PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
pnmors)!
m	oii

A 'M .	!%
%;%	' V
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958
^EDAD
-':stori 28
o.
«0,
Of
'■■Os
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.200 lir - Leto XLVIII. št, 20 (14.111)
Trst, petek, 24. januai
V odprtem pismu direktorju strankinega glasila II popolo
Cossiga: Zbogom KD
Nepreklicna ločitev predsednika republike s stranko, v kateri je uresničil svojo kariero - » Veliko nasprotje med konservativnim in reformatorskim konceptom«
V k on. pospešena razprava o Gladiu in Ustici
RIM — S petnajst strani dolgim odprtim pismom direktorju glasila KD II popolo je predsednik Frances-co Cossiga izrekel svoj »zbogom« Krščanski demokraciji, stranki, v kateri je uresničil svojo politično kariero. Njegovo slovo je jasno in nedvoumno: »Nisem več del KD in nikoli več bom del njene organizacije, ne njene senatne skupine, ker je ne razumem več in tudi zato, ker sem bil iz nje ne prav po tihem izključen.« Cossiga v nadaljevanju podrobno pojasnjuje razloge, »osebne in politične«, ki so ga privedli do te njego-ye odločitve, ki je dozorela potem, ko je Krščanska demokracija strnila svoje vrste v bran Antonia Gave. »Moj odhod iz KD je treba iskati tudi v nasprotju med nekim vedno bolj konservativnim in predvsem klerikalnim konceptom ter reformatorskim, laičnim in krščanskim konceptom, kar z drugimi besedami pomeni v nasprotjih med novo desnico in novo levico,« je še poudaril predsednik republike.
Cossiga poudarja, »da gre le za pis-6io, ki pa ga je moral napisati zdaj, bteden bi prišlo do novih še bolj neprijetnih dogodkov,« z njim pa je, kot Pravi, hotel odstraniti nesporazume to odpraviti tudi neupravičene strahove. Pismo je zdaj napisal tudi zato, še nadaljuje, »ker se bliža čas splošnih volitev in splošnega političnega spopada, v katerega upravičeno ne bom mogel poseči, razen če bom izrabil svojo pravico-dolžnost, da pred nesramnimi in neupravičenimi napadi branim ugled svoje funkcije in syojo čast.« Poudaril je še, da bo morda to svojo pravico izrabil tudi zato, ker meni, da mora biti ljudstvo točno obveščeno o vsem, da lahko odloča.
V pismu predsednik republike tudi Potrjuje, da bo po izvolitvi novega Parlamenta, odstopil, če bo ta od nje-9a to zahteval »s poštenimi nameni to v interesu vsega naroda.« V nasprotnem primeru pa namerava ostati na položaju do 3. julija 1992 in v tem casu »bom izpolnjeval vse naloge in dporabljal vsa pooblastila, ki mi jih naje italijanska ustava.«
. V zaključku svojega dolgega in do kD polemičnega pisma pa Cossiga še Pravi: »Ne potegujem se za funkcije to naslove, toda kot liberalni katolik to kot demokrat krščanskega izvora, to istočasno črpa svoje moči iz kato-uške socialne doktrine in velike libe-ralne tradicije, kot politik, ki se ima ?a aktivista reformatorske evropske levice, bom kot senator in državljan nadaljeval boj za reformo inštitucij in Za prenovo republike na osnovi no-/nga nacionalnega sporazuma o svo-6°di in napredku.«
KD išče podporo partnerjev pri »obnašanju« do Cossige
RIM — Uradna ločitev med predsednikom Cossigo in Krščansko demokracijo je na političnem področju potisnila v ozadje druge dogodke, med katerimi pa le velja omeniti, da je senat - z zaupnico - dokončno potrdil zakonski odlok o privatizacijah.
Vest o Cossigovi odločitvi, da odide iz KD je imela za posledico takojšnje zasedanje tajništva stranke, na katerem je sodeloval tudi Andreotti. Kasneje se je tajnik KD Forlani posvetoval s tajniki strank vladne koalicije, da bi partnerjem predlagal enotno »obnašanje« v odnosu do Cossige, da bi se na ta način izognili posegom v volilni kampanji, ki jih je
Cossiga že napovedal, čeprav jih je zavil v omot »obrambe pred napadi na njegovo osebnost in položaj.« Toda kot vse kaže, je tajnik PSI Craxi zavrnil Forlani-jev predlog, podtajnik Di Donato pa je popoldne dejal, »da PSI nima nič s tem in da gre izključno za stvari, ki zadevajo KD.«
Kljub temu pa je bil Forlani optimist glede enotnosti v večini, izjavil pa je, »da je KD storila vse, da bi se atmosfera ohladila in položaj usmeril na tir razuma in konstruktivnosti.« Odklonilno stališče pa je Forlani doživel tudi od PL1, kjer je Altissimo dejal, »da Cossigi ni mogoče natakniti nagobčnika,« zaželel si je le, da bi
se polemični toni utišali. Tajnik PSDI Cariglia pa je zanikal, da bi v stranki govorili o zahtevi po Cossigovem odstopu, dejal pa je, da res obstaja problem morebitnega predsednikovega vmešavanja v volilno kampanjo.
Po mnenju Occhetta pa se s pismom Cossige odpira problem »spopada med stranko relativne večine in državnim poglavarjem.« Za La Malfo, ob tajniku DSL enem glavnih ciljev Cossigovih »izstrelkov«, pa glavni problem ne predstavlja predsednikov odhod iz KD, »temveč posledice, ki jih lahko povzroči še nadaljnji obstanek Francesca Cossige na mestu predsednika republike.«
RIM — Parlamentarno komisijo za pokole čaka pred predčasnim koncem zakonodajne dobe še ogromno dela. V dveh tednih naj bi razpravljali in morda tudi odobrili dokumente o Gladiu in Ustici, medtem ko že pripravljajo sklepne dokumente o atentatih na Južnem Tirolskem in o ugrabitvi Alda Mora.
Kot se je izvedelo, je osnutek dokumenta o italijanski strukturi »stay behind« pravi priročnik o Gladiu, v katerega pa bi morali po mnenju leve opozicije dodati vse ugotovitve iz preiskav o črnem prevratništvu in vzporednih tajnih službah. Glede Ustice je bilo predvideno, da bodo komisarji poslušali Andreottija in Craxija, sedaj je to odpadlo, tako da se leva opozicija boji, da bo večina vse te zadeve zaključila brez jasnih odgovorov, tako da se ne bi o njih več govorilo v volilni kampanji.
Skoraj povsod je sneg prešel v dež pod 800 metri nadmorske višine
Še vedno nesreče in zastoji v prometu kljub izboljšanju vremena nad Italijo
(Telefoto AP)
Afričanki v zasneženem Milanu
RIM — Z izjemo Piemonta in Lombardije, kjer je včeraj skoraj ves dan snežilo, je skoraj povsod drugje sneg prešel v dež, tako da je snežilo le nad 800 metri nadmorske višine. V prihodnjih urah bi se morala temperatura zvišati, padavine pa se bodo omejile predvsem na Ligurijo, Toskano in Lacij.
Kljub izboljšanju vremena pa so bili včeraj v prometu še hujši zapleti kot dan prej, saj je bilo precej več nesreč. Pri Alessandrii je neki avtomobilist izgubil življenje, cesta za Sestriere pa je bila več ur zaprta, ker je nekaj tovornjakov zaradi pomanjkljive zimske opreme zatrpalo cestišče, da so morali poseči gasilci in so z žerjavi odstranili težka vozila. Težave so bile torej na vseh apeninskih in alpskih gorskih cestah, kjer je prišlo do večjih in manjših zastojev, ne pa do hujših prometnih nesreč. Te so bile predvsem na kopnih cestah, kjer pa so bile zaradi dežja vozne razmere prav tako nevarne, po vsemu sodeč pa- vozniki tega niso upoštevali.
Naj hujša nesreča se je namreč pripetila na avtocesti A/14 na viaduktu Foče med cestninskimi postajami Lanciano (Chieti) in Val di Sangro (L’ Aguila). V verižnem trčenju med vlačilcem s prikolico, dvema tovornjakoma in avtobusom je bilo 50 ranjenih, med katerimi se dva borita s smrtjo. Po prvih ugotovitvah je voznik prikoličarja zaradi spolzkega cestišča izgubil nadzorstvo nad vozilom, vlačilec je padel z viadukta, v prikolico pa sta nato trčila dva tovornjaka in delavski avtobus, v katerem je bilo kakih 50 potnikov.
Meteorologi napovedujejo tudi za danes skrajno nestanovitno vreme z občasnimi padavinami, veter bo s severovzhodnega prešel v južni kvadrant, ker se proti Liguriji in Toskani pomika sredozemska frontalna motnja, ki bo v Beneški laguni povzročila ipočno plimovanje. Izrazitejše izboljšanje pričakujejo šele za nedeljo, ko bo nestanovitno vreme zamenjala megla.
V Sloveniji bodo o zaprtju JE Krško odločali z referendumom
LJUBLJANA — Slovenska vlada predlaga, da se državljani Slovenije na referendumu odločijo o zaprtju Jedrske elektrarne Krško do leta 1995. Skupščini bo predlagala, naj bi bil referendum 21. junija in naj bi potekal sočasno z volitvami. S tem bi namreč prihranili okrog 30 milijonov tolarjev, kolikor naj bi stala samostojna izvedba referenduma, je na današnji novinarski konferenci po seji Povedal podpredsednik vlade Leo Šešerko.
Vlada se je za referendum odločila zato, ker so tudi nekatere evropske države, kot so Švica, Švedska, Avstrija in Italija, o zapiranju jedrskih objektov z referendumom za mnenje vprašale svoje državljane. Slovenska vlada se zaveda problemov, ki jih bo zaprtje JE Krško povračilo Flrvaški in njenemu gospodarstvu, vendar so predlagali zaprtje nuklearke v Sloveniji, še preden se je pričela vojna na Hrvaškem.
Jedrska elektrarna Krško proizvede četrtino elektrike v Sloveniji, zato pripravlja vlada hkrati tudi projekt energetskega prestrukturiranja. Pripravili pa bodo tudi projekt postopnega zapiranja elektrarne in predlog za trajno rešitev problema jedrskih odpadkov. Za sedaj pa je jasno, da bi za optimalno pripravo na zaprtje jedrske elektrarne do konca leta 1995 rabili okrog 950 milijonov ECU.
Znano je, da so sosednje države zelo zainteresirane za zaprtje JE Krško in da je avstrijski parlament pred časom že odobril 45 milijonov šilingov pomoči Sloveniji za energetsko prestukturiranje, če se bo odločila za zaprtje nuklearke. Avstrija pa tudi intenzivno sodeluje pri gradnji verige hidroelektrarn na Savi, ki naj bi postopno nadomestile elektriko iz Krškega. (STA)
V Rimu spet rasistični napad na nekega črnca
RIM — Italijanska prestolnica se je spet »izkazala« z rasno nestrpnostjo. V mestnem avtobusu je namreč v sredo neki mladenič do nezavesti pretepel nekega črnca. Potniki, razen neke ženske in mlajšega moškega, ki sta črncu pomagala, so to mirno opazovali, eden od njih pa je celo odkrito pomagal napadalcu, ki je kričal: »Italijani smo siti tega, da vas vzdržujemo.«
V Rimu pa so včeraj zaprli 11 naciskinsov, ki so pred dnevi zabodli 2 Afričana, o čemer pišemo na 12. strani.
Na sinočnjem občnem zboru SLORI
odobrili nov statut in izvolili novo vodstvo
NA 5. STRANI
V Washingtonu uskladili le že napovedano pomoč SND
Vsi zadovoljni s konferenco razhajanj pa niso premostili
Pot do demokracije bo še dolga in boleča
Gamsahurdija v obroču Zapleti tudi na Krimu
VVASHINGTON — Italijanski zunanji minister De Michelis je zadovoljen s potekom mednarodne konference o pomoči Skupnosti neodvisnih držav, saj so vsi udeleženci osvojili zahtevo o tesnem sodelovanju in usklajevanju že sprejetih pobud. De Michelis pa se dobro zaveda težav, ki bodo nastale na prehodu iz kratkoročnih (nujnostnih) posegov na srednjeročne in dolgoročne. Proces reform v SND bo moral skozi prava »ozka grla«, ki bodo lahko usodna, če nova Skupnost ne bo deležna strokovne, gmotne in finančne pomoči iz tujine. Med prvimi ozkimi grli je De Michelis navedel stanovanjsko vprašanje. Čimprej je treba zagotoviti streho nad glavo kar enemu milijonu vojakov, ki se bodo vračali iz nekdanjih satelitskih držav Vzhodne Evrope, k
temu številu je treba dodati vsaj še en milijon notranjih beguncev, ki bodo zbežali s kriznih območij na robu državljanske vojne.
Drugo, ničmanj nevarno ozko grlo, je vprašanje prestrukturiranja sovjetske vojne industrije. Nemški zunanji minister Gen-scher je predlagal, da se nemudoma ustanovi mednarodni raziskovalni center, ki naj zaposli trenutno brezposelne sovjetske jedrske strokovnjake in znanstvenike. S tem bi preprečili, da bi svoje znanje in strokovnost postavili v služ-no držav tretjega sveta, ki ne skrivajo svojih jedrskih skomin.
De Michelis seveda ni navedel podatkov o pomoči, ki jo je Zahod do sedaj zagotovil državam nekdanje SZ, saj bi moral priznati, da je ta pomoč precej neenako-
merno porazdeljena. Od septembra do danes je Zahod obljubil kar 80 milijard dolarjev pomoči. Levji delež, in sicer kar 57,1%, bo krila Nemčija, takoj za njo je Italija s 7,4%, vse ostale države Evropske skupnosti pa bodo nudile le bornih 11,1%. ZDA niso za zgled, saj prispevajo le s 6,5%, še slabše se je odrezala Japonska (3,1%), saj je celo Južna Koreja obljubila več, in sicer 3,6%.
Ti podatki jasno navajajo stopnjo »solidarnostnih naporov« Zahoda, tako da je povsem upravičena zahteva, naj bo druga mednarodna konferenca o pomoči nekdanji SZ v Evropi. Bush je prav zato zadnji trenutek povečal ameriški prispevek, državni tajnik Baker pa napovedal pravi zračni most za pomoč SND.
MOSKVA — Pogajanja med novimi gruzijskimi oblastmi in pristaši strmoglavljenega predsednika Gamsahurdije so se izjalovili. To je včeraj izjavil Džaba Joselia-ni, eden najuglednejših voditeljev nove gruzijske garniture. Končno besedo bo torej imelo orožje, kar so potrjevale vesti o premikih oboroženih enot proti Zugdidiju, ki je v rokah Gamsahurdijevih pristašev. Sneg in slabo vreme nista ovirala prodora gruzijske narodne garde, ki je včeraj že zasedla nekaj ključnih pgložajev na pohodu proti Zugdidiju. G amsahurdij e vi pristaši pa so nudili nepričakovano oster odpor, tako da iz ure v uro raste število žrtev.
Gruzija je torej krepko zakorakala v državljansko vojno, ker se tudi novi režim podobno kot pred nji G amsahurdij e v poslužuje ne-
demokratičnih metod. Dosedanja pogajanja so v bistvu bila le diktati, ki so ultimativno določevali uro, kdaj bi morali G amsahurdij e-vi borci položiti orožje. Nič čudnega torej, da so taka »pogajanja« neuspešna.
Politika izvršenih dejstev pa se sedaj hudo maščuje tudi ukrajinskim politikom. Po zapletih s črnomorskim brodovjem je Krim proglasil svojo avtonomijo, ruski parlament pa je včeraj postavil v dvqm ukrajinsko suverenost nad Krimskim polotokom. To ozemlje je namreč leta 1954 tedanji državni in partijski voditelj Hruščov odvzel Ruski federaciji in ga priključil Ukrajini iz izključno gospodarskih in političnih razlogov, ne da bi upošteval nacionalne sestave tega ozemlja.
Bosanska skupščina Liberalno-demokratska stranka
danes pred usodnim	iz*	\s •	•
sklepom o referendumu Ztt VeSlteV Vprašanja UgOVOVa Vesti
ZAGREB — Na hrvaških bojiščih premirje sicer še drži, toda včeraj je srbska stran bombardirala osiješka predmestja in tako najhuje doslej kršila tako imenovano sarajevsko premirje. V trenutku napada je bil v Osijeku tudi eden od štirih podpredsednikov hrvaške vlade Mate Granič, ki je ocenjeval doslej povzročeno škodo. Po nekaterih ocenah je v Osijeku 88% stanovanjskih hiš uničenih ali poškodovanih.
Ob vesteh o krhanju premirja pa je glavna pozornost zdaj usmerjena v Bosno in Hercegovino, kjer bo skupščina danes odločala o datumu referenduma o neodvisnosti, ki je pogoj mednarodne skupnosti za priznanje. Izetbegovič m njegova muslimanska Stranka demokratične akcije nimata absolutne večine in zato je usoda referenduma negotova. Proti so bosanski Srbi, ne ve pa se, kako je s tamkajšnjimi Hrvati. Če bodo podprli Izetbe-goviča, kar pa ni gotovo, bo referendum 1. ali 8. marca.
LJUBLJANA — Liberalno-demokratska stranka je s predlogom slovenski skupščini za sprejem dopolnitev zakona o vojaški dolžnosti poskušala doseči, da bi skladno z novo ustavo celovito rešili vprašanje ugovora vesti v slovenskih oboroženih silah, so na današnji novinarski konferenci povedali predstavniki LDS.
Kot je povedala Metka Mencin, LDS razlikuje ugovor vesti zdravstvenega osebja in vojaških obveznikov. Pri vojaških dolžnosti gre po njihovem mnenju za dolžnost, ki jo država naloži vsakemu državljanu brez izjeme - na izbiro mu daje službo v oboroženih silah in civilno
službo, v primeru poklicne odločitve pa posamezniku nihče ne vsiljuje študija, specializacije ali poklica samega. Jaša Zlobec je ob tem napovedal, da se je LDS vedno zavzemala za jasne in nedvoumne zakone in nikdar niso nasprotovali ugovoru vesti zdravnikov, zahtevajo pa, da se spoštuje 46. člen ustave, ki določa, da je ugovor vesti dopusten v primerih, ki jih določi zakon, če se s tem ne omejuje pravic in svoboščin drugih oseb.
LDS meni, da ugovor vesti za vse državljane, tudi za tiste, ki so že odslužili vojaški rok, ne bi ogrozil obrambnih sposobnosti Slovenije, saj se je po poda-
tkih, ki jih je predstavil Gregor Golobič, od 3.000 nabornikov v ljubljanskih občinah za civilno slučenje odločilo le 73 nabornikov; od 5.000 rezervistov pa samo 25 vojaških obveznikov.
Na včerajšnji novinarski konferenci so predstavili tudi dokument poslanskega kluba LDS »Ob podtikanjih in dezinformacijah, ki jih je v zvezi z Deklaracijo za mir vztrajno razširjal minister Janez Janša,« v katerem pojasnjujejo, da je bil namen omenjene deklaracije »omogočiti enakopravnost mirovne-demilitarizacij -ske opcije v ustavno razpravo o novi slovenski ustavi«. (STA)
Po poročilu humanitarne organizacije Amnesty International iz Londona
Četniki krivi pokolov hrvaških civilistov
LONDON — Humanitarna organizacija Amnesty International je včeraj potrdila vesti o pokolih hrvaških civilistov, ki so jih novembra in decembra lani zakrivili srbski četniki »v tesni povezavi z jugoslovansko armado.« Novice o pokolih je najprej posredovala skupina opazovalcev ES na Hrvaškem, o njih pa so prejšnji teden poročali tudi nekateri časopisi po svetu.
V sporočilu Amnesty International navaja, da so enote jugoslovanske vojske 18. novembra lani zasedle vas Škabrnje v bližini Zadra, pri čemer so srbski teroristi izropali in požgali številne hiše. Ko so predstavniki Mednarodnega Rdečega križa hoteli obiskati vas, jim tega JA ni dovolila, 23. novembra pa je
JA hrvaškim oblastem izročila najprej 23, nato pa še deset trupel iz vasi Škabrnje in sosednjega Nadina. Šodnomedicinski organi v Zadru so potrdili, da je šlo predvsem za civiliste, med katerimi so bile ženske in starci, ena od ubitih žensk pa je bila popolnoma zmečkana s tankom.
S sedeža humanitarne organizacije pa poročajo, da so dobili potrditev tudi za pokol drugih 60 civilistov, ki so jih četniki pobili decembra na področju Papuka, ki ga je od avgusta lani nadzorovala jugoslovanska armada. Od šestdesetih žrtev, naj bi jih četniki 40 ubili v vasi Vočin, ostale pa v drugih vaseh, potem ko so se morali umakniti pred hrvaško ofenzivo. V poročilu iz univerzitetne
bolnišnice v Zagrebu je zapisano, da je bilo med žrtavami 12 žensk starih od 57 do 76 let in 11 moških, ki so imeli od 60 do 84 let. Precej ljudi je bilo ubitih z dvocevko, dve ženski pa z železnimi palicami. Osem trupel so četniki sežgali, »najbrž zato, da bi prikrili vzrok smrti,« piše v poročilu Amnesty International.
Organizacija je izrazila tudi zaskrbljenost zaradi mučenja, kateremu naj bi bili v zaporih JA izpostavljeni zajeti hrvaški vojaki, po drugi strani pa preverja tudi prijavo iz srbskih virov, da naj bi decembra lani oborožene hrvaške enote pobile precej civilistov v Divošu in Pavlinem dvoru v bližini Osijeka ter v Podravski Slatini.
Nacionalistično vrenje v Indiji narašča Krvav napad sikhov na hindujski sprevod
Zakon o jezikovnih skupnostih propadel
NEVV DELHI — Sikhovski teroristi so včeraj streljali na udeležence množičnega pohoda, ki ga je organizirala nacionalistična stranka Baratija Džanata. Pri streljanju so bili štirje mrtvi.
Vlada je opozorila organizatorje pohoda, ki poteka že nekaj tednov, točneje od 11. decembra, da ne bo mogla zagotoviti varnosti v Pandžabu in Kašmirju, ker so tam avtonomistične težnje vse preveč globoke, kljub temu pa je sprevod, v katerem je več tisoč tovornjakov in avtobusov, zavozil v obe državi. Sikhi so streljali prav na zadnji avtobus v koloni in ubili šoferja in tri potnike. Organizatorji so sporočili, da bodo do jutri premislili in sklenili, če bodo pohod nadaljevali po poti, ki je bila planirana.
Nacionalistično vrenje že dalj časa skrbi indijske voditelje. Prav nacionalizem je bil vzrok smrti nekdanjega premierja Radživa Gandhija. V preteklosti je prišlo do hudih sporov, ko so Hindujci hoteli porušiti neko mošejo v mestu Srinagar v Kašmirju in na njenem mestu zgraditi Ramov tempelj. Voditelj stranke Baratija Džanata, Manohar Joši, je organiziral pohod, ki jo do danes prevozil že več tisoč kilometrov po Indijski podcelini in katerega končni cilj je prav Srinagar, glavno mesto Kašmirja. V spopadih med muslimanskimi secesionisti in osrednjo oblastjo je v zadnjih dveh letih padlo že kakih 5.000 ljudi. Na poti v Srinagar je sprevod po vsej sili hotel voziti tudi skozi Pandžab, kjer pa že dalj časa divja sikhovski separatizem in kjer policija ne more nikomur zagotoviti varnost.
Zairski diktator še trdno v sedlu
KINŠASA — Predsedniku Mo-butuju zveste sile so v noči na četrtek spet prevzele nadzorstvo nad poslopjem radia, ki ga je zasedla skupina upornih vojakov. Slednji so nekako ob 11. zvečer po radijskih valovih oddali svoj proglas, v katerem zahtevajo odstop predsednika Mobutuja, ki vse od leta 1965 vodi krvavo zairsko diktaturo in predsednika njegove vlade Nguze Karl-I-Bonda ter nadaljevanje nacionalne konference, ki jo je slednji v nedeljo prekinil in tako povzročil ves zaplet.
Nekaj ur preden bi Mobutuju zveste sile prevzele nadzorstvo nad radijem je bilo slišati v prestolnici Konga Brazzavillu, ki jo loči od Kinšase samo reka Zaire, streljanje in eksplozije.
RIM - Italijanski parlament je na koncu pustil na cedilu tudi jezikovne skupnosti vzdolž Apeninskega polotoka, ki so vendarle upale, da je napočil čas zaščite njihovih jezikovnih in kulturnih pravic.
Potem ko je poslanska zbornica pred dvema mesecema odobrila okvirni zakon, ki določa pravice Albancev na Siciliji in v Apuliji, Grkov v Kalabriji, Hrvatov v Molizah, Provansalcev v Alpah, poleg njih pa Furlanov in Sardincev, je predsednik senata Spadolini šele pred nekaj dnevi dal zakon v razpravo pristojnim senatnim komisijam. Ob takem postopku bi senat ne mogel sprejeti zakona pred razpustom parlamenta, zaradi tega je sen. Stojan Spetič (SKP) predlagal, naj bi besedilo takoj predali v obravnavo plenarni seji senata. Njegov predlog sta na seji načelnikov skupin podprla predsednik komunistične prenove Libertini in zeleni Boato, a ni bil osvojen. Tudi zaradi tega je SKP glasovala proti predlogu dnevnega reda v zadnjem tednu zakonodojne dejavnosti. Konec meseca bo namreč predsednik vlade Andreotti sporočil parlamentu, da je odprta vladna kriza, predsednik republike Cossiga pa bo razpustil parlament.
V prihodnji mandatni dobi bo treba tako začeti vse znova. K dejstvu, da okvirni zakon o manjšinah ni bil sprejet, kljub temu da je precej uspešno obplul čeri poslanske zbornice, je v precejšnji meri prispevala skupina turinskih intelektualcev, ki je ocenila zakon kot neumesten in škodljiv za kulturno enotnost države. Z njimi je solidariziral tudi predsednik senata Spadolini, ki najbrž ni po naključju držal zakon dober mesec v predalu, preden ga je predal v razpravo pristojnim senatnim komisijam.
Novi knjigi ministra Rupla
LJUBLJANA —- Slovenska pot do samostojnosti in priznanja in Slovenstvo kot politično prepričanje sta novi deli dr. Dimitrija Rupla, ki ju je izdala ljubljanska založba Kres.
Avtorja uvodnih besedil h knjigama sta predsednik predsedstva Republike Slovenije Milan Kučan in predsednik Skupščine RS dr. France Bučar. Knjigi sta tematsko različna zbornika člankov dr. Rupla, od leta 1987 do mednarodnega priznanja Slovenije, uredil pa ju je Borut Trekman.
V pogovoru s pisateljskimi kolegi, zlasti kroga okrog Nove revije in novinarji - pogovor je vodil Sandi Čolnik - je dr. Rupel poudaril, da gre pri obeh knjigah predvsem za povzetek vsega dogajanja, od leta političnega disiden-stva do dosege priznanja. Na to so pomembno vplivala tudi '60 in '70 leta, obdobje Staneta Kavčiča in še zlasti Ruplovo delo pri Novi reviji.
»Korak za korakom, košček za koščkom smo osvajali svobodo,« je poudaril dr. Rupel. Dr. France Bučar pa je dodal, da na začetku osamosvajanja Slovenije še sami nismo vedeli, kaj bo to prineslo, vendar smo s podporo drug drugemu dosegli polno samostojnost in državnost.
Cyrus Vanče je včeraj izjavil, da se je glede jugoslovanske krize motil. Po mednarodnem priznanju Slovenije in Hrvaške se namreč spopadi na Hrvaškem niso razširili in vojna se ni preselila v Bosno in Hercegovino, je danes rekel predsednik predsedstva Milan Kučan ob predstavitvi dveh novih knjig ministra dr. Dimitrija Rupla-
Milan Kučan je dodal, da izjava Cyrusa Vancea verjetno pomeni tudi preobrat v ameriški zunanji politiki in možnost več, da bodo ZDA kmalu priznale Slovenijo.
(STA)
Ob precejšnjih kritikah tudi na račun političnega odnosa do slovenske manjšine
Skupščina potrdila Turellov program
Za namestnika podpredsednika Diega Carpeneda izvoljen demokristjan Angelo Spagnol
Rozajanski dum vabi pojutrišnjem na občni zbor
TRST — Deželni svet je odobril včeraj dopoldne z večino glasov programsko listino nove deželne vlade, ki ji predseduje demokristjan Vinicio Turello. Proti programu so glasovali DSL, MSI-DN, L V in VA, vzdržala pa sta se MF in LpT.
Takšen izid glasovanje verodostojno odraža razvoj debate, v kateri so po en zastopnik vsake politične skupine ocenili programske smernice Turellove uprave.
Bojan Brezigar (SSk) je naglasil, da njegova stranka podpira program, ker ustreza stvarnim potrebam prebivalstva, je pa razvil štiri vprašanja, ki jih je treba rešiti. V zvezi z deželnim volilnim zakonom je zahteval posebno normo, ki naj zagotovi prisotnost v deželni skupščini vsaj enemu svetovalcu, za katerega bi se avtonomno opredelila slovenska manjšina in to tudi v primeru, ko bi stranka dotičnega ne dosegla predvidenega kvocienta. Zakon za zaščito Krasa, je nadaljeval, je treba čimprej odobriti in zadevna finančna sredstva nameniti Kraški gorski skupnosti. Najšibkejša območja v pokrajini je treba razviti Prek infrastrukturnih in servisnih inovacij, nujno Potreben pa je tudi zakon za ureditev vprašanja jusarskih odborov. Glede odnosov med našo deželo in Slovenijo ter Hrvaško je Brezigar pozval k njihovi poglobitvi z revizijo številnih sporazumov Prvenstveno ekonomske narave. O tem naj se razvije širša razprava v deželnem svetu, vendar brez špekulacij, ki se v tem predvolilnem vzdušju že nenehno množijo. Te zadevajo tudi italijansko manjšino v Sloveniji in Hrvaški, katere probleme gre ločiti od vprašanj, ki se nanašajo na ezulske organizacije. Hkrati pa to zadeva seveda tudi slovensko manjšino v Italiji, do katere je imela italijanska vlada še ob zadnjih priložnostih vse kritike vreden odnos, ki je v nasprotju z ustavnimi in demokratičnimi vrednotami. Vlada je pod pritiskom tržaških nacionalistov izločila Slovence iz mehanizma o mednarodni zaščiti manjšin: gre za nesprejemljivo dvoličnost, proti kateri je enotno nastopila vsa slovenska manjšina.
Renzo Travanut (DSL) je očital Turellu, da je njegov program površen, zgolj deklarativnega značaja, medtem ko bi bil lahko pogumnejši. Umerjen ton in odsotnost triumfalizma sta že v redu, je dejal govornik, toda odsotna je tudi pra-ya politika reform, nikjer ni nobene težnje k varčevanju, prav tako pa ne navedbe področij, kamor osredotočiti investicije. In še: vpričo velikih sprememb na mednarodni ravni ni bilo v naši
deželi posledičnega premika, ki bi jo mednarodno ovrednotil, jo neposredno vklopil v Evropo, ji pripisal vlečno vlogo v sklopu celovitega italijanskega severovzhodnega območja; v ta namen so potrebne izjemne načrtovalne sposobnosti, teh pa v Turellovem programu ni zaslediti. Travanut je izrecno spregovoril tudi o naši narodnostni skupnosti. V Trstu prevladuje vzdušje teritorialne in nacionalne kontrapozicije, je naglasil, Dežela pa je igrala doslej dvoumno vlogo: kako to, da po tolikih mesecih stikov in sestankov med predstavniki FJK in političnimi silami v Sloveniji (s predsednikom vlade Peterletom vred) problem slovenske manjšine v Italiji še ni bil rešen!
Dario Tersar (PSI) je o obstoječi deželni večini dejal, da je to ista večina, ki je povzdignila Furla-nijo-Julijsko krajino do ravni vsedržavne veljave. Med tehničnim in političnim preverjanjem, je rekel Tersar, smo zasledovali probleme, ki jih je treba rešiti, istočasno pa smo skušali opredeliti tudi tista vprašanja, ki naj jim gre pri razreševanju prednost. Iz vrst Demokratične stranke levice ni bilo nobenega predloga, je nadaljeval načelnik socialistične skupine, temveč samo navajanje negativnih vprašanj; ni pa prišlo do izraza tisto, kar je najvažnejše - mednarodna lokacija dežele, enotnost v deželi in njene posebnosti. "Tržačan-stvo" ni nobena novost, niti ne ekskluzivna domena posameznih političnih sil, pač pa je to »sirena, ki očara tiste, ki v Trstu prebivajo«, ker deželna situacija ni homogena. Socialisti, je še poudaril Tersar, si bodo prizadevali tudi za valorizacijo goratega sveta v deželi in to prek posebne institucije, ki naj preveri probleme v teh krajih.
V debato so posegli tudi zastopniki V A Gior-gio Cavallo (deželnemu programu glede ambien-talne politike ne zaupa), LpT Gianfranco Gam-bassini (zaščita Slovencev naj se uzakoni po Mac-canicovem receptu, zakona o Krasu pa noče, kajti če bi bilo treba dati Slovencem 23 milijard lir, potem bi moralo iti po njegovem izračunu Italijanom v Istri 568 milijard lir), PLI Aldo Ariis (dobrodošla je obveza Dežele, da finančnih vrzeli ne bo več krila s posojili), dalje predstavnika Zelenih Renato Vivian (uresničiti je treba prosojnost administrativnih aktov in rešiti problem pristojnosti Država-Dežela na urbanističnem in ambien-talnem področju) in MSI-DN Mario Coiro (razčisti naj se, če se bodo smeli ezuli vrniti v rodne kraje).
Bruno Longo (KD) je pozval vse k dobri volji pri reševanju institucionalnih problemov, odločno zavrnil krhanje deželne enotnosti, izrazil zadovoljstvo nad priznanjem Slovenije in Hrvaške, o manjšinah pa je povedal naslednje: »Italijanska država še vedno ni izpolnila svojih obveznosti do italijanske manjšine. Teza o recipročnosti zaščite obeh manjšin pa ni uresničljiva, kajti problemi, razmere in načini ravnanja z njima so bili doslej preveč različni«.
Vprašanje zase je poseg Federica Rossija (LV): hotel je govoriti v furlanščini, ko mu tega Gona-no ni dovolil, je predal besedo kolegu Andreu VVehrenfennigu, a ni mogel nastopiti niti on, ker da sme poseči samo po en zastopnik skupine.
Končno je sledila Turellova replika. Po obvezi, da bo Dežela racionalno izkoriščala pomanjkljiva denarna sredstva in se modernizirala v vidiku nove Evrope, je njen predsednik odgovoril posameznim svetovalcem. Brezigarju je odvrnil, da bo zakon o Krasu izglasovan v teku februarja, da daje volilni mehanizem manjšim strankam možnost pridružitve k večji in da se bo Dežela glede zaščite slovenske manjšine zavzemala za parlamentarno odobritev ustreznega vladnega načrta, sicer s popravki, ki so jih narekovala najnovejša izkustva. Vivianu je rekel, da bo zakon o obmejnih območjih pravočasno odobren, med drugim pa je Coiru odvrnil, da revizija italijan-sko-jugoslovanskih sporazumov nikakor ne bo zadevala meja. (Pozneje je Turello sprejel delegacijo obeh združenj istrskih beguncev.)
Popoldne je skupščina odobrila sklep o ustanovitvi dveh novih svetovalskih komisij: eno za vprašanja okolja in drugo za urbana območja oziroma tržaško metropolitansko območje, pri katerem bo treba seveda paziti, da ne bodo mestnega okoliša pogojevali z interesi meščanov (to komisijo je s posebnim tiskovnim sporočilom izrecno pozdravil tržaški pokrajinski tajnik PSI Alessan-dro Perelli). Za obe komisiji so se izrekli vsi, razen L V in VA (vzdržana) in MSI-DN (proti).
Potem se je svet z veliko večino glasov (proti samo MSI-DN, vzdržana LpT) opredelil za ljudsko glasovanje, prek katerega naj se doseže odprava ministrstev za industrijo, zdravstvo, turizem in kmetijstvo, nazadnje pa je bil demokristjan Angelo Spagnol izvoljen za podpredsednika skupščine namesto Diega Carpeneda (KD).
Naslednja seja skupščine bo 4. februarja.
F.D.G.
REZIJA Kulturna dejavnost v Reziji postaja vse bolj prodorna in uspešna. Vrsta prireditev, ki jih je pripravilo Kulturno društvo Rozajanski dum, priča o želji po vrednotenju bogatega kulturnega izročila. In prav o tem bo tekla beseda na rednem občnem zboru Kulturnega društva Rozajanski dum, ki ga bodo pripravili v nedeljo, 26. januarja, ob 15. uri v Rozajanski kulturski hiši.
Na ■ skupščini rezijanskih kulturnih delavcev bodo ocenili bogato dejavnost, ki je označevala 1. 1991. Mednjo sodi zlasti prireditev "Okno v bodočnost", ki je z zadnjo izvedbo doživela prodoren uspeh in presegla krajevne okvire. Kulturno društvo je ob tem sodelovalo pri organizaciji znanstvenega posveta o verski zborovski dejavnosti v alpskem loku in na pripravah za sestavo rezijanskega pravopisa. Med dejavnosti rezijanskega društva sodi še izdaja koledarja in sodelovanje na raznih prireditvah, ki presegajo kulturno sfero in se uvrščajo že na družbeno-politično področje. Tudi ne smemo pozabiti na decembrski solidarnosti koncert za Hrvaško in Slovenijo.
Nedeljska skupščina pa bo priložnost, da bodo spregovorili o bodočih nalogah društva, ki ga vodi prizadevna Luigia Negro. Mednje sodi priprava telefonskega imenika v rezijanščini, serija predavanj za otroke osnovne in nižje srednje šole ter organizacija natečaja v rezijanskem narečju. Večji del pobud pa bodo kulturni delavci pripravili v poletnih mesecih, ko se v Rezijo, na dopust, vračajo izseljenci.
RUDI PAVŠIČ
Odposlanstvo DSL med Italijani na Reki
REKA - Po predvčerajšnjih sestankih v Zagrebu se je delegacija italijanske Demokratične stranke levice med dvodnevnim obiskom v Hrvaški pod vodstvom Piera Fassina, ki je pri vsedržavnem vodstvu zadolžen za mednarodna vprašanja, včeraj mudila na Reki. Najprej se je sešla s podpredsednikom hrvaškega parlamenta, reškim županom in mestnimi političnimi voditelji, potem pa še s predstavništvom krajevne Skupnosti Italijanov.
Z njim so se zastopniki DSL razgovarjali o izvajanju spomenice med italijansko in hrvaško vlado o zaščiti pravic italijansko govorečih državljanov na Reki, v Istri in v Dalma-
ciji. Gostje, ki so si ogledali tudi reški sedež Skupnosti Italijanov, so zagotovili sogovornikom, da si bo DSL prizadevala za to, da jim ne bi doslej pridobljenih pravic okrnili in da bi se italijanski skupnosti zagotovili pravni in dejanski pogoji za popolno ključitev v gospodarsko, družbeno, kulturno in politično življenje na hrvaških tleh.
Delegacija DSL se je sešla nazadnje še z reškimi voditelji glavne hrvaške levičarske stranke, to je Stranke demokratične prenove Hrvatske. Domenili so se za pomnožitev in poglobitev političnih stikov in siceršnjega sodelovanja.
Pušja vas dobi zgodovinsko turistični vodič
PUŠJA VAS — Drevi ob 20.30 bo v svetovalski dvorani na županstvu v Pušji vasi (Venzone) slovesnost ob predstavitvi (italijanske) publikacije prof. Gnida Clonfera "Venzone — Guida Sto-rico-Turistica". Gre za zgodovin-sko-turistični vodič po Pušji vasi, ki ga je izdala občinska uprava s sodelovanjem Ljudske banke v Huminu. Pozdravnemu nagovoru župana Sergia Cescuttija bo sledil prvi del koncerta za godalni kvartet Accademia, zatem bo omenjena predstavitev vodiča, nazadnje pa še drugi del koncerta, ki ga bodo izvajali Renata Senia (violina), Giovanni La Porta (violina), Alberto Pollesel (viola) in Fabio Guidolin (violončelo). Igrali bodo skladbe W. A. Mozarta, L. Bocche-rinija in F. Mendelssohna.
Na pobudo kulturnega društva Ivana Trinka v Čedadu
V sredo bodo predstavili zadnji ”Trinkov koledar66
ČEDAD — Kulturno društvo Ivana Trinka bo priredilo v sredo, 29. januarja, ob 18. uri v društveni knjižnici v ulici IX. avgusta predstavitev novega "Trinkovega koledarja".
O vsebini koledarja, ki smo jo v Primorskem dnevniku sicer že podrobneje navedli, bosta spregovorila njegova urednika prof. Živa Gruden in prof. Marino Vertovec. Prisotni bodo tudi nekateri avtorji.
Danes v Romansu ob prisotnosti tudi Giovannija Bianchija
Skupščina deželnega ACLI
ROMANS — Danes se bo mudil v Trstu in deželi vsedržavni predsednik združenja katoliških delavcev ACLI Giovanni Bianchi. Prisostvoval bo skupščini deželnega Adija, ki bo ob 18. uri v dvorani msgr. Galupina delle Opere parrocchiali v Romansu in ga bo vodil Tarcisio Barbo. Ob tej priliki bodo opredelili vlogo tega gibanja v odnosu do mednarodnih premikov in zlasti do sprememb v vzhodni Evropi, sicer pa bodo vzeli v pretres tudi stališča v zvezi z bližnjimi političnimi volitvami in vprašanjem politične enotnosti med katoličani.
Ukradeno
orožje
na Hrvaško?
Bočen — Sodne oblasti iz bnsbrucka na avstrijskem Tiroi-sJtem so opozorile včeraj bocen-*>ko policijo, da so neznanci uk-adli iz vojaškega skladišča v občini Kartitsch v zahodnem Ti-°lu večjo količino orožja. Gre z® nič manj kakor 86 komadov, °d pištol in lahkih brzostrelk do Preciznih karabin. Orožje je bilo hranjeno v mali carinski kasar-i nedaleč od avstrijsko-italijan-skega mejnega prehoda Prato ‘la Drava. V Innsbrucku so jhnenja, da je ukradeno orožje ajbolj verjetno namenjeno na ‘*ryaško, čeprav avstrijska ob-hjejna policija ne izključuje Otožnosti, da so ga (ali bodo) Prenesli na italijansko ozemlje, °cneje v Južno Tirolsko; kaj bi 0 Pomenilo, je seveda na dlani.
”Vojna odškodnina46 hotelirjem
KOPER — Slovensko ministrstvo za gostinstvo in turizem je 25 hotelskim organizacijam v Sloveniji dodelilo 60 milijonov tolarjev pomoči na račun t.i. vojne odškodnine oz. na račun posredne vojne škode, ki je je bil deležen slovenski turizem. Šlo je za akontacijo zneska, ki so ga pridobili s pomočjo zakona o zbiranju sredstev za odpravo vojne škode v Sloveniji in ki je konec minulega leta prenehal veljati.
Za pomoč ministrstva so bila upravičena tista hotelska podjetja, ki so v normalnih razmerah ustvarjale več kot 70-odstoten delež tujih prenočitev, ki so imela več kot 60-odstoten izpad turističnega prometa in imajo pretežno sezonski način poslovanja. Čeprav so slovenska hotelska podjetja prijavila svoj izpad dohodka v višini 1,7 milijarde tolarjev (ta znesek seveda ne pomeni celotne izgube v turizmu, ki je v celoti ocenjena čez 400 milijonov dolarjev) in čeprav pomeni 60 milijonov tolarjev le kapljico v morju turističnih zgub, so bili hotelirji veseli te pomoči, v skladu s starim reklom, da se podarjenemu konju pač ne gleda v zobe. Toliko bolj, ker razdeljeni znesek ni dokončen in naj bi nekaj denarja iz naslova vojnih odškodnin še prejeli. V portoroškem Hotelu Riviera, kjer so denimo prejeli 5 milijonov tolarjev pomoči, so bili zaradi junijske vojne ob 85 milijonov tolarjev dobička, v Hotelih Bernardin (prejeli so 7 milijonov tolarjev nadomestila) pa je vojna pobrala kakih 350
milijonov tolarjev prihodka. Denar iz republiškega ministrstva za turizem so lahko namenili le za poravnavo zapadlih obveznosti do dobaviteljev in se na ta način vsaj za nekaj časa izognili stečajem.
Turistična podjetja pa zdaj pričakujejo še druge oblike pomoči; počasi jih je namreč začelo skrbeti, kako bodo preživeli do slavne turistične sezone in kako se bodo nanjo pripravila. Vsem je že skoraj popolnoma jasno, da bodo letos težko zaslužili tako-rekoč za tri leta skupaj (za lanske dolgove pri bankah, za letošnje in za preživetje do sredine prihodnjega leta). Zato so se že začeli dogovarjati, kako bi banke reprogramirale kredite, ki so jih že lani (in jih bodo tudi letos) najeli za t.i. pripravo sezone.
Hotelirji pričakujejo, da bi naj se s hotelirji zmenili za vsaj štiriletni odlog plačila dolgov.
GH Toplice Bled, GH Metropol Portorož, Hoteli Palače Portorož in Hoteli Bernardin so bili deležni po sedem milijonov tolarjev nadomestila, Golf in Park Hoteli Bled, Hoteli Kompas Kranjska gora, Ko-njerejsko turistični center Lipica in HOT Postojna po 2 milijona tolarjev, Hoteli Riviera Portorož in Zdravilišče Moravci po 5 milijonov tolarjev, ostalih 13 hotelskih organizacij je prejelo po en milijon tolarjev, dva pa po pol milijona tolarjev.
BORIS ŠULIGOJ
Priletna zakonca na Reki
V zamrzovalni skrinji odkrila trupelce deteta
REKA Priletnima zakoncema na Reki so se naježili lasje, ko sta odprla zamrzovalnik stanovanju, ki ga je imela poprej v podnajemu neka mlajša ženska: v najlonski vreči, pokriti s cunjo, sta našla trupelce skoraj tri kilograme težkega novorojenčka.
Avtopična analiza je pokazala, da je dete umrlo že lansko poletje. Zelo verjetno ga je sama umorila trideset stara mati srbskega porekla, ki ima že druga dva otroka in ki je zapustila Reko pred kakšnimi petimi meseci s prvo skupino pobeglih Srbov. Zamrzovalnik je bil poln mesa in ko sta se ga zakonca hotela poslužiti, sta odkrila trupelce.
Vse več nasprotovanj projektu pristojne odbornice Pittonijeve
Sporni načrt o novih okrožjih najbrž drevi v občinskem svetu
S seje odbora aktivistov in invalidov NOB
Ob čestitkah Sloveniji skrb za socialne težave invalidov
Tržaški občinski svet, ki se bo nocoj zadnjič sestal pred volitvami, bi moral vzeti v pretres sporni predlog občinskega odbora za skrčenje števila rajonskih okrožij od sedanjih dvanajst na pet. Pogojnik je obvezen, ker še ni jasno, ali ga bo pristojna odbornica Ariella Pit-toni (PSI) sploh predložila skupščini, in to zaradi naraščajočih polemik in političnih nasprotovanj, ki spremljajo ta projekt. Ce bi mo-reda le prišlo do razprave, bi moral občinski svet vsekakor oceniti večje število popravkov, ki jih na odborov predlog napovedujejo skoraj vse stranke, tako iz vrst opozicije kot iz vrst nekdanje upravne večine. Demokristjani so včeraj dali vedeti, da bodo v primeru razprave zahtevali od Pittonijeve »premor za premislek«, ki dejansko pomeni poziv odbornici, naj sama odloži vso zadevo. Leva in desna opozicija je vsa strnjeno proti (DSL napoveduje, da bodo njeni svetovalci posegli pri vseh popravkih, kar pomeni, da bodo izvajali neke vrste obstrukcijo), značilen pa je pri vseh teh polemikah molk vodstva PSI, ki uradno še ni ocenilo predloga za zemljepisno preosnovo rajonov.
Proti projektu občinske uprave se je predsinočnjim izrekel tudi škedenjski rajonski svet. Proti predlagani združitvi okrožij so glasovali trije svetovalci Liste za Trst, dva predstavnika Stranke komunistične prenove, misovec in en demokristjan, načrt odbornice za decentralizacijo pa je naletel
na podporo treh zastopnikov KD, enega socialista in enega socialdemokrata. Veliki pomisleki nad tem predlogom pa so prišli tudi iz rajonskega sveta za Novo mesto-Novo mitnico, kjer so z večino glasov odobrili resolucijo, v kateri zahtevajo poglobitev celotne problematike. V resoluciji je med drugim rečeno, da je imel rajonski svet v bistvu premalo časa na razpolago za podrobnejšo preučitev tega načrta in je zato zahteval še nekaj dni za izdelavo dokončnega stališča. Ta zahteva pa bo ostala le na papirju, saj bodo z razpustom občinskega sveta razpustili tudi vse rajonske svete.
Zasedanje zahodnokraškega rajonskega sveta, ki je imel na dnevnem redu razpravo o tem aktualnem problemu, je odpadlo zaradi slabega vremena. Skupščina je sklicana za ponedeljek, skoraj gotovo pa bo seja odpadla zaradi razpustitve občinske sveta. Predsednik Renato Busetti (PSI) nam je vsekakor ponovil nasprotovanje načrtu odbornice njegove stranke z utemeljitvijo, da se na vzhodnem in na zahodnem Krasu srečujejo z zelo različnimi problematikami. Eno samo kraško okrožje med Križem in Bazovico bi ustvarilo samo nove težave krajevnemu prebivalstvu. S tem stališčem soglaša tudi pokrajinski podtajnik SSk Peter Močnik, ki je skupaj z Busettijem nastopil v sredini oddaji Radia Opčine »Pogovor z odvetnikom«, ki jo vodi advokat Bogdan Berdon.
Z daljšo tiskovno noto se je včeraj oglasila rajonska svetovalka SKP v okrožju Kolonja-Škorklja Bruna Zorzini Spetič, ki ugotavlja, da je ta rajonski svet zavrnil načrt odbornice za decentralizacijo. Spetičeva pravi, da je bila svetovalcem slovenske narodnosti v tem rajonskem svetu vedno onemogočena raba slovenskega jezika, kar je v kričečem nasprotju s 27. členom pravilnika o poslovanju krajevnih sosvetov. »Na območju Kolonje, Škorklje in Ferlu-gov živi precej Slovencev, zato skuša Občina sedaj območje Fer-lugov ter z druge strani Lonjerja in Katinare umetno vključiti v bodoči kraški rajon, tako da bi mestni rajoni ostali jezikovno "čisti",« piše Spetičeva, ki se nadalje polemično sprašuje, kaj bo s Slovenci, ki živijo v drugih predmestnih in mestnih rajonih.
Na Občini so se doslej stalno izgovarjali, da bo treba za rabo slovenščine npr. v Skednju ali na Kolonj i počakati na državni zaščitni zakon, sedaj pa hočejo ukrepati kot da bi država že odobrila ta normativ - podčrtuje še predstavnica SKP - pri čemer se očitno sklicujejo na znani predlog nekdanjega ministra za dežele Mac-canica, ki pa je za manjšino nesprejemljiv. »Vse to dokazuje, da deluje občinski odbor pod stalnim in naraščajočim vplivom tistih, ki nočejo priznati, da je Trst multiet-nično mesto,« je še napisala v svoji izjavi Bruna Zorzini Spetič.
Odbor Združenja aktivistov narodnoosvobodilnega gibanja in vojaških vojnih invalidov NOB na Tržaškem je na svoji zadnji seji razpravljal o vrsti tekočih vprašanj, s katerimi se je ukvarjal v zadnjem času, kakor tudi o dogajanjih v matični Sloveniji in na tleh bivše Jugoslavije. V tej zvezi je sklenil nasloviti na predsedstvo Republike Slovenije čestitke za doseženo priznanje samostojne in neodvisne države Slovenije s strani članic Evropske skupnosti ter drugih držav Evrope in sveta.
V razpravi je bilo izraženo upanje, da bo po doseženi umiritvi na območju bivše Jugoslavije in po vzpostavljenih pogojih za trajen mir znova močno sodelovanje med jugoslovanskimi narodi in njihovimi državami na enakopravni osnovi in v korist vseh. Predvsem pa je bilo izraženo prepričanje, da bo Republika Slovenija, kot je že dokazala, odločno branila svojo samostojnost in dostojanstvo v evropskem in svetovnem okviru in vztrajno razvijala dobrososedske odnose. V tem smislu je odbor Združenja izrekel predsedstvu Republike Slovenije in njenim državnim organom priznanje in zahvalo za odločno in nedvoumno zadržanje glede vprašanja narodnostnih manjšin, tako italijanske v Sloveniji, kot še zlasti slovenske v Italiji, ki še vedno čaka na svojo zakonsko zaščito, ki pa pod pritiskom nacionalističnih sil ostaja na ravni neizpolnjenih obljub in obvez iz notranjih in mednarodnih aktov.
Nov občinski pravilnik za smetarsko službo za zdravje prebivalstva in čistejše mesto
Župan Richetti, odbornik za javne in industrijske službe D'Amore, načelnik mestnih redarjev D'Ambrosi in direktor oddelka za javno snago Devescovi so včeraj predstavili novo pobudo tržaške občinske uprave, da bi mesto postalo bolj čisto in da bi hkrati senzibilizirali prebivalstvo za spoštovanje novega pravilnika o mestni snagi, kar bi nedvomno prispevalo za lepšo podobo mesta.
Richetti je podčrtal, da se življenje v mestu nadaljuje normalno, ne glede na to, da smo že skoraj v predvolilni fazi, in da torej tega ukrepa ne gre gledati v volilni luči. Občinska uprava je namreč mnenja, da je treba s pomočjo prebivalstva izpeljati širšo akcijo revitalizacije mesta, saj živimo v družbi porabe, ki pušča za seboj tudi hude posledice. Ena od teh je tudi čistoča mesta, saj nemalokrat zasledimo po ulicah kupe smeti, zapuščene v vrečkah ob zbiralnih posodah, kar mestu ne daje videza, ki bi si ga sicer zaslužilo.
Eden teh instrumentov je nov pravilnik o mestni čistoči, ki v bistvu predstavlja povezovalni element med prebivalstvom in smetarsko službo. Pravilnik govori predvsem o dolžnostih prebivalstva in o globah za kršilce. Občinska uprava je veliko investirala na tem področju (naj omenimo
le investicijo v višini 6,5 milijarde lir za nov upe-peljevalnik), od prebivalstva pa zahteva, da spoštuje obstoječa pravila. Sprejela jih je z namenom, da bi izboljšala storitve, občani pa morajo spremeniti svojo mentaliteto. Nespoštovanje teh pravil - je dejal župan Richetti - pomeni pravi atentat na zdravje in estetsko podobo mesta. Občina ima že itak veliko težav: ko npr. zapiha bur-ja, povzroči veliko škodo, za odpravo katere je potrebno veliko časa. Zelo zgovoren je podatek, da mesto vsak dan »proizvede« okrog 2.300 stotov smeti, s katerimi bi lahko napolnili 6-nadstropno poslopje, okroq leta 1950 pa je ta količina znašala le 600 stotov.
Novi ukrepi pa ne bodo nič zalegli, je pristavil odbornik D'Amore, če prebivalstvo ne bo sodelovalo, pri čemer je izrazil mnenje, da je Trst izgubil svoj ponos. Poleg tega je še izrazil željo, da bi tudi v mestu ustvarili tako ozračje glede tega vprašanja, kot se je že ustvarilo v drugih mestih. Ena od novosti je tudi ta, da morajo posestniki domačih živali sami počistiti odpadke, ki jih psi pustijo za seboj po ulicah. Na vse te probleme bo občinska uprava opozarjala prebivalstvo z lepaki in s propagandno akcijo po šolah. Nov pravilnik je bilo treba sprejeti tudi zato - je bilo še rečeno -
ker se količina mestnih odpadkov veča, poleg tega pa gre sedaj tudi za take snovi, ki jih je težko uničiti.
Kampanja - je bilo večkrat poudarjeno - sloni na vesti posameznikov. Ne gre torej samo za nov pravilnik, čeprav funkcionalen in ustrezajoč potrebam današnjega mesta, ampak za večjo senzi-bilizacijo, s katero je mogoče odpraviti več manjših in rešljivih problemov, ne da bi jih povečevali.
Velik problem predstavljajo restavracije in trgovine, ki bodo morale odslej na lastne stroške skrbeti za svoje odpadke. Občinski upravitelji so tudi apelirali na prebivalstvo, da bi v sobotnih popoldanskih urah in ob nedeljah ne odlagali odpadkov, ker takrat smetarska služba ne deluje.
Akcija čistejši Trst je torej glasen apel, s katerim se občinska uprava obrača na vse mesto z namenom, da bi se okrog tega novega pravilnika (sestavlja ga 44 členov) o mestni čistoči razvila in vse bolj razširila civilna vzgoja, ki je nujno potrebna za kakovostnejše življenje, in da bi pač vsi skupaj bolje živeli. Občinski upravitelji so prepričani, da bo ta novi ukrep obrodil sadove v mestu, ki ima za seboj bogato zgodovino in se ponaša z marsikatero pridobitvijo.
Velik del seje je odbor Združenja namenil skrajno perečemu vprašanju socialne varnosti mnogih svojih članov, predvsem nekaterih vojaških vojnih invalidov NOB. Gre v bistvu za vojaške invalidnine udeležencev NOB, italijanske državljane slovenske in italijanske narodnosti, ki so jih doslej na osnovi meddržavnega dogovora izplačevali pristojni zvezni organi v Beogradu. Rečeno in zapisano je bilo, da bo z osamosvojitvijo Republika Slovenija med drugimi od prejšnjih zveznih organov SFRJ prevzela tudi to skrb. Zaradi znanih razmer pa prihaja v tem prehodnem razdobju do zamud in celo do občasnih blokad izplačevanja teh invalidnin iz Beograda. Zaradi tega so se upravičenci do njih znašli v kritičnem položaju, saj predstavljajo za nekatere te invalidnine edini dohodek za skromno preživljanje. Odbor je bil seznanjem s koraki, ki so bili narejeni v zadnjih mesecih in še posebej v zadnjih tednih za ureditev tega vprašanja.
Odbor je bil nadalje seznanjen z uspešno tradicionalno božično in novoletno obdaritvijo socialno najbolj ogroženih članov, invalidov in aktivistov in ob tej priložnosti izrekel zahvalo vsem ustanovam in podjetjem, ki so z denarnimi prispevki omogočili tudi letos to humano dejanje. Zelo pozitivno je ocenil tudi tradicionalno novoletno srečanje, katerega se udeležuje vedno več članov in ki predstavlja tudi eno žal bolj redkih priložnosti za medsebojno družabnost. Zaželje-no je bilo, da bi taka srečanja bila vsaj dvakrat v letu.
Odbor Združenja se je tudi seznanil z vrsto vandalskih oskrunjenj in poškodovanj spominskih obeležij NOB, kot na primer na Proseku, v Križu in pri Sv. Ani. Odločno je obsodil taka dejanja, ki so izraz protislovenske mržnje in oživljanja fašistične in rasistične ideologije tudi pri nas. V tej zvezi je poslušal informacijo o posegu Odbora za postavitev spomenika padlim pri Sv. Ani pri tržaškem županu. Od takrat so potekli že trije meseci, konkretnega rezultata pa ni.
Beseda je tekla še o skorajšnji 50-letnici ustanavljanja prvih koncentracijskih taborišč za Slovence iz takoimenovane "Ljubljanske province", ki so jih začele ustanavljati italijanske okupacijske oblasti v raznih krajih Italije, med drugim tudi v bližnjem Gonarsu, da bi z interniranjem zlasti mlajših ljudi zavrli razmah osvobodilnega gibanja in partizanske vojske. V teh taboriščih je umrlo na stotine slovenskih internirancev, med njimi tudi otroci.
Na koncu se je odbor Združenja pridružil čestitkam deželnemu predsedniku VZPI-ANPI Federicu Vincentiju ob njegovi 70-letnici s priznanjem za njegovo zavzetost pri reševanju raznih borčevskih vprašanj.
-en
Varnost Slovenije in Slovencev po ocenah dr. Antona Beblerja
Univerzitetni izvedenec za vojaško-politična vprašanja dr. Anton Bebler je v sredo zvečer na povabilo deželnega odbora Svetovnega slovenskega kongresa predaval v Gregorčičevi dvorani o »vo-jaško-politični varnosti Slovenije in Slovencev«. Predavatelja je maloštevilni, a zelo pozorni publiki predstavil predsednik deželnega odbora SSK Janez Povše. Na sliki (foto Križmančič) predavanje dr. Beblerja v Gregorčičevi dvorani.
»Pozitivna provokacija« svetovalcev zelenih Ghersine in Sgambatija mestu
Poljub je lahko samo dvojezičen
Ali obstaja poljub, ki ne bi bil dvojezičen? Lepaki s tem geslom pod prikupnim ženskim obrazom »gledajo« od včeraj z mestnih zidov in čakajo na reakcijo Tržačanov. Avtorja »pozitivne provokacije« sta občinska svetovalca zelenih Paolo Ghersina in Alessandro Sgambati, ki želita na ta način prispevati k temu, da bi vprašanje dvojezičnosti ne zastrupilo, kot vselej v preteklosti, volilne kampanje v Trstu.
Pobudo - »Zasnovala sva jo sama, privoščila sva si darilo, vendar ne dvomiva, da jo bo federacija zelenih podprla« - sta predstavila včeraj na sedežu časopisne agencije Ansa v Trstu. Dogodki zadnjih tednov, sta menila Sgambati in Ghersina, nakazujejo nevarnost, da bi bila volilna kampanja v Trstu spet osredotočena na vprašanje dvojezičnosti. To bi mestu nedvomno škodilo, saj bi spet poglobilo razkorak med narodnosti-ma, širše vzeto pa bi zaostrilo narodnostne odnose na širšem teritoriju (Ghersina, ki razmišlja o slovenski različici plakata za Istro, je bil v tem pogledu kritičen do Italijanske unije in njenih zadnjih stališč).
Lepak je zato tudi poziv strankam, naj ne osredotočijo volilne kampanje na narodnostno vprašanje in naj se zavzamejo za zbliževanje obeh skupnosti, za podiranje tistih zidov, ki so bili postavljeni po krivdi italijanske večine, a tudi s prispevkom vsaj dela manjšine. Ghersina in Sgambati sta bila kritična zlasti do KD in PSI, ki se potegujeta predvsem za desničarske glasove in s tem prispevata k involuciji Trsta, pa tudi DSL nista odpustila njene podpore tržaškemu občinskemu statutu.
V	svojem pozivu pa se nista omejila na politiko. Zavzela sta se za obnovitev medčloveških odnosov, treba je več ljubezni, več strpnosti in razumevanja.
V	položaju in družbi, kakršna je sedanja, je »pozitivna provokacija« Ghersine in Sgambatija nedvomno izzvenela utopično. Marsikdo namreč trdi, da ob zatonu ideologij za Utopijo ni več prostora. Najbrž pa je res, da bi v tem mestu bolje živeli in z drugačnimi občutki ter perspektivami gledali v prihodnost, če bi potrebni pragmatizem v politiki po-žlahtili s ščepcem idealizma in človečnosti. In zakaj ne, tudi ljubezni.
Ghersina pod lepakom o »dvojezičnem poljubu« (foto Magajna)
Z občnega zbora izšla slika o težkem, a ne brezupnem položaju
Z novim statutom in vodstvom zagotoviti obstoj in razvoj Slorija
Kot volilno zavezništvo »odprtega Trsta«
Slovenska DSL predlaga skupno Demokratsko ligo
Slovenski raziskovalni inštitut (SLORI) ima po sinočnjem »dvojnem« občnem zboru nove vodstvene organe in nov statut. Novo vodstvo pa se bo moralo v najkrajšem času spopasti s perečimi vprašanji, ki so izbruhnila na dan v preteklem letu. Sicer pa bo leto 1991, so na sinočnjem občnem zboru poudarjali predstavniki dosedanjega vodstva (za predsedniško mizo so sedeli dosedanji predsednik upravnega odbora Aljoša Volčič, ki je tudi vodil tako izredni kot redni občni zbor, dosedanji ravnatelj Darko Bratina in dosedanji tajnik Sergij Lipovec), ostalo v analih Slorija kot črno leto, najtežje v njegovi več kot 15-letni zgodovini. Pred koncem lanskega leta pa se je položaj toliko izboljšal, da trenutno ne bo prišlo do drastičnih ukrepov, kot bi lahko npr. bilo ukinjanje sedežev ali odpuščanje uslužbencev. Vendar pa - so opominjali - še ni mimo nevarnost, da ne bi bili v bodoče potrebni sanacijski posegi za ohranitev te pomembne ustanove.
Bolj kot iz poročila dosedanjega ravnatelja Darka Bratine, ki je v skopih obrisih podal obračun delovanja inštituta, pa je težak finančni položaj ustanove izšel iz še krajšega, vendar izredno jasnega poročila tajnika Sergija Lipovca. Po opombi, da pri Sloriju z blagajniškega vodenja prehajajo na knjigovodsko, je Lipovec podal glavne postavke obračuna za lansko in proračuna za letošnje leto. Lanski obračun se zaključuje s pa-sivom 48 milijonov lir, medtem ko predračun za letošnje leto predvideva primanjkljaj v višini približno 125 milijonov. Ob tem velja poudariti, da Slori na osnovi zakona za obmejna območja prejema podporo v višini 300 milijonov lir, kar so vsi udeleženci sinočnjega občnega zbora ocenili kot nezadostno. Zato je občni zbor odobril priporočilo, ki bo šlo Deželi, naj odločneje podpre inštitut.
Glede poravnave lanskoletnega Pasiva je Lipovec dejal, da je ustanova prejela realna zagotovila o njegovem kritju; v zvezi s predvidenim primanjkljajem za letošnje leto pa je podčrtal, da bo v primeru, ko ustanova ne bi dobila dodatnih sredstev, Slori najprej skušal znižati vse stroške, predvsem Pa tiste iz naslova stalnih izdatkov (kot so npr. plače uslužbencev). Kot je v kratki razpravi pojasnil Bratina, se tudi zaradi finančnih težav Slori nagiba k temu, da bi še bolj pospešil pristop mladih raziskovalcev, kakor to omogočajo dogovori z drugimi inštitucijami (npr. univerzami), ki tudi krijejo Vsaj del finančnega bremena.
Vsekakor pa je Slori tudi zaradi težkega položaja, ki se je po zadnjih dogovorih v okviru slovenskih organizacij iz dramatičnega Prevesil v »sprejemljivo« hudega, rabil prožnejši statut. Zato so pred včerajšnjim, že 14. rednim občnim
zborom, sklicali še izrednega, na katerem so člani precej spremenili prejšnji statut. Glavne spremembe se nanašajo predvsem na znanstveni svet, ki je dobil večje pristojnosti, med drugim pa njegove člane izvoli občni zbor. Drugi sklop sprememb pa zadeva postopke poteka, sklepčnosti in sklepanja občnega zbora.
Kot rečeno, so na rednem občnem zboru izvolili člane novega upravnega in znanstvenega sveta ter nadzornega odbora, ki so naslednji:
Upravni svet: A. Volčič, A. Lokar, I. Bratina, B. Brezigar, M. Budin, D. Tersar, P. Močnik, R. Starec, V. Vremec, M. Race, F. Pisani,
S. Venosi, P. Petricig, A. Rupel, F. Clavora, S. Lipovec in M. Kokoro-vec.
Nadzorni odbor: Vito Svetina, Viljem Černo, Karlo Brešan, Mirko Primožič (namestnik) in Marko Oblak (namestnik).
Znanstveni svet: D. Bratina, E. Susič, P. Fonda, M. Hmeljak, B. Jazbec, H. Jogan, I. Jogan, V. Klemenčič, P. Merku, V. Nanut, J. Pirjevec, M. PozzettoL R. Rucli, D. Sedmak, P. Slamič, I. Štrukelj.
O porazdelitvi funkcij bodo odločali posamezni sveti verjetno že prihodnji teden, (bip)
Na sliki (foto Križmančičj udeleženci sinočnjega občnega zbora inštituta SLORI.
Slovenska komponenta Demokratične stranke levice zagovarja utemeljenost in pomen svojega volilnega predloga za levičarsko laično-de-mokratično zavezništvo, do katerega naj bi v perspektivi političnih volitev prišlo na pokrajinski ravni. Kot piše v tiskovni noti, bi moralo zavezništvo odražati tisti Trst, ki je pripravljen na sodelovanje s sosedi, ki je usmerjen v prihodnost, ki je sodoben in hoče v korak s časom in ki je v fazi velikega presnavljanja.
Slovenska komponenta DSL je prepričana, da takšno mesto obstaja in da je v nenehnem konfliktu s tistim delom Trsta, ki se vse bolj zapira vase, ki se stalno prepira in ima napete odnose z vsemi, ki zase trdi, da je žrtev zgodovine, ki je zazrt v preteklost in zavezan na stare zamere. To je Trst zaprtega tipa: zapet je do Slovenije in širšega vzhoda, odklanjajoč do Furlanije in neprebojen za vse novosti, saj ga vodijo osebe, ki živijo od rente, zagotovljene od trenutnega položaja; spremembe in rast mesta tem osebam ne bi prinesle nikakršne koristi, zato se zanje ne potegujejo.
Takšnemu vase oziroma v lastno preteklost zazrtemu Trstu se postavlja po robu drugačen, »odprt« Trst, ki bi lahko - pravi slovenska DSL -slavil zmago na skorajšnji volilni preizkušnji, saj bi lahko »osvojil« tri od skupnih petih parlamentarnih mest, kolikor jih ima na voljo tržaško volilno okrožje. Uveljavitev »odprtega« Trsta pa zahteva sklenitev demokratičnega zavezništva med vsemi političnimi silami, organizacijami in posamezniki, ki predstavljajo ali bi želeli predstavljati ta del našega mesta oziroma pokrajine. Z
Socialist Caldi bo drevi verjetno ponovno izvoljen za devinsko-nabrežinskega župana
Socialist Vittorino Caldi bo drevi po vsej verjetnosti spet izvoljen za devinsko-nabrežinskega župana. O tej možnosti, ki je precej stvarna, bo tekla beseda na današnjem dopoldanskem srečanju občinskih in pokrajinskih tajništev Krščanske demokrcije, socialistične stranke in Slovenske skupnosti, ki bo odločilno ne samo za usodo koalicije, ampak tudi za usodo občinskega sveta sploh. V primeru neuspeha tega srečanja tvega namreč skupščina komisarsko upravo oziroma upravne volitve. Pogajanja se torej nadaljujejo in vse kaže, da bodo vendarle obrodila nekaj konkretnega. Občinski svet se bo znova sestal že drevi, govori pa se tudi o sobotni in celo o nedeljski seji, saj prav v nedeljo zapade rok za izvolitev novega odbora.
Vsi trije dosedanji zavezniki so za ponovno izvolitev Caldija, sporna pa je porazdelitev odborniških mest. Slovenska skupnost se zavzema za potrditev odbora, ki je odstopil konec lanskega novembra, demokristjani pa zahtevajo eno odborniško mesto več, in to prav na škodo SSk, ki je doslej imela tri odbornike. Načelnik demokr-ščanskih svetovalcev Dario Locchi nam je povedal, da bo njegova stranka vztrajala pri tej zahtevi, na tehtnici pa ni samo porazdelitev odborništev, saj precejšnja razhajanja zadevajo tudi program morebitne koalicije. Do sporov in do različnih gledanj je prišlo predvsem na področju urbanistike in gradbene politike.
Načelnik Slovenske skupnosti Bojan Brezigar je demantiral možnost županske štafete s socialistom Caldijem, ki jo je včeraj na osnovi govoric iz političnih krogov objavil naš dnevnik. Brezigar je na naše vprašanje odgovoril, da se namerava v celoti posvetiti zakonodajnemu
delu v deželnem svetu, funkcija župana pa je zelo zahtevna, in torej potrebuje celega človeka. V primeru podpisa novega sporazuma, bo Brezigar vsekakor ohranil dosedanjo funkcijo načelnika svetovalske skupine Slovenske skupnosti.
Na sinočni seji pa ni bilo govora o upravni krizi in o razgovorih za izvolitev nove uprave. Misovec je sicer predložil resolucijo z zahtevo po političnem soočanju, ki pa so jo podprli le svetovalci Demokratične stranke levice in Zelene liste. Socialisti in SSk so bili proti, demokristjani pa so se vzdržali. Resolucija MSI je bila tako zavrnjena, preseneča pa bela glasovnica KD. V vrstah stranke relativne večine obstjajajo različna menja o politični situaciji v občini: nekateri so prepričani, da je treba obnoviti sodelovanje z dosedanjimi zavezniki, drugi pa menijo, da so predčasne volitve v tem trenutku res najmanjše zlo. Iz demokrščanskih vrst je prišla tudi ponudba Occhettovi stranki, naj tehnično podpre dvostransko koalicijo med KD in PSI. Ponudba pa je bila zavrnjena, ker je Demokratična stranka levice mnenja, da bi bilo treba v devinsko-nabrežinski občini izvoliti levičarsko upravo s KD v opoziciji.
Občinski svet je na sinočnji seji odobril sejnine za župana, odbornike in svetovalce, ki so enake kot v lanskem letu. Nadalje je izvolil Martina Breclja in Walterja Škerka za predstavnika Občine v organizacijski odbor Kmetijskih dnevov, ki bodo letos sredi septembra v Bolj uncu.	s. T.
Harej (SSk) o pokrajinski resoluciji glede priznanja Slovenije in Hrvaške
Prejeli smo s prošnjo po objavi.
V zvezi z izredno sejo tržaškega pokrajinskega sveta, 20. januarja, na kateri je obravnaval politični polo-Zaj po mednarodnem priznanju Slo-Venije in Hrvaške, svetovalec Slovenske skupnosti Zorko Harej pripominja, da tako zapoznelo prilaganje novi državni stvarnosti na ozemlju nakdanje Jugoslavije pomeni danes zelo malo, medtem ko m vse drugačen pomen imela podpora Sloveniji takoj ob razglasitvi Neodvisnosti konec junija, kakor je jakrat zahtevala SSk in predlagala ^glasovanje ustrezne resolucije, ki Pa je svet na žalost ni osvojil.
Kar zadeva resolucijo, ki je bila Prejeta na ponedeljkovi seji z 11 glasovi svetovalcev DC, PSI in DSL, Pa je svetovalec SSk dr. Harej predihal dopolnili, katerih osvojitev bi . istveno pripomogla k objektivnej-omu pristopu k problematiki obneh manjšin. Za Slovence je namreč ne-Prejemljivo stališče, da je manj Šinka zaščita zgolj vprašanje notranje-Ha italijanskega prava, kakor da Ita-9a ni podpisala Londonskega memoranduma leta 1954 in Osimskega Porazuma leta 1975. Zato enostavno a vračanj e načela recipročnosti po-
meni sprenevedanje o glede načel o urejanju odnosov med dražavami, ki so že stoletja v veljavi.
Zato je predstavnik SSk k odstavku, ki govori o zopetni pridobitvi vseh imovin Italijanov v Istri in Dalmaciji, izgubljenih zaradi tragičnih povojnih dogodkov, predlagal še dodatek o »pričakovanju Slovencev v Italiji, da se popravi škoda, ki so jo utrpeli zaradi neizvedene ustrezne zaščite njihovih pravic, ki so jih uživali pod Avstrijo in so bile le delno obnovljene po drugi svetovni vojni«. Velikansko škodo so Slovenci pretrpeli pod fašizmom.
V primeru zavrnitve tega dopolnila pa je dr. Harej predlagal še alternativni odstavek: »Pozivajo se vlade v Italiji, Sloveniji in na Hrvaškem, da skušajo rešiti v evropskem duhu probleme, ki zadevajo obmejno prebivalstvo,« pri čemer sta mišljeni tudi obe manjšini.
Ker stranke DC, PSI in DSL teh bolj uravnoteženih dopolnilnih oziroma spreminjevalnih predlogov niso hotele sprejeti, je predstavnik SSk glasoval proti omenjeni resoluciji, ker je takšna, kot je, nesprejemljiva za Slovence.
Trst in prihodnje dvojne volitve danes na javnem zborovanju PSI
Tržaška federacija PSI in strankina deželna svetovalska skupina prirejata danes ob 17.30 v hotelu Savoia Excelsior (Nabrežje Mandrac-chio 4) javno zborovanje na temo »PSI za Trst«. V razpravi bodo teme, ki so vodile akcijo tržaških socialistov za zaščito interesov Trsta kot glavnega mesta dežele, beseda pa bo seveda tekla tudi o krajevnem političnem položaju in o prihodnji kampanji za politične in upravne volitve. Uvodne posege bodo poleg pokrajinskega tajnika Perellija imeli Gianfranco Carbone, Arnaldo Pittoni, Dario Tersar in Augusto Seghe-ne, zborovanje pa bo zaključil senator Arduino Agnelli.
Krožek Istria predstavlja obračun dela
Danes bo ob 17. uri v prvem, ob 17.30 pa v drugem slicanju redni letni občni zbor članov krožka za istrsko-beneško kulturo »Istria«. Dnevni red predvideva poročilo o dejavnosti krožka v lanskem letu, odobritev obračuna, razprava in glasovanje o delovanju krožka, prošnja za finančne prispevke za letošnje leto, volitve in razno.
Občni zbor bo na sedežu vsedržavne konfederacije za obrništvo (CNA) na Trgu Venezia št. 1.
Luccio predsednik verifikacijskega kolegija SKP
V torek se je sestal verifikacijski kolegij tržaške federacije Stranke komunistične prenove, ki je po statutu izvolil svojega predsednika. S tajnim glasovanjem je bil soglasno izvoljen Riccardo Luccio, docent na tržaški univerzi. Stranka je novemu predsedniku izrazila voščila za uspešno delo delo.
drugimi besedami, Demokratska liga bi morala nastati s pristankom in tvornim sodelovanjem socialistov, Stranke komunistične prenove, DSL, zelenih, Slovenske skupnosti, Orlandove »Mreže«, Radikalne stranke in posameznikov.
Na osnovi takšnega zavezništva -meni slovenska DSL - bi se lahko naše mesto vključilo v najsodobnejše in najbolj napredne tokove širšega evropskega območja; lahko bi izvolilo napredno predstavništvo, ki bi tudi dovolj verodostojno zastopalo obe glavni etnični komponenti tega obmejnega območja, v sozvočju z najsodobnejšimi in najbolj razširjenimi evropskimi težnjami; istočasno ne bi številčno ošibilo parlamentarnega predstavništva (kar se lahko zgodi, če je predstavljenih preveč volilnih list); izognilo bi se nevarnosti, da izvoli predstavnike, ki še vedno zagovarjajo sheme, gledanja in zahteve, zasidrane v realnosti prejšnjega stoletja, in končno bi takšno zavezništvo omogočilo vsem, da se izprežejo iz ozkega strankarskega gledanja, ko vsakdo skrbi le za lasten vrtiček. Tudi o tem - pravi slovenska DSL - bi se morale izreči vse stranke in povedati, s kom nameravajo sklepati zavezništva. V tem smislu je v noti še rečeno, da se stranke večkrat odločajo za zavezništva izključno z ozirom na golo volilno računico.
Slovenska komponenta DSL se s tem pozivom obrača na demokratične sile in prebivalce te pokrajine -zaključuje sporočilo - v prepričanju o ponovni nevarnosti, da se bodo tudi tokratne volitve izpele v znamenju nazadovanja našega mesta.
Nilde Iotti prihaja danes na obisk v Trst
Predsednica poslanske zbornice Nilde Iotti bo danes in jutri na obisku v naši pokrajini. Kmalu po prihodu in srečanju s tržaškim županom se bo (ob 17. uri na Prefekturi) srečala s predstavniki slovenske manjšine v Italiji, nato pa še s predstavniki italijanske manjšine v Sloveniji oziroma Hrvaški.
Jutri bo Iottijeva najprej prisostvovala izredni seji miljskega občinskega sveta, kjer ji bodo izročili srebrni pečat mesta, zatem pa se bo na Čamporah udeležila odkritja spomenika padlim v osvobodilnem boju, v vojnah in na delu. Popoldne pa se bo Nilde Jotti udeležila srečanja, ki ga pokrajinska Demokratična stranka levice prireja v konferenčni dvorani tržaškega razstavišča. Srečanje nosi naslov »Parlament - Trst: neposreden stik«, služilo pa naj bi za soočenje med tukajšnjimi podjetniki, predstavniki sindikalnih organizacij in znanstveniki na eni ter vsedržavno politično oblastjo na drugi strani.
-4- Sporočamo žalostno vest, da je I preminil
Mario Sedmak
Pogreb bo jutri, 25. t. m., ob 11. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Ani.
Žalujoči hči Silvana, nečak Renato z družino in ostalo sorodstvo
Trst,- 24. januarja 1992
21. januarja je v Novem Sadu umrl v 91. letu starosti tržaški rojak, pianist, skladatelj in vsestransko razgledan umetnik
Dušan Štular
Za nekdanjim gojencem iz zgodnjega obdobja lastnega obstoja
žaluje tržaška šola Glasbene matice
Danes v Centru za raziskave pri Padnčah
Srečanje o strategijah boja proti gozdni steklini
Cepljenje s pomočjo vab, ali pa nediskriminiran pokol lisic: to sta dve rešitvi, ki jih trenutno uporabljajo za boj proti gozdni steklini, eni naj starejših bolezni, s katerimi se človek spoprijema. Na zasedanju ' Boj proti steklini", ki ga prireja pokrajinska uprava danes ob 9.30 v Kongresni dvorani Raziskovalnega centra pri Padričah, se bodo soočali italijanski in tuji strokovnjaki, da bi določili smernice enotne strategije, ki bi jo nato izvajali v Italiji in bližnjih republikah Avstrije, Slovenije in Hrvaške, ki so prava žarišča stekline. Pokazalo se je že, da je nediskriminiran pokol lisic (s premijami za vsako ubito lisico) neučin-
kovit: ko iztrebijo eno krdelo, se kaj kmalu pojavi že drugo. Poleg tega pa zdrave živali predstavljajo veljavno obrambo pred vdorom obolelih, ker preprečijo, da bi se slednje premikale po "njihovem" ozemlju in na tak način omejujejo širjenje te bolezni. V Italiji se je steklina ponovno pojavila v začetku leta 1977 v G ornem Poadižju, Od takrat se je število okuženih področij povečalo, tako da jih danes imamo že tri: prvo, z občinami Videm, Gorica in Trst, predstavlja pravo žarišče s prodorom steklih lisic z Vzhoda; drugo zaobjema pokrajine Sondrio, Bočen in Brescio, tretje pa severni del videmske in bellunske pokrajine.
Dve obvestili Sindikata slovenske šole
Sindikat slovenske šole prireja pripravljalni tečaj za vzgojiteljice, ki se udeležujejo natečaja tržaškega šolskega skrbništva za vstop v stalež v slovenskih otroških vrtcih. Tečaj se bo začel 29. januarja, potekal bo dvakrat tedensko v poznem popoldanskem času (verjetno od 17. do 19. ure) za skupnih 24 ur in bo zavzemal tri okvirna poglavja: 1. razvojna psihologija; 2. razvoj, ustroj in naloge vrtca; 3. vzgojno didaktično delo v vrtcu.
Tečaj je odprt tudi drugim vzgojiteljicam. Prijave sprejema SSS v uradnih urah.
Ministrstvo za šolstvo Republike Slovenije ima namen razpisati za akademsko leto 1992/93 pedagoški univerzitetni študij ob delu za slovenske učitelje v goriški in tržaški pokrajini. Predvpise sprejema Sindikat slovenske šole, Ul. Carducci 8 v Trstu, tel. 370301, do konca tega meseca po sledečem urniku: v torek in četrtek od 11.30 do 13. ure, v sredo od 15.30 do 16.30 in v petek od 16. do 17. ure.
razne prireditve
KD Primorsko" priredi v nedeljo, 26. t.m., ob 17. uri v srenjski hiši v Mačko-ljah PRIJETEN PROGRAM za mlade in najmlajše. Sodelujeta otroški pevski zbor F. Venturini od Domja in mladinska dramska skupina KD Primorec iz Trebč s pravljico "Pepelka".
Godba V. Parma iz Trebč vabi na koncert, ki bo jutri, 25. t.m., ob 20.30 v cerkvi sv. Andreja v Trebčah.
SZSO vabi na razpravo, ki bo nocoj, ob
20.30	v Peterlinovi dvorani, Ul. Donizetti 3, o vprašanju slovenske prisotnosti med papeževem obisku v Trstu.
V	sklopu prireditev za odprtje otroške igralnice v Skednju vabimo vse otroj ke na popoldansko srečanje »SE IGRAŠ Z NAMI«. Kdor želi spoznati nove zabavne in družabne igre naj pride jutri, 25. t.m. v KD I. Grebec (Škedenjska ul. 124) od 16. do 18. ure.
KD Domovina iz Ospa bo uprizorilo jutri, 25. t.m., ob 20. uri, v dvorani Mladinskega doma v Boljuncu veseloigro »Vozel« v domačem narečju.
SKD I. Gruden — Nabrežina priredi nocoj, ob 20.30 v društvenih prostorih predvajanje diapozitivov odprave Alpe—Adria 90 na Everest.
V	Društvu slovenskih izobražencev v Trstu bo v ponedeljek, 27. t.m., ob 20.30 v Pterlinovi dvorani večer posvečen manjšinski problematiki. O istrskem vprašanju bo s stališča domačina- Slovenca govoril Milan GREGORIČ.
Župnija sv. Jerneja apostola in zbori »Vesela pomald« vabijo v nedeljo, 26. t.m., ob 17. uri v župnjisko cerkev na Opčine na KONCERT MEDNARODNIH BOŽIČNIH PESMI. Pela bosta mešani in mladinski pevski zbor France Gačnik iz Stranj a nad Kmanikom — zborovodja D. Krt in mladinski pevski zbor »Vesela pomlad«.
V	Slovenskem kulturnem klubu, Ul.
Donizetti 3, bo jutri, 25. t.m., ob 18.30 na sporedu slovenski film »Moj ata socialistični kulak«(po scenariju T. Partljiča, ki je tudi avtor komedije »Moj deda socialistični mrtvak«). Za uvod: kratka zgodovinska slika obdobja kominforma.
čestitke
SARA praznuje danes svoj 16. rojstni dan. Obilo sreče v življenju in uspehov pri študiju ji želijo mama, očka in brat Alen.
Članica orkestra TPPZ P.Tomažič NEVA CERGOL slavi danes 50. obletnico. Ves ansambel ji kliče na zdravje in na mnoga leta.
koncerti
Societa del concerti Tržaško koncertno društvo
V	ponedeljek, 27. t. m., ob 20.30 bo v
gledališču Rossetti nastopil AMERICAN STRING OUARTET.
Gledališče Verdi
V	četrtek, 30. januarja, ob 20.30 bo
na sporedu izredni koncert izven abonmaja MAURIZIA POLLINIJA. Na sporedu bodo Debussyjeve in Beethovnove skladbe. Koncert bodo ponovili v milanski Scali 3. februarja in v Carnegie Hall v New Yorku 26. marca 1992.
Gledališče Mlela
Jutri ob 18.30 bo na sporedu zaključni koncert Glasbene šole 55, na katerem bodo nastopili vsi gojenci. Vstop prost.
V	nedeljo, 26. t. m., ob 21. uri koncert brazilskega dua AS AS, ki se bo predstavil z jazz, funky in rock skladbami.
_____________kino_______________
ARISTON - 15.40, 22.10 Paura d’amare, i. Al Pacino, Michelle Pfeiffer.
EXCELSIOR - 16.00, 22.15 Shots.
EXCELSIOR AZZURRA - 17.30, 22.00 Lanterne rosse, r. Zhang Yimou.
NAZIONALE I - 16.30, 22.15 Nightmare 6.
NAZIONALE II - 16.30, 22.15 Prova
^rhiflrrisntp
NAZIONALE III - 16.30, 22.15 Abbron-zatissimi, i. Jerry Cala, Alba Parietti.
NAZIONALE IV - 16.00, 22.20 Donne con le gonne, r.-i. F. Nuti, i. Gastone Moschin.
GRATTACIELO - 17,00, 19.30, 22.00 Robin Hood, il principe del ladri, pust., i. Kevin Costner.
MIGNON - 16.30, 22.00 La favola del principe schiaccianoci, ris.
EDEN - 15.30, 22.10 Le mani bagnate di sesso, pom., □ D
CAPITOL - 17.30, 22.10 Terminator 2 - II giorno del giudizio, i. A Schwarze-negger.
LUMIERE - 17.45, 22.15 Jungle Fever, i. Wesley Snipes.
ALCIONE - 16.00, 22.00 Johnny Stecchi-no.
RADIO - 15.30, 21.30 Ouella viziosa ero-tica di mia moglie, porn., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
razstave
V	TK Galeriji je na ogled razstava STARE GRAVURE - Naša dežela, mesta in gradovi.
V	prostorih Tržaške kreditne banke
v Ul. Filzi 10 razstavlja DEMETRIJ CEJ.
V	galeriji Malcanton (Ul. Malcanton 14/A) je še danes na ogled antološka razstava tržaškega slikarja ALOJZA CAC-HA. Urnik: od 17. do 19.30.
V	muzeju Revoltella bo do 30. marca 1992 na ogled razstava "Mito sottile - Slikarstvo in kultura v mestu Sveva in Sabe".
V	galeriji Bassanese - Trg Giotti 8 -je odprta razstava novozelandskega kiparja Chrisa BOOTHA. Razstavo si lahko ogledate samo ob delavnikih od 17. do 20. ure.
V	galeriji Studiu Tommaseo v Ul. del
Monte 2/1 bo do 5. februarja na ogled razstava GAETANA MAINETTIJA. Urnik: od torka do sobote od 17. do 20. ure.
V	občinski razstavni dvorani na Trgu Unita je na ogled razstava zlatarja-kipar-ja SERGIA FIGARJA. Razstavo si lahko ogledate še danes od 10. do 13. in od 17. do 20. ure.
V	gledališču Miela, Trg Duca degli Abruzzi 3, bo do 30. t. m. na ogled fotografska razstava GABRIELA BASILICA z naslovom "Porti di mare". Urnik: od 17. do 20. ure.
Milje - V Občinskem kulturnem centru, na Trgu Republike 4, bo do 9. februarja odprta razstava z naslovom »Sioux, stoletnica VVounded Knee". Razstavo je organizirala Fameia Muggesana, pripravil jo je fotograf Giorgio Štern pod pokroviteljstvom občine Milje. Urnik ogleda: 10.30-12.30, 17.30, 19.00, ob praznikih 10.00-12.00.
V	razstavni dvorani Turistične ustanove v Trstu, v Ul. S. Nicolo’ 20 bo do 30. t. m. odprta razstava ALDA BRESSA-NUTTIJA. Razstavo si lahko ogledate od ponedeljka do petka od 10. do 18.30, ob sobotah pa od 10. do 12.30.
gledališča		PO SEJMU MODA 92		prispevki
Gledališče ROSSETTI
Danes ob 20.30 bosta v gledališču gostovala Dario Fo in Franca Rame s predstavo PARLIAMO DI DONNE. Predstava je izven abonmaja, veljavna je Cartateat-ro 2, za abonente popust. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Izkaznice niso veljavne.
Danes ob 18. uri bo v gledališču, v okviru predavanj o komičnem teatru, srečanje s FRANCO RAME. Vstop prost.
Od 28. januarja do 9. februarja bo gledališka skupina A.U.D.A.C. gostovala z Goldonijevo komedijo LA MOGLIE SAG Gl A. Režija Giuseppe Patroni Griffi. Predstava je v abonmaju: odrezek št. 5. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
Od 11. do 16. februarja bo na sporedu predstava ČUDEŽNO JABOLKO Nic-holsona v režiji Giancarla Sbragie.
Gledališče VERDI
Operna in baletna sezona 1991/92
V petek, 31. t. m., ob 19. uri (red A) bo na sporedu MOJSTRI PEVCI IZ NuR-NBERGA R. Wagnerja. Dirigent Michael Luig, režija Stefano Vizioli. Predprodaja vstopnic pri blagajni po običajnem urniku.
La Contrada - Gledališče Cristallo
Danes ob 20.30 ponovitev baleta gledališke skupine Rancia iz Tolentina s predstavo A CHORUS LINE. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
Jutri, 25. t. m., dvojna predstava ob
16.30	in ob 20.30.
Ani in Milošu se je pridružila no-vorojenka
KATARINA
Veliko sreče jima vošči
KD Rdeča zvezda
Ob rojstvu male
KATARINE
iskrene čestitke Ani in Milošu
Slovensko Stalno Gledališče
mali oglasi
RAZPRODAJA od 20% do 70%

KONFEKCIJE Ul. Flavli dl Stramare 99 - Zavije - TRST - Tal. 231110
TRADICIONALNA MODNA REVIJA
MODA Z VAMI
V Sežani, 25. 1. 1992, ob 17. in 20. uri, v Kulturnem centru Srečka Kosovela, v sodelovanju z:
ANDOR — Kozina, Kozmetika Zdenka Kabne, Kras caffe — Divača, Boris Lisjak — Dutovlje 31, Frizerstvo Neva — Divača
včeraj - danes
PRODAM BMW 316, kovinske barve, letnik '84 v zelo dobrem stanju po ugodni ceni. Tel. na št. (0481) 882171 od 19. do 20. ure.
PRODAM golf G TI, letnik '81, črne barve, s premično streho. Cena 3.500.000 lir. Tel. v večernih urah na št. 220718.
PRODAM alfa romeo 33 1.3 S, letnik 88, prevoženih 38.000 km. Telefonirati v večernih urah na št. 213791.
PRODAM A 112, v odličnem stanju. Tel. št. 229224.
PRODAM Volvo 480 ES, 1800, bele barve, letnik '87, nove gume,popolnoma dodatno opremljen, cena 14.500.000 lir. Tel.228296 ob uri obedov.
PRODAM motor Honda NS 125R, letnik '88, v dobrem stanju. Telefon 825285 v večernih urah.
KUKUKOVI v Doberdobu so odprli osmico. Vabijo na domačo kapljico.
IŠČEMO mladega urarja izkušenega v popravilih mehanskih ur. Odlična plača. Tel. na št. (040) 632951 - Trst med delovnim urnikom trgovine.
MLADA GOSPA sprejme službo kot prodajalka v vsaki stroki pri resni trgovini ali podjetju za 4 ure dnevno. Telefonirati od 12. do 13. ure na št. 828251.
PROFESIONALNI voznik, vesten in natančen išče delo kot družinski voznik. Telefon 003867/22—329
KVALITETNO opravljamo pleskarska in zidarska dela ter polagamo obloge. Tel. 309956 po 15. uri.
DAJEM lekcije iz angleščine, tudi na domu. Telefon 280579.
PROFESOR inštruira matematiko in liziko. Telefon 368737.
IŠČEMO marljivega raznašalca/ko z motornim kolesom za razdeljevanje dnevnika v Gorici. Dober honorar. Informacije na upravi Primorskega dnevnika—Gorica, Drevored 24. maja 1, telefon 0481/533382.
UNIVERZITETNA študentka nudi lekcije iz latinščine, nemščine in slovenščine. Telefon 228658.
TROSOBNO komfortno opremljeno stanovanje oddam nebivajočim, tudi delno za krajše obdobje. Pismene ponudbe poslati na Publiest, Ul. dei Montec-chi 6, 34137 Trst pod geslo »Giulia«.
IŠČEMO prostor prib. 50 kv.m na Opčinah za zanimivo trgovino. Ponudbe poslati na Publiest, Ul. dei Montecchi 6 — Trst pod šifor »Novo«.
19. LETEN FANT z vozniškim dovoljenjem A—B kategorije, z obveznostjo vojaščine, išče katerokoli začasno za-poslitev.Telefon 825285 v večernih urah.
PROFESOR matematike uspešno nudi lekcije iz matematike za vse slovenske šole. Telefon 003865—32930.
PISARNA išče knjigovodjo »part—time«. Pisati na Publiest, Ul. dei Montecchi 6 — Trst pod šifro «part—time«.
PRODAM dva stara avtomobila V dobrem stanju, brez registrskih tablic tudi po delih za nadomestne dele in sicer Ford Capri XL 1300 ter Innocenti M ini 90. Telefon 214434 ob večernih urah.
Danes, PETEK, 24. januarja 1992
FRANČIŠEK
Sonce vzide ob 7.36 in zatone ob 16.58 -Dolžina dneva 9.22 - Luna vzide ob 23.13 in zatone ob 9.35.
Jutri, SOBOTA, 25. januarja 1992
SAVEL
PLIMOVANJE DANES: ob 0.13 naj višja 46 cm, ob 6.22 najnižja -23 cm, ob 11.49 naj višja 22 cm, ob 17.59 najnižja -41 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 6,2stopinje, zračni tlak 1032,8 mb ustaljen,veter 15 km na uro vzhodnik, severovzhodnik, burja, vlaga 55-odstotna, nebo rahlo pooblačeno, morje zelo razgibano, temperatura morja 7,4 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Simone Fici, Barbara D'Ascanio, Enea Fumi, Piero Tumia, Alessio China, Števen Verani.
UMRLI SO: 78-letna Vilma Pisani, 84-letna Bruna Cogai, 89-letna Carlotta Ko-ciancic, 73-letna Olivia Pobega, 76-letni Guerrino Scher, 71-letni Antonio Peteh, 77-letni Romano Minin, 81-letna Nerina Fabbri 83-letni Giovanni Bozzai, 71-letna Savina Micheluzzi, 59-letna Luciana Pie-rini, 90-letni Giovanni Marampon, 72-let-ni Giuseppe Privileggi, 71-letni Marino Lazzari, 80-letna Carmela Parco, 79-letna Nidia Trebitz, 86-letna Atea Tomasi, 69-letni Primo Mariantoni, 67-letni Sergio Oliva.
SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 20. do sobote, 26. januarja 1992
Normalen urnik lekarn:
8.30	- 13.00 in 16.00 - 19.30
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Ul. Mazzini 43, Trg 25. aprila (Naselje sv. Sergija), Ul. Flavia 89 (Žavlje).
FERNETIČI (tel. 416212) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od 19.30 do 20.30
Ul. Mazzini 43, Trg 25. aprila 6 (Naselje sv. Sergija), Ul. Combi 17, Ul. Flavia 89 (Žavlje).
FERNETIČI (tel. 416212) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba
Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. Combi 17 (tel. 302800).
ZA DOSTAVLJANJE ZDRAVIL
NA DOM TEL. 350505 - TELEVITA
URAD ZA INFORMACIJE KZE
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure - tel. 573012.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Namesto cvetja na prerani grob dragega očeta kolegice Lucille darujejo Ana Pahor, Daniela, Livio, Bruna, Dragica, Karlo Mezgec, Mirjana, Sandi, Igor, Sonja O., Emil, Maja, Elena, Marjan, Sonja Š., Lidija, Zdenka, Adriano in Vito
225.000	lir za KD Fran Venturini.
Magda in Marjan Bukavec darujeta
50.000	lir za dograditev doma Skupnosti Družina Opčine.
V	počastitev spomina gospoda Antona Gašperšiča darujeta Tatjana in Jože Koren 50.000 lir za Sklad Otona Berceta.
Jelka in Darko Švab darujeta 400.000 lir za dejavnost TPPZ Pinko Tomažič.
V	počastitev spomina ljubljene sestre oz. svakinje Marije Renzi darujeta Nan-da in Nino 50.000 lir za SKD Barkovlje.
Namesto cvetja na grob drage prijateljice Marije Renzi darujejo Danica, Ana, Ida in Marija Mosetti 40.000 lir za SKD Barkovlje.
Namesto cvetja na grob Antona Gašperšiča daruje družina Tomažič 50.000 lir za Sklad Mitja Čuk.
V	spomin na Emo Trebeč iz Sežane darujejo Gabrijel, Edi in Alex z družinami 60.000 lir za Sklad Mitja Čuk.
Namesto cvetja na grob Pepija Tavčarja daruje Carla Smotlak 20.000 lir za Sklad Mitja Čuk.
Namesto cvetja na grob Pepija Blazine daruje Carla Smotlak 20.000 lir za vzdrževanje spomenika NOB v Briščikih.
Namesto cvetja na grob Egidija Bajsa daruje družina Cvelbar 20.000 lir za odkup sedeža Sklada Mitja Čuk.
Boris Možina daruje 100.000 lir za nakup kombija za dvojezično šolo v Špetru in 100.000 lir za nakup klavirja Glasbene šole v Špetru.
Namesto cvetja na grob Emice Košuta darujeta Ida in Drago Purič 25.000 lir za DPZ Vesna in 25.000 lir za MPZ Vesna.
Ob 11. obletnici smrti dragega moža daruje Justina Štubelj 50.000 lir za vzdrževanje spomenika NOB na Opčinah.
V	spomin na dragega Žarka in v spomin na pokojne soigralce in odbornike daruje družina Race 200.000 lir za FC Primorje.
Ob obletnici smrti mame daruje Justi Race 100.000 lir za nakup kombija za špetrsko šolo.
V	spomin na drago Marijo Starc por. Renči daruje R.U. 30.000 lir ža SKD Barkovlje.
V	spomin na moža Danilota Fučka daruje žena Zora 100.000 lir za cerkev Sv. Jerneja na Opčinah in 50.000 lir za Sklad Mitja Čuk.
V	spomin na Danilota Fučka daruje svakinja Lojzka Fučka 50.000 lir za cerkev sv. Jerneja na Opčinah in 50.000 lir za Marjanišče na Opčinah.
Pepka Skerlavaj daruje 50.000 lir za Misijon Patra Kosa.
Družina Skerlavaj daruje 50.000 lir za Misijon Patra Kosa.
Gospa Lucija Hrovatin se toplo zahvaljuje dr. Igorju Košuti za njegovo nesebično pomoč in daruje 100.000 lir za cerkveni pevski zbor Sv. Jernej.
Lucija in Seraf Hrovatin darujeta
40.000	lir za pevski zbor Vesela Pomlad.
Namesto cvetja na grob očeta Pepija
Blažine daruje hči Adriana z družino
100.000	lir za spomenik-dom v Briščikih in 100.000 lir za MPZ Tabor Opčine.
V	spomin na Meri Kalin in Nadjo Dolenc Žerjal daruje Nora Sosič 50.000 lir za pevski zbor Vesela pomlad.
V	spomin na Dorico Pavletič darujejo Mira, Erika in Pavel Fonda 100.000 lir za hrvaške begunce.
V	spomin na Jožefa-Pepija Blažino daruje družina Coloni 100.000 lir za vzdrževanje spomenika v Briščikih.
V	spomin na pokojno Franco Milic darujeta Ladi in Mara Milic 50.000 lir za ŠK Kras.
Prispevajte za
»Dijaško matico«
fljtt OBČINA TRST
MEDSEKTORKA lili URBANISTIČNA W UPRAVNA SLUŽBA
Prot. št. S.A.I.S. - 28340/50/91/1 PREDMET: Tržaške hitre ceste -III. del - II. odsek - Odobritev splošnega načrta ter I. odseka.
ŽUPAN
na podlagi sklepa občinskega sveta št. 53 z dne 9.5.1991, s katerim je bil odobren
splošni načrt s prvim odsekom gradnje hitrih cest - III. del - II. odsek;
po 1. členu zakona št. 1 z dne 3.1.78 ter 6. členu zakona št. 167 z dne 18.4.62,
obveščam,
da je splošni načrt s I. odsekom gradnje tržaških hitrih cest lil. del - II. odsek deponiran v glavnem tajništvu (oglasna deska) za 10 dni zaporedoma in sicer od 24.1.92 do 2.2.92;
da si ga v omenjenem roku lahko vsakdo ogleda in sicer ob delavnikih od 8. do 14. ure ter ob praznikih od 9. do 12. ure;
da lahko zainteresirane osebe v roku 20 dni od objave v Listu zakonskih obvestil tržaške pokrajine, to je do 12.2.92, predložijo občini svoje pripombe na ustreznem kolkovanem papirju.	Trst, dne 23. novembra 1991
GLAVNI TAJNIK
(dr. Giovanni Serraglio)
ZA ŽUPANA ODBORNIK
(Luigi Anghelone)
menjalnica
23. 1. 1992
TUJE VALUTE
FIXING BANKOVCI MILAN TRST
1198,60 1130.— 752,63	742,—
220,69	218.—
668,34	660.
36,539	35,50
2157,80 2130.—
Irski šterling ...... 2005,10	1980.-
Danska krona........	194,08	191.—
Grška drahma........	6,52	6.
Kanadski dolar...... 1037,45	980.
Japonski jen .......... 9,703	9,10
TUJE VALUTE
Ameriški dolar . Nemška marka ... Francoski frank .. Holandski florint Belgijski frank ... Funt šterling
FIXING BANKOVCI MILAN TRST
Švicarski frank.....	848,95	838.
Avstrijski šiling... 106,969	105,50
Norveška krona......	191,70	188.
Švedska krona.......	207,03	203.
Portugalski eskudo .	8,727	8.
Španska peseta ....... 11,918	11,30
Avstralski dolar....	893,90	840.—
Jugoslov. dinar ........... —	10.
ECU.................. 1535,70
Slovenski tolar.....	—	15.-'
Hrvaški dinar.......	—	12.-"
D~.|„D	BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE
dLIKD	TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Telet.: Sedež 040/67001 Agencija Domjo 831-131 Agencija Rojan 411 -611 Filiala Čedad 0432/730-314
Že prihodnji teden v Rossettiju Goldonijeva Modra žena
Franca Rame nocoj o ženskah
Očim tožil pop pevko Mariah Carey
Nocoj bo v gledališču Rossetti stopila na oder Franca Rame, ki bo predstavila svoje zadnje delo z naslovom Parliamo di donne (Govorimo o ženskah). Predstavo sestavljata dve enodejanki, ki ju je pod naslovom L'Eroina (Junakinja) in Grassa e bello (Biti debela je lepo) napisala igralka sama s pomočjo moža Daria Foja, ki je tudi režiser.
Predstava prihaja v Trst po uspešni turneji v nekaterih italijanskih mestih in po naši deželi, pa tudi po neizbežnih polemikeh, ki pogosto spremljajo predstave para Rame-Fo (na sliki). Prav polemike so še enkrat potrdile aktualnost njunih predstav in veliko sposobnost teh dveh gledališčnikov za komunikacijo. Poleg France Rame nastopajo v stranskih vlogah še Giorgio Biavati, Elena Andreoli, Yan Chizzini, Fabrizio De Giovanni, Marina De Juli, Antonio Rucco in Marco Zanni.
Reprize so predvidene še jutri in v nedeljo, nocoj ob 18. uri pa bo Franca Rame tudi protagonistka srečanja z občinstvom (vstop je prost) ali Lekcije o komičnem gledališču, s čimer se zaključuje ciklus »lekcij«, ki so zaradi svoje prijetnosti in neposrednosti doživele velik uspeh pri občinstvu.
Že od včeraj so na prodaj tudi vstopnice za naslednjo predstavo - La moglie saggia (Modra žena) Carla Goldonija, ki bo zasedla oder od 28. januarja do 9. februarja. Predstavo je v okviru Umbrij-skega stalnega gledališča postavil režiser Giuseppe Patroni Grif-fi, nastopajo Annamaria Guarnie-ri (v vlogi Rosaure), Ilaria Occhi-
ni (markiza Beatrice), Luciano Virgilio (mož Ottavio), Giovanni Crippa (Brighella) in Franco Mez-zera (Pantalone), ob njih pa še vrsta mladih igralcev, kot so Mar-cello Donati, Anna Gualdo, Antonio Latella, Danilo Nigrelli, Fabio Pasquini in Fabio Rusca. Sceno je oskrbel Aldo Terlizzi, kostume pa Gabriella Pescucci.
Goldoni, ki se predstavlja v tej sezoni Stalnega gledališča F-JK, je v bistvu nepoznan širokemu občinstvu. Modra žena je ena od šestnajstih komedij, ki jih je Car-lo Goldoni napisal v nadvse plodnem letu 1752. Zgodba pripoveduje o neobičajni zakonski zvezi, protagonista sta mož Ottavio in njegova ljubica Beatrice, a tu je tudi Rosaura, hčerka bogatega trgovca Pantaloneja, ki se je poročila z Ottaviom po očetovi želji, da bi prišla do plemiškega naslova. Ottaviu poslušna žena ni dovolj in si išče razvedrila drugod, Rosauri pa pomaga prav njena prirojena naivnost, s katero spravi v škripce markizo Beatrice. Ottavio začne celo razmišljati, da bi umoril ženo, a se potem premisli in se z njo na koncu pobota.
Tokratno postavitev bogatijo »stranske« vloge, v katerih se pojavljajo hudomušne osebnosti iz commedie dell'arte - Harlekin, Brighella in Corallina.
Morda ne bo odveč obvestilo, da lahko univerzitetni študentje dobijo vstopnice za predstavo France Rame po posebno ugodni ceni (17.000 lir za parter), za Modro ženo si pa lahko rezervirjo vstopnice kar na Univerzi, v vhodu pravne fakultete (od ponedeljka do petka med 11. in 12. uro).
NEW YORK Pop pevka Mariah Carey, ki jo postala milijarderka s ploščo Vision of Love, se bo morala zagovarjati na sodišču. Pravzaprav ni nič novega, da slava pripelje zvezdnika v sodno dvorano, naj pogostejše so obravnave zaradi avtorskih pravic, lahko pa tudi prijave zaradi uživanja mamila ali še pogosteje družinski ločitveni postopki. Tudi pri Mariah Carey gre za družinsko zadevo, a nekoliko neobičajno. Ko še ni bila slavna in še ni prejemala milijonskih honorarjev, je namreč obljubila očimu, da bo z njim delila dohodke. Kasneje se je očitno premislila, kar naj bi očimu uničilo družinsko življenje, da je njegov zakon zašel v krizo. To pa še ni vse: zaradi Mariah, ki ni spoštovala obljube, je človek postal impotenten.
Joseph Vian je pred tremi leti poročil pevkino mater. Pravi, da je veliko svojega časa posvetil karieri 21-letne posvojenke: bil ji je za šoferja, opremil ji je stanovanje, vseskozi ji je stal ob strani z nasveti in finančno pomočjo, poravnal je, denimo, tudi račun njenega zobozdravnika. Ko je pred dvema letoma zaslovela, pa je pevka pozabila na vse, kar mu je obljubljala. »Ne samo, da mi ni odstopila dela svojih dohodkov, kot je bila obljubila, zaradi nje je bil tudi uničen moj zakon, ker je nagovarjala mater, naj me vara,« zatrjuje Joseph Vian. Zakonca sta zaprosila za ločitev in posledica tistega sodnega postopka naj bi bilo popolno pomanjkanje spolne sle. Morda pa je vse le dokaz, kaj vse ne sproži sla po denarju.
Enzo Jannacci in drugi v Benetkah
MESTRE Druga izvedba Italijanskih not (Note italiane) v gledališču Toniolo v Mestrah se bo začela 1. februarja s koncertom Enza Jannaccija, priljubljena italijanskega kantavtorja, ki smo ga zaman čakali v naši deželi.
Glasbena prireditev, ki jo organizira Odborništvo za kulturo, se ne bo odvijala v celoti ne v Mestrah ne v gledališču Toniolo, temveč se bo nato selila tudi v beneško gledališče Goldoni in v Pala-rock, novo strukturo, ki so jo na novo pripravili v coni Tronchetto Poleg Jannaccija bo nastopila vrsta priljubljenih glasbenikov, zastopnikov raznih smeri in okusov: Enrico Ruggeri 18. februarja v Pa-larocku; Sergio Caputo, Blitz Art in Criminal Tango 4. marca vTo-niolu; Gino Paoli 7. marca v Toni-olu; 3. aprila v Palarocku Luca Carboni, ki bo s tem nastopom začel svojo turnejo po Italiji; Paolo Vallesi 13. aprila v Toniolu; Fio-rella Mannoia 6. maja v beneškem Goldoniju.
Pred vsako predstavo in na dan koncerta se bodo nastopajoči v popoldanskih urah srečali z občinstvom. Pri vseh teh srečanjih bo sodeloval tudi glasbeni kritik Gio Alajmo. Na včerajšnji tiskovni konferenci je beneški podžupan Fulgenzio Livieri obrazložil, da so Palarock postavili predvsem za pustne prireditve, če bo možno, pa ga bodo ohranili do konca maja. Občinski odbornik za mladinske dejavnosti Renato Chisso je poudaril, da bodo lastniki izkaznice Carta giovani deležni posebnih popustov za vse prireditve v okviru prireditve Note italiane.
11111111111

današnji televizijski in radijski sporedi
RAI 1______________
6.55	Aktualno: Unomattina
10.05	Gospodarstvo
10.25	Nanizanka: Ellen Bur-stin Show
H.OO Kratke vesti iz Milana H.05 Nan.: Provaci ancora Harry, sledi vreme
12.00	Variete: Piacere Raiuno, vmes kratke vesti
13.30	Dnevnik - tri minute
14.00	Variete: Piacere Raiuno
14.30	Otroški varjete: L'albero azzurro
15.00	Dok.: Giordano Bruno
16.00	Mladinski variete: Big!
17.55	Danes v Parlamentu
18.00	Kratke vesti
18.05	Occhio al biglietto
18.15	Dok.: Italia chiamo
18.50	Dok.: Kvarkov svet
19.30	Aktualno: Una storia
19.45	Vreme in dnevnik
20.40	Nan.: La sporca dozzina
- Mai dire dodici (i. Ben Murphy, John Slattery)
22.15	Nanizanka: Hitchcock -Prisma
22.45	Dnevnik
-3.00 Glasba: Nočni rock -4.00 Dnevnik in vreme 0-30 Danes v Parlamentu
6.40	Rubrika opolnoči
1.00	Dok.: Skrita bogastva
1.30	Nočni spored
^ RAI 2
7.00	Nanizanke in risanke
8.45	Ne samo o kmetijstvu
9.00	Dok. DSE: Campus
10.00	Film: Tre segreti (kom., ZDA 1959)
11.50	Kratke vesti
11.55	Variete: I fatti vostri
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.20	Rubriki o gospodarstvu in medicini, nato vreme
13.50	Nad.: Ouando si ama,
14.45	Santa Barbara
15.35	Rubrika o lepoti, Kronika v živo in Diogenes
17.15	Tednik o ženski problematiki in kratke vesti
17.25	Vesti in Iz Parlamenta
17.35	Rubrika o košarki
17.55	Glasba: Rock cafe
18.05	Dnevnik in šport
18.20	Nanizanka: Miami Vice
19.05	Nadaljevanka: Beautiful
19.45	Dnevnik in šport
20.30	Variete: I fatti vostri (vodi F. Frizzi)
23.15	Aktualno: Pegaz
23.55	Vesti, vreme, horoskop 0.05 Glasba: Rock cafe
0.10 Filmske novosti 0.20 EP v umetnostnem drsanju (iz Lausanne)
0.50 Film: La scuola della violenza (dram., ZDA)
2.35	Nočni spored
|	^ RAI 3	|
12.00	Krožek ob 12. (vodi Romano Battaglia)
12.05	Vesti iz Milana
14.00	Deželne vesti
14.30	Popoldanski dnevnik
14.45	Dok.: Mladi v demokratični Italiji, 15.15 Nepoznana Korzika
15.45	Tedenska rubrika o zimskem šortu
16.10	IP v rokometu
17.00	Popoldanska oddaja na tretji mreži
17.30	Dnevnik - On the road
17.45	Pregled tujega tiska in televizije
18.00	Dok. oddaja: Geo
18.45	Derby in vreme
19.00	Dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Varieteja: II portalette-re, 20.05 Blob
20.25	Aktualno: Una cartolina spedita da A. Barbato
20.30	Aktualno: Chi 1'ha vi-sto? (vodita Alessandra Graziottini, L. Di Mayo)
22.30	Dnevnik ob 22.30
22.45	Film: Peggy Sue si e sposata (dram., ZDA 1986, r. Francis Coppola, i. Kathleen Turner)
0.30 Dnevnik in vreme
1.00	Variete: Fuori orario
[ fr* TV Slovenija 1	]
8.20	Video strani
8.30	Spored za otroke: Legende sveta, 8.55 Pravljice iz lutkarjevega vozička, 9.20 Pridi moj mili Ariel (3. del)
9.40	Euroritem (30. odd.)
13.30	Dnevnik
13.40	Napovednik
14.45	Umetniški večer (pon.): Samo Hubad, 15.35 (P.I. Čajkovski) Simfonija Patetična
16.25	Poslovne informacije
16.30	Poročila
16.35	Slovenska kronika
16.45	Spored za otroke: kontaktna oddaja Tok Tok
18.40	Risanka in Napovednik
19.00	Forum
19.15	Knjižne novosti
19.30	Dnevnik, vreme, šport
20.05	Nad.: Karkoli drugega
bi bilo pohlepno
21.00	Ex libris: Človek in pes
21.50	Dnevnik, vreme, šport
22.15	Napovednik
22.20	Sova, vmes nanizanki Pri Huxtablovih in Pravica iz teme ter film Oddaljeni glasovi (dram., VB 1987, r. Te-rence Davies)
0.55 Video strani
TV Koper
13.00	Film: Krik množice (dram., ZDA 1951)
14.40	Nadaljevanki: Rayano-vi, 15.20 Amandoti
16.00	TV Novice - Oresedici
16.10	Otroški program, vmes
Superbook
16.30	Glas. oddaja: Juke box
18.30	Studio 2
18.50	Odprta meja
19.00	TVD Vsedanes
19.25	Nadaljevanka: Rayanovi
20.30	Zgodovina Pop glasbe
21.00	Aktualno: Globus
21.30	Nad.: Prepričevanje (dram., 2. del)
22.20	TV dnevnik
22.30	Nanizanka: Sodelavci
23.20	Nad.: Amandoti
f TV Slovenija 2
14.30	Tenis: Avstralija Open
16.00	Sova, vmes nan. Pravica iz teme in Ne za peni več, ne za peni manj
17.40	Euroritem (30. del)
18.00	Regionalni programi
19.00	Klasika in Napovednik
19.30	TV Dnevnik ZDF
20.05	Alternativni program
21.35	Večerni gost
22.20	Umetnostno drsanje
23.20	Vutel
7.00	Aktualno: Na prvi strani
8.30	Nanizanka: Arnold
"05 Aktualno: O Vancinije-vem filmu Le ragazze di Piazza di Spagna
9-35 Film: Le ragazze di Piazza di Spagna (dram., It. 1952, r. Luciano Emmer, i. LuciaBose)
H.50 Kviz: II pranzo e servito
2.40	Variete: Non e la RAI
13.00	Dnevnik TG 5
4.30	Aktualno: Forum (vodi Rita Dalla Chiesa), 15.00 Agenzia matrimoniale,
15.30	Ti amo parliamone
6.00	Otroški variete
8.00	Kviza: OK il prezzo e giusto, 19.00 La ruota della fortuna (vodi Mike
0 Bongiorno)
40.00	Dnevnik TG 5
0.25 Variete: Striscia la noti-zia
0-	40 Nanizanka: Big Man
1-	40 Variete: Bellezze sulla
neve (vodita Claudio Lippi, Sabrina Salerno)
8-15 Variete: Maurizio Co-stanzo Show, vmes (24.00) Dnevnik TG 5
j-20 Striscia la notizia
1-35 Nanizanke non stop
L_ CANALE 5	RETE 4		ITALIA 1		ODEON
8.00	Nadaljevanke: Gosi gira il mondo, 8.25 La mia piccola solitudine, 9.00 La valle dei pini, 9.35 Una donna in vendita
10.30	Kviz: Čari genitori, vmes (10.55) TG 4 vesti
11.45	Nad.:Stellina
12.20	Otroški variete
13.30	TG 4 vesti
13.40	Variete: Buon pomerig-gio (vodi P. Rossetti)
13.45	Nadaljevanke: Sentieri,
14.40	Senora, 15.15 Ven-detta di una donna, 15.45 Tu sei il mio destino,
16.25	Cristal, 17.20 Feb-bre d‘amore, 18.00 Dottor Chamberlain, vmes (17.50) TG 4 vesti
18.35	Kviz: Gioco delle coppie
19.10	Rubrika o lepoti
19.15	Nad.: Primavera
19.50	Variete: Ceravamo tan-to amati
20.30	Nadaljevanka: Manuela
22.35	Variete: Buonasera (vodi Amanda Lear)
23.35	Film: C'e un uomo nel letto di mamma (kom., ZDA 1968, r. Howard Moris, i. Doris Day)
1.35	Nočni spored
6.30	Odprti studio
7.00	Otroška oddaja
8.30	Odprti studio
9.05	Nan.: SuperVicky - Il marziano, 9.30 Chips -Un tipo nuovo in citta,
10.30	Magnum P.I.
11.30	Odprti studio
11.45	Variete: Mezzogiorno italiano (vodi Gianfran-co Funari)
14.00	Odprti studio
14.15	Variete: 'Mondo Gabib-bo
15.00	Nanizanke: La bella e la bestia - Lo spirito delle tenebre, 16.00 Magnum P.I. - Nuovi orizzonti,
17.00	A-Team, 18.00 MacGyver - Disbosca-mento selvaggio
19.00	Odprti studio
19.30	Studio šport
19.35	Kviz: Il gioco dei 9 (vodi Gerry Scotti)
20.30	Film: Tale padre, tale figlio (kom., ZDA 1987, r. Rod Daniel, i. Dudley Moore, Kirk Cameron)
22.30	Aktualno: LTstruttoria (vodi Giuliano Ferrara)
0.30 Odprti studio in šport
1.05	Nočni spored
13.00
15.30
16.30
18.00
19.30 20.00
20.30
22.00
22.30
23.15
Risanke
Nadaljevanka: Happy end (i. Jose VVilker)
Film: La primula nera (pust., 1941, r. Gunnar Olsson, i. Sture Lagen-wall, L. Linden)
Nad.: Rosa selvaggia Risanke
Dok.: Človek in zemlja Film: Meatballs - Arriva 1'alieno (kom., ZDA 1984, r. Ken Wiederhorn, i. Richard Mulligan) Reportaža o Iraku Peta dimenzija Film: Senza inibizioni (kom., Fr. 1986, r. Gerard Lobeau, i. Martin Gober-ne, Carole Lavy)
TMC
8.30	Dok.: Prijateljska narava
9.00	Nanizanki: Le spie, I giorni di Brian
11.00	Nad.: Vite rubate
11.45	Variete: A pranzo con VVilma
12.30	Nan.: Get Smart - Un uomo chiamato Smart
13.00	Dnevnik in šport
14.00	Variete: Ottovolante
14.35	Risanke: Snack
15.00	EP v umetnostnem drsanju (iz Lausanne)
17.00	Rubrika: Ženska TV
18.30	Nan.: Matlock - Gli agenti del potere
19.30	Sportissimo '92
20.00	Vesti: TMC News
20.30	EP v umetnostnem drsanju (prosti ples, prenos iz Lausanne)
22.20	Variete: Festa di comple-anno (vodita G. Cinguet-ti in Lelio Lutazzi)
23.35	Večerni dnevnik
23.55	Film: Il violinista sul tet-to (glas.,1972, r. Norman Jewison)
1.45	Aktualno: CNN News
TELEFRIUU______________
13.45	Ena rastlina na dan
14.00	Nanizanki: Primus, 15.30 Il mio amico Bottoni
16.00	Kratke vesti
17.00	Nan.: Šesto senso
18.05	Nad.: La padroncina
19.00	Večerne vesti
19.30	Nanizanka: Primus
20.00	Rubrika: Občina
21.30	Nad.: Un uomo curioso (i. Gabriele Ferzetti, Tino Scotti, 2. del)
22.45	Nočne vesti
0.15 Rubrika o motorjih
TELE 4_______________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Halo, dober dan! Tu 362875; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Stereofonski koncert; 11.30 Radijska priredba: Odiseja; 11.45 Priljubljene melodije; 12.00 Indija Koromandija; 12.20 Lahka glasba; 12.40 Božična revija: MePZ Hrast; 12.50 Orkestri; 13.25 Narodnozabavna glasba;
14.00	Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 14.30 Krajevne stvarnosti - Od Milj do Devina; 15.00 Zvočne kulise; 15.30 Portreti in srečanja; 15.45 Orkestri; 16.00 Mi in glasba: pianistka Brina Jež; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Kulturni dogodki; 17.40 Mladi val; 19.20 Zaključek.
RADIO SLOVENIJA
5.00,	6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00,
23.00	Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci;
7.00	Kronika; 8.00 Radio Ga-Ga; 8.15 Obvestila; 8.30 Dnevnikov odmev; 10.30 Pregled tiska; 10.45 Spot; 11.05 Petkovo srečanje; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila; 14.05 Poslovne informacije; 15.00 Radio danes;
15.30	Dogodki in odmevi; 16.15 Radijska tribuna; 17.00 Studio ob 17.00; 18.30 Ekološki kotiček; 19.45 Lahko noč, otroci!;
20.00	Oddaja za pomorščake; 20.30 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva;
23.00	Literarni nokturno; 23.15 Glasba.
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30, 14.30, 16.30 Poročila; 13.30, 19.00 Dnevnik; 6.00 Za dobro jutro; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik in cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Dnevni pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 8.00 Prenos RS; 10.35 Prenos Vala 202; 13.15 Mladi val Radia Koper; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi;
16.00	Glasba po željah; 17.30 Aktualno: Primorski dnevnik; 18.00 JS Digital Klasika; 18.30 Glasbene želje po telefonu;
19.00	Prenos RS; 23.00 Nočni program.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30,. 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.07 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 7.00 Simfonija zvezd; 8.00 Pozdravljeni; 8.15 Raba in zloraba italijanskega jezika; 8.25 Pesem tedna; 8.45 Uganka; 9.00 Glasba je...; 9.20 Glasbene želje; 9.45 Edig Galletti;
10.00	Pregled tiska; 10.40 Svet družine;
11.00	Politika in aktualnosti; 11.30 Spomin iz Italije; 12.00 Glasba po željah; 13.35 Pesem tedna; 14.00 Želja po glasbi; 14.33 Alphabet Street; 16.00 Popoldne ob štirih; 16.05 Promocija plošče; 16.20 Kulturni koledarček; 16.50 Rock-slovar; 17.40 Kantavtorji; 18.00 Spomin iz Italije; 18.45 Studio 12; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja z obvestili; 19.00 V svetu fantazije;
20.00	Mix time; 21.00 Nočni val.
Šele danes glasovanje o novem županu in občinski upravi
Tuzzi predstavil svoj program a mnoge dileme še niso rešene
Občinski svet bo predvidoma šele danes izvolil Erminia Tuzzija za novega goriškega župana na čelu odbora, v katerem so zastopane KD, PSI, PSDI, PRI in SSk in ki bo lahko računal na zunanjo podporo PLI. Včerajšnja seja je bila posvečena predstavitvi programa obnovljene uprave in razpravi o njem, ki je trajala pozno v noč.
Tuzzi je povedal, da se je večinska koalicija obnovila v znamenju kontinuitete. Program je torej z nekaterimi dodatki in popravki na moč podoben onemu, s katerim se je predstavil Scarano pred poldrugim letom. Med novostmi je omenil predvsem nove metode dela, ki naj bi v večji meri upoštevale vlogo občinskega sveta in doprinos vseh političnih sil. Med prvenstvenimi nalogami je navedel okrepitev gospodarstva, ki je danes v krizi, ovrednotenje vloge Gorice kot središča pokrajine, ohranitev in izboljšanje kakovosti življenja, krepitev kulturnih dejavnosti, pomoč socialno ogroženim osebkom. Še najpozorneje je občinski svet prisluhnil točki glede pomembnih javnih del, ob katerih je zašla v krizo prejšnja uprava. Poudaril je nujnost, da se v Gorici sezida šola za finančne stražnike, za katero naj od hoc ustanovljena svetovalska komisija preveri najprimernejšo lokacijo. Nadalje so v programu obveze glede gradnje nove bolnišnice, obvoznice pri štandrežu, cestnih in avtocestnih povezav ter razširitve avtopor-ta.
Med številnimi posegi v razpravi gre omeniti pomembnejše. Predvsem poseg bivšega odbornika For-nasirja, ki je povzročil padec Scaranove uprave in ostaja v konfliktu z večinskim delom KD. Kljub spravljivim tonom v odgovor na prav tako umirjeno stališče Tuzzija do njega je Fornasir odločno postavil štiri pogoje oz. popravke k predloženemu programu, brez katerih, je dejal, ne bo podprl nove uprave. Prvi
seveda zadeva šolo za financarje, glede katere naj se v program jasno zapiše, da je v nobenem primeru ne gre zidati na letališču. Ostali pogoji zadevajo ohranitev pristojnosti občine, ki naj ima zadnjo besedo o obvoznici, vlogo avtoporta in dejavnosti, ki naj se preselijo tja, ter upoštevanje možnosti enotne namesto dveh ločenih bolnišnic na Goriškem. Poudaril je, da govori v osebnem imenu, vendar podoben poseg Cociannija nakazuje, da danes predvidoma 5 svetovalcev KD ne bo podprlo nove uprave.
Fornasirju je odgovoril Pini (PSI) in mu očital nekorektnost s postavljanjem pogojev. Tudi Obit, ki je poudaril, da kot načelnik skupine še vedno govori v imenu celotne KD, je kljub pozivu k enotnosti stranke in priznanjem Fornasirju za dosedanje delo zavrnil vnašanje popravkov v dogovorjeni program.
Program so podprli še Zucalli JPSI), Esposito (PSDI), Graniti (PLI) Pecorari (PRI) in Špacapan (SSk). Slednji dejal, da bo morala nova uprava dati ustreznejše odgovore novim zahtevam družbe, česar prejšnja ni bila več sposobna. Pozdravil je rojstvo nove republike, s katero mejimo, in pozval k okrepitvi sodelovanja. Omenil je tudi razočaranje manjšine zaradi nizkotnih volilnih računic, ki še vedno preprečujejo sprejetje zadovoljivih zaščitnih norm.
V imenu DSL je Busolini očital novi večini krhkost in nedorečenost programa. Namesto da bi iz krize zavel nov veter in drugačen način upravljanja se danes obnavlja stara koalicija, ki se je že izkazala za nasposobno. Predložil je tudi nekak alternativni program, ki se v mnogih bistvenih točkah razlikuje od večinskega. Med drugim je zavrnil namestitev šole za financarje na letališču in gradnjo obvoznice, se zavzel za enotno bolnišnico v pokrajini, za zaščito slovenske in furlanske manjšine ter vrsto drugih sprememb v primerjavi z dosedanjo upravno prakso.
Koncert gojencev devetih glasbenih šol
Glasbeni večer z mladimi primorskimi koncertanti
Večer z mladimi koncertanti, ki so ga predsinoči priredili v goriš-kem Katoliškem domu na pobudo Društva glasbenih pedagogov Primorske in Slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel, je sicer ne prav številnim poslušalcem ponudil zanimiv in dokaj kvaliteten pregled glasbeno pedagoškega dela na Primorskem. Predstavili so se nekateri med najboljšimi gojenci devetih glasbenih šol z obeh strani meje. Program so sooblikovali gojenci in gojenke Centrov za glasbeno vzgojo iz Nove Gorice in Kopra, Glasbenih šol iz Pirana, Izole in Postojne, šole Vinko Vodopivec in Ajdovščine, Glasbene matice iz Trsta in Gorice ter goriškega Centra za glasbeno vzgojo Emil Komel. Mladi izvajalci so v raznih zasedbah od solo nastopov do duov, triov in kvarteta predstavili več kot dvajset točk oz. skladb raznih svetovno znanih in slovenskih skladateljev.
Na sliki (foto Marinčič) nastop tria harmonikarjev Glasbene matice iz Trsta
Jameljska šola: o zadevi je razpravljal občinski svet
Kakor je bilo pričakovati, je vprašanje ponovnega odprtja jameljske osnovne šole prišlo na dnevni red zadnje seje občinskega sveta v Doberdobu. Najprej je župan dr. Lavrenčič poročal, da je dal stavbo zapreti zaradi okvare na električni napeljavi, vendar je v javnost, med starše in tudi med jameljsko skupnost prodrlo napačno tolmačenje dejstev. Interpretacija, da hoče občina šolo zapreti, je iz trte izvita in tako možnost je župan odločno demantiral. Glede posega, ki naj bi omogočil ponovno odprtje šole, je župan dejal, da je načrt že pripravljen, stiki in pogovori s podjetjem, ki naj bi dela opravilo pa so že tudi v teku. Točnega datuma začetka del, ni mogoče povedati, vendar pa dela ne bodo trajala več kakor 15 dni.
Predstavniki manjšine v občinskem svetu, Ouinzi, Gergolet in Vižintin so vztrajali na stališču, da so bila popravila v šoli le pretveza za njeno zaprtje in da so se ljudje izrekli, da do tega ne pride.
Oporekali so tudi načinu reševanja tega vprašanja in zlasti temu, da so o pravih namenih občine izvedeli iz časopisov.
Svetovalec dr. Maks Gergolet se je v svojem posegu dotaknil tudi vprašanja otroškega vrtca, kar zadeva pripravljanje toplih obrokov.
V razpravo je posegel tudi podžupan Dario Legiša, ki je dejal, da kot svetovalec iz Jamelj ni prejel nobenega predloga ali prošnje za pojasnila v zadevi šole v Jamljah. Pojavlja se vprašanje, če zadeva ni bila prekomerno napihnjena.
Po razpravi je znova posegel župan in napovedal, da si uprava, glede šole prizadeva čimprej opraviti dela, glede vprašanj v zvezi z vrtcem, pa da bodo rešena s preureditvijo organika.
Popotavanje po deželi Inkov
Slovensko planinsko društvo vabi drevi, ob 20. uri na skupno planinsko in etnografsko popotovanje po stari inkovski poti od Ouita do Mačupičuja. Barvne diapozitive bo prikazoval Rafko But-kovič. Prireditev bo v prostorih knjižnice Damir Feigel v Križni ulici.
Rajonski svet Rojce prvi pristopil k humanitarni akciji za pomoč Osijeku
Nedavni obisk skupine goriških občinskih svetovalcev in predstavnikov raznih mestnih združenj v Osijeku že rojeva solidarnostne akcije v mestu. Predsinoči je o obisku in zbiranju pomoči za odpravljanje posledic vojne v slavonskem mestu bil govor na razširjeni seji rajonskega sveta na Rojcah. Na sejo, ki jo je vodil predsednik De Marchi, so povabili skupino občinskih svetovalcev, ki so prejšnji teden pričakali mednarodno priznanje Hrvaške prav v Osijeku in se tam neposredno prepričali o vojni škodi in potrebah prebivalstva. Večji del večera je bil posvečen pripovedi o stanju v Osijeku in vtisih goriških obiskovalcev. Udeleženci obiska so namreč vsak iz svojega zornega kota skušali predstaviti težave in naj-nujneše potrebe Osijeka. Pripovedovali so o ogledu bolnišnice, o številnih žalostnih prizorih iz bombardiranega mesta, o toplem sprejemu in pričakovanju ljudi, da bo tudi ta obisk in solidarnost, ki naj bi jo sprožil, prispeval k čimprejšnji normalizaciji življenja. To
pomeni predvsem zaustavitev sovražnosti, takoj zatem pa obnovo poslopij ter infrastruktur in povratek beguncev, saj je v naj hujših mesecih obstreljevanja zapustila Osijek kar polovica njegovega prebivalstva. Na vprašanja nekaterih navzočih so tudi pojasnili zakaj prav pomoč Hrvaški (ni dvoma, da je bila Srbija z vojsko agresor in da je hrvaško prebivalstvo utrpelo največ gorja zaradi vojne) in zakaj izbira Osijeka, ki je zaradi večnarodnostne sestave in drugih značilnosti še posebej soroden Gorici.
Večer na Rojcah je bil prvi v krogu informativnih srečanj v okviru solidarnostne akcije za Osijek, s katero naj bi Gorica prispevala sredstva (govori se o 200 milijonih lir) za obnovo porušenega otroškega vrtca. Na predlog rajonskih predstavnikov so občinski svetovalci zagotovili, da bodo brž po izvolitvi župana skušali doseči, naj se to vprašanje vključi v program nove uprave. Mimo uradnih pobud občine pa se bodo vsekakor tudi sami osebno zavzeli za
uspeh solidarnostne akcije. Vanjo naj bi aktivno posegli tudi rajonski sveti. Na Rojcah se bodo na primer ponovno sestali že v kratkem, da bi se dogovorili o programu akcij, s katerimi bi spodbudili prebivalstvo k sodelovanju pri humanitarni pobudi.
PROSVETNO DRUŠTVO ŠTANDREŽ
Dramski odsek
ponovi v soboto, 25. januarja, ob 20.30 v župnijski dvorani Anton Gregorčič v Štandrežu
šalo v štirih dejanjih BRANISLA V A NUŠIČA
GOSPA
MINISTRICA
Režija EMIL ABERŠEK
kino
Pokrajinski posvet o problematiki mladih bo 7. februarja
Pokrajinski posvet o mladinski problematiki na Goriškem bo 7. februarja in ne danes, 24. januarja, kot je bilo prvotno mišljeno. Posvet prireja pokrajinsko odborniš-tvo za šolstvo in mladinsko problematiko v sodelovanju s šolskim skrbništvom in krajevno zdravstveno enoto. Kot je v sporočilu za tisk podčrtal pristojni pokrajinski odbornik Mirko Spazzapan, je glavni namen posveta ta, da bi izoblikovali čim ustreznejšo mladinsko politiko in v tem okviru tudi ustanovili stalno mladinsko konzulto.
Pokrajinski svet
Danes popoldne je sklicana seja goriškega pokrajinskega sveta. Na dnevnem redu zasedanja, prvega v novem letu, je ponovno nekaj kočljivih točk iz prejšnje seje. Nanašajo se na višino odškodnine pokrajinskim odbornikom in članom komisij. Kakor smo že poročali, predlog, ki je bil v razpravi na prejšnji seji, ni podprlo zadostno število svetovalcev.
Seja je napovedana za 16. uro.
V sredo ponoči pri Podgori Brutalen napad na mlad par
Predsinoči je skupina nasilnih mladeničev v predmestju Gorice napadla parček, ki je preživljal nekaj trenutkov intimnosti v avtomobilu, na nekoliko osamljenem prostoru, blizu športne hale pri Madonnini. Preiskovalci so glede dogodka zelo redkobesedni in niso javili istovetnosti oseb, niti ne drugih okoliščin brutalnega in zaskrbljujočega dogodka. Posredno so le potrdili resničnost dogodka, o katerem krožijo zaenkrat le neuradne vesti.
Do napada naj bi prišlo predsinoči v enem od nekoliko odročnih krajev v predmestju Gorice, kamor se ponavadi zatekajo mladi parčki brez stanovanja, da si privoščijo urico ljubezni v avtomobilu. Žrtev napada, 26-letni Sergio Bregant iz Gorice, Ul. Leoni 64, naj bi se okrog 23. ure tam zadrževal s prijateljico, ko naj bi avtomobil obkolile tri osebe. Bregant naj bi izstopil iz avtomobila in vsiljivce na bolj ali manj vljuden način povabil, naj se poberejo. Trojka nadležnežev, ki so se pripeljali na vespah, po čemer bi morda lahko sklepali da gre za mladoletnike oz. vsekakor za
mlajše ljudi, pa se ni zmenila za povabilo. Eden od skupine naj bi Breganta s posebno karate kretnjo močno brcnil v brado. Kako naj bi se , oziroma kako se je zadeva zatem končala, ni povsem razčiščeno.
Bregantu je menda postalo slabo, v bolnišnico pa naj bi ga pospremila zaročenka. Sprejeli so ga na zdravljenje v otorinolaringološki oddelek s prognozo okrevanja v 15 dneh.
Policija je uvedla preiskavo o dogodku in je menda že včeraj ugotovila istovetnost vseh treh nasilnežev, "karateista" pa prijavila.
Bruno Trentin sprejme predstavnike manjšin
Generalni tajnik sindikalne zveze CGIL Bruno Trentin se bo danes popoldne v Tržiču srečal z delegacijo Unije Italijanov iz 'Slovenije in Hrvaške. Srečanje bo v hotelu Sam v Tržiču ob 15.30. Ob 17. uri pa se bo Trentin pogovarjal z predstavništvom Slovencev.
Občinska seja v Sovodnjah
Na prvi seji v 1992. letu se bo drevi zbral občinski svet v Sovodnjah. Seja je napovedana za 20. uro, dnevni red pa predvideva razpravo in odločanje o nekaterih vprašanjih finančno—upravnega značaja, med drugim določitev odškodnin upraviteljem, odobritev finančnega načrta za nakup posebnega vozila za vzdrževanje cest, spremembo k pravilniku garbene komisije, odobritev pravilnika za delovanje skupine za civilno zaščito itd.
Občinski svet bo razpravljal tudi o zakupu službe za pobiranje davka na reklamo in lepljenje plakatov.
gledališča
Lutkovno gledališče iz Ljubljane bo
danes ob 13, uri v Desklah uprizorilo mladinsko igro Marije Kubatove in Matjaža Labode Oh te princese in ob 17. uri v mali dvorani Kulturnega doma v Novi Gorici.
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE iz Trsta gostuje s pravljico LEPOTIČKA na osnovnih šolah na Goriškem: danes, 24. t. m., ob 10. uri v Štandrežu in ob
11.15	v Gorici (Ul. Brolo); v ponedeljek, 27. t. m., ob 10. uri v Sovodnjah in ob
11.15	v Rupi.
Gorica
VITTORIA 19.15—22.00 »Fino alla fine del mondo«.
CORSO 17.30-22.00 »Donne con le gon-
VERDI 17.00-22.00 »Robin Hood - principe dei ladri«.
Tržič
COMUNALE 18.00—20.00—22.00 »Donne con le gonne«.
EKCELSIOR Danes zaprto. Jutri 17.30—22.00 »Bernie nella terra delle lagune«.
Nova Gorica
SOČA 18.00 in 20.00 »Fantastična brata Baker«.
Kratki film: Poljubi nežna me radirka in oblast. Ob 18.00 in 20.15 »Nikita«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Bassi Rita — Don Boscova ulica 175 tel. 32515.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
San Nicolo — ul. Prvega maja 94 tel. 790338.
__________pogrebi_____________
Danes, 9.30 Vittorina Seculin por. Que-rini, iz splošne bolnišnice v stolnico ih na glavno pokopališče, 11.00 Luigia Mo-ser (redovniško ime sestra Concetta) iz redovniške hiše v ulici sv. Klare na glav-no pokopališče, 12.30 Domenico Giuliani iz splošne bolnišnice v cerkev v Podturnu in na glavno pokopališče, 14.00 Giuseppe Tavasin iz splošne bolnišnice v Krmin.
Ob prvem letošnjem večeru Tržaškega koncertnega združenja
Koncert dua Cappel letti-Bak therev žal brez enotnosti glasbenega duha
Pretekli ponedeljek je bil v gledališču Rossetti prvi koncert v letošnjem letu in že šesti abonmajski koncert Tržaškega koncertnega združenja. Tržaškemu občinstvu sta se predstavila violinist Andrea Cappelletti, ki je s študijem violine pričel v Neaplju in ima za seboj bogate koncertne izkušnje, in pianist Boris Bekhterev, doma iz nekdanje Sovjetske zveze, od leta 1987 pa živi- v Italiji. Zase in za občinstvo sta nastopajoča izbrala prijeten program iz različnih stilnih obdobij: Jean-Marie Leclair (1697-1764): Sonata v D-duru;
Maurice Ravel (1875-1937): Sonate Posthume;
Igor Stravinski (1882-1971): Italijanska suita in za konec se Robert Schumann (1810-1856): Sonata št. 2 v d-molu op. 121.
Značilnost komorne glasbe je v notranji zgradbi, v kateri je glasbeno tkivo porazdeljeno na posa-
mezne instrumente. Zato že sama notranja vsebina glasbe izvedbeno zahteva od izvajalcev veliko glasbeno znanje, tehnično izurjenost in podoben pogled na svet. Izvajalca se morata, medtem ko izvajata svoj part, zavedati celote in usmerjati izvedbo svojega parta glede na njegovo funkcijo v celoti. Če izvajalca nista »podobnih misli« ne pride do popolnega sožitja kompozicijsko razdeljenega glasbenega tkiva; ne pride do pravilne uprizoritve komorne glasbe, v kateri moramo ob poslušanju podoživeti kompozicijo kot nekaj nastajajočega, z najbolj skritimi čustvenimi vzgibi.
V teh osebnostnih odnosih do glasbenih vsebin, se izvajalca na ponedeljkovem koncertu nista popolnoma »ujela«; ob poslušanju nismo doživeli enotnosti glasbenega duha. V ospredju je bila violina, pa naj so to funkcije delov violin-
skega parta zahtevale ali ne. Tekmovanje med instrumenti pri izvajanju komorne glasbe je negativno. Prvi korak k dobremu izvajanju tovrstne glasbe je, da se člani skupine naučijo umikati se in ne nadigravati. Celota se ne konstituira s samopotrjevanjem posameznih glasov, ampak z omejujočo samorefleksijo. Veliki komorni glasbeniki, ki so prodrli do skrivnosti komornega muziciranja, se nagibajo k temu, da bolj poslušajo drugega, kot igrajo svoj part, kar vodi v poduhovljeno glasbeno reprodukcijo.
Na ponedeljkovem koncertu je to pravilo komornega muziciranja bolj upošteval pianist kot violinist. Čeprav sta oba izvrstna glasbenika in virtuoza svojih instrumentov, ob poslušanju njune skupne igre, žal, nismo doživeli vrhunskega notranjega zadovoljstva in intimnosti, ki nam jih daje komorna glasba. MIRKO SLOSAR
Rolandov steber Sergeja Verča kot prva slovenska detektivka
V Tržaški knjigarni je bila sinoči ob prisotnosti številnega občinstva predstavitev knjižnega prvenca Sergeja Verča Rolandov steber. Po pozdravnih bese-dah Marka Kravosa, urednika in predstavnika Založništva tržaškega tiska, se je oglasil dr. Matjaž Kmecl, si je prisotnim nanizal vrsto razlogov, zakaj imamo Slovenci sorazmerno veliko kriminalk in prav tako 'nalo detektivk in zakaj je Verčev roman pravzaprav Prva slovenska detektivka. Ob tistih slovenskih avtorjih, ki so pisali detektivke, a so se skrivali za ame-riškimi imeni in se posluževali ameriške snovi, posta-®e Sergej Verč še posebno zanimiv, ker se je obnašal neslovensko - ni se skril za nobeno ime in za nobeno
snov, zgodbo je postavil v tukajšnje okolje, fabule ni podcenjeval, nasprotno zelo skrbno jo je obdelal in jo celo oplemenitil z ljubezensko zgodbo, ob tem se je dovolj poglobil v specifičen študij tehnologije. Kot poštena kriminalka je tekst razvedrilen, a nam ob branju ne dovoli, da bi zaspali, je še dodal dr. Kmecl, ki se pošteno ni dotaknil zgodbe, saj bi branju ukradel vsako privlačnost. Oglasil se je tudi avtor, ki je razkril, da roman prinaša ob ostalem odsev nečesa, ki je tu pri nas narobe, tisti »narobe svet«, s katerim se on spoprijema vedno in povsod, v kabaretu in ob pisanju kriminalk. Na sliki: levo dr. Matjaž Kmecl, v sredini avtor, desno pa Marko Kravos.
Tudi junaki risank odraz časa in okolja želja in stremljen
Nekateri italijanski časopisi so novico objavili na kulturnih straneh, drugi na kroniki, eden celo na prvi strani. Vsi pa so ji vsekakor dali velik poudarek. In vendar ni zadevala resnične osebe, pač pa papirnatega junaka Northstara, protagonista risank in stripov ameriške založniške hiše Marvel.
No, je že res, da Northstar sodi v kategorijo superherojev, ki branijo svet pred Zlom, s prsmi odbijajo krogle kriminalcev, rešujejo človeštvo pred najrazličnejšimi nakanami in nesrečami. Že res, da so bili še do včeraj poosebljenje moškosti, »žive« priče moške mišične strukture. Že res, da so eno najbolj priljubljenih čtiv ameriških in tudi evropskih najstnikov. A kljub temu se človek vpraša, ali je priznanje, da je Northstar v svoji zasebnosti gay, zaslužilo tolikšen poudarek.
Povedati velja, da so italijanski in na splošno zahodnoevropski mediji doslej velikokrat obravnavali protagoniste risank, kot da bi bili pravi zvezdniki iz mesa in krvi, še zlasti, ko so bile dogodivščine nekaterih prenešene na filmsko platno. Koliko pozornosti so vzbudili filmi o Supermanu, Bat-manu in drugih protagonistih risank in stripov, redkokdaj pa je kateri od njih vzbudil toliko pozornosti, kot jo je Northstar s priznanjem svoje homoseksualnosti. Dejstvo je namreč, da je bila do pred približno dvaj-stimi leti spolnost v skoraj izključnem zakupu pornografskih stripov, »underground« revij ali pa redkih avtorskih risank (recimo Crepaxova Valentina, Manarove ženskice). V komičnih in pustolovskih risankah so bila ljubezenska čustva komaj omenjena.
Walt Disneyevi heroji imajo na primer nekam čudne družine. Mišek Miki in Racman imajo stalne zaročenke, ki jih ne bodo poročili nikoli, in tri nečake, za katere se ne ve, od kod so prišli. Pippo je zagrizeni »single«, ki mu včasih kar preseda, da je Miki preveč mehak do zaročenke, kot je razdražen galski junak Obelix, ker je avtor Uderzo postavil prijatelju Astenxu ob bok intrigantsko Maestrio. In možnost, da bi se Miki lahko tudi samo v sanjah izneveril svoji priznani večde-setletni zaročenki ter se zagledal v »svetlolaso« miško, je pred leti vzbudila pravo senzacijo.
V svetu nadherojev so ženske obline v tridesetih letih prvič pronicnile skozi prozorna oblačila svetlolase Dale Arde-nove, toda njena telesnost je
bila le »kulisa« nemogočim podvigom Flasha Gordona. Su-perman je sicer za naočniki Clarka Kenta včasih poškilil na obline Louise Lane, a kaj ko ji ni smel izdati svoje resnične identitete in se je moral zadovoljiti s tem, da je skrivaj občasno popasel oči.
V šetdesetih letih se je živahna Barbarella večkrat rada rešila obleke in radovedno preizkušala razne partnerje med svojimi medzvezdnimi pustolovščinami. Toda njenemu zdledu ni sledilo veliko protagonistk, vsaj v risankah široke potrošnje ne. Humoseksualnost pa je bila doslej tabu, ali skoraj. Marsikdo se je sicer lahko vraševal o spolni nagnjenosti nekaterih dvojic kot sta Bat-man in Robin, ki sta se v večini primerov morala spoprijeti s hudobnimi ženskami. Vendar ta vprašanja so si lahko postavljali radovedni in nekoliko »pokvarjeni« odrasli. V glavnem je veljalo pravilo, da so superheroji močni, mnepre-magljivi, mišičasti in torej simbol moškosti.
Mit superheroja se je začel rušiti šele v zadnjih časih z Watchmeni Alana Morsa, ki je za protagoniste svojih zgodb izbral planetarne zaprisežene stražnike, zavržene in odrinjene, ker svet ne potrebuje več njihovih trdih pesti in smrtonosnih pištol.
Marsikdo to vzporeja z zatonom Ramba, saj je v zalivski vojni tehnologija v veliki meri izpodrinila heroja. In tudi Northstar, supergay založniške hiše Marwell, je po oceni marsikoga odraz časov in kronike zadnjih mesecev. Saj je papirnati mišačasti gay priznal svoje homoseksualno nagnjenje le nekaj tednov potem, ko je košarkarski superzvezdnik »Ma-gic« Johnson med dramatično tiskovno konferenco priznal, da je bolan za aidsom.
Stripi in njihovi protagonisti so torej povsem »sinovi svojega časa«, odražajo navade neke družbe, a tudi njene sanje, stremljenja, tegobe, bojazni... V tem so v popolnem vzpo-redju (primerjava naj ne zveni preveč bogokletno) z literaturo, filmom, teatrom, čeravno še zdaleč ne dosegajo njihove umetniške in izrazne moči, njihove trajne vrednosti.
In s tem smo pri začetnem vprašanju. Ali risanke in stripi zaslužijo tolikšno pozornost? Ali Northstarovo priznanje o homoseksualnosti zasluži tolikšen poudarek, kot so mu ga dali? Najbrž ne..., a navsezadnje je tudi nas zaneslo, da smo se o tej temi razpisali. , t>
Duševni pejsaži
V Občinski galeriji bo v nedeljo zjutraj (26. januarja, ob 11. uri) °dprla svojo razstavo z naslovom Duševni pejsaži Elisa Vladilo. Uvodne besede na razstavi, ki bo sicer za občinstvo odprta do 6. februarja, bo Povedala Maria Campitelli.
Elisa Vladjlo se je rodila v Meridi (Venezuela) leta 1961, a živi in bela v Trstu. Že pogled na teh nekaj osebnih podatkov umetnice nas opozori na pravzaprav prijetno plat letošnje sezone: v Občinski galeriji-v zadnjih mesecih vrstijo predvsem mladi umetniki, kar je vsestransko spodbudno. Če se povrnemo k umetnici, lahko ugotovimo, da se je Prvič predstavila leta 1989 prav v svojem studiu z Razstavo dolgo en pQn' Lani se je udeležila Tretjega izbora mladih umetnikov Triveneta v , ^4°vi, pred kratkim pa je razstavljala v knjigarni Servi di piazza v u‘ici Felice Venezian, ki posveča v zadnjem času veliko pozornosti hladim, pa tudi še ne široko uveljavljenim umetnikom.
^ Oznaka, ki so jo skovali v začetku njene umetniške poti za Eliso vladilo, je govorila o rahlem pripovednem slikarstvu, ki sta ga plemenita ščepec ironije in igrivost, morda je bila tu tudi kaka »transavantgar-;ba« reminiscenca ob želji po velikih formatih. Sedaj se slikarka posve-ca predvsem olju in malim površinam, ki jih združuje v »grozde«.
Duševni pejsaži so raziskovanje neznanega področja, na katerem se drnev narave srečuje z mislijo, ki ga morda onesnažuje, s čustvom. Nstje, žuželke, travnate bilke ali profili hribovskih grebenov se pojavijo na nejasnih ozadjih, pri katerih je še razpoznavna umetničina za-etna lahkotnost. Vse to pa ustvarja dvojnost, ki se nikoli ne uspe ^Pojiti, stalno iskanje med telesnostjo nekaterih predmetov in nedefini-an° dimenzijo, zunanjščina in intima se prepletata in prekrivata.
Razpoloženjskost Dušice Štendlerjeve
Pretekli petek so v tolminski knjižnici Cirila Kosmača otvorili razstavo likovne umetnice Dušice Štan-dler iz Tolmina. Na otvoritvi je govorila Maja Jerman Bratec, nastopali pa so še učenci Glasbene šole Tolmin z Orffovim instrumentarijem ter Moški pevski zbor Ivan Kokošar iz Koritnice.
Dušica Štendler je bila rojena leta ,1944 na Kozar-ščah in je diplomirala na Pedagoški akademiji v Ljubljani iz smeri likovni pouk-zgodovina. Uspešno se posveča pedagoškemu delu, zraven pa tudi sama slika. S svojimi deli se je predstavljala širšemu občinstvu v okviru Društva slikarjev amaterjev Tolminske. Najraje se je do sedaj posvečala akvarelni tehniki, tokrat pa se predstavlja s pasteli. Na ogled je postavila 23 svojih slik, s tematiko vasice Nemški Rut. Že na prvi pogled nas očarajo izrezi arhitekture, krajinske vedute in žametno učinkujoče barve. Prevladujejo sicer hladni toni, vendar iz slik veje posebno intimno doživetje slikarke. Dela bodo gotovo še pridobila na veljavi, saj imajo že zdaj dokumentarno vrednost. Iz njih spoznamo čustveno navezanost slikarke na krajino, zanimajo jo tipika Ruta v stavbarskem smislu in posamezni žanrski izrezi.
Iz slik Dušice Štendler veje domače razpoloženje in pristnost, ki ju prav pogrešamo v naši sodobni likovni umetnosti.	ADA KLINKON
Sinoči v tekmi B skupine košarkarskega pokala prvakov
Podvig Philipsa v Badaloni
Wengen v dvomu
WENGEN (ŠVICA) — Včerajšnji trening smuka za jutrišnjo tekmo svetovnega pokala v VVengnu je odpadel zaradi močnega sneženja in vetra. Celo žičnice niso delovale in organizatorji se bojijo, da tudi danes ne bodo izpeljali dveh treningov in da bo tako v dvomu tekma sama.
Itlaijanskia tekmovalci, ki so kot ostali trenirali le na spodnjem delu proge, so precej optimistično razpoloženi.
Gladišiva
presenetila
MORZINE (FRANCIJA) — Pravo presenečenje pa predstavlja prvo mesto na včerajšnjem treningu Svetlane Gladišive (SND) za jutrišnji smuk za svetovni pokal. Gladišiva je prehitela Nemko Mi-riam Vogt in Američanko Megan Gerety.
VRSTNI RED: 1. Gladišiva (SND) 1'39"87; 2. Vogt (Nem.) po 72"; 3. Gerety (ZDA) po 1'09"; 4. Gerg po 1’10 j 5. Seizinger (Nem.) po 1T0".
JOUVENTUD BADALONA -PHILIPS	75:81 (37:39)
JOUVENTUD: R. Jofresa 2, T. Jofresa 6, Villacampa 16, Pardo 16, Thompson 13, Pressley 18, Mora-les 2, Llorens 2.
PHILIPS: Blasi 10, Pittis 24, Am-brassa, Rogers 13, Dawkins 13, Riva 11, Pessina 10, Montecchi, Baldi.
SODNIKA: Kurilič (Jug.) in Le-ehman (Švi.)
PM: Jouventud 15:21, Philips 15:24; PON: Morales (33), Dawkins (35). TRI TOČKE: Jouventud 4:15 (R. Jofresa 0:1, T. Jofresa 1:5, Villacampa 1:4, Pardo 2:3, Pressley 0:2), Philips 8:25 (Blasi 1:4, Pittis 3:9, Rogers 3:3, Riva 1:8, Montecchi 0:1). GLEDALCEV: 8.000.
BADALONA — Milančani so z odlično igro v obrambi zadali Jo-uventudu prvi poraz v tem delu košarkarskega pokala prvakov in to kar v Španiji, potem ko so z istim nasprotnikom izgubili v Milanu. S tem uspehom se je Philips tudi približal osvojitvi enega od prvih dveh mest v skupini.
Junak srečanja je bil Riccardo Pittis, ki ni bil le najboljši strelec
svojega moštva, temveč tudi najboljši branilec. Gostitelji so igrali precej podcenjevalno, zadovoljila sta le Villacampa (v prvem polčasu) in Pardo. Se pet minut pred koncem je imel Philips 18 točk prednosti. Le tedaj so košarkarji Jouventuda reagirali, izkoristili odhod z igrišča zaradi petih napak Dawkinsa in se nevarno približali gostom. Čeprav je Pittis v končnici kar trikrat zgrešil prosti met eden za enega, Jouventud preobrata ni zmogel.
KNORR - KALEV 90:87 (46:43)
KNORR BOLOGNA: Bruna-monti 7, Coldebella 12, Bon 5, Mo-randotti 18, VVennington 16, Zdovc 15, Romboli, Dalla Vecchia 3, Ca-vallari 14.
KALEV: Kuusmaa 18, Sokk 25, Pehka 15, Babenko 14, Karavajev 14, Rumma 1, Saksakulm, Nagel.
SODNIKA: Betancor (Šp.) in VVarnick (Izr.)
PM: Knorr 22:25, Kalev 29:36. PON: Saksakulm (13), Cavallari (36); TRI TOČKE: Knorr 6:15 (Bru-namonti 1:3, Coldebella 2:6, Bon 1:1, Zdovc 2:4, Romboli 0:1), Kalev
10:22 (Sokk 4:5, Musmaa 5:12, Pehka 1:4, Nagel 0:1). GLEDALCEV: 5.000.
BOLOGNA — Odločilni koš je 2 sekundi pred koncem z metom iz svoje polovice igrišča dosegel Jure Zdovc po napačni podaji gostov neposredno iz stranske črte!
OSTALI IZIDI: Maes Pils - Partizan Beograd 95:85 (52:41), Com-modore - Bayer Leverkusen 58:85 (31:49), Aris - Estudiantes 88:99.
LESTVICA: Jouventud 16, Philips in Estudiantes 12, Partizan in Bayer 10, Maes Pils 6, Aris 4, Commodore 2. (Estudiantes in Aris imata tekm manj)
Skupina A
ANTIBES -
PHONOLA CASERTA 95:86
(50:48)
ANTIBES: Smith 20, Ade-Men, Bobato 3, Occansey 34, Rucker, Haguet 6, Adams 9, Johnson 18, Heines 5.
PHONOLA: Thompson 17, Gen-tile 8, Esposito 19, Fazzi, Rizzo 5, Tufano 2, Brambilla 12, Donadoni, Avent 18, Ancillotto 5.
OSTALI IZIDI: Cibona Zagreb -Barcelona 76:83 (41:43), Makabi -Slobodna Dalmacija 86:72 (37:32).
LESTVICA: Barcelona 16, Cibona, Knorr in makabi 12, Slobodna Dalmacija in Antibes 8, Kalev in Phonola 2.
EVROPSKI POKAL
SKUPINA A
IZIDI 7. KOLA: Alba Berlin -Makabi Rishon 86:97; Glaxo Verona - Paok 75:76; Sunair - Limoges 110:97.
LESTVICA: Paok Solun 12, Gla-xo 10, Sunair 8, Limoges 6, Makabi 4, Alba 2.
SKUPINA B
Poraz Ortheza v Izraelu še kako ustreza Ljubljančanom, ki imajo še vse možnosti, da se uvrstijo v sklepni del pokala.
IZIDI 7. KOLA: Smelt Olimpija -Real Madrid 89:91; Benfica - Pani-onis 88:76; Hapoel Galil Elyon -Orthez 108:101.
LESTVICA: Real Madrid 12, Orthez 10, Smelt Olimpija 8, Panio-nis, Hapoel in Benfica 4.
Australian Open: ženski finale Seleš-Fernandez
MELBOURNE — Dvajsetletna Američanka Mary Joe Fernandez bo v finalu odprtega teniškega prvenstva Avstralije jutri poskušala presenetiti favorizirano Moniko Seleševo, čeprav ji dosedanji obračun medsebojnih srečanj ne dopušča mnogo upanj: Seleševa je zmagala desetkrat, Fernandezova pa le enkrat. Če vrh tega upoštevamo, da je Seleševa včeraj nadigrala Španko Arantxo Sanchez in pokazala odlično formo, je naloga Američanke res težka. Toda eno favoritinjo je Fernandezova že premagala. Sabatinijeva, ki je v prejšnjih dneh gladko izločila rojevajočo se zvezdo Caprijatijevo, ji resnično ni bila kos. Odkar Fer-nandezovo trenira bivši igralec Harold Solomon, igra dosti bolj ofenzivno. Še pred desetimi dnevi jo je Sabatinijeva v Sydneyu gladko premagala, a odtlej je Američanka vidno napredovala.
Fernandezova je igrala res zelo agresivno, todo meni ni šlo nič od rok, je po dvoboju dejala Sabatinijeva, ki je ameriški kolegici sve-
tovala, naj proti Seleševi igra še bolj raznovrstno.
Včerajšnja izida: Seleš (Jug.) -Sanchez (Sp.) 6:2, 6:2; Fernandez (ZDA) - Sabatini (Arg.) 6:1, 6:4.
Edberg in Courier pa sta favorita današnjega moškega polfinala, v katerem se bosta srečala z dvema pravima outsiderjema. Pred precej lažjo nalogo naj bi bil Courier. Njegovega nasprotnika Nizozemca Krajicka namreč boli rama in to do take mere, da je moral med včerajšnjim nastopom v igri dvojic celo odstopiti in je sploh vprašanje, ali bo danes igral. Edberg pa bo igral z Južnim Afričanom Ferreiro, ki je izločil McEn-roeja.
Če bi Courier zmagal na Aus-tralin Opnu, bi se povzepel na prvo mesto jakostne lestvice ATP, vendar pa bi Edberga (ki ima ta čas 316 točk prednosti) prehitel samo, če bi se ta ne uvrstil v finale.
Na sliki: Monika Seleš, nenad-kriljiva prva dama svetovnega tenisa
60. mednarodni avtomobilski reli Monte Carla
Veselijo
SESTRIERES — Večraj popoldne je bil uraden start 60. mednarodnega avtomobislkega relija Monte Carlo s petih zbirnih točk širom po Evropi, iz Sestrieresa, Barcelone, La-usanneja, Bod Hombiurga in Reim-sa. Povsod so ceste zasnežene, kar daje letošnjemu reliju še posebni čar.
Iz Sestrieresa je včeraj startalo 20 posadk, od katerih tudi tri vozila martini racing š Fincem Juho Kann-kunenom na čelu, ki je startal ob 16.40 s številko 1, kot seveda prija svetovnemu prvaku.
»Presrečen sem, da lahko vozim na zasenženih cestah. Vsaj pet let ni snežilo ob startu in menim, da je ob takem vremenu vsaj deset favoritov, medtem ko lahko zmagajo na suhem cestišču največ trije-štirje piloti.«
Kaj pa Kankkunen meni o svojem najnevarnejšem tekmecu, bivšemu svetovnemu prvaku Carlosu Sainzu?
»Je zelo priden, hiter, ne vem pa, kateri so njegovi letošnji načrti in tudi ne vem, kako bo vozil na novi toyoti. Že jutri na prvi etapi v Mon-
se snega
te Carlu bom imel glede tega jasnejšo sliko,« je rekel finski pilot.
Po 1.190 km poti po mnogih italijanskih krajih bodo piloti danes popoldne privoziliv Monte Carlo.
Magic bo odigral Ali star Game
NEW YORK — Organizator je sporočil, da je bil Magic Johnson uradno vključen v seznam udeležencev tradicionalne tekme Ali star game med najboljšimi igralci NBA lige, ki bo 9. februarja letos v Orlandu. Johnson, ki je seropozitiven za aidsom, je med branilci dobil največ glasov, čeprav je moštvo Los Angeles Lakers zapustil kmalu po pričetku sezone. Komisar NBA lige David Štern je izjavil, da so se posvetovali s številnimi zdravniki, ki na nastop Jonhsona niso imeli nobene pripombe, češ da je nevarnost okužbe na športnih tekmovanjih zanemarljiva. Avstralskemu zdravniku, ki je trdil, da je nastop Johnsona nevaren, je zato očital, da je dezinformiran.
Za tekmo U21 proti Grčiji
Maldini izbral 18 nogometašev
RIM — Za prijateljsko nogometno tekmo Grčija - Italija under 21, ki bo v sredo ob 17. uri v Atenah, je italijanski zvezni selektor Cesare Maldini sklical 18 nogometašev. Le-ti so: Albertini (Milan), Antonioli (Milan), Bertarelli (Ancona), Breda (Messina), Buso (Sampdoria), Corini (Juventus), Giam-paolo (Bari), Luzardi (Brescia), Malusci (Fiorentina), Matrecano (Foggia), Mel-li (Parma), Monza (Modena), Orlando (Sampdoria), Peruzzi (Juventus), Rossini (Udinese), Sordo (Torino), Verga (Lazio) in Villla (Cagliari).
Ti nogometaši se bodo zbrali v nekem rimskem hotelu takoj po končanih prvenstvenih tekmah.
Zingerle se vzpenja
ANTERSELVA — Tekmovalec Skupnosti neodvisnih držav Valerij Kirjenko je zmagovalec preizkušnje za svetovni pokal v biatolonu na razdalji 20 km za posameznike. Drugi je bil njegov rojak Čerpikov, a Italijan Andreas Zingerle se je s 7. mestom povzpel na prvo mesto skupne lestvice pokala.
V Litiji promocija slovenske košarke
KOPER — »Samostojna pot v svetovno košarkarsko areno je velika odgovornost slovenskih košarkarskih delavcev,« je uvodoma med dugim dejal predsednik KZ Slovenije Marko Skok na včerajšnji tiskovni konferenci, na kateri je s svojimi sodelavci in selektorji slovenskih reprezentanc, predstavil svečano promocijo slovenskih košarkarskih reprezentanc, ki bo v nedeljo v Litiji in katere se bo med drugim udeležil tudi predsednik Republike Slovenije Milan Kučan. Predsednik Slovenske košarkarske zveze je še dejal, da ima Slovenija 45-letno košarkarsko tradicijo, katere temeljni kamen so trije pobudniki Klojčnik, Kokot in Kosec, da ne more mimo legendarne poti jugoslovanske reprezentance, v kateri so pomemben delež prispevali Kristančič, Daneu, Bas-sin, Kandus, Mrak in drugi, da pa je 20. januarja 1992 velika prelomnica, saj je tega dne KZ Slovenija postala pravnomočna članica FIBA.
O načrtih reprezentanc sta spregovorila selektorja Zmago Sagadin in Sergej Ravnikar. Zanimivo je bilo izvajanje Sagadina, po katerem so bili doslej slovenski strokovnjaki na stranskem tiru, sedaj pa je pred njimi ustvarjanje za lasten narod. K sodelovanju je povabil mnoge košarkarske trenerje, med ostalimi tudi Janeza Drvariča, sedanjega trenerja tržaškega Jadrana, ki bo prevzel dolgoročno skrb za mlade selekcije.
Potem, ko bodo v Litiji, oz. bližnjem gradu Bogon-šperk slovesno promovoirali državne slovenske reprezentance, bodo popoldne zbrani slovenski reprezentance in reprezentantke odigrali tri medsebojne tekme, kar bo nekakšna revija najboljših slovenskih košarkarjev z izjemo tistih, ki igrajo v tujini in na katere selektorja tudi računata. Med prvimi akcijami so kvalifikacije moške vrste za olimpijske igre v Barceloni, kjer Slovenija realno pričakuje uvrstitev v drugi krog ter kvalifikacije za EP mladih, ki bo v Grčiji; že februarja pa bo Slovenija odigrala prvo meddržavno tekmovanje po vseh verjetnostih s Hrvaško. (Kreft)
Od jutri selekcije za Ameriški pokal
SAN DIEGO — Jutri se bo v Kaliforniji pričela selekcija za določitev izzivalca posadke ZDA na 28. izvedbi jadralnega Ameriškega pokala. Med favoriti je tudi Gardinijev »Moro di Venezia« in pa jadrnice NO ve Zelandije, Japonske in Francije.
Na EP v umetnostnem drsanju
Prve kolajne v SND
LAUSANNE — Na evropskem prvenstvu v umetnostnem drsanju so prvi komplet kolajn podelili v tekmovanj0 športnih parov. Zmagala sta Sovjeta Natalia Miskutjenok i° Artur Dimitrijev. Srebrna in bronasta kolajna sta prav tako pripadli tekmovalcem iz Skupnosti neodvisnih držav.
Vrstni red: 1. Miskutjenok/Dimitrijev 2 točki, 2. Bes-ke/Petorv, 2,5; 3. Siskova/Naumov 5,5 točke.
Na sliki AP: zmagovalca

Slovenske ekipe v D in promocijski ligi na Tržaškem
Naši pred nelahko preizkušnjo
V odbojkarskem prvenstvu mladink na Tržaškem
Z gladko zmago Koimpex ujel prvo mesto v skupini
V	D ligi se je končal prvi del prvenstva, z dosedanjim obračunom Kontovela Pa ne moremo biti preveč zadovoljni, saj je njegov položaj na skupni lestvici vse Prej kot rožnat. Sicer pa nas do konca Prvenstva loči še 15 tekem, z večjim številom zmag kot porazov pa bi Banova Peterka predčasno dosegla obstanek v
ligi.
Velika priložnost se Budinu in starejšim soigralcem ponuja že jutri, ko bo v telovadnico »Ervatti« prišla ekipa Bere-ticha iz Portogruara, ki zaseda trenutno Peto mesto na lestvici. Pomožni trener Boris Vascotto je s trenutnim stanjem ekipe zadovoljen, saj vsi redno trenirajo in tudi vzdušje je dobro, kliub zadnjemu Porazu proti CGI.
V	promocijskem prvenstvu bo konec tedna na sporedu zadnje kolo prvega dela, lahko nalogo bo imel Bor Radenska Proti zadnjeuvrščenemu moštvu Lavora-tori del Porto, Sokol pa bo pred zahtevno nalogo, saj se bo pomeril z Barcolano, ki je trenutno v odlični formi. Težka, a ne nemogoča naloga čaka tudi Cicibono, ki Bo gostovala pri solidni postavi Fincanti-erija, zaskrbljujoče pa je pri Bregu, kjer Se nezgode vrstijo kot na tekočem traku. Pb diskvalificiranih igralcih (Canciani in Korošec) bosta v soboto odsotna še Kneipp in Ferluga, ki sta se poškodovala.
Za pogovor in napoved smo se tokrat obrnili do enega izmed najučinkovitejših bekov promocijskega prvenstva, Andreja lupina.
Se ti zdi sedanja lestvica promocij-ske lige realna?
»Predstavljal sem si, da bo Bor brez večjih težav osvojil prvo mesto, več pa sem pričakoval od Barcolane. Preseneča me visoka uvrstitev Sokola, Breg pa ima Potencial vsaj za sredino lestvice.«
Mnogo se govori o sodnikih in o njihovem početju. Imaš vtis, da nekateri favorizirajo italijanske ekipe?
»Ne, nimam tega vtisa. Enostavno rejeno, nekateri sodniki so izredno slabi, her je nivo zelo nizek. Edino do enega blaškega sodnika nimam zaupanja.«
Kaj meniš o zamenjavi trenerja pri Kontovelu in o polemikah glede tega argumenta pri Bregu?
»Ustrezno je, da če ekipa nima rezultatov, pride do kakšnega drastičnega ukre-Pa. Pri Kontovelu je Meden v tolikih le-hh že opravil svoje, prihod Bana pa je
Cicibonaš Andrej Cupin (v temnem dresu)
bila odlična poteza. Glede situacije pri Bregu bi bilo primerno, da se igralci in trener pogovorijo o problemih in da skupno pridejo do rešitev. Če se vsi strinjajo, da ekipa nujno potrebuje novega trenerja, na kaj pride do zamenjave.«
Igraš košarko že mnogo let. Koga izmed svojih bivših sogiralcev bi danes rajši imel v ekipi kot pa nasprotnika?
»V prvem letu sem se odlično znašel z Davidom Barinijem in Robijem Smotla-kom, iz prijateljskih razlogov bi omenil še Ivana Bajca, ki pa me je letos razočaral, saj je popustil še pred samim začetkom prvenstva.«
Oceni svojo ekipo in posamenike.
»Ekipno 6/7. Furlan 6, Jankovič n.o., Kovačič 6, Lippolis n.o., B. Pertot 6/7, Jogan 7/8, M. Pertot 6/7, Semen 7, Cupin 7,
Simonič 6/7, Volk 6/7, Jagodic n.o., trener Mari 7/8.
NAPOVEDI:
Virtus Friuli - Jadran: Razlika med ekipama je precejšnja, tako da pričakujem izdatno zmago naših. Protagonist David Pregare. Končni izid: +13.
Kontovel - Beretich: Upam v ugodnem razpletu za Banovo moštvo. Protagonist Jan Budin. Končni izid: +1.
Lav. Del Porto - Bor Radenska: Trener Sancin bo lahko poslal na igrišče tudi rezervne igralce. Protagonist Ivan Perčič. Končni izidi: +8.
Sokol - Barcolana: Nabrežine! morajo popraviti slab vtis iz prejšnjega kola. Protagonist Marko Kojanec. Končni izid: + 5.
Fincantieri - Cicibona: nadaljevali bomo s serijo zmag, čeprav je Fincantieri solidna ekipa. Protagonist Stefan Semen. Končni izid: +6.
Breg - Santos: odsotnosti Korenovega moštva bodo prekomerno pogojevale potek tekme. Protagnost Igor Corbatti. Končni izid: -15.
V prejšnjem tednu je Bruno Kneipp z napovedmi dosegel 21 točk, tekme Cus -Breg pa niso še odigrali.
VANJA JOGAN
Domovci pred nelahko nalogo
Prvi del prvenstva se izteka. V nedeljo bodo odigrali še zadnjo tekmo 8. kola, nakar bo sledil krajši premor. Domovce čaka jutri nelahka naloga, saj se bodo pomerili z moštvom Senators, ki se je do sedaj zelo dobro odrezalo in je utrpelo le en poraz. Naši so trenutno obsojeni na spodnji del lestvice, kar je posledica neugodnih delovnih pogojev in drugih zunanjih faktorjev, o katerih smo večkrat poročali. Eden izmed razlogov negativnih rezultatov je prav gotovo "kronična" okrnjenost postave, ki hromi igro in povzroča težave v koncentraciji na tekmah samih. Tako sta tudi za jutrišnje srečanje v dvomu nastopa centrov Prinčiča in Brica, gotovo pa bo na igrišču Jarc, ki je bil prejšnji teden bolan. Kljub temu upamo, da bodo belo-rdeči dali vse od sebe in nas presenetili z lepo košarkarsko predstavo.
Srečanje bo jutri ob 18.30 v telovadnici Kulturnega doma v Gorici. (AF)
V nedeljo spet Jadranov turnir v minibasketu za najmlajše
Tretje kolo Iger pod košema
V nedeljo bo 3. kolo letošnjega Jad-ranovega turnirja v minibasketu Igre P°d košema za letnike 1982 in mlajše, ki se ga letos udeležuje osem ekip.
Zradi zasedenosti telovadnice Pristaniških delavcev v Briščikih bodo vse ekme 3. kola v telovadnici proseške Sfednje šole.
Spored pa je nalsednji:
14.00: Bor - Kontovel 15.00: Nova Gorica - Postojna 16.00: Breg - Divača 17.00: Polet - Sokol
Jadranov turnir amaterjev
Pričakovani zmagi Opčin in Kontovela
^ torek se je v repenski telovadnici Nadaljeval Jadranov turnir amaterjev, 0 je za neregistrirane igralce. Na za-j nji tekmi 4. kola je Repen zamudil eP° priložnost, da bi premagal Opči-56, medtem ko so na prvem srečanju ■ kola Kontovelci po pričakovanju,
čeprav z dokajšnjo težavo odpravili Dolinčane.
4.	KOLO
OPČINE - REPEN	70:64 (22:36)
OPČINE: A. Zavadlal 7 (5:6), Kralj 7 (1:4), Siega 5 (1:2), Panizutti 23 (4:6), D. Zavadlal 2, Taučer 9 (4:6), Gantar 17 (5:5).
REPEN: Vitez 19 (3:7), Škabar 5, Guštin 20 (1:5), Vodopivec 6, Purič 2 (0:2), Škabar (0:2), Berdon, Rauber 6, Vidali 6.
SODNIK: Lesica. TRI TOČKE: Panizutti 1, Taučer 1; Guštin 3, Škabar 1.
5.	KOLO
KONTOVEL - DOLINA 83:74 (46:33)
KONTOVEL: Lisjak 9 (1:4), Žerjal 29 (2:2), Regent 2, I. Starc 25 (2:4), Perini 16 (0:4), P. Starc, Kosovel 2 (2:6).
DOLINA: Vascotto 6, Braico 4, Klobas 18 (4:5), Bandi 28 (2:4), Lesica 18 (2:4).
SODNIK: Mahnič. TRI TOČKE: Žerjal 4, I. Starc 1; Lesica 2.
Sežana
Kontovel
Cicibor
Opčine
Repen
Dolina
LESTVICA
4	4	0	352:307	8
5	4	1	414:379	8
4	2	2	252:255	4
4	2	2	279:288	4
4	3	1	196:227	2
5	0	5	204:240	0
PRIHODNJI TEKMI (REPEN, 28.1.)
Cicibor - Repen (19.30), Repen - Sežana (21.00).
DEŽELNI MLADINCI
STEFANEL - BOR RADENSKA B
70:76 (38:33)
BOR RADENSKA B: Giacomini 2, Gallopin 4 (1:2), Tomšič 10 (7:8), Porpo-ratti 7 (3:6), Samec 30 (4:8), Filipčič 16 (9:12), Possega 7(1:4); trener Martini.
PM: 25:40. TRI TOČKE: Samec 2, Gallopin, Tomšič in Filipčič 1.
Kljub odsotnosti marsikaterega posameznika so Borovi kadeti osvojili novo zmago v mladinski kategoriji. Martinijev! fantje so sicer tesno osvojili srečanje, s prikazano igro pa niso zadovoljili, saj je bilo mnogo napak tako v napadu kot v obrambi. Druga postava Stefanela, ki uvršča mlajšo skupino igralcev, se je našim upirala do zadnjega, Samec in Filipčič pa sta bila zanje neustavljiva.
OMA - KOIMPEK 0:3 (6:15, 12:15, 6:15)
KOIMPEX: Ciocchi, Ferluga, Fonda, Kosmina, Meriani, Milič, Spacal, Starc.
V	zadnji kvalifikacijski tekmi je v sredo Koimpez zadal ekipi Oma prvi letošnji poraz v tem prvenstvu in tako tudi osvojil prvo mesto v skupini. Čeprav je namreč v prvem delu prvenstva naša ekipa izgubila proti tržaški, ima Koim-pex po tej gladki zmagi boljši količnik v setih.
V	tej tekmi je Koimpez zaigral zelo dobro. Že pred tekmo je bilo jasno, da je uspeh možen le z onesposobitvijo močnega napada nasprotnic. To je našim igralkam uspelo z izredno ostrim servisom, ki je velikokrat zmedel domačo ekipo in z nekaj uspešnimi bloki. V vrstah Ome je sicer manjkala poškodovana Fragiacomo, igrala pa je Puzzerjeva, ki prav tako nastopa v B-2 ligi. Trenerka je to igralko preizkušala tako v vlogi tolačice kot podajačiče, vendar nobena taktična varianta proti razigranemu Koimpezu ni zalegla.
V	tem srečanju je bil izenačen le drugi niz. Oma je sicer že povedla z 10:3, nakar je Koimpez stanje izenačil, domačinkam je uspelo dobiti še dve točki prednosti. V končnici pa so bile spet boljše naše igralke, ki so Omo nadigrale tako v prvem kot v tretjem setu.
V	prvi fazi »play-offa« bo tako verjetno
na sporedu slovenski derbi, saj bo Koimpez igral proti drugouvrščeni ekipi z druge izločilen skupine, Boru Friulez-port.	(Inka)
1. ŽENSKA DIVIZIJA
Anticipirane tekme 2. kola med Koim-pezom in Alturo Omse niso odigrali, ker se gostujoča ekipa ob dogovorjeni uri ni predstavila na Opčinah.
Sodnika sta tako sestavila zapisnik in odšla, o izidu tekme pa bo zdaj razpravljala tekmovalna komisija, ki ob takih priložnostih običajno kaznuje odsotno ekipo s porazom brez boja, odvzemom točke na lestvici in globo.
DEČKI
BOR FURLANI - ROZZOL	3:0
(015:4, 15:2, 15:1)
BOR FURLANI: Domio, Pieri, Furlanič, Furlani, Čuk, Talotti, Nadlišek, Šušteršič.
Borovci so v zaostali tekmi 7. kola brez težav prišli do svojega drugega para točk. Odpor res zelo skromnega nasprotnika so v bistvu strli že s servisom.
Trenerka Meulja je izkoristila priložnost, da je od drugega niza dalje uigra-vala ekipo naraščajnikov, ki jo v bistvu sestavljajo isti igralci, razen Domia in tokrat odsotnega Tabernija.
LESTVICA PO 7. KOLU: Nuova Palla-volo 12, SLOGA 10, SanfAndrea 8, Palla-volo TS 6, BOR FURLANI 4. Cus 2, Roz-zol 0.
Na Goriškem
Moška pokrajinska prvenstva v rokah naših šesterk
1. MOŠKA DIVIZIJA
Derbi kola je bil nedvomno Val -01ympia. Zmagala je 01ympia in tako utrdila prvo mesto na razpredelnici. Za petami ima sedaj kar tri ekipe. Naš prapor je bil tokrat prost.
IZIDI 6. KOLA
Val - 01ympia 1:3, Libertas Cormons - Torriana 1:3, Grado - Candolini 3:0, Corridoni - Intrepida 3:0, Caldini -Fincantieri 2:3.
LESTVICA
01ympia 10; Caldini, Grado, Torriana 8; Val, Fincantieri 6; Corridoni, Libertas Cormons 4; Candolini, Intrepida 2; Naš prapor 0.
1. ŽENSKA DIVIZIJA
V 6. kolu velja omeniti ponovno zmago Adija, ki je tako utrdil prvo mesto na lestvici.
[^jlanes igra za vas - danes igra za vas
konjske dirke - konjske dirke
IZIDI 6. KOLA
Villesse - Acli Ronchi 2:3, Farra -Soča Scame 3:0, Azzurra - Corridoni 1:3.
LESTVICA
Acli Ronchi 12; Sagrado 10; Farra, 01ympia, Corridoni 8; Soča Scame, Villesse 4; Azzurra 2; Pieris, Lib. Gori-zia in Libertas Cormons 0. (01ympia ima dve tekmi manj, Farra, Pieris, Libertas Gorizia in Libertas Cormons po tekmo manj).
MLADINKE
Do konca prvega dela prvenstva manjkata le dve koli in prav ti bosta odločali, če se bosta 01ympia ali Soča udeležili finalnega dela prvenstva. IZIDI 12. KOLA
Torriana - 01ympia 2:3, Sagrado -Allworks 0:3; Soča Scame prosta. LESTVICA
ARE AIlworks 22; Sagrado 16; 01ym-pia, Soča 12; Torriana 6; Grado 2; San Luigi 0.
MLADINCI
Dve koli pred koncem prvenstva so valovci po zmagi v derbiju z 01ympio že dokončno zasedli prvo mesto. Soča Sobema je spet zamgala.
IZIDI 12. KOLA
01ympia - OK Val 1:3, Soča Sobema
-	Torriana 3:0, San Luigi - ARF Crem-caffe 3:0.
LESTVICA
OK Val 22; 01ympia 16; Torriana 12; Soča Sobema 10; Mossa, S. Luigi 6; ARF Cremcaffe 0.
DEKLICE
Soča in Sovodnje sta na zalsti sredini lestvice, kaj več pa ni mogoče pričakovati.
IZIDI 9. KOLA
Soča Cerimpez - Libertas Gorizia 1:3, San Luigi - Lib. Villesse 0:3, Mossa
-	ACLI Ronchi 0:3. Sovodnje proste.
LESTVICA
Libertas Gorizia 16; ACLI Ronchi 14; Soča Cerimpez, Sovodnje, Villesse 8; Villacher Bier 6; Mossa Candolini 4; San Luigi 2; Cormons 0.
DEČKI
V četrtem kolu je Val zmagal in utrdil prvo mesto na lestvici.
LESTVICA
Val 6, 01ympia 4; Torriana, ACLI Ronchi 2; Lib. Turriaco 0.
NARAŠČAJNIKI
Začelo se je tudi to prvenstvo.
IZIDA 1. KOLA
01ympia - Torriana 0:2, ACLI Ronchi - Val 0:2.
LESTVICA
Val, Torriana 2; 01ympia, ACLI Ronchi, Soča Sobema, Mossa, San Luigi 0.
NARAŠČAJNICE
SKUPINA A
01ympia je v prvem srečanju zanesljivo zmagala.
IZIDI L KOLA
Pieris - Staranzano 0:2, Morarese -Sagrado 0:2, 01ympia - Intrepida 2:0, Villacher Bier - Mossa 0:2.
LESTVICA
01ympia, Mossa, Staranzano, Sagrado 2; Intrepida, Morarese, Pieris, Villacher Bier 0.
SKUPINA B IZIDI 2. KOLA
Torriana - ACLI Ronchi 2:0, Lib. Cormons - Šanson 0:2.
LESTVICA
Sovodnje, ARF Alhvorks, Lib. Gorizia, Šanson, Torriana 2, Cormons, ACLI Ronchi 0.	(mj)
obvestila
Lara Lupine
Atalanta - Napoll	X	2
Cremonese - Genoa	2
Fiorentina - Juventus	X	2
Foggia - Inter	2
Milan - Ascoli	1	X
Parma - Lazio	1
Roma - Verona	1X2
Sampdoria - Cagliari	1
Torino - Bari	1	X
Taranto - Reggiana	1
Venezia - Lecce	2
Chieti - Perugia	1
Molfetta - Formia	1	X	2
„lr'to Lupine (letnik 1972) se je začela ukvarjati z odbojko že pri desetih letih v 1 Sž Sloga. Temu društvu je ostala zvesta vse do lani, saj je nastopila v L 6 . mladinskih ligah, s članskim moštvom pa je igrala v C-2 in C-l ligi. žen' pa se je odločila za rokomet. Lara uspešno nastopa za Krasove barve v nski C ligi. Poleg rokometa pa ljubi tudi smučanje. Prejšnji teden je Igor Canciani pravilno napovedal 10 rezultatov.
V	Rimu ima Inob (skupina 1) lepo možnost, da slavi zmago, čeprav bo startal v drugi vrsti. Od skupine X bi omenili Moco-Sco, ki je na zadnjih tekmah v odlični formi, medtem ko bi od skupine 2 lahko ugodno presenetil Inviar.
V	Rimu je vsako predvidevanje precej tvegano: vsekakor ib od skupine 2 omenili Maracaiba Jet, od skupine X Minov Sir, od skupine 1 bi lahko presenetil vso konkurenco Idrosee.
Ergo (skupina X) je v dobrem izhodiščnem položaju, tako da je naš favorit. Njegov enakovreden tekmec bo Giulio Cesare (skupina 2). Od skupine 1 ima dobre možnosti za uspeh Jupiter, če ne bo napravil hujših napak.
V	Firencah je naš favorit Gigia Rip (skupina 2). Od skupine 1 bi omenili Greca Lun, od skupine X bi lahko presenetil Medeo Chis, čeprav nima ugodne startne številke.
Gherson LB (skupina X) je v Padovi gotovo najboljši od konkurentov in seveda naš favorit. Od
skupine 1 je Laor Del Cigno v odlični formi, medtem ko velja od skupine 2 omeniti Limbonero.
V Pizi bi omenili Summerja Stinga (skupina 2), od skupine X April Fool, medtem ko ni brez možnosti tudi Pirulino (skupina 1).
DIRKA TRIS
Naši favoriti: št. 12 Iuta KS, št. 13 navajo, št. 15 Gong di Jesolo. Za sis-temiste: št. 9 Litfiba, št. 7 Erino, št. 6 Einstein.
totip
1.	—	prvi	1
drugi	X	2
2.	—	prvi	2
drugi	X	1
3.	—	prvi	X
drugi	1	2
4.	—	prvi	2
drugi	X	1
5.	—	prvi	X
drugi	1	2
6.	—	prvi	2
drugi	X	1
ŠD BREG
SMUČARSKI ODSEK sporoča, da zaradi pomanjkanja izletnikov je nedeljski izlet preložen na nedeljo, 2. februarja. Upisovanje v torek, v dolinski telovadnici od 19.30 do 20.30.
SK DEVIN
obvešča smučarje, da bo avtobus v nedeljo, 26.t.m. za izlet na Kanzel vozil od Bazovice do Štivana: Bazovica ob 5.50, Opčine 6.05, Prosek 6.15, Nabrežina 6.25 in Sesljan 6.35. Vpisovanje in informacije J. Purič tel. 327196 in B. Škerk 200236.
ŠD POLET
vabi člane na 24. redni letni občni zbor društva, ki bo v ponedeljek, 27. t.m., ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah.
ŠD POLET
obvešča, da s je enkrat tredensko začel baletni tečaj za otroke od 6 do 10 let. Tečaj je ob sredah od 16. do 17. ure v pokritem prostoru na Pole-tovem kotalkališču. Vpisovanje vsak dan (razen sobote) od 17. do 19. ure na tel. št. 211758.
Naročnina: za Italijo mesečna 23.000 Lir - Predna-ročnina do 29. 2. 1992 200.000 Lir. Poštni tekoči račun Založništva tržaškega tiska, Trst 13512348; za Slovenijo: mesečna 450 SLT (dnevna 22 SLT). Letna prednaročnina 5.000 SLT za tiste, ki jo poravnajo do 29.2.1992. Žiro računa 50101 - 601 -85845, ADIT Sežana - Partizanska 75 a, telefon 067/73360; Fax 067/72441.
Oglasi:1 trgovski modul (šir. 1 stolpec viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni 120.000 lir; ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Iva 19%. Naročila sprejemajo: iz dežele Furlanije-Julijske krajine agencija PUBLIEST Srl, Trst, ul. Montecchi 6 - Tel. 7796-611 - Fax 768697; iz drugih dežel v Italiji podružnice SPI; iz Slovenije in Hrvaške STUDIO VISTA d.o.o., Ljubljana, Tel. 261067
primorski
M.	dnevnik
petek, 24. januarja 1992
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559
Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax 040/772418
GORICA - Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958
ČEDAD - Ul. Ristori 28
Tel. (0432) 731190
Glavni urednik Dušan Udovič Odgovorni urednik Vojimir Tavčar
Izdaja ZTT Tiska EDIGRAF
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Skupina neonacističnih skrajnežev isti večer napadla še drugih pet priseljencev
V Rimu aretirali enajst naciskinsov ki so pred dnevi hudo ranili dva tujca
RIM — Agenti Digosa so v noči na četrtek in včeraj zgodaj zjutraj aretirali enajst naciskinsov, ki naj bi bili vpleteni na napad na tri Severnoafričane (in ne štiri, kot so preiskovalci menili v teh dneh), med katerimi sta bila dva huje ranjena z nožem. Do napada je prišlo v noči na nedeljo v parku na Colle Oppio v Rimu. Med aretiranimi so tudi eno dekle in trije mladoletniki. Pri hišnih preiskavah so našli material, ki potrjuje njihovo odgovornost in nacistične simbole, ki potrjujejo njihovo pripadnost neonacističnim naciskinsom. Pri nekaterih so našli tudi zapiske, med katerimi je bilo za 20. januar napisano »Kazenski pohod,« precej podrobno pa je obdelana tudi dejavnost naciskinsov. Večina od njih izhaja iz rimskega srednjega meščanskega sloja, stanovali pa so v bližini Colle Oppia in na periferiji Rima. Vseh enajst je obtoženih sodelovanja pri dvojnem poskusu umora, povzročitve poškodb in nezakonite posesti orožja, s polnoletnimi se ukvarja
namestnik državnega pravdnika Pietro Saviot-ti, trije mladoletniki pa so prepuščeni sodnici Simonetti Matone z rimskega pravdništva pri sodišču za mladoletne.
Klopčič se je začel odvijati, ko so karabinjerji in Digos prišli v stik z Alžircem Moase-nom Habačijem, ki je povedal, da ga je skupaj s še štirimi rojaki isti večer kot prve tri Severnoafričane napadla skupina naciskinsov. Haba-či je podrobno opisal, kako je prišlo do napada, v katerem je sodelovalo 15 do 20 oseb. Na-ciskinsi so po njegovih besedah obstopili peterico ob mreži parka na Colle Oppio in kričali: »Ven! Ven« in »Tujci, izginite iz Italije!« Oboroženi so bili z motornimi verigami, velikimi kamni in noži. Med njimi naj bi bila tudi tri dekleta. Toda napadalci so se razbežali, ko so priseljenci začeli na ves glas klicati policijo in karabinjerje.
Pri tem so se napadalci po Habačijevih besedah razdelili v dve skupini, od katerih naj bi
približno 150 metrov stran opazili trojico priseljencev, ki je spala. Nadaljnji potek dogodkov pa je opisal Tunizijec Mohamed Ben Nedži, ki je uspel pobegniti napadalcem. Nedži je povedal, da so ga, preden je uspel pobegniti, udarili s kovinsko palico po hrbtu, druga dva pa večkrat zabodli z nožem. Medtem pa je prva peterica priseljencev po telefonu že poklicala karabinjerje. V nadaljevanju preiskave so pričama napada pokazali nekatere fotografije naciskinsov, ki so jih nekaj ur po napadu ustavili v bližini.
Krog je bil tako sklenjen in napadalci znani. Do zore so zasliševali osumljence in prvi je priznal neki štirinajstletnik, za njim pa druga dva mladoletnika in nato še vsi ostali. Pri tem pa velja še povedati, da je vseh enajst vztrajno trdilo, da so se trojice severnoafriških priseljencev lotili z brcami in palicami, nihče od njih pa ni hotel priznati, da bi v napadu uporabil tudi nož.
Srečen konec »ugrabitve« WMama Blandinija
PADOVA — Zdravstveno stanje VVilliama Blandinija, fanta iz Turina, ki ga je pred dnevi oče »ugrabil« iz turinske bolnišnice Nuovo Martini in ga nato najprej odpeljal v Benetke in v Padovo, kjer so ju našli, je »dobro«. Predsinoč-njim so fanta v padovski bolnišnici operirali in mu odstranili venozni primožganski strdek, ki je nastal, ko mu je počila lobanjska kost med prometno nesrečo 14. januarja. Zdravniki padovskega nevrokirurškega oddelka so sporočili, da je fant dobro prestal operacijo, da je v pogovoru z zdravniki opisal podrobnosti prometne nesreče in da je torej izven nevarnosti.
Za zapahi skupina Romov ki je izkoriščala otroke
RIM — Po dveh mesecih zasledovanja in zbiranja dokazov je rimska policija stopila na prste skupini Romov iz nekdanje Jugoslavije, ki so izkoriščevali svoje mladoletne otroke za tatvine in težaško delo. Za zapahi se je znašlo 16 oseb, 9 žensk in 7 moških, družin Hamadovič, Ferhatovič, Derdižič, Hosmanovič, Hrustič, Cismič, Bajramovič in Osmanovič. Triindvajset otrok v starosti od 5 do 14 let pa so izročili skrbstvenim ustanovam, saj so staršem ob aretaciji odvzeli tudi očetovske pravice do otrok.
Preiskovalci so v teh dveh mesecih zbrali ogromno fotografskega in filmskega materiala o zlorabi otrok, ki so jim starši najprej naložili težka dela, nato pa jih v skupinah poslali »na lov« na tujo imovino. Glavne žrtve so bili turisti večnega mesta. Po tatvini so plen otroci takoj izročili staršem, ki so jim z varne razdalje sledili »pri delu«. Kdor se je uprl, je bil tepen, prav tako so starši in starejši bratje pretepali otroke, če je bila njihova »storilnost« prenizka. Prav zato so se med trpini spletle
solidarnostne vezi, tako da so »uspešnejši« del plena razdelili med »nerodneže«, ki so se tako izognili pretepanju.
V končni akciji na romsko taborišče v Ulici Magliana Vecchia je sodelovalo kakih sto agentov komisarjata iz Celia. Skrbno so pregledali vse bivalne prikolice in druga zasilna bivališča ter odkrili bogat plen tatvin mladoletnikov.
Skupino 16 Romov bremeni precej težka obtožnica, ki gre od uvajanja mladoletnikov v kriminal do primerov »zasužnjeva-nja«. Priprti niso nudili nobenega odpora, ker je po mnenju preiskovalcev tako njihovo obnašanje do otrok povsem normalno. Resnici na ljubo, v novem okolju, v katero so se priselili, Romom skoraj ne preostaja drugega, da lahko preživijo. Nič čudnega torej, da je vrednost deklet godnih za možitev proporcionalna z njihovimi tatvinskimi sposobnostmi. To je zanesljiva dota, ki novonastali družini zagotovi preživetje in marsikdaj celo blagostanje.
V Elevsisu v Grčiji je včeraj pri poskusu zasilnega pristanka strmoglavilo vojaško letalo vrste albatros, pri čemer so umrli vsi trije člani posadke, ranjene pa so bile tudi tri osebe v poškodovani stanovanjski hiši le sto metrov stran od neke osnovne šole	(AP)
Trije mrtvi v letalski nesreči
Narodno-osvobodilni boj in zunanja politika novih neodvisnih držav
Čedalje več držav priznava Slovenijo in Hrvatsko. Se zmeraj pa je na nek način odprto vprašanje, ali bo to priznanje dovolj hitro, skratka, ali so nove neodvisne države dejansko storile vse, da bi ga mednarodno pospešili. Bržčas so, kakor se sliši, žal zanemarile nekatere argumente, s tem pa po nepotrebnem omogočile zavlačevanje.
Res je sicer, da so dejavniki novih držav vložili kar največje napore in da dosedanji uspehi, kar zadeva priznanje, navsezadnje niso tako nepomembni. Pri teh prizadevanjih pa so nemara bile in so še praznine; ena glavnih je v tem, to pa velja zlasti za Hrvatsko, da so pri svojih argumentih za priznanje žal zanemarile (namenoma ali ne, to je seveda drugo vprašanje) prispevek narodov v osvobodilnem boju.
Dejstvo je, da se na primer Velika Britanija, Francija, pa tudi druge evropske dežele, in seveda še Združene države, še zmeraj čutijo še kako navezane in povezane z dogajanji med drugo svetovno vojno, s protifašistično koalicijo, ki je pripeljala do zmage, zlasti pa z gibanji, kakršno je bilo na primer partizansko, ki so predstavljala dragocen segment v tej koaliciji. Jugoslovansko partizansko gibanje pa je bilo dobesedno prvo na svetu.
Seveda se zdaj tedanje koalicijske sile, ki so premagale naci-fašizem, ne morejo čez noč sprijazniti s sicer pomembnimi in nujnimi spremembami, ki nastajajo v nekdanji Jugoslaviji, zlasti žgoč pa je njihov občutek, da je bil in da je v procesu za neodvisnost in suverenost skorajda prezrt odnos do zgodovinske
vloge, ki jo je nekdanja Jugoslavija igrala v drugi svetovni vojni. Ne samo to,- pri njih je v marsikaterem krogu prisotno mnenje, da so v novih silnicah marsikje opazna bolj konservativna kot pa sodobna združevalna znamenja.
Ni, po svoje, naključje, da Slovenija in Hrvatska v zdajšnjem procesu demokratizacije in naporih za neodvisnost ter suverenost žal ne uživata iskrene podpore denimo dobršnega dela evropske levice ali pa tudi demokratične sredine, ki je ali proti, ali pa še zmeraj okleva s priznanjem korenitih in pozitivnih sprememb, ki nastajajo. Čeprav gre za začasno stanje, je temu danes žal tako. Znano je, med drugim, da je celo De Cuellar konec leta odkrito dejal, da preprosto ne more sprejeti spoznanja, da v Jugoslaviji, ki da je bila ustanoviteljica OZN, zdaj rušijo prvine »osvobodilnega boja« v tej deželi.
Očitno je, da zlasti hrvatska diplomacija še vedno ignorira osvobodilno vojno. Slovenija, na srečo, ima nekoliko drugačen odnos. Toda poudarek, da so današnje spremembe navsezadnje le povezane tudi z nameni osvobodilnega boja, ni dovolj močan. Poudarek namreč v smislu, da kajpak nove države sprejemajo prvine tega boja in njihov prispevek k zmagi nad nacifašiz-
mom, so pa seveda proti poznejšim odklonom, ko se je ena sama stran polastila monopola nad tem bojem. Francoski »Le monde« je pred dnevi odkrito napisal, da je v »diplomaciji držav, ki se osamosvajajo, žal premalo duha, ki je spodbujal te narode na Balkanu k tako odločnemu boju proti fašizmu«.
Prav tako francoski »Nouvel observateur« si je te dni zastavil vprašanje, čemu na Hrvatskem (in v Sloveniji) »ni več govora o partizanskem gibanju«, po katerem je Jugoslavija zaslovela med drugo svetovno vojno. Časnik »Nice - Matin« opozarja, da je bila nekdanja Jugoslavija navsezadnje »simbol boja za svobodo« in da pri današnjih gibanjih za demokracijo in osvoboditev bi morali to izkoristiti »poudarjajoč, da gre za uresničevanje ciljev, ki so bili navzoči že tedaj«.
Podobne ocene pa prinašajo tudi drugi. Ameriški »Washing-ton post« meni, da je to ne le praznina, marveč kar napaka. Londonski »Observer« je te dni med drugim navedel,« da je bil partizanski boj v Jugoslaviji pač zgodovinska vrednota vsega sveta«. In še in še. Pred nedavnim je namestnik britanskega zunanjega ministra Arthur Grey, ki se ukvarja s problematiko vzhoda ter srednje in južne Evrope, sprejel na pogovor bivšega hr-vatskega ministra za obrambo
Šimeta Djodana ter ga brez dlake na jeziku posvaril, da bi morali na Hrvatskem »brž odstraniti vrzel«; se pravi seznaniti svetovno javnost s podatki, ki jih je na pogovoru našteval sam Djo-dan, to je, da je bilo nad 70 odstotkov hrvaških mladeničev v partizanih, da je v bojih za osvoboditev Beograda sodelovalo nad 300 tisoč hrvaških borcev in da se večji del hrvaškega naroda nikoli ni istovetil z »ustaštvom«.
Grey se ni mogel načuditi, čemu hrvatska oblast odkrito ne pove, da so imeli na primer v Srbiji med vojno vrsto izdajalcev (Nediča, Ljotiča in Mihajloviča), da pa so bile po drugi strani hr-vatske osebnosti pri marsičem nosilke partizanskega boja; Tito je kajpak bil prvi med njimi. Sam Čhurchill je konec leta 1943 odstranil predsednika begunske vlade v Londonu, Srba Puriča, češ, da Srbi »ne zaslužijo« tega mesta in postavil pozneje Šuba-šiča, Hrvata in določen čas tudi graditelja nove Jugoslavije.
Djodan je na koncu pogovora priznal, da hrvatsko vodstvo ravna proti koristim hrvaškega naroda, če tako omalovažuje partizansko gibanje. Podobno misel je zdaj, kmalu po novem letu, izrekel na Dunaju tudi Simon Wiesenthal, znani raziskovalec nacističnih zločinov. Konec koncev pa velja omeniti še
vodjo angleške misije pri vrhovnem štabu partizanske vojske Macleana, ki je bil nedavno na obisku v Sloveniji, pa tudi v nekaterih drugih republikah nekdanje Jugoslavije; povsod je kajpak sprejemal procese, ki so v teku, toda hkrati tudi, neposredno in posredno, priporočal pozornost na zgodovinsko partizansko gibanje ter upoštevanje izvirnih motivov, zavoljo katerih je tedaj nastalo in se razvilo.
Skratka, prispevek v osvobodilnem boju, pa čeprav je od tedaj že blizu 50 let, naj bi le postal adut (ne pa, kakor se včasih zdi, celo breme) v današnjih prizadevanjih za dokončno in široko priznanje neodvisnosti in suverenosti. Spoštovanje in podpora izvirnim ciljem osvobodilnega boja sta za novo nastajajoče države na ozemlju nekdanje Jugoslavije dragoceni priložnost in prednost. Diplomacija, ki se zavzema za veliko Srbijo, je žal, s pomočjo srbskih lobijev po svetu, že pred časom uspela prepričati marsikoga, da je srbsko vodstvo domnevno na strani demokracije in NOB, hrvatsko in slovensko pa da sta sestavina domala evropske desnice,- kakor jo pred dnevi v bistvu ugotovil v najnovejši knjigi o razmerah na Balkanu tudi italijanski novinar Dino Frescobaldi.
Skratka, sklicevanje in poudarjanje vrednot osvobodilnega boja bi zlasti v zdajšnjih sklepnih naporih za priznanje, zanesljivo odstranila še marsikatero oviro in pomislek ter prispevala h kristalizaciji politike novih neodvisnih držav, tako notranje, kakor zunanje.
MIRO KOCJAN
____ ________________________--