L
A
J
K
A
Moskva, 11. nov. Sovjetski znanstveniki sporočajo, da Laj-ka še živi. Istočasno so sporočili, da je preletel satelit doslej že čez 5 milijonov kilometrov. Pač pa je drugi satelit prenehal oddajati znake, ker je opravil svojo znanstveno dolžnost. Vsi aparati so bili urejeni tako, da so oddajali znake le teden dni. Na podlagi dosedanjih signalov bodo poskušali priti znanstveniki do nekaterih znanstvenih zaključkov.
Nekateri znanstveniki tudi zatrjujejo, da bo postala Lajka najbrž žrtev znanosti. Čeprav so spočetka zatrjevali, da so
možnosti za povratek Lajke na zemljo, znanstveniki v zadnjih vesteh opuščajo to možnost.
Prvi satelit je povečal čas gibanja okrog zemlje. Sedaj potrebuje že okrog 100 sekund več za svojo pot okrog našega planeta. Menijo, da bo krožil prvi satelit še precej dni, preden bo prišel v gostejše atmosferske plasti, kjer bo zgorel.
*
Pa še najnovejše vesti: Nemška časopisna agencija DPA poroča, da je Lajka pristala živa in zdrava že v petek zjutraj v bližini Moskve. Nadalje pravi ista agencija, da so naleteli nje-
ni dopisniki v Moskvi glede pojasnil o Lajki na molk.
List »Unita«, organ KP Italije, je objavil pred tremi dnevi poročilo svojega moskovskega dopisnika, v katerem pravi, da je bil zadnji obrok Lajkine hrane močno uspavalno sredstvo »po katerem se ne bo nikoli več prebudila«.
Vse to so več ali manj ugibanja, lahko pa upamo, da bodo dali sovjetski znanstveniki že v kratkem sporočilo, kaj je s prvim potnikom, ki potuje po vsemirju.
Londonski listi pa so pred nekaj dnevi objavili dopise svo-
jih moskovskih dopisnikov, v katerih pravijo, da bodo v kratkem pripravili v Sovjetski zvezi tretji satelit. Po izjavi direktorja sovjetskega inštituta za dirigirane izstrelke, profesor Borovodnikova, bo krožil tretji satelit najprej okrog zemlje in nato okrog meseca.
Novi satelit je bil uspešno izstreljen v višino 1500 km nad zemljo. Izdelan je še popolneje od prvega in ima napravo, v kateri potuje z njim živo bitje — psica Malenška. V napravi je umetna hrana za psička, ki je že večkrat poletel v višino 100 do 200 km s posebnimi raketa-
mi. Pes ima pripeto padalo z raznimi aparati, ki bodo znanstvenikom prinesli nove dragocene podatke. Ko se bo avtomatično sprožila naprava in odvrgla napravo s psom, bo ta padala do nekaj kilometrov nad zemljo, potem se bo sprožilo padalo in pes bo pristal na zemlji. Po signalu bodo v Moskvi lahko določili kraj, kamor bo dve do tri ure pozneje padel pes. Je prav lahko mogoče, da bo Malenška prestala tudi to poskusno vožnjo po vsemirju in da se bo vrnila živa. Razni aparati poročajo o razpoloženju psa, o njegovem dihanju itd.

Ž
1
v
A
?
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA POMURJE
MURSKA SOBOTA, 14. NOV. 1957
Leto IX — Štev. 47	Cena din 10.—
JOSIP BROZ TITO
Pridobitve revolucije naj Služijo miril
Z velikim veseljem pošiljam v imenu narodov Jugoslavije vsem narodom velike Sovjetske zveze prisrčne pozdrave, tople čestitke in najboljše želje ob-40-letnici velike oktobrske revolucije. Mi se pridružujemo slavju dve sto milijonov sovjetskih državljanov, ki čutijo na današnji dan v svojih srcih veliko radost in s ponosom gledajo na slavne dneve oktobrske revolucije in na trnovo pot, ki so jo prehodili doslej.
Radost in hlavežnost za te »lavne in velike dneve prevzemata tudi delavski razred vsega sveta in vse napredno človeštvo.
Oktobrska revolucija, idejno ra organizacijsko delo genialnega Lenina, je postala zdaj lastnina že dobre milijarde ljudi na zemeljski obli. Ce je nauk Marža in Engelsa luč, ki je osvetlila protislovja kapital, družbenega sistema in ki je razsvetljevala pota k porajanju novih, boljših družbenih odnosov, je bila velika oktobrska revolucija plamen, ki je v arcih stotin milijonov izkoriščanih in zatiranih na vsem svetu prižgal revolucionarnega duha. Leninov nauk o revoluciji, o revolucionarni dejavnosti, o organizaciji države delovnega ljudstva, o vlogi Komunistične partije v revolucionarnem procesu razvoja od kapitalizma v socializem, o imperializmu na najvišji etapi kapi-tnlizma in mnoga druga njegova genialna dela, so neusahljiv vir, ob katerem so se učili in se uče milijoni ljudi, ki teže za boljšimi družbenimi odnosi, za svobodo in neodvisnostjo — sedmi november 1917 pa pomeni zgodovinsko preokretnico v življenju človeštva. Ta datum pomeni začetek revolucionarnega procesa na pot k socialistični preobrazbi sveta.
Mnogi izmed nas se spominjajo, da je oktobrska revolucija odločilno vplivala na hitrejši zaključek prve svetovne, imperialistične vojne. Milijoni delovnih ljudi, ki so bili izpostavljeni smrti v vlažnih strelskih jarkih, so z velikanskim veseljem sprejeli vest o veliki oktobrski revoluciji, ki je pomenila začetek konca medsebojnega uničevanja ljudi, ki niso vedeli, za kaj umirajo. Z nepremagljivo silo je zažarela Inč revolucije, ki je milijonom vojakov odkrila ves nesmisel medsebojnega pokola, in ljudje, delavci in kmetje, ki so si štab dotlej nasproti, so podirali žične pregraje in se objemali v bratskem zanosu. »Mir brez aneksij in distribucij! Vso oblast delavcem in kmetom!« je močno odmevalo z enega konca »veta na drugi in napovedovalo novo dobo človeštva. To so bili veliki dnevi, ki so v temeljih pretresli svet, vzbudili upanje vseh zatiranih in izkoriščanih, med sovražniki nove družbene preobrazbe socializma pa strah.
Mi tiho, in rodovi se bodo učili tega, kako velikanske te-
žave je morala premagati Bolj-ševiška partija, da je organizirala in ubranila novo oblast delavcev in kmetov pred vsemi možnimi kontrarevolucionarji in tujo intervencijo, katere cilj je bil zadušiti mlado sovjetsko republiko delavcev in kmetov.
Prva svetovna vojna je privedla že tako nerazvito in zaostalo carsko Rusijo do roba gospodarskega propada. Državljanska vojna in tuja intervencija sta potem povzročili strašno materialno opustošenje in velike človeške žrtve, predvsem najbolj zavednih ljudi, ki so padali v boju, da bi obvarovali sovjetsko oblast poskusov upostavitve zemljiške gospode in kapitalizma. Vse to je privedlo do izredno težavnih pogojev za oblikovanje novih proizvajalnih sil in izgradnjo socializma. Morda se v zgodovini nikoli nobena nova družbena formacija ni porajala iz pogorišč in pepela s tolikšnimi človeškimi žrtvami, s tolikšnimi mukami in trpljenjem, kakor se je morala porajati mlada sovjetska republika. Mi, sodobniki takratnega doga-
janja, smo z občudovanjem gledali, kako je Boljševiška partija z velikim Leninom na čelu in po zaslugi njegovih ogromnih ustvarjalnih in organizacijskih sposobnosti premagovala malone nepremagljive težave in zgradila močne temelje nove socialistične družbe. Tako so gledali na to tudi poznejši rodovi.
Nova sovjetska oblast, prva socialistična država, je bila svetilnik za delavski razred vsega sveta. Bila je ogromna moralna podpora v boju delavskega razreda kapitalističnih dežel proti brezobzirnemu izkoriščanju in zatiranju.
Tudi pri nas, v stari, pa pol fevdalni in na pol kapitalistični Jugoslaviji, je sprožila oktobrska revolucija v vrstah delavskega razreda in revnih kmetov močan revolucionarni odmev. Brezobzirno izkoričanje delavskega razreda po komaj nastali mladi jugoslovanski buržoaziji, željni obogatitve, in splošno obubožanje dežele kot posledica prve svetovne vojne, sta bila zelo plodna tla za razvoj revolucionarnih sil. Že leta 1919/20
je bila ustanovljena ena največjih komunističnih partij v Evropi, ki je prišla v jugoslovansko Ustavodajno skupščino z 58 poslanci. Strah pred naraščajočim delavskim gibanjem, zlasti pa pred avantgardo delavskega razreda — Komunistično partijo Jugoslavije — je prisilil buržoazijo z monarhijo na čelu, da je segla po najbolj drastičnih ukrepih. Komunistično partijo so leta 1921 postavili izven zakona, njene mandate v skupščini so razveljavili in uveljavili zakon o zaščiti države, ki je onemogočal sleherno zakonito dejavnost in boj delavskega razreda proti izkoriščanju, kakor tudi bolj proti narodnemu zatiranju.
Komunistična partija Jugoslavije je bila nad dvajset let v strogi ilegalnosti in v najtežavnejših pogojih buržoaznega terorja edina revolucionarna sila v boju delavskega razreda za njegove koristi. Nad dvajset let je bila ilegalna Komunistična partija Jugoslavije edina vez med narodi Jugoslavije in Sovjetsko zvezo, ker so napravile
kapitalistične velesile iz Jugoslavije umetno utrdbo za boj proti Sovjetski zvezi. Narode Jugoslavije so varali z najrazličnejšimi sredstvi propagande, lažmi in obrekovanji ter jih hujskali proti edini deželi socializma — Sovjetski zvezi. Komunisti Jugoslavije so v najtežavnejših pogojih razbijali to obrekovanje in laži, pojasnjevali narodom Jugoslavije socialistični
družbeni razvoj v Sovjetski zvezi in govorili o velikanskih naporih delavskega razreda in vseh narodov te dežele, da bi si skovali veliko in srečnejšo prihodnost. Stotine in tisoče komunistov so v teh dvajsetih letih poslali na dolgoletno prisilno delo zaradi njihove revolucionarne dejavnosti in odkrivanja resnice o Sovjetski zvezi.
(Nadaljevanje na 2. strani)

Edvard Kardelj na slavnostni seji Vrhovnega Sovjeta ZSSR
Socializem je sila
Moskva, 7. nov. Na seji Vrhovnega sovjeta, ki je bila sklicana ob 40-Ietnici oktobrske revolucije, je govoril tudi podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj.
Na začetku je izrazil veselje, da lahko narodom SZ in njihovi KP posreduje tople pozdrave ih čestitke narodov FLRJ in jugoslovanskih komunistov.
Ko je poudaril, da je bila oktobrska revolucija prelomnica ne samo v zgodovini narodov SZ, ampak tudi v zgodovini vsega človeštva je Edvard Kardelj nadaljeval:
»Pred očmi milijonov ljudi širom po svetu je vstala veličastna, nepozabna postava, postava borca-revolucionarja, človeka-komunista, postava velikega Lenina. Njegove besede so odmevale po vseh celinah, budile želje in upanje v milijonih delovnih ljudi, vzbujale strah med sovražniki delavskega raz-reda, sovražniki socializma.«
Ko je omenil boljševiško partijo kot gibalno silo tega veličastnega družbenega valovanja, je podpredsednik Kardelj dejal:
»Od tega trenutka dalje idejni valovi te velike revolucije in globokih družbenih preobratov, ki jih je sprožila, prodirajo v vse dežele sveta ter spreminjajo njegovo podobo in družbeno sestavo z najrazličnejšimi obli-
kami in potmi politične, gospodarske in druge družbene akcije najnaprednejših sil človeštva.«
Tudi narodi Jugoslavije, ki so takrat ječali pod jarmom vojne, izkoriščanja in nacionalnega suženjstva, so pozdravili oktobrsko revolucijo in Lenina kot znamenje nove dobe. To navdušenje je prišlo do izraza v sodelovanju 30.000 Srbov, Hrvatov, Slovencev, Makedoncev in Črnogorcev v vrstah Bdeče garde in Rdeče armade v oktobrski revoluciji, ki so postali v ognju revolucije takšni junaki, kakor so Aleksa Dundič, Danilo Serdič in drugi (ploskanje).
Podpredsednik Kardelj je na-to govoril o revolucionarnana razpoloženju množic v prvih letih po oktobrski revoluciji v Jugoslaviji. Toda čeprav takrat pri nas ni bila izvojevana odločilna zmaga, je oktobrska revolucija vlila ogromno sile in zaupanje v prihodnost delavskemu razredu in kmetom Juge-slavije. Leta 1919 je bila ustanovljena KP Jugoslavije, ki je
(Nadaljevanje na 4 strani)
Novi okrajni odbor konstituiran Miha Marinko:
»Pomurje ni zaostala pokrajina"
V ponedeljek predpoldne je bil na seji obeh zborov OLO v Murski Soboti izvoljen za predsednika OLO tovariš Rudi Čačinovič, za podpredsednika OLO tovariš’ Joško Slavič, za predsednika okrajnega zbora tovariš Franc Rogi, za predsednika zbora proizvajalcev pa tovariš
Predsednik OLO — Rudi Čačinovič
Stefan šabjan. Istočasno so bile tudi nekatere spremembe statuta, tako da je pridobil OLO še tri nove svete s tem, da je gospodarski svet razformiran v svet za obrt in industrijo in svet za blagovni promet in turizem. Iz sveta za šolstvo je izločena predvojaška vzgoja in telesna vzgoja, zaradi česar je
formiran samostojni svet za telesno vzgojo. Tako je zdaj pri okrajnem ljudskem odboru 12 svetov.
Tega zasedanja se je udeležil tudi predsednik Ljudske skupščine Slovenije, tovariš Miha Marinko, ki je ob zaključku seje pozdravil novo izvoljene ljudske odbornike. Ob tej priložnosti je poudaril veliko politično zavest prebivalstva v Pomurju, kar je bilo očitno pri zadnjih volitvah v občinske ljudske odbore. Tovariš predsednik Miha Marinko je s tem v zvezi podčrtal velik napredek, ki ga vidi človek, ki Pomurje občasno obiskuje. Predvsem velika udeležba na volitvah in s tem očitovana velika afirmacija pozitivnega političnega dojemanja naše socialistične stvarnosti, je poudaril tovariš Marinko, so moralne osnove, ki dajejo opravičeno pričakovati, da bodo te sile v Pomurju uspešne v boju s težkimi nalogami, pred katerimi »o občinski ljudski odbori in okrajni ljudski odbor.
Z današnjim dnem uresničeno zakonsko določilo, da se po delegatskem sistemu izvoli okrajni ljudski odbor, je dejal tovariš Marinko, se uresničuje načelo, da je funkcija okrajnega ljudskega odbora v tem, da koordinira razvoj občinskih ljudskih odborov, da delo teh
ne bi nasprotovalo osnovni smeri. Pomurski okraj ima vse pogoje, da olajša enotno smer. Nasprotujočih sil, je poudaril
tovariš Marinko, pravzaprav v Pomurju ni. Interes političnih sil je, izdelati in izvojevati sodelovanje v kmetijstvu in vsem ostalem gospodarstvu.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Preds. LS LRS — Miha Marimko
Cepljenje preti stroški paralizi
Zdravstveni dom Murska Sobota sporoča, da bo na območju občine Murska Sobota cepljenje otrok proti otroški paralizi v tednu od 18. do 23. novembra Cepljeni bodo vsi otroci, rojeni v letih 1951 do 1956 in v mesecih januar, februar in marec 1957. leta.
Starši, ki imajo otroke do sedem let starosti, bodo v teh dneh prejeli vabila s točno določenim datumom, uro in krajem cepljenja. V primeru, da kdo po pomoti ne bi prejel vabila, prosimo, da svojega otroka kljub temu privede k cepljenju!
Cepljenje stane za otroka 600 din in je plačljivo v dveh obrokih. Prvi obrok (300 din) se bo pobiral pri prvem cepljenju. Socialno ogroženim bo cepljenje plačal ObLO M. Sobota.
Zdravstveni dom M. Sobota
Obletnica
Prvega novembra so minila 3 leta, odkar so se pričeli boji p Alžiru. Nič koliko je bilo v teh treh letih obsodbi, upornikov, še več pa odobravanja teženj alžirskega ljudstva. Tako so izvojevali o teh treh letih Alžirci precejšnjo zmago — dokazali so pravico odločanja o svoji državni ureditvi, brez kakršnega koli vmešavanja prejšnjih pokroviteljev. Odbijajoč ose proteste Alžir-cev glede svobodnega odločanja je poslala Francija doslej o Alžir okrog 400.000 vojakov in potrošila za to akcijo milijarde frankov. Toda alžirskega problema niso mogli doslej razvozljati s silo.
Francozi poskušajo opravičiti posredovanje z vojsko v Alžiru bolj z gospodarskega kot s političnega vidika. Toda Alžir je že dosegel tako splošno razvojno stopnjo, da tudi ti argumenti ne pomagajo prav nič, čeprav v splošni imperialistični politiki to ni nič novega.
Alžirska vstaja meša račune vsem francoskim politikom. Kako trdovratno vztrajajo Francozi pri svojih zahtevah kaže tudi to, da se doslej no bena izmed neštetih francoskih vlad ni strinjala s predlogom Alžircev: priznati neodvisnost, nato pa pričeti s pogajanji. Tako Pariz odbija vse predloge, ki bi pripomogli k rešitvi vprašanja Alžira brez posredovanja smodnika. Stara fraza francoske politike je, da so Alžirci sv Alžiru živeči Francozu. Te trditve nočejo spremeniti kljub izpodbijajočim dokazom. Izhajajoč iz takih in podobnih trditev torej ni nič čudnega, če Francozi svojega načrta ne morejo uresničiti. Poleg vsega tega je za Francoze značilno tudi to, da so od leta 1919 o vojnem mete-žu. Kaj pa pomeni vojna, pa čeprav samo partizanska, dovolj zgovorno govorijo izdatki za vojne potrebe.
Zahteve Alžira so nedvoumne. Alžirci ne želijo nič drugega kot svobodo, še bolj morda zaradi tega, ker so dobili sosedje, Tunis in Maroko, mnogo več avtonomnih pravic, ki jim omogočajo nadaljnji razvoj po čisto naravni poti. Ko stopajo Alžirci v četrto leto svojega osvobodilnega boja, upajo, da bodo uveljavili svoje pravice. Pri tem upajo tudi na precejšnjo pomoč Združenih narodov, ki prav tako) iščejo način za premirje te nepotrebne vojne.
Bilanca francoske politike do Alžira je negativna. Ta avantura, ki je veljala Francijo doslej tl tisoč vojakov, bo Parizu dokazala, da ni mogoče restavrirati nekaj, kar je že zdavnaj preživeto. Razen tega pa gre tukaj tudi za ugled Francije v svetu. Kakšen pa bo ta, Francozom menda ni poolnoma vseeno.
Požar v Ivanjševcih
V minulem tednu je zgorelo ostrešje hiše in manjše gospodarsko poslopje, kjer je bila spravljena slama in seno, last Franca šiška v Ivanjševcih pri Sp. Ščavnici. Ogenj je po vsej verjetnosti nastal zaradi slabega dimnika, ker so skozi reže med opeko uhajale iskre in zanetile ogenj na slamnatem delu strehe, ko so kuhali žganje. Škoda znaša okrog milijon dinarjev in je le delno krita z zavarovalnino.
OB 40-LETNICI ?
OKTOBRSKE REVOLUCIJE
(Nadaljevanje s 1. strani)
In ko so napočili bridki in usodni trenutki fašistične agresije, so narodi Jugoslavije izpričali svojo zvestobo in prijateljstvo do narodov Sovjetske zveze s tem, da so že prve dni zahrbtnega napada hitlerjevih fašističnih tolp na ZSSK na poziv in pod vodstvom Komunistične partije začeli najtežavnejši in najbolj krvavi boj v svoji zgodovini. V tistih težavnih letih neenakega boja z okupatorji smo mi zmerom imeli pred očmi nadčloveške napore, ki so jih morali prispevati sovjetski narodi v prvih letih oblasti delavcev in kmetov, da bi ubranili mlado sovjetsko republiko pred navalom od vseh strani. Mi smo imeli pred očmi junaški boj sovjetskih narodov proti strašnemu hitlerjevskemu stroju v veliki osvobodilni vojni. Junaška obramba Moskve, Stalingrada in Leningrada ter druge zmage sovjetske vojske nad fašističnimi osvajalci so bile za nas zgled in viri moralne moči, ki so nam pomagali, da smo vzdržali v boju, in ne samo vzdržali, marveč da smo številnim okupatorskim in kvizlinškim tolpam zadajali tudi občutne udarce.
V	ognju osvobodilne vojne, v katerem so se v Jugoslaviji znašli na eni strani Komunistična partija z delavskim razredom in vsemi naprednimi silami, ki so sovražile fašizem in mračno minulost, na drugi pa okupatorji in domači kvizlingi, ki so izdajalsko pomagali okupatorju v boju proti narodnoosvobodilnemu gibanju, v tem neenakem in težavnem boju navdihnjeni z naukom Marxa, Engelsa in Lenina ter izkušnjami velike oktobrske revolucije, smo začeli graditi temelje za novo socialistično družbeno ureditev v Jugoslaviji.
Narodi Jugoslavije, zdaj enotni kakor še nikoli v svoji zgodovini, uspešno grade svojo boljšo bodočnost — socializem.
Brez velike oktobrske revolucije in njenih pridobitev, brez zmage protihitlerjevske koalicije nad hitlerjevskimi armadami v drugi svetovni vojni, v kateri je sovjetska vojska — otrok oktobrske revolucije — vzdržala glavno breme, še danes ne bi bilo izgradnje socializma v deželah ljudske demokracije in tudi ne v Jugoslaviji. Narodi v teh deželah brez močnega moralnega in revolucionarnega vpliva velike oktobrske revolucije in dežele socializma — Sovjetske zveze — ne bi imeli pogojev ne možnosti, da sami, vsak zase, spremene stari družbeni red in urede vprašanje svojega razvoja in oblike družbene ureditve. To so zgodovinska dejstva, ki jih ne smemo nikoli pozabiti.
V	sedanjih zamotanih mednarodnih dogodkih, ko so nebo nad človeštvom znova zastrli temni, grozeči oblaki, ko trdoglava politika protagonistov nasilja in vojne znova ogroža mir, ko ogrožajo mir vsi tisti reakcionarji, ki se z raznimi pretvezami vztrajno bore proti napredku, proti socializmu kot univerzalnemu sistemu bližnje prihodnosti, morajo pridobitve velike oktobrske revolucije služiti velikemu cilju, za katerim teži miroljubni svet, namreč miru, za miren ustvarjalni razvoj socializma in za pravilne socialistične odnose med deže-
lami, ki že grade socializem, morajo biti vse socialistične sile popolnoma enotne, kajti samo tako bo socializem privlačen ne samo za delavski razred kapitalističnih dežel, marveč tudi za vse napredne ljudi na svetu. To pa je imperativ doslednega internacionalizma.
Težko je zagotoviti mir in nagel razvoj socializma v sedanjih mednarodnih protislovjih in nevarnostih novih vojnih spopadov; to je možno edinole v miroljubni in aktivni koeksistenci med narodi in državami z različnimi družbenimi redi. V konstruktivnem tekmovanju na področju gospodarstva, na področju znanosti in družbenega razvoja človeštva nasploh se lahko človeštvo obvaruje nove katastrofe, prav tako pa tudi pride do spoznanja o vrednosti in prednosti novega družbenega
reda — socializma.
Narodi Jugoslavije proslavljajo ta veliki datum v zgodovini skupaj z narodi Sovjetske zveze, z deželami socializma in delovnimi ljudmi vsega sveta v trdni veri, da bodo sile socializma, sile naprednega človeštva znale in mogle ohraniti mir ter zagotoviti miren ustvarjalni razvoj socializma, ki že zdaj čedalje bolj dobiva podobo svetovnega reda.
Nova doba človeštva, ki jo je napovedala in katere prve temelje je zgradila oktobrska revolucija, dobiva zdaj čedalje jasnejše in čedalje popolnejše oblike ne glede na močan odpor reakcionarnih sil, ki si z vsemi sredstvi, vštevši grožnjo z vojno, prizadevajo, da bi obrnile kolo zgodovine nazaj in preprečile zmago tistega, kar je zgodovinsko neogibno.
Bevonove izjave v zda
NEW YORK, 12. nov.(AFP, Reuter). Voditelj britanske laburistične stranke Aneurin Bevan se je zavzel za sklicanje konference najvišji predstavnikov zahodnih držav in Sovjetske zveze. Ko je govoril na tiskovni konferenci ob koncu svojega zasebnega obiska v ZDA, je Bevan rekel, da privolitev v sovjetsko pobudo za sklicanje take konference ne more škoditi, pač pa lahko samo koristi.
Ko je govoril o situaciji, ki je nastala po izstrelitvi sovjetskih umetnih satelitov, je Bevan izjavil, da je presenečen zaradi načina, kako so Američani reagirali na ta dogodek. Po njegovih besedah so bili uradni krogi v ZDA pripravljeni napraviti korak, ki naj bi pripeljal do zboljšanja od-nošajev med državami Vzhoda in Zahoda, če bi Sovjetska zveza ne iztrelila v vse
mirje svojih satelitov. Toda Američani menijo, da bi zdaj tako ravnanje utegnili razlagati kot znamenje slabosti,« je dejal Bevan, ki je potem dodal: »Na splošno menim, da so ameriški državniki zdaj negotovi in so veliko manj samozavestni, kot sem pričakoval.«
Voditelj britanskih laburistov je izrazil mnenje, da Velika Britanija spričo sovjetskih znanstvenih dognanj lahko izvaja daleč večji vpliv na ameriško zunanjo politiko, kakor je to uspevalo prej, vendar pa sedanja britanska vlada tega ne more, »ker nima čistih rok«.
Ko se je dotaknil srednje-vzhodnih vprašanj, je Bevam izjavil, da bi priznanje sedanjih sovjetskih položajev na področju Bližnjega vzhoda pomenilo najpomembnejši pri--spevek k miru.
MIHA MARINKO
Napak ne smemo ponavljali
(Nadaljevanje s 1. strani)
Omenil je, da je bilo v preteklosti posredovanje v personalnih vprašanjih tako, da je koristilo skupnosti in ni imelo namena žaliti posameznike, ki jih je potrebno upoštevati po njihovi vrednosti in pustiti, da njihove sposobnosti pridejo do izraza. Takšen postopek je od zadnjih volitev videti uspešen. Tudi v Pomurju je sodelovalo na vseh področjih že veliko število prebivalcev, a razvoj zahteva še širši krog sodelavcev, da bi lahko vso dejavnost obvladali, zlasti na političnem področju in v komunalnem sistemu. Toda ob uspehih v preteklosti, je dejal tovariš predsednik, moramo znati objektivno in pravilno oceniti tudi napake, ki jih ne smemo ponavljati.
V Pomurju je važno, da težimo za čimvečjo politično homogenostjo. Možno je, d apri-de v tem Dodročju do različnih gledišč, toda če pustimo, da se heterogena gledanja uveljavljajo, se nam lahko kopičijo nepotrebne težave. Tov. Marinko je opozoril zlasti na tiste sile, ki imajo konservativne koncepcije in zastopajo trenutne interese malega kraja ali posameznikov. Poleg teh so takšni, ki namerno širijo menje, da po likvidaciji kmetijskih delovnih zadrug nameravamo z novimi metodami omejevati individualnost kmetov. Zaradi teh je potrebno nenehno poudarjati dejanski materialni in tudi kulturni napredek, ki ga ni bilo mogoče doseči na konservativni način. Opozarjati je potrebno na perspektivo z vsemi podrobnostmi, ki jih terja naš bodoči napredek.
Pomurski okraj je bogat, je dejal tovariš Marinko, pogoji za hiter razvoj blaginje so ugodni in možen je silen dvig kmetijske proizvodnje. Veliko je najrazličnejših možnosti z modernim racionalnim delom še povečati izvore dobrin. S tem pa se doseže tudi preobrazba miselnosti, kar je zelo pomembno. Zato je za občinske in okrajni ljudski odbor važno vprašanje premiš-
ljene daljnosežne politike, zlasti v zvezi z demokratizacijo družbenega upravljanja, v zvezi s čimer nastopa vrsta novih zakonov, ki odrejajo naš gospodarski sistem in na katerih so zlasti občinski ljudski odbori in tudi okrajni ljudski odbori zainteresirani, ker gre za njihovo afirmacijo. Ti zakoni, ki jih poznamo po zakonu o delitvi dohodka, budže-tiranja, razmeni blaga, osamosvojitvi podjetij, zunanje trgovine itd. in jih je treba sprejeti za čim večje mobiliziranje iniciative za razvijanje stalnosti in smiselnosti gospodarjenja na daljši rok, zahtevajo maksimalno prizadevanje KZ in gospodarskih ter ostalih či-niteljev.
Potrebnih bo več razprav o vseh možnostih, zlasti na politični osnovi, da bo mogoče zaokrožiti in s silami Pomurja najti gledišča, stališča in program', ki ga je potrebno uveljaviti. Za občine je zlasti važno, da se bodo v bodoče vse budžetske potrebe ObLO krile proračunske potrebe ObLO krile iz dela proračunskih dohodkov na osnovi osebne potrošnje oz. zasluška. Nadalje je tov. Marinko govoril o orientaciji v kmetijstvu in poudaril potrebo po prepričevanjih z dejanji, katerih rezultati bodo dokaz prednosti naše socialistične politike. Posebno je to važno v uvajanju racionalnega izkoriščanja delovne sile, ki je je v Pomurju preveč ter se za-posljuje z odvečnim ročnim delom. Ko je tovariš Marinko govoril o odnosih na vasi, je rekel; »Mi, komunisti, nimamo nobenega interesa pognati kmeta z zemlje, toda odločni smo v tem, da onemogočimo vsako izkoriščanje.« Pri tem pa je poudaril važnost industrijskega načina obdelovanja zemlje v kooperaciji in omenil, da poleg sprejetega zakona o racionalnem izkoriščan iu obdelovalnih zemljišč izide tudi zakon o načinu arondacije zemljišč, to pa zato, da nam primitivizem ne bo oviral napredka.
Paziti pa moramo, je dejal tovariš Marinko, da nam veliko in odgovorno delo v kme-
tijstvu ne bo ovirula nesposobnost trgovine. Tu je potreben aktiven poseg ObLO in zadružnih ter ostalih organizacij. Tovariš Marinko je navedel med drugim tudi nekaj primerov parazitskega monopolizma, posredništva, ki se ga je treba otresti in menil, da je »nemogoče dopustiti, da bi kljub obilnemu pridelku krompirja padle cene pod osem din po kilogramu in semenskemu pod dvanajst din za kg.< Vse je odvisno pač od dobrega poslovanja trgovine, kjer je potreben maksimum iniciative, hitro iskanje tržišč itd. Ob kritični oceni stanja v trgovini v preteklosti pa ne more biti opravičil za težave, ki so nastale iz subjektivnih vzrokov, kar je potrebno s političnim in upravnim posegom onemogočiti.
Zelo pomembno pa je tudi pravilno izkoriščanje delovne sile. Občine in okraj si morajo to prizadevati v lastnem interesu. Tovariš Marinko je opozoril na možnost, da večje
tovarne in podjetja iz industrijskih centrov lahko razširijo svoje obrate v krajih, kjer je na razpolago delovna sila, kar je značilno zlasti za Pomurje in da v provizorijih, če ne drugače, začno s proizvodnjo, za kar jim je poleg strokovnjakov in nekaj strojev potrebnih le nekaj investicijskih sredstev, pri čemer pa odpadejo stanovanjski in drugi problemi. S tem v zvezi je upoštevati tudi zakon ponudbe in povpraševanja v odnosu na delovno silo, s čimer nastane določena razlika v ceni delovne sile, v korist občine ia posredno v korist prebivalstva občine. Seveda do izkoriščanja ne sme priti.
»Menim, da je to, kar sera povedal,« je dejal ob zaključku tovariš Marinko »približna ilustracija reševanja problemov v korist prebivalstva ia 'skupnosti. Menim, da je že davno minil čas, ko smo lahko govorili o gospodarski ali politični zaostalosti Pomurja.«
V. S.
PRIPRAVE ZA SESTANEK ATLANTSKE SKUPNOSTI
NI NEVARNOSTI
PARIZ, 12. nov. (Tanjug). Zaradi pomanjanja tesnega sodelovanja in zaradi protislovij med deželami članicami Atlantske zveze, so parlamentarci petnajstih dežel izrazili glede tega veliko zaskrbljenost. Zahtevali so nujne ukrepe, da bi vskladili akcije, predvsem na političnem, znanstvenem in gospodarskem področju. Zato proučuje okrog 209 za-padnoevropskih in ameriških parlamentarcev v Parizu splošni položaj in pereče probleme dežel Atlantske skupnosti. To je pripravljalno delo za sestanek Atlantske skupnosti, ki bo 16. decembra v Parizu.
Sodelovanje včlanjenih dežel na političnem torišču je rodilo sadove, ki so nas malone razočarali, je izjavil v političnem poročilu britanski delegat, ko je analiziral akcije posameznih vlad Atlantske zveze v zadnjem letu. Pripomnil je, da vlade včlanjenih dežel v sedanjih pogojih niso mogle najti platforme za sodelovanje razen na vojaškem področju.
Poročilo o vojaških straneh Atlantske zveze je zbudilo največjo pozornost, pa tudi resne skrbi, ker govore o »nevarnosti, da bi vojska atlantskih dežel razpadla«. Delega-
ta Belgije in Holanske sta namreč noudarila, da so atlantske dežele v Evropi zadnje mesece preosnovale svoje armade, vtem ko je Francija večino svojih pehotnih in mehaniziranih polkov poslala v Alžir.
V tej zvezi so parlamentarci opozorili na trenja med ZDA in Veliko Britanijo na eni ter kontinentalnimi članicami Atlantske zveze na drugi strani. Kritizirali so tudi vrhovnega poveljnika, ameriškega generala Norstada, ki »razvoja kontinentalnih armad ni znal obrniti v enotno smer«.
Ena najbolj popularnih organizacij je brez dvoma Zveza borcev NOV. To vidimo tudi na severni meji naše ožje domovine v Pomurju, ko se množice ljudi iz vseh krajev zgrinjajo, kadar je kaka proslava vezana na dogodke iz NOB. Ljudstvo visoko ceni organizacijo ZB NOV — in daje vso priznanje preživelim borcem, aktivistom in vsem onim, ki so na kakršenkoli način sodelovali v krvavi 4 letni borbi proti pohlepnemu zavojevalcu in njegovim pomagačem — domačim izdajalcem, v boju za nacionalno in socialno osvoboditev, s pieteto pa se spominja vseh padlih na bojnih poljanah in umrlih v zloglasnih koncetracijskih taboriščih, kjer so ostajale ožgane kosti našega ljudstva. Da, vsak 10 Jugoslovan je daroval svoje dragoceno življenje za ideale socialistične revolucije in za lepše in srečnejše življenje sedanje in prihodnjih generacij. Tudi ta lepi del slovenske zemlje — Pomurje je častno doprinesel svoj delež pri osvoboditvi zasužnjene domovine — in v povojnem obdobju aktivno sodeluje na vseh področjih.
Po reformiranju radgonskega, lendavskega in ljutomerskega okraja se je Pomurje zdrtažilo v eno celoto z središčem v Murski Soboti. Izmed 10 občin sedanjega soboškega okraja, so v 8 občinah osnovani ob-činsik odbori ZB NOV. Skupno število vseh članov ZB NOV je nekaj nad 2000. Občinske in osnovne organizacije so več ali manj aktivne pri svojem delu za skrb za otroke padlih borcev in žrtev fašističnega
nasilja, pri spomeniški in muzejski dejavnosti, urejevanju grobov itd.
V vseh povojnih letih so bili v Pomurju postavljeni že mnogi spomeniki in odkrite številne spominske plošče, ter se je na ta način Pomurje že v mnogočem oddolžilo spominu umrlih. Toda mnogo je ljudi, ki menijo, da je odkrivanje spomenikov in spominskih plošč le domena organizacije ZB NOV. To naziranje je v osnovi zgrešeno. To delo je stvar družbe in vseh družbenih organizacij. Zveza borcev pa mora pri teh plemenitih akcijah odigrati vlogo iniciator-ja in organizatorja. Sicer je res, da si gradnjo lepih spomenikov lahko privoščijo predvsem ekonomsko močnejši kraji, ki imajo na razpolago dovolj finančnih in ostalih sredstev, brez ozira na vlogo, ki jo je dotični kraj odigral v NOB. Izrazito partizanske vasi pa kaj takega ne m 'rejo izvesti same ter morajo moledovati za pomoč pri vseh koncih in krajih, čestokrat naletijo tudi na gluha ušesa pri odgovornih ljudeh. Odgovor je kratek »Nimamo finančnih sredstev!« Res je, da so denarna sredstva omejena, vendar pa bi se kljub temu, z dobro voljo vseh, dalo premostiti težave in bi v bodoče morali posvečati več pažnje krajem, kjer so se v dobi NOB zadrževale edinice NOV in so ljudje delili zadnjo skorjo kruha s partizani.
Osnovna organizacija ZB NOV v Raz-križju je za letošnje leto sklenila odkriti spominsko ploščo, ki naj bi po predračunu stala okrog 60 tisoč dinarjev. Okrajni od-
bor ZB NOV Murska Sobota je v okviru svojih možnosti podprl to akcijo, kakor podpira vse druge, toda treba razumeti, da odbor nima veliko denarja.
Krajevna organizacija ZB NOV v Gornji Radgoni pa namerava na Dan republike odkriti dva spominska kamna in to: Mariji
Predsednik okrajnega odbora ZB — Rudi Rapl
Rožman, prvi sekretarki LMS za vas Police in Francu Horvatu, obveščevalcu in aktivistu za radgonski teren. Oba sta bila zverinsko mučena in nato ubita. Odbor je že predložil načrt za spominska kamna in
NEKAJ O DELU ORGANI-
predračun v znesku nekaj nad 50 tisoč dinarjev. Tudi to akcijo je finančno podprl naš Okrajni odbor ZB. Poslali so na vpogled tudi besedilo, ki ga bodo vklesali v spominska kamna. Besedilo se glasi:
In tu ležiš, s krvjo oblita ubil te krvoses je Vlas, nad Tabo svoboda se svita, vse dala si za novi čas!
V	spomin nesmrtni junakinji Rožman Mariji, prvi sekretarki LMS Police, ubiti na tem kraju dne 20. II. 1945.
KO ZB NOV Gornja Radgona
Drugi napis je sledeči:
Ves nem ležiš, a vendar govoriš:
»Vse dal sem ljubljeni svobodi!« Čeprav, junak, nevzdramno spiš, živeli bodo v Tebi mladi rodi.
V	spomin nesmrtnemu junaku Horvat Francu, kurirju in obveščevalcu NOB — ubit na tem kraju dne 10. III. 1945.
KO ZB NOV Gor. Radgona
Ta napisa sta verjetno izpod peresa Manka Golarja in sta po mojem mišljenju posrečena in primerna za vklesanje.
Precej dela ima okrajni odbor ZB z reševanjem raznovrstnih prošenj in pritožb, ta in ta organizacija prosi za finančno po-
moč, posamezni socialno ogroženi člani ZB prosijo za enkratno podporo, drugemu se je zgodila krivica, nekje je spet bil brezdušen odnos do partizanskih sirot itd. Komisija za prošnje in pritožbe se redno sestaja. Vso skrb posveča otrokom padlih borcev in žrtvam fašističnega nasilja in intervenira, kjer je to potrebno. Imamo pa tudi primere, ko hočejo bivši borci uveljavljati tudi neke predpravice. To seveda ne more biti. V mislih so mi besede tovariša Rankoviča, ki je dejal: »Bivšim borcem vso skrb, a ne privilegije«. V letošnjem poletju je bila
Za naš list napisal:
večja skupina otrok na letovanju v Verudici pri Puli, manjša skupina pa je bila poslana na višinsko letovanje v sosednjo republiko Avstrijo. Med tem ko so drugi okraji o taborenju na dolgo in široko pisali, pa je šel ta dogodek o otrocih iz Pomurja neopazno mimo nas.
Sestav vodilnega osebja za taborjenje je bil posrečeno izbran. Pod dobrim in skrbnim vodstvom upravnice Helene Sreš, pedagoga Franca Hajnška in Stefana Sreša, zdravnice dr. Talany-Pfajferjeve in ekonoma prvoborca Staneta Cerviča-Bojana, so se
POMURSKI VESTNIK, 14. nov. 1957
2
Dobra „LETINA“
Sezono v zdravilišču Slatina Radenci je bila s 1. novembrom končano. Vrata priljubljenega zdravilišča so se zopet za-
Erla do spomladi. Tako še letos, prihodnje leto pa bodo, vsaj tako pravijo, sezono »potegnili« tudi čez zimo, kar je že dolgo želja bolnikov ...
Letošnja sezona je bila, lahko rečemo, zelo dobra. Vodja reče cepcije tov. Stane nam je ob zaključku rad postregel z nekaterimi podatki. Kljub temu, da letos še niso bile urejene indikacije za bolezni srca, so imeli v primeri z lanskim letom enkrat toliko gostov in nočnin. Lani 1430- gostov — 21.450 nočnin, letos 2.831 gostov 42.465 nočnin. S tem, da je postalo zdravilišče zdravstvena ustanova, se je število gostov podvojilo. Tudi število inozemskih gostov je letos naraslo. Lani jih je bilo 195, letos 324. Najboljši je bil obisk v zdravilišču od 15.
julija do 15. septembra, ko so bile vse sobe zasedene in je čestokrat zmanjkalo prostora. Mnogi gostje so iskali sobe tudi pri zasebnikih. Čim bodo urejene inikacije za bolezni srca, se bo število gostov še znatno povečalo.
Za ureditev indikacij za bolezni srca se zdaj na podlagi analiz zavzemajo zdravilišče, zdravnik dr. Kline in predsednik društva balneologov iz Rogaške Slatine. Zelo se je zavzel za stvar tudi zvezni poslanec Ivan Kreft. Končno besedo bo izrekel seveda Zvezni zavod za zdravstvo v Beogardu, ki stvar
proučuje. Ker kažejo vsi znaki, da je zdravljenje srčnih bolezni v Radencih uspešno, bodo indikacije za bolezni srca urejene verjetno z novo sezono. V tem primeru bo začelo zdravilišče sezono že s 15. aprilom.
Ker se že dolgo govori tudi o uvedbi zimske sezone, smo se pozanimali tudi za to stvar. Nedavno so vse naprave v Terapiji pregledali inženirji, ki sedaj pripravljajo načrte za centralno kurjavo. Tako bo Terapija že, prihodnjo zimo usposobljena za zimsko obratovanje. V poslopju Terapije bodo po novem tudi restavracija, kuhinja in pitna dvorana. Za vse to predvidevajo okrog 25 milijonov dinarjev.
Prihodnje leto bodo tudi bolje poskrbeli za razvedrilo. V bližnji bodočnosti, morda za kakšni dve leti, pa bo zdravilišče skupno s Turističnim društvom pričelo z gradnjo toliko zaželjenega odprtega kopališča, že pripravljeni. Pri uresničitvi pa nas bo morala podpreti tudi občina. Novi prostori bodo omogočili, da se lahko zaposli še Prispevki v ta namen se že zbirajo. K boljšemu razpoloženju radenskih gostov je letos tudi nekaj pripomogla asfaltirana cesta, ki jo bodo drugo leto še razširili. Zdravilišče bo prihodnje leto uredilo stalno prodajo zelenjave in sadja, posebno grozdja. Vsekakor lepi pogledi za prihodnost za razvoj radenskega zdravilišča. V kolikor pa bodo uresničeni, bomo videli prihodnje leto.
Ika.
Koristen tečaj
Gospodinjski center v M. Soboti se je že uveljavil, njegove prostore pa že pozna večina žena iz Pomurja.
Letos jeseni so imele učiteljice osnovnih šol, napredne gospodinje in tovarišice, ki vodijo tečaje po terenih, poseben tečaj, ki ga je priredil gospodinjski center. Tako so bili seminarji za vkuhavanje sadja in zelenjave, pospravljanje ozimnice, priprava kleti za ozimnice. Teorija je bila tesno povezana s prakso.
Gospodinjski center razpolaga danes z vsemi gospodinjskimi pripomočki, ki jih sodobna kuhinja rabi. Prejšnja leta je to delo opravljala Zveza žena zadružnic, sedaj pa je to delo prešlo no gospodinjski center.
Ker danes deluje na območju Pomurja nad 100 mlečnih kuhinj je upravni odbor gospod, centra sklenil, da priredi tečaje zn tovarišice, ki vodijo - pripravljajo hrano na šolah.
V lanskem letu je gospod, center priredil teoretične seminarje po občinah za vodje mlečnih kuhinj. Do danes so bili taki tečaji že v občinah Grad, Cankova, Šalovci, Martjanci, Sobota in Beltinci.
Trajne stike z volivci
Karel Lutar, novi predsednik soboške občine
Kakor v drugih pomurskih občinah, tako sta se v torek dopoldne prvič sestala v lepo okrašeni dvorani hotela »Zvezda« tudi oba zbora novoizvoljenega občinskega ljudskega odbora M. Sobota — občinski zbor in zbor proizvajalcev. Ta pomembna novost je morda še pripomogla k temu, da so zbrani odborniki opravili svoje prve akte v svečanem vzdušju, posebno še prisego in volitve novega predsednika občine, za kar je bilo dokaj zanimanja že pred samo seja
Po zaprisegi in drugih formalnostih sta si oba zbora na ločenih sejah izvolila predsednika, ki bosta vodila seje za dobo enega leta: v občinskem zboru Alojza Benka, v zboru proizvajalcev pa Antona Kikca. Na skupni seji obeh zborov so izvolili za novega predsednika soboškega ObLO dosedanjega podpredsednika Karčija Lutarja.
Predlog je v imenu 15 odbornikov in občinskega odbora SZDL utemeljil njegov predsednik Jože Vild in naglasil, da si tov. Lutar zasluži zaupanje zbranih odbornikov zaradi svojega dosedanjega požrtvovalnega in vestnega delovanja na odgovornih položajih v državni upravi in ljudski oblasti. Njegov predlog so odborniki potrdili z glasovanjem potem pa so s ploskanjem pozdravili izvoljenega, ko je stopil za predsedniško mizo.
Tov. Lutar se je najprej zahvali! navzočim za zaupanje, zatem pa je v svojem uvodnem nagovoru dejal, da predstavljajo ljudski odbor vsi odborniki in da bo prav od aktivnosti vsega kolektiva odvisna uspešnost njegovega delovanja in uveljavljanja.
Ko je govoril o nalogah novega ljudskega odbora, je podčrtal, da je poleg materialne osnove bitno važno tudi sodelovanje vseh občanov, ki so že doslej dokazali, da je moči marsikaj napraviti z lokalnimi sredstvi in dobro voljo. Delovno pripravljenost naših ljudi in pobude krajevnih odborov pri urejevanju komunalnih vprašanj pa bo treba še bolj podpirati v prihodnosti. Posebno važno je, da bo ljudski odbor imel še pristnejše in trajnejše stike z volivci. Zbori volivcev
naj dobijo še boljšo vsebino in naj postanejo javna tribuna za izmenjavo mnenj in predlogov. Konstruktivne predloge občanov je treba upoštevati, če pa česa ni moči storiti, je treba to ljudem povedati odkrito. Tesnejši stiki so posebno potrebni s proizvajalci, po njihovem zboru. Zbori volivcev v delovnih kolektivih naj bodo stalna oblika za povezovanje ljudskega odbora z gospodarskimi organizacijami v komuni.
Navajajoč nekatere konkretne naloge, je govornik pripisal primarnost zagotovitvi materialnih pogojev za dosledno uveljavljenje šolske reforme v občini (gradnja novih šolskih poslopij), izboljšanju zdravstvene službe in odpiranju novih zdravstvenih ustanov s kurativnim poslanstvom, dalje urejevanju podeželskih krajev, v M. Soboti pa predvsem gradnji vodovoda, kanalizacije in novih poslopij s cenenimi stanovanji.
Ob koncu seje je še enkrat spregovoril predsednik ObO SZDL Jože Vild in se zahvalil dosedanjemu predsedniku Ob LO Jožetu Velnarju za njegovo 11-letno požrtvovalno in tudi uspešno delovanje na tem odgovornem mestu. Besedam tov. Vilda so pritrdili tudi odborniki s ploskanjem in tako izrazili svoje priznanje dosedanjemu predsedniku občine.
Nazadnje sta imela oba zbora spet ločeni seii. Iz svoje sredine so odborniki izbrali s tajnim glasovanjem predstavnike, ki bodo zastopali soboško občino v obeh zborih bodočega okrajnega ljudskega odbora.
S. K.
Akropola
SKRB ZA IDEJNI REPERTOAR
To je bila na zadnji seji dramskega sosveta pri okrajni Zvezi Svobod v M. Soboti glavna tema obravnave. Sklicali smo vse režiserje Svobod in prosvetnih društev v okraju in se z njimi posvetovali o repertoarni politiki v naših društvih. Novzpč je bil tudi Dušan Tom-še iz Ljubljane. Iz poročil posameznih društev smo videli, da še niso vsa sestavila letošnjega sezonskega programa. Nekatera društva v okraju so se lotila dokaj zastarelih in idejno popolnoma zgrešenih odrskih del. Tu verjetno ni iskati vzroka v domačem društvu, večkrat je krivo to, da režiserji nimajo dovoljne izbire tekstov. V Murski Soboti imamo v knjižnici na razpolago precej dramskih del, ta so pa večinoma taka, da so za nekatere odre prezahtevna. Zato se v teh primerih režiserji poslužujejo iger. ki so za določene prilike izvedljive. Prav hi bilo, če bi imela okrajna knjižnica na razpolago dovolj, in to ne prezahtevnih in času primernih odrskih del. S tem pa bi bil glavni problem tudi odstranjen. Da bodo okvirni repertoarji čim boljši, ga naj izbirajo člani celotne dramat-ske skupine. Med društvi se naj uvede medsebojno gostovanje v občinskem merilu. Posebna komisija naj bi poprej predstavo ocenila, če je primerna za go-stovainje v večjih središčih. Da bi izboljšali delo in sposobnost režiserjev, bomo letos januarja organizirali 10-dnevni režiserski in šminkerski tečaj za režiserje iz vseh društev v okraju. Tečaj bo v Ljutomeru, ker imajo pri tej Svobodi najbolje urejen oder. Upamo, da bomo tako vsaj malo pomagali posameznim društvom.
SPET MNOŽIČNO .
ODDAJMO KRI
V	zadnjih dneh preteklega meseca je spet prišla v Pomurje skupina Transfuzijskega zavoda iz Ljubljane. Najprej je odvzemala kri v videmski in ljutomerski občini; pri Vidmu so zbrali okrog 200, v Ljutomeru pa okrog 600 prijav.
V	krvodajalski akciji pridno pomagajo tudi prosvetni delavci, v ljutomerski občini pa so se zlasti izkazale osnovne organizacije in občinsko vodstvo RK.
Transfuzijska skupina bo obiskala tudi druge občine v okraju. razen soboške, beltinske in radgonske, v katerih dajejo ljudje svojo kri za potrebe soboške bolnišnice: na okrajnem odboru RK pričakujejo, da bodo naši prebivalci tudi tokrat polnoštevilno sodelovali v tej človekoljubni akciji.	-sk
Na obisku pri
prijateljih
Naša javnost je z velikim zanimanjem spremljala nedavno pot tovariša Edvarda Kardelja, podpredsednika Zveznega izvršnega sveta v sosednjo Grčijo. To srečanje in razgovori, do katerih je prišlo ob tej priložnosti, so namreč potrdili, da je jugo-slovansko-grško prijateljstvo osnovano na vzajemnih interesih naših narodov, na interesih
__Dr. TONE VRATUŠA
miru, varnosti in prijateljskih odnosov med narodi tega dela sveta. Obenem pa so ti razgo-gori potrdili naše mnenje, da še daleč niso izčrpane vse možnosti sodelovanja med Grčijo in Jugoslavijo v okviru tradicionalnega prijateljstva med našimi narodi iz časa skupnih borb za osvoboditev in neodvisnost. Zato je naša javnost posebej pozdravila dogovor v Atenah, da se v najkrajšem času sestane mešana jugoslovansko-grška komisija, ki bo pretresala rezultate našega sodelovanja in predložila ukrepe za obogatitev našega sodelovanja.
Tovariš Kardelj je ob povratku iz Grčije podčrtal ozrač-
je prijateljstva, katero nas je obdajalo za časa obiska v prijateljski deželi našega južnega soseda. Taki prijateljski odnosi so nas spremljali na vsakem koraku kamor koli smo prišli. Bili smo predvsem na jugu Grčije, na reloponezu, na razvalinah Korinta, obiskali smo starodavne Micene, presenetljivo bogat Epidaurus in s skrivnostmi napolnjene, v skalnato pogorje umaknjene Delfe.
Predaleč bi me odvedlo, če bi se spuščal v opisovanje vsega, kar na tleh antične Grčije vzbuja pri obiskovalcu iskreno presenečenje in ga navdaja z občudovanjem. Iz enakega razloga ne bi posebej opisoval lepot, ki jih kaže tudi današnja Grčija. Rad bi rekel le nekaj besed o sedanjih ljudeh teh krajev. To so enostavni, delovni ljudje, ki se trdo borijo s skopo prirodo, da bi pridelali vsakdanji kruh, in ki znajo, kako je treba izkoristiti čuda antične Grčije, ki še danes privabijo v Grčijo letno do 2 milijona tujcev.
Grčija je v polnem smislu besede dežela turizma. Ne samo zavoljo vrednosti antične Grčije. Tudi ne samo zavoljo prekrasnih prirodnih lepot pod sinjim južnim nebom in ob pla-vem grškem morju. Grčija je turistična dežela predvsem zato, ker se sleherni Grk trudi, da bi bilo tako. Tako smo občudovali neverjetno pridnost in iznajdljivost ljudi v razvijanju hišne obrti. Obiskovalci iz dalj-njih krajev se trgajo za take izdelke. Bili smo navdušeni nad enostavnostjo in čistočo restavracij in prenočišč v turističnih krajih. Zapazili smo neverjetno ljubeznivost in gostoljubnost navadnih ljudi Grčije.
Ko sem vse to gledal in opazoval, sem nehote pomislil tudi na bogastvo in na prirodne lepote naše dežele in na možnosti, ki jih nudi tudi naše Primorje za povečanje našega bogastva, na naše gostinstvo, ki še vedno šepa in še na marsikaj s tem v zvezi. Dobrih in gostoljubnih ljudi, spretnih in pridnih rok nam ne manjka. Treba nam je le več organiziranih naporov v tej smeri.
Slabonamerni glasovi
Prostovoljno odajanje krvi za zelo obolele, porodnice ali ponesrečence s hudimi krvavitvami je nedvomno plemenito dejanje, ki ima tudi v Pomurju na tisoče skromnih, a človekoljubnih uresničevalcev, ki že vrsto let aktivno podpirajo prizadevanja RK in zdravstvenih delavcev — prizadevanja, za katera ni nagrad, marveč samo zadoščenje, da tako pomagamo delovnemu človeku v njegovi največji stiski, ko je na nitki celo njegovo najdragocenejše — življenje.
Ko se tisoči pri nas prostovoljno odločajo za to humano dejanje v dobro sočloveka in družbene skupnosti, ne moremo dvomiti, da so iz trte izvite vse
tiste parole, ki jih širijo posamezniki v radgonskem okolišu, češ da morajo ljudje dajati kri za vojne namene, da dobivajo posamezniki zato posebne nagrade itd. Naši razsodni in trezni ljudje ne bodo nasedli takim parolam, že zato ne, ker omalovažujejo tudi njihovo pripravljenost iu humana dejanja.
Če bi ti posamezniki pomislili na 'to, da bo morda kdaj kri edina rešilna bilka tudi za njihova življenja, bi bržčas opustili širjenje takih slabonamer-nih vesti in se raje uvrstili med tiste, ki so kljub glasovom z leve ali desne redni dajalci življenjskega soka najpotrebnejšim.	S. K.
Proslava v Apačah
Proslava 40-letnice oktobrske revolucije v Apačah je prav dobro uspela. Po uvodnem govoru o pomenu revolucije je sledilo nekaj prav dobro izvedenih točk, ki so jih pripravili učenci osemletke. Učenka osmega razreda, Ria Prahova je deklamirala Nazorjevo Galjotovo pesem. Sošolci so s simboličnimi vajami prikazali galjote. Temu je sledila zbrana recitacija: Kovaška. Mladi telovadci so izvedli tri skupinske vaje. Mladi pevci pa so zapeli pesmi Kovači smo in Nabrusimo kose. Ob koncu so nastopili gojenci domače in radgonske glasbene šole. Kot solisti so nastopili Ivan Kovačič, Edi Škafar in Mirko Po-tisek. Ob koncu so zaigrali še Internacionalo.
Udeleženci proslave so bili s programom zadovoljni.
ZACIJE ZVEZE BORCEV
otroci padlih borcev ob morju odlično počutili, ter se z okrepljenim zdravjem spet povrnili na svoje domove. Pisali so toplo zahvalno pismo okrajnemu odboru ZB. Poslušajmo kaj je o taborjenju povedala upravnica Helena Srež, ki je med drugim izjavila tudi naslednje: »Taborenja se je udeležilo okrog 80 % predvidenih otrok in, je bila udeležba manjša kot smo predvidevali. To pa zategadelj, ker morajo otroci med počitnicami doma delati, nekaj pa 9e jih je vključilo v uk in so morali nastopiti julija in avgusta letošnjega leta.
JOŽE JANEŽ
Vsi otroci so bili splošno in rentgensko pregledani, ter se je za vsakega vodil zdravstveni list. Taborili smo 17 dni. Prostor je bil na primernem kraju, toda bil je pomanjkljivo opremljen. Taboriščno mesto je vzela v najem okrajna ZPM in za prihodnje leto priporočamo, da se zgradi lesena baraka, večja od dosedanje, kjer naj bi se uredila tudi kuhinja in ekonomat. Dnevni red, oziroma zaposlitev otrok je pripravljal pedagoški zbor. Vsak dan je bi-
la na vrsti »partizanska ura«, zvečer pa so bile zabave pri tabornem ognju, kar je zelo poživilo ljubkost taborišča. Ob večerih smo čestokrat odšli na morsko obalo, kjer smo z ostalimi tabori iz drugih okrajev prepevali partizanske pesmi. Organizirali smo tudi obisk razstave del iz NOB, ki je bila avgusta v Puli. Poleg tega smo obiskali tudi razstavo slik pokojnega državnika Moša Pijade. Višek vsega pa je bil obisk na vojaškem letališča, kjer so nam oficirji razkazovali razne vrste letal, otroci, zlasti fantje so bili nad tem izredno navdušeni. Z večjo skupino otrok smo se udeležili tudi puljskega festivala, skratka: skrbeli smo za vsestransko zaposlitev in razvedrilo mladine.
Kuhinja je vzorno delovala in hrana je bila izdatne kalorične vrednosti. Kuhinjo je vodila tovarišica, ki je končala višjo gospodinjsko šolo. V bodoče pa menim, da je nujno vzeti z vsako izmeno zdravnika, ali vsaj medicinsko sestro, in po možnosti naj bi se organizirale ločene izmene za mlajše in starejše otroke.«
Zveza borcev je razvila tndi živahno muzejsko dejavnost. Medtem ko je bilo o pokrajinskem muzeju za Pomurje v Murski Soboti že precej pisano, pa menim, da ni odveč, če se širša javnost seznani z pro-
blematiko muzeja NOB v Ljutomeru. Ta muzej je bil ustanovljen leta 1952. Po reorganizaciji odnosno ukinitvi ljutomerskega okraja je muzej nekako životaril, saj ni spadal ne pod okraj in ne pod občino. Končno se je zadeva rešila tako, da je muzej od 1. novembra 1956 dalje oddelek Pokrajinskega muzeja za Pomurje. Vodstvo muzeja je precej agilno.
Dosedaj so že zbrali nad 800 različnih muzejskih predmetov. Zanimanje za muzej je zelo veliko, saj je bilo samo v letošnjem letu nad 2000 obiskovalcev, kljub temu, da je bil muzej zaradi renoviranja prostofov in preselitve dalj časa zaprt. Vodstvo muzeja pri svojem prizadevanju naleti na razne ovire, ki so predvsem materialnega značaja, proračun pa je zelo nizek. Obrnili so se za denarno pomoč na okrajno vodstvo ZB in zaprosili za 50 tisoč dinarjev, toda iz objektivnih razlogov ni bilo mogoče povsem ugoditi njihovi prošnji in nakazano jim je bilo 20 tisoč.
Okrajni odbor na svojih sejah zadnje čase ugotavlja precejšnje slabosti v delu nekaterih občinskih in osnovnih organizacij. Razne komisije, ki so v organizaciji ZB kot pomožni organi, se zelo redko ali sploh ae sestajajo in ne rešujejo vprašanj po svoji odgovornosti.
Tako so nastali problemi glede štipendiranja otrok padlih borcev in ŽFN, niti še niso dostavili pregleda učnega uspeha za
šolsko leto 1956/57. Mislim tudi, da je že skrajni čas za ureditev točnega razvida nad vsem članstvom in da občinske in osnovne organizacije dostavijo okrajnemu odboru še vse preostale anketne liste za tovariše, ki tega dosedaj še niso izpolnili.
Toda kljub vsem raznim pomanjkljivostim in slabostim je organizacija ZB NOV tndi v Pomurju dokazala svojo življenjsko vitalnost in se afirmirala kot politična organizacija.
Menim, da je treba spregovoriti nekoliko besed tudi o našem predsedniku Okrajnega odbora ZB NOV Murska Sobota — tovarišu Rapl Rudiju — Savu. Savo je prvoborec in nosilec Spomenice 1941, 70 % invalid iz NOB. Ze vsa povojna leta se uspešno uveljavlja v raznih družbenih organizacijah v okrajnem merilu. Iz konference na konferenco — s sestanka na sestanek, to je njegovo delo poleg naporne in odgovorne službe pri OSS Murska Sobota. Savo! Kdo v Prekmurju ga ne pozna? Človek atletske postave — pravi pomorski »Peter Klepec«. Poln je življenjske vedrine in zdravega humorja. Doma je tam nekje od Litije in po osvoboditvi ga je pot zanesla v Prekmurje. V dolgih letih se je že popolnoma »naturaliziral« in dobil »domovinsko pravico«. Docela se je že spojil s prekmurskim
življem in ostal bo tu na severovzhodni meji naše domovine, kajti korenine so globoko pognale. Mislim, da priljubljeni tovariš za svoje delo in požrtvovalnost zasluži vse priznanje — in menim, da ne bo slabo, če bi se njegovo ime »obelodanilo« tudi v našem Pomurskem vestniku.
Leta minevajo in članstvo ZB NOV se počasi poslavlja. Malone vsak dan čitamo v naših dnevnikih osmrtnice bivših borcev. Naravni zakoni so pač neizprosni — in organizacija ZB bo v teku časa izumrla. Toda ostale bodo svetle tradicije iz NOB, ki bodo z svojimi neizčrpnimi izviri oplajale še bodoče rodove. Socialistična Jugoslavija Je danes živa stvarnost — in njo bo nasledil zakoniti dedič — naše mlado pokolenje.
Svet je, na žalost, postal kovačnica orožja in velesile tekmujejo v oboroževanja ter kopičijo zaloge jedrskega orožja. Človeštvo je prišlo do tega, da lahko samo sebe uniči. Vendar upajmo, da bodo napredne sile, ki se borijo za mir (in med njimi FLRJ) končno le zmagale, ter prisilile odgovorne državnike, da se bo atomska energija — ta največji izum ljudskega duha uporabljala v miroljubne namene.
S tem pa bodo sedanjim in prihodnjim generacijam prihranjene grozote vojne vihre — kar je bridko občutila sedanja generacija.
POMURSKI VESTNIK, 14. nov. 1957
3
Naloge in sklepi
Pred kratkim je bila na ESŠ v Murski Soboti prva redna mladinska konferenca.
Delo naše ESŠ je bilo lani precej živahno, saj so sodelovali dijaki v vseh sekcijah MKUD. Na tej konferenci pa so ugotavljali, da je bilo pri delu čestokrat premalo samokritičnosti.
Na konferenci so sklepali o marsičem. Tako bodo organizirali krožke, kjer bodo prirejali različna predavanja. Prav tako bodo vključili v mladinsko organizacijo čimveč mladincev.
Dramatska skupina bo tudi letos pripravila eno odrsko delo, prav tako pa bodo skupno z gimnazijci izdajali literarno glasilo. Na ESŠ deluje že več let ženski pevski in tamburaški zbor. Oba zbora vodi profesor F. Hajnšek.
Športno dejavnost na šoli bo prevzel športni aktiv, ki so ga ustanovili na šoli že lani. Letos bo aktiv še z večjo voljo ob pomoči prof. Glinška pripravljal različna tekmovanja. Tekmo-
Oktet v Pomurju
Svet Svobod in prosvetnih društev okraja M. Sobota je povabil svetovno znani Slovenski oktet iz Ljubljane na koncertno turnejo po Pomurju. Oktet je s svojimi nastopi zaslovel po vsej Evropi, nastopil je v Franciji, Angliji, Holandija, Italiji in drugod. Letos pa je prirejal koncerte po vseh večjih mestih Kitajske in žel ogromen uspeh.
Skupina osmih odličnih pevcev je v polno zasedenih dvoranah v Ljutomeru, M. Soboti, Beltincih in v Radgoni zapel nekaj najstarejših slovenskih pesmi, sledile so pesmi novejše dobe, nato pa še po ena češka, italijanska, ruska in kitajska narodna pesem in za zaključek zopet naše pesmi. Spored je bil torej kaj pester in zanimiv, kar so ljubitelji pevske umetnosti s posebno prisrčnostjo in navdušenjem sprejeli.
valj bodo v nogometu, košarki, odbojki, malem rokometu, namiznem tenisu, šahu in v lahki atletiki. Posebno skrb bodo posvečali mladinkam, ki so voljne sodelovati. Glavne športne prireditve bodo tekmovanja s sosednjimi šolami in gostovanja v Čakovcu in Mariboru.
-st
Smrt partizanske matere
Pred nekaj dnevi je nmrla na svojem domu na Kogu pri Ormožm znana partizanska mati Rozalija Stamparjeva. Dosegla je visoko starost, saj bi slavila kmalu 80-letnic svojega življenja. Njena smrt ni prizadela samo njenih najbližjih, pač pa tudi mnoge borce NOB, ki so se zatekali v času stiske k njej, kjer jih ni bodrila samo z besedami, pač pa jih je tudi hranila kot prava mati svoje sinove. V njeni hiši so se zbirali partizani v vedno večje* številu. Stamparjeva mati jih ni sprejela nikoii z negodovanjem, pač pa je še vabila svoje fante in de-kleta-partizane. Po - pripovedovanju tov. Ljuba Hojsa-Daneta, je bila njena hiša središče, kjer so se zbirali partizani ljutomerskega predela. Ko so opozarjali ljudje Stampar-jevo mater, da bi se lahko končala zanjo kaj slabo, če bodo zvedeli fašisti za njeno sodelovanje z NOB, je kaj rada dejala: »Kaj zato, če me pokončajo Nemci, samo da bi ostali živi in zdravi partizani, ki se bijejo za svobodo slovenskega ljudstva.«
Stamparjeva mati je vzgojila tudi svojo deco v junaške borce proti fašistom. Dve njeni hčerki sta bili internirani v Ravensbriicku, kasneje pa sta postali partizanki, posebna junaška je bila njena hčerka Katri-ca, ki je streljala celo v bližini radgonskega mostu čez Muro. Hudo pa je prizadelo mater, ko so ji Nemci ustrelili sina kot talca. Toda vse ta Stamparjeve matere ni zlomilo, še naprej je podpirala mlade partizane, ki so jo klicali kar za mater.
Ko je legla dobra Stamparjeva mati v grob, jo je spremljalo na zadnji poti tudi mnogo bivših borcev. Spremljali so jo kot svojo mater, ki jim je ljuba in draga, ki jim je dajala iz ljubezni do lepe slovenske zemlje. Njen grob je še danes posut s cvetjem, ki so ji ga prinesli njeni fantje in dekleta in spomin na partizansko mater bo živel še dolgo v srcih bivših borcev NOB.
Skrb za mladino
Društvo prijateljev mladine v M. Soboti že več let uspešno deluje, pomaga mladini ter staršem pri vzgoji ter organizira skupno z drugimi organizacijami ali samostojno razne prireditve v korist naših mladih.
O svojem delu v letošnjem letu bo dalo Društvo prijateljev mladine v M. Soboti svoj obračun na občnem zboru, ki bo v torek 19. novembra 1957 ob 7. uri zvečer v veliki dvorani hotela »Zvezda«. Vsi, ki jim je dobrobit naše mladine pri srcu, se naj občnega zbora udeležijo, ne glede na to, če so člani društva ali ne.
Zanimivo predavanje v Radgoni
Prosvetni delavci radgonske občine so imeli v soboto prvo zborovanje v tem šolskem letu. Glavna točka dnevnega reda je bilo nadvse zanimivo predavanje »O kaznovanju otrok odnosno učencev-dijakov v šoli in doma.« Ob tej kočljivi temi tako za učitelji, kakor za starše in sploh vzgojitelja, je odlično predaval znani pedagoški strokovnjak dr. Stanko Gogala. Zanimiva poglavja iz tega predavanja: metode kaznovanja, vrste kaznovanja, preprečevanje in prepričevanje, odnosi med učiteljem in učencem, učiteljeva osebnost itd., bodo učitelji lahko s pridom uporabili pri svojem vzgojnem delu v šoli. Potrebno bi bilo, da bi tako predavanje slišali tudi starši. Prosvetni delavci so se na zborovanju pogovorili tudi o pripravah na občni zbor sindikalne podružnice, ki bo v soboto, 23. novembra, v Apačah.
Ika.
Volitve in obsežna številka Pomurskega vestnika ob 40. obletnici oktobrske revolucije je prekinila redno nadaljevanje ankete o mnenjih Sobočanov o nogometu. Poleg tega tudi tovariš prof. Vladimir Močan ni odgovoril na zastavljeno vprašanje. Po molku tovariša Močana sklepam, da za gledalca, zanj, nogomet, kakršnega lahko gleda v Soboti, ne pomeni ničesar več in ga ne pripravi ne v ugibanje niti v ocenjevanje, kar je samo za sebe že dovolj zgovorna ocena.
Od sekretarja nogometnega kluba v Soboti sem zvedel nekaj objektivnih resnic o razmerah v nogometni organizaciji v tej polovici Slovenije, a slišali smo tudi trdi-
tev, da za neuspeh ni kriva ne uprava, ne moštvo igralcev in hkrati prepričanje, da o upadanju kakovosti nogometa ne moremo govoriti, »ker tega sploh ni«.
Poleg mnenj že anketiranih, se mi zdi za našo javnost zanimivo mnenje enega izmed dolgoletnih aktivnih igralcev prvega moštva soboškega nogometnega kluba. Odločil sem se za tovariša Zelka, ki je bil nekaj časa tudi trener prvega moštva NK Sobota. Prosim torej tovariša Zelka, da nam sporoči odgovor na vprašanje:
KAJ MISTILE O SESTAVI MOŠTVA, TRENINGU IN SISTEMU IGRE TER KAKO BI ODLOČALI V DANIH MOŽNOSTIH, ČE BI IMELI TO PRAVICO?
Viktor Sirec
Socializem
je sila
(Nadaljevanje s 1. strani)
sprejela Leninove ideje in stopila na Branik Oktobra. Jugoslovanska reakcija je Partijo postavila izven zakona in začelo se je dolgo obdobje težavnega ilegalnega dela. Toda zanetene revolucionarne iskre ni bilo moči ugasniti.
»Štiriindvajseto obletnico oktobrske revolucije, leta 1941, ko je vsa Evropa ječala pod Hitlerjevim škornjem, ko so tolpe nemškega fašizma naskakovale Moskvo in zibelko revolucije — Leningrad, smo dočakali svojo revolucijo na osvobojenem ozemlju, sfotisoči borcev, ki so na poziv in pod vodstvom Komunistične partije Jugoslavije takoj po Hitlerjevem napadu na ZSSR prijeli za orožje. Z vstajo smo mi, komunisti Jugoslavije, izpolnili svojo dolžnost do svojega ljudstva. To pa je bil hkrati največji izraz proletarske solidarnosti v dejanjih do prve dežele socializma, njenega delavskega razreda, njenih borcev na fronti, njenih narodov« (ploskanje).
Ko je podpredsednik Kardelj izjavil, da sta se naša revolucija in socialistična izgradnja naslonili na pridobitve oktobrske revolucije in da sta te pridobitve ustvarjalno uporabili, je dejal:
»Zdaj skupno utrjujemo prijateljske stike in sodelovanje med Jugoslavijo in narodi SZ, stike in sodelovanje, ki slone na velikih idejah proletarskega internacionalizma in enakopravnosti neodvisnih narodov« (ploskanje).
Nato je podpredsednik Kardelj govoril o miru in razorožitvi. »Danes — je dejal — ko je socializem ogromna sila in ko odločilno vpliva na nadaljnjo usodo sveta, moramo s tega slovesnega mesta ponovno izjaviti ne samo, da je ideji socializma tuja misel na vojno, marveč da je napočil čas, ko mora vojna kot sredstvo za poravnavanje sporov med državami dokončno pripasti preteklosti skupaj s poskusi imperiali-
stov proti miru in varnosti narodov, da socialistične države ne nameravajo svojega družbenega reda vsiliti nikomur, da bodo zmeraj spoštovale voljo slehernega naroda, da sam ureja vprašanja svojega notranjega družbenega reda in da zato zahtevajo, da tudi druge države spoštujejo voljo narodov, ki so izbrali pot izgradnje novih družbenih odnosov, da lahko svobodno in neovirano gradijo socialistični družbeni red.«
Na koncu je podpredsednik Kardelj še enkrat sporočil čestitke ob 40-letnici oktobrske revolucije ter vzkliknil oktobrski revoluciji, Leninu ter narodom SZ in njihovi komunistični partiji.
Konec govora podpredsednika Kardelja so delegati Vrhovnega sovjeta pozdravili z dolgotrajnim ploskanjem.
Kulturni in gas. dom Stavešinci
Gasilski dom Branoslavci
DOM IN DRUŽINA
Vsaka gospodinja rada nudi svoji družini prijeten in udoben dom, kjer se ta dobro počuti. Prav prijetno je posedeti v sobi, ki jo osvežuje nekaj pravilno razporejenih, cvetličnih lončkov. Posebno v zimskem času se nam oko rado ustavi na zelenem listu ali cvetlici. Z malo truda in dobre volje lahko tudi me ustvarimo v prostoru, kjer prebiva družina čez dan, mah vrtiček ob oknu, ki nam bo v ponos in tudi v veliko veselje. Včasih, ko opravljamo žene kako večje gospodinjsko delo, nam je mož kar v napotje. Pametna žena ob taki priložnosti moža s primerno besedo nagovori, da ji naredi iz odpadkov lesa ali zaboja polico za rože. To ji prav gotovo ne bo težko, saj naši možje skrivajo v sebi kar vse mogoče talente. Zelo praktično stojalo, pričvrščeno ob okno, ki ima poličke eno vrh druge, obrnjene eno na levo, drugo na desno stran. Na te potem položimo lončke. Lončke lahko tudi obesimo ob okenski podboj, v njih nam prav lepo uspevajo viseče rože.
Najbolj bomo veseli ciklam, saj cveto skozi vso zimo. Te najbolje uspevajo ob oknu, kjer imajo dovolj svetlobe, potrebujejo pa tudi enakomerno zmerno temperaturo in precej vlage, zato je najbolje, da imajo vodo v podstavku.
Sedaj je tudi čas, da posadimo v lončke čebulice tulipanov in hiacint. Teh pa še ne smemo prinesti v toplo sobo. Najbolje je, da jih pustimo na prostem, dokler ne bo zmrzovalo. Nato jih prenesemo v klet in šele ob Novem letu v sobo z zmerno temperaturo. Čebulici moramo dati dovolj časa, da požene močne koreninice in šele nato jo prisilimo, da v topli sobi požene liste in cvet. Tako bomo dobili cvet, ki bo velik in lepo razvit. V veliko veselje nam bo, ko bomo v hudi zasneženi zimi opazovale, kako nam rože poganjajo list za listom in odpirajo cvet za cvetom. Zato naj nam ne bo žal truda, ki ga bomo z njimi imele.
KAKO OBNOVIMO NASE POHIŠTVO
Čeprav vsaka gospodinja pazi na pohištvo, saj težko pogreša vsakega prvega v meseca denar, ki ga plača za obrok v banki najetega potrošniškega posojila, s katerim je plačala pohištvo, so zgodi, da kljub vsej negi in pazljivosti, vsled vlage v stanovanju, odtisov prstov mokrih rok ali madežev, pohištvo počasi izgubi sijaj in ni več gladko. Politura pri mizarju precej strine in da bi se izognili prevelikim stroškom, vam svetujemo, da ga sami skušate obnoviti po naših navodilih.
Ako želimo, da nam bo delo uspelo, moramo pred poliranjem poškodovano pohištvo dobro očistiti in otreti z mehko krpo, ovlaženo s petrolejem. Važno je, da poliramo v malih kolobarjih in hitro, da se površina ogreje, zato obdelujemo približno po četrt kvadratnega metra.
Za obnovitev sijaja naredimo mešanico iz:
10 delov lanenega olja,
60 delov kisa,
2.5	dela terpentinovega firneža,
2.5	dela kopal firneža.
Za osvežitev politnre se lahko po-služimo naslednje mešanice:
1	del voska,
2	dela terpentina,
0.1 del bele smole,
0,1 del lanenega olja.
ali pa še bolj preprostih sredstev: mešanica olivnega olja in terpen-
tina v razmerju, da vzamemo 2 žlici olivnega olja in 1 žlico terpentina. Dobro služi tudi mešanica, sestavljena iz dveh delov ricinusovega olja in 1 dela kisa.
V vsakem primeru moramo pohi štvo drgniti z enim od zgoraj navedenih preparatov z mehko krpo do suhega. Površino potem spoliramo še z volneno krpo.
Z GOSPODINJSKIMI
APARATI LEPŠAMO DELOVNI
DAN ZAPOSLENE ŽENE
Pred kratkim, komaj pred letom, dva, smo gospodinje le slišale in tu in tam brale v kaki inozemski reviji o vseh mogočih gospodinjskih aparatih, ki zaposleni ženi krajšajo in lepšajo delovni dan. Mnoga izmed nas je le zmajala z glavo in si mislila, to so samo sanje. Toda, ko sedaj ogledujemo bogato založene izložbe tehničnih trgovin, ugotavljamo, da so se sanje spremenile v resničnost.
Marsikateri gospodinji se ustavi korak ob razstavljenem pralnem stroju, hladilniku, električnem štedilnika, sesalcu za prah, raznih mešalnikih, boylerih, kuhalnikih in pekačih iz jenskega stekla. Vse je belo, pološčeno in niklirano, prav vabljivo za vsako ženo. Nehote se vsaki, še tako skromni gospodinji porodi želja kuhati in gospodinjiti v tako sodobno, laboratorijsko opremljeni kuhinji. Tokrat je želja gospodinje po teh aparatih vsekakor □mestna, saj pravilno uporabljani prihranijo mnogo trnda, časa, pa če hočete tudi denarja. Za isti namen uporabe najdemo v prodaji stroje raznih konstrukcij, veličin in cen. Ker je cena teh strojev precej visoka, mora gospodinja ob nakupn pravilno izbrati in dobro pretehtati, kaj ji je najbolj potrebno, to je, za kako veliko gospodinjstvo potrebuje dotični stroj. Razen tega je zelo važno, da ob izbiri ocenimo kvaliteto stroja, z dragimi besedami, ali se po navodilih tovarne in pojasnilih prodajalca s kupljenim aparatom resnično doseže uspeh, ki ga kupec pričakuje. Na primer: pri nakupu pralnega stroja je pretehtati, koliko stopnjo čistoče perila dosežemo z njim, ali ne trga perila, koliko in kakšna sredstva za pranje potrebuje, kolikšno količino in vrsto perila opere, v kakšnem času ter ali lahko ob morebitnih okvarah dobimo nadomestne dele. Poleg cene je potrebno vzeti v obzir rok trajanja aparata ter njegovo odpornost proti koroziji zaradi uporabe pralnih sredstev. Ne smemo pozabiti, da naš nakup prilagodimo tudi višini napetosti električne napeljave v stanovanju.
Ko smo vse to premislile in stroj kupile, mu moramo določiti tudi primeren prostor v stanovanja. Potrebno je, da ni na potu ob prehoda in da ga ni potrebno prenašati, ker se ob prenosu lahko poškoduje. Biti mora izoliran od vlage in ne sme biti v prostoru, kjer izparevajo razne kisline, ker bi se motor in priključki hitro poškodovali.
V nedeljo dopoldne, ob 9. uri, bo v gimn. telovadnici Pokalni košarkarski turnir za Pomurje in soseščino. Sodelujejo: Ptuj, TVD Partizan M. Sobota, ESš, šAG in ŠURS. Vstopnina 20 din.
Istega dne ob 9. uri pa bo v Domu Partizana Pokalni odbojkarski tnrnir za ženske. Sodelujejo: Branik, Maribor, Fnžinar, M. Sobota in Beton iz Celja. Vabimo občinstvo, da si ogleda oba turnirja.
TVD Partizan
POMURSKI VESTNIK, 14. nov. 1957
4
TVD Partizan M. Sobota
Republiški prvak
v hokeja na travi
Kratek razgovor z načelnikom Partizana, trenerjem, igralcem in nekdanjim reprezentativcem v hokeja na travi TVD Partizan M. Sobota, s tov. prof. Titan Evgenom.
Prof. Titan je član BASK Beograda. Ker mu ni službena dolžnost dopuščala zadnja leta, da bi se redno udeleževal treningov, tekmovanj in prvenstev za matično društvo je našel rešitev v tem, da je stopil v stik s hokejsko zvezo Jugoslavije in podzvezo za hokej na trava Slovenije ter to igro razširil med člani Partizana v Soboti.
Začetek hokeja na travi v Murski Soboti je bil lansko leto im to z zelo primitivnimi sredstvi (ročaji od metel in žogo iz blaga). Letos v jeseni je naraslo število ljubiteljev tega športa, posebno še, ker so pred dobrim mesecem dobili pravil-
ne palice in žoge od Hokejske zveze Jugoslavije in podzveze Slovenije kot priznanje za dosedanje delo in za širjenje tega športa.
S pravilno opremo so tako začeli trenirata v mesecu oktobru vsak dan na dvorišču Partizana Murska Sobota. Igrišča niso imeli in tudi golov ne, za gole sta jim služili dve buči ali granitne kocke. Mnogo težav so prebrodili, da so prišli danes do teh uspehov.
Profesor Titan igra hokej že od 1948. leta. V začetku je igral za beograjski klub »Čukarički«, DIF Beograd, nato pa za BASK. katerega aktiven član je še vedno. Za svoj klub je že šest
krat igral na državnem prvenstvu, v srbski in dražavni reprezentanci. Svoje znanje je uspešno prenesel na mlade hokejiste, člane Partizana v Murski Soboti. Pred nekaj dnevi njegov trud še ni bil javnosti poznan. Marsikdo je z nezaupanjem gledal treninge mladih članov Partizana, današnjih prvakov hokeja na travi.
Skromno, tiho so v soboto 2. tega meseca odpotovali z vlakom na prvo preizkušnjo in to kar na Slovensko prvenstvo članov hokeja na travi za leto 1957. Ker nimajo svoje opreme so si jo sposodili od nogometnega kluba Sobota, ki jim je posodila celotno nogometno opremo. Tudi TVD Partizan Murska Sobota je prispeval 3.000 din za 13 oseb. Hrano in prenočišče so si plačali sami, že zgodaj zjutraj so vstali, ker niso mogli spati posebno jih je skrbelo, ker je bila megla zelo nizka. Lahko bi se zgodilo, da bi deževalo in tako bi bilo tekmovanje preloženo.
Republiškega prvenstva so se udeležili hokejski klub »Kladi-var« iz Celja, »Železničar« Maribor, »Partizan« Senovo in »Partizan« Murska Sobota. Igrali so po turnirskem sistemu, vsak z vsakim, kar je bilo zelo naporno, saj so igrah tri tekme (150 minut). Vreme jim je bilo še nekako naklonjeno.
Med posameznimi društvi so se tekme končale takole:
Hokej, klub »Kladivar« Celje : TVD »Partizan« Senovo 0:0 (0:0).
TVD »Partizan« Sobota : »Železničar« Maribor 5:2 (3:0).
TVD »Partizan« Senovo : »Partizan« M. Sobota 0:3 (0:2).
HK Celje : »Železničar« Maribor 5:0 (0:0).
»Železničar« Maribor : Senovo 1:7 (0:1).
»Partizan« Sobota : Celje Kladivar 1:1 (0:1)
Tablica prvenstva:
TVD Pari. M. Sob. 3 2 1 0 9:3 5 točk HK Kladiv. Celje 3 1 2 0 6:1 4 točk Partizan Senovo 3 111 7:4 3 točk SD Želez. Marib. 3 0 0 3 3:17 0 točk
Najboljši strelec prvenstva je bil prof. Titan Evgen s 7 goii.
Že po prvi tekmi so igralci Sobote zbudili pozornost pri gledalcih in funkcionarjih. Za favorita je veljalo društvo Kla-divarja iz Celja, ki je bilo večkratni prvak Slovenije in ima več Standardnih igralcev.
Tako je TVD, Partizan v M. Soboti postalo republiški prvak v hokeju na travi za leto 1957. Igralci so v postavi: Evgen Titan, Janez Kovač, Jože Kovač, Milan Tomac, Rudolf Kokolj, Mirko Tuš, Herbert Šefer, Štef Kolarič, Anton Camplin, Jože Feher, Jože Močan, Stevo Do-zet in Ludvik Sukič.
Vsi so se z velikim veseljem vračali, na postaji v M. Soboti pa so jih ljubitelji hokeja čakali 'in jim čestitali k zmagi. Uspeh je zares velik, člani Partizana si zaslužijo pohvalo in priznanje, saj se že več kot eno leto dni pripravljajo, da si pridobijo pokal Ljudske pravice, na katerega letos močno računajo.
Ob koncu razgovora je prof. Titan takole dejal:
»Z uspehom sem zadovoljen, kajti mlado moštvo s povprečno starostjo 17 let je uspešno tekmovalo v članski konkurenci. Kljub temu, da nismo imeli vsega, kar bi potrebovali. Smo pa imeti močno voljo pri premagovanju ovir, ki jih ni bilo malo. S tem, da smo v relativno kratkem času dosegli tak uspeh ne moremo trditi, da je kvaliteta Slovenskega hokeja na travi morda stagnirala ali nazadovala, kar je bilo razvidno na samem prvenstvu. Dinamičnost, enostanost in učinkovitost so bile osnovne oblike tega prvenstva.
V bodoče mislim s treningi nadaljevati posebej pa posvečati skrb najmlajšim. S tem pa tudi pričakujem še večjo pomoč od najvišjih forumov. Zelo radi pa bi se udeležili državnega prvenstva, ki bo prihodnje leto.
Da smo danes republiški prvak v hokeju na travi, nam je mnogo pripomoglo to, ker nas niso poznali, niso nas vzeli resno.«
Izseljenski koledar za leto 1958
Sporočamo vam, da je Slovenski izseljenski koledar za leto 1958. do-tiskan. Z ozirom na petletni jubilej koledarja, je Matica posvetila posebno pozornost njegovi vsebini in opremi. Koledar je tiskan na finem papirju in ga krasi okoli 200 fotografij iz Slovenije in krajev, kjer žive naši rojaki. Posebnost 60 tudi štiri pokrajinske fotografije.
Koledar obsega 240 strani, na katerih so objavljeni zanimivi članki, zgodbe in črtice in pesmi domačih avtorjev, kakor tudi številni sestavki naših rojakov, ki žive širom po Evropi in v prekomorskih deželah.
Slovenski izseljenski koledar, ki je knjiga trajne vrednosti, je zlasti lepo in primerno darilo onim, ki imajo sorodnike v tujini.
Cena koledarja je s poštnino 600 dinarjev za evropske države in 700 dinarjev za prekomorske dežele.
Komisije po občinskih odborih SZDL naj po svojih organizacijskih oblikah naberejo čim več naročnikov. Točne naslove in naročnino nam pošljite najpozneje do 10. dec. 1957. Če pa kdo želi, da sorodnik prejme koledar pred novim letom, pa je rok predaje naročnine že 10. november 1957.
SOBOŠKA KRONIKA LJUTOMERSKA KRONIKA
Poroke, rojstva in smrti od 2. do 9. novembra 1957.
Poročila sta se: Stefan Antalič, veterinarski tehnik iz M. Sobote in Marija Titan iz Veščice.
Rodile so: Irma Kalman iz Mot-varjevec, dečka; Jolanka Breskoč iz Ivanjševec, deklico; Marija Sadi iz lvanjec, deklico; Vida Sreš iz Ižako-vec, deklico; Marija Plej iz Crenšo-vec, dečka; Terezija Zver iz Ižako-vec, deklico; Vilma Fartek iz Kuzme. dečka; Ana Gujtman iz Bogojine, deklico; Gizela Fartelj iz Te-šanovec, dečka; Štefka Opaka iz Gerlinec, dečka; Terezija Gujtman iz Bogojine, deklico; Apolonija Kovač iz Dokležovja, dečka; Marija Lejko iz Tropovec, dečka; Ana Cipot iz Murske Sobote, dečka in Marija Papič iz Bakovec, dečka.
Umrli so: Ivana Bagari iz Kroga, stara 55 let; Martin Kociper iz M. Sobote, star 36 let in Ivan Kološa iz Strehovec, star 65 let.
Nesreče in nezgode
Deske so stisnile prste desne roke 46-letuemu žagarju Ernestu Kuharja iz Kuzme in mu jih močno poškodovale.
Zelo težke notranje poškodbe je dobil 39-letni Jožef Rudaš, delavec pri Nafti, ko je padel s kolesa v grobo na konec plinovodne cevi.
S sekiro se je vsekala po prstih leve roke in si jih močno poškodovala 29-letna Jolanka Gujt iz Radgone.
Z voza je padla 58-letna Bara Kouter iz Beltinec, ko so ji ušle krave. Obe koleni sta močno poškodovani.
Cirkularka je hudo poškodovala prste desne roke tl-Ietni Ivani Firšt iz Kejžarja pri Miklavžu.
Pod voz je padla 3-letna Helena Kamin iz Kroga. Kolo je šlo preko leve noge in jo zlomilo nad kolenom.
Pri delu na skobelniku si je močno poškodoval prste desne rokp 23-letni Ludvik Filipič, mizarski pomočnik iz Mekotnjaka pri Ljutomeru.
Vrata so padla na desno nogo 3-letni Anici Flegar iz Gerlinec in jo zlomila nad kolenom.
Hude poškodbe na glavi je dobila 43-letna Ana Cvernjak iz Krupliv-uika, ko ji je padla lestvica na glavo.
Repo je nosila v klet 56-letna Vil-maRogač iz Večeslavec. Padla je v jamo v kleti in si zlomila desno nogo nad gležnjem.
Rojstva, poroke, smrti.
Rodile so: Frančiška Janežič iz Veržeja — Marjano; Marta Grašič iz Razkrižja — dečka.
Poročili so se: Franc Makovec uslužbenec iz Lukavec in Alojzija Mihalič polj. delavka iz Gajševec p. Križevci pri Ljutomeru; Bogomir Vrbnjak delavec iz Podgradja pri Ljutomeru in Terezija Stanko g. pomočnica iz Ljutomera; Matej Špur delavec iz Mote pri Ljutomeru in Elizabeta Farkaš poljedelka iz Mote pri Ljutomeru; Jožef Gavez iz Vuzmetinec, delavec VG Ljutomer in Slavica Pučko iz Slemnjaka, delavka VG Ljutomer; Franc Ž1ičar, ketijski tehnik pri VG Ljutomer in Matilda Pušenjak, šivilja iz Radomerja pri Ljutomeru.
Umrli so: Antonija Potočnik iz Križevec stara 66 let, Terezija Kšela iz Salinec pri Ljutomeru stara 62 let, Franč Alekšič iz Salinec pri Ljutomeru star 65 let, Marija Vrbnjak iz Križevec (mati Dr. Vrbnjaka iz M. Sobote) stara 68 let, Marija Luknjar iz Radomerščaka pri Ljutomeru stara 74 let. Matija Kosi iz Moršinec pri Ljutomeru star 62 let.
DEŽURNA SLUŽBA
ZDRAVNIKOV:
V nedeljo, dne 17. novembra 1957, je dežurni zdravnik za splošno ambulanto Ljutomer dr. Anton Bezjak.
ZAHVALA
Ob bridki izgubi dragega moža in svaka
LIPAl KOLOMANA
IZ SELA
se prav iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali. Posebno se zahvaljujemo dr. Lanjščaku za lajšanje bolečin in upravnemu odboru KZ Selo. Zahvaljujemo se vsem za darovano cvetje in vence.
Žalujoča: žena Veronika z nečakom Kolomanom
S SEKIRO PO GLAVI
Ljudje sc pogosto prepirajo zaradi majhnih zadev. Med prepirom pa pride večkrat do nepremišljenih dejanj, tudi s težkimi posledicami, ki jih prizadeti kasneje obžalujejo.
Toko sta se pred kratkim na Plitvičkem vrhu srečala 52-letni Alojz Kozar in 28-letni Avgust Gom-boc in se začela prepirati. V razburjenosti je Gomboc potegnil nož in z njim večkrat zabodel Kozarja v hrbet, ki je nato zbežal proti svojemu domu, klicni ženo in hotel imeti sekiro. Gomboc, ki je pritekel za njim, je hotel v hišo, a ga je nekdo domačih s sekiro udaril po glavi, da je nezavesten obležal. Sedaj ležita oba v bolnišnici.
VREMENSKA NAPOVED
za čas od 15. do 24. novembra
V splošnem bo suho in hladno vreme, s pogostimi meglami v nižinah in mrazom ponoči. Lahne, pretežno snežne padavine je pričakovati okrog 17. in -zlasti okrog 24. novembra.
ZAHVALA
Ob bridki izgubi moje drage matere
vdove ALOJZIJE FLEGAR
se tem potom zahvaljujem vsem, ki so mi ob tetki in žalosti stali ob strani, mi izkazali iskreno sočotje in pomor. Zahvaljujem se čč. duhovščini za obred, posebno g. Gujtmanu, kateri se je odzval in izpolnil zadnjo željo moje drage rajne matere. Zahvaljujem se pevcem za lepo petje in vsem darovalcem cvetja in vencev in vsem ostplim, ki, so jo spremljali na njeni zadnji poti.
Žalujoča hčerka Anica Flegar. M. Sobota, dne 8. 11. 1957
SVARILO!
Svarim vsakogar ki bi nasedel in širil neresnične govorice, ki jih širi bivša viničarka sedaj upokojena Veronika Strniša v gornji Radgoni o meni in me obrekuje, ker bom proti n jej sodnijsko postopala. Marija Vicman. D. vojašM vojni invalid.	D-967
Društvo prijateljev mladine v Muršiči Soboti Vas vabi, da se udeležite
OBČNEGA ZBORA
ki bo dne 19. novembra 1957, ob 19.30 v veliki dvorani hotela »Zvezda« v Murski Soboti. Vljudno vabljeni vsi člani in nečlani!
Najdeno kolo
V skladišču (tajništva za notranje zadeve M. Sobota se nahaja staro moško dvokolo brez znamke št. E-8130. Lastnik lahko dvigne dvokolo v sobi štev. 29.	D-968
Prometne nezgode
Šofer tovornega avtomobila J. 2. iz Lutvcrc ni upošteval prometnega znaka »šolat in ni zmanjšal hitrosti, zato je na cesti podrl otroka. K sreči je otrok dobil le manjše poškodbe, a šofer je vozilo uspel ustaviti več metrov izven cestišča, kar dokazuje njegovo prekoračeno hitrost.
*
Ena izmed najtežjih nesreč se je dogodila 17. okt. v večernih urah na cesti II. reda v Segovci. Iz Gornje Radgone se je vračal domov v Apače motorist Jože Pihler, upravnik mizarske delavnice Apače. Vremenske razmere (megla) niso dopuščale normnlne hitrosti, zato se je zaletel v isto smer vozeči kmečki voz iz Črne. Poškodbam, ki jih je dobil pri nesreči, je čez dva dni podlegel.
Ti primeri nam kažejo na skrajno neresnost vozačev, kakor ostalih koristnikov cest, še posebno mopedistov, ker z njimi posamezniki, predvsem mladoletniki nepremišljeno divjajo.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nedelja, 17. novembra 1957.
Dr. Anica Gregorc-Kastelic, stanuje v Ulici Stefana Kovača.
Ordinira od 8. do 12. ure v splošni ambulanti, v nujnih primerih popoldne in ponoči na stanovanju.
Tedensko nočno dežurno službo ima od 18. do 24. novembra 1957, dr. Miloš Borovšak, stunuje v Kolodvorski ulici — novi blok.
PROSTOVOLJNI KRVODAJALCI
od 2. do 9. novembra 1957
Ludvik Kutoš iz Puconec, tretjič; Verona Cinč iz Kroga, Franc Gran-tol iz Murskih Crnc in Terezija Lanjščak iz M. Sobote, vse tri drugič; Julijana Nešič, Marija Vogrinčič, Marjeta Sraka, Josipina Gjura Ignac Forjan, Karel Jerebic, Alojzij Balažič, Franc Petek, vsi iz Melinec; Aga Glavač iz Beltinec, Franc Norčič iz Veščice, Stefan Norčič iz Kup-šinec, Marija Meolic iz Kroga in Roža Hartman iz M. Sobote.
Upravni odbor Kmetijskega gospodarstva Rakičan
razpisuje delovno mesto
UPRAVNIKA delovišča Mačkovci
Nastop službe 1. I. 1958. Plača po tarifnem pravilniku.
Pogoji za sprejem: Absolvent dvoletne vinogradniško sadjarske šole v Svečini s 5-let-no prakso v vinogradniško sadjarskem objektu. Stanovanje zagotovljeno.
ZAHVALA
Vsem, ki so spremili našega dragega očeta
STEFANA GRUSKOVNJAK
iz Crenšovec na njegovi zadnji poti in mn dorovali vence in cvetje, se najiskreneje zahvaljujejo.
2alujoči svojci
ZAHVALA
Ob bridki izgnbi našega dragega očeta, starega očeta, moža in tasta
IVANA KOLOSA iz Strehovec se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali v tej žalosti, vsem darovalcem vencev in cvetja in tistim, ki so ga spremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo duhovnikom za opravljeni obred, profesorjem in dijakom IV. letnika ESŠ v M. Soboti, ter vsem, ki so v tem časa kakorkoli pomagali.
2alnjoči: žena Magda, otroci Olga, Franc, Anton, Andrej, snahi Antonija in Kristina, ter vnukinji Olga in Agica.
POMURSKA NOGOMETNA LIGA
V nedeljo je bila odigrana nogometna tekmo med G. Radgono in Soboto II. Zmagalo je mlado moštvo Sobote II. z rezultntom:
SOBOTA II : G. RADGONA 7:1 (4:1)
Mlado moštvo Radgone je odigralo svojo prvo prvenstveno tekmo. Moštvo se je borilo zelo’ požrtvovalno, vendar ni bilo v celoti kos svojemu nasprotniku. Rezultat tekme bi lahko bil nižji, če bi pri moštvu Radgone igrala dva najboljša igralca, ki pa zaradi bolezni nista mogla nastopiti.
Prejšnjo nedeljo bi moralo moštvo Radgone odigrati tekmo proti Turnišču. Ker pa moštvo Turnišča ni nastopilo, brez predhodne odpovedi, je upravni odbor PNL verificiral omenjeno tekmo z rezultatom 3:0 za Radgono.
Tabela PNL
Turnišče	4	2	11	8:7	5
Sobota II	4	2	0	2	16:8	4
Rakičan II	2	10	1	4:5	2
Nafta II	2	0	1	1	2:5	1
Jesenski del tekmovanja v PNL je s tem zaključen. Preostale tekme sc bodo odigrale spomladi skupaj s spomladanskim delom.
TEDENSKI KOLEDAR
Nedelja, 17. nov. — Gregor Ponedeljek, 18. nov. — Milko Torek, 19. nov. — Elizabeta Sreda, 20. nov. — Srečko Četrtek, 21. nov. — Marija Petek, 22. nov. — Cilka Sobota, 23. nov. — Klemen
KINO
MURSKA SOBOTA — od 15. do 17. nov. ameriški film: »Zgodba o črnem zlatu — Divji veter<.
Od 16. do 17. nov. jugosl. film: »Poslednji dane. Od 19. do 20. nov. italijanski film: »Burjae. Samo 21. nov. jugosl. film: »Rdeči cvete.
KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU - 16. in 17. nov. ameriški barvni film: »Beau Brumele. 20. in 21. nov. ruski barvni film: »Meksijcauecc.
BELTINCI — 16. in 17. nov. ameriški film: »Iznad 30 nadstropjae.
LJUTOMER — 15. in 17. nov. ameriški barvni film: »Človek izza puškee. 20. in 21. nov. ameriški film: »Ljubezen na bojiščue.
LENDAVA — 15. do 17. nov. ameriški film: >Žena z neapeljskih ulice. 19. in 20. nov. ameriški film: »Velika urae.
GOR. RADGONA — 16. in 17. nov. ameriški barvni film: »Ujetnik ‘dvorca Zendee. 20. in 21. nov. nemški film: »Stotnik in njegov junake.
VER2EJ — 16. in 17. nov. ameriški barvni film: »Na daljnjem seve-rue. 21. nov. itailjanski film: »Pot nadec.
VELIKA POLANA — 17. nov. ameriški barvni film: »Pekel izpod ničlee.
POMURSKI VESTNIK
Izdaja Časopisno in založniško podjetje »Pomurski tisk« v Morski Soboti — Direktor in odgovorni urednik Dragan Flisar — Uredništvo: Morska Sobota, Kocljeva ulica Številka 7 — Telefon 53. Uprava in oglasni oddelek: Morska Sobota, Kocljeva ulica 7 — Tel. 53 — Naročniški oddelek: Stefana Kovača 16 — Naročnina četrtletna 100. polletna 200, celoletna 400 dinarjev — Rokopisov ne vračamo in ne odgovarjamo zanje — Tekoči račun pri Komunalni banki, M. Sobota, štev. 64-KB-1-2-365 — Tisk Pomurske tiskarne v Morski Soboti
LA J OS ZILAHT:	'	7
SMRTONOSNA POMLAD
Prijateljsko srečanje
Preteklo nedeljo je nogometno moštvo Sobota igralo prijateljsko nogometno tekmo z SV Spielfeldom iz Avstrije. Kljub slabemu vremenu se je zbralo na igrišču 800 gledalcev. Pred začetkom tekme je v imenu NK Sobota goste pozdravil predsednik kluba tov. Hojer in jim izročil darilo. V odgovoru se je zahvalil za topel sprejem predstavnik gostov in prav tako izročil darilo NK Sobota. Igralci Sobote so izročili gostujočim igralcem praktično darilce. Po končani slavnosti sta moštvi nastopili v sledečih postavah :
SV Spielfeld: (Jziglar, Prile-pek, Schaffer II, Schevcher, Padi, Kinsner, Durič H.. Moos-hammer, Schaffer I, Durič I in Wabitsch.
NK Sobota: Murčič, (Cah), Babič, Klanjšček, Norčič, Skalar, Kološa, Sečko, Maučeč, Milenkovič, Zelko in Matjašec.
Tekmo se je končala z rezultatom 9:3, polčas 4:1, v korist domačinov. Gole so dosegli, za goste: Durič H., Schaffer in Skalar avtogol, za domačine pa Maučec 5, Milenkovič 2 in Zelko 2.
Gostje so se izkazali kot izredno borbeno moštvo, tekma pa je bila zelo fair. Škoda, da je bil teren zelo blaten im težak, kar je vplivalo, da se ni mogla razviti lepša igra. Gostje se na tem težkem terenu niso mogli znajti tako kot domačini. Po prikazani igri gostje niso igrali tako podrejene vloge kot to kaže sam rezultat. Pohvale vredno je pa to, da so se gostje borili do poslednje minute, pa čeprav je bil rezultat že tako visok. Mlado moštvo gostov je pustilo v Soboti dober vtis in ima perspektive, da postane dobro moštvo.
V. Cvetko
POMURSKI VESTNIK, 14. nov. 1957
MALI OGLASI
RABLJENO SPALNICO iz mehkega lesa, poceni prodam. Vprašati v Morski Soboti, Kocljeva 6. Dnevno od 12. do 15. ure.
PRODAM cca 1 oral krasnih goric in 1 oral mladega sadovnjaka bliža Razkrižja. Samo resni interesenti naj se oglasijo glede informacije pri Stefanu Kovačič, Murska Sobota, Miklošičeva ni.
M-957
IZGUBIL sem nalivno pero »Pelikan«. Pošten najditelj dobi nagrado. Oddajte Cvetkova 4. Morska Sobota.	M-958
ODDAM opremljeno sobo s posebnim vhodom. Vprašati Halmoš, Slomškova 8., Murska Sobota.
M-961
PRODAM RADIOAPARAT znamke »Philips«. Halmoš, Slomškova 8, Murska Sobota.	M-962
SLAMOREZNICO nemške znamke »Spciser« in Srotar na ročni pogon, naprodaj. Poizvedbe pri Milanu Makovcu, Grlava, pošta Križevci pri Ljutomeru.	M-963
MALO POSESTVO v Razkriški grabi prodam. Poizvedbe v M. Soboti (Grad).	M-964
ČEVLJARSKI STROJ znamke »Singer« (cilinder 29 K 33) skoraj nov ugodno prodam. Naslov v upravi lista.	M-965
NUJNO KUPIM traktor, Diesel motor ali benzinski, stražnico (dreh-bank). Ponndbe s točnim opisom in ceno na Sagadin, Ptnj, Kremp-Ijeva 8.	M-971
POSESTVO, takoj vseljivo, z že napeljano elektriko in lepim sadovnjakom, travnikom, njivo ter gozdom, prodam za 1,200.000 din,
’ v Salincih pri Ljutomeru, za informacije vprašajte: Podgorelec Jože, Bezenškova 45, Maribor.
5 ha POSESTVA vseh knltnr s hišo in hlevom blizn Maribora za 1,250.000 din prodam. Vprašajte v Kamnici, gostilna pri Mariborskem otoka.
LEPO HIŠO, takoj vseljivo, z velikim gospodarskim poslopjem in 3 ha posestva blizu Maribora, prodam. Naslov v upravi lista. M-973 POSESTVO z hišo in 9 ha zemlje v Selu, od tega 2.60 ha zemlje v Kančevcih, ugodno prodam. Šalič Aleksander, Selo štev. 16. p. Prosenjakovci.	M-976
5 ha POSESTVA vseh kultur, gospodarsko poslopje, novo, prodam. Ivan Mesareč, Sp. Žerjavci 29. p. Lenart »Slov. gorice«.
IZGUBIL SEM DEL AMORTIZERJA z motornega kolesa z znamko »Gnzzi« — rdeče barve, in sicer dne li. novembra. Najditelja prosim, da mi proti nagradi ta del vrne. — Tone Žnidarič .Ljutomer, Prešernova 5.	M-978
Sedli smo k večerji. Srebro, bleščeči kristali, porcelan, cvetje na snežnobelem prtu. Na ročajih težkega srebrnega pribora deveterokraka krona. Sedel sem nekoliko ob strani, toda skoraj Editi nasproti Na desni strani zraven nje je sedel mladenič rumenih las in mozoljčastega obraza, na levi Ahrenberg. Zraven Ahrenberga je sedel debel fant s svinjsko glavo in monoklom. Ta fant je strašno dosti jedel in pil. Govoril je zelo poredkoma in še takrat ni uporabljaj črke "r". Dejal je: dagi pijatelj, to vino je izvsno...
Ahrenbergovi ženi z dolgim vratom je dejal:
— Daga gofica...
Spomnil sem se: Turkevey mu je bilo ime. Tudi tega sem se spomnil, da je pri predstavljanju s poudarkom izgovoril črko »rt. Rekel je: Turrkevey. Pravilen izgovor svojega imena je imel za Važno reč, saj je bil iz znane družine Turkevey.
Poleg mene je sedelo neko dekle ribjih oči. Ce sem jo nagovoril, je vselej zatrepetala z njimi, toda niti besdice nisem mogel spraviti iz nje. Na drugi strani je sedela majhna debe-lušasta žena. ki je bila očitno vsa v ognju, ko je govorila s svojim sosedom in si s prtičkom brisala obraz. Neki husar je sedel zraven nje. Včasih se je sklonila k meni in se opravičevala, ker mi kaže hrbet.
Med tema dvema sosedama sem se počutil popolnoma osamljenega, kar mi je bilo čisto prav. Tudi Edita se je dolgočasila nad svojimi sosedi.
Svoj obraz in poglede sem usmeril nanjo. Ta nemi, negibni, ponižani in hkrati oblastiželjni pogled jo je očitno zmedel. Obračala je glavo sem in tja, kakor bi ji močno sonce sijalo v oči. Potem se je polagoma navadila in mi nenadoma dolgo prepustila oči. Če bi v svojem življenju bil pisatelj, bi napisal knjigo: Razgovor nemih pogledov. Če bi bil Wagner, bi skom-poniral simfonijo: Borba pogledov.
Si lahko predstavljaš v glasbi, kako mlad moški in ženska, ki se še ne poznata, bijeta nemi ljubezenski dvoboj s plačljivim, ponižnim, izbegavajočim, zahtevajočim, vzplamtelim, pritrdilnim, zamišljenim, odklanjajočim, začudenim, radostnim, branečim se in moledujočim pogledom? Si lahko predstavljaš to v orkestru violin, fagotov in gromkih fanfar? Si že občutil kdaj, ko pogled žene tiho in boječe pravi: da ...?
Editin pogled je po enourni bitki, razpravljanju in dogovarjanju rekel: da. Ali je to bil plod moje razburjene domišljije? Popil se mnogo vina. Dobrega, težkega vina. Tudi Editi so blestele oči. Toda niti besedice še nisva spregovorila.
Po večerji so iz obednice odstranili pohištvo, pričel se je ples. Odšel sem v zimski vrt, sedel v polmračen kot in čakal. Hotel sem, da bi Edita prišla k meni. Hotel sem, da ona pride.
Bilo je že ob dveh po polnoči, ko sem se pričel bati, da Edite ne bo, čeprav je od časa do časa pogledala v zimski vrt in videla, da sedim v kotu popolnoma sam in nem. To je storila, kot bi me nadzorovala.
Nenadoma je prišla in sedla zraven mene. Kadila je. Oči so ji bleščale. Bila je že nekoliko skuštrana.
—	Zakaj ne plešete?
—	Ne znam.
—	Čokonai je rekel...
—	Lagal sem Čokonaiu. Nikoli ne plešem.
Majhfen odmor.
—	Zakaj ste lagali?
—	Tu sem hotel bita danes. Za vsako ceno.
Moja iskrenost jo je presenetila. Zenice so se ji razširile.
—	Zakaj?
Odgovoril sem ji, ne da bi obrnil glavo, s čudnim in tudi aa koncu nespremenjenim poudarkom, kot bi govoril izrezljaai
nogi mize:
—	Ljubim vas. Smrtno. Trikrat sem vas videl v življenju. Ljubim vas.
Sledil je brezkončen molk. Potem je Edit tiho rekla:
—	Ne verjamem.
Nisem odgovoril. Zopet je zavladala mučna tišina. Edit je vstala in odšla. Nisem se ganil z mesta. Niti z glavo se nisem ozrl. Cigareta mi je že zdavnaj ugasnila med prsti. Toda Edit je hotela, tako se mi je zdelo, da bi šel z njo. Nisem šel. Med vrati je obstala in se ozrla. Kljub temu nisem šel.
Čez četrt ure se je vrnila in sedla zraven mene. Se vedn* sem negibno sedel na svojem mestu. Niti besedice ni mogla spregovoriti. Tudi jaz sem molčal, kajti vse, kar bi povedal, bi zmotilo to lepo tišino.
Kmalu za tem je zopet vstala. Tokrat sem šel za njo. Zimski vrt je temna soba ločila od garderobe. Tu so luči že ugasnili. Morda je bilo že ob treh zjutraj. Mnogi so že odšli.
Dohitel sem jo sredi mračne sobe. Našel in ujel sem njeno roko. In takrat sem poljubil Edito Ralben. Poljubil sem jo na usta. Na hladna, tanka, trmasta in ošabna usta.
Kot bi se z usti dotaknil žameta, cveta, žerjavice.
Samo trenutek je trajalo. Odhitela je proti garderobi, jaz sem se vrnil v zimski vrt.
Ne vem. koliko časa sem sedel tam nepremično, z ugaslo cigareto med prsti.
Nepričakovano je prišel Čokonai. Bil je žalosten:
—	Ti, mi frak zares ni prevelik?
Pogledal sem ga, kot bi mu hotel reči: ne bodi nor. To ga je vidno razveselilo.
—	Mislil sem zaradi tega— je dejal — ker so se sestre Barabas vso noč nečemu smejale. Imel sem vtis, da se smejejo meni. Potem je z dvignjenima rokama in prepevajoč operne arije v plesnem koraku odšel v drugo sobo, kjer so še vedno plesali. Bil je že malo pijan.
Odšel sem s poslednjimi gosti. Z Edito po poljubu nisem mogel niti hotel govoriti. Očitno se je tudi ona mene izogibala. To najino prvo srečanje se je vilo ponoči kvišku kot ogjemet, kot lep, divji ognjemet najine mladosti. Razletel se je in zablestel v mračni sobi v kratkem, predrznem poljubu. Od tega poljuba sva bila oba tako prežeta, da bi bil sleherni razgovor nepopoln, gluh in zmeden. Kje so barva .nežnost, ogenj in glasba besed, ki bi jih bilo mogoče primerjati s tišino tega razpoloženja.
Posloviti sem se kljub temu moral, zato sem stopil k njej. Skoraj obotavljaje se mi je ponudila roko, toda v oči me ni pogledala.	____________
5
Česa se ljudje najbolj bojijo?
Ne moremo trditi, da ljudje po svetu popolnoma spokojno spijo, čeprav je od vojne minilo že dvanajst let. Vedno večja dirka v oboroževanju in lokalni vojni spopadi, ki izbruhnejo zdaj tu, zdaj tam, vznemirjajo ljudi.
Ko so v ZDA napravili anketo o tem, kaj je danes najvažnejši problem, je večina ljudi odgovorila, da je najvažnejši
problem, kako preprečiti vojno.
Strah pred vojno najbolj tare Amerikance. Daleč zadaj ostajajo ekonomski problemi.
Ali konkretno: 44% anketiranih Amerikancev meni, da je r ZDA največji problem, kako preprečiti vojno z Rusi, 22 %, da so to ekonomski problemi, 10%, da je segregacija, 6% meni, da so največji problem jedrski poskusi, 4 % Amerikancev pa pravi, da je najtežji problem v ZDA mladinska kriminaliteta. Samo 2% vidi naj-večjo nevarnost v pojemanju vernosti pri ljudeh.
Vojno psihozo v ZDA danes še izpodbujajo razne vaje protiletalske zaščite, zavijanje siren, protiatomske vaje in navodila za primer letalskih napadov, ki jih ljudem predvajajo po kinematografih.
Leta 1938 je znani filmski igralec Orson Welles izzval množično paniko, ko je čital prek radia odlomke iz Wellso-vega romana »Vojna svetov«, v katerem Wells opisuje invazijo Marsovcev v New Jersey.
Podobna stvar se je zgodila še nedavno. Tak primer so imeli v ameriški državi Conecticut, drugi pa na Kavkazu v ZSSR.
16. oktobra je ameriško poveljstvo civilne zaščite predvajalo v Hartfordu v državi Connecticut po televiji dokumentarni film-o zaščiti ljudi pred napadi iz zraka. Med prikazovanjem filma so redakcije lokalnih časnikov, policijske postaje in direkcija televizijske postaje naenkrat dobile kopico alarmnih pozivov. Gledalci so preplašeni spraševali: "Kje pa
je padla bomba?«, ali pa to, na kak način bi najhitreje pobegnili iz mesta.
Film, v katerem so to prikazovali, je bil že dalj časa na programu, toda večina gledalcev je odprla svoje televizijske sprejemnike šele takrat, ko je napovedovalec na televiziji javil:
»Prekinjamo program. Zdaj vam bomo prečrtali poročilo poveljstva civilne zaščite. Poročilo glasi: veliko število letal — ne vemo, katere narodnosti — se približuje ta čas Severni Ameriki. Množica letal prihaja iz smeri Severnega tečaja.«
Potem so spet vrteli film, ki je prikazoval izstrelitev vodnega izstrelka »Nike«. Toda takrat so v Hartfordu že cele družine na vrat na nos iznašale iz hiš najdragocenejše stvari in jih spravljale v avtomobile, kjer so že sedeli otroci, medtem ko so moški še iskali po hišah
dokumente in albume. Nekateri pa so iskali poslednja navodila prek telefona. Šele zvečer so policijski avtomobili in televizijska postaja z veliko težavo pomirili prestrašene meščane Hartforda.
Podoben primer se je pripe-i til v črnomorskem mestecu Tuapse na Kavkazu. Tu je po pisanju časnika »Sovjetska Rusija« paniko izzval strip v lokalnem listu, kjer je pisalo, da je bil odkrit nov mesec, neka »velikanska gmota« v bližini sonca. To »neznano nebeško telo« drvi z blazno hitrostjo 250 tisoč km na uro proti našemu »grešnemu planetu«. Strip je vedel tudi povedati, da na za-padni strani poloble vlada panika, da ljudje skačejo v morje, da bi se izognili plamenu, ki požre vse. Potem pa je ekipi
zapadnih znanstvenikov uspelo, da so del te ognjene krogle oddvojili in ga usmerili proti Sovjetski zvezi, kjer naj bi uničil enkrat za vselej komunizem. Čez 40 dni je katastrofa neizbežna.
»Sovjetska Rusija« piše, da so po tem nadaljevanju stripa nekateri ljudje začeli prodajati imetje in se pripravljati na »konec sveta«. V naslednjem nadaljevanju pa je bilo zapisano, da so sovjetski znanstveniki uspeli uničiti ognjeno maso samo dve uri poprej, preden je padla na Sovjetsko zvezo. »Sovjetska Rusija« ob koncu še komentira, da je škoda, da se je vse tako dobro končalo, ker bi v plamenih tega izmišljenega meseca morali zgoreti avtor in urednik časnika, ki je objavljal tako neumnost.
8 takimi kolesi so se vozili nekoč. To »Sodo tehnike« hranijo v sobo-ikcm muzeju
________________________________
KRATKE ZANIMIVOSTI
LEVINJA V GOSTEH Mis Goldlane se je na svojem po-tovanjn z avtomobilom po Rodeziji ustavila, da bi zajtrkovala. Takrat pa je prišla velika doga, ki je bila prav tako lačna. Ker Mis Goldlane ljnbi pse, jo je pobožala po glavi in delila svoj zajtrk z njo. Za spomin se je z njo še slikala. Ko pa je po potovanja pokazala sliko svojim znancem, so osupnili, kajti na sliki je bila mis Goldlane z odraslo levinjo.
V GLOBINI TIRENSKEGA MORJA NI ŽIVLJENJA
Jack Piccard, sin slavnega znanstvenika Piccarda, je izjavil, da v globini 10.500 sežnjev v Tirenskem morju y bližini Neaplja ni življenja. Mladi Piccard se je spustil z nekim svojim kolegom v to globino s posebnim aparatom v obliki podmornice. Hotela sta proučevati življenje v tej morski globini. Po njegovih izjavah sta odkrila samo milijone školjk, ki so ležale na hribovitem dnu. S pomočjo ultrakratko-
valovnih instrumentov sta oba znanstvenika ves čas pod vodo bila v zvezi z neko italijansko ladjo. Povedala sta, da so instrumenti brezhibno delovali.
ELEKTRIČNI PISALNI STROJ
Neka francoska tovarna je začela izdelovati električne pisalne stroje, ki napišejo 12 besed v sekundi. Tn-statura nima samo črk, temveč tudi zloge in fraze, ki jih uporabljajo v dopisovanju.
V	španski pokrajini Valenciji so nastale pred kratkim hude poplave.
V	enem dnevu je padlo toliko dežja, kot sicer v dveh letih. Naša slika nazorno kaže, kako visoko je segala voda. Poplave so terjale več kot
80 smrtnih žrtev
V Berlinu je bila zanimiva gradbena razstava »Interbau 1957«. Najbolj znani arhitekti sveta so zgradili celo mestno stanovanjsko četrt po najsodobnejših načelih gradbeništva. To edinstveno razstavo, kjer so razstavni prostori bili stanovanjske hiše, si je ogledalo mnogo ljudi. Na sliki maketo ene izmed stanovanjskih hiš, ki so zgrajene v okviru te razstave
KONGRES FANTASTIČNIH ZNANSTVENIH ODKRITIJ
NA 119. KONGRESU SO ANGLEŠKI ZNANSTVENIKI SE-ZNANIU JAVNOST Z MNOGIMI DOSEŽKI SODOBNE ZNANOSTI — KAKO SE BODO PREHRANJEVALI LJUDJE VBODOČE - LETALA S HITROSTJO 3219 km NA URO —
KARFIOLA, KI BO VELIKA KOT SOBA
Neki angleški pisatelj je obtožil pred letom dni učenjake, da ne znajo preprosto razložiti tega, kar delajo v svojih laboratorijih. Te dni so angleški znanstveniki, ki so imeli svoj 119. kongres, dokazali, da nima prav. Angleški časniki pišejo, da pri nobenem od 300 govornikov na tem kongresu ni bilo opaziti, da bi imel težave pri razlag« svojega dela. Vsi so z enostavnimi besedami povedali svoja znanstvena odkritja.
Ta kongres bodo verjetno še dolgo pomnili tisti, ki se je ga udeležili, kajti na njem so govorili o fantastičnem napredku, ki ga je znanost dosegla v zadnjih letih. Nekateri učenjaki so se posluževali pri svojih razlagah številk, kakršnih v vsakdanjem življenju nikdar ne srečujemo.
Najbolj astronomske številke je bržkone uporabljal vicedirektor »Kraljevskega letalskega inštitutu Farnborough« Stephens, ki je govoril o fantastičnih potovanjih na Mars s hitrostjo 33,7% kilometrov v sekundi, o potniških letalih, ki bodo letela s hitrostjo 1448 km na uro in jih bodo dali v promet najpozneje čez 6 do 7 let.
Trdil je tudi, da bodo rekord hitrosti, ki ga ima zdaj angleško letalo tipa »fairej Delta«, zvišali kmalu od 1821,773 km na uro na 3219 km. Ce bodo
v prometu letala, s katerimi bodo potniki v štirih urah in pol preleteli Atlantik, se bo praktično zgodilo, da bodo prispeli recimo v New York pol ure prej, preden so sedli v letalo v Londonu, ker je med New Yorkom in Londonom pet urna časovna razlika.
Sir George Thompson, profesor fizike na univerzi v San Bridgeu, ki je leta 1948 vodil raziskovanja in konstruiranje H-bombe v Angliji, je nanizal v svojem referatu najneverjetnejše štc.il-ke, ki pa niso plod njegove fantazije, temveč počivajo na strogih znanstvenih načelih. Izračnnal je, da bodo čez 15 let termonuklearno energijo že na veliko uporabljali v miroljubne namene, in to na načelih, ki so jih uporabili pri eksploziji H-bombe. »Vse, kar moramo storiti, je to je rekel ta znanstvenik, »da dvignemo toploto težkega vodika na 100 milijonov stopinj in ga nekaj časa zadržimo na tej višini. To se pravzaprav dogaja tudi v vodikovi bombi, toda le zelo kratko časa, medtem ko bi za miroljubne namene morali obdržati omenjeno temperaturo vsaj eno sekundo.«
Tudi A. W. Marsden je v svojem referatu uporabil več sedemmestnih številk. Prepričeval je pri-
sotne, da ljudje na svetu nikdar ne bodo umrli zaradi lakote. Ko je govoril o kemiji v službi kmetijstva, je dejal: »Danes je na svetu okrog dve iD pol milijarde ljudi. Večkrat smo že postavili vprašanje, ali bo čez tisoč let na zemlji še dovolj hrane za ljudi in živali, ker bo takrat živelo na njej skoraj pet milijard ljudi. Ne delim mnenje tistih pesimistov, ki menijo, da bo to nerešljiv problem. Z večjo uporabo znanosti v kmetijstvu se bo dalo zelo lahko prehraniti to število ljudi. Pri tem bo odigrala najvažnejšo vlogo kemija.« Po njegovih besedah bodo angleški kemiki z uporabo raznih hormonov povečali plodove rastline po željah kmetovalcev. Tako bodo lahko pridelovali karfiole, ki bodo velike kot manjše sobe.
Angleški časniki, ki so posvetili temu kongresa mnogo prostora, trdijo, da je razsvetil mnoga doslej neznana področja znanosti, začenši od vesolja pa do najglobljih morskih globin. Tako so na kongresu na primer najavili konstrukcijo novega ro-bota-očesa, ki temelji na načelih televizije in ki bo za 30-krat povečal vidljivost tudi najvišjega teleskopa, udeležencem kongresa pa so tudi pokazali fantastične fotografije morskega dna, ki so jih posneli z najnovejšo podmorsko foto-kamero.

8. Gozd se je širil v nedogled. Neznanec se v njem ni izgubil. Kljub temi se je držal gozdne poti; izogibal se je celo korenin, ki so se prepletale pod njegovimi nogami. Tonil je vedno globlje. Tukaj se mu ni bilo treba bati neprijetnega srečanja z nezaželjenim človekom. Ta kraj je bil kakor nalašč za skrivališče. Visoka drevesa so z dolgimi in gostimi vejami spletla nekakšno streho, ki je varovala pred dežjem. Po tleh se je razrastel bršljan, debla pa je ovijal srobot. — (Tedaj je neznanec zavil s poti in za hip prižgal žepno baterijo. V šopu svetlobe se je pokazalo gosto zaraslo grmovje.)
9. »Pa sem le srečno prispel do cilja,« je zašepetal olajšano in odgrinjal bodeče rastline. Opraskal si je roke, toda sedaj ni utegnil pomisliti na bolečino. Čeprav je bil utrujen, si je z vso vnemo pomagal dalje. Za seboj je previdno naravnaval grmovje v prejšnje stanje, da ne bi kdo podnevi opazil kaj sumljivega. Večkrat se mu je zapletel nahrbtnik med bodice. Potiho je preklinjal nevšečnosti in se pridušil, da mu je to prvo in poslednje potovanje. »Vrag vzemi takšno življenje,« je vzdihnil. A nato mu je vzdih zamrl v prsih, kajti dospel je tja, kamor je želel prispeti. (Navdušen mad uspehom, je z baterijo posvetil v bunker).
POMURSKI VESTNIK, 14. nov. 1957
6
Robot
7. Bila je veverica na drevesu, ki jo je prebudil neznani ponočnjak. Splezala je na drugo vejo. Neznanec se je zazrl v drevje in se kmalu olajšano nasmehnil: »Čudno, kako se ustrašim vsakega, celo najmanjšega šuma! In vendar nihče ne ve, da sem zdaj tu. Kdo naj bi tudi vedel za moj prihod? Živa duša ne more vedeti. Kljub temu se mi zdi, da bom srečal koga od znancev prav zdaj, ko si ga najmanj želim.« Pospešil je hojo in se zdaj zdaj ustavil. Popravljal si je nahrbtnik in si z rokami lajšal jermena, ki sta se mn boleče zagrizla v ramena. Teža ga je pritiskala k tlom in vedno bolj trudno se je vlekel dalje.