1 J L 1:41 C/ PPI.*.wri9SKI DNEVNIK Poitnlna plačana ? gotovini rA Abb. postale I gruppo LGD3 4UU lir Leto XXXVn. Št. 126 (10.948) TRST, petek, 29. maja 1981 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi, POVERJENI PREDSEDNIK BO ZAČEL V PONEDELJEK POGAJANJA S STRANKAMI Pertini je spet poveril mandat Forlaniju medtem ko PSI zahteva predsedstvo vlade Socialisti začasno suspendirali svoje člane, ki so vpleteni v zadevo P2 - Spadolinijeva kandidatura vedno bolj verjetna - Komunisti dosledno zahtevajo sestavo vlade demokratične alternative RIM — Kot je bilo pričakovati je Pertini poveril mandat za sestavo nove vlade Arnaldu Forlaniju. Ob tem so mnogi zlobni jeziki pripomnili, da je v Italiji nemogoče doseči kar koli novega, če niti škandal s framasonsko ložo P 2 ni uspel spremeniti političnega okvira. Forlani je mandat sprejel s pridržkom in takoj med splošnim presenečenjem, napovedal program svoje bodoče vlade: boj proti inflaciji, proti terorizmu ter za obnovitev področij, ki jih je prizadel potres. Za tem se je sestal s demokristjanskim tajnikom Piccolijem in napovedal, da bo v ponedeljek začel posvetovanja s strankami. Za sedaj lahko računa Forlani na podporo dveh strank: Krščanske demokracije, kar je bilo jasno od vsega začetka in socialdemokratov, kar pa je mnogo manj jas PO ^PREDHODNEM DEPOZITU »NA IZPLAČILA VVALUTI Zaskrbljenost in protest vseh strok gospodarstva Podražitev uvoza bo vplivala na zmanjšanje zaposlitve in na povišanje cen ■ Ukrep velja tudi za italijanske turiste RIM — Nenadejana odločitev vlade, da je še po uradnem odstopu ponovno uvedla za vsa izplačila v tuji valuti obvezni «predhodni depozit 30 odstotkov (v lirah) izplačanih zneskov, ki jih bo državna banka obdržala za tri mesece ne da bi potem izplačala nikakršnih obresti, je povsem naravno izzvala. val protestov v poslovnih krogih in v sindikatih. Po prvih računih predstavlja namreč ta ukrep za italijanska podjetja, ki so prisiljena kupovati velik del surovin V tujini, novo breme okrog 400 milijard lir. Ob istočasnem naraščanju vrednosti dolarja, zadnjih kreditnih omejitvah in visokih bančnih obrestih, bodo mnoga podjetja prisiljena zmanjšati uvoz surovin In zato zmanjšati proizvodnjo ter število zaposlenih. Med prvimi se je oglasil predsednik združenja industrijcev Mer-loni, ki je pozval vlado, naj nujno popravi zakonski odlok, tako da oprosti tega bremena surovine in blago, ki je le začasno uvoženo. Podobne zahteve so posredovala Forlaniju in pristojnim ministrom (ki tudi po odstopu opravljajo u-pravne posle) vodstva strokovnih združenj obrtnikov in malih industrijcev. ki ugotavljajo, da bodo manjša podjetja postavljena pred izbiro: zmanjšati proizvodnjo (in zaposlitev) ali pa povišati cene. Združenje trgovcev ugotavlja, da bo prva posledica vladnega odloka po vsej verjetnosti podražitev potresnega blaga za 2,5 odstotka, kar bo le pospešilo inflacijo. Zaskrbljenost in protest so izrazile tudi strokovne zveze veleposestnikov, ki jih skrbi podražitev krmil, tekstilnih industrijcev, uvoznikov premoga, turističnih agencij, skratka vseh strok, ki niso oproščene tega novega finančnega bremena pri poslovanju s tujino. Kot je znano, so poleg petroleja in pšenice oproščena «predhodnega depozita* na izplačila v tuji valuti le nekatere vrste blaga in storitev, ki jih navaja včerajšnja okrožnica ministrstva za zunanjo trgovino. Med njimi velja omeniti vračila na Posojila iz tujine, pokojnine, plače italijanskih zastopnikov v tujini, u-v«z tujega tiska, stroške za prevoz blaga, odškodnine zavarovalnic,, vplačila v avtonomnih računih v lirah z Jugoslavijo pri podružnicah državne banke v Trstu in Gorici, ter stroške za študij, zdravljenje sli poslovna potovanja v tujini. Obveznemu pologu so pa podvrženi italijanski državljani, ki gredo v tujino na turistična potovanja. Ti smejo vzeti s seboj običajnih 100 000 lir v italijanski valuti in zamenjati v banki s tujo valuto na daljnjih 100.000 lir. Če bo pa hotel kdo dobiti še tuje valute (v mejah dovoljenih nadaljnjih 900 000 lir na leto), bo moral pri tem položiti 30 odstotkov njene vrednosti v lirah, ki mu jih bodo vrnili šele po 3 mesecih in brez obresti. Po drugi strani pa zadnji nepriljubljeni vladni, ukrep vsaj včeraj še ni prinesel posebnih rezultatov glede obrambe tečaja lire, kj je bila njen neposredni povod. Lira je •icer nekaj malega pridobila v me- njavi z. drugimi evropskimi valutami. Do dolarja, ki je bil včeraj vreden 1.160.50 lire se je okrepila za nekaj več ^ kot' 3 lire, na kar pa je najbrž bolj vplivalo zmanjšanje bančnih 'obresti v ZDA. MILAN — Skupščina novinarjev vseh časnikov, ki so lgst založbe Rizzoli, je proglasila sindikalno a-gitacijo, ker jim lastniki (po prodaji 40 odstotkov delnic zaprtemu bankirju Calviju) nočejo dati zadostnih jamstev o strogem ločevanju med finančno upravo in usmeritvijo poročanja. Pooblastili so tudi koordinacijski odbor med uredništvi, da odloča o izvajanju tridnevne stavke. no. Dejstvo je, da se je PSDI zelo hitro odrekel sporazumu o posvetovanju s socialisti in z navdušenjem napovedal vso svojo podporo drugi Forlani jeti vladi. Težave nastajajo pri drugih strankah. Republikanci so nekje v dvomu in že vidijo svojega človeka v palači Chigi (v Rimu te dni vztrajno kroži domneva o Spadoliniju kot predsedniku vlade, možnost, ki bi jo demokristjani utegnili podpreti, če bi Forlanijev poskus spodletel). Liberalci se s svoje strani držijo načela, ki so se ga držali komunisti na pogajanjih za sestavo prejšnje Forlamjeve vlade, se pravi «ali v vladi ali v opoziciji*. Najbolj vprašljivo je seveda stališče socialistov, saj je prav Craxi pospešil mehanizem, ki je sprožil krizo, ko se prejšnji ponedeljek ni udeležil sestanka na vrhu pri Forlaniju. Dejstvo je tudi, da imajo socialisti vedno večje ambicije. Včeraj se je sestalo vsedržavno vodstvo socialistične stranke. Potem ko je Craxi v prejšnjih dneh nekoliko omilil ton svojih izjav, je včeraj odločno izjavil, da se ne bo sprijaznil z demokristjanskim izsiljevanjem, obenem pa je dal razumeti, da se nikakor ni odpovedal perspektivi socialističnega predsedstva vlade. Politični opazovalci v Rimu so mnenja, da bodo socialisti zavrnili prvi Forlanijev poskus, da bi sestavil vlado, ki bi bila v bistvu nadaljevanje dosedanje. To pomeni, kot je rekel Rino Formica, ki bi kmalu moral postati Craxijev namestnik, da socialisti hočejo korenito prečesati 35 let demokristjan-ske oblasti in da se zato ne bodo zadovoljili »z bršljanovim listom* s čimer je očividno meril na možnost vlade pod Spadolinijevim predsedstvom. Na včerajšnji seji vodstva so socialisti, da bi oprali svoj u-gled, začasno suspendirali vse svoje člane, ki so vpleteni v zadevo s framasonsko ložo P2. Tako je prišlo do spremembe v delegaciji, ki se bo pogajala o sestavi vlade. Iz nje je namreč izpadel načelnik socialistične skupine v poslanski zbornici Labriola. Vendar se socialisti zelo dobro zavedajo, da Krščanska demokracija ni na noben način pripravljena odpovedati se predsedstvu vlade, Včeraj se je sestalo tudi vodstvo komunistične partije. V pogovoru s časnikaji je Natta potrdil, da se KPI odločno drži svoje politične linije ter dosledno predlaga sestavo vlade demokratične alternative. Komunistični) predstavnik pa je tudi dodal, da bi KPI utegnila proučiti s pozornostjo možnost sestave take vlade, ki je ne bi vodil demokri-stjanski predstavnik in ki bi se zavzemala za politične in družbene spremembe. V Rimu je marsikdo mnenja, da tako stališče komunistične partije ne odpira perspektiv za Craxijevo kandidaturo, temveč za sestavo vlade, ki bi jo vodil republikanec Spadolini. R. G. KONEC SOVJETSKO NEMŠKIH PREDNOSTNIH ODNOSOV? Moskovska «Pravda» napada kanclerja Helmuta Schmidta Očita mu, da je prestopil k jastrebom in se izneveril dosedanji politiki MOSKVA — V včerajšnjem uvodniku je moskovska «Pravda» z ostrim napadom na sedanjo zunanjo politiko zahodnonemškega kanclerja Helmuta Schmidta nakazala praktični konec dosedanjih priviligiranih sovjetsko-nemških odnosov. Napad je bil toliko bolj oster, saj iz njega preveva užaljenost, da se je Schmidt izneveril svoji dosedanji spravljivi politiki in se je «pridružil jastrebom z druge strani Atlantika*. Moskva je že mesece dvorila in poskušala sejati razdor med evropskimi prestolnicami in Washingtonom glede vprašanja namestitve novih ameriških raket srednjega dometa v zahodni Evropi. Resnici na ljubo so bili njeni uspehi borni in niso šli dlje od na čelnih izjav zahodnonemških predstavnikov, da je treba vzpostaviti dialog med Vzhodom in Zahodom. Bonn pa se je na rimskem zasedanju atlantskega zavezništva odločno pridružil ostalim članicam in potrdil že staro stališče, ki ga je Moskva vedno zavračala, da je namestitev novih sovjetskih raket «SS 20» porušilo ravnotežje sil v Evropi. ZRN ni pokopala svojih stremljenj o pogajanjih s SZ. a je poudarila, da je treba še prej ponovno vzpostaviti ravnotežje sil. Vseeno pa je Bonn v Rimu dosegel, da so se ZDA obvezale na poli ga jan ja s Sovjetsko zvezo «še pred koncem leta*. Ocene takih sovjetskih sprememb so v Bonnu deljene. Del po litičnih opazovalcev trdi, da je Moskva opustila priviligirane cd-| noše, ko je z Giscardovim porazom ostal v Evropi edini sogovornik Schmidt. Marsikdo pa je prepričan, da skuša Moskva spraviti Schmidta v zagato zaradi deljenih mnenj v vrstah nemške socialdemokracije glede vprašanja «evroraket», s tem da daje večjo težo Brandtu in njegovim pristašem, predvsem pa socialdemokratski levici, ki zagovarja pogajanja za vsako ceno. ...................................................................................................................................................n.....Miiiinimmimimiiniiiiiiiiiiiiiiii....iiiiiiiimmiii.......... KLJUB ODMEVNOSTI AFERE OSTAJAJO OSUMLJENCI NA SVOJIH MESTIH VIŠJI SODNI SVET SE NI IZREKEL O SODNIKIH S SEZNAMA LOŽE «P2» Odločitev bodo sprejeli šele na osnovi izidov preiskave posebne komisije Danes sestanek upravnega sveta RAI - De Martino prejel nove dokumente REVI — Vse poti vodijo v Rim, pravi znani italijanski pregovor, to pa prav gotovo velja tudi za zloglasno framasonsko ložo «P 2» in njenega kolovodjo Licia Gellija. Na osnovi dokumentov, ki so jih zaplenili v Gellijcvi vili v Arezzu je namreč sodstvo odprlo ali celo ponovno odprlo več preiskav, še več pa je tistih, ki po zadnjih odkritjih in sumih zadobivajo pov»cm različen videz in bi jih bilo zato treba poglobiti. Skratka vedno bolj se vsiljuje sum, da se okoli fra-masoncev sučejo vsi škandali zadnjega desetletja. Kljub velikemu prahu, ki ga je afera dvignila pa skoraj vsi osumljenci, ki so na znanem spisku fra-masonskih članov in simpatizerjev ostajajo na svojem mestu. Dokler niso sumi podkrepljeni z dokazi, avtentičnost seznama pa nesporna, se nihče noče odreči položaju. To so dejansko potrdili tudi člani višjega sodnega sveta, ki so te dni morali odločati o usodi 15 svojih kolegov, ki jih je Gelli uvrščal med svoje «privržence». Po razpravi, o kateri pravijo, da je bila ogorčena, so se člani sodniškega samovladnega organa opredelili za previdno stališče. iniiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiKuiiiiiiiiimiiiHiiiiiMiiiiiiifinmiiHimiiiiiiMiiiiimiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiitiimiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiimiii« Margaret Thatcher v Ulstru Preden bodo sprejeli katerokoli o-dločitev je treba počakati na izid preiskav, ki so jo poverili svoji prvi posebni komisiji. Na včerajšnji tiskovni konferenci je podpredsednik te komisije Mario Sannite dejal, da se je višji sodni svet odrekel prenagljenemu ocenjevanju osumljenih članov, ker bi to lahko zvenelo kot neprimerna sodba, ki bi bila poleg tega zelo nevarna in bi prispevala k stopnjevanju težkega vzdušja sumničenj na račun državnih inštitucij, šele na osnovi izsledkov preiskave bodo sodniki sklepali, ali je potrebno seznaniti o vsej zadevi pravosodnega ministra in kasacijsko sodišče, ki morata izreči poslednjo sodbo. Na izrecno vprašanje časnikarja pa je Sannite dejal, da sta delo sodnika in pripadništvo »prostozi-darstvu* povsem nezdružljiva pojma. Odločitev višjega sodnega sveta pa ne upošteva — ali pa morda predobro upošteva — dejstvo, da bo 14. junija zapadel mandat vsem njegovim članom in bosta morala parlament in sami sodniki imenovati novo vodstvo. Upanje, da bo komisija pravočasno in obširno o-pravila svoje delo, je torej pravzaprav splavalo po vodi. Mnogo odločnejši je vsekakor bil obrambni minister Lagorio, ko je poslal «na dopust* poveljnika obo-ženih sil admirala Torrisija in tri druge višje častnike, ki so sicer odločno zanikali, da pripadajo loži «P2». Že danes pa se bo ponovno sestal upravni svet RAI, ki bo moral razpravljati o položaju časnikarjev, ki so v Gellijevih seznamih, med katerimi sta tudi ravnatelj TG 1 Franco Colombo in ravnatelj GR 3 Gustavo Selva. Tudi znotraj državne radiotelevizijske ustanove se u-gledni «stolčki» majejo, čeprav st osumljeni krčevito upirajo odstopu in na vse štiri vetrove trdijo, da gre za provokacijo in špekulacijo. Namestnik državnega pravdnika Sica pa je medtem zaslišal bivša sodelavca nekdanjega ministra za zunanjo trgovino Stammatija. Giuseppe Battista in Lorenzo Davoli, ki rta osumljena političnega vohunstva — Gelliju naj bi posredovala .dokumente o škandalu ENLPutro-min» — sta baje izčrpno odgovarjala sodniku. Ob koncu zasliševanja sta se tudi prostovoljno podvrgla kaligrafskemu izvidu. Njuni pisavi bo nato strokovnjak primerjal z nekaterimi fotokopijami, ki so jih zaplenili Liciu Gelliju. Predsednik preiskovalne komisije o aferi Sindona De Martino, ki je z odločitvijo, da se objavi seznam domnevnih framasoncev, posredno sprožil vladno krizo, je včeraj napovedal, da mu je milansko sodišče posredovalo več novih dokumentov. Gre za okoli petsto potrdil vplačit-ve članarine za skrivno ložo «P2* in druge denarne prispevke za framasonsko dejavnost. De Martino je tudi sporočil, da so bila nekatera imena na Gellijevem seznamu podčrtana z rumeno barvo, droga z navadnim črnim črnilom, ostala pa sploh niso bila podčrtana. Kaj to pomeni, in seveda še marsikaj drugega bodo morali šele ugotoviti. VČERAJ ZAČELA SVOJE DELO Komisija za podpore bivšim deportirancem in zapornikom v Rižarni RIM — Včeraj se je umestila posebna komisija za priznavanje pod-ix>r bivšim deportirancem v nacističnih taboriščih in bivšim zapornikom v tržaški Rižarni. Že na prvi seji je pregledala številne prošnje in je sklenila pospešiti ritem sej, da čimprej opravi svoje delo. iiMMiiiiiiiiifiiiiiiiiimiiiiiimimiimfiiiiiMimnimiiuiitiiiHiiiiiiitimiiiiimititmiiiiiiiiiiiiiiinmiiiiiiiMm LE DAN PO ODHODU PHILIPA HABIBA Napad m palestinske protiletalske rakete Sirsko letalstvo ni prestreglo izraelskih letal Kmalu srečanje med Beginom in Sadatom TEL AVIV - Niti 24 ur potem ko je posebni Reaganov odposlanec Philip Habib zapustil bližnje vzhodno regijo, so izraelski lovski bombniki napadli protiletalske raketne baterije, ki so jih baje za Palestince namestili Libijci na obalnem območju Damurja, 20 kilometrov južno od Bejruta. Po izjavah izraelskega generalštaba je napad uspel vsi «phan-tomi* so se vrnili v svoja oporišča. ne da bi jih sirsko letalstvo napadlo. PLO je potrdila napad, BELFAST — Še dva mrtva v Londonderryju. To je »obračun* o-biska Margaret Thatcherjeve na Severnem Irskem. Thatcherjeva je prišla nenapovedano, ob izrednih varnostnih ukrepih. Peljala se je v blindiranem vozilu, v središču Belfasta pa si jp celo upala na «shopping», obdana s kordonom policije, ki je skrbel za varnostno razdaljo med njo in množico, ob splošnem ploskanju in občasnih vzklikih »morilka!». Obisk Thatcherjeve je predvsem simboličnega pomena, saj je pravi izziv republikanskim gverilcem IRA; ministrsko predsednico je spremljal britanski minister za Severno Irsko Humphrey Atkins. V pogovorih, ki jih je imela v Belfastu je Thatcherjeva ponovila, da ne bodo sprejeli zahtev jetnikov, ki so v zaporu v Mazeu začeli z gladovno stavko. Nasprotno, obsodila je vodstvo IRA »cinizma*, češ da katoliška separatistična organizacija smatra mrtvega jetnika koristnejšega od živega. Metj obiskom je, kot rečeno, prišlo do spopada v Londonderryju, kjer je neki vojak ubil dva mladeniča, IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIllllllllllllMIIIIIIIIIIIIINIIIIIIIIIimillllllflllllllllllllllllllllllltllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllliilllllllllllllllllllllllllllll« Umrl poljski primas kardinal Wyszynski VARŠAVA — Po dolgi bolezni je umrl poljski primas kardinal Stefan Wyszynski, ena najbolj znanih osebnosti katoliške cerkve. Že dalj časa je imel raka na prebavilih in bolezen se je zadnje čase tako stopnjevala, da je ni bilo več mogoče zajeziti. Stefan Wyszynski se je rodil avgusta 1901 v Zuzeli, majhni vasi v osredju Poljske. Za duhovnika so ga posvetili leta 1924, ko je imel 23 let, nakar je še naprej študiral ter diplomiral iz kanonskega prava na katoliški univerzi v Lublinu in dokončal študij v raznih evropskih državah, n.pr. v Italiji, Franciji in Nemčiji. Zatem je poučeval družbene vede v semenišču v Wloclaweku do začetka vojne, ko se je moral potem, ko ga je Gestapo aretiral, umakniti v ilegalo. Po končani vojni je postal dekan semenišča, na katerem je poučeved pred izbruhom vojne, leta 1946 pa je bil posvečen za lublinskega škofa. Nepopustljivost Wyszynskega je večkrat pripeljala do odkritega spopada z državnimi in partijskimi ob lastmi, še zlasti potem ko je bil novembra 1948 imenovan za varšavskega nadškofa in poljskega primasa. Pet let kasneje, leta 1953 ga je takratni papež Pij XII. imenoval za kardinala, vendar se Wyszynski slovesnosti v Vatikanu ni hotel udeležiti, ker se je bal, da ga poljske oblasti ne bodo pustile nazaj. Spopadi med katoliško cerkvijo in poljsko vlado so se zaostrovali dokler niso Wyszyn-skega konec leta 1953 aretirali. V zaporu je ostal do leta 1956, ko je prišlo do prve postopne odmrznitve. Leto kasneje je končno lahko odpotoval v Rim. kjer se je sestal s Pijem XII., katerega je skušal prepričati naj bi katoliška cerkev priznala novo poljsko-nemško mejo na Odri in na Nisi. Pij XII. ga je baje ostro zavrnil, tako da se je Vatikan sprijaznil z dejanskim stanjem komaj mnogo let kasneje. V naslednjih letih je Wyszyn-ski potoval v Rim še neštetokrat in se je udeležil kar štirih konklavov, na katerih so izvolili Janeza XXIII., Pavla VI., Janeza Pavla I. in Janeza Pavla II. Njegovi spopadi s poljskimi oblastmi so se nadaljevali vsa ta leta, vendar mu gre velika zasluga, da je posredoval med nastajajočim sindikalnim gibanjem in vlado, da ni prišlo do hujših spopadov in da se je Solidarnost uveljavila v sedanji obliki. Pogreb kardinala Stefana Wyszynskega bo v nedeljo v Varšavi, kjer ga bodo pokopali V cerkvi sv. Janeza. Glas Palestine pa je sporočil, da se je oglasilo tudi težko topništvo proizraelskega odpadniškega majorja Hadada, Kljub novemu zaostrovanju so politični krogi v Bejrutu prepričani, da ni še vse izgubljeno. Glavni kamen spotike je še vedno izraelsko - sirska »raketna kriza*, telavivsko letalstvo pa ni napadlo sirskih položajev v dolini Deke, temveč »samo* palestinske protiletalske raketne baterije. V Bejrutu ocenjujejo «nadvse pozitivno*, da je sirsko letalstvo stalo ob strani, kar bi zgovorno pričelo. da si Damask ne želi spopada z Izraelom. Tudi odhod ameriških in sovjetskih eskader izpred libanonskega teritorialnega morja ocenjujejo kot znamenje, da je najnevarnejše obdobje krize že mimo. Vesti o sumljivi podmornici, ki bi baje križarila ob južni liba nonski obali ne spreminjata dejstva, da sta velesili umaknili svoje ladje. Vsekakor pa se diplomatski napori nadaljujejo. Bržkone bodo p# večletni zamudi arabske države končno ustanovile »svet modrih*, ki bo proučil libanonsko krizo. Največ naporov pa .je, kot kaže, vložila Saudska Arabija. Rijad je že napovedal, da bo daroval za obnovo Libanona 25 milijard lir Medtem pa je že pričelo buriti duhove napovedano srečanje v šarm-e-šeku na Sinaju med Sadatom in Beginom. Poieg izraelsko -egiptovskih odnosov in umiku izraelske vojske s Sinaja, bosta državnika skoraj gotovo izmenjala mnenje ne samo o položaju na bližnjem in srednjevzhodnem območju, temveč predvsem o krizi v Libanonu, OB KOSOVSKIH DOGODKIH Razprava o informiranju v Jugoslaviji BEOGRAD — V javnosti in na raznih srečanjih ie precej ostrih besed padlo a račun >n formiranja. Točna je ocena, da javnost ni bila pravočasno in točno seznanjena s pravimi razsežnostmi in oblikami sovražne dejavnosti ter značajem dogodkov na Kosovu. Tako javno kot interno informiranje je zatajilo, je poudaril med drugim na zasedanju komisije CK ZKJ za propagando in tofomiativ-no dejavnost izvršni sekretar predsedstva CK ZKJ Trpe Jakovljev-ski. Javna glasila niso mogla izvesti svoje naloge ter uresničiti svoje vloge, tako da javnost ni bila pravočasno seznanjena s samimi dokodki. Od 11. marca naprej novinarji niso mogli samustojno in odgovorno uresničevati svojih nalog, je poudaril Trpe Jakovljevski. Ob tem je opozoril, da ne gre pozabiti na številne objektivne in subjektivne okoliščine, ki so pogojevale tak položaj. Te je povzročilo ne samo reagiranje delovnih ljudi in občanov ter novinarjev v javnih glasilih, temveč je to prizadejalo tudi politično škodo in zamajalo ugled in zaupanje delovnih ljudi in občanov v sistem informiranja Če preučimo vzroke naše preše-nečenosti, moramo poudariti, da v daljšem obdobju razvoja številnih pojavov iz prakse razvoja pokrajine nismo vsestransko dojeli. Včasih zaradi pomanjkanja pravih informacij, včasih pa, ko smo take informacije imeli, nismo problemov resno jemali, smo jih podcenjevali. Živeli smo v- iluziji o ugodnem družbenopolitičnem položaju in dobrih medsebojnih odnosih, zato o-pczorilom o sovražnih nacionalističnih silah nismo dajali odgovarjajoče teže. Ne mislim, da so zdaj ustvarjeni vsi pogoji za nemoteno informiranje o dogodkih na Kosovu in da ni pritožb na sedanje obnašanje nekaterih odgovornih posameznikov na Kosovni, ki z raznimi omejitvami usmerjajo novinarje, da zbirajo informacije na napačnih mestih, da jim zavlačujejo prevode iz albanščine, da jih ne seznanjajo s sklici posameznih sestankov, je dejal Jakovljevski. Sekretar predsedstva CK ZKJ Do-broslav Čulafič je na koncu poudaril, da vse to ne pomeni, da ne smemo kritizirati tiska, če to zasluži. Če pa tega ne zasluži, sredstvom informiranja ne smemo pripisovati tistega, za kar niso odgovorna. še najmanj opravičeno je, da bi zaradi enega besedila ali enega Časnika napadali vsa sredstva informiranja. Te dni se je prav to dogajalo, je povedal Do-broslav čulafič. (dd) V SZ bodo poimenovali ulici po predsedniku Titu MOSKVA — Neko novo ulico ali trg v Moskvi bodo imenovali po Josipu Brozu Titu v spomin na predsednika ZK Jugoslavije in SFRJ. Titovo ime bo nosila tudi neka ulica v Omsku, v velikem sibirskem mestu. v katerem je Josip Broz leta 1917 vstopil v boljševiško partijo. Sklep o tem je odobril na včerajšnji seji v Kremlju politbiro centralnega komiteja KP SZ. Ob tem se je ministrstvo za mornarico odločilo, da bo imenovalo neko sovjetsko ladjo, ki jo zdaj gradijo za SZ v Jugoslaviji, po predsedniku Titu. Sovjetsko ministrstvo za zveze pa bo izdalo znamko z likom Josipa Broza Tita. (dd) KLJUB NASTOPOM PRI PRISTOJNIH OBLASTEH V RIMU Na naših šolah še vedno negotovost glede predmetov za bližnjo maturo V ministrski odredbi slovenske šole letos niso posebej obrovnovone kot običajno ■ Uradni vestnik pa navaja predmete iz lanskega leta Kljub večkratnemu posredovanju pri pristojnih oblasteh v Rimu preko šolskega skrbnika, na naših višjih srednjih šolah uradno še nič točnega ne vedo v zvezi z maturitetnimi izpiti, ki se pričnejo 2. julija. Kot je znano, so za manjšinske šole običajno predvidene nekatere spremembe glede posameznih predmetov v primeri z italijanskimi. Mi nistrska odredba za izpite, ki so jo letos dobili na naših šolah, pa klasičnega in znanstvenega liceja ter učiteljišča enostavno ni omenjala. Nemudoma so se pozanimali pri šolskem skrbniku, ki se je obrnil do osrednjih šolskih oblasti in pojasnil, da bodo za slovenske šole veljali tisti predmeti, ki so bili že objavljeni aprila tudi v dnevnem časopisju. Kmalu zatem je izšel Uradni vestnik 131 z dne 14. maja, kjer pa r,o za manjšinske šole Furlanije - Julijske krajine točno navedeni pred meti, iz katerih bodo naši dijaki po lagali izpite, in sicer: kot drugi pismeni predmet na klasičnem liceju je grščina, ustni predmeti pa so italijanščina, slovenščina, zgodovina in prirodoslovne vede, na znanstvenem liceju matematika, italijanščina, slovenščina, fizika in filozofija, na u čiteljišču pa latinščina oziroma ita lijanščina, slovenščina, pedagogija in prirodoslovne vede. Da bi bila nejasnost še večja, so medtem na šolah dobili revijo No-tizie della scuola, ki v celoti pri naša ministrsko odredbo, v kateri so za slovenske šole navedeni isti predmeti, za katere se .je vedelo že aprila. Kako je prišlo torej do tega velikega nesoglasja med odredbo, ki so jo dobili na šolah in ki je za šolske oblasti tudi edini u-radni vir in ki za slovenske šole posebej ne predvideva nič, na eni strani ter na drugi strani med u-radnim vestnikom, ki točno navaja izpite, ter poročanjem revije Notizie della scuola? Kot nam je povedala ravnateljica na znanstvenem liceju prof. Abramijeva, do katere smo se včeraj obrnili, je po njenem mnenju do tega neskladja prišlo najbrž zaradi tiskarske pomote v Uradnem vestniku. Do tega zaključka je prišla na podlagi dejstva, da so v njem navedeni predmeti isti kot lani. Dejala nam je fe, da je tudi zavodski svet brzojavil v Rim, doslej pa niso še prejeli nobenega odgovora. Da dokončna uradna odločitev, kateri predmeti bodo na bližnjih maturitetnih izpitih, ni znana, nam je potrdil, tudi ravnatelj na učiteljišču'prof. Egidij Košuta. Tudi sindikalni. zastopnik prof. Samb Pahor, ki se je sinoči vrnil iz Rima, J prinesel nobenega pojasnila. Bil je sicer na pristojnem ministrstvu, kjer pa zaradi odsotnosti odgovorne za klasično generalno direkcijo dr. Bencardinove mu niso znali dati nobenega točnega odgovora. Kaj sedaj? Dosedanji posegi niso prinesli nič otipljivega in niso razjasnili, kaj naše dijake čaka na izpitih, čas pa neusmiljeno teče. Negotovost, v kateri so tako učno osebje kot dijaki prav gotovo ni opravičljiva in je res skrajni čas, da pristojne oblasti to nadvse pe rečo zadevo uredijo. Na učiteljišču »A. M. Slomšek« k vedno nezadostno število pomožnega osebja Na podlagi sklepa zavodskega sveta, je ravnateljstvo učiteljišča «A. M. Slomšek* že 22. oktobra lani naslovilo na pristojne oblasti zahtevo, da poskrbijo za pomožno osebje zlasti v popoldanskih in večernih urah; trenutno sta namreč na šoli dve slugi, medtem ko bi morale biti 4, glede na število razredov (osem) ter popoldanski in večerni pouk 5. dopolnilnega letnika za diplomirance uči- teljišča. Vse doslej pa ni bilo odgovora z nobene strani, zato je zavodski svet na zadnji seji sklenil, da znova posreduje pri pristojnih oblasteh, saj so imele časa več kot dovolj, da zadevo uredijo Prispevki za potresence izvzeti iz prijave dohodkov Finančna intendanca obvešča davčne zavezance, da v prijavi dohodkov lahko odtegnejo prispevke za potresence, in sicer zneske, ki so presegli 50 tisoč lir. Zneski, ki so jih nakazali do 31. decembra 1980, lahko odtegnejo v letošnji davčni prijavi SINOČI V GLEDALIŠČU «PREŠEREN> Predavanje o italijanski manjšini v SR Sloveniji Predavanje je priredila dolinska sekcija Slovenske skupnosti, govoril pa je predsednik Unije Italijanov iz Kopra Miglioranza • Italijansko - ameriško združenje priredi od 8. junija do 9. julija vrsto večernih pospešenih tečajev angleščine, ki jih bodo vodili ameriški profesorji. Nadaljnja pojasnila fobijo interesenti na tajništvu združenja, Ul. Roma 15 (tel. 63-03-01). Na pobudo dolinske sekcije Slovenske skupnosti je bilo sinoči v gledališču »France Prešeren* prav zanimivo predavanje o italijanski manjšini v Sloveniji. Predaval je predsednik Unije Italijanov iz Kopra Giovanni Miglioranza, katerega je predstavil Boris Gombač in pri tem opozoril, da se predavanje vključuje tudi v okvir sodelovanja med občinama Dolina in Koper, pri katerem hoče biti tudi SSk aktiven dejavnik. Predstavnik italijanske narodnostne skupnosti v Sloveniji je zatem razpredel svoje izvajanje, izhajajoč iz politične in družbene stvarnosti Jugoslavije, kjer so si ljudje tudi različnih narodnosti enakopravni. Tudi Italijani dajejo svoj doprinos bratstvu in enotnosti, saj so se sami odločili, da ostanejo v Jugoslaviji tudi po vojni in s tem prispevajo k razvoju socializma in samoupravljanja. Miglioranza je nato govoril še o vseh organizacijah italijanske narodnostne skupnosti v SFRJ, osvetlil pomen Unije Italijanov iz Istre in z Reke, naštel bogato založniško in znanstveno dejavnost ter se ob iiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiHMiiiiiiiiiiiimiHiiiiiiiimiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiii NA POSEBNI TISKOVNI KONFERENCI Deželni svetovalci KPI predstavili zakonski osnutek o razvoju kulture Osnutek določa vlogo dežele pri omogočanju kulturnih dejavnosti - Bistvo osnutka pa je decentralizacija Na sedežu deželnega sveta je bila včeraj tiskovna konferenca, na kateri so predstavili zakonski osnutek KPI za »razvoj kulture v deželi*. Zakonski osnutek so izdelali deželni svetovalci KPI Battello, Iskra, Pascolat in Proserpio. Na konferenci je najprej spregovoril deželni svetovalec Pascolat, ki je dejal, da se zakonski osnutek KPI naslanja tudi na ugotovitve deželnih konferenc o kulturi, ki sta bili v Vili Manin pri Passarianu in v Gorici. Osnutek pa ni nastal kot protipredlog osnutku, ki ga je izdelal deželni odbor, kar pomeni, da skušajo komunistični svetovalci najti s predlogi deželnega odbora skupne točke tako, da bi se zakon, ki naj ureja kulturno življenje v naši deželi, obogatil. Kljub temu, da nismo še brali zakonskega osnutka, ki ga je predlagal in v Vidmu obrazložil deželni odbornik za kulturo Barnaba, pa lahko vseeno vidimo tudi bistvene V TREBENSKEM LJUDSKEM DOMU Drevi bodo odprli razstavo del slikarja Vladimira Klanjščka Na odprtju ob 20.30 bo sodeloval tudi pesnik Ace Mermoljs Slikarstvu in poezija sta bila velikokrat močno povezana, tako po vseoinski kot po lormaim plati, velikokrat sta hodila vštr.c in se ce lo dopolnjevala. Tudi v našem prostoru je bilo več takih poskusov in v, ta namen so nekateri slikarji in pesniki izdali skupne grafične oziroma pesniške mape. Skratka, po vezanost med obema umetniškima izrazoma je dokazana in ustvarjalna. In vredne spojitve obeh izrazil so vedno naletele tudi na pozitiven od ziv pri občinstvu. Tako bo nemara tudi drevi v tre bensicem Ljudskem domu, ko bo do mače KD Primorec odprlo razstavo del čteverjanskega slikarja Vladimira Klenjščka. Klanjšček je našemu občinstvu dovolj znan, pa čeprav je v zadnjem času manj razstavljal. Kljub temu je bil v tem obdobju vseskozi dejaven in ustvarjalen in je najbrž izdelal marsikaj novega, kar bo predstavil trebenskemu in drugemu občinstvu prav drevi. Spo minjamo se, da je njegova razsta va v dolinski Torkli pred leti vzbudila precej pozornosti, saj je Klanjšček tak slikar, ki je dostopen vsakemu očesu. Njegova odlika so predvsem barve, s katerimi operira kar se da skladno, pa tudi tematika njegovih slik je domača, saj se velikokrat navezuje prav na kmečki vet, seveda preoblikovan skozi prizmo slikarjevega doživljanja. Na odprtju drevišnje slikarske razstave pa bo sodeloval tudi go riški pesnik Ace Mermolja, ki bo predstavil izbor svojih poezij in s tem zaokrožil celotno podobo večera. Tudi Mermolje ni treba posebej pred stavljati saj je poznavalcem in tu di nepoznavalcem književnosti pri nas dovolj znan. Skratka, drevi se v Trebčah obeta zanimiv kulturno • umetniški večer, na katerega so vabljeni vsi ljubitelji slikarstva in poezije. Razstava del jugoslovanskih naivcev Od sinoči je v prostorih tržaškega časnikarskega krožka na Korzu 12. na ogled večje število del skupine jugoslovanskih slikarjev naivcev, ki jih predstavljal kot slikarje -naivce iz slovite hlebivske šole. Čeprav ne gre za izključno hle binske slikarje - naivce, so tudi razstavljena dela najbolj znanih jugoslovanskih naivcev, začenši s samim Ivanom Generaličem, ki je tu zastopan z en;m samim delom, z nekoliko mračnim oljem na steklu, oljem, ki prikazuje zimsko pokrajino z golim drevjem in dvema želvama. Poleg Generaliča «starega» je tu tudi njegov vnuk Milan z e nim oljem. Nadal' je tu sloviti Ve-čenaj, katerega predstavlja le eno, vendar izredno lepo olje. Lockovič ima tu tri dela, Kopfičanec dve za res svojevrstni olji v prijetnih ne koliko medlih vendar tipičnih njegovih barvah, ki prihajajo še posebej do izraza v olju s tihožitjem na mizi sredi polja. P era Topljaka in Martina Mehkeka prav tako zastopata po dve olji. Iz gornjega izhaja, da so v prostorih časnikarskega krožka zbrali nekaj del vrste najbolj znanih in veljavnih jugoslovanskih slikarjev naivcev, ki bodo tu na ogled (in ne le tu. ogled) kakih deset dni. Ni s mo navedli vseh razstavljavcev, zato lahko to kratko poročilo zaključimo z ugotovitvijo, da gre verjetno za ' jemno priložnost, da se vsaj približno spoznamo, ali vsaj bežno srečamo z jugoslovansko likovno posebnostjo, katere sloves je šel daleč v svet. (Fre) razlike med dvema pristopoma. O-snove zakonskega osnutka KPI je včeraj obrazložil deželni svetovalec Battello. Iz njegovega posega moramo izluščiti tri osnovna načela, ki so vodila sestavljavce osnutka. Slednji ima obliko okvirnega zakona, ki vsebuje tudi specifične člene o posameznih dejavnostih. Z o-kvirnim zakonom bi se končno u-redili deželni posegi na področju kulture. Omeniti moramo, da razpolaga dežela sedaj z zakoni, ki se omejujejo le na nekatera področja, ko* so na primer varstvo kulturnih dobrin, knjižnice, muzeji in umetniški spomeniki. Za vrsto kulturnih dejavnosti po zakonov ni. Drugi dve značilnosti zakonskega osnutka KPI sta čisto vsebinski. Dežela naj bi sestavila splošni deželni načrt za razvoj kulture in specifični načrt za uveljavljanje in u-stanavljanje struktur, ki naj služijo kulturnemu življenju (na primer prostori, razna središča itd.) Dežela naj bi tudi pomagala pri razvoju določenih dejavnosti. Pri vsem tem pa bi se naslanjala na posebno komisijo za kulturo, ki bi jo morali ustanoviti. Vloga dežele bi torej ne bila, kot doslej, v izbiranju in odbiranju kulturnih dejavnosti. Splošni deželni načrt naj bi predvideval finančna sredstva za vse štiri pokrajine, le te bi sredstva »usmerjale* in dodeljevale v sodelovanju z občinami. Deže-lr. b; nastopila kot neposredni kulturni proizvajalec le, ko bi šlo za pobude splošnega kulturnega značaja, ki zadevajo celotno področje. Dežela naj bi nato podprla še razne dejavnosti, kot so založniške pobude, znanstvene dejavnosti, filmska kultura itd. Če povzamemo o-menjena načela, je bistvo zakonskega osnutka KPI v tem, da dežela in druge javne ustano.e ne bi več odrejale, kaj je važno ter katere dejavnosti je treba spodbuditi in katere ne. Dežela naj bi nudila možnost in prostor za kulturni razvoj, predlogi in potrebe pa bi rast-1; iz baze, oziroma od tam, kjer se kulturne dejavnosti v resnici rodijo. Decentralizacija bi verjetno o- m GLASBENA MATICA TRST Podružnica šole Glasbene matice — Kontovel Jutri, 30. t.m., ob 20.30 v Kulturnem domu na Proseku sklepni nastop Sodelujeta: ženski zbor Prosek - Kontovel in moški zbor »Vasilij Mirk* Vljudno vabljeni! nemogočila tudi določene klienteliz-me, ki so bili pri nas še kar očitni. Odgovorni za kulturo pri deželnem vodstvu KPI Spadaro je dodal, da zakonski osnutek KPI no-udarja znanstveno dejavnost, ki je seveda izjemnega pomena. Iz pogovora z novinarji sta se izluščili še dve važni stališči. Osnutek KPI predvideva, da bi moral ščititi krajevne jezike in kulture posebni zakon. Glede Slovencev pride v poštev zakon o globalni zaščiti, ki naj ga izglasuje parlament. V komisiji za kulturna vprašan'a. ki jo predvideva deželni zakonski osnutek KPI, -pa so -izrecno omenjeni slovenski predstavniki, (am) £ Čestitk® Danes praznuje MARTA REBULA iz Šempolaja rojstni dan. Obilo zdravja, sreče ter da bi se počutila dobro med svojimi, so želje mame, očeta in brata Davida. koncu zaustavil ob šolstvu, ki je temelj obstoja italijanske skupnosti v Jugoslaviji. Ob koncu svojega zanimivega predavanja, ki je bilo vsekakor koristno za boljše poznavanje dveh različnih manjšin, pa je Miglioranza še poudaril, da Italijani na vseh ravneh tudi sami soodločajo o svoji usodi. Zagrebška komedija odpovedala sodelovanje Vodstvo Slovenskega stalnega gledališča sporoča svojim cenjenim a-bonentom, da ne bo moglo v letošnji sezoni izpolniti vseh svojih obveznosti. Zagrebška Komedija je namreč iz tehničnih razlogov odpovedala gostovanje in tako bodo a-bonenti prikrajšani za WassefLei-ghovo glasbeno komedijo Človek iz Manče. Ker sta priljubljenost zagrebških gostov in pričakovanje njihovih že tradicionalnih vsakoletnih nastopov med našimi ljudmi resnično izjemna, se vodstvo SSG zaveda, kolikšno razočaranje in negodovanje bo vzbudila ta vest. Zato si bo prizadevalo, da do načrtovanega gostovanje pride v jeseni, kolikor pa tudi v tem ne bi uspelo, bo skušalo to delo nadomestiti z enakovredno uprizoritvijo. Slovensko stalno gledališče prosi vse svoje ljubitelje, še posebno pa abonente, za razumevanje, tiste med njimi, ki si še niso utegnili ogledati Shakespearove komedije Kar hočete, pa opozarja, da bo to delo na sporedu, kot zadnja predstava sezone v Kulturnem domu, še v soboto, 30. t.m. ob 20.30. PREDSINOCNJIM V NABITO POLNEM GLEDALIŠČU VERDI Izjemno umetniško doživetje z «londonskimi simfoniki» To izvrstno orkestralno telo je mojstrsko vodil italijanski d rigent Claudio Abbado • Na pomorski postaji bo 5., 6. in 7. junija prodajni sejem anti-kvaričnih predmetov iz vse Italije. Vstop bo prost, umik ogleda bo šel od 9. do 13. in od 15.do 20. ure. 131 ZADRUGA »NAŠ KRAS* vabi na odprtje razstave KOLEKTIVNE GRAFIKE ki bo v Kraški galeriji v Rep nu 31, v ponedeljek, 1. junija 1981, ob 20. uri. Razstavljajo: Černigoj Kravos . Palčič Spacal Vecchiet Ob otvoritvi bo nastopi! TRŽAŠKI OKTET Izvrstni muziki, ki sestavljajo londonski simfonični orkester, so pod taktirko priznanega dirigenta Clau-dia Abbada predstavili tržaškemu občinstvu pretekli četrtek v gledališču Verdi program, ki je bil morda malce neobičajno sestavljen. A čeprav bi si želeli ob gostovanju tako imenitne orkestralne skupine slišati tudi tehtnejše simfonično delo, je izvedba simfoničnih slik Noč na Golem brdu Modesta Musorgske-ga, istega skladatelja Slike z razstave (v instrumentaciji Mauricea Ravela) ter čudežnega mandarina Bele Bartoka, v interpretaciji londonskega orkestra, zapustila globok, neizbrisen vtis. Prisostvovali smo pristnemu muziciranju ansambla, ki je v tehničnem in muzikalnem pogledu na tako visoki kakovostni ravni, da v resnici zasluži vse priznanje in spoštovanje. Simfonično sliko «Noč na Golem brdrn, to ljubeznivo glasbeno ogroz-Ijivkov, smo tokrat poslušali v izvirniku. Morda je manj učinkovita kakor v predelavi Rimski Korsako-va, a muzikalno vsebinsko bržkone tehtnejša. *čudežni mandarina je tretje in zadnje odrsko delo madžarskega skladatelja Bele Bartoka, katerega 100-letnico rojstva se letos spominjamo. Kot literarna osnova te pantomime je skladatelju služil tekst Mangherta Lengt/ela. Vsebina je v kratkem naslednja: V revni predmestni sobi prisilijo trije potepuhi mlado dekle, da bo v hišo privabljala bogate mimoidoče, ki jih bodo nato oropali in ubili. Dekle privabi najprej postaranega kavalirja, ki pa mu nimajo kaj odvzeti. Podobno se zgcdi revnemu mladeniču. Dekle mora seveda znova na cesto. Tokrat pade v past bogat mandarin. Ko hoče objeti dekle se potepuhi vržejo nanj in ga skušajo zadušiti. Že mislijo, da je mrtev, a se dvigne in nadaljuje svoj strastni lov za dekletom. Prebodejo ga z mečem in ga obesijo. Zaman. Šele ko dekle dovoli, da ji manda-din pade v objem, mu začno rane krvaveti in kmalu umre. Dejanje, ki se odvija v razbojniški predmestni četrti, se sprevrže v pravi mrtvaški ples. Skladatelj je kasneje iz iste pantomime povzel najznačilnejše glasbene zamisli in jih prepričljivo povezal v koncertni suiti op. 19. miimtimillllHIHIIIHlilllHHIItlMIMIMIIIimilMimimilllllHtHHIIIHIimiMlllllllllllIktlllltllllllltllllltltllllll JUTRI V KULTURNEM DOMU Zadnjič Shakespearova komedija «Kar hočete> Jutri zvečer bo ansambel Slovenskega stalnega gledališča zaključil svojo letošnjo sezono s Shakespearovo komedijo Kar hočete. To bo zadnja ponovitev ene izmed najbolj uspelih predstav našega gledališča in obenem zadnji nastop našega ansambla v letošnji sezoni. Shakespearova Komedija je ob vseh svojih ponovitvah doživela pri občinstvu izreden uspeh in igralci so bili marsikdaj deležni aplavza pri odprti sceni. Tudi odmev strokovne kritike je bil pozitiven, za nekatere vloge naravnost laskav. Jernej Novak je napisal, da je »Kar hočete zares popolno odrsko delo, igra sijajnega komedijant-stva kot ga lahko igrivo obdeluje le izjemen poznavalec vrtoglave komedije in njenega odra. Z eno besedo sijajna igra, ki zmore vzpostaviti čisti svet odrske iluzije, v katerem je vse pipžpo in v katerem je mogoče verjeti prav vsemu*. Ace Mermolja pravj,,, ,da je režiser »dal prednost smehu razigrani domišljiji in poudaril razkošno pahljačo posameznih karakterjev in situacij. Vse te elemente je odkrival disciplinirano in premišljeno, tako da so igralci prikazali vrsto posrečenih likov, hkrati ustvarili celovito in homogeno predstavo*. Dužan Željeznov je v mariborskem Večeru napisal, da je bila igra «ce!ovita, enkratna, kot iz enega kosa vlita, tekla ie gladko in neprekinjeno brez kakršnihkoli zastojev, skratka, bila je predstava. ki bo ostala zapisana v a-nalih Slovenskega stalnega gledališča v Trstu kot ena boljših predstav.* Dalje pravi Željeznov, do je bila «predstava takšna, kakrš no smo si .je lahko le želeli: blesteča, vsa v Shakespearovem duhu, tekoča, dinamična in vesela, ki bi se je r>e sramovalo nobeno poklicno gledališče, zlasti pa še ne za tak zaključek letošnje lastne sezone.* Vsem tistim, ki si Shakespearu ve komedije še niso ogledali, se sedaj nudi zadnja možnost, da prisostvujejo tej uspeli postavitvi velikega svetovnega dramatika. Šolske vesti Csnb\na šola »F. Milčinski* na Katinari vabi na razstavo ročnih del in likovnih izdelkov, ki bo na šoli v nedeljo, 31. maja, od 9. do 12. in od 15. do 17. ure. .......................■amiluiiiiMiitiiiiiiiiiimiiiiiiniiillltiiminliiiHimi.......... m ... • i ■ ■ ■ 111 ■ i ■ ■ i m n 11 ■ ■ 111 n ■ i ■ ■■ ■ ..■■■■ l ROPOM V TRSTU NAJ BI FINANSIRALA DESNIČARSKO PREVRATNIŠKO DEJAVNOST NEOFASISTA FI0RA VANTI IN CA VALLINI OBSOJENA NA DEVET LET ZAPORNE KAZNI Fioravanti je že v zaporu, medtem ko se Cavallini še vedno skriva - Njunih tržaških pomagačev pa niso «še» odkrili »Če ne bi ti dogodki razkrivali | širokopoteznega načrta desničar- j skih sil, da ohromijo demokratični razvoj v Italiji, bi ta proces bil le eden izmed tolikih.* Tako so včeraj napredni novinarji komentirali skopo sodno obravnavo, na kateri so tržaški sodniki obsodili 20-letnega neofašističnega terorista Valeria Fioravanti ja in 29-letnega Gilberta Cavallinija (slednjega policija še vedno ni izsledila) vsakega na 9 let zapora in na plačilo milijona lir globe zaradi ropa. ki sta ga za finansiranje desničarske prevratniške dejavnosti izvedla 7. marca lani v tržaški zlatarni v Ul. Revoltella. last Cesareja Fantome. Kot je dejal sam javni tožilec Coassin, je bil včerajšnji sodni postopek v bistvu zelo enostaven. Fioravanti je rop priznal, povedal je tudi ime pajdaša, obrazložil okoliščine, v katerih je zamisel za rop nastala, njegov namen in načine za preprodajo ukradenega zlata. O vsem drugem — zakaj prav v Trstu, kdo jima je v na- NIIIIIMIIIIMIIMimvIHIIIIIimllMMIIIIIIIIIMIIMIIIMIIIIIIIIIIIMIIIIIMMIIIIIIIIIIMIIMIIIIIIIMIIMinilllllllllllllllllllHUlllllllllllllllllllllllllMIIIIIMIiimillllMinilllllllliiin Pisma uredništvu O BALETNI SOLI V OKVIRU SSG Bliža se datum, ko bomo učenke Baletne šole pri Stalnem slovenskem gledališču v Trstu zopet pokazale občinstvu, kaj smo pridobile na znanju v tem šolskem letu. Vse učenke, posebno pa še tiste, ki šolo obisku jemo že sedmo ali osmo leto, se oglašamo in naslavljamo to odprto pismo na ravnateljstvo Slovenskega gledališča, ki je za to šolo odgovorno in na uredništvo Primorskega dnevnika, kot glavnemu sredstvu informiranja pri nas in to iz sledečih razlogov: občutek imamo, da se bo letos ponovilo isto. kar se ponavlja že vsa leta in sicer to. da se o naši šoli, delu in trudu naših pedagogov in nas vseh govori zelo malo ali nič. Edina izjema je bila oddaja agencije Alpe Adria, v kateri so skušali na kratko opisati trud in voljo, ki ga morajo pokazati osi tisti, ki se želijo naučiti baletne tehnike. Agen ciji se zahvaljujemo. Poudarile bi še, da se tudi naša učitelja ob sedanjih razmerah pri svojem delu res trudita. Sprašujemo se, kje so vzroki za tako skromno poročanje in za tako skromno zanimanje: posebno ob dejstvu, da se pri nas na široko obvešča o vseh drugih kulturnih in manj kulturnih dogodkih. Zelo skromno in pomanjkljivo je tudi obveščanje javnosti ob priliki naših nastopov, ki so navadno ob sobotah popoldne, ko ljudje delam ali nedeljah popoldne, ko gredo ljudje z doma. Ker je treba res veliko truda, da se pripravi dostojna baletna predstava, se nam vsem zdi vmestno, da bi s pripravljenimi točkami večkrat nastopile za tržaško in drugo javnost. Pripomnile bi še, da imamo učen ke in naši starši občutek, da je šola letos še v večjih težavah kot sicer, če za to obstajajo objektivni razlogi, bi se naši starši želeli srečati z odgovornimi pri Stalnem slovenskem gledališču in s pedagogoma, da bi se pogovorili o bodočnosti šole. Nam, ki bi rade po vseh teh letih učenja od tega kai pridobile in našim staršem, ki nam omogočajo obiskovanje te šole, ni vseeno, kakšna bo bodočnost šole. Sledi več podpisov Trst, 27. maja 1981 Valerio Fioravanti šem mestu pomagal, morebitni pajdaši itd. — pa ni odprl ust. Poskusa ropa v zlatarni Bruna Sedmaka v Ul. Battisti, do katerega je prišlo le tri dni prej, pa Fioravanti ni priznal in so ga skupno s Cavallinijem oprostili zaradi pomanjkanja dokazov. Kako pa so tržaški preiskovalci prišli do obtožbe Fioravanti ja? Prvi sumi so se porodili oktobra lani, ko so pri Trevisu aretirali peterico neofašistov, ki so nameravali izvesti rop ali ugrabitev. Med njimi je bil kot vodja tudi tržaški pripadnik fašistične organiza-ciluje Fronte della gioventu Gil-berto Falcioni. Ko so agenti letečega oddelka izvedli v njegovem stanovanju v Trstu hišno preiskavo, so našli tudi dragulje ki jih je zlatar Fantoma spoznal za svoje. Povezava med ropom. Falcio-nejem in drugimi znanimi neofašističnimi teroristi ni bila za preiskovalce pretežka, potrdilo o pravilnosti sumov pa sta dala tudi oba draguljarja. Sam Fioravanti. ki so ga aretirali pri Padovi 5. februarja letos po oboroženem spopadu, v katerem sta bila ubita dva karabinjerja (eden je bil iz Latisane), pa je sum popolnoma potrdil. Če sedaj potegnemo črto pod tem razpletom, potem moramo u-gotoviti vsaj nekaj dejstev. Za en rop so dogodki razčiščeni: Fioravanti je obsojen na devet let zapora (pri tem pa ne smemo pozabiti, da je Cavallini ju do sedaj uspelo uiti roki pravice). Kaj pa za poskus ropa v zlatarni Sedmak? Bodo preiskovalci nadaljevali z iskanjem roparjev? Se ne bodo zadovoljili s tem. da so s težko kaznijo za neofašista pomirili duhove? Poraja pa se še drugo, veliko bolj zaskrbljujoče vprašanje Roparski podvigi zahtevajo v našem mestu, ki nima širšega zaledja in številčnejših izhodov, skrbno izdelan načrt tržaških pajdašev, varno skrivališče in kritje, kot jih .je označil javni tožilec Coassin. Sodstvo se torej jasno zaveda, da obstaja v Trstu jedro neofašistov, ki so lahko nevaren člen v vsedržavni prevratniški mreži desničarskih skrajnežev. Povezav in imen ne manjka. Za kaj pa na tej resnici ni bilo včeraj pomembnejšega poudarka? Zakaj se tržaški neofašisti lahko mirno »gredo* skrunilce spomenikov, ki so za nekatere policijske organe še vedno le nedolžne »ra-gazzate*? In kaj, če bomo lahko čez leto dni ugotovili, da je bil predvčerajšnji rop v zavodu »Ban-ca popolare di Novara* delo kakega »novega* Fioravantija? (nf) Tržaško sodišč« sodilo brigadistu Tržaško porotno sodišče je včeraj v odsotnosti obsodilo 28-letnega domnevnega brigadista Micheleja Galatija na dve leti zapora zaradi žalitev, ki jih je med sodno obravnavo izrekel dvema sodnikoma iz Mester. Galati je obtožen dveh u-morov in je bil član sedaj že razsutega voda, ki so ga v Venetu ustanovile rdeče brigade. Nat«čaj za okulist« V priredbi očesne klinike tržaške univerze bo danes in jutri v hotelu Europa pod Nabrežino izpopolnitve-ni tečaj o očesnih vaskulopatijah. Vodil ga bo ravnatelj omenjene klinike prof. Brancato. Tečaj se oba dni prične ob 9. uri. • Danes ob 11.30 bodo pred poslopji tržaške univerze, v katerih imata sedež inštituta za ceste in prevoze ter gradbene vede, odkrili skulpturi tržaškega kiparja Nina Perizija »Struttura*. Bela Bartok, ki ga cenimo kot pianista, pedagoga, folklorista in naj pomembnejšega skladatelja madžarskega rodu, je velik del svojega življenja posvetil študiju umetnosti ljudske glasbe, madžarske in drugih narodov. Ta študij in folklorne prvine so vplivale na njegov ustvarjalni genij, s katerim je dvignil madžarsko glasbo na raven visoke u-metnosti, ne da bi v svojih delih zašel v itnitacijo ali plehko citiranje ljudskih glasbenih motivov. Prav v pantomimi Čudežni mandarin pa ne zasledimo skoraj ničesar folklornega ter malo izrazitejših tem, zato pa sinkopirane ritme, kompaktne, disonantne in do iznemoglo-sti se ponavljajoče harmonije. Celotna skladba vzbuja vtis intenzivnega, napetega življenja, ki je dospelo do meje možnega. V izvedbi londonskega orkestra je Bartokova mojstrovina, porojena iz baletne muzike, zaživela v vsem blesku. Ansambel je igral izredno ubrano, enotno ter se je odlikoval dasti v popolni izenačenosti posameznih orkestrskih skupin. Naravnost čudovit je bil vložek klarinetista. V drugem delu koncerta so londonski gostje predstavili Slike z razstave, največje instrumentalno delo Modesta Musorgskega. Pobudo zanj je dala skladatelju posmrtna razstava akvarelov in risb njegovega prijatelja arhitekta in slikarja Viktorja Hartmanna. Tako je skladatelj ustvaril klavirsko suito desetih miniatur, ki jih povezuje v celoto značilna medigra, čeprav sta od teh direktno povezani z rusko ljudsko tematiko le zadnji dve: Koča Babe-Jage in še zlasti Velika Kijevska vrata, temelji celotno delo na prisotnosti elementov ruske narodne pesmi. Svojstveni stil tega klavirskega dela, ki ga označuje pol-nozvočnost in barvitost simfoničnega orkestra, je spodbudila nekatere skladatelje, da so Slike z razstave instrumentirali. Med njimi je najboljša Ravelova iz l. 1926, ki izkorišča vse možnosti karakterizacije in zvočne barve originala. To slovito delo Musorgskega je londonski simfonični orkester interpretiral v vsakem pogledu dovršeno, boljše si menda zares ne bi mogli želeti. Muzijcalno prežarjeno vodstvo dirigenta Abbada je po svoj* pripomoglo do izredno učinkovitega, plastično oblikovanega podajanja. Abbado je znova potrdil svoje visoke umetniške sposobnosti, izvrstno obvladanje orkestra, dovršeno poznavanje stila, muzikalno sugestivno podajanje, ki je doseglo višek v fantastični zadnji, s patosom nasičeni, sliki Velika kijevska vrata. Ovacije navdušenega občinstva so bile tokrat zares spontane. Ansambel se jim je oddolžil s finalom Stravinskega Žar ptice. Bil je glasbeni večer, ki ga bomo še dolgo pomnili. dg Ravnateljica, učno in neučno osebje srednje šole »Ivan Cankar* izrekajo globoko sožalje prof. Borisu Zuljanu ob izgubi drage mame. KD Vesna in ŠD Mladina izrekata globoko sožalje ženi Mariji in sinovoma Nikotu in Aleksandru ob izgubi moža oziroma očeta Davida Sirka. Sekcija KPI »J. Verginella* in odbor Ljudskega doma »Padlim za svobodo* iz Križa izrekata najgloblje sožalje tov. Niku Sirku in družini ob izgubi dragega moža in očeta Davida. ŠD Vesna izreka družini Sirk iskreno sožalje ob izgubi dragega moža in očeta Davida. Pogreb našega dragega Davida Sirka bo danes, 29. t.m., ob 11. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v kriško cerkev. SVOJCI Križ, 29. maja 1981 Ob smrti očeta Davida Sirka izreka globoko sožalje svojemu podpredsedniku Niku Sirku in družini Zveza slovenskih kulturnih društev Zapustila nas je naša draga žena, sestra in teta MARIJA K0NESTAB0 por. ZUBAN Pogreb bo jutri, 30. t.m., ob 9.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost na pokopališče pri Sv. Ani. Žalujoči: mož Rafael, sestre Antonija, Karolina in Francka, brat Anton in nečakinji Marija in Nada z družinama ter drugo sorodstvo Barkovlje, Boljunec, Ljubljana, Pregarje, 29. maja 1981 KULTURNO DRUŠTVO tHance o^ieuim BOUUNEC Gledališče F. Prešeren Boljunec DANES, 29. MAJA, OB 20.30 MLADINSKA GLEDALIŠKA SKUPINA KD «F. PREŠEREN* BOLJUNEC SERGEJ VERČ - MARKO KRAVOS: «S kakšno pravico ti rečem dober dan ?> Gledališka lepljenka po motivih iz pesniške zbirke Marka Kravosa (Tretje oko* «S kakšno pravico ti rečem / dober dan, Ace? / Tvoja stvar, ta tvoj dan, / jaz se ne vtikam. / Dam ti samo roko, / roka roko ogreje, / ko greva vsak po svoje / od dneva do dneva... UPRIZORITEV SO PRIPRAVILI: Igralci: Gabrijela Prodan, Breda Kozina, Mirjana Granduc, Klavdija Žerjal, Marino Kofol, Romina Maver, Edi Zobec, Franko Korošec, Laura Pečenik, Nataša Pečenik, Elena Alberti, Miriam Maver, Marina Benčič, Magda in Nadja Švara. Režiser: Sergej Verč Komponist: Pavel Ota Koreografija: Nadja Kriščak Sodelavci: Magda Maver, Giuseppe Mauro, David Krmec Originalno glasbo izvaja ansambel «Dober dan*. Osnovna šola F. Milčinski - Katinara, srednja šola Sv. Ciril in Metod - Katinara, otroški vrtec iz Lonjerja, KD Lonjer -Katinara in KD Rovte - Kolonkovec priredijo v nedeljo, 31. t.m., ob 17. uri na osnovni šoli na Katinari proslavo v počastitev 190-LETNICE ŠOLE NA KATINARI Slavnostni govor Minka Pahor Kulturni program s sodelovanjem: osnovne in srednje šole na Katinari, otroškega vrtca iz Lonjerja, otroške folklorne skupine Tabor z Cpc-in, harmonikarskega ansambla Glasbene ma tiče, dekliškega zbora iz Devina in moškega zbora Fran Venturini od Domja Vabljeni V nedeljo, 31. t.m., ob 16.30 bo v cerkvi v Škednju spominska proslava ob 50-letnici govora msgr. Jakoba Ukmarja o krščanskem sožitju med narodi GOVORNIK: SREČKO ŠUMAN I. . ■ ■ , ' Nastopajo: združenja zbora z Opčin in Skednja, solistka Ljubica Berce - Košuta in škedenjski otroški zbor. PD SLOVENEC BORŠT -ZABRE2EC priredi 30., 31. maja, in 1. junija 11. PRAZNIK VINA JUTRI: ob 14.00 otvoritev kioskov od 20.00 do ene ponoči ples z ansamblom (POMLAD* V NEDELJO: - ob 10.00 otvoritev kioskov ob 16.00 začetek kulturnega programa — koncert godbe na pihala BREG - otroški pevskT^bdrT-tf ‘SKVeflfec*— pevski zbor iz Bertokov — folklorna skupina iz REZIJE od 20.00 do ene ponoči ples z ansamblom (POMLAD* V PONEDELJEK: ob 10.00 otvoritev kioskov ob 19.00 podelitev nagrad 25, razstave vin občine Dolina od 20.00 do 00.30 ples z ansamblom (POMLAD* ŠOLA GLASBENE MATICE TRST Deželni sedež RAI v Trstu danes ob 17.30 v avditoriju A deželnega sedeža RAI v Trstu, Ul. F. Severo 7. harmonikarski večer Nastopajo gojenci šole Glasbene matice, sodeluje ansambel (Mirama r», dirigent Eliana Zajec. Vstopnice so na razpolago na deželnem sedežu RAI v Trstu, Včeraj-danes Danes, PETEK, 29. maja MAJDA Sonce vzide ob 5.21 in zatone ob 20.44 — Dolžina dneva 15 23 — Luna vzide ob 3.16 in zrtone ob 15.34. Jutri, SOBOTA, 30. maja MILICA Vreme včeraj: najvišja temperatura 22 stopinj, najnižja 14,7 stopinje, ob 18. uri 20,8 stopinje, zračni tlak 1018,4 mb raste, veter 6 km na uro jugozahodnik, vlaga 46-odstotna, nebo jasno, morje razgibano, temperatura morja 19.2 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Daniele Varin: Manuel Grattagliano, Luigi Mantise. UMRLI SO: 77-letni Carlo Segal la. 72-letna Luciana Priatejj - For tuna, 74-tetna Albina Schillani vd Savi, 89-letna Ema Cerncsia vd Marin. 59 letni Gino Portolan. 68 letni Valeriano Orbino, 90-letna Lu cia Apollonio vd Panzera. 84-letna Maria Zadnich vd. Ermanis. DNEVNA SLUŽB/t LEKARN (»d 8.30 do 20.30) Ul. Roma 15, U. Ginnastica 44, Ul. F Severo 112, Ul. Baiamonti 50. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2. LEKARNE V OKOLICI Boljunec; tel 228 124. Bazovica tel 226 105. Opčine: tel 211001: Prosek: tel 225 141; Božje polje Zgonik: tel 225 596. Nabrežina, tel 200 121; Sesljan: tel 20!) 197. Zavije: tel. 213137; Milje: tel 271 124 ZDRAVSTVENA DEŽURNA SI.UŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 732 627, predpraznična od 11 do 21. ure in praznična od 8. a 20 Ufe, tel. 88-441. 111»:: iS DRUŠTVO TABOR mmrnm in MOŠKI ZBOR TABOR VABITA NA KONCERT moškega zbora ZARJA iz Trbovelj, ki bo jutri, 30. t.m., ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah. Sodelujeta tudi domača zbora. Vabljeni! KD PRIMOREC — TREBČE priredi danes ob 20.30 v Ljudskem domu OTVORITEV RAZSTAVE SLIK VLADIMIRA KLANJŠČKA Sodeloval bo pesnik Ace Mermolja Vabljeni! PD KRAŠKI DOM REPENTABOR priredi jutri, 30. maja, ob 21. uri na dvorišču Kraškega muzeja v Repnu 20 KULTURNI VEČER Sodelujejo: Tržaška dialektalna skupina «La barcaccia* s komedijo (Hvala za vse g. Dombrowsky» in domači pevski zbor (S. Kumar* Vabljeni! VZPI ANPI in SKD Prosek Kontovel vabita na KOMEMORACIJO OBEŠENIH TALCEV ki bo na proseški postaji v ne deljo, 31. maja, ob 11. uri. So delujejo vsi odseki SKD Pro sek - Kontovel. Gledališča -&8SS? GLEDALIŠČE V TRSTU WILLIAM SHAKESPEARE KAR HOČETE Komedija v petih dejanjih Jutri, 30. maja, ob 20.30, v Kulturnem domu PRODUKCIJA BALETNE ŠOLE ŠTUDIJSKI PRIKAZ G. Bizet: Otroške igre L. Boccherini: Baletna šola V nedeljo, 31. maja, ob 19.30 v Kulturnem domu Prodaja vstopnic danes in jutri od 10. do 12. ure ter v nedeljo eno uro pred pričetkom nastopa pri blagajni Kulturnega doma, Ul. Petronio 4, tel. 934-265. S S G Slovensko stalno gledališče iz Trsta gostuje danes ob 19.30 v slovenskem ljudskem gledališču v Celju s komedijo Johna M. Syngea (Vražji fant zahodne strani*. VERDI Danes ob 20.30 (red A) in jutri ob 18. uri (red B) bo dirigent Daniel Oren vodil orkester in zbor gledališča Verdi. Kot pianist bo nastopil Roberto Cappello. Koncert predvideva vrsto skladb Beethovna, Liszta, Schuberta, Bernsteina in drugih. Pri blagajni gledališča se nadaljuje prodaja še razpoložljivih vstopnic. AVDITORIJ Jutri, 30. t.m., bo v Avditoriju •Jole Silvani in Witz Orkestra z delom (Un baul pien de ricordi*. Rezervacija pri glavni blagajni. Vstopnina 2 000 lir. Cappella Underground 18.00—2D.OO— 22.00 (Estasi di un delitto*. Režija Luis Bunuel. Eden 18.00 (Lenny». D. Hoffman. Prepovedan mladini pod 14. letom. Ritz 18.00 «Hair». Escelsior 17.00 (Rock’n Roli High School*. Grattacielo 17.00—22.15 (D marito in vacanza*. L. Čarati, E..Montagna ni. Prepovedan mladini pod 14. letom. Fenicc 17.00 (Savana selvaggia*. Prepovedan mladini pod 14. letom. Aurora 16 30 d carabbinieri*. Barvni film za vsakogar. Capitol 17.30 (L'isola». Cristallo 17.30 (Gente comune*. D. Sutherland. Vittorio Veneto 16.30 (Corpi bagna-ti». Prepovedan mladini pod 18. letom. Moderno 16.30—22.00 (Detector*. Lumiere 16.00 (Zombi*. Prepovedan mladini pod 14. letom. Mignon 16.00 (Bruce Lee la vendet-ta del drago nero*. Nazionale 18.06—22.00 (Porno lui, erotica lei*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Filodrammatico 14.30—22 00 (Super libido*. Prepovedan mladini pod 18. letom Radio 16.00 (Pornografia campagno-la». Prepovedan mladini pod 18. Irtom Razna obvestila V župnijski cerkvi v Rojanu bo « nedeljo, 31. maja, ob 17. uri koncert ob prenovljenih orglah. Nastopita: organist Hubert Bergant in rojanski cerkveni pevski zbor. KD Vesna obvešča, da je knjižni ca v domu A. Sirk v Križu odprta v ponedeljkih od 18. do 19. ure in v petkih od 19.30 do 20.30 Na razpolago je bogata izbira knjig iz domače in svetovne književnosti. Mali oglasi telefon (040) 7946 72 OSMICO odpre danes Pepi Sancin-Šamek (Dolina 112). Toči pristno belo in črno vino. PRODAM (citroen LN» kub. 600 letnik 1973, v odličnem stanju. Tel. v uradnih urah 827-231 ali 231-833 zvečer. PRODAM nov vinograd, približno 1000 kv. m. Telefonirati na št. (040) 228164 po 18. uri. OSMICO je odprl Bruno Kante Praprot 3. Toči belo in črno vino. IŠČEM hišno pomočnico za temeljito čiščenje stanovanja v Bar kovljah. Tel. (040) 412-507 vsak dan od 13.30 do 14.30. OSMICO je odprl Pepi Rapotec — Prebeneg št. 18. Toči belo in črno vino. VESPO 125 ali močnejšo kupim v gotovini. Tel. (040) 52-277 v večernih urah. ODDAM dva lepa psička. Oglejte si ju na Repentabru 51. Hrovatič, tei. 227-262. TVRDKA, ki prodaja najnovejšo po sodo, sporoča, da je nov naslov urada v Nabrežini št. 145. Oglasite se od 9. do 12. ure in od 15. do 18. ure. IMAŠ kaj prostega časa? Želiš za poslitev za 500 tisoč mesečno? Ja vi se v Nabrežini Center 145 od 9. do 12. ure in od 15. do 18. ure al: telefoniraj na št. 200-150. OSMICO je odprl Zori Pangerc na glavni cesti pod Krogljami pri Do lini. Toči pristno belo in črno kap Ijico. ODDAM V NAJEM opremljeno sta novanje (tri spalnice, dnevna soba kuhinja, kopalnica in shramba! z lepim razgledom na morje v Vi žovljah št. 9/h za poletni čas ali za dobo šestih mesecev Ana Žu žek, tel. (040) 209-285 ob delovnem urniku. OSMICO je odprl Mario Smotlak. — Mačkolje 55 Toči belo in črno domačo kapljico DAJEM V NAJEM tri sobe za ura de v strogem centru Gorice (o premljene ali pa ne) Prošnje zainteresiranih sprejema uredni štvo PD v Gorici (Ul. XXIV Mag gio 1/1). telefon 833 82. KORAK NAZAJ V PRIMERJAVI Z ZE DOSEŽENIM Letališče v Ronkah izgublja na vlogi povezovalca Italije s tujimi državami V Rima hočejo naše deželno letališče zbrisati s seznama mednarodnih letov - Čarterskih poletov v počitnicah čedalje manj Kam brede naše deželno letališče v Ronkah? Oziroma, zakaj je na tem letališču opaziti stagnacijo? Naše deželno letališče je danes v svoji kategoriji med najbolje opremljenimi letališči v državi. Prekaša kar se modernih naprav tiče tudi taka letališča, kjer beležijo veliko več prometa kot pri nas. Zakaj so torej odgovorni v Rimu kar na lepem črtali naše letališče iz seznama tistih, na katerih bi se lahko razvijal mednarodni linijski promet? Novinarji se dobro spominjamo, kako so si upravitelji letališča v Ronkah pred tolikimi leti prizadevali dati našemu letališču, ki je najvzhodneje v Italiji in zelo blizu tako Jugoslaviji kot Avstriji, neko mednarodno veljavo, ki bi bila prav prišla ne samo poslovnim krogom v Trstu in Vidmu, marveč bi lahko to letališče postalo hitri povezovalec med linijskimi progami v Italiji in onimi vse vzhodne Evrope. Uvedli so tako pred devetini leti poskusno progo Milan - Ronke -Beograd. Poslovala je le nekaj časa. Prav tako so :-i upravitelji ronskega letališča prizadevali, da je prišlo do vmesnega postanka v Ronkah na že obstoječi progi Rim -Dunaj. Tako Beograd kot Dunaj sta povezana s številnimi dnevnimi letalskimi progami z vso vzhodno Evropo. Povezava za poslovne potnike je bila torej koristna. Tudi proga Rim - Ronke - Dunaj je trajala le nekaj let. Pred leti je zagrebško letalsko podjetje Pan Adria uvedlo progo Zagreb - Ronke in ta polet se je dobro obnesel. Sočasno s temi poizkusi za pridobitev nekaterih mednarodnih letalskih prog je potekala tudi akcija za posodobitev naprav na letališču. Prišel je denar za novo, daljšo in mednarodno vredno pristajalno stezo, na kateri lahko pristanejo največja potniška letala. Prišel je denar za posodobitev naprav za slepo pristajanje. Megla ne nadleguje več pilotov. Posodobili so stavbo zg potnike, za carinsko in policijsko službo, za skladiščenje ‘ blaga itd. Skratka, počasi a solidno, so prihajala finančna sredstva in sedaj je letališče v Ronkah med najsodobnejšimi v državi. Promet pa ni tak karšnega bi bilo želeti in zdi se, da so splahneli tudi upi za uvrstitev v kategorijo letališč, ki imajo možnost vzdrževati mednarodne linijske proge. V Rimu pripravljajo že nekaj let načrt kategorizacije italijanskih letališč. Že pred več kot letom dni je takratni minister za prevoze predlagal vladi in parlamentu tovrstni okvirni načrt; letališča v državi naj bi uvrstili v tri kategorije. Letališče v Ronkah bi po tem načrtu nazadovalo, medtem ko so ga že leta 1973, ko ni bilo na njem Tako sodobnih naprav kot jim imamo danes, uvrstili med letališča mednarodne kategorije. O tem ni časopisje veliko pisalo, o tem so skoro na tihem poročali in razpravljali na -skupščinah konzorcija, ki upravlja letališče, o tem nismo culi večjih protestov parlamentarcev, strank, krajevnih poli- tičnih in gospodarskih ustanov. Nižja kategorizacija bi pomenila precejšnjo škodo za vso deželo. V Rimu pravijo, da so naše letališče uvrstili v to kategorijo, ker ima malo prometa s potniki in ga niso razvili tako kot je bilo pričakovati. V letu 1979 so na letališču zabeležili promet 7.200 letal (pristajanja in vzleti), lani pa se je to število povečalo na 7.771. Rahlo se je povečalo tudi število potnikov in sicer od 221.308 na 234.390. Več je Mio potnikov v notranjem linijskem prometu (imamo nekaj prog dnevno, ki povezujejo Ronke z Rimom in Milanom). Manj pa je bilo ootnikov v poletnem charterskem prometu, kajti letališča v Ronkah so se prej posluževala številna char-lerska letala za prevoz turistov iz severnih evropskih držav v turistične kraje Istre. Sedaj pa ta letala pristajajo na letališčih pri Reki ali pri Pulju in so Ronke odpisala. V Ronkah pa niso znali pridobiti char-terskih letal, ki prevažajo poletne turiste v Lignano ali Gradež. Ta se poslužujejo letališča v Benetkah. Novi pa so charterski poleti v zim- skem času, zlasti iz Velike Britanije, ko prihajajo k nam turisti namenjeni na Piancavallo, Nevejsko sedlo ali druge zimskoturistične kraje Kamije. Zmanjšalo pa se je v lanskem letu število prepeljanega blaga in sicer od 757.768 kilogramov v letu 1979 na 595.351 kilogramov lani. Prav tako so se zmanjšale poštne pošiljke. Morda nekaj šepa. Zato imamo tudi take nič kaj pozitivne rezultate. O tem so razpravljali v raznih forumih, ki jim je pri srcu letalski promet. O tem so razpravljali tudi pred nekaj dnevi na shodu sindikalistov in delavcev v letalskem prometu. Nekateri pravijo, da nima uprava letališča dovolj energije, da bi se vsemu temu zoperstavljala, da manjka upraviteljem menažerska žilica. Tej pa bi bilo treba dodati, po našem mnenju, tudi precejšnjo dozo političnega pritiska v Rimu s strani vseh politično - upravnih in gospodarskih krogov iz vse naše dežele. Z mena-žersko žilico pa bi morali pridobiti več potnikov, zlasti tistih, ki prihajajo s turističnimi agencijami. MANIFESTACIJA PRED DEŽELNIM SEDEŽEM V TRSTU DELAVCI PODGORSKE PREDILNICE OGORČENI NAD ZADRŽANJEM DEŽELE Sindikati so prosili deželni odbor za sestanek, odbornikov pa ni bilo od nikoder • Kljub temu so dosegli sestanek z De Carlijem Včeraj so pred sedežem deželnega sveta v Trstu demonstrirali delavci in delavke podgorske predilnice Co-tonificio Triestino. Sindikalna zveza je namreč prosila za sestanek z deželnim odborom, da bi še enkrat o-pozorila na hudo stanje v podgorski tekstilni tovarni. Ko pa so delavci prišli iz Gorice v Trst, so .tim povedali, da ni v deželni palači nobenega odbornika, sestanek je torej odpadel. Nekoliko pozneje je prišel na deželni sedež podpredsednik in odbornik za industrijo De Carli, ki je predstavnikom sindikata in delavcev povedal, da se bo z njimi sestal na sedežu odborništva za industrijo. Do sestanka je resnično prišlo in De Carli .je delegaciji povedal. da skupina podjetnikov pripravlja načrt za postopni razvoj tovarne. Načrt bi moral biti pripravljen do 10. junija. Kljub sestanku z De Carlijem pa so bili delavci jezni, da jih deželni odbor ni sprejel Njihovo jezo ie povečalo še dejstvo, da so predvčerajšnjim prišli v Trst delavci tržiške tovarne Detroit. slednje pa sploh nihče ni sprejel. Po obeh dogodkih je sindikalna zveza poslala vsem načelnikom sve- OB GORIŠKIH GOSTINSKIH VEČERIH Ko greš na tako obilno večerjo se moraš vsaj en dan prej postiti Domače in uvožene jedi na menujih naših gostilničarjev Kuharice so se zares izkazale-Akcija do začetka julija tovalskih skupin v deželnem svetu pismo, v katerem beremo ogorčenost nad (neodgovornim* odnosom, ki ga ima deželna vlada do tako perečega vprašanja, kot je gospodarska kriza v goriški pokrajini, (žrtvi* krize sta tudi tovarni Detroit in podgorska tekstilna tovarna. V PRIREDBI PD «DAN1CA» Koncert dveh zborov jutri v Standrežu te več let potekajo prijateljski stiki med prosvetnim društvom (Danica* na Vrhu in društvi ter organizacijami iz Podnanosa v Zgornji Vipavski dolini. Do medsebojnih obiskov prihaja zlasti v poletnem času, saj nimajo na Vrhu primernih zaprtih prostorov za več~e prireditve. Zaradi tega so se Vrhovci obrnili za pomoč v Štandrež in tu, v Domu Andreja Budala, bo jutri, v soboto 30 maja, koncert dveh zborov: dekliškega zbora «Danica* z Vrha in cZgornjevipavskega mešanega pevskega zbora» iz Podnanosa. Koncert se bo pričel ob 20. uri. Koncert ne bo privabil samo Vrhovcev, ki morajo v dvorano v drugo vas, če hočejo pripraviti nekaj večjega v zaprtem prostoru, marveč tudi druge ljubitelje zborovskega petja, tako iz Standreža kot iz drugih krajev. Vrhovske pevke in pevci pa bodo naslednjo soboto, 6. junija, šle na povratni obisk v Podnanos, kjer bo imel domači zbor zaključni letni koncert. Po nekaj pesmih bosta na tem koncertu zapela tudi dekliški in moški zbor društva *Danica* z Vrha. Spomladanski čas nam je prinesel tudi gastronomske večere, za katere skrbijo nekateri slovenski gostinci na Goriškem. Pogovorili so se, pripravili, določili datume in sedaj prirejajo lakoimenovane «gori ške gostinske večere», na katerih vsaka gostilničarka ali gostilničar pokažejo več ali manj številni, vendarle vedno radovedni publiki, kaj običajno ponuja gostom v svojem lokalu. Tako jedačo kot pijačo, saj je slednja, še posebej v naših krajih, neločljivo povezana s tem kar ti kuharica prinese na mizo. Ne-pojmljivo-M .bilo, namreč,,.da bj na mizo dobili dobro pripravljene jedi pa slabo vino. To v vsakem gostišču, ki je vrednot pri nas, kjer imamo 'na voljo obilo dobrega briškega in drugih vin, pa še posebej. Doslej smo bili na treh takih večerih, pri Nanutu v Gorici, pri Zgubim na Škrljevem in pri Primožiču v Gorici. Okus hrane je bil seveda v vseh treh gostiščih različen, kar je tudi razumljivo in to iz več razlogov. Naše kuharice niso obiskovale standardnih kuharskih šol, jedi pripravljajo v glavnem tako kot so se navadile doma in kot sp) se kasneje same izvež- bale in izpopolnile, velikokrat pa morajo tudi upoštevati želje gostov, ki so seveda različni od enega do drugega lokala. V gostišču Nanut na Tržaški cesti je bil prejšnji petek začetni gostinski večer. Za to priliko so prišli tudi zastopniki deželnega slovenskega gospodarskega združenja, goriški župan Scarano, generalni konzul SFRJ v Trstu Cigoj. Na kratko sta uvodoma spregovorila o pomenu te pobude načelnik sekcije gostincev v SDGZ Anton Nanut, ki je bil tisti večer tudi gostitelj, podpredsednik SDG^jJiljfm Npnut. Spoj pozdrav je prinesel tudi goriški župan Scarano. Men u na večerji je bil klasipeifMt od aperitiv kot predjed in kajpak domač kruh. Zares domače jedi so bile na jedilnem listu in tudi na krožnikih,' ki jih je pripravila gostilničarka Ljuba Primožič v torek zvečer v moževi gostilni na Drevoredu 20. septembra. Ričet, čisto navaden in priljubljen ričet, ki so nam ga v starih časih servirale gospodinje doma ob ponedeljkih, da bi nekoliko očistili želodec po bolj obilni nedeljski hrani. Ječmen, fižol, krompir in še kaj drugega so bili v tej dobri juhi ali mineštri. Razne testenine, domače pripravljena okusna pečenka, prikuhe, za zaključek pa še kuhani, stari dobri domači kuhani štruklji. Jutri zvečer bo na vrsti četrti gostitelj. Kdor si želi dobro domačo hrano, naj pohiti v gostilno Pri luni v osrčje goričkega mesta tam blizu pošte. Prihodnji teden sta ponovno na vrsti dve gostilni in sicer pri Mirkotu v Grojni v četrtek 4. junija in v gostilni Silvane Mrak na Jazbinah v soboto 6. junija. Akcija torej dobro poteka. Kar moti najbrž ljudi, k> bi radi šli na vse te večere, to so nam ljudje povedali, je, da so ti prepogosti, premalo razdeljeni eden od drugega. Ni moč namreč iti dva večera zapored na dve zares obilni in o-kusno pripravljeni večerji. Predviden je nadalje poseg za u-reditev doma za ostarele občane, za kar bi porabili 200 milijonov lir. Kritje je predvideno z najemom posojila. Okrog 30 milijonov so nadalje namenil' za ureditev in popravilo občinskih cest. V nadaljevanju seje je občinski svet odobril sklep o višini odškodnine upraviteljem, oziroma o višini sejnine svetovalcem Župan bo prejemal nekaj nad 280 tisoč lir mesečne odškodnine, odborniki pa po 140 tisoč. Od omenjenih zneskov se oddvajajo po zakonu predvideni davčni odbitki. Za svetovalce je predvidena sejnina v znesku 20 tisoč lir. Občinski svet je nadalje razpravljal o obračunu za leto 1979, ki izkazuje nekaj nad 5 milijonov lir pribitka Sejo je vodil župan Klanjšček, ki je na začetku poročal o pripravi načrta za preureditev vodovodnega omrežja ter o pogovorih za namestitev telefonske centrale. Izdelavo načrta vodovodnega omrežja so poverili strokovnjaku iz Verone, u-strezna dokumentacija pa naj bi bila pripravljena Iz v zelo kratkem roku, nakar bo stekel postopek za razois licitacije. Glede namestitve telefonske centrale — število telefonskih naročnikov namreč tudi v Števerjanu zelo hitro raste in .je torej postavitev take centrale že nu.ina — je župan noročal, da so s podjetjem SIP pričeli pogovore o možnosti namestitve centrale v kletnih prostorih nove šole. Na področju, kjer naj bi postavili centralo — med glavnim trgan in Pobera'iščem, namreč pi ustreznega zemljišča, oziroma bi se pojavile precejšnje težave za zagotovitev ustreznega prostora. Zato se taka rešitev zdi v tem trenutku še najbolj primerna. V teku je vpisovanje otrok v otroške vrtce. Prijave sprejemajo do 5. junija v didaktičnem ravnateljstvu v Gorici in Doberdobu ter tudi v otroških vrtcih. Vpišejo se lahko otroci rojeni leta 1978 in starejši, ki so, ali ki že obiskujejo vrtec. Otroci iz slovenskih družin spadajo v slovenski vrtec! Izredna seja glavne skupščine večnamenskega kulturnega središča iz Roik bo v četrtek, 4. junija, ko bodo razpravljali o finančnem proračunu za letos, o odškodnini upraviteljem ter o anticipaciji sredstev v višini 30 milijonov lir na račun letošnjega proračuna. Seja bo ob 20. uri na županstvu v Ronkah. Izleti Slovensko planinsko društvo obvešča udeležence izleta Po poteh Avnoja, da bo odhod avtobusa jutri, 30. maja, ob 5.30 iz Gorice (Travnik), ob 5.35 iz Podgore, ob 5.40 iz štandreža ter ob 5.45 iz Sovodenj, oziroma Gabrij. Priporoča se točnost. Razna obvestila Sindikat slovenske šole - tajništvo Gorica je na izredni seji dne 27. maja 1981 sklenil, da odloži za nedoločen čas stavko, ki je bila napovedana za danes, 29. t.m., in to zaradi nove politične situacije v državi. Kino (iortvu VERDI 18.00-22.00 dl campo di ci-polle*. G. Savage in J. Woods. Barvni film. CORSO 18.00-22.00 (Spaghetti a mezzanotte*. B. Bouche in L. Ban-fi. Barvni film. VITTORIA 17.00-22.00 (La grande ammucchiata*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Trži A EXCELSIOR 18.00-22.00 (Manidu — squalo ribelle*. PRINCIPE 18.00 - 22.00 dneontri ravvicinati del terzo tipo*. /Vimi <• urica m okolica SOČA 18.00—20.00 (Kovoj*. Ameriški film. SVOBODA 18.00-20.00 (Ko boter plača*. Italijanski film. DESKLE 19.30 (Veliki izziv*. Ameriški film. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Alesani, Ulica Carducci, tel. 84 268. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in pnnnči je v Tržiču dežurna lekarna S. Nicold, Ulica 1. maja 94, tel. 73 328. ■iiiiiunitiraBtfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiHiitiiiMiMiiuiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiuiiiimuiiimitmiimilMI KRONIKA PROMETNIH NESREČ Z motornim kolesom zadel v avtobus mestnega podjetja 14-letni David Tomšič se bo zdravil 40 dni - V nesreči pri Codroipu ranjena 20-letni Adriano Sussi iz Gorice ter Tiziano Pallavicini iz Viieša Kar štirideset dni se bo zdravil 14-letni David Tomšič iz Sovodenj, zaradi zloma levega kolka, zloma zapestja ter drugih poškodb, ki jih je zadobil v prometni nesreči, v sredo, okrog 18.30 v Štandrežu. Fant se je peljal z motornim kolesom po Mihaelovi ulici, namenjen proti Sovodnjam. V bližini občinske lekarne pa je iz nepojasnjenih razlogov trčil v levo zadnjo stran avtobusa, ki vozi na progi št. 1 med glavno pošto in Piloščem. Avtobus je upravlja) 52-letni Guido Šuligoj iz Koprivnega. Nalet je bil precej močan, zato s'- tudi poškodbe preec' resne. Davidu, ki je raz-našalec našega časopisa v Sovodnjah, želimo da bi čimprej okreval. Včeraj okrog poldne pa se je razširila novica o hudi nesreči, ki se je pripetila na državni cesti št. 13 pri Codroipu, na mostu preko Til-menta, kjer sta trčila vojaški tovornjak ter golf, prebila ograjo ter padla v rečno strugo. V nesreči je bilo ranjenih osem oseb, od katerih nekatere zelo hudo, voznik golfa, za katerega so si zdravniki pridržali orognozo ter sedem vojakov, ki so se peljali na kamionu. Med ranjenci sta tudi 20-letni Adriano Sussi iz Gorice ter Tiziano Pallavicini iz Viieša. Oba se zdravita v bolnišnici v San Vitu ob Tilmentu. Prvi bo okreval v 40 dneh, drugi pa M bo zdravil samo teden dni. davki - davki - davki - davki - davki - davki - davki Obrazec «0» in posebni prospekti Obraz : «0» služi za povzetek izračunavanja davčne osnove za da> ek ILOR, ki se obračunava in plačuje z ločenim postopkom, čeprav s skupno položnico za prijavitelja in zakonca. Za.o moramo iz vseh okvirov, ki smo jih sestavili za posamezne dohcdke, ki so podvrženi davku ILOR. prepisati dohodke in zmanj-ševalne osnove Odsek «0» je dokaj logičen: v koloni 1. in 3. prepišemo dohod- . ks iz posameznih okvirov kot nas vodi sam obrazec: vrsta 70 - dominikalni doliodek zemljišč vrsta 71 — kmetijski dohodek zemljišč vrsta 72 — dohodki iz reje živine vrsta 73 — dohodki od zgradb vrsta 75 - dohodki podjetij, ki vrese ga jo 480 mili jenov lir prometa vrsta 76 — dohodki podjetij, ki ne presegajo 480 milijonov lir prometa vrsta 77 — dohodki soudeležb pri družbah oseb ali d ..insko vodenih podjetij vrs'a 78 — dohodki od investicij kapitala vrsta 79 — razni dohodki vrsta 80 — dohodki, podvrženi ločenemu obdavčenju. V kolone 2 ali 4 pa prepišemo iz že prej omenjenih okvirov ali ločenih obrazcev zmanjševalne o-snove, ki pa so predvidene samo za iste dohodke, pri katerih soustvarja dohodek tudi delo in ne samo kapital in še to le v slučajih, da je to delo glavna dejavnost zainteresiranega. Zmanjševalna osnova je določena za po- lovico prijavljenega dohodka z minimalnim plofcnom 6 milijonov in maksimalnim 12 milijonov. Se pravi, da dohodek 10 milijonov obrazca «G»‘ lahko koristi 6 milijonov zmanjševalne osnove; dohodek 13 milijonov 6,5 milijona zmanjševalne csnove. dohodek 25 milijonov pa 12 milijonov zmanjševalne osnove. Dohodki, ki izhajajo iz samostojnega poklicnega dela, niso podvrženi davku ILOR, čeprav so občasni in prijavljeni v obrazcu »L*. Že sam odsek «0» je barvno tako pripravljen, da kjer ni rumeno pobarvanega okvita, ni zmanjševalne osnove. Naj opozorimo, da če ni zmanjševalna osnova na- -vedena na posameznih obrazcih ali okvirih, nam jo pri obračunavanju ne priznajo. ste 84, dobimo obdavčljivi znesek (vrsta 86), ki ga pomnožimo s 15" o in dobimo dolžni davek v vrsti 87, od tega odštejemo predujme, ki smo jih že prej vpisali v vrsto 88, in dobimo ali davek, ki ga moramo še poravnati — vrsta 89 — ali davek, ki nam ga mora država povrniti - vrsta 90 Celoten postopek, kot tudi če- 1980 razpolagali, število konjskih sil, evidenčno tablico in leto prve registracije, druge razpoložljive hiše (vikende, prazna stanovanja) s točno navedbo naslova in števila razpoložljivih sob, in še podatke osebnih letal in visoko-morskih plovil ter število družinskih pomočnikov,, dirkalnih konj in lovskih revirjev — osebnih se- trti odsek, evidenca plačanega veda. davka, kamor prepišemo datum Opozarjamo pa vse zlasti na Rubriko o letošnji davčni prijavi sestavljata za KMEČKO ZVEZO ter za SLOV. GOSPODARSKO ZDRUŽENJE Edvin Ber-netič in Vojko Kocjančič. V drugi odsek vpišemo morebitne plačane predujme davka ILOR, ločeno za prijavitelja ali soproga. V tretjem odseku obračunamo davek ILOR tako, da prepišemo skupni dohodek podvržen davku ILOR, iz vrste 81 v vrsto 84, v vrsto 85 prepišemo iz vrste 81 skupno vsoto zmanjševalna osnove. Če vrsto 85 odbijemo od' vr- pologa in bančni kodeks z bančne pfoložnice (Vrsta 91) se vodi ločeno za prijavitelja ali soproga. Bančno položnico, ki je označena, da služi kot priloga davčni prijavi, priložimo davčni prijavi. Posebni prospekt: Ti prospekti So statistično gradivo za finančno upravo — peti odsek in barometer življenjskega standarda — šesti odsek. V peti odsek prepišemo iz o-brazcev E, El, F in G, Gl podatke, ločeno za prijavitelja ali soproga. In sicer — kodeks dejavnosti, ki je pa navadi naveden v glavi vsakega obrazca, nato o-znako, če gre za obrtniško dejavnost, ter oznako, če gre za normalni, forfetarni ali družinski davčni režim. Točne navedbe prepišemo iz navodil. I posameznih obrazcev, ki smo jih poprej navedli, pa prepišemo v kolone cd 4 do 8 tiste zneske, ki imajo v ovojih vrsticah navedbo na debelo tiskano PREPISATI V POSEBNI PROSPEKT KOLONA ... Nič drugega ne naredimo, kot da prepišemo podatke, kot sami obrazci določajo. V šesti odsek pa vpišemo podatke življenjskega standarda: avtomobile, s katerimi smo v letu zadnji, najmanjši odsek, v katerega moramo ločeno za prijavitelja in zakonca vpisati sestavljene okvire ali obrazce. N.pr.: prijavitelj je prijavil dohcdke od zemljišč, zgradb, od odvisnega dela in raznih dohodkov, napiše v prospekt A, B, C, L. Na koncu dodamo še datum • in podpise. Zlasti za slednje priporočamo pozornost. Nepodpisana prijava je neveljavna. Ne ostane nam drugega, kot da prijavo prepišemo na model, ki bo šel davčni upravi in na tistega, ki je določen za občino, dodamo vse priloge, damo v ovojnico, ki smo jo dobili skupaj s prijavo, in odnesemo na tisto občino, kjer imamo stalno bivališče. Kdor želi poslati prijavo po pošti, pa jo mora poslati priporočeno na Finančno Intendenco tiste pokrajine, kjer ima stalno bivališče. Celoten prikaz je bil nujno zgoščen, kdaj drugič bo govor o globah in o posebnih primerih, ki pa jih lahko obravnavamo tudi po 1. juniju, ki je letos zadnji možni dan za predstavitev davčne prijave za leto 1980. VOJKO KOCJANČIČ Iz umetnostnih galerij Faganelova razstava v galeriji S. Elena Prve razstave Roberta Faganela so bile v naši zamejski likovnosti razveseljiv pojav in hkrati znak njenega pomlajevanja, ker dolgo po osvoboditvi ni kazalo, da bi dotedanji rod naših slikarjev dobil kakega nadaljevalca. Tedaj pa se je skoraj hkrati pojavil v tržaškem slovenskem slikarstvu tudi Klavdij Palčič. Mladi violinist Robert Faganel je zamenjal violino za paleto iz navdušenja za vse, kar je na svetu lepega. Čas mu je dal prav. Figtirativjiost je danes ponovno prišla do veljave in dosegla svoj vrhunec v tako imenovanem hi-surrealizmu. Po Faganelovi preselitvi v rodno Gorico smo ga v Trstu pogrešali, sedaj pa po premoru osmih let se nam ponovno predstavlja v galeriji Sant’ Elena z nekaterimi tudi starejšimi deli, v glavnem pa z novimi stvaritvami. Tematsko je Faganel še vedno vezan na krajinarstvo, je pa sedanje slikanje kot dozorelo vino. V prvotnih delih zasledimo virtuozno igro živahnih potez in barv, široke razglede, delno urbanizirane pokrajine in morja z ladjami in čolni. V novih akrilih znatnejših mer pa nam podaja le trpko slikovitost kraških vasi. So pa to le ožji izrezi z deli hiš, ki jih predirajo obokani podvozi, katerih temna zasenčenost kontrastno izstopa ob jarkih obsončeiiih borjačih, ki so vidni na nasprotni strani. Nadalie so tu vogali hiš z deli kamnitih stopnišč in lesenih baladurjev, so tu stene s posameznimi okni in mračnimi vhodnimi vežami. In podobno. O- .........................................................................................................................■■■..... milili.....................................................................................................................iiiiiiiiiinuiniiiiii..... HEPENTABIISKI KAMNOLOMI (2) Pogovor z najstarejšim kamnarjem F. Škabarjem \ 93 letih življenja in dela se je nabralo spominov V prvem delu te raziskave sem p dal nekaj splošnih podatkov o k- mnarsivu v tržaški pokrajini in še posebej’ - repontabrski občini. Tokrat bom napisal, kaj vse mi je povedal najstarejši kamnosek v repontabrski občini. Franc Škabar je star 93 let. Polnih 50 tet je delal v kamnolomih, najprej kot odvisen delavec, nato samostojno, Jse.dp le ta 1970 je zahajal V kamnolom v e Markovih dolinah*, ki ga je bil najel od občine. Še danes se jasno spomni vplikb stv;ari še izpred druge in celo'prve svetovne vojne; *0 kamnolomih in kamnosekih bi lahko govoril ne le eno uro, pač pa tri dni!* mi je dejal, k) sem se moral nos lov iti od njega. V kamnolom je Franc Škabar stopil kot «garzon» že pri svojem štirinajstem letu. Najeli so ga v tedaj največjem repenskem kamnolomu Petroviči, ki ga še danes izkoriščajo. Kot vajenec je moral nositi «špice» h kovaču, ob sobotah in četrtkih pa prinašati malico kamnosekom. Delavci v javah so namreč imeli malico kr dvakrat tedensko, drugače so bili ves dan brez nje. Poleg tega so imeli izredno naporno delo, delovni urnik od desdt ali več ur, za nameček pa jim je gospodar večkrat «kradel ure*. Do •le a 1965 so namre* kamnoseki delali brez vsakršne pisane delovne pogodbe in so .i tako pre-pnšiVni na milost iti nemilost lastnika kamnoloma Kamnoseško delo je bilo tudi nevarno. Franc Škabar se ^ še spomni, kako jo mina nekoč v b pu vzela delavcu roko. Včasih se je seveda tudi srečno končalo. «Spomnim se dogodka, ki se je pripet’1 v Petroviči*, je dalje pripovedoval Franc Škabar, «ko še je neki delavec skoraj čudežno rešil. Tedaj je skupina kamnosekov skušala premakniti o-gromno kamnito ploščo, ki je bila že izrezana, a se jo še držala bloka, katerega so jo nameravali ločiti. Nenadoma pa je sredi plošče nastala razpoka. V i-stem hipu je kamniti orjak pričel podati. Prah in kriki so pritegnili pozornost vseh drugih, ki smo delali v «javi». Videli smo, kaljo so delavci skočili stran, te eden je ostal prav pod ploščo. Že smo se bali, da ga bo ogromna kamnita masa zmečkala, ko se je raz-poččna plošča razdelila na dva dela. Eden je padel na eno, drugi pa na drugo stran, delavec pa je ostal nedotaknjen na sredr.* Na žalost se ni vedno srečno končalo. Franc Škabar se še spomni, kako je v gornji Petroviči u-bilo enega delavca, enega pa pri Pepniču, Največ nesreč je bilo v kamnolomu «v hribi*, kjer je Franc Škabar lomil kamen po prvi svetovni vojni od 1924. do 1930. letel, 'Tudi tu je bil kruh zelo trd: •rkavadurji* so opravljali vsa dela ročno, delovodje pa so jih naganjali, če niso delali dovolj hitro. Tedanji lastnik Caharija je mlade najemal s posredovanjem učiteljev: le-tem je namreč naročil, naj zberejo mladino, ki bi se rada ukvarjala s klesarstvom. Tedaj se je iz Repna prijavilo četvero novih kamnosekov. Sicer te v občini skoraj vsaka hiša imela vsaj po enega »kavadurja* ali «štancarja» (kamnolomca ali kletarja). Ko se je Franc Škabar dodobra naučil kamnarskega poklica, je od občine sam najel kamnolom «v Markovih dolinah*, ki je bil še pred prvo svetovno vojno last Madžara Tenisa in ga danes nihče več ne izkorišča. Kamen so prodajali ne samo v Trst, pač pa tudi v Italijo in tujibo. «Spomnim Se na primer, da smo v družbi z drugimi kamnolomi prodali 40 kub. metrov kamna v Zagreb ih 40 v NoVarO* je dodal Franc Škabar. Seveda tedaj ni bilo mogoče režati ogromnih blokov', kot delajo danes s stroji. Lomili So manjše kose, ki so jih potem obdelali klesarji. Nykaj časa je Franc Škabar i-skal tudi rdeči, stalaktit pri Fernetičih, a je potem to dejavnost opustil, ker ni bil dovolj donosna. Pogovor se je spet zasukal v čase jzpred prve svetovne vojne, ko ja Franc Škabar delal v Petroviči. še se spominja, kako so izdelovali mize za tržaški ribji trg in oa lomili kamen, ki je služil za izgradnjo stavbe Banea d’I-talia In nazadnje mi je najstarejši kamnosek zapel še staro kamnoseško pesem iz teta 1899, ki je danes skoraj nihče več ne pozna. Pogovor pa bi lahko ria-'■'aljeval še in še, saj se Franc Škabar, kljub svojim triindevetdesetim letom še veliko spominja, kako je bilo v starih časih v re pentabrsklh kamnolomih. (Nadaljevanje prihodnjič) MARKO OBLAK Zenska in njena stvarnost KAJ BI MORALI SPREMENITI V 0SP0RA VANEM ZAKONU 194 Ženske organizacije so že v času kampanje za referendume nakazale, kaj vse bi bilo treba storiti, da bi zakon ustrezal potrebam «Zmaga dvojnega NE nam o-mogoea, da zahtevamo določene spremembe zakona štev 194». Tako so po zavrnitvi obeh referendumov; ki se zadevali zakon o prostovoljni prekinitvi nosečnosti, ugotovile predstavnice ženskega gibanja v državi in tudi v naši deželi ter že tudi nakazale tiste točke, ki so v zakonu najbolj sporne. S tem so tudi zadostile svojim obljubam pred referendumi, ko so zagotavljale, da je treba ohraniti zakon prvenstveno zato, da bi ga naknadno s posegom parlamenta delno izboljšali. Razumljivo je torej, da se v ospredju razprav v okviru ženskega gibanja posebnih Odborov za izvajanje zakona štev. 194 in tudi splošneje vseh sil, ki so zakon zagovarjale, določila, ki zagotavljajo možnost »oporekanja iz moralnih razlogov*. Mnenja so sicer nekoliko različna. Nekateri zdravniški krogi zahtevajo celo, da bi to možnost ukinili vsaj za tiste zdravnike, ki se specializirajo v ginekologiji in porodništvu, češ naj se postavi zakonska norma, ki obvezuje ginekologe in porodničarje, da opravljajo posege, še predno so sploh sprejeti v službo. Nekoliko milejše stališče postavlja kot protiutež pravici do oporekanja dolžnost, da se zdravnikioporečniki- posvetijo pre-venciji, kar bi jim njihovo prepričanje narekovalo. Vsekakor je precej razširjena zahteva, da bi se morali zdravniki oporečniki priglašiti na sodišču, kakor velja npr. za vojake — oporečnike, kar bi seveda omogočilo večje nadzorstvo nad delovanjem zdravnikov. • (Med drugim bi takšni zdravniki morali oporekati vedno in povsod in ne le v javnih zdravstvenih ustanovah). Vsi pa so si edini, da bi imeli pravico do oporekanja, kar pomeni, da bi se izrekli proti udeležbi pri opravljanju posegov, samo tisti, ki te posege konkretno izvajajo. Nedopustno in nelogično je, da lahko oporekajo kuharji vratarji in drugo osebje, ki si podobne pravice ne lastijo pri nobenem drugem posegu ali načinu zdravljenja, že ob tem, da bi takšna možnost ostala za zdravnike, se nekateri upravičeno sprašujejo, zakaj pa np. ne oporekajo sodniki vsakokrat, ko morajo u-poštevati in dejansko prisiliti še ostale, da se ravnajo v skladu s pisano postavo, tudi z zakonskimi predpisi, katerih ne odobravajo. Vprašanje vsekakor ni enostavno in je vredno globljega premi- ulriiiiiiiiiiiiiiiiiiiMMiMiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiMiiNiiiiimiiiMitiiiiiiiiintiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiHHimiiiMiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiitiiiikniiiii.iMiiiMiiMiii Preteklo soboto je žašklh mladinskih bil v tržaškem avditoriju v organizaciji Glasbene matice zborovski koncert dveh tr-zborov. Nastopila sta mladinski zbor GM pod vodstvom Stojana Kureta, slika zgoraj ter vokalno - Instrumentalna skupina »Cantare* pod vodstvom Luciana De Nardija. Prireditev je bila v korist openske skupnosti »Družina* sleka, kajti med seboj se bijejo pravice, ki jih narekujejo ustavna načela in v takem primeru je pač treba izbirati. Najslabše je to, do česar je prišlo med zadnjo volilno kampanjo, da se vsakdo oklene svoje »nedotakljive pravice* in onemogoči vsakršno nadaljnjo' konstruktivno soočanje mnenj. "Drugo sporno vprašanje zadeva mladoletnice: če lahko redijo, lahko tudi legalno splavijo — tako se glasi nekoliko drastično povedano stališče ženskega gibanja. Opravičuje pa ga dejstvo, da se mladoletnice, legalno ali ne, nedvomno zatekajo k splavu. O tem, da bi bilo potrebno znižati starostno mpjo za ženske, ki se lahko po normalni poti poslužijo zakena štev. 194 (za enkrat to velja samo za polnoletne ženske), je bil govor že med parlamentarno razpravo o takratnem zakonskem osnutku. Obveljala je sicer možnost, da se mladoletnica lahko obrne na sodnika za mladoletnike, ko ne bi hotela ali ne bi dobi; a privoljenja staršev, teda predpisani iter je precej daljši, kar lahko privede tudi do tega, da bi prekoračila meje prvih 90 dni nosečnosti; po drugi strani, ugotavljajo pripadnice ženskega gibanja, pa je ravno mladoletno dekle najbolj ranljivo in tudi zato izpostavljeno raznim psihološkim pritiskom. In še tretja zahteva, ki se nanaša na boljše in učinkovitejše izvajanje zakona: posege naj bi opravljali tudi v nekaterih ambulantah ali manjših zdravstvenih centrih, kar bi zmanjšalo obdobje čakanja na minimum. Med drugim je bilo še podčrtano dejstvo, da se vedno govori le o zdravniških posegih, za enkrat pa se ne razmišlja še o procesih, ki jih lahko sprožijo razni farmacevtski preparati, ki seveda, če so uspešni, izključujejo zdravniški poseg. Ce se omejimo na deželno raven, pa je Koordinacijski odbor žensk Furlanije - Julijske krajine tudi postavil nekaj konkretnih predlogov, oziroma zahtev. Najprej o družinskih posvetovalnicah: razveljaviti bi morali sklep deželnega odbora, da se na vsakih 150 tisoč prebivalcev ustanovi en center, posvetovalnice pa bi v resnici morale zaživeti tako, kot so bile prvotno zamišljene in začrtane v državnem zakonu. Vse javne uprave in ustanove bi se nadalje morale zavzemati, da bi se izvajali zakonski predpisi, ki so že itak včasih pomanjkljivi; posebno pozorhost bi morali posvetiti tako zakonu o prostovoljni prekinitvi nosečnosti glede na vse, kar predvideva (osveščanje, informiranje, preventiva), kakor tudi uresničevanju zdravstvene reforme in, končno še delovanje novih zdravstvenih enot. Ko bi res mogli zagotoviti zadovoljivo izvajanje vseh teh zakonskih določil, bi lahko mogoče rekli, je zapisal Deželni koordinacijski odbor žensk, da smo se s pravim orožjem v roki zoperstavili splavu. (bp) pazno je pri Faganelovih novejših delih pomanjkanje svežega zelenja, razen v eni sliki. Sicer pa so to nekakšne prispodobe prenesenega odraza njih ostarelih in izgaranih kmečkih lastnikov, torej novost v izbiri Faganelove motivike. Enako trpka je tudi kraška jesen. prikazana v ožjih izrezih, v katerih izstopa le bel kamen iz rjavega ozadja, jesenske trave in drevja. Faganel se torej tesneje navezuje na domačo grudo, se pa ne izneverja svoji afriški motiviki. So pa to nove slike z rdeče ogrnjenimi Masaji bolj zagasito temnih barv in nejasnih obrisov, kot da bi jih potemnil čas daljnega spomina. Zasledimo pa vso nekdan o radovednost v manjhnih akvarelih, ki so prava posebnost v svoji topli svetlobi in migotajočem trepetanju ozračja. Ljubiteljem grafike pa je namenjeno nekaj odlično izdelanih tuširank. In tako je nova Faga-nelova razstava zanimiva za ljubitelje figurativnih del, ki so nastala z iskreno neposrednostjo in daleč od vsake intelektualnosti ter hotene izumetničenosti. M. B. NOCOJ NA LJUBLJANSKI TV Bitka za Sutjesko za ranjence Smo sredi dokumentarne serije «Ustvarjanje Titove Jugoslavije*. Nocoj ob 21. uri bo na ljubljanski TV na sporedu že enajsta epizoda in bo govor v glavnem o Sutjeski. Pred tem je bil govor o Neretvi, kjer je okupator doživel neusoeh. Zato je nemško poveljstvo sklenilo za vsako ceno preprečiti napredovanje glavnine in operativne grupe glavnega štaba NOV proti vzhodu. V ta namen je okupator začel ofenzivno operacijo «Schwartz», da bi obkolil narodnoosvobodilno vojsko med Durmitorjem in Zelengoro. Bili smo v času. ko je Rdeča armada že osvobodila del. Ukrajine in se pripravljala na veliko «bitko jekla* pri Kursku, angloameriške sile pa so v Afriki pregnale nemške in italijanske divizije skoro do Tunisa in jih prisilile na kapitulacijo. Po bitki na Neretvi so sile NOV osvobodile obsežno področje vzhodne Hercegovine, Sandžaka in Črne gore. Kot drugod na o-svobcdilnih o emljih, se je tudi tu utrjevala ljudska eb’ast, osnovali so narodnoosvobodilne odbore, korrtande mest, vojaška po: dročja itd. Da bi obkolilo in uničilo enote NOV, je nemško poveljstvo zbralo ogromno vojsko — 127.0C0 vojakov; več kot 70.000 Nemcev, 43.000 Italijanov, 2X00 Bolgarov in več kot 10.000 domačih izdajalcev, skupno torej sedem okrepljenih divizij. Sile NOV pa so na tem področju štele le okoli 16 tisoč borcev, ki pa so imeii s seboj tudi okoli 4.000 ranjencev in tifusarjev — okrevancev. Del teh ranjencev in tifusarjev je bilo v osrednji bolnišnici, del pa v posameznih enotah. Nocojšnja epizoda bo skušala podrobneje razčleniti začetek o-fenzive, operacije v dolini Drine in Čpotine, poskus prodora čez Drino in umik iz Sandžaka na levo obalo Tare. končno preboj na Sutjesko, do katerega ,ie prišlo 9. junija 1943 in, končno, prehod na Zelengoro in nato preboj iz o-broča. Bitka na Sutjeski predstavlja novo epopejo v jugoslovanski narodnoosvobodilni borbi. Po nekaterih podatkih je sovražnik izgubil v tem sponadu najmani 5.000 vojakov in oficirjev, vendar so bile tudi izgube velike, kaiti nemški vojaki so v dolini Sutjeske pobili okoli 1.000 ranjencev in tifusarjev pa tudi okoli 200 bolničark ki so ranjencem in tifusar-jem stregle. V tej krvavi bitki je glavna operativna grupa vrhovnega poveljstva s centralno bolnišnico izgubila vsakega tretjega borca, padlo je namreč 7.360 borcev. O tej bitki, ki jc bila hkrati zelo surova in tudi skrajno humanitarna, je bil posnet, tudi znani jugoslovanski film z istim naslovom in ki ga je režiral eden izmed udeležencev te bitke in pozneje znan jugoslovanski režiser Veljko Bulajič. Film so vrteli veliko tudi v tujini, videli smo ga tudi v enem izmed zahtevnejših tržaških kinematografov. Vendar pa je film vedno tudi plod fantazije, je torej vsaj deloma izmišljen, pa čeprav se scenarij piše po dokumentih in ga dela režiser, ki je bitko doživljal, nocoj pa bodo skušali prikazati vso resničnost te, kot smo že rekli, skrajno surove, hkrati pa do skrajnosti huma nitame bitke, saj je šlo za rešitev 4000 ranjencev in tifusarjev. Sicer pa je eden izmed nacističnih poveljnikov po ponovnem porazu v besu izjavil, da je huje bo jevati se na Balkanu proti »Titovim fanatikom* kot pa proti Rdeči armadi na vzhodnem bojišču. V tej ofenzivi je vrhovno po veljstvo posvetilo izredno skrb za ranjence in zato bitka za Sutjesko ni bila le konkretna vojaška zmaga, pač pa je imela veliko širši pomen. O vsem tem bodo govorili nekateri bivši borci, ki so to epopejo sami doživljali, med katerimi je bil tudi Wiliam Dea-kin, član zavezniške delegacije pri vrhovnemu štabu. ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 šolska vzgoja: Egiptovska civilizacija 13.00 Domača beležka 13.25 Vremenske razmere 13.30 DNEVNIK 14.00 Mathias Sandorf, 10. del TV nadalj. 14.30 Danes v parlamentu 14.40 Človek in zemlja dok. oddaja 15.10 Iz evrovizije: Kolesarske dirke 16.30 Doetor Who, TV film 17.00 Dnevnik 1 — Flash 17.05 3,2, 1. . . Stik! Game — Velika igra 18.00 Šolska vzgoja: Astrofizika 18.30 Dnevnik 1 — Kronike Sever kliče Jug — Jug kliče Sever 19.05 Programi pristopanja 19.20 Moj brat policaj, TV film 19.45 Almanah in Vremenske razmere 20.00 DNEVNIK 20.40 Tam. tam, Aktualnosti Dnevnika 1 21.30 Kcn;eniea — film Režija Goffredo Alešsan drini; igrajo: Amedeo Naz-zari. Elisa Cegani. Luigi Carini, Mario Ferrari, Anna Magnani in drugi 22.55 V neposrednem stiku z u-metnost.jo Ob koncu DNEVNIK, vmes košarka: Evropsko moško prvenstvo; Danes v parlamentu in Vremenske razmere Drugi kanal 12.30 Pazimo na zdravje, dok. oddaja 13.00 DNEVNIK 2 — Ob 13. uri 13.30 Šolska vzgoja: En stil, eno mesto 14.00 Popoldan, dnevna rubrika 14.10 Dnevnik nekega učitelja, zadnji del 15.30 Dnevnik 2 — Replay 17.00 Dnevnik 2 — Flash 17.05 Popoldan, II. del 17.05 Mnenje Giulia Nascimbenija 17.25 Srečanje z Gino Lagorio Program za mladino 17.30 Samo sprehod: opazovanje narave, dokumentarna serija 18.00 šolska vzgoja: Delo v sodobnem letu 18.30 Iz parlamenta Dnevnik 2 — Večerne športne vesti 18.50 Dober večer s. . . Paolom Ferrarijem Napoved vremena 19.45 DNEVNIK 2 20.40 Corrado: GRANCANAL. glasbeno-zabavrii' prograin " 21.55 Naproti letu 2000 Tretje nadaljevan ie programa, v'katerem Vittorio De Luca prikazuje problem prodora »inteligentnih strojev* v naš svet, bo govorilo o robotih, posebno o tistih izredno popolnih napravah, ki so še začele pojavljati v sedemdesetih letih in se njihovo izpopolnjevanje nadaljuje s tolikšno naglico, da za leto 2000 predvidevajo že povsem avtomatizirane tovarne. Na prvi pogled bi megli biti kar zadovoljni, da se člove-■ ku obeta pomoč, ki mu jo bo dal robot, toda hkrati se rojeva vrsta problemov. Kakršne bodo socialne in e-konemske posledice te nove tokrat, izključno .tehnološke revolucije. V razpravo o tem se bodo vključili japon ski inženir Yonemoto, pred sednik japonskega združc nja industrijskih podjetij ki proizvajajo avtomatiza cijo, to se pravi robote, na dalje rektor milanske poli tehnike Luigi Dadda ter profesor za industrijsko e-konomijo na bolonjski uni verzi Romano Predi. 22.45 Strah pred nepredvidenim. TV film 23.10 Programi pristopanja Ob koncu DNEVNIK 2 — Zadnje vesti Tretji kanal 17.40 Vabilo za rock glasbo: Kronika nekega koncerta: Ivan Graziani, Ron in Go ran Kužminac 19.00 DNEVNIK 3 1 19.35 Rim Petra Nicholsa 20.05 Šolska vzgoja: Vzgoja in dežele 20.40 Le arguzie del teatro 22.10 DNEVNIK 3 22.45 Kolesarske dirke JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 9.45 - 15.55 TV v šoli: TV koledar; Poštni nabiralnik: Ruščina; Športna re-keacija in zdravje; Kako o hranimo živila; Angleščina Risanka; Izobraževalna reportaža 18.15 Poročila 18.20 Družina Smole 18.45 Dcmači ansambli: Ansambel Toneta Kmetca 19.15 OBZORNIK 19 25 Narodni park Durmitor 19.55 Ne prezrite 20.10 Risanka 20.26 Zrno do zrna 20.30 TV DNEVNIK 21.00 Ustvarjanje Titove Jugoslavije 21.55 Stanovanjska oprema za jutri 22.00 Buddenbrookovi, TV nadaljevanka 23.05 V znamenju 23.20 Nočni kino: Pomladna noč Zgodba norveškega filma «Pcmladna noč* se dogaja nekega večera in se podaljša v noč vse do jutra. V hišo, kjer sta samo dva otroka, '•e zateče skupina ljudi. ki išče pomoči. Med njimi je tudi ženska, ki je tik pred porodom. Teda med prišleki pride do spora do prepira. Končno pa se vendarle zdani in skupinica na daljuje pot. fantič pa je prestopil prag zrelosti. Koper 17.30 Film 1 , 19.00 Aktualna tema 19.30-Otroški kotiček 20.00 27. kanal 20.15 T_V,D - Stičišče 20.35 Kdo je bila tista gospa?, film 22.20 TV D — Danes ' 22.30 TV film 23.20 Baletna oddaja Zaarep 18.45 Otroška oddaja 20.30 TV DNEVNIK 21.00 Ustvarjanje Titove Jugoslavije 22.00 Zabavno-glasbena oddaja 23.10 IzsiPevanje na Atlantiku, TV film ŠVICA 18.00 Program na najmlajše 20.40 Reporter 21.55 Veliko filmsko platno 22.35 Musič circus 23.35 Kovček sreče — film TRST A 7.00, 8.00, 10.00, 13.0C, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Mednarodno leto invalidov; 9.00 Glasbena matineja; 10.10 Za ljubitelje operne glasbe; 11.00 Oddaja za srednjo šolo; 11.30 Beležka; 11.35 Zimzelene melodije: 12.00 Na goriškem valu: 12.30 Melodije; 13.20 Srečanje pevskih zborov v Fiumicellu; 13.35 Instrumentalni solisti; 14.10 Otroški kotiček: Kje je napaka?; 14.30 Gal-sworthy: «Temni cvet: Jesen* -7. del; 15.00 Doba kantavtorjev; 16.00 «Prejšnje razmere*; 16.40 Orkestri i,n zbori; 17.30 Nastopi gojencev šole GM s sodelovanjem slovenskih srednjih šol; 18.30 Kulturni dogodki. KOPER (Slovenski program) 6.30, 7.25, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00 - 7,30 Otvoritev, glasba za dobro jutro; 6.05 Jutranji koledar; 6.15 Obvestila in reklame; 6.37 Kinospored, objave; 7.15 Najava sporeda; 7.30 Zaključek; 13.00 Pregled dogodkov; 13.05 To smo mi; 13.40 Svirac svira, kolo igra; 14.00 S polnimi jadri; 14.37 Glasbeni notes; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasba po željah; 16.00 Kulturni relief; 16.10 Vaš telefon, naš mikrofon: 16.30 Primorski dnevnik; 16.45 Zabavna glasba; 17.00 Zaključek. KOPER (Italijanski program) 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 12.30, 13.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15 Horoskop; 9.00 Štirje koraki: 9.32 Pisma Lucianu; 10.00 Z nami je; 10.32 Intermezzo; 10.45 Mozaik; 11.00 Poslušajmo vsi: 11.32 Kirn; 12.00 Na prvi strani; 12.05 Glasba po željah; 14.33 Vrstijo se motivi; 15.00 Za naju dva; 15.33 Prijetno popoldne; 16.00 Samoupravljavec; 16.10 Ital. zbori; 17.(X) Kultura in druža; 17.32 Crash; 17.55 Turistični napotki; 18.00 Glas in zvok; 18.32 Petkov koncert; 19.45 Nasvidenje jutri. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.00 in 10.03 Zeleni val; 7.25 Glasbena kombinacija; 9.00 Radio anch’io: 11.00 Štiri četrtine; 12.03 Takrat ko...: 12.30 Ul. Asiago Tem rt; 13.25 Poštna kočija; 14710 Šolse-a vzgojna oddaja; 15.05 Errepiuno; 16.30 Fonosfera; 17.15 Patchsvork; 18.35 Katerina velika - radij, 'jrired ba: 19.30 Zgodovina jaz**, 21.05 Simf. koncert; 23.03 ZlaV «1. RADIO 2 7.30, 8.30,-9.30, 11.30, 12.30, 13.30, 15.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; Od 6.00 do 8.45 Dnevi; 9.05 Zgrešena ljubezen; 9.32, 10.12, 15.00 in 15 42 Radiodue 3131: 11.32 Pesem poletja; 12.45 Hit parade; 13.41 Sound track; 16.32 Disco club: 17.32 Mastro Don Gesualdo; 18.32 Moulin Rougo; 19.00 Planet Kanada: 19-57 Prostor X; 22.00 Mi-lanonotte. LJUBLJANA 6.00, 6.30. 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00 Poročila: 6.30 Prva jutranja kronika; 7.10 Prometne informacije; 7.50 Debro jutro, o-troci!; 8.30 Iz naših sporedov; 9.08 Z glasbo v dober dan; 9.30 Otroške igre; 9.45 ’ Iz otroškega glasbenega sveta; 10.05 Z radiom na poti: 10.40 Turistični napotki; 11.05 Rezervirano za...; 12.35 Znano in priljubljeno; 13.00 Na današnji dan; 13.10 Iz glasbene tradicije jug. narodov: 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Pihalne godbe; 14.00 Danes do 13.; 14 30 Priporočajo vam...; 14.50 Človek in zdravje; 15.05 «Pesem planin* -Blaža Arniča; 15.25 Naši poslušalci čestitajo; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.35 Zabavna glasba; 16.50 Radio danes, radio jutri!; 17.00 Vrtiljak; 18.00 Studio ob 17.; 19.00 Po slovenski glasbeni litera turni; 19.30 S knjižnega tega; 19.55 Minute z.a EP; 20.00 Radijski dnevnik; 20.35 Lahko noč, otn> ci!; 20.45 Z ansamblom Borisa Franka; 21.00 Uganite, pa vam zaigramo...; 22.05 Oddaja o morju; 23.15 Informativna oddaja; 23.25 Iz naših sporedov; 23.30 Zvoki iz logov domačih; 24.05 Lirični utrinki; 24.10 Petkov glasbeni mozaik; 01.05 - 5.30 Nočni program - glasba. KOŠARKA EVROPSKO PRVENSTVO V ČSSR KATASTROFA ITALIJANOV PROTI SZ Kar 30 točk razlike - Jugoslavija premočno odpravila Turčijo ČSSR 1981 HAVIROV - Take katastrofe, kot so jo včeraj zabeležili «azzurri» proti SZ, verjetno nihče ni pričakoval. Italijani so izgubili kar s 30 točkami razlike, toda Sovjeti bi lahko zmagali še z večjim izkupičkom, če bi le proti koncu srečanja igrali vsaj delno tako kot večji del tekme. Italijansko košarkarji so tokrat odpovedali na vsej črti. Za «az-zurre» pa je bil porazen predvsem začetek, saj so v prvih 11 minutah igre zbrali vsega 11 točk, pri tem pa so zagrešili neverjetno število metov, podaj, pod košema pa so jih Sovjeti povsem pregazili. Gre pa tudi omeniti, da sovjetski reprezentanti niso predvajali bogve kakšne igre. Že samo zadovoljiva igra pa jim je bila več kot dovolj za visoko zmago Po tem katastrofalnem porazu so Italijani praktično odrezani iz borbe za super finale, razen seveda velikih presenečenj v finalni skupini. SZ - Italija 97:67 (42:28) ITALIJA: Brunamonti 6, Boselli 2, Silvester 5, Girardi 4, Costa 5, Ferracini 8, Villalta 12, Meneghin 9, Zampolini 6, Vecchiato 6, Marzo-rati 4, Generali. SZ: Jeremin 8, Kapustin, Taraka-nov 6, Salnikov 8, Lopatov 14, De-rjugin 4, Valters 15, Tkačenko 11, Miškin 20, Jovajša 6, Belostenij 5, Fesenko. SODNIKA: Dimu (Grčija) in Bergman (Izrael). PM: Italija 21:31; SZ 21:25 SKUPINA A (Bratislava) Izidi 3. kola V. Britanija - Grčija 64:62 (32:35) Španija - ČSSR 72:69 (36:39) Izrael - Francija 88:76 (51:37) Lestvica Španija 3 3 0 263:243 6 ČSSR 3 2 1 235:204 4 Izrael 3 2 1 251:239 4 V. Britanija 3 1 2 200:215 2 Francija 3 1 2 255:271 2 Grčija 3 0 3 213:245 0 Današnji spored 15.00: Velika Britanija - Španija; 17.45: Francija - ČSSR; 20.00: Gr čija - Izrael. SKUPINA B (Havirov) Izidi 3. kola Jugoslavija - Turčija 112:68 (55:32) Poljska - ZRN 81:71 (37:43) SZ - Italija 97:67 (42:28) Lestvica SZ 3 3 0 284:210 6 Jugoslavija 3 3 0 303:245 6 Poljska Italija ZRN Turčija 3 1 2 259:264 2 3 1 2 249:269 2 3 1 2 191:218 2 303 192:272 0 Današnji spored 15.00: SZ - Turčija; 17.45: Itali Ja . Poljska; 20.00: Jugoslavija - ZRN. Jugoslavija - Turčija 112:68 (55:32) JUGOSLAVIJA: Popovič 2, Kiča-flovič 8, Benaček K, Petkovič 19, Skroče 10 (2:2), Vilfan 2, čosič 4, Radovanovič 29 (1.2), Dalipagič 23 (7:10). Delibasič 16 (2:2). TURČIJA: Ercin 9 (3:4), Gueller 4, Hakyemez 2, Guerkan 4, Turam 7 (1:3), Kunert 2, Dauguesken 15 (7:12), Soydas 2 (0:3), Aydan 2, Olcay 10 (0:1), Arisan 11 (5:7). GLEDALCEV 1000 SODNIKA: Rabadjan (Bol.) in Kotleba (ČSSR). Peterka Kičanovič, čosič, Skroče, Radovanovič in Petrovič je tekmo začela kot bi bilo srečanje s Turčijo nadvse pomembno. Zavzeto, hitro borbeno, učinkovito je igrala jugoslovanska postava in že po desetih minutah je bilo 20 točk razlike. Že dolgo let «plavi» niso igrali s kakšnim slabim nasprotnikom tako zavzeto kot tokrat, pa naj je bila kombinacija igralcev takšna ali drugačna. V drugem delu je predvsem Vilfan vseskozi vodil igro, delil žoge in pripravljal kombinacije, ni pa bil ustrezno nagrajen, saj je le redko tudi sam dobil kakšno u-porabno žogo. Največja razlika je bila tik pred koncem, ko so jugoslo-vani vodili za 46 točk. STANE TRBOVC Seminar v Rimu RIM — Od 8. do 13. junija bo v Rimu seminar za italijanske košar- karske trenerje. Glavni predavatelj bo ameriški trener Gery Walters, ki vodi ekipo Providence College. Glavne teme seminarja bodo: tehnika poučevanja, razne vrste napadov, obramba mož-moža in o-bramba žoge ter teorija treninga. Organizatorji pričakujejo, da se bo seminarja udeležilo približno 300 trenerjev iz vse Italije. MINIBASKET V nedeljo bo v tržiški športni palači običajno srečanje med miniko-šarkarskimi reprezentancami Pordenona, Vidma, Gorice in Trsta. V tržaški vrsti sta tudi slovenska i-gralca Marko Lokar (Bor) in Aljoša Terčon (Sokol), ki z ostalimi reprezentanti tvorijo solidno peterko. Pod vodstvom trenerja Vesna-verja bo Trst igral prvo tekmo ob 11. uri proti Pordenonu, AVTOMOBILIZEM DIRKA ZA VN MONACA Na poskusnih vožnjah Piqu«t najhitrejši MONTE CARLO - Brazilec Nel son Piquet je bil najhitrejši v včerajšnjih tako neuradnih, kot u radnih poskusnih vožnjah za veliko avtomobilsko nagrado Monaca. V kvalifikacijski vožnji je Piquet dosegel izreden čas, ki je skoraj za sekundo boljši od onega, ki ga je dosegel Villeneuve na fer rariju 126 CK. Toda tudi dosežek Villeneuveja je izreden, saj je vozil na ferrariju turbo in je to rej dosegel najboljši čas. če izvzamemo Piquetov brabham. Najboljši včerajšnji časi so bili taki: 1. Piquet (Bra.) brabham 1*23**71; 2. Villeneuve (Kan.) ferrari 1'26”89; 3. Jones (Avstr.) vvilliams 1'26"93; 4. Mansell (VB) lotus i’27”17: 5. Patrese (It.) ar-ros 1*27**44; 6. Laffite (Fr.) tal-bot ligier 1’27”46; 7. Andretti (ZDA) alfa romeo 1’27”51; 8. Prost (Fr.) renault 1’27”62; 9. Reu- temann (Arg.) williams 1’27’'64; 10. VVatson (VB) mclaren 1’28”13. Na deželnem odbojkarskem finalu ženskega tekmovanja nunder 15» Borova šesterka ni imela sreče, saj se ji poskus uvrstitve v vsedržavni finale ni posrečil. Na sliki: mlade igralke te ekipe v postavi (od leve proti desni) Tatjana čač, Vesna Klemše, Maja Ukmar, Klavdija Marušič, Mirjam Klemše, Nadja Godina, trenerka Sonja Furlanič, Kristina Favaretto in Barbara Repinc imiaiiniitiiiiiiiiiiiiimimHimniimHnmiiMuiimramuiiMiiiiiimimiMiiiiiiiiiiiiintiiiiiiitMiniiiM KOLESARSTVO 13. ETAPA «GIRA D ITALIA> Saronni izgubil roza majico Prvi na skupni lestvici je sedaj Visentini ■ Včeraj uspešen Knudsen MONTECATINI TERME — Knut Knudsen je po pričakovanju osvojil tudi drugo etapno zmago na kronometer. Po zmagi v Trstu je bil norveški kolesar zanesljivo najboljši tudi v včerajšnji etapi na kronometer, ki je bila znatno daljša od »tržaške* in v kateri je Knudsen še v večji meri potrdil svojo moč v tej zvrsti dirk. Če je bila zmaga Knudsna pričakovana, pa gotovo ni bilo pričakovati, da bo na vrhu skupne lestvice prišlo do takih presenečenj. Roberto Visentini je namreč odvzel roza majico Saronniju, ki pa je včeraj imel zvrhano mero smole. Med progo je namreč kar dvakrat preluknjal zračnico in to ga je seveda stalo dragocenih sekund, naposled pa še prvo mesto na skupni lestvici. In ne samo to: pred Sa-ronnijem so sedaj kar trije kolesarji (Visentini, Contini in Prim). Izredno smolo pa je imel tudi Battaglin, ki bi verjetno včeraj o-blekcl roza majico, ko bi ne padel in pri tem seveda izgubil odločilne sekunde za juriš na sam vrh skupne lestvice. Včerajšnja etapa je bila tudi priložnost za Moserja, da si nekoliko opomore na skupni razpredelnici. Vse kaže pa, da popularni Moser še ni nared po hudem padcu na Ter-minillu, saj se je včeraj moral zadovoljiti le z desetim mestom, s čimer seveda ni bistveno spremenil svojega položaja na lestvici. Bo Visentiniju uspelo obdržati roza majico vsaj za nekaj etap? Že na lanskem »Giru* je temu mlademu kolesarju uspel podoben podvig kot letos, tedaj pa mu je prvo mesto odvzel Hinault. Visentinija ne gre gotovo podcenjevati. Na dlani pa je, da mu bo v naslednjih etapah trda predla in verjetno že v današnji, ko bo moštvo Bianchija bržkone skušalo odločilno poseči po o-vem m"stu na skupni lestvici, saj ima le-to kar tri svoje kolesarje pri samem vrhu. % TAKO NA CILJU 13. etape na kronometer Em-poli - Montecatini Terme (35 kilometrov) 1. Knut Knudsen (Norv.) v 45’10” s poprečno hitrostjo 46,494 km na uro 2. Roberto Visentini 46’10” 3. Daniel Gisiger 46'20” 4. Tommy Prim (Šved.) in Silvano Contini 46'40” 6. Roy Schuiten (Hol.) 46'42” 7. Giovanni Battaglin 4710” 8. Serge Demierre (Švi.) 47’25” 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 18. 19. G. Battista Baronchelli 47'45” Francesco Moser 47'47” Dante Morandi 47'4B” Enrico Maestrelli 47'50" Josef Fuchs (Švi.) 47’53” Jorgen Marcussen (Dan.) 47'57” Giuseppe Saronni 48'05” Jean Marie Wampers (Bel.) 4814” Dietrich Thurau (ZRN) 48'26" Giuseppe Faraca 48'28” Mario Beccia itd. 48'46” SKUPNA LESTVICA PO 13. ETAPI Roberto Visentini 63.23*03” Silvano Contini z zaost. 7” Tommy Prim (Šved.) 22” Giuseppe Saronni 23” 5. Giovanni Battaglin 38” 6. G. Battista Baronchelli 54” 7. Josef Fuchs (Švi.) 1*51” 8. Ciaudio Bortolotto 217” 9. Alfio Vandi 2’21” 10. Knut Knudsen (Nor.) 2*35” 11. Vladimiro Panizza . 3’03” 12. Giuseppe Faraca 3’18” 13. Beat Breu (Švi.) 318” 14. Mario Beccia 3’27” 15. Alessandro Pozzi 4’29” 16. Francesco Moser 5’46” 17. Dietrich Thurau 6'30” 18. Leonardo Natale 7*23” 19. Bruno Leali 8’47” 20. Alfredo Chinetti 8’55” itd. ODBOJKA Balkansko prvenstvo Romunija klonila boljši Jugoslaviji Medsebojni obračun med ženskami za Jugoslavijo A NOVO MESTO — Jugoslovanski odbojkarji so izbojevali drugo zaporedno zmago na letošnjem balkanskem prvenstvu v Novem mestu. Če so imeli Bogoevski in tovariši nekaj težav z lanskim balkanskim prvakom — Grčijo, so v drugem nastopu dokaj prepričljivo premagali neugodnega nasprotnika Romunijo. Res je, da tokrat Romunija ne nastopa z najboljšo postavo, toda v četrtek je premagala Bolgarijo, ki je bila na lanskih OJ v Moskvi druga. Zmaga domačih odbojkarjev je še toliko bolj spodbudna, ker je na zadnjem velikem turnirju v Zagrebu samo Romunija premagala Jugoslavijo, ki je bila • končni zmagovalec. Že sam izid najbolje pove, da so bili veliki tekmeci tokrat povsem nadigrani, kar najboljše pričajo izidi posameznih nizov. Po tem uspehu ima Jugoslavija enkratno priložnost, da končno postane tudi balkanski prvak, kar doslej ji še r uspelo. Tudi v drugem srečanju večera- Bolgarija ni imela težjega OBVESTILA ŠD Breg obvešča, da bo v torek, 2. junija, na igrišču v Dolini poskusni trening za mlade cicibane (letniki 1970, 1971, 1972 in 1973). Vabljeni vsi, ki bi radi začeli z nogometom. • • • ŠZ Bor — minibasket obvešča, da sklepne seje za starše otrok, ki obiskujejo minibasket, ne bo danes. Preložena je na ponedeljek, 1. junija, ob 19.30 na stadionu »Prvi maj*. Na seji bo govor o poteku sezone in poletnih tečajih ter razno. Prisotnost obvezna. nmiitiiiniuiifiiiiiiiiiitiiMtiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiimiiMaiiiiitmiiHiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiMiiiiiHiiiiiiHHimiiiiiniuiiiuiiHimiiiiuiimiiiiiiiiiiiiiMMuiinfiMiiiuiimiMiua ' < - •' ' ' rr»K- NOGOMET V PRVEM POLFINALU ITALIJANSKEGA POKALA NEPRIČAKOVANA IMAGA ROME V TURINU PROTI JUVENTUSU V drugi tekmi je Bologna doma remizirala s Torinom dela z Grčijo, ki še daleč ne igra kot lani v Atenah. V domačem obračunu na istem tekmovanju v ženski konkurenci je na Ravnah na Koroškem Jugoslavija A po pričakovanjih odpravila drugo postavo «plavih», ki so tako končale tekmovanje s tremi porazi. Izbrana vrsta Bolgarije pa je odpravila Romunijo šele po izredno o gorečnem in maratonsko dolgem boju. IZIDI Novo mesto — moški Jugoslavija - Romunija 3:0 (3, 7, 8) Bolgarija - Grčija 3:0 (3, 12, 2) LESTVICA: Jugoslavija 4 točke, Romunija in Bolgarija 2, Grčija 0. Ravne na Koroškem — ženske Jugoslavija A - Jugoslavija B 3:0 (5, 2, 11) Bolgarija -> Romunija 3:2 (11, —13, 6, -16, 2) Romunija - Jugoslavija A 3:1 (10, 4. -13. 8) LESTVICA: Bolgarija 4, Romunija 4, Jugoslavija A 2,. Jugoslavija B 0. DANAŠNJI SPORED NOVO MESTO:. L7jOO Jugoslavija - Bolgarija, 19.00 Grčija - Romunija. RAVNE NA KOROŠKEM: 17.00 Jugoslavija A - Bolgarija. G. F. V sinočnjih prvih polfinalnih srečanjih tekmovanja za italijanski nogometni pokal je Roma vsekakor presenetila s svojo zmago v Turinu, kjer je nepričakovano premagala Juventus z 1:0 (0:0). Roma brani trenutno italijanski nogometni pokal in ker letos ni bila posebno motivirana za ponovitev tega uspeha, zlasti ker je nastopila njena pkipa sinoči precej okrnjena, saj sta manjkala izključena Turro-ne in Pruzzo, pomembna igralca njene prve postave, je v bistvu računala v Turinu le na osvojitev točke. Z nepopolnim moštvom je igral tudi Juventus, vendar pa je imel za odsotne odlično nadomestilo, saj sta se v ekipo vrnila Verza (ki se je v 44. min. poškodoval in ga je nadomestil Causio) in Bettega, tako da moštvo v bistvu ni bilo oslabljeno. KRASNODAR RORA ZA NAŠE ČITATELJE Crvena zvezda povečala vodstvo nosti Spličani igrajo iz kola v kolo bolje■ Tokrat so doma nad iorali moštvo Beoorada. Gostom so nasuli kar štiri pole: dvakrat ie bil uspešen Zlatko Vujovič, Po en nol pa sta dala Zoran Vujovič in šurjak. Ga je Haiduk v tem delu začel s tako dobro i-arn, je nedvomno velika zasluga, da v moštvu zopet igrata dva izkušena nnaometaša kot sla Šur-iak in Rožič. Kaže, da je slika postala jasnejša tudi na spodnjem delu lestvice. Največja kandidata za izpad sta trenutno Beograd in Napredak, ki je v tem kolu zamudil edinstveno priložnost, da bi doma osvojil vsaj točko proti beograjskemu Partizanu. 30. kolo prve jugoslovanske nogometne lige so igrali v glavnem pod reflektorji. In kaie, da se je prav po tem kolu položaj na lestvici pričel. . . jasniti. Beograjska Crvena zvezda je doma zanesljivo premagala Sarajevo in tako ni samo ohranila prvega mesta na lestvici temveč je svoje vodstvo tudi povečala. Niški Radnički je namreč v Novem Sadu izgubil proti Vojvodini in tako sedaj Beograjčani vodijo na lestvici s tremi točkami pred-pred dvojico Radnički - Hajduk. Ljubljanski Olimpiji pa že štirinajst tekem m uspelo osvojili vsega izkupička. Ljubljančani so sicer prvi povedli z Domadenikom, njihovo veselje pa je trajalo bore malo, saj je nato Desnica za goste stanje izenačil. To krat je nekoliko odpovedal naj boljši reški in prvenstveni strelec Milan Radovič. Od ostalih izidov naj omenimo, da je Velež, čeprav je igral brez svoje najboljše dvojice Sliškovič-Halilhodžič, doma premagal Borca z golom razlike. Z 2:1 pa je zmagal tudi Dinamo, čeprav gre priznati, da je sodnik nemalo pomagal domačinom. Nedeljsko, prihodnje kolo bo še kako zanimivo. Vodeča Crvena zvezda bo igrala v Sarajevu proti Željezničarju, v Beogradu pa bo še en derbi med Partizanom in Hujdukom. IZIDI 30. KOLA Dinamo - Sloboda 2:1 Olimpija - Rijeka 1:1 Hajduk - Beograd 4:0 Crvena zvezda Sarajevo 3:1 Velež - Borac 2:1 Željezničar - Vardar 2:2 Vojvodina - Radnički 1:0 Napredak - Partizan 0:2 Budučnost - Zagreb LESTVICA Crvena zvezda 39; Radnički in Hajduk 36; Velež 33; Rijeka in Sloboda 32; Partizan 31; Dinamo 30; Sarajevo in Olimpija 29; Voj vodina in Željezničar 28; Buduč nost, Borac in Vardar 27; Zagreb 26; Beograd in Napredak 24. PRIHODNJE KOLO (31. maja) Vardar - Velež; Beograd - Sa rajevo; Radnički - Olimpija; Že Ijezničar - Crvena zvezda; Bo rac - Dinamo; Sloboda • Vojvodi na; Rijeka Budučnost; Zagreb Napredak; Partizan - Hajduk. Edini gol tekme je padel v 54. min. po zaslugi Ancelottija. V drugem srečanju je Bologna doma proti Torinu ohranila točko v srečanju, ki se je končalo z 2:2 (1:1). Goli so v tem srečanju padali v naslednjem zaporedju: v 18. min. Pariš (11-metrovka), v 30. min. Sclosa, v 75. min. D’Amico in v 80. min. Garritano. Postave enajsteric so bile naslednje : ROMA: Tancredi, Romano, Mag-giora, Bonetti, Falcao, Santarini, Conti, Di Bartolomei, Birigozzi, An-celotti, Scarnecchia. JUVENTUS: Zoff, Brio, Cabrini, Verza, (Causio), Gentile, Scirea, Ma-rocchino, Tardelli, Bettega, Brady, Fanna. BOLOGNA: Zinetti, Benedetti, Vullo, Pariš, Bachlechner, Fabbri, Marocchi (Gamberini), Pileggi, Garritano, Eneas (Fiorini), Colomba. TORINO: Terraneo, Volpati, Sal-vadori, Sala, Cuttone, Van De Kor-put, Sclosa, Peeri, Graziani, Zacca-relli, Mariani (D’Amico). KVALIFIKACIJE ZA SP Zmaja Avstrije Avstrija — Bolgarija 2:0 DUNAJ — V včerajšnjem kvalifikacijskem srečanju skupine 1 z.a svetovno prvenstvo v Španiji leta 1982 je Avstrija premagala Bolgarijo z 2:0 (1:0). Strelca sta bila v 32. min. Krankl iz enajstmetrovke in Jara v 88. min. LESTVICE SKUPINE 1 ZRN Avstrija Bolgarija Albanija Finska 4 4 0 0 5 4 0 5 3 0 2 5 10 4 5 0 0 5 11:1 8 1 10:2 8 9:6 6 3:10 2 0:14 0 Začetek prvenstev RIM — Prihodnje prvenstvo pr ve italijanske A lige se bo pričelo 13. septembra 1981 in se bo končalo 16. maja 1982. Začetek prvenstva B lige bo 13. septembra 1981, zadnje kolo pa bo 13. junija 1982. Prvenstvi v C-1 in C-2 ligi pa se bosta pričeli. 20. septembra, končali na se bosta 30. maja 1982. ROTTERDAM r— Nogomet na Islandiji sicer ni posebno razvit, saj ta dežela sploh nima profesionalnih nogometašev in tudi državna reprezentanca je sestavljena iz samih amaterjev. Kljub temu pa je na tem otoku nekaj zelo dobrih nogometašev. Tako je 21-letnega Pe-tura Peturssona žc lani najel nizo zemski klub Feyenoord iz Rotterdama. v prihodnji sezoni pa bo nastopal za belgijskega prvaka An-derlecht. DORTMUND — Znano zahodno-nemško nogometno enajsterico Bo-russio iz Dortmunda bo v prihodnji sezoni treniral jugoslovanski trener (in dolgoletni državni reprezen tant) Branko Zebec. ALPINIZEM KATMANDU — Dva člana češkoslovaške himalajske odprave sta se povzpela brez kisikovih bomb na tretji na j višji vrh sveta, na 8 597 m visoki Kančendzengo. PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO Zmaga Italije In ČSSR RIM — Na kvalifikacijskem ženskem odbojkarskem turnirju za letošnje EP v Bolgariji sta prvi dan Italija in ČSSR po pričakovanjih premagali Anglijo in Finsko. Tako domačinke kot tudi Čehinje, ki so nesporne favoritinje za nastop na evropskem prvenstvu v Bolgariji septembra meseca, niso imele težavnega dela, ker spadata reprezentanci Anglije in Finske med slabše v Evropi. Izida: Italija -Anglija 3:0 (4, 3, 7), ČSSR - Finska 3:0 (7, 2, 3). Danes se bo Italija srečala s Finsko, ČSSR pa bo imela na drugi strani mreže Anglijo. SIILIJNJAERVI - Na kvalifikacijskem turnirju za evropsko moško odbojkarsko prvenstvo je na Finskem ČSSR premagala Fjnsko s 3:2, Nizoziemska pa Norveško s 3:0. Milan In Žico RIO DE JANEIRO - Kaže, da postaja nakup Žica za Milan vse težji. Z Milanom sta sedaj v konkurenci (z obilno vsoto denarja) še dva kluba: Barcelona in neko društvo iz Saudske Arabije. Spored praznika SK Devin k-------7r‘"3; k DANES, 29. MAJA 16.00 — Otvoritev 17.00 — Vaške igre 20.00 — 01.00 Ples z ansamblom »The Lords» JUTRI, 30. MAJA 14.00 — Odprtje kioskov 15.00 — Risarski ex tempore 1. kat.: otroci iz vrtcev 2. kat.: osnovnošolci 3. kat.: srednješolci 15.00 — Tekmovanje v briškoll 18.00 — Vaške igre 20.00 — 01.00 Ples z ansamblom »Furlan* NEDELJA, 31. MAJA 10.30 — Mednarodno tekmovanje na ski rolkah 15.00 — Nagrajevanje 18.00 — Vaške igre 20.00 — 01.00 Ples t ansamblom »Aries* MOTOCIKLIZEM VN JUGOSLAVIJE Danes prvi dan poskusnih voženj REKA — V nedeljo bo na Grob-ničkem polju nad Reko mednarodno motociklistično tekmovanje VN Jugoslavije, veljavno za svetovno prvenstvo. To bo šesta vožnja za razred 125 ccm, peta vožnja za 500 ccm ter četrta vožnja za 50 ccm in 350 ccm. Dirke za VN Jugoslavije so prvotno prirejali na cestni pro gi v Preluki, med Reko in Opatijo. Ker pa se je tam zgodilo več hudih nesreč, so na Grobi-čanskem polju, v bližini Reke, zgradili pred tremi leti novo dirkališče, ki .je dolgo 4.189 m in za katero sodijo, da je poleg Hockerf-heima in Monze najhitrejše v Evropi. Danes se bodo začele poskusne vožnje, ki se bodo nadaljevale tudi jutri, ko bodo veljale tudi za dodelitev startnih mest. Nedeljske dirke se bodo začele ob 13.30 (po italijanskem času). Glede na trenutno stanje lestvic, veljavnih za svetovno prvenstvo, lahko pričakujemo, da bodo dirke na Grobničkem oolju letos ne le zanimive, ampak tudi izjemno borbene, in to v vseh štirih kategorijah. Največje zanimanje pa vlada, kot .je že tradicija, za nastop 500 kubičnih strojev, kjer se bo bil glavni dvoboj med motorji yamaha in suzuki. GORNJA RADGONA — V Gornji Radgoni bo v soboto in nedeljo mednarodno prvenstvo Jugoslavije v speedwayu. Poleg domačinov bodo nastopili tudi dirkači iz Avstrije, ČSSR in Švice. ŠD PRIMORJE priredi 29., 30. in 31. maja na vrtu sedeža društva ŠPORTNI PRAZNIK SPORED: DANES, 29. maja ob 17.00 — otvoritev; odprtje kioskov in družabni večer z igralci, člani in simpatizerji JUTRI, 30. maja ob 15.00 — odprtje kioskov ob 15.30 — velika briškola od 20.30 do 24.00 — ples z ansamblom «THE LORDS* NEDELJA, 31. maja ob 10.00 — odprtje kioskov ob 16.00 — tradicionalna nogometna tekma »Stari in mladi* od 20.00 do 24.00 — ples z ansamblom »THE LORDS* Delovali bodo dobro založeni kioski z dobro domačo kapljico! uiMiiiiiiiiikiiiiiiiiiiMiinnitiiiiiiiiiiiHmiiiii iitmiiiMliliiM DiŽELNI FINALI MLADINSKIH KER V lokostrelstvu odlična uvrstitev D. in S. Makuc Pred nekaj dnevi je bil v Gorici turnir v lokostrelstvu za deželni finale mladinskih iger. Pravico do udeležbe na tem tekmovanju sta si na prejšnjih turnirjih priborila tudi člana ŠD »Naš prapor* iz Pevme, brat in sestra Diego in Suzi Makuc. Oba sta se za deželni finale dobro pripravila, zato sta tudi dosegla dobre rezultate, celo boljše kot na pokrajinskem prvenstvu. Med naraščajniki je Diego Makuc zasedel odlično drugo mesto s 522 točkami, sestra Suzi pa je bila med deklicami tretja s 315 točkami. Naj omenimo, da so naraščajniki streljali na razdalji 25 m, deklice pa na 18 m. Vsi pa so lahko izstrelili po 72 puščic. Za oba tekmovalca, kot tudi za matično društvo, je to izreden u-speh in zares je škoda, da pravila Mladinskih iger predvidevajo, da samo prvi na deželnih igrah nastopa na državnem finalu. Našima lokostrelcema je torej uvrstitev na NOGOMET NAŠE MLADINSKE EKIPE NA TURNIRJIH vsedržavni turnir za las ušla. Ob koncu bi veljalo omeniti, da se je deželnega turnirja udeležil še en član ŠD »Naš prapor*, t.j. Saša Dolinšek, ki je sicer iz Nove Gorice, vendar redno trenira pri pevmskem društvu. Med naraščajniki si je s 454 točkami pristreljal šesto mesto, kar je za začetnika izreden uspeh. Ker pa je tuj državljan, je lahko nastopal samo izven konkurence. Naj dodamo še, da pri ŠD »Naš prapor* redno trenira še nekaj mladih iz Nove Gorice, kar je seveda vredno vsega priznanja in je odraz vedno boljšega sodelovanja ob meji. TENIS NA TURNIRJU V PARIZU Dež tudi včeraj oviraj srečanja Vesna in Primorje tokrat doma Medtem ko Sta se' prvenstvo za četnikov, pokal Mayer in cicibanov zaključila v prejšnjem kolu, bodo v tem zavrtljaju odigrali zadnje, kolo še kategorije naraščajnikov v po kalu Pacco in najmlajših v pokalu Acquavita. Pri naraščajnikih bo sta tako kriška Vesna kot proseško Primorje igrala na domačih tleh proti Costalungi oziroma ekipi In ter iz Trsta. V pokalu Acquavita pa bodo Brežani odigrali svoje zadnje srečanje v gosteh. Rdeče - rumeni pa bi si, v primeru remija ali zmage nad ekipo San Luigi For You, priborili vstop v polfinale in bodo o-digrali to zadnje kolo šele v torek, 2. junija, NARAŠČAJNIKI POKAL PACCO (31. 5.) Skupina C: Vesna Costalunga (Križ ob 9. uri); Fortitudo - Liber-tas (Milje ob 9.00). Skupina D: Primorje - Inter TS (Prosek ob 9.00); San Giovanni -Opicina Supercpffč (Sv. Ivan ob 9 uri). NAJMLAJŠI POKAL ACQUAVITA Skupina A (31. 5.): Ponziana Triestina. Skupina A (2. 6.): San Luigi For You - Primorje (Sv. Alojz ob 17.45). Skupina B (31. 5.): Roianese -Breg (Opčine, Carsia ob 11,00) in Campanelle - Muggesana. H. V. Nogomet v Sovodnjah danes med bančniki Danes popoldne ob 18. uri bo na nogometnem igrišču v Sovodnjah prijateljska nogometni tekma med ekipama Kmečke banke iz Gorice in Ljubljanske banke - Temeljne banke iz Nove Gbrice. Vabljeni na tekmo prijatelji nogorrrta KOŠARKA SLOVENSKA KADETSKA INTERLIGA Polet Opčine — Kraški zidar Sežana 98:61 (44:30) POLET: Tavčar 12, Vremec 35 (7:9), Kalc 31 (7:10), Kuk 6 (2:5), Malalan 10, Sosič 5 (1:3). KRAŠKI ZIDAR: P. Švab, Grmek 4 (0:3), Rešeta, Vatovec 5 (1:3), Ozbič, Vilmar 6 (2:3), Švab 6, Švara 12, Brundula, Filipovič, Robert Švara 24 (12:20), Čebulec 4. Openski Polet je tudi tokrat u gnal nasprotnike iz Sežane. Ekipi sta si bili enakovredni, zaradi slabe igre pa so Openci naredili nekaj menjav in kmalu povedli. Od tega trenutka naprej se je razlika stalno večala v korist poletovcev. Najboljši so bili Pavel Kalc, Franko Tavčar in Fabij Malalan. Na evropskem invalidskem košar karskem prvenstvu, ki je v teku v Ženevi, je Jugoslavija premagala Finsko s 74:74, izgubila pa je srečanje s švedsko z 58:53. SARAJEVO — Organizatorji zimskih olimpijskih iger 1984 v Sarajevu so sporočili, da bodo olimpijske smučarske proge preizkusili že v letošnji zimi. PARIZ — Organizatorji letošnjega mednarodna teniškega prvenstva Francije v Parizu z vremenom res nimajb sreče. Tudi včeraj so namreč lahko odigrali le nekaj srečanj, nato pa je začelo deževati tako vztrajno, da so morali vsa preostala srečanja prenesti na današnji dan. Včeraj bi morali odigrati skupno 46 dvobojev, pa so jih prenesli na danes kar 23. Po štirih dneh turnirja so organizatorji tako uspeli «spraviti» v 3. kolo le tri igralce (Šveda Borga, Poljaka Fibaka in presenetljivega Francoza Torreja) ter štiri igralke. Med maloštevilnimi dvoboji, ki so jih uspeli dokončati, je bilo tudi srečanje med Švedrm Borgom in Brazilcem Motto. Zmagal je Šved s 6:1, 7:5 in 6:0 ter se je tako uvrstil v tretje kolo. Med cs‘al>mi dvoboji je izstopal poraz Čehcslo-vaka Kodeša proti Urugvajcu Perezu s 6:2, 6:1 in 6:4 ter neuspeh Španca Gimeneza preti Francozu Torreiu s 6:3, 6:4 in 6:3. V ženskem delu tekmovanja je v 2. kolu Čehosbvakhva Msndliko-va izločila odlično ameriško igralko Casalsovo s 6:2 in 7:5. ODBOR ZA TELESNO KULTURO SKGZ priredi danes ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu — Ul. sv. Frančiška 20 DISKUSIJSKO SREČANJE O VPRAŠANJU VKLJUČEVANJA NESLOVENSKIH IGRALCEV V NAŠA ŠPORTNA DRUŠTVA Vabljeni! Uredništvo, upravo, oglasni oddelek, TRST. Ul Montecchi 6, PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) Podružnico Gorica. Drevored 24 Magglo 1 — Tel. (0481) 8 33 82 • 57 23 Naročnino Mesečna 7.000 lir — celoletna 84.000 V SFRJ številko 5,50 din, ob nedeljah 6,00 din, za zasebnike mesečno 80,00, letno 800.00 din. za organizacije in podjetja mesečno 100,00, letno 1000.00. Poštni tekoči račun zo Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 29. maja 1981 Zo SFRJ 2iro račun 50101-603-45361 «ADIT> DZS 61GOO Ljubl|ano Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul fšlr. 1 st., viš. 43 mm) 27.000 lir. Finančni 900, legalni 800, osmrtnice 300. sožalja 400 Mr za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. , . . I 1-rrr ^',n Ital3*ral» tzaa j a ZTT zveze časopisnih |f 11 J| Odgovorni urednik Gorazd Vesel in tiskaj ^Trst založnikov fiegvP* V NOVIM SADU NA POGREBU BO POGLAVARJA KATOLIŠKE CERKVE ZASTOPAL KARDINAL AGOSTINO CASAROLI BOJAZEN ZA NEUSPEH ZASEDANJA 0 HRANI Vse do leta 1990 bi morala kmetijska proizvodnja naraščati za 7 odstotkov letno NOVI SAD — Po mnenju večine udeležencev 7. zasedanja svetovnega sveta za hrano, še posebej pa predstavnikov držav v razvoju, je treba, če hočemo odpraviti probleme na tem področju, uresničiti predvsem cilje tretjega desetletja razveja do leta 1990 To pomeni, da bi morali znašati v tem času letna rast kmetijske proizvodnje najmanj štiri odstotke, industrijske pa 7 odstotkov, celotna gospodarska rast pa naj bi naraščala po 6-odstotni stopnji na leto. Te temeljne cilje za prihodnje desetletje so sprejeli na 35. zasedanju generalne skupščine ZN. Tudi p-edhedni dve dekadi razvoja sta bili sprejeti pod okriljem ZN, vendar sta bili neuspešni. Načrtovana gospodarska rast držav v razvoju je bila skoraj dosežena, vendar je bila njegova regionalna usmerjenost takšna, da se je le nekaj dr-ž-' v povzpelo na neko višjo raven. Po uradnih statističnih podatkih se je v tem času povečalo nejman* razvitih držav s 25 na več kot 30 rast kmeti iške proizvodn je pa je tam znašala nekaj manj kot tri odstotke letno. Na srečanju v Novem Sadu so zato mnogi opozorili, da bomo zastavljene naloge za prihodnjih deset let lahko uresničili le, če bomo vzpostavili tudi nove odnose v mednarodni ekonomski ureditvi. Ker pa nekatere razvite države uporno zavračajo globalne pogovore, ki so v tem primeru nujni, precej predstavnikov na zasedanju v Novem Sadu meni, da bo tudi tretja dekada doživela neuspeh, če ne bodo razvite države Dokazale več pri pravljenosti. (dd) Zače-ck iraško jugoslovanskih pogovorov BEOGRAD — V palači federa cije so se včeraj dopoldne začeli uradni jugoslovansko - iraški pogovori. Predsednik ZIS Veselin Djura-novič in prvi namestnik iraškega predsednika vlade Jasim Ramadar sta z zadovoljstvom ugotovila, da sta Jugoslavija in Irak, dve prijateljski neuvrščeni državi, dosegla visoko stopnjo sodelovanja na ekonomskem, političnem, kulturnem in znanstveno - tehničnem področju. Ob tem sta izrazila prepričanje, da se bodo meddržavni stiki tudi v prihodnje tako uspešno razvijali, obisk prvega namestni' h predsed-n:ka iraške vlade v Jugoslaviji pa pomeni precejšnjo spodbudo k poglobitvi in okrepitvi stikov. Poleg odnosov med državama je pogovor zajemal tudi najbolj pereče mednarodne probleme, predvsem spopad med Irakom in Iranom. Iraški gost je ob tem poudaril, da se njegova država zavzema za čimprejšnjo prekinitev ognja in za reševanje vprašanj, ki bremenijo odnose med Irakom in Iranom po mirni poti. Vlada v Bagdadu v zvezi s tem zelo pozitivno ocenjuje vsa posredniška prizadevanja skupine neuvrščenih držav ter misije islamskih držav in posebnih odposlancev OZN. Predsednik ZIS Veselin Djuranovič je podal že znana jugoslovanska stališča o srednjevzhod-nem spopadu ter poudaril zaskrbljenost Jugoslavije zaradi posledic vojne med državama. Gosta iz Iraka je včeraj sprejel tudi član predsedstva CK ZKJ Stane Dolanc, (dd) Poljska žaluje za Wyszynskim S smrtjo poljskega primasa se je število kardinalov skrčilo na 125 Papeža Janeza Pavla II. so obvestili, spričo njegovega zdravstvenega stanja, z veliko previdnostjo - TASS takoj sporočila vest Krsto s posmrtnimi ostanki kardinala Wyszvnskega so nico, kjer bodo poljskega primasa pokopali jutri včeraj popoldne prepeljali v varšavsko stol- (Tele foto AP) j''iHUiiiiiiiifinniiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii>iintiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiMMiniiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiHiiiuiiiiMiiiiiimuiiiiiiiiiiiiiiiiiimuiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiia OB PRVI OBLETNICI SVOJEGA POVRATKA V UGANDO^ PREDSEDNIK MILTON OBOTE IZPRAZNIL JEČE Izpustiti je dal bivše Aminove vojake in napovedal, da ne bo kazensko ukrepal proti političnim beguncem, ki bi se vrnili v domovino (Dopisnik Dela za Primorski dnevnik) NAIROB1 — Na prvo obletnico svoje ponovne vrnitve v Ugando, iz devetletnega izgnanstva v Tanzaniji, je predsednik dr. Milton O-bote včeraj razglasil amnestijo za 3.000 zapornikov. Kot je rekel Obote na zborovanju v kraju Bushenyi, bedo zapornike, zvečine pripadnike bivše Aminove vojske, nemudoma izpustili iz centralnih zaporov Luzira v Kampali, koder so bili zaprti dobri dve leti, po strmoglavljenju režima Idija Amina. Predsednik Obote je govoril na velikem ljudskem zborovanju, ki se ga je udeležilo blizu milijon ljudi iz vseh koncev Ugande, v kraju Bushenyi, kamor je pred letom dni dopotoval s posebnim tanzanijskim vojaškim letalom. Dva tedna pred njegovo vrnitvijo je v Kampali šestčlanska vojaška komisija, ped vodstvom sedanjega podpredsednika Paula Muwange, odstavila in zaprla predsednika Binaiso in prevzela vso oblast v deželi. Vojaška komisija, v kateri so prevladovali privrženci Obotejevega ugandskega kongresa, je znova dovolila dejavnost političnih strank in še istega leta napovedala volitve. Na teh volitvah, ki so bile sredi decem- bra lani, je ljudski kongres dobil 73 od 126 sedežev v parlamentu in dr. Obote je prevzel oblast od vojaške komisije. S tem je postal prvi afriški predsednik, ki se je potem, ko ga je strmoglavil vojaški udar, znova po zakoniti poti vrnil na oblast. V svojem prizadevanju po nacionalni pomiritvi je predsednik Obote takoj po ponovni osvojitvi oblasti izpustil iz zapora odstavljenega predsednika Binaiso, ki pa je nato odpotoval v London, kjer naj bi zdaj, kot je slišati, sodeloval s protivladnimi uporniki v Ugandi in sestavljal »vlado v izgnanstvu*. Pred sednik Obete je na zborovanju, za enotnost in stabilnost Ugande, hkrati -pa’ je pozval najmočnejšo opozicijsko demokratično stranko, naj se pridruži boju proti terorizmu v deželi. Obote je pri tem mislil na tako imenovano vojaško krilo demokratične stranke, katere vodja, generalni sekretar Bvvengve, je nedavno pozval k oboroženemu boju in terjal od strankinih 52 poslancev, naj zapustijo parlament. Predsednik demokratične stranke Paulo Semogorere je sicer obsodil Bwen-gyejev poziv k oboroženemu boju, MiiiiiiiiiiiiiMiiiiiittiiiiuiiiiiimitiiiiimiiiiiiittiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiimiiniiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininiiiitiiiimcniiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiitniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHift Po silovitem trčenju v reko 'transportni vojaški kamion tržaškega pehotnega poveljstva in osebni avtomobil znamke golf sta bila protagonista nenavadne prometne nesreče nedaleč od Pordenona, v kateri je bilo sedem potnikov ranjenih. Po trčenju sta obe vozili zdrknili z mosta v Tilment (Telefoto AP) vend; _■ pa je tudi zavrnil povabilo, naj se udeleži zborovanja v Bu-shenyju, češ da ne gre za toliko pomemben praznik kot je denimo obletnica neodvisnosti, ki so jo proslavljali z manj slovesnosti. Menil je tudi, da se za to proslavo troši preveč denarja in goriva v času. ko nreživlja dežela • hude gospodarske težave. Obotejeva vlada je namreč dala na voljo vse vladne avtobuse in prevozna sredstva, da bi iz vseh koncev dežele pripeljali v Bushenyi. kakih 500 kilometrov zahodno od Kampale, strankine pri vržence ter poskrbeli za njihovo zabavo, ki je trajala ves včerajšnji dan. Razglasitev splošne amnestije za zaprte Aminove vojake pomeni nedvomno pomemben korak k nacionalni pomiritvi v deželi, ki jo pretresa notranja nestabilnost. Vrsta uporniških gibanj, med katerimi je najmočnejša «ljudska revolucionarna vojska*, pod vodstvom bivšega obrambnega ministra Mu sevenija, že od februarja naprej vodi gverilsko vojno proti Oboteje- vi vladi, ki je bila primorana vrniti vojsko na ulice ter na njih postaviti cestne zapore. Eno od teh gibanj je pred tremi meseci napadlo centralne zapore Luzira v Kampali ter hotelo osvoboditi zaprte Aminove vojake. Poleg takojšnje osvoboditve zaprtih Aminovih vojakov pa želi dr. Obote doseči spravo tudi s približno tričetrt milijona ugandskimi begunci, ki so v preteklosti zapustili deželo. Pred mesecem dni, med obiskom v Sudanu, je dr. Obote napovedal skorajšnjo splošno amnestijo za vse ugandske begunce, ki so zbežali v sosednje države, kot ocenjuje visoki komisar OZN za begunce, je v sosednjem Sudanu 80.000 pobeglih Ugandčanov, v Zairu nad 150.000, v Keniji pa nekaj tisočev, zvečine političnih beguncev. Dr. Obote je tudi predlagal vrhunsko srečanje voditeljev Sudana, Zaira in Ugande, na katerem bi razpravljali o begunskem vprašanju ter o zagotavljanju varnosti vzdolž skupnih meja. Z obema voditeljema, Mobutujem in Ni-meirijem, se je že posamič sestal v aprilu, medtem ko je z drugimi državami vzhodne. Afrike normaliziral odnose že januarja, na vrhunskem srečanju v Kampali, ki so se ga udeležili voditelji Tanzanije, Kenije, Zambije in Ugande. Za Obotejevo vlado je tako sedanja notranja amnestija, to je izpustitev Aminovih vojakov, kot napdvedana zunanja amnestija, ki naj bi Olajšala vrnitev begunceV, izrednega pomena, saj prispeva k vzpostavljanju reda v deželi in k V CERKVI €BOŽJEGA ODREŠENIKA» V BUENOS AIRESU Maša zadušnica za Adolfom Hitlerjem Pobudnika sta bila «arijska stranka» in založništvo «Kristusa kralja» BUENOS AIRES - V eni od največjih, najbolj znanih in najbolj obiskanih cerkva Buenos Airesa je bila v teh dneh maša za »pokoj duše Adolfa Hitlerja*. Že več dni prej sta vztrajno na zadušnico opozarjala tako argentinska »integralistično - nacionalistična arijska stranka* kot tudi »katoliško založniško združenje Kristusa kralja*. Božjo službo so darovali, kot je z osup lostjo ugotovil komentator velikega argentinskega dnevnika «La Prensa*, s soglasnostjo škofa in duhovnika, ki je bil zadolžen za zadušnico v znani cerkvi «Božjega Odrešenika*. Prensin komentator Manfred Schonnfeld ob tem opozarja, da se v Argentini «ponovno poraja nacizem, ki je že v preteklosti občasno prihajal na dan*. Kljub temu, da se niso za sedaj nacistične ideje ukoreninile med širšimi množicami, Schonnfeld v svojem bogato dokumentiranem komentarju opozarja, da tudi v Nemčiji »niso dajali velikega pomena nacizmu*. Nacistično - fašistična ideologija je bila v novejši argentinski zgodovini prisotna v raznih, predvsem pa vladnih krogih pred in za časa druge svetovne vojne. Komentator pa ob tem poudarja, da bi le malo število argen tinskih »arijcev* in katoličanov «Kristusa kralja* uvrstili med «nadljudi», če bi tudi Argentince delili z blazno nacistično »antropološko - politično ideologijo* glede na barvo ko že, oči, las ali obliko lobanje. Za Argentince pa bi moral biti nacizem še nesprejemljivejši, saj ne bi smeli pozabiti, da je predstavnik Hitlerjevega rajha v »Dru štvu narodov* na nekem zasedanju pred iz- bruhom druge svetovne vojne srdito protestiral, ko je za besedo zaprosil argentinski predstavnik, s stavkom: «Kaj lahko tu pove predstavnik opičje države*! Po vsem tem Schonnfeld ugotavlja absurdnost nacizma, ki je milijone ljudi pahnil v smrt med drugo svetovno vojno, če je celo med samimi Nemci za časa nacizma krožila sledeča zbadljivka: »Idealen pripadnik arijske rase je plavolas kot Hitler, vitek kot Goring in lepih potez obraza kot Gobbels*. Argentinske katoliške naciste obenem Prensin komentator spominja, da so pripadniki nemške nacistične mladine tHitlerjugend* v neki kitici svoje omiljene pesmi prepevali: »Jezusa smo razpeli na kljukasti križ*. »Ubogim v duhu zgodovina očitno ne daje nobenega, nauka*, zaključuje svoj komentar Manfred Schonnfeld. zbujanju zaupanja pri prepotrebnih tujih investitorjih. Dežela bi namreč potrebovala vsaj 2,9 milijarde šilingov, da bi lahko v letu dni aktivirala kakih 60 odstotkov zmogljivosti najnujnejše industrije — toda tuji investitorji se obotavljajo, dokler vlada v Ugandi notranja nestabilnost. TIT DOBRŠEK «Koprska srccanja» od 15. do 20. junija KOPER — Včeraj so uradno predstavili spored druge izvedbe »Koprskih srečanj*, ki bodo od 15. do 20. junija v organizaciji Unije Italijanov za Istro in Reko. Letošnja srečanja so namenjena u-trjevanju prijateljstva med narodnostnimi skupnostmi Italijanov iz Istre in Reke, Slovencev iz F-JK ter Italijanov in Ukrajincev iz BiH. Prireditve se bodo udeležile številne umetniško - kulturne skupine, med drugimi tudi Tržaški partizanski pevski zbor «Pinkc Tomažič* pod vodstvom Oskarja Kjutra. ki se bo občinstvu predstavil 20. junija na Titovem trgu v Kopru, (eo) VARŠAVA — Smrt dolgoletnega primasa je takoj odjeknila po vsej Poljski, čeprav so uradno sporočilo radijske postaje oddale komaj ob 1015, potem ko so prekinile redni spored. Uradno sporočilo poljske tiskovne agencije PAP govori o Wyszynskem kot o velikem patrio tu. ki se je dobro zavedal Domena poljske enotnosti in .je bil še zlasti občutljiv za vse moralne potrebe poljske družbe. V stari škofovski palači, ki je bila trideset let sedež poljskega primasa, Wyszynski leži zaprt v kovinski krsti, na katero so položili njegov kardinalski klobuk poleg krste, pa portret pokojnega kardinala in sliko črne matere božje iz Czestocho\ve. Že od prvih jutranjih ur se pred škofovsko palačo vije dolga vrsta vernikov, ki se hočejo še zadnjič pokloniti kardinalu Wyszynskemu. Medtem se je že sestal generalni svet poljske škofovske konference, da bi določil dan in kraj pogreba. Na tej seji so tudi prebrali kardinalovo oporoko in na podlagi njegovih želja se bodo odločili za obliko pogrebnih svečanosti. Poljske cerkve bodo ostale odprte vso noč. da bi omogočile Poljakom, da molijo za komaj umrlega kardinala Wyszynskega. V svojem poročilu o smrti kardinala Wyszynskega je vatikanski radio dejal, da zgublja kardinalski zbor enega najvidnejših predstavnikov, ki ie bil ena največjih osebnosti katoliške cerkve v dvajsetem stoletju. Vsekakor pa je msgr. Wyszynski bil, poleg seveda sedanjega papeža Janeza Pavla II., najznačilnejši predstavnik katoliške Poljske. Vatikanski radio je oddajal pohvalne besede, ki jih je Janez Pavel H. takoj po svoji izvolitvi leta 1978 izrekel o kardinalu Wy-szynskem. Na Petrovem prestolu ne bi bilo sedaj poljskega papeža, je rekel Karol Woltyla, če ne bi bilo tvoje neomajne vere. tvojega upanja in tvojega zaupanja v cerkev. Papeža so obvestili o smrti poljskega primasa z vsp previdnostjo, upošteva ioč njegovo zdravstveno stanje. Takoj je poslal brzojavko kardinalu Macharskemu, podpredsedniku poljske škofovske konferen ce, v kateri izraža svojo žalost in solidarnost z vsem poljskim ljudstvom in z vsemi poljskimi verniki. Papeža bo na pogrebu kardinala Wyszynskega zastopal državni tajnik kardinal Agostino Casaroli Vatikanski glasnik Pierfranco Pastore je o tem obvestil časnikarje ter iim sporočil, da je Janez Pavel II. bil že nekaj dni pripravljen na možnost smrti svojega nekdanjega predstojnika in da je zato poveril Casaroliju nalogo, da ga zastopa na pogrebu. Kardinal Casaroli b« vodil delegacijo svete stolice, za katero pa se še ne ve, kako bo sestavljena. S smrtjo Stefana Wyszynskega se je število kardinalov znižalo na 125, od katerih ima 12 več kot osemdeset let in se torej ne morejo udeležiti morebitnega konklava Od 125 kardinalov je 64 Evropejcev (34 Italijanov), 14 Severnoameriča-nov, 22 Južnoameričanov. 12 Afričanov, 10 Azijcev, trije pa so iz Oceanije. Od kardinalov, ki jih je imenoval Pij XII. so živi samo še trije, 91-letni Brazilec Carlo De Vasconcellos Motta. Italijan Giuseppe Siri in Kanadčan Paul Emile Leger. Poljska cerkev ima poslej samo dva kardinala in sicer krakovskega nadškofa Frantiszeka Ma-charskega in prefekta za vzhodno cerkev Wladislawa Rubina. Vest o smrti kardinala Stefana Wyszynskega je sovjetska tiskovna agencija TASS objavila z nenavadno hitrostjo. Poročilo obsega le nekaj vrstic in ne vsebuje nobenega komentarja, vendar .je značilno, da so jo objavili z izredno naglico. Joseph Mendle je živel v ZDA NEW YORK — Ameriška revija »Life* v svoji zadnji številki trdi, da je nacistični zločinec Joseph Mengele še pred 2 letoma živel v ZDA. Direktor urada za »posebne preiskave* pravosodnega ministrstva Allan Ryan pa trdi. da nima dokazov o bivanju bivšega zdravnika uničevalnega taborišča Auschwitz (Osvriecim) v Ameriki. Skupina poljskih romarjev s sliko Vatikanu kardinala Wyszynskega včeraj v ■' (Telefoto AP) ...............................................mi.........................................minimum.... PRIMORSKE VESTI Rešene nejasnosti pri pogozdovanju Brkinov? KOZINA — Obnova uničene brkinske hoste, ki jo je na več kot 12 tisoč hektarjih novembra lani polomil žled, je doslej izzvala že celo vrsto polemik. Najsi je bilo hude krvi kolikor že bodi, silila je k razmišljanju, izdelavi strokovnih študij, analiz in načrtov, s katerimi bodo Brkini — prebivalci namreč in slovenski gozdarji kar se da strokovno in čimprej skušali odpraviti nastalo škodo. Da je to res potrjujejo tudi najbolj sveži podatki o doslej opravljenem delu. Letos naj bi bo načrtih iz 290 tisoč kubičnih metrov poškodovanega lesa posekali 110 tisoč, do 20. maja so posekali že skoraj 40 tisoč kubičnih metrov lesa, kar pomeni, 35 odstotkov načrtovanega, vendar je treba ob tem upoštevati to, da so veliko časa, moči in denarja vložili v pripravo cest, gozdnih poti in vlak. Očitki, da je 11 slovenskih gozdnih gospodarstev prišlo na to območje zaradi gole računice in zaradi dohodka, ne pa zaradi pomoči prizadetemu že tako revnemu območju so predstavnike gozdnih gospodarstev hudo razjezili. Da bi preprečili nadaljnja po njihovem mnenju neosnovana govoričenja, se je na Kozini sestal medobčinski koordinacijski odbor za odpravo posledic žleda na Brkinih iz postojnske, ilirskobistriške in sežanske občine. Sodelovali pa so tudi predstavniki gozdnih gospodarstev in republiškega izvršnega sveta. Vsi so enotno menili, da je prvotno postavljena cena za kubični meter drv, ta je bila doslej najbolj sporna, povsem utemeljena. To pomeni: »Če en kubični meter lesa (drv) poseka delavec gozdnega gospodarstva, znašajo skupni povprečni proizvodni stroški 1.850 dinarjev, če isto količino poseka lastnik gozda pa 1.465 dinarjev.* Razliko 385 dinarjev pri kubičtrem metru drv pa so utemeljili s tem, »da so delavci gozdnih gospodarstev prišli od drugod in jim zato pripadajo dnevnice, prevozni stroški in dnevnice strokovnega osebja,* pa tudi zato, «ker se ti delavci lotevajo poškodovane hoste na težje dostopnih predelili .. V to ceno za kubični meter drv so šteli: pasek, spravilo, obdelavo, nakladanje in prevoz lesa pa tudi prispevek za obnovo jem republiške SIS za gozdarstvo, na tem območju dobili okoli 150 milijonov dinarjev, od tega dobro polovico 84 milijonov že letos. Vendar denar prav počasi kaplja na ustrezne žiro račune, počasneje kot potekajo dela. Zato bodo morali v novo akcijo, da bodo vzpodbodli pritok obljubljenega denarja, razmišljajo pa tudi, kako bodo do jeseni pripravili vse načrte, da bi načrtovano lesno maso le posekali in jo prepeljali do porabnikov. Z druge strani želijo angažirati čim-več ljudi, predvsem mladino in vojake, da bi pogozdili razredčene hoste. BORIS ŠULIGOJ Zdravniki so mu takoj dali zdravilo in ga odposlali ponovno v celico, kjer je njegovo zdravstveno stanje dobro. Ni še jasno, ali j« hotel Hinckley napraviti samomor, ali samo vzbuditi pozornost v javnosti. gozda, vrednost lesa na panju za lastnike gozda in stroške zavoda za gospodarjenje z gozdovi. Pravdnike sežanske občine pa najbolj skrbijo ceste, ki na brkinskem območju niso bile grajene za težko mehanizacijo in prevoz težkih tovorov lesa. Že sedaj so ceste močno uničene, kaj šele bo po dveh ali treh letih, od kod zagotoviti sredstva za vzdrževanje teh cest, zanje bi po približnih ocenah potrebovali okoli 120 ali pa raje še več milijonov dinarjev. Republiška cestna skupnost za te ceste nima predvidenih sredstev. Kaj torej storiti? V sežanski občini so se odločili, da bodo za te dostopne poti porabili del republiških solidarnostnih sredstev, ki jih to območje dobiva namensko samo za izgradnjo gozdne infrastrukture. Namreč gozdne poti, vlake in nastanitev delavcev. Ali je to prav ali ne, ker trošijo t- namenska solidarnostna sredstva za druge stvari, v Sežani trdijo da druge izbire nimajo. Skupno naj bi s sredstvi rezerv, bančnimi krediti in denar- Hinckley poskusil napraviti samomor WASHINGTON - Glasnik ameriškega pravosodnega ministrstva .je včeraj sporočil, da je Reaganov a tentator Hincklev v »trenutku depresije* zaužil večjo količino ta blet tylnola, nadomestka aspirina WASHINGTON - Pravnuk nekega ladjarja iz Baltimora je bil prisiljen poklicati ameriško vlado pred sodišče, da izsili izplačilo starega dolga.. Edward Mussenden se je namreč dolga leta zaman trudil doseči od pristojne uprave ZDA, da poravna saldo za topničarko, ki jo je njegov praded zgradil za mornarico severnih držav med državljansko vojno iz let 1831-1865. Okrog ICO m dolgo boino ladjo ie ladjar splavil leta 1862, izplačali so mu pa samo 80.000 tedanjih dolarjev. Zvezna uprava mu je ostala dolžna 11.708 dolarjev in 79 stotink, kar bi znašalo okrog 12 milijonov današnjih lir. V 119 letih se je pa nabrato toliko obresti, da znaša sedaj dolg več milijonov dolarjev. BENEŠKI DNEVNIK Informativni posvet upokojencev iz Belgije SPET ER — Preko 150 oseb se je udeležilo informativne skupščine o položaju in perspektivah upokojencev zdomcev iz Belgije, ki sta jo organizirala oddelek za socialna vprašanja Zveze slovenskih emigrantov F-JK in čedadski patronat INAC. Pozdrav prisotnim so med drugimi prinesli špetrski župan Marinig in predsednik Zveze delovnih invalidov Rizzolo, v razpravo pa so posegli predsednik belgijskega sindikata rudarjev FGTB, Lu-cien Charlier, odgovorni za socialna vprašanja pri ZSE Ado Cont in predsednik zveze Ferruccio Clavo-ra. V ospredje so zlasti prišla številna birokratska vprašanja, s katerimi se spoprijemajo zdomci iz Belgije. Dogovorili šo se tudi za postavitev spomenika rudarjem Tudi letos «Mlada brieza» ŠPETER — Po širokem krogu posvetovanj se je Študijski center Nadiža odločil za nekatere spremembe v organizaciji letošnjega kulturno - rekreativnega otroškega poletnega centra «Mlada brieza*. Kot znano, gre za izredno koristno in uspešno pobudo: v zadnjih osmih letih .je študijskemu centru uspelo zbrati vsako leto preko 100 o-trok, ki so skupno prebili 25 dni in se udejstvovali v številnih motoričnih, rekreativnih, kulturnih in drugih dejavnostih. Letovišče so običajno delili na dva dela. V nrvem, ki tra.ja deset dni, gredo otroci v Beneško Slovenijo, v drugem pa na morje na Debeli rtič pri Kopru, kjer razpolaga Rdeči križ Slovenije z izredno učinkovitimi strukturami. Zaradi organizacijskih težav pa bodo »beneški del* poletnega centra še nadalje razsrediščili na štiri dele glede na starost otrok. Zadnje priprave na praznik «Moja vas» ŠPETER — Tudi letos bo praznik «Moja vas* ena izmed osrednjih prireditev v Špetru Slovetiov ob priliki praznovanja sv. Petra in Pavla. Krajevni prireditelji so na zaključni praznik tečaja slovenskega narečja povabili vse pevske zbore, folkloristične skupine in krajevne godbe, hkrati pa so tudi pozvali številna podjetja, ustanove in inštitute, naj z darili prispevajo k uspehu pomembne prireditve. Med skupinami, ki so že potrdile svojo udeležbo so tudi čedadski klovni «Belandants», folklorna skupina iz Rezije in pevski zbor »Pod lipo*. Poskrbeli bodo seveda tudi za dobro založene kioske, luna park in plesne odre. Ob priliki bodo tudi izdali posebno brošuro z zbranimi spisi mladih otrok, ki so M udeležili natečaja.