče zelenje bukev in brez. Brez sijaja iti pro zorno so razpenja jezero. V daljavi, počasi plavajo posamezne divje gosi. Tam na ploščatem polotoku, kjer stoji kapelica sv. .Jerneja, puhti iz vlažnih tal tenka megla. Vsepovsod lepa tišina; na vodi že osiroteli gorski j»otoki šume tako enoglasno, da njih cuomemo šumenje zadeva ušesa kot tišina.
H ujmo skoči s konja. Dolga ježa ga je zelo utrudila. Ko išče v grmovju, v katerem je bil skrit čoln, naroči gospod Henrik hlapcu, da odpelje konja ob koncu jezera do kapelice Jerneja, od koder bodo moglo ribiči konja v večjem čolnu prepeljati v vas.
Wolfrat porine čoln v vodo in nemirno cvileč skoči llela v čoln; takih vožonj ni imela rada; ker pa je videla, da mora tako biti, je bila prva v čolnu.
—	Kje je pa hlapec f — vpraša Hajmo. — Ima moje o-rožje.
—	Samo pusti mu ga, ničesar ne boš izgubil, — se smeje gosjiod Heairik, — danes ne potrebuješ več orožjo.
—	Nekaj mi manjka in nimam miru.
—	Pojdi in stopi v čoln!
V nekem londonskem cirk't ■ pravi in vzame va-|>n imajo -Iona, kateremu j«* i !
me Kadix. Ta slon je zelo pri j ljubljen pri vseh obiskovalcih.; Najtežje vaje vam izvaja s ču dnvito lahkoto, obenem pa j«-čudovito moder iu pameten, i Pred kratkim je slon Kadix nekega večera zopet razkazo- j val svojo umetnost pred polnim cirku-om. Ko se je ]»ribii žal ograji, si je neki obiskovalec, ki j«' sedel v prvi loži. privoščil slabo šalo ter je slona z iglo zbodel v rilec. Ziuvki pa je, da je slan drugače malo občutljiv, da pa ga vsaka ranica
v A2NO T NAROČNIKE
Poleg naslova je razvidno dš kdaj imate plačano naročnini Prva številka pomeni mesec, dru-ga dan >n tretja pa leto. Zadnje opomine in račun*, smo razposlali za A ovo leto »r» ker bi želeli, da nam prihranite toliko nepotrebnega dela in stroškov, za to Vas prosimo, da skušate na ročn:no pravočasno poravnati Pošljite >o naravnost nam ali j« pa plačajte našemu zastopniku v Vašem kraju ali pa kateremu izmed zastopnikov, ko ji h iment so tiskana z debelimi črkami ker so opravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjer je kaj naših rojakov naseljenih..
h Jugoslavije.
na koncu rilca močno boli. — |
Kajpada je vbod z iglo v ko- califuknia:
-,	,	,	ii-l San Fran<-I*e«>. Jacob I^ausIJo
net! rilca suma zelo zabolet |cui.0Rai»0: Toda slon ni pokazal nobene i PueMo, Peter Cnilg, a. suftw bolečine in nobenega srda, am- • Waisenimrg. m. j. ba^uk pak je mirno izvajal svoji* va- i j«' do konca. Ko so mu na ko;i iMi ljudje burno plo-kali, m-jim je veličastno priklonil, kakor je bil vajen v-akikrat.
Sedaj bi bil moral slon za pustiti amio. Ta večer pa -o n: obrnil proti izhodu, ampak je počasi korakal {»roti lož*, kjer ji' sedel ti<ti gospod, kateri ga je bil zbodel. Pred njim je mirno iztegnil svoj rilec, ga zgrabil čez pas, dvignil v zras in tako hudo treščil ob tla, da je nesrečni gospod nezavesten
INDIANA :
Indianapoti*. IxjuI^ llinlch I ILLINOIS;
<Jlji»*ajr«>. J. IVrf-IP. j. I,nk»nleti Cieero, J. Kabian i Chlrajjo. Cl<-er* in Illinois»
Juliet. Mary Baml>i<-ti. Joseph H«-«* vat
I .SI Silile. J. S|N»1iet) .Maseoutati. Frank Anjcustln North 1'biniKi). Jože Zelene KANSAS: < Ji ni nI. A^iie«) Motnih Kansas City. Frank Žagar
MARYLAND:
KIt'/.inlHit. Fr. V.nloplvpo Stover. ,1. Cerne (za l^nna.. W. Va. in MO. l
Smrtne žrtve pijanskega tek movanja.
I/. Beograda poročaj marca:
Tudi naši pravoslavni bratje imajo svoj "pust", ki pa za-vzuua ves teden pred štiridc-•-< tdanskim velikonočnim po-stoni. Ker imajo tudi letos pravoslavni verniki veliko noč sedem dni za nami. so imeli začetek svojega pusta, takozva-

SLOVENIC PUBLISHING CO.
TRAVEL BUREAU
«1« WBST lltb STREET NEW IOBL I«. I.
PlSlT* NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV. REZERVACIJO KABIN. EN POJASNILA ZA PO-TCVAKJ1
DE
3332!
? ! i
i :

SHIPPING ip! NEWS
29.	marca:
IfiretiKHria v Cherbourg I "r-u.t-n . Bremen
30.	marca:
Pari« v Ilavre Stullpsirt v lia-mt'iirg x Kex v Omoa
5. aprila:
"»lympie v Cherbourg
Kuro[.;t v l:r*'iitfii
I I:i vre
lla^e
6. aprila:
4'hamplitiri i 10. apr la: Washington
12.	apri a: Maji-slii- v Che; Suur g
13.	aprila:
lie «le France v Havre
1'onte >lj Suvjia v Oenoa
aprila: '^reURju-ia v CherU.urg
II__> Uremeii v itremen
20. apr.la: Coma v Trst 1'aris v Ilavre Z*, aprila:
Manhattan v Ilavre 26. aprila:
Kuropa v Bremen A<iuit:inia v Cherbourg
27.	aprila:
l.afu>-eue v Ilavre Ilex v Oenoa 3. maja;
.\lajeMlic v Ctn-rbi'irg 4 maja.
Clutfiipluin v Ilavre S. maja:
\Va«hiriKto.» v Havre Herelix.irirt v CllerN.urg
10.	maja:
l:r»-ine:i v ISrerneu
11.	maja:
I'ari« v Ilavre 1-- iiie «|| Suvoia v Cenoa 15. maja:
A<iuitaiila v Cherljourg t7. maja:
Km.-iti v IJremen Sal ni iiia v TrM 18. maja:
I le .I.. Krati, i; v f !.i vre 22- maja:
Maji-Klii- v Cfierbourg M.itihaltan \ Ilavre 2S. maja:
''bam plain v Ilavre l:ex v Oenoa
28.	ma;a:
l:reinen v Mieiron
29.	maja:
IVr.-niraria v Cherbourg
• lie
pok lade", preteklo jnj (j
lie lin
m deljo. prihodnjo ned<-ljo l>o-do " lic le poklade'*, potem pa l»o čisti" pondeljek. prvi dan posta. Mesne poklade so zadnji dan, ko se še lahko vršijo že- j, nitovanja, bele poklade so zadnji dan vživanja mesnih jedi.
To, kar razumemo mi pod
Zmagovalce — bekrijski kralj — je l»il po svoji zmagi tako da so ga morali spraviti v
bolnišnico. Zdravniki dvomijo, la bi ostal pri življenju. l*ol ure pozneje pa so prinesli v bolnišnico drugega bekrijske-?a kralja z vsemi znaki za-stru]»Ijenja /. olkoliohmi. Tretji j primer se je doirodil istima di.e !
je zmagal pri tekmi z '.ganjeni neki Milni in Kistič.
Hela si j<» na koncu čolna poiskala kar najbolj neudoben i , , v , . . .. 1	.
. xr i i -	t - . ,, •	i	» XT i obležal. Ljudje so se s počet k:
prostor. Na deski v sredini sedi Haimo ?K»leg gospoda Hen- , ,	. i... . , ...
rika, ki je odložil lok in palico položil na dno Wolfrat, stoječ	^ty^lh, a cirkuški u
ua zadnjem koncu vesla, ("'oln proni z močnimi sunki, ila je
llela skoro pri vsakem sunku padla v vodo. Gos]>od Henrik jo
jK>kliče k svojim nogam; res tudi pride, toda takoj se splazi
ua prednji konec čolna in cvileč gleda .na suho. Tiho drsi čoln
l>o vodi. Nikdo ne govori. Vedno bolj se približuje ploščati
breg skalnate doline, v kateri je stala kapelica. Naenkrat pa
se Hela dvigne, trese se in viha nos.
— Kaj pa ima pes? — vpraša gospod Henrik. Komaj pa
izgovori, Hela zalaja in z velikim skokom skoči v vodo ter
željno plava proti bregu. Razburjen vstane Hajmo in ]>okaže
z roko
MICHIGAN : Detroit. Frank
St,. I ar
MINNESOTA:
službenci so jih kmalll pomil i- Chisholm. Frank ftonie li. Za strah tudi ni bilo nobe	Jos J IVs*el
i	. ,	i Ereleth, I^m>s GonSe
nega vzroka vec, ker se je slon | r.iiWrt, i.„„is Vessel mirno obrnil in odkorakal. j Hihhing. Joiiu PovSe
-__j Vlrjdnla. Frank llrvatleb
PRINCESA-PLESALKA Roundup. M. M. Panlan
\Vashoe, U Cluimpa
Madevi Kvkantor je po izja- Nebraska : vali pariške kritike nova, nine-' '»muha. i». Broderfek go obetajoča zvezda na nebu NEW TCUK: plesne umetnosti. Madevi je! ^"f.u^^SL.
Gospod, f»oglejte tam! \redved! Medvcnl! Hoče prepla- T>rini'i>s* m nečakinja bivšega
.............kralja Mor-
vai jezero.
A' od<laljenosti enega streljaja od brega vidijo glavo zve line kot rjavo klado plavati po vodi. Medved je že opazil bližajočega se psa; omaliovajfr plava dalje, nato pa se naenkrat obrne in lioče splavati na breg. Lajajoč in pihajoč vodo iz gobca šine Hela prpti medvedu.
—	Gospod! Gospod! Moramo za njim, — pravi Hajmo, — ali pa bo konec dobrega psa.
—	Veslaj, Wolfrat, veslaj! — zakliče gospod Henrik z zvenečim glasom, prime za pšioo ter sname z rame lok. ,
G1	•
Wolfrat se v pre v veslo, da palica zaškriplje in ko se go->,pod Henrik pripravi na strel, potegne Hajmo, ne meneč se za rano in slalwst, lovski nož izza prostovega pasu. Glasovi so dosegli kapelico. Pater Desert its se prikaže na bregu in ko zapazi, kaj se g<Vdi, zakliče proti kaj»elici:
—	Walt i! Moja palica!
Medved pride v plitvo vodo iu prične hoditi. Tedaj ga doide Hela in skoči nanj. Medved dvigne taco in udari; cvileč se prekotali |»es in izgine v vodi.	!
—	Pritisni, Wolfrat, ali pa bo konec Hele. Uboga Hela!: zavpije Hajmo.	.	I
Pes pa se zopet dvigne in skoči iz brizgajoče vode na medveda. i
—	Streljajte, gospod, streljajte!
Lokova struna zabmi, toda majanje čolna je motilo strel; pdica samo oplazi medvedovo glavo ter šine čez gladko vodo.
Z glasnim lajanjem skoči Hela, nato se zagrize v uho medveda, ki stoji zravnan v kipeči vodi in stresa, da Hela leti po zrftku.	>
;v (Dalje prihodnjič.)	~ .
OHIO:
liurberton. Frank Trohs Cleveland. Anton Botiek, fhas. liar-linger. Jaenb Itesnik. John Slaoplb
tlirard. Antmi Nu^Mle
Lorain, Louis Balant, John Turn še
Warren. Mrs. F. Racbar Youngstown. Anton KlkelJ
kambodžaiskega dona. V njeni domovini se princese že od .'!. leta pričnejo učiti prastarih, ritualnih kam-bodžalskih plesov, ki so, kakor znano, jiekaj prav posebnega. Toda Madevi se je rodila v tujini, nje oče živi v pre- orroon: gnanstvu v Parizu, in ni imela j Oregon nty. ore., j. Kobiar nikoli prilike, da bi se učila Pennsylvania-plesno umetnost, sama cd sebe je začela plesati in so jo vključili v neki balet, kjer se je hitro razvila iu zbuja s svojimi čudnimi plesnimi domisleki veliko upanja. Pravijo, da utegne postati najboljša plesalka Evrope.
v Glihovcu nedaleč od Palan-pustnim veseljaeeiijem. >c po j j.(, rp.|ni
sibskih vaseh začenja po sta-j y
rem običaju že tio mesnih po ! i •	- , .* ,r.., n. • -, -
. . . . ;'	' , , , , Kl	J' >H< 1 urla«lko i/pil .> htn \
kla<lah. < >d ene i»ok ade do	: i
.	..... '	zganja, a je neka| ur pozne le
druire ooiskujejo po st.vreni o
bičaju mivoporoeenei svoje sorodnike, kar je združejio z velikimi gostijami. Poleg tega i pa se do čistega ponedeljka poj vaseh in mestih prirejajo tudi ' "bekrijske slave'*, katerim bi j mi najlepše rekli — krokarski ! pustni večeri. To ««> brez dvoma ostanki staro.lavnih Kil j rent o vi h svečanosti.
Največ bekrijskih slav se
umri za mizo.
Berač, ki je zanus+il četrt milijona dinarjev.
V Baškem <>radištn j«- n»-davno umrl (»C-letni berač Mi-hajlo Kortiiš. \' njegovi slani ajači st> našli i(KH) l)'m gol.»vine ter v.ožile knjižice za četrt milijona Din. Oblas ti SO 1 lil I 1 ugotovile, da je bil Kornič lastnik neke hiše v Ženinim, ki d leti prodal. Doslej mo ni še nihče oirla-
prireja v nedeljo pred čistim ponedeljkom. Pripravi se bolj j-I1* l,n'd skromna pojedina, ker jc pač S(' zo desei glavna pozornost posvečena pi- j S1'-jači. Na mizo postavijo dve
steklenici, v vsaki namestu Obsodba zaradi poneverbe, sveče steblo "praziluka*' (po- I>nMl okrožnim s«xliščem v ra), v katero je navrhu za tak- Zagrebu se je zagovarjal biv-njciia rdeča paprika z od reza-, hišnik Jadranske li i m vrhom. Paprika jc napol-: va|I|4, družbe Nikola njena z oljem, da gori v njej
"GLAS NARODA" pošiljamo v staro domovino. Kdor ga hoče naroČiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za stari kraj stane $7. — V Italijo lista ne pošiljamo.
Ambrldsre, Frank JakAe Rr«.n^hton. Anton Ipaver Claridge. Anton Jerlna Coneniaugh. 4. Itrrmec F.\p<irt. Lnuls Snpanflf Farrel. Jerry Okorn Forest City. Math Kamin »■»•eensburg. Frank Novak
J- ^nsfown, .l<»lin Polantz
iJLayn. Ant. TauZetj Lnizeme. Frank Ballfieh Manor. Frank Demshar Midway. Jolin Žn«t Pittsburgh. J. Pogarar Presto. F. B. Itenwhar Steel ton. A. Hren Turtle Creek. Fr. Srhifrrr Wo^t Newton. Josenh Jotso WISCONSIN •
Mi'wjinkee. TVe^t A 111* Frank fckofc sin-l»oy}rati. JoMph Kakei WYOMINO:
R««ek Sprtnes. Loui« Tanrha^ niatnondrllle. Jne Rolleb
močna lučka. Domačin te be-krijske slave je možak, ki je prejšnje leto zmagal, to si* pravi : vse sopivce spravil pod mi-( '/.d. Pije se rakija in vino. Prihajajo člani lit krijskega društva, ki pijejo in pijejo. Pri-1 liajajo seveda tudi prijatelji, znanci in radovedneži. Pri večjih slavah je seveda tudi ciganska godba. To traja vso nedeljo in v ponedeljek le s to raz-
zavaro-M aro ld
zaradi poneverbe 1 »,< M M» Din. Mož. je dejanje priznal, zagovarjal pa s* je, da ga je zapeljala slaba družba. Večino pone ver jcuega denarja je zapravil v družbi veselih žensk. Obsojen je bil na ti mesecev stro-Jgega zapora in na izgubo častnih pravic za leto dni. ~~
Roparski umor.
Malem Tdijožu pri Subo-
liko. da so na mizi samo post-|tiei s(> naAli t(' (hli "" tvo v njene jedi. hren, retlkev in kislo	stanovanju vdovo Ivanko •zelje. Miza se polni s steklenicami, pije se pa samo še vino.
Mosonko. Zdravniki so ugotovili na vratu sledove davljenja. Ker je bila pokojnica pe-tična. domnevajo, da je postala žrtev roparskega umora.
Strašna osveta.
V Mendalini blizu Sibenika je 21-letni delavec Mate Cap-
Vsak cnarapnik Iziu patrMI« n sv»
t«, katera Je prejel. Zastopnike raj*
UPRAVA "GLAS NARODA"
če se tekmovalci niso odločili za samo raki jo. Drug za drugim cepajo pod mizo iu zad-. nji, ki ostane, je zmagovalec, j | Okrog vratu mu obesijo venec! 1 rdečih paprik v znak časti do- j .mačina bekrijske slave za bodoče leto. Marsikaj se je že ink s kuhinjskim nožem zaklal j zgodilo, da je ta ali oni bekri- H8-let nega Spira Jurkoviča. o-|ja plačal svojo slavo z živijo- črta štirih otdok, ker ga je dan ujeni."	prej Jurkovič s svojim bratom
O takih tragičnih zaključkih vrtni premlatil. Po zločinu je tekmovanja v pijančevanju po- (Vplak pobegnil, vendar so ga ročaj»> že sedaj iz Smenlen v- ujeli mornarji, 'zvezali iu izro--kc Palanke, dasi so glavne be- čili orožnikom. Pokojni Jurko-krijske slave na dnevnem redu vič je bil znan kot kvartač in šele prihodnjo nedeljo in na pretepač, zanemarjal je rodbi-čisti ponedeljek. V Snietlerev- lm in jemal denar celo oil svo-ski Palanki so mnogi meščani jih otrok. Zato se za mrtvega sami zbrali denar za veliko be-' očeta in moža niso zmenili ne krijsko slavo v neki kavarni.' otroci in ne žena.
Ali imate * Koledar
za 1.1935
Za 50
centov dobite
160 STRANI ZANIMIVEGA ČTIV A — POVESTI, CLAN-KI IZ ZEMLJEPIS-JA, ZGODOVINE IN NARAVOSLOVJA. — POLEG TEGA SPISOV DVEH NAŠIH PISATELJEV TROHE IN R U P N I K A; ŠA-LJIVKE BUKOVIN-SKEGA.
Slovenic Publishing Company
216 West 18tk Street New York, N. Y.
Pošljite
naročilo še danes!