et®
Ig
Dolci^jsko Novice izhajajo Tsak potek; ako T ; je ta dan praznik, ilan poprej. : :
Cena jim je za colo leto (oti aprila do aprila) K, za pol leta IÍ. Naročnina za Nemčijo, Bosno in drnge evropske države ziiaSa 3-«0 K, za Ameriko -t'50 K. List in oglasi se plačujejo naprej.
Vse ilopise, tiiiročniiio in oznanila sprejema tiskarna J. Krajec nasi.
Svetovni položaj.
Zvezne armade so še doslej povsod častno iii iiczloiiiljivo nastopile; vsak ob-iiidnje korajžo Nemčije in Avstrije, ki si upate s svojima armadama kljubovati po številu iiinogo močnejšemu sovražniku, trojnemu sporazumu.
Nemčija je doslej z urnebesno lii-trosljo prekoračila francosko in belgijsko mejo in podila francosko in belgijsko armado v zadnje postojanke. Belgija je večinoma že v nemških rokah, sedaj se brani jedino še Antwerpen. Pred Parizom so se pa postavili Francozi in Angleži v obupno defenzivo. Že od 5. septembra vihra gi'oKovit boj med nemško zmagovito in za obstoj se borečo francosko-angleško armado. Ni še sicer odločitve, vendar so zadnja poroćila jedina v tem, da je fran-cosko-angleSka armada na celi črti prešla iz ofenzive v defenzivo in jih Nemci povsod pritiskajo nazaj.
Na severnem bojišču so se nase čete, ki so se bile okoli Lvova in pod Dankluom in Auííenbergom srečno zdjužile in se pripravljajo na nove boje. Kako strahovito so morale iiiske čete v zadnjih bojih trpeti, je že iz tega razvidno, da so se naše armade lahko združile in zavzele t)ovc utrjene pozicije, nc da hi jih Rusi mogli na teni ovirati. Zadnje dni so se vršile le manjše praske med avstrijskimi in ruskimi četami.
Medtem ko so naše čete ž brezpri-merno žilavostjo zadržavale velikansko premoč pred iiadaljnini prodiranjem, je nemški general Hindenburg potolkel v vzhodni Prusiji še zadnje ostanke tamošnje i'uske armade in ni samo očistit vso Fru-sijo, ampak Že celo zmagovito jirodira v Rusijo.
Na jugu so naše čete sijajno premagale srbske divizije, ki so se drznile vdreti v našo Slavonijo in zasledovale sovražnike, kolikor jih niso vjeli ali pobili celo preko
srbske meje. Srbija stoji vsled zadnjega poraza i»rcd obupom. Najboljše čete so uničene, v Srbiji sami se razširja celo med vojaštvom uporni duh. Kar jih pa ne bode pokosil avstrijski meč, bode pomorila pa kolera, ki že neznansko po Srbiji razsaja.
Evropska vojna se je zadnji čas prenesla tudi na vse kolonije. Posebno v Afriki se Že med seboj bijejo maloštevilni oddelki evropskih držav. Večinoma so to le malenkostni boji, ki na celoten položaj nimajo skoro iiikakega vpliva. Izmed teh bojev je še najvažnejši boj na Daljnem Vzhodu, kjer so začeli Japonci bombardirati nemško naselbino Kiaučau, ki jo l)recej zelo dobro utrjena. Videti je pa, da Japonc nima prave korajže; najbrž se boji Severne Amerike, ki vedno večjo pozornost obrača v japonsko okolico.
Ostale države so še doslej nevtralne. Kakor sedaj kaže, bo bržkone prisiljena zagrabiti za meč Turčija, ki je v zelo napetih razmerah z Anglijo in očitno nastopa na strani Avstrije in Nemčije. Pač pa delajo Angležem že sedaj velike skrbi upori v Egiptu in Indiji, ki lahko za Angleže postanejo v sedanjem položaju usodepolni.
Zadnji poziv.
K službi z orožjem v črni vojski so do sedaj še klicani: 1. Vse v letu 1894. rojene, črni vojski podvržene osebe in 2. vse v letu 1893. in 1892. rojene, črni vojski podvj-žene osebe, katere so bile pri naboru ieta 1914. s pripombo „Zuriickzusteîlen" (nazaj postaviti) zaznaniovaiie. Ti črno-vojni zavezanci pridejo seveda najprvo na nabor, k .službi bodo pa sposobni poklicani še-le pozneje.
Cesar obiskal ranjence.
Dne 19. t. m. je cesar obiskal ranjence na Dunaju. Cesar je v bolnici po-
slušal pripovedovanje prizorov iz bitk in je tako srčno občeval z ranjenci, da so navzoči ginjenosti jokali. Imena dveh amputiranih ranjencev si je dal cesar zabeležiti. Oči ranjencev so se iskrile, ko je cesar za vsakega imel prijazno besedo. V bolnici, katero je cesar obiskal, je tudi več Slovencev. V veliki dvorani je cesar govoril z vojaki v njihovem materinem jeziku. Tako je cesai- govoril jioljsko, češko, mažarsko, hrvaško, kar je vojake navdalo s posebnim veseljetii. Za tri vojake je cesar naroČil, naj se mu napiše njihove naslove ter bodo ti vojaki deležni posebne cesarjeve milosti.
Šolske hnjige šolske zuezhe
i	in
áolske potrebščine
pri
]. Kroječ nosi. In llrli. Horvot-u
V Novem mestu.
Nemško prodiranje na Rusko.
Na vzhodnem
bojišču so nemške Čete dne 1 7. t. m. pi'i Avgustovu premagale 4. finsko strelsko baterijo. Pri prodiranju proti ti-dnjavi Oso-viec sta bila kraja Grajevo in Szezuczyn po kratkem boju zavzeta.
Avgustov je rusko mesto zahodno od trdnjave Grodno blizu vzhodne pruske meje. Južno od Avgustova leži ob reki Boher trdnjava Osoviec, severozahodno od Oso-vieca pa Grajevo in Szezuczyn,
Rennenkampf pobegnil iz Gumbinnena.
Znano je, da se je generalissimus narevske in vilnske armade v Vzliodni Prusiji nastanil lako, kakor da dežele več ne zapusti. Nastanil se je v Gumbinnemi, Ko se je pa po Hindenburgoveni nastopu vojaški položaj izpremenil, je Rennenkampf hitro iz dežele pobegnil.
Papež za mir.
Sv. Oče je izdal oklic, v katerem se obrača na evropske vladarje s sledečimi besedami :
Vladarje narodov slednjič nujno vse prosimo in zarotujemo, naj bi zaustavili vsa nasprotstva v blagor človeške družbe. Naj bi itomislili, da je tenni uiurljivemu življenju že samoobsebi prisojenega preveč gorja in zla, kaj bi torej mi sami to goije še množili in večali! Naj bo dosti razvalin! Dosti človeške krvi je že prelite. Naj bi se požurili ter se začeli pogajati za mir; naj bi si podali roke. Na ta način si bodo zaslužili pri Bogu obilo plačilo zase in za svoja ljudstva, zraven pa si bodo pridobili zashig za svojo človeško kulturo.
Poniishjo naj tudi, da bodo napravili s tem nam — ki nam je izvrševanje apostolskih dolžnosti ob teb splošno razburkanih razmerah silno otcžkočeno — zelo zažoljeno in dolirodošlo uslugo.
Avstrijsko-pusko bojišče.
Po drugi bitki pri Lvovu. Več 100.000 llusov mrtvih in ranjenili. Poročevalec lista „Iteichspost" poi'oča z bojnega polja: Naša armada je v svojih novozavzetih postojankah po naravnih in nmetnih obrambnih napravah dobro zavarovana. Častniki kakor tudi moštvo naše armade si bo lahko v teh postojankah malo odpočilo od dosedanjih napoi'nih bojev, bo lahko tam skrbelo za snago svojega telesa in dobilo
LISJTEK.
„UbijaČ. .	(Daljo.)
„Po neumnosti, da, in iz nepremišljenosti! ]io sem začul, da me boste odgnali s silo, je vse zavrelo'v meni! Jutri ali pojutrišnjem, ko bi bila z materjo skončala zadnja dela, bi bil prišel sam. Pa se vam je tako mudilo!"
„Ne morem pomagati."
„In pri misli, da me boste uklenje-nega gnali skozi vas in bodo ljudje gledali za mano in se rogali, se mi je zavrtelo v glavi, da sam nisem vedel, kaj delam — —
„Ako bi sc bil vedel pametno, bi te ne bil uklepal! Kaj imaui jaz od tega, ako nosiš ti naročnike?"
Dospela sva na cesto.
Segel sem v torbo po kljiiček. „Pokaži," sem velel, „da vidimo, kako in kaj !"
Oilklenil sem žabico, mu snel verižico in jo spi'avil v torbo. „Ako boš tako, kot se spodobi, te ne bom veČ uklepal!" sem rekel, „Star si že dovolj, da bi lahko Vedel, kaj je prav in kaj ni prav."
Veselje je zagorelo fantu v očeh in Živahno si je začel drgniti in mencati tJtrple roke, da spravi liri zopet v stari tok.
Od tistega prijetnega hladu in mehkih sapic, ki so mi zjutraj drugovale na mojem potu v Gorjance in od onih, ki so nama vele naspj'oti nazaj grede skozi gozd, je bilo nad trdo državno cesto/ Čutiti revno malo. Cesta, vsa gladka in bela, kakor da jo je zapadel nenaden sneg, se je razgrevala bolj in bolj. Ognjeni solnčni Žarki so odbijajoč se od nje neusmiljeno žgali v obraz iii jemali vid, da so se oči venomer zalivale s i)ototii in solzami. Zato sva se držala, kolikor je le bilo mogoče, poljskih in gozdnih steza, dasiravno sva si pot na ta način nekoliko podaljšala.
Moj „ubijafi" jo je nekam dobrovoljno mahal poleg mene in od časa do časa si je celo zazvižgal ali pritajeno zapel prešerno pesem, kakor da ni na poti v ječo, marveč kot da se vrača rano v jutro domov ponoči, ki jo je prefantoval na vasi ali pod oknom svojega dekleta. Bog ve, morda si je s tem hotel samo pregnati težko misel in skrb, ki mu je nedvoiiuio kljuvala v srcu.
Potoma nii je tudi natančneje pravil, kako in zakaj je bil pred petimi tedni namahal Podbojevega.
Pri Andreju pod Gorjanci so imeli tiste dni zalo natakarico. Doma je bila menda od nekod z Gorenjskega. Lepo dekle pa fantje, to veste, kaj se pravi ! Snulkali so se okrog nje in poskušali svojo srečo zdaj ta, zdaj oni, toda s posebnimi uspehi so ni mogel hvaliti ne eden ne drugi. Samo njemu — bil je v resnici brhek in jiostaven fante — je bila nekoliko prijaznejša. Zato pa so mu tudi bili vsi tisti, ki so morali od nje z dol-gi]ni nosovi, in oni, ki so teli nosov še Čakali, pošteno gorki. — Ko je predkresno nedeljo prišel k Andreju in sedel pri mizi, kjer je bila zbrana že cela vrsta, so vsi vstali in odšli k drugi mizi. On je ostal, kjer je bil, poklical pred se Štefan vina in Lina, natakarica, je morala sesti k njenui. Oni so kmalu začeli pikati inzhadati.
„Otrokom vode, pa ne vina! — Kdoi-ni za nas, naj gre ven ! — Naj udari, če je za kaj!"
Taki ill enaki pozivi na korajžo so od pijane petorice leteli na Brundovega. Ta pa je letio i)il svoje vino in se zabaval in smejal z natakarico, kot da je sam v sobi.
Ko so oni pri drugi mizi le videli, da tako tie pojde, je Podbojev vstal in šel ven, A takoj nato se je vrnil v sobo z litrotii mleka. Zgrabil je Štefan vina.
ki je stal pred lirundovim, ga /,alučil skozi vrata na cesto in postavil predenj steklenico z mlekom rekoč:
Tu imaš mleko, smrkovec, to pij, vino bi ti škodilo !"
Brundov ni Črhnil besedice, samo po-bledel je kot zid, zgrabil liter za vrat, se stegnil preko mize in ga z vso močjo treščil Podbojevemu v glavo. Lina je glasno zavpila, oni štirje na drugem koticu so planili kvišku in planili proti Bnindovenui, Ta je z mizo vred prevrnil dvoje najbližjih nasprotnikov, razčcsnil stol, s katerega je bil vstal, na dvoje in — dobrih pet minut [lozneje je bil v sobi Cist zrak.
„Dva sta si jih izprosila po glavah", je pripovedoval Tone, druga dva po plečih, -Jankeljna pa, ki jih je nastregel in nalovil obenem po butici in čez lirbtiŠČe, so proti večeru odnesli kakor otroka v rjuho zavitega po bližnjicah domov!''
„Ali, kako si mogel tako lahko in ne da bi se jih sam pošteno naležel, opraviti s peterimi?" sem ga vprašal zadovoljno in nehote z nekakim priznanjem.
„Da si sam opravil tako lahko s peterimi in to ne da bi se jih bil sam pošteno naležel, je vseeno malce čudno!'' sem rekel,
(Daljo Blodi.)
tudi dovolj hraiiG. Setiipatjti lio iiiogio tudi iiiinio spati, iesac so čete doiscdaj že di;lj (lasa silno pogrešale.
Obenciti se bo za utrjeno iirto sedaj lahko tiiinio skrbído, do se iiaSe čete v/.-lioltujo, da se armada dovolj preskrbi z vsettii potrebnimi vojnimi potrebščinami, kar jili je dosedaj manjkalo za uspeSno ustavljanje inogoěno pripi'avljenu in v veliki premofi proti nam prodirajoče ruske armade. Naše orožje je iirizadjalo Unsoin že ogromne izgube. izgube znašajo već stotisoČ mož mrtvih in ranjenih. Vsa sila 1'iiskega naskoka je bitknila ob našo armado. Ni nam siccr bilo mogočo se otresti tega ailtiega naskoka, a prenesli ga vendar smo, ne da bila naSa vojna sila zrahljana ali pritisncna ob stran. Sovražnik je bil prepriian, da se mu bo posrečilo, samo z enim silnim udarcem razdrobiti našo očetiijavo. A hudo se je zmotil !
Kakor je iz dosedanjih bojev razvidno, se jc Uusija Že od letošnje zgodnje pomladi tajno, a strastno jjripravljala na vojsko. Njena armada jc bila že več mesecev iired izbruhotii vojske do dobra ])ri-pravljena za bliskovit nasilen najiad na avstrijske postojanke. Za naglost se je l)0skrbel0 posebno vsied tega, kc]' so bili naši sovražniki prepričani, da bo tudi nemška armada v naglem prodiranju napadla Francijo. Vjiad nemške armade v Francijo se je v rcsnici izvršil in se tudi popolnoma posrečil, akoravno je trčila nemška armada na močno i» po angleških in pa belgijskih arinadali pomnoženo in ojačeno irancosko vojno silo. J'oleg tega je morala nemška armada najjjrvu streti veliki francoski trdnjavski ol)roČ.
Glavni nsjteh dosedanje evropske vojske leži v tem, da Francija zaman klice liu-sijo na pomoč proti Nemčiji. Uusija je namreč vsled močnega odpora naše avstJ'ij-ske armade kljub svoji mogočni armadi zvezana ter se nc more ])rcmikati, kakor so si gospodje Uusi želeli. Rusija jc s svojimi 17.5 milijoni i)rcbivalcev napram Nemčiji v tako neugodnem položaju, da ne more pj-oti njej postaviti večje armade, kot jo je postavila mala Srbija proti Av-sti iji. Nemčija je poslala v Izliodno Prusijo pi'oti Uusotii skoro same pruske douiobranske in črnovojtiiške Čete, katerim se je posrečilo, da so premagale in uničile najboljše ruske čete, med njimi cel ruski carjev gardni kor. Tako doiiro so se dosedaj drsale avstrijske in nemške zavezniške čete lu'oti liusiji, ki iijui v l'-vropi izmed vseh držav največje število prebivalstva. Vsled tega gojimo tudi upanje, da bo končna zmaga na čeli črti naša!
Danki in Auffenberg pri glavni armadi.	Dan-klova in Auťfenbergova armada sta se združili z glavno armado. To je zelo veselo poročilo, ki nam potj-jnje, da se je tudi d]'ugo umikanje izvršilo mirno in redno po nacrtu.
Mali spopadi v Galiciji. H). septem, (Koresj), ur,) Uradno se poi'oča: Vrši se novo grupiranje naše armade na severnem bojišču. Osamljen napad neke ruske divizije dne 17. septembra je bil krvavo odbit. Na vziiodni strani ležeči mali vojaško utrjeni most pri Sieniavi, katerega so od naše strani branili le maloštevilni oddelki, je prisilil Uuse, da so razprostrli dva svoja armadna zboi-a in težko ai'tilerijo v bojno či'to. Ko je trdnjava izvršila svojo nalogo, «o jo naše čete jirostovoljno zapustile.
Namestnik načelnikageneralnega štaba pl. llui'er, generalni rnajoi'.
Sieniava IcŽi 25 km severno od .Jaroslava, ki je utrjeno mesto severjio od Pi'zemysla,
Na severu odmor. Kazni listi poročajo, da so Uusi veliko več irp(di kot mi. O odločilnem ruskem napadu ni ničesar čuti. Rusi se zelo ]iočasi pomikajo za našimi četami. Vse i-ek*; so narasle, zato je prehod čez nje zelo težaven.
Parilik Bathory pogreznjen.
Ogrski kores]). ui'ad jioroča z iieke: Ravnateljstvo parojilovne di'užbe Adria , poroča uradno, da se^je parnik te družbe ,.Bathory", ki je plul'iz Havra proti Reki, in sicer z angleško in Irancosko svobod-nico, v bližini pristanišča Ligo ])oto))il. liavnateljstvo izjavlja, da ima dokaze za to, da je bil ]iarnik od tuje sile i)ogrcznjen. Na podlagi teii dokazov se bo zahtevala odškodnina, Íloštvo se je rešilo.
Najnovejše vesti trdijo, da so parnik potopili Angleži in da je jnoŠtvo v angleškem vjetništvu.
ilemsko-ifpancosko-belgijsko bojišče.
od 5. seiitembra dalje — to je 17 dni — že divjajo hudi boji med Oiso in Marno in Še vedno ni pala oilločitev. V splošnem je položaj za nemške čete ugoden, tako da lahko račuimmo na končen usjieh nemškega orožja. Vsi dosedanji francoski najjadi so bili odbiti, ]nedtein ko so bile nemške Čete povsod, kjer so pričele z ofenzivo, zmagovite. Posebno velja to za armado nemškega prestolonaslednika. Bitka je že toliko dozorela, da stojimo neposredno ]ired odločitvijo.
Naprej do odločitve. Tri hojih za Ueims so nemške čete osvojile trdnjavam I)odobno višine Craonnylle in pi'i prodiranju jtroti gorečemu Rcimsu zavzele kraj Hetheny. Pri napadu na obrambno Črto južno od Voj'diina so prekoračili ztiia-govito vzhodni rob ozemlja pri Loraine, ki so ga branile čete B. francoskega ar-madnega zbora. Francoski napad na severovzhodni fronti pri Verdunu so odbili. Nemci so južno od Xoyona odločilno porazili dva irancoska artiiadna zbora, 1'ri napadu na i.'hatt'au Brimond ]iri Ueimsu je bilo vjetih 2ij00 Francozov. V Belgiji je položaj neizpn;tiienjen.
Razglas.
z ozirom na vojne dogodke obstoja novartiost, da se zaneso k naiti koze. Naj-vspcšnejše sredstvo proti tej bolezni jo cepljenje. .Javno, brezplačno cepljenje proti kozam se bode vršilo v novomeškem in topliškem zdravstvenetn okrožju na sledečih cepilnilt postajah:
A. V novomeškem okrožju;
1.	oktobra v Řmilielu ob H. popoldne.
2.	in 3, oktobra v Novem mestu ob 3. i)o-
poldne. (Za moške 2., za žejiske in otroke 3, oktobra.)
3.	oktobra v iieli cerkvi ob lU, dopoldne,
v Hirčni vasi in Št. Petru ob 2, pup. r». (ditobra v P]'Cčni ob 3. popoldne, (i, oktobra v Oreliovici ob 1., v Podgradu ob 2., v Stopičah in Brusnicah ob 4, popoldne. 7. oktobra v Minii peci ob 3. popohbie. oktobra v Valti vasi ob 3. po|)oldne.
K V topliškem okro^u:
s, oktoln'a v Tojilicab ob K), doiioldne in
v Soteski ob 2, ])opoldne. .10. oktobra v Poljanah ob 10. do])oldne in v Oniiošnjicah oi) 2, popohlne, (jepilo se bode na navedenih postajah in sicer v Novem mestu v mestni dvorani (rotovžn), drugje v šoli. Nujno se vabijo vsi oni, ki še niso bili cepljeni, in vsi, ))ri katerih je poteklo že več kot Šest let po cepljenju, da se dajo sedaj cepiti, oziroma nanovo cepiti proti kozam.
C. kr. okrajno glavarstvo Rudolfovo,
dne 23. septembra 11M4.
Francoske psice.
Francozi so v sedanji vojni uvedli novo orožje, pšice, ki se meče iz zrakoplovov in letal, Nad neko tiemSko Četo, ki je leže streljala, sta se 1. septendira pjdkazala v višini 1200 do 1500 m dva
aeroplana. Ivakih 15 vojakov seje nenadoma zvilo v bolečinah, ki so jih večinoma začutili v nogah, in bližnji konji so se splašili. Ko so vojaki pogledali na boleče mesto, so z začudenjem opazili, da jim tiče v Jiiesu železiie pšice, ki niso mogle biti sprožene od nikoder drugod, nego iz aero-planov. Dognalo se jo, da je bilo vrženih kakih 50 pšic iti da so zadetki znašali 33 odstotkov. Uane so bile večinoma nenevarne in so se kasneje gladko zacelile, le en vojak, ki ga je psica- zadela v glavo, jc bil na mostu nn'tev. Tudi en konj je bil zadet v glavo. Letalske pŠice so 10 cm dolge palčiće iz stisnjenega jekla, debele 8 mm; tretjina spodnje dolžine je masivna in se končuje v silno teiiki konici; zgornji dve tretjini dolžine sta le ogrodje iz 4 tenkili palic. S tem je doseženo, da pšica leti s konico naprej. Vsaka pšica tehta ] (i gramov.
Vojska v Vzhodni 4ziji.
Položaj v Čingtavu, -laponci so pri Čingtavu izprožili veČ min. Močno deževje zavira prodiranje Japoncev.
Položaj v KiauČau, O položaju v KianČau poročajo amerikanski listi; Dozdaj je angleškim polkom samo ukazano, naj ob napadu na Kiaučau skupno z Japonci operirajo. Fraticozi pričakujejo vsako uro povelja, da naj Angleže pod])irajo. Vsak narod odpošlje najbrže dva polka. J)ozdaj o izkrcanju Japoncev še ni zanesljivih poročil, V Kiaučau se je glasno pročitala vojakom brzojavka cesaija A^iljeina, da naj vztrajajo do skrajnosti. A'^ojaki so brzojavko navdušeno poslušali. Nemci so z dinamitom pognali v zrak vsa visoka poslopja. Porušili so (udi železniški most in podrli neko kitajsko vas, a so vaščanom škodo v denai'ju povrnili.
Japonci napadli Yap.
Japonci so obstreljevali in porušili nemško brezžično brzojavno postajo Vap. Nemški otoki v Velikem oceanu so zdaj odrezani od ostalega sveta. Neka japonska križarka je obstreljevala in močno poškodovala parnik „Prinzessin Alice" Soveronoin-škega Lloyda.
Yap je glavno mesto Yap otokov, ki spadajo k nemški Karolinški jMikro-noziji v Tihem oceanu.
Japonci pred trdnjavo Tsin^tau.
z Japonskega se poroča, da je brzo-javljenje po kablu med Japonsko in Kitajsko prekitijen, ker je kabel najbi'že prerezala kaka nemška križarka. Japonci so pričeli Čingtau obstreljevati.
.japonske čete so se izkrcalo severno od Kiaučaua (Čingtau.)
Duni-dum krokije.
Ko so se Angleži pred več leti borili z divjimi rodovi himalajskega gol'ovja, jih je zelo jezilo, da so se divjaki skoro norčevali iz njihovih krogel. Mnogo bojevnikov je bilo od več krogel zadetih, l»a so se vkljub temu so dalje borili. Da bi tiČinek svojih sti'elov povečali, so vojaki jeli ost svojih krogel z bajonetom nasekavafi. Učinek teh krogci je bil grozen. Uazdi'apana ost tega projektila ni več gladko prodrla telesa sovražnikovega, atiipak je ]ia])ravila hudo rano: mišičevje se je kar ovilo okrog krogle, ki je odtrgala cele kose mesa iz telesa, Oo je krogla zadela na kost, je biia tudi ta na jnajhne drobt;e razbita, Uanjenec jo na taki hudi rani skoro vedno v par miniitah izkrvavel in nuni
Brutalni Angleži so jeli to iznajdbo svojih vojakov takoj izkoriščati. Blizu Kal-kute je mestece „Dum-dum, kjer ima angleška vlada svoj arzenál za izdelovanje orožja in municije, V tej tovarni so najprej začeli v veliki množini izdelovati patrone s projektih, ki so imeli razklano aH nepravilno ost in so tako grozno učinkovali
na sovražnika. Po tej tovarni se tudi dandanes imenujejo vse krogle, ki nimajo gladke osti, „dum-dum krogle".
DomaČe in tuje novice.
Osebna vest. Za župnijo Trebnje je imenovan č, g. .Josip PlantariČ, dosedaj župnik na Dobrovi pri Ljubljani, Novi dekan je rodom s Sv. Trojice pri JIo-kronogu. Castitanio dolenjskemu rojaku kakor tudi trebanjski župniji.
Premeščeni so bili gg, kaplani: Anton Koinljanec iz Řkocijana pri Mokronogu za prefekta v zavod sv, Stanislava, Jakob Katur iz Sv. Križa pri Kostanjevici v Ua-dovljico, Jožef Klopčič iz Trebelnega pri Mokronogn v Kamnik, Franc Nastran iz Borovnice na Trebelno, Matija NoČ iz Horjula v Borovnico, Jernej Kovič iz ňmartncga pri IJtiji za žup. upravitelja na Polšnik, Fi'anc Golob iz Moravč v Řkocijan pri Mokronogu, Matej Vilfan iz Cerknice v Sodražico, -Tožef Muren iz Sostra v Košano, Nameščen jo bil scmeniški duhovnik .lanez Burnik za kaplana pri Sv, Križu pri Kostanjevici.
Pomožni odbor za občino Šmihel-Stopiče, Gospod Hafer, lastnik kinematografskega podjetja, jc poklonil pomoŽJiemu odboru za ol)čino ňmihel-StopiČe 19-20 K v njegove namene. Oilbor so blagemu gospodu darovalcu prisrčno zahvaljuje in priporoča zabave in poduka željnenm občinstvu toplo, da obiskuje to domoljubno podjetje prav mnogoštevilno.
V cesarice Elizabete bolnico je v torek, dne 22. septembra dospelo 40 vojak ov-rekon val escen tov raznih narodnosti, med njimi so nastopni Slovenci: Sa vnik Jožef, infant, 17. í. U. í). konip., vas Skoi)ice, fara Cerklje; Kmet Franc, infant. 17. L R. 14, komp., iz Mii'iie; Berzin Karol, enoletni prostov., korporal, I. Ti. 27, 2, Fcld-komp.; Omahiia Ignac, ilež. bramb, ])t)lk 27, 17. komp,, iz Blagovice; Hočevar Franc, tit, korporal 1 7.1. R„ 13. komp., iz Rake; Rožnuin Jožef, infant. í)7, I. U. 4. komp,, vas Popotra, Istra, županija Marezige; Ivralj Tomaž, nadom. rez. 17. L U. 2. komp.. Podzemelj (Črnomelj ; Jcvnik Jožef, 17. LU, IL komp., Ivostanjevica.
Za orožje nesposobni naborniki. Prebivalstvo se opozarja na določilo v § 45, 5, drugi odstavek bramb. predp. L del, po katerem se ima onim nabornim obvezau-cem, glede katerih se pri naboru z ozirom na njihovo sposobnost storjeni sklep „nesposoben za orožje" glasi, na njihovo zahtevo v dokaz dovršene ïiahorne dolžnosti od pristojne politične okrajne oblasti takozvano odveznico od službeno dolžnosti uradoma izročiti.
1,250.000 prostovoljcev v Avstro-Ogrski. Kakor poroča berolinska „Natio-nalzeitung" se je priglasilo v avstro-ogrski monarhijido konca preteklega tedna 1,250.000 prostovoljcev, ki žele iti na bojno polje.
Vojska naučila Parižane moliti. V nedelj» dne 12. septembi'a so v cerkvi Notre-Dame tiiolili za srečen izid vojske, 1'obožnosti se je do 30.000 oseb udeležilo. Trgi in ceste okolu cerkve so bili polni ljudi, V cerkev so prišli vsi poslanci, generalni svetniki, Častniki in uradniki ki bivajo v 1'arizu.
Italija vztraja proti kričačem. Ra-Ijanska vlada se nikakor ne da preplašiti po kričanju republikancev, framasonov in socialnih demokratov, ki so popolnoma pod v[)livom francoskega časopisja. Ker so ostala vsa sredstva brezuspešna, da bi vlada zavzela dinigačno stališče, so poizkusili Avstriji sovražni elementi s pouličnimi demonstracijami. Policija mora zdaj z vso silo delati, da se teh demonstracij na javnih trgih in ulicah v Rinni ubrani. Na korzu so 15. t. m. zvečer več časa demonstrirali. Vendar je to gibanje, kakor zatrjujejo zanesljiva poročila, omejeno Ic na Kim in Genovo.
y
Na deški meščanski šoii v Krškem
se jc pričel redni imuk dne 16. septembra. Sprejetih je bilo 81 deOkov in 32 deklic kot liospitaiitke, torej skupaj 11 'i šolo obiskiyočib.
Žalostna usoda matere. Neka žena po rojstvu in Švice, je imela najprej moža iz Nemčije, kateremii je rodila dva sina — nemška državljana. Ko je ta mož nmrl, seje oiiiožila / drugim možem, Franco>:oni, s katerim je imela tudi dva sina — francoska državljana. Ob izbruhu vojske so morali iti v vojsko vsi štirje sinovi, dva k nemški, dva k francoski armadi. Tako so si bratje stali kot sovražniki nasproti m so, kakor poroča „N. A. Z." vsi štirje padli na vojnem polju.
Ogrski orožnik ujel tri srbske častnike. I/ liileka poročajo; Tukaj se vsi smejejo zvijači, s katero je neki semkaj pridcljeni ogrski orožnik ujel tri srbske tostnike. Orožnik je nekega večera pa-tniljiral in je prišel na svojem potu do neke samotne kmečke hiše. Ker mu je bil dolg čas, je odprl vrata hišice in vidi v svoje veliko začudenje okoli gospodarjeve mize tri srbske častnike, ki so ravno pili. Hitro se odloči, kakor da bi vodil močno patruljo in da povelje, naj se hišo obkoli. JÍO je še dal povelje „los", stopi n bajonetom v roki v sobo in zahteva od častnikov, da vržejo orožje skozi okno in da gredo nato na dvorišče. Vsakega jiosamez-nega častnika je spremljal na dvorišče, kjer ga je hitro zvezal. Hrbi so se bali liremoči in so sledili povelju, orožnik jih je pa vesel pri[ieljal k našim četam.
Kitajci proti trojnemu sporazumu. V Pekin» so zelo razburjeni. Znano je namreč, da je Japonska zahtevala od Kitajske prosto roko, vsled česar so Kitajci živahno protestirali. S kitajske strani de-mentirajo vse govorice o nemirih in o revoltah na Kitajskem. Naglasa se, da je na Kitajskem vse v najlepšem redu in da Kitajska pod vodstvom Junšlkaja ne po-trelnije nobeiie tuje pomoči. Razburjenje lu'oti velesilam trojnega sporazuma narašča, osobito iiroti liusiji. Anglijo dolže, da hujska Japonsko proti Kitajski in da lioče Japonski Jiakloniti na škodo Kitajske ugodnosti.
Vlak z 1290 ranjenci in bolniki s severnega bojišča došel v Ljubljano, v
lietck okolu 5. ure popoldne se je v Ljubljano in-ipeljal četrti vlak z ranjenci s severnega bojišča.
Kupčije s sovražniki na Angleškem strogo prepovedane. Angleški spodnji zbornici je pravosodni minister jtredložil načrt zakona, glasom katerega so imajo angleški državljani, ki bi knpčevali s podaniki sovražnih Mržav ali jim posodili denar, kaznovati s prisilnim delom do sedem let.
Rusi niso poslali vojakov čezArhan-gelsk na pomoč Franciji. „Frankfurter Zeitung" poročajo iz Kristianije : Došel je iz Arhangelskega popolnoma zaneslljiv zaupnik, ki je bival več mesecev v Ar-hangclsku in ki je odločno izjavil, da je izmišljeno angleško poročilo, da bi bili Rusi iz Arhangelskega poslali Francozom kako armado na pomoč, ker morje tam že zdaj zmrzuje. Velik transport vojakov je na 600 kiu dolgi progi tudi nemogoč, ker je železnica cnoti]'na. Laž je, da bi bili Rusi v Arhangelsko vojake skozi ]ticsece vozili.
Razprava proti Principu in njegovim sokrivcem. Sodno postopanje proti Principu in tovarišem se zakljnči meseca novembra z glavno razpravo, h kateri bo pripušieno le po oblasti določeno število poslušalcev.
Amerikanci molijo za mir. Wasliington, 19. septembra. Predsednik Združenih držav M'iison je podpisal oklic, s katerim se ljudstvo poziva, da moli za mir v Evropi. Kot splošni molilni dan je dobřil Wilson nedeljo, 4. oktobra. — Wilson je imel v Washingtonu, velik govor, v katerem je slovesno proglašal uevtraliteto 'Amerike.
Bulgarijo snubijo. Predsednik lon-^lonakega balkanskega odbora Bnxton je
po naročilu angleške vlade odpotoval na Tialkan, da pridobi Bulgarijo in Rumnnijo za trojni sporazum. Potoval je na angleški vojni ladji. Rulgariji je ponujal na škodo Turčije veliko ozemlja, če se trojnemu sporazumu i)ridruži in nastopi proti ''J'určiji. Ruxton jc obljubil Rulgariji tudi Dobrudžo, Če bo potrebno, da se nastopi proti Ku-muniji. Buxtonov namen se je izjalovil, ker se je bulgarska vlada odločila, da ostane nevtralna in da se na nobeno stran ne veže.
Vojna pisma in vojne dopisnice poštnine proste pri nas in v Nemčiji. Po
dogovoru med nemško poštno upravo in poštnimi upravami Avstro-Ogrske, Bosne iji Hercegovine se prizna vojnim pismom in vojnim dopisnicam iz Nemčije ui iz po nemških četah zasedenih ozemelj od zdaj
skoraj brezglasno Šepetal: „Moj Herbert!..." Sledeči ti'enutek je zopet zadobit prejšnjo mirnost. Zahvalil se je niajoi'ju, ki mu je prinesel to vest, nato pa se je obrnil k gospodom svojega štaba; ,.Gospodje, mi delamo naprej ! li^je smo ostali V . . ,"
Japonski topovi na ruskem bojišču.
London, ] 9. septembra. Dopisnik „Times" poroča iz Peterburga : 1 'ooblaščen sem izjaviti, da so težki oblegovalni topovi, katere je Rusija kupila od Jaiwncev, že v bojni Črti.
DrŽave bodo izmenjale liste iijetni-kov. Dunaj, 18. sept. (Kor. urad.) K bero-linskemn poi'očilti, da je tripeleiiLenta v dogovorih z Neitičijo, da se izmenjajo med njimi liste vojnih ujetnikov, dostavlja „Freindenblatt", da je po posredovanju
naprej v Avstro-Ogrski, Bosni in Herce- Zedînjenih držav tudi Avstrija v tem do-govini poštnine prosta odpošiljate v, kakor j! govoru.
našim lastnim pošiljatvam vojne pošte.i b Angleška križarka Glasgov uničena.
Nasprotno so pa tudi naše vojne poštnej jZ ozirom na raznovrstna poročila se sklepa,
pošiljatve v Nemčijo poštnine proste.
avedska ostane nevtralna. Stockholm, 19. septembra. (Kor. urad.) Zunanji minister je v poteku interpclaeijske debate v današnji seji druge zbornice naglašal, da je vlada namenjena, varovati nevtrali-teto Švedske do skrajne meje.
Italija izvaža sladkor za Angleško. Po še nepotrjenih italijanskih poročilih je dovolila Italija izvoz 600,000 ton sladkorja na Angleško. Vse se čudi (?), ker razpolaga Italija pri mali svoji produkciji s tako velikimi zalofjaini sladkorja.
Dosedanje nemške izgube. Radenski uradni list poroča, da so izgubile nemške armade dozdaj 3080 mrtvih, lii.OOO ranjencev; pogrešajo 3600 mož. Skupne izgulje nemške armade znašajo torej 19.700 mož.
Zopet Angleški pomorski čoln uničen. London, septembra, (ucz Berolin.) Ad-miraliteta naznanja, da je dobila od avstralske vlade brzojavko, v kateri se naznanja, da je uničen podmorski čoln AE 1. Podrobnosti manjkajo.
Občudovanja vredno junaštvo našega tretjega armadnega zbora. Poveljnik tretjega ariimdnega zbora, general pehote Oolerus von Geldern, je vojaškenni poveljniku v (Gradcu, genei'alnemu majorju pl. ]\lattanovachu službeno naznanil, da je stal 3. armadni zbor med 36, in 3L avgustom v hudem boju. Tudi v drugi bitki pri Lvovu je prestal armadni zbor med napadalnim jjostopanjem hude boje, a je nezlomljen in z najboljšo srčnostjo svojo nalogo izvajal. Kar so čete storile, se mora obč\idovati in je vredno pohvale v najvišji meri.
Vstaja v Astrahanu. Dunaj l.^j, sep. Iz Carigrada poročajo: V Astrahanu so izbruhnili resni nemiri. Rusi so v mestu proglasili oblegovalno stanje.
Astrahan je glavno mesto ruske astrahanske gubernije. Leži na velikem otoku Volge od Kaspiškega morja kakih 60 km oddaljen. Prebivalcev šteje 130,000.
Angleške vojne ladje pred Dardaneli. Istočasno z nekim velikim francoskim parnikom se je prijiravljal H. t. m. popoldne v Solun angleški torpedni rušilec „Hussar". Oblasti so Angležu ukazale, da mora ]n'istanišee v 24. urah zapustiti; a v tem času je dovolj premoga naložil. Ponoči se je odpeljal proti Dardanelom, kjer so 7. t, m. štiri angleške križarke križarile.
Španci za Nemčijo in Avstrijo. Berolin, 18. septembra. Tudi^ v Španiji se javno mnenje presnkava. Španci več ne shiipatizirajo za Francijo, ki podpij-a i'usko politiko, marveč so njih simpatije zdaj na strani Nemčije in Avstro-Ogrske.
Kako je sprejel načelnik našega generalnega štaba vest o smrti svojega sina. Vo(ija armade je ravno delal z visokimi štabnimi častniki v glavnem stanu,, ko je bil naznanjen neki major, ki je v strogo službeni obleki naznanil generalnemu štabnemu šefu smrt Jijegovega sina. General je bil trenutek kakor okamenjen in je
da je nemška ki'ižarka angieško vojno ladjo „Glasgov" potopila. „Glasgov" je moderna, zavarovana križarka s 4900 tonami, prevozila je 26 morskih milj na uro, V morje so jo izpustili 1. 1909. Posadka je štela 376 mož.
Poveljnik angleškega sredozemskega vojnega brodovja odstavljen. Poveljnik angleškega sredozemskega vojnega brodovja je postal poveljujoči admiral brodovja v turških vodah. Dosedaiijega poveljnika so odstavili, ker ni dovolj podjeten.
Nemški admiral poveljnik turške mornarice. Iz Pariza se poroča: Turška vlada je -namesto angleškega admirala Limpusa imenovala nemškega admirala Suchana za vrhovnega poveljnika tur.ške niornaiiee. Države trojnega sporazuma pripravljajo radi tega imenovanja ultimatum Turčiji.
Srbski dvor pobegne iz Niša? Dunajski diplomatični krogi trde, da je položaj srbskega dvora in srbske vlade obupen in da nameravajo iz Niša pobegniti. Reda, ki vlada v Nišu, je prebivalstvo tako ogorčila, da iidnistri s kraljem vred niso več varili. Niš sploh ni bil nikdar Karagjorgjevičem vdan. V mestu je izbruhnila zdaj Še ktdei'a. Kraïj Peter in ministra so bodo najbrže v Užico lu'eselili. V Skojilje ali v Bitolj v Novi Srbiji se ne upajo, ker stanujejo tu Rulgari, Albanci in le malo Srbov.
Ruska armadna blagajna zaplenjena. Berolin, 21. sept. „Lokalanzeiger" objavlja pismo, v katerem poroča nek vojak svoji ženi, da so Nemci v tretji vzhodnopruski bitki zaplenili tudi rusko armadno blagajno, v kateid je bilo 1,HOO,000 rubljev.
Talniki za varnost bosenskih železnic. Vojaške oblasti so prijele 82 oseb, ki morajo jamčiti za mir v deželi. To so Srbi, ki so celo po zločiiui 28. junija več tednov bili prosti in so odstranjevali, kar bi jih oteževalo. Kljub temu se je proti njitii toliko gradiva zbralo, da so jih jirijeíi in jim povedali, da s svojim življenjem jamčijo za mir in red v deželi; predvsem pa za varnost popotnikov na železniških glavnih pi'ogah v Bosni in v Slavoniji, Ob vsakem predoru, pri vsakem nmstu in ])ri vsaki postaji stoje talniki, ki jih vojaki sti'ažijo in ki morajo toliko časa tam stati, dokler se še vlak vidi, Hrvatje tal-nikov niso nikjer psovali, dasi jih dobro l)oznajo._
Loterijske številke.
Trst, 23. scptendira 34 74 1.^) 41 27
Obupen položaj v Srbiji.
Drugi prehod naših čet čez Drino.
Hrvatski cenzurirani listi poročajo: Naša vojska napreduje v Srbiji z energično ofenzivo, da srbsko glavno vojsko prisili na odločilno bitko.
Obup V Srbiji, Morala srbsko armade je popolnoma omajana, V nekaterih artilerijskih polkih so se vojaki ujuii în so lastne topove uničili. Dozdaj je na koleri
v srbski armadi obolelo 12.000 oseb; vsak dan umre na koleri 2000 do 3000 moŽ. Državne banke v Valjevu, (iornjem Kiliánovu in v Kragujevcu so prepeljali v Niš.
Upor V srbski artileriji. Upor v srbski artileriji grozi, da okuži vso srbsko armado.
Kralj Peter zbežal v Prizren, Od po-
popolnotiia zanesljive strani sc poroča, da so v Srbiji zaradi zadnjih porazov izgubili glavo. Med ljudstvom je zavladala obup-nost. Naše čete so že globoko v notranjosti Srbije. Porazi so strašno delovali na dvoru in na vojskovodje, ki se boje jeze in anarhije v vojski. Kralj Peter je, ko je dobil prve vesti o porazih, zbežal v Prizren, pa se niti tam med domačini prebivalstvom ne Čuti popolno varnega.
Srbski princ Jurij ranjen. Med nekim napadom na sovražnika je bil ranjen princ diirij. Krogla, ki ga je zadela, je vdila poleg hrbtenice in je iz telesa izstopila v desni lakotnici, Rana ni nevarna.
Najnovejša poročila.
Na severu odmor. Dutiaj, 23. sept. (Kol', nrad,) Uradno se i)oroča: Na ruskem bojišču se zadnje dni niso vršili nobeni boji razven nekaj neznatnih kaiionad. Naše čete so kljub trajno neugodnemu vremenu v najboljšem stanu, — Namestnik načelnika geiiei'alnega štaba pl. Hijter generalni major.
Naše čete prodirajo v Srbijo. V Srbiji se bore naše balkanske bojne sile z največjo vztrajnostjo za uspeh. Zelo važne postojanke so že v naši posesti. V teh bojih je bilo zaplenjenih tudi več srbskih topov. Istotako se i)oroča, da so sedaj obvladajoče višine zapadno ^od Krupanja (Jagodnja planina—Riljek—Črni vrh), za katere so se vršili večdnevni iiudi boji, vse v naših rokah in da je sedaj tu srbski odpor zlomljen.
Rešeni angleški mornarji. Od potopljenih treh angleških križark je rešenih 30 častnikov. Izkrcali so se v Harwigu, Angleških mornarjev bo rešenih blizu 700, Posadka vsake napadane križarke je štela 75.'>, skupaj torej 2265 mož; 1700 mož je utonilo.
Razrušene srbske proge. Nemiri v Novi Srbiji vedno bolj rastejo. Veliki most pri Šmokovici, na progi—Niš, jo razstre-Ijen. Pri tej priložnosti je ])rišlo do krvavega spopada med vstaši in srbsko vojsko, ki je bila končno pognana v beg. V Mitrovičih so vstaši uničili kolodvorsko skladišče in razdrli železniško progo. Rr-zojavna zveza Solun—Nis je pretrgana.
Buri in zamorci upadli v nemško Južnozahodno Afriko. Angleški Usti poročajo, da je prekoračil ekspedicijski zbor reko Oranje in upadel v Nemško Južno Vzhodno Afriko. Ekspedicijo tvorijo Ruri, Angleži in Zamorci, tîojevîti rod Hererov, ki se je, kakor znano, dolgo časa z Nemci vojskoval, je proglasil vstajo, se pridružil angleški ekspediciji in je razvil prapor južnoafri-kanske Unije. Višje poveljstvo ekspedicije je prevzel general Botha.
Nevredno početje francoskega brodovja. Dne 19. septembra se je pojavilo Irancosko brodovje pred malim dalmatinskim otokom Pelagozo, kjer stanuje le paznik morskega svetilnika z družino. Paznik oskrbuje tudi mednarodno vremensko postajo in bi imel vso pravico do mednarodnega varstva. Te uboge Ijuili so oddelki francoskega brodovja napadli, poškodovali vse priprave pri svetilniku, pokvarili pitno vodo, raztrgali zastave in vzeli ubogi družini vse perilo in ves živež.
Ranjenci na Dolenjskem. •
Prvi transport ranjencev v bolnico usmiljenih bratov v Kandiji pri Novem mestu. Ker je prišlo v četrtek poročilo, da pride 140 ranjencev iz severnega bojišča, se je na kandijskem kolodvoru zlirala obilna mimžica. Novomeška meščan-
ska garda se je razvrstila ob glavnem tiru, njen sanitetni oddelek se preskrbel % osem ijotrebiiitiii pi'ipravaini, da spravi vojake s kolodvora v bolnico. Okrepćc-vaîni krožek, je pripravil mrzla jedila in ])ijačo za ranjence. Jled drugimi so prišli k sprejemu niil, g. prost Dr. Sel». Elbeit, (■astita duliovSěina šniibelska, zastopniki uradov, m, gg. usmiljeni biatje iz î)olniee z g. piijorjeni in g. zdi'avnikom, ter viso-košolci kot bolniški sti'ežaji.
Ob prihodu vlaka je vendar prenehal dež, ki je že celo dopoldne nagajal. Iz zaiinjih treh vozov so iti'istopili ranjenci, bili so samo laliko ranjeni, jio večini v ïevo roko — sjiremljala sta jih iz novomeškega kolodvora g. zdravnika ] tr. Yau-potič in Dr. Htrasek. Okre[)(*evalni krožek je delil med vojake; vino, kruh, rum, konjak, cigarete, potrebne reči, kolikor je to pač pri ])o neiwtrebnem samo na gotove višje kroge omejenem dostopu bilo mogoče.
Vojaki so iz vselt ki'ajev doma: Slovenci, Hrvatje, Srbi, Poljaki, Ćehi, Rusini, Slovaki, Nemci, Rumuni, Italijani in Ogri. Mlad Hrvat je bil ogrnjen v rjav plašč, ki ga je uplenil Huskenni vojšcaku.
Pod spremstvom meščanske garde in iieStevilne tiinožiee gledalcev so se podali vojaki v bolnico, kjer jim je 0,astiti g. prijor odkazal stanovanja po narodnosti. Kmalu ISO dobili vojaki zveže perilo in večerjo.
• Oskrbovanje ranjenih vojakov v kan-dijski bolnišnici čč. Usmilj. bratov. Ravnateljstvo dež. k]net, šole na Grmu je dalo bolnišnici na razpolago 25 postelj z vso o])ravo za celi čas oskrbovanja vojaških ranjencev. Ranjenih vojakov so se spoiiuiili z darili sledeči: Šmilielski župidk, č. gosp. Trškati je naklonil vojakom sodček vina, grajčak g. Bertsehe je dal sirovega masla. Mil. gosp. prošt r)r. Scb. Elbert je poslal v nedeljo vojakom tri sodčke pive. 1'osestnik Klavišar iz Sela p]'i Uatežu je daroval češpelj. Gospa Tiiidna je ]'ai;delila vojakom sladščic in kruha in drugili jestvin. Gosp. dvor. svetnik pl. Řuklje 50 smodk. Gosi>od župan Zurc pošilja vsaki dan po štiri litre ndeka. Angela Hrovatova in Matilda bukšič ste nabrale za vojake nnmžino češpelj in drugoga sadja. Isio tako sta poslala gosp. Perjatu iz Mii'iie peči češpelj, gosp. Planinšek Jakob iz Prečinc Češpelj in Urušek,
Za poklonjene darove se v imenu ranjencev iskreno zahvaljujemo in jih (lobrotljivosti eenj. občinstva tudi v bodoče najtopleje priporočamo.
Gospodarstvo.
K letošnji jesenski setvi.
Letošnja pšenica ni tako lepa kakor druga leta. Pridelali smo jo tudi dosti manj. ííe zgodaj s])omladi je trpela pred rjo, ])ozneje je pa parki'at polegla. Posebno v nižjili legah se je (ako godilo. Zato jia letos tudi nimamo tako dobrega semena, kakor bi bilo želeti. Po višjih, bolj odprtili legah se je pridelala bolj zdrava in lepša pšenica, zato je čisto prav, če jemljemo seme iz višjih leg.
V novomeški okolici raste najle])ša ])Seiiica n. pr. na Potovi'hu, iia Hmelniku itd. To so lege, kjer trpi pšenica veliko manj iired rjo in močo, ker so te lege zračne in odprte, zemlja sama pa bolj težka. Zato se po teh in takih krajih jirideluje bolj klena ])šenica. Prav letos je kazalo, da smo zanicîijali domače seme in ga dobili iz takih leg. Tudi zanaprej bo kazalo, da bomo po iiotrebi menjavali s pšeničnim semenom in da ga bomo jemali iz višjih leg, če domače seme ne bo dosti jirida.
Letošnji pridelek je tudi zaradi tega slab, ker je jjoln [ilevela, posebno I j u 1 i k e in grašice. Tako zrnje ni za sejiie. Kdor kaj takega seje, ni vreden boljšega pridelka! Zakaj imajo pa po drugili krajih
čiste njive in Čisto i>scnico'? — Zato moramo skrbeti, da očistimo letošnjo pšenico od plevela in da
sejemo čisto seme.
Plevel se že sam ]'ad vgnezdi med žitom. Ce ga potetii še sami sejemo, je to višek malomarnosti in naravnost sramotno za nas. Tudi po naših krajih moramo î)riti do plevela Čistih njiv! Vsaj storiti moramo vse, kar se da, da se znebitno nadležnega plevela. V prvi vrsti moramo sejati čisto seme in seme očistiti z dobi'im sti'ojem. V novomeški okolici imata kmetijska šola na Grmu iu kmetijska jiodruž-]uca take stroje, s katerimi se da Ijtdika popolnoma ločiti od pšenice. Vsaka večja vas bi morala imeti tak Čistilni stroj, toda dober in tak, da se da z njim ne samo grašica in kokalj, amjiak tudi ljulika izločiti.
Ker je pšenica podvržena snetja-vosti, je i)rav, da |)šeiiico tudi pred to boleznijo varujemo. V ta namen se priporoča,
da seme namakamo,
jjredno ga sejemo v razfojutii modre ga-liee. To namakanje traja 12 ur, teilaj od jutra do veeera ali pa čez noč. Raztopina bodi polodstotna, to se pravi, da v 100 litrili vode raztopimo V2 kg modre galice. Ta množina zadostuje za 5 mernikov ali za 150 litrov pšeničnega seinetia. Namočeno zrnje je treba najprej čisto natanko razgrniti po lesenih tleh in večkrat z grab-Ijami ju'emešati, da se sejne dosti obsuši. Namesto nanuikanja se pri[(oroČa tudi po-mcšanje .semena z apnenim prahom.
Letos moramo še jjosebno paziti na to, da pšenico in drugo strn
pravočasno sejemo, ker se je bati, da se bo zaradi sedanje vojske vse delo preveč zavleklo. Dosedaj ni pri nas še nobene sile zaradi dela, vendar je treba skrbeti, da se spravi zimska strn pravočasno v zemljo, ker se tudi ])o tem ravinr uspeli setve. Najhuje so prizadeti ki'aji, kjer se bije vojska. 1'ri nas smo, hvala P>ogu, še na dobrem, zato pa tiioramo mi toliko bolj ski'beti, da se pridela za pi'ibodnje leto dosti živeža, da ne bo i»omanjkanje preveliko, kajti po vojnih krajih bo letos težko sejati zimsko strn in bo manjkalo tam dnigo leto tudi potrebnega ])i'i(ielka in kruha. Rohniuin.
Gospodarske drobtine.
Letošnji krompir je trpel zaradi moče in zaradi paleža (krompirjeve plesni). Zato smo ga tudi manj pridelali. Marsikdo ga ima polovico manj kakor druga leta. Pa tudi krompir ni tako lep in tako doiiei' kakor druj^a leta. Najbrž bo rad gnil in ga bo tudi na ta tiaCin čez zimo nekaj odpadlo. Opozarjam pi'cd vsem !ia to, da bi se titdi pri nas izplačalo letos Ski'opljenje krompirja pred paležem, le škoda, da se iiobeden zato ne zmeni. Lahko bi ga bili v tem slučaju dosti več jirideiali. Opozarjani pa tudi na to, da bo treba letos krompir vai'čno rabiti, da ga Jie bo pi-ezgodaj zmanjkalo in da ga je treba dobro sh ]'an j e vat i, da ne bo tr})cl v kleteh škode. Za krompii' so dobre bolj suhe, zračne in hladtie kleti, slabe pa so za-tolile, vlažne in gorke kleti. Če imamo slabe kleti, dajmo jih odpirati in po po-ti'ebi prezraCevati.
Poročilo O prispevkih in izdatkih pomožnega odbora za družine v vojno službo vpoklicanih občanov iz občine Šmihel-Stopiče.
Od zadnjega jioroiiila, to je od 17. avj^. t, ]., so došli sledeči |irispevki:
Od g, dvornega svetnika pl. >Siikl]"eja na dob^eiu stavi 10 K, iiicsečni prispevek 00 K, prispevka dr. Kari Dtnovšeka iti tir. liana Krasscrja iz Dunaja, od prvega 30 K, od ílruřícjra 20 K; donesek koncerta v Novem luostn 10 K ia od Marijo Gričar u Kandije 2 K.	,	■ ^
Od g, žujinika Št. Tcn^kana v Suulieln: Po M. lOrluli na Velikem Slateiiku nabranih
11 K 70 h, po Mariji Redek iz Krke nabraiiili 7 K 10 h, in j)o Mariji Zevnik iz Žabje vasi nabranih 10 K 30 b.
Od g. župnika J. Zakrajieka iz Vavte vasi: V Vavti vasi, Jurki vasi, Kunianji vasi, PraprOiab in na l^otokn nahranili 35 K fU h.
Od g. proť, A. âkcr^ja v Gotni vasi: V Gotni vasi nabranih K 40 li.
Gospa M. iiohrinanova jo nabrala 17 K 34 h, gospa dr. Kraševčeva 13 K 50 b, B. Skalický mesečni prispevek 10 K, gospa prol'. Krajčeva jo nabrala 8 K 80 L, in gpdù. Pavla Zurčeva 43 K, meti tem inesečni prispevek g'. M. pl, tínkyeja 25 K,
Gospod župnik Andrej Čosoiy je daroval 5 K Jn od gospe tílíllia v liadohi 5 K; gpdč. Ana Řkerlj jo nabrala 34 K. pospa M. Gebauer 7 K, in gpdč, Znančeva 7 K, Gospod kaplan Kastelic je daroval 10 K in izroćil po gospodičnah: Aui Hrovat v Eirčni vasi nabranih 3 K 60 h. ill po Mariji Gačnik nabranih 5 K 60 h. Gospodične Ekel in Clarici sta darovali po 1 K.
Skupaj se je tedaj nabralo v času od 17, avg, do 14. sept. 383 !v 44 b, v celem od začetka akcije 906 K 57 h.
Izdalo se je v celem 440 K 27 h, in sicer za tiskovine (nabiralne jiolo, nakaznice) in drage potrebščine (poštnino, zavarovalnino, pratežnino itd.) skupaj G4 K 57 h, za kup-iýeno zalogo stacunskega hJaga 338 K, in pod-piranceiu so ae izplačalo podpore v skupnem znesku 43 K 70 h v gotoveni denarju.
Dne 14. septembra kaže tedaj blagaj-nični ostanek se 460 K 30 h.
Poleg tega je prejel pomožni odbor veliko množino darovanih oblek, obuval, pokrival, perila in živil.
V Kandiji, dne 17, septembra 1914.
F. pl. Šiikljo, načelnik izvrš. odbora.
It. Skalický, t. č. blagajnik. _•_
II. izkaz daril pomožnemu odboru za rodbine vpoklicancev v Kandiji.
Gospod Alojzij Zakrajšek, župnik v Valti vasi je nabral v denarju: Od Jožefe Hrovat 20 v, Marijo Hren 20 v, Antonije Kavšek 10 v, Metke Bozinan 20 v, Kristine Brdavs 1 K, Angelo Zupančič 20 v, Antonijo Kočjas 40 v, Antona Drenika 20 v, Ignaca Bavdcsa 10 v, Marijo Koščak 30 v, Keze Šali 30 v, Marije Bukove 20 y, Prane Dular 40 v. J, Jakšeia 20 v, Angele Ovii 14 v, Ivane Hi-ovat 10 v, Jože Hrovat 20 V, Marije Pečjak 20 v, Jožo Dularja 1 K, Terezije Pirnat 10 v, Janeza Ucmaii 20 v, Toreřsije ilirtiè 20 v, Marijo Hrovan 10 v, Jakoba Kulovc 40 v, Antona Ovn 40 v, Franca .štularja nadnč, I K, Janka Zakrajšek 10 K; vsi iz Vavte vasi.
Frančiške Golob 20 v; M. Pire 10 v, Marije Mede 20 v, Franca Hrovat 32 v, Mai'ije Rodič 10 v, Marijo Gimpel 10 v, Terezijo Kavbar 40 v, Ane Gruden 10 v, Ane Počrvina 40 v, Marije Dular 50 v, Neže Dular 40 v, Marije Tolar 10 v, Ane Lasič 10 v, Marije Mišic 20 v, Olge Dular 20 v, Heme Dular 20 v, Viljema Dular 20 v, Marije Dular 20 v, Torezije Bavdek 8 v, Alojzije Ravbar 30 v, Jakob Tolar 20 v, Anton Košir 10 v, Ano Počrviua 20 v, Marije Gimpe^ 20 v, Jožefa Giinpelj 10 v, Julijo liavbar 40 v, Albine Kramaršič 16 v, Martina Iliidale 20 v, Ivane Kraniaršič 20 v, Marije Kavliar 20 v, Tekle Počrvina 20 v, Alojza liavbar 20 v; vsi iz Jiirke vasi.
Marijo Počrvina 20 v, Terezije Pokol 20 v, Terezije Gril 10 v, Janeza Kren 10 v, Marije Sporar 20 v, Martina Šporar 20 v, Ano Nose 20, Marije Medved 1 K, Marije 1'lantan 20 v, Karola Kren 20 v, Marije Mavsar 10 v, Marije Pagel 40 v, Marije Yolk
30 v, Uršule Brkopec 20 v, Franca Anžlovar 40 v, Terezija Žrjav 20 v, Frančiške Plantan 20 v, Janeza Palčič 00 v; vsi iz liumanje vasi.
Terezije Ivrašovoc 20 v, Jakoba Golob 10 v, Feliksa Oklcšcn 6 v, Ane Suštaršič 10 v, Marijo Šeniea 10 v, Kudolfa Senica 8 v, Uršule Golob 10 v, Nežo Golob 10 v, Jožefa Golob 10 v, Martina Kuinei 20 v, Neže Kumel 10 v, Franca Kuniel 20 v, Frančiške Hrovat 10 v, Janeza Jvulovic 10 v, Matjja Kol)e O v, Matija Foršček 10 v, Uršule Sustarsiô 4 v, PLafaela;Kuniel 20 v, Ane Kumel 6 v, Terezije Darovie 20 v, Janeza Kumel 10 v, Ano Ko bo 10 v, Marijo Ivobe 20 v, Ane Kum 4 v, Jožefe Kuni 4 v, Jerneja Kuiri 10 v, ilartina Foršček 20 v, Terezijo Darovie 40 v, Alarije Marolt 40 v, Marijo Marolt st. 40 v, Valentin Marolt (3 v, Marije Kumel 10 v, Jerueja Senica 20 v; vsi iz Praproč.
Toreziji Koman 10 v, Jedert Zapančič 20 v, Franca Petan 10 v; vsi iz Potoka.
Polog tega so še mnogi obljubili prispevati v živilih.
Vsled pooblastila gospoda Štefan Tr.skana, župnika v Smihelu, sta nabrali : Marija Zevnik iz Žabjevasi od Neže Knafclc 1 K, Ivane Kastelic 1 K, Ivane Sekula 50 v, Frančiške Bajer 60 v, ^Angele Lobe 1 K, Ivana Jarni 1 K, Ant. Ženko 1 K, Karola Zibert 1 K, Ahčin Marije 40 v, Antona Hrovat 20 v, I, Blažiča 20 v, Josipa Saje 10, Mihaele Čižmek 40 v, F. Kleindienst 50 v, M. Zevnik 40 v, J. Žiljert 1 K; vsi iz Žabje vasi.
Marija liodek je nabrala od: J. Može 1 K, Antona Može 50 v, Franca Redek I K 20 v, Ane Mesojedec 1 K 20 v, Ane Gorse 40 v, Terezije Jerman 20 v, M. Staniše 40 v, Ane Mohor 50 v, M. Mikec 20 v, Jožefe Mikec, Janeza Mikec 20 v, Franca Medved 20 v, Janeza Goršin 50 v, Marije Goršin 40 v; vsi iz Krke,
Preklic.
Podpisana Frančiška Žura, mlinarje va žena v Otočcu, prekliciijem svojo krivično obdolžitev, čes, da je šentpeteraki župnik g, Franc Vovko naznanil v neki zadevi mojega moža žendarmeriji. Ohenem se zahva\jujcm g. župniku, da se je zadovoljil samo s to izjavo.
Št. Peter, dne 22. septembra 1914.
87	Fi-aiičiška. Žiira,
V najem ae odda s prvim novembrom
lepo stonouanjBi
s tremi sobami, kuhinjo, kletjo in vrtom. Kje, pove upravništvo „Did. Novic".
Naznanilo.
Okrajna bolnišna blagajna v Rudol-fovein in'aduje od
I. oktobra naprej v prostorih hiše g. Alaloviča nasproti pošte
kjer je imel pisarno gospod dr. tchn. A. O. Samoi ird.
Okrajna bolniška blagajna Rudolfovo,
dne 22. septembra 1914. 85	Načelnik: H. Petrič.
Odita KO v najom s 1. oktobrom i)Tej
iinton ]aliaz-Diiii gostilna
v Novem mcstii. — Pogoji so izvedo pri ťriiup l'orko, Kiistopuiku „Slavijo" v Kovem moatii.	83-2-2

Popolnoma varno naložen denar.
fieififLfiici ie mmim
za Kainlijo iu okolico, reg. /adr. / iicoin, zavezo
V lastnem domu v Kandiji ^^
sprejema hranilne vloge od vsacega, če je lyen ud ali ne, ter obrestuje po

:-o-2i
na leto brez odbitka rentne^a davka, katerega sama iz svojega plačuje.