P os ara o zn c številke* Navadne Din —•75, ob nedeljah Din 1*—. »TABOR* izhaja vaalc dan, razven nedelje in praznikov, ob 18, tiri z datumom oatSednjetfa dne ter stane mesečno pc D —, za ino- aemstvo D Ti; -, dostavljen na dom D 11*-Tv m izkaznice D 10*—t inSŠtfii^ po dogovoru. Naroča se pri upravi »TABORA-* MARIBOR Jurčičeva ulica štev* 4* Poštnina Diagana v goiovanr.' ceaa esanasnja stev. *a ra. TABOR Posamezne števllkei Navadne Din —*75j ob nedeljah Din 1^ UREDNIŠTVO boru, Jurčičeva uL it. 4» L »«<> stropje. Telefon inttrarb. it. 27roračunske dvanajstine in sicer s 159 glasovi Proti 1 glasu. Popoldanska seja, ki je (rajala cd 4, d« U. ure, je bila jako živahna, Govoril .'e med drugimi klerikalec dr. Gosar, k'1 je povdarjal, da so Slovenci poseben nared, ‘ki imajo lasten jezik in svojo Posebno kulturo, pa tudi čisto poseben Mentalitet. Ur. Gosarju je odgovoril z energičnimi in tehtnimi besedami dr. Pivko, ki le posebno pobijal teorijo o treh narodih. Med Pivkovim govorom je postal klerikalni posl. Smodej jako nemiren hi je začel z nekaterimi dragimi klerikalci delati velik hrup. Po polurni pavzi sc je seja ob 12.30 nadaljevala. Največji in najpomembnejši jc bil govor prosvetnega ministra Pri bi če vic a. Njegovim- izvajanjem je sledil s posebno pozornostjo ministrski predsednik Pasic, ki je vse do jutra tf.strajal v skupščini. Pri biče vič je r.a-Klaišal. da separatizem* lahko vlada po-v«od drugod, le med učiteljstvom* žare florojno in ne smemo trpeti. Ta izjava Jo vzbudila hrupne proteste opozicije. Minister je govor mirno nadaljeval in zavrnil izvajanja predgovornika dr. vn-koviča, kateri jo trdil, da je Pribiče-J'c prekril avtonomijo vseučilišč, ko !^o. \zouniverzam prnvjP0 podeljevanja siinendij. Podeljevanje štipendij pa je zadeva v ac.c in njene politike, oziroma Idmrvue uprave sploh. Temu načelu so pritrdili tudi akademiji senat5. Naravno je pač, da komunistični ali sicer Protidržavni dijaki no morejo dobiti državnih štipendij. (Vpitje med opozicijo. Bosi. Smodej zopet divja, vsi e J cesar Mu da podpredsednik Paleček ukor; ker pfl še nadalje rohni in vpije, mu podpredsednik zagrozi z izključitvijo od treh sej. Posl. Smodej se izgovarja Češ da ga jc minister Pribičen£ v svojem govoru osebno žalil.) Minister P ribiče, v it je nadalje zavrnil teorijo posl. Lorkoviča in Gosarju o treh narodih in treh državah. Lorkovifi ne priznava skupnega parlamenta In zahteva, da se osnuje troje držav. Po prej je bila Hrvaifska zajednica snonar histična, sedaj pa je republikanska, ker drugače ni mogla dobiti mandatov. (Ve ljk hrup v vrstah opozicije). O teoriji posl. Gosarja pa je Pribičovič izjavil »Ako bi Slovenci pri ustanovitvi naše države govorili tako, kakor govori posl Gosar, tedaj bi ne bilo drugega »S« v oficielneur nazivu dn-žavo.« Končno je govoril minister Priliiče vid tudi o narodnih manjšinah. Dejal je da narodno manjšine nimajo vzroka za pritožbe. Avstrijski /vezni Kancler Ramek je krivo razumel ministrovo izjavo o uikinjenju nemških šol. Zaprti so bile zgolj utrakvistične SoJ.o. v koli kc*r niso imele zadostnega števila učencev. Do takih šol ipa manjšino nimajo pravice miti po določbah mednarodnega prava, niti po kakih drugih zakonih. Splošna debata je bila končana Selc ob dveh zjutraj. Opozicija* je po kratki izjavi, da v znalk protesta ne mara več sodelovati pri razpravi o dvanajstinah, zapustila parlament. V skupščini sta o stala v svrho kontrole neki demokratski poslanec in pa posl. Smodej. Po kratki specijalni debati so bile dvanajstine sprejete s 159 glasovi proti enemu. Skupščinsko zasedanje jc* v smtelu sporazuma, med vlado in predsedstvom skupščini.© prekinjeno. Nadaljevalo se bo dne 25. aprila, tako, da se bodo lahko Poslanci podali na velikonočne počitnice, Z&koia © »prečami« položili zadostne žrtve za svobodo ali ne. Od Triglava do Kajmokčalana ja govorila volja naroda, ki je po večstoletnem tavanju in silnem trpljenju zbral svoje dele v eno socialno in politično celoto, v eno državo. Instinkt, živeti pod isto streho in pripravljati skupno bodočnost, je bil silnejši kot vsi politični programi in vse strankarske spletke. Govoril je narod iz polne duše. In pokazalo se je, da bo ta država samo tedaj trdna, če bo kakor Svatoplukove palice trdno zvezana, ako bo podrejena enotnemu državnemu regulativu. Ta regulaliv je ideja narodnega in državnega jedin-stva. Ko so napočili dnevi realnega dela, so -se začela pota ločiti. Pokazale so so vse človeške slabosti, pojavljale vse prejšnje politične napake, zabolele so vse še nezaceljene rane. Ko je govoril instinkt državotvorstva. nami je bilo vseeno, ali smo se poznali med sabo ali ne: ko pa smo se pri deUt spoznavali, je kmalu nastal prepir in Jugoslavija je zašla v 'težke notranje borbe. Vidovdanska ustava jc bila prvi korak k notranji konsolidaciji. V nji je bilo uresničeno načelo, da, smo Jugoslovani en političen narod, ki naj ima eno enotno državo na mesto držav v državi. Koliko so nasprotniki kritizirali ustavo in jo proglašali za ronketjonafno, koliko so ji očitali, da je bila »vsiljena«! Očitki o reakcijonarstvu so vsekdar jako pristranski, ker je to silno subjektiven pojem, zato so se tekom* časa razblinili. Sprejeta pa je bila ustava tako, kakor se sprejema ustava, povsod. Francoska ustava je bila — kakor znano — sprejeta z enim* glasom večine, pa še danes trdno drži. Skupine, ki so imele komaj 10—15 poslancev in se niso mogle zediniti v enoten blok, so napovedale divji boj bloku narodnega in državnega jedinsitva, to pa zato, ker večina ni hotela poteptati svojih jasno opredeljenih nač-el in -nazorov ter sprejeti načrte te ali one manjšinske skupine! Hrvatsko republikanske seljačke stranke ni bilo v ustavodajni skupščini. Ta stranka jc bila podobna, magnetu, ki zbira železne dr o-itee Magnet je bil Radič, železni drobci pa vsi tisti pelUi-Čno_ nezreli, napol prebujeni, nezadovoljni, razočarani posamezniki, ki se iiso mogli vži veti v n>ve razmere. Vsi ki so bili voljni, da bo-disi iz slepote, 1* -disl ;z hudobije razrušijo to državo. Radičeva ma.gnetična moč je bil izrazito proiisrbslci in proti-državni program, ki ga je voditelj ojačil še z zvezami z’ino-zemti. Tako ae je začela ti,sta pogubna, defetistična politika, ki je do skrajnosti kompliclrala hrvatsko - srbski spor in nanesla mladi državi ogromno škodo. — Koliko je trpel naš vpliv v inozemstvu, koliko energij sc je pa potratilo za boj na znotraj! Toda v boju zmaga tista strnil, ki je zdravejša in silne,iša. Ivakor v Italiji, tako jc tudi pri nas zmagal ‘Piemont nad partikularlsti. K sreči ni-bil hej za dr-j žavno jedinstvo tako krvav ko v Italiji; in tudi ne tako dramatičen, bil pa je fr-j dovraten in razburljiv. Nazadnje so ra-dičevci izčrpali vso bogato zalogo demagogije, preizkusili vsa bojna sredstva od sabotaže državnih oblasti do veleizdajstva, dosegii so višek »uspehov« s svojo abstinenco in inozemsko propagando. Potem pa se je začela nagla pot nazaij. Pristaši narodnega in državnega jedinstva so jih spodili v slepo ulieo. Tu je pomagal samo salto mortaie. In so ga storili. Priznali so državno in narodno jedinstvo, obsodili svojo preteklost, prisegli ponovno na ustavo in proglasili zvestobo dinastiji Kara-djordjevičev. — Skratka: odložili so skoraj vse svoje dosedanjo orožje in postali koncem koncev vendarle pravi — mirotvorei. Vsoto nas jako spominja na Cervantesovega »Dona Quijota«: po tolikih pustolovščinah. zmotah in komedijah — postane »vitez žalostne postave« v drugem delu romana pameten in zmeren mož. Vsekakor je ta preobrat historičnega pomena, n da je prišlo do njega, to je bilo dano že v samem* riitimu socialnega življenja. Zmaga ideje narodnega in državnega jedinstva jc bila sigurna, kakor hitro je imela za saibo močno, borbeno falango, ki sta jo vodila Pašič in Pribi-čovič. S koncem radičevskega defetizma, ki mhi je bilo republikar.stvo samo poljudna parola, jadramo — tako vsaj upamo — v mirnejše politične vode. Separatistični boj pa še seveda ne bo zaključen, zakaj to je stvar mentaliteta, ki se v eni generaciji ne more izpremeniti — sploh pa je to obča kriza, proti kateri ima. časi najboljše zdravilo. Omogočeno je vladi mirnejše delo, opoziciji pa stvarnejša kontrola in pozitivnejša politika. Plus v vsakem* oziru — zlasti pa za državo, k-i ni od danes do jutri, ampak jo moramo zdravo in napredno izročiti naraščajem, ki prihajajo. m po s^eftg. — Masarykova proslava pri Sv. Lenartu v Slov, gor. je pokazala, da tudi na tej nekoč tako utrjeni trdnjavi nem-eurstva procvita jugoslovanska in slovanska misel. Snoči o*b 20. uri se jc zbralo v gostilni Franca Recarja lepo število občinstva; celo Sv. Trojica je bila* zastopana s posebno s. tamburicami »oboroženo« delegacijo, ki jo je privedel agilni dr. Weixl. Večer je otvoril starosta še n tl en arsik ega Sokola, duša 'narodnega dela v tem lepem, trga g. dr. Gorišek in po prisrčnem nagovoru izročil betse-do odposlancu jngoslov. - če-škoslov. lige g. 11. Ilorku, 'ki je v daljšem predavanju očrtal smernice češkoslov.-jugo«!. zbližanja tor Masar.vkovo delo in življenje. Po predavanju so zapeli pevci staro husitsko himno >Byvaly čerhove« i*n šo nekaj drugih pesmi, tamburaši pa so svirali neumorno do razhoda razne slovanske komade. — fieškoslov.-jugoslov. večer v Dravogradu v nedeljo dopoldne posvečen jubileju velikega Slovana preži lenta Ma-sa*ryka, je bil sicer v naglici aranžiran, vzlic temu pa se ga je udeležilo primerno število občinstva. Predavatelj g. prof. dr. Dolar iz Maribora je v enournem lepem govoru očrtal Masargkovo življenje i*n delo. ga prikazal kot odločnega bojevnika za pravico in resnico ter o-značil njegove nazore o praktični politiki, o verstvu, o Slovanstvu itd. Predavanje je imelo moralno lep uspeh; želeti bi bilo samo to, da bi bilo voč slušateljev. — Ginljivo jc citati »Slovenca«, ko polemizira z radičeve!. Kaj bi dali klerikalci za to, če bi radi če vol še nadalje vrteli svojo lajno in podal jšali cirkuško sezono v hrvatski politiki! S takim’ zavezniki se jo dalo delati. Klerikalna demagogija je -obilno črpala gnoj iz radi-čevščine in rastla, da je bilo veselje v Izraelu. Zdaj pa tega nič ne bo več, ah, vse ve olje *prcč je, preč. Pa kaj ko bi klerikalci zavarovali svojo politik« pri IrankovcLhl Frankovci so uiunreč hutto SfraB S' sT A B O E« V Marii) o ni, dne avrudj ’T$25’, •udarjeni na katoliško plat, vrhu tega pa Čaiste habsburške slike in plačujejo maše za generalom Sarkotičein. To bi bila pač boljša partija nego so radicsvski prostozidarji. — Ugotoviti je treba, da so poslanci SLS glasovali v skupščini proti dvanajstinam' in s tem: L proti izplačilu razlik u-radništva, 2. proti 100-mili jonskemu kreditu za invalide, 3. proti povišanju dcklad železničarjem. Vse to je namreč obseženo v zakonu o dvanajstinah. — Brez komentarja! — Maček in tovariši bodo izpuščeni iz internacije. .Nekateri zagrebški listi vztrajajo pri vesti, ki je biU objavljena že pred nekan dnevi, la o odo Maček on tovariši izpuščeni Iz internacije, ako so solidarizirajo z izjavo Pavla T.aciica. V zaporu pa ostane še nadalje Stjepan Radič, kateri bo po vsej verjetnosti tlelo jagnje, ki bo moralo vzeti nase grehe radičevščine. — Pomladanske vode. Iz raznih delov države poročajo, da so s povišano temperaturo začele reke naglo rasti. Po vseh znamenjih sklepajo, da bodo v prvi polovici aprila nastopile močne povodnji. Prebivalstvo ob rekah se je že začelo pripravljati na morebitno nevarnost. — Useda odmetaika - doktorja. Pred Smešeči smo poročali, da je bil znani o imetnik med. dr. Vukai:a Markovič, k. je živel v črnogorskih gozdovih ujet in prepeljan v šibe niško blaznica. T dni so dr. Markoviča odpustili iz uuio bolnico in izročili sodni oblasti na Ce ti n ju. Mož se je prilično popravil. Sedaj se bo moral zagovarjati radi suma. da je skupaj s svojo tolovajsko družino napadel pipersko občinsko poslopje in ubil občinskega predstojnika, —- Uničiti vse narodnostno manjšine v Nemčiji, to je glasom govorov raznih delegatov na skupnem zborovanju Siid {marke im Schulvcreina dne 29. marca na Dunaju naloga obeh sedaj združenih napadalnih organizacij. Predsednik Siid marke prof. Patterer je povdarjal, da.se marajo v Avstriji čimprej ponemčiti vsi kraji, kjer še žive tujerodni elementi. Isto so govorili admiral Iiintze zastopnik vsememške zveze dr. Bliimel in drugi. Zlasti med koroškimi Slovenci hoče sedaj enotna organizacija podeseteriti raznarodovalno delo, pa tudi na Gradiščanskem, kjer si že -v najkrajšem času obetajo popolen uspeh. Značilno je na zborovanju prečitano pismo po lažnivih izjavah o slovenskem šolstvu n Koroškem znanega avstrijskega kan-ce-lar.ia dr. Eaiueka, ki je v svojem pisunu naravnost s prstom pokazal na razna rodovalno delo na Koroškem. — Fcštna hranilnica in njene podružnica v Ljubljani, Zagrebu in Sara jevu bodo od 1. aprila tl. dalje izplače vale pri svojih blagajnah tudi naloge za izplačilo in sicer pod sledečimi pogoji: 1. izplačevali se bedo pri vsakem zavodu samo nalogi njegovih ček. računov. 2. v nalogu in na pripadajoči nakaznici tmora biti prejemnik točno označen ter istemu izplača znesek le proti dokazu istovetnosti, 3. v nalogu in na nakazmici imora biti način izplačila izrecno ozna čen z besedami »pri blagajni poštne hranilnice, podružnice v Ljubljani«. 4. tak nalog mora biti ravno tako kolko-van kakor blag. ček (10 para) in 5. v nalogu označeni prejemnik mora nalog o-se-bno predložiti blagajni, — Plačujte davke točno ob določenih rokih! Finančna delegacija objavlja u radino: Rastoče zahteve, ki se stavijo na državno blagajnico, silijo finančno upravo, da predpisane davke ne samov polni izmeri, ampak tudi pravočasno pob are, ker sicer ne more zadostiti svoji nalogi, Radi tega je finančna delegacija naročila davčnim uradom, da naj zlasti tudi v onih relativno številnih pri tmeri-h, v katerih se je v poslednji dobi dovolilo plačevanje v obrokih, pazijo na to, da se dospeli dolg točno ob določenih terminih poravna m —ako se to ne zgodi — prisilnim potom iztirja. Ker Zapade ves še neplačani davek, ako je davkoplačevalec le z jedmirn obrokom v zamudi, in je potem treba plačati še zelo visoke eksekucijsko pristojbine, se od prizadetih krogov pač sme pričakovati, da že v lastnem interesu n apno vse sile, da ne pride do prisilnega postopanja. Delegaci ja ni štediila z obroki in bo obžalovala, ako jih bo iz navedenih razlogov celo treba deloma reducirati, mora pa vsekakor izrabiti vse dopustna sredstva, da v legalnih mejah zajamči redni pritok davčnih dohodkov. (Op. ur.: O tej v današnjih težkih gospodarskih prilikah naravnost drakonski meri g. delegata bomo se spregovorili. Prosim-o pa vse cen j, čitatelje, da se drže predpisa!) Zlatorog milo ima vse dobre lastnosti, ki jih gospodinja pričakuje od p dobrega mila: visoko čistil- ‘«1 no moč, veliko množino pen in izvanredno izdatnost. ’f‘l Vsled tega napravi iz vsa-kega perila v najkrajšem času snežnobeldiSeč zaklad. Zato uporabljajte samo ILa¥©!iO€i MSL@ — Volitve is Središnji urad za zava rovanje delavcev so odgodeue in je mi ni-ster za soc. politiko v zakonu o dva najstinah pooblaščen, da ;imenuje nova ravnateljstva, ker so se dozdajna izkazala kot nesposobna. To je bilo potrebno zato, ker se bode meseca maja predli ži la novela s zavarovanjem delavcev, 1 bo izločila rudarje iz splošnih doloe v delavskem- zavarovanju, in bi torej volitve sedaj bile preurainjene. — Prodaja bankovcev na kilograme, Finančno ministrstvo v Beogradu ima več vagonov starega papirnatega denar ja kronske vrednosti, ki ga je svojo du zamenjalo z dinarskimi novčamcanu Ta papir bo se-rlaj na kilograme proda. kaki tovarni papirja, da napravi iz nje ga uporabnejši papir. Tako prehajajo tudi ti ostanki stare Avstrije v pezah 1 jen jo. * — Italijanski militarizem. V italijanskem -senatu sta 30. marca govorila mar šala Cado-rna in Diaz proti osnutku vo. nega budžeta, češ, da je nezadosten. -Treba ga je sto-pnjema zviševati. Govoril je tudi general Garibaldi, ki ge je prav tako izrekel za povišanje vojnih izdatkov z motivacijo, da n st ran Alp in onstran morja opazujejo z zavis razvoj Italije. Če bi se kateri izmed feb nevoščljivcev dvignil proti Italiji, b mu najbrže sledili tudi drugi, zato je treba, da je Italija za take slučaje pri pravljena. — Nazadovanje komunistov na češkoslovaškem. Kakor smo že sporočili se je komunistična stranka na Čiško slovaškem razcepila v desnico in levico. Med obema kriloma je sicer nastu-pilo v zadnjem- času nekako premirje, vendar pa ni verjetno, d-a bo prejšnja enotnes stranke zopet vzpostavljena. Značilno je, dia čsl. komunistična ctranka vedno bolj nazaduje. L. 1922 je štela 300.000 er gani-zirami-h pristašev, v zadnjem času pa je padla ua 40.000. Tako :e priznalo strankino glavno glasilo »Rude Pravo« Tej ne,naivno številni in tudi ne preveč diwiipliaiira.nl komunistični »vojsk:« pri padajo razen Čehov in Slovakov še Nemci, Madžari, Poljaki in Rusi, dalje organizirane žene in celo mladinski -naraščaj. i«arlbor$k@ Maribor. 1. apr la 1935 Občni zbor podružnice Jugoslovanske EVlatice v Mariboru Maribor, 1. aprila. Za sinoči ob 8. uri le bil napovedan občni zbor podružnice «1 ugaslo v. Matice. Bil je eden največjih društvenih občnih zborov v Mariboru, obe restavracijski dvorani Narodnega doma ste bili polni. Vkljub temu pa vočigloj velikemu šle-vilu članstva n.i bil sklepčen Ko ga je navzlic temu hotel otvoriti bivši preds, prof. Ribarič, ki je za časa voiitev odložil predisedništvo, so zborovalci protestirali proti temu, da bi predsedoval od-sitopivši predsednik, in je dr. Reisman javno ugotovil, da pravila ne poznajo začasne odložitve predsedstva in da me gre, igrati s ptredsedništvom tako važne vsenarodne organizacije politično igro. Prof Ribarič je sicer ugovarjal, da mu je celotni odibor to odobril, toda občni zbor se je postavil na popolnoma pravilno stališče svje avtonomije in svoje suverenosti kot vrhovna instanca zaMa ribor. Prof. Ribarič se je na to po nepotrebnem razburil, grozil s pritožbo na centralni odbor, grozil s posledicami ki si jih naj zborovalci pripiše jo itd. S pozivom na svoje pristaše, naj se v zna« Protesta^ z njim- vred odstranijo, in z zasmohljivim- klicem na »kulturo sanm stalnih demokratov« je par dro-zapustil občni zbor. Ugotovimo, da čas nihče izmed zborovalcev ni udaril na politično struno in da je bil on prvi, ki je s svojim besnim vzklikom proti samo-stalnim1 demokratom hotel vnesti na zborovanje politično noto. O stvari še prilično spregovorimo. Na predlog dr. Reismana se je preložil občni zbor na 9. uro, ob kateri uri je bil po pravilih sklepčen ob vsakem številu zborovalcev. Točno ob 9. uri je podpredsednica ga Lipoldova otvorila občni zbor. Tajnik g. Faganel je podal poročilo društvenega dela, od ustanovitve na prej pred petimi leit-i pa do danes. Podružnica šteje danes krog 1300 članov. Odbornik g. Mohorko poroča, da je odbor v zadnji seiji sklenil pozdraviti na občnem zboru elana .odbora g. poslanca dr. Pivka ter ga naprositi, da se za vzame za podružnične težnje tudi v Beogradu. Blagajnik g. Julče N ovak poda blagajniško poročilo, ki izkazuje, da je lani poslala podružnica v Ljubljano nad 50.000 din. in da izkazuje koncem leta še 2088.58 din. imovine. Od g. Volčiča v imenu pregledni kov predlagani aibsolutorij je bil soglasno sprejet. Prešlo se je na volitev novega odbo ra. G. dr. Žnuderl predlaga za predsednika g. ravnatelja Stanka Detela, za podpredsednika g. Ivana K e. j ž a r-ja. Oba predloga sta bila z ogromno večino sprejeta. Pri predlogih o oa dal j n i rotitvi odbora se je razvila razprava o tem, ali naj bo v smislu predloga starega odbora manjši odbor, obstoječ iz 7 članov in 2 namestnikov, ali pa v smislu predlo g. dr. Šnuderla širok odbor 25 članov, ki naj iz sebe izvoli ožji odbor. V razpravo so posegli gg. Mohorko, Arnuš, dr. Boštjančič im drugi. Občili z-bor je osvojil predlog dr. Šnuderla in so bili izvoljeni gg. in dame: Drago Lednik, M o h o r k o in FV. O« e t za čar- je. Mar o h in Klinar za poštne urade, Kraševec za sodišče, F a g a n e 1 in Dimnik za učiteljstvo Volčič za G n. urade, Kralj za polic, uslužbe nce, Zorko za denarne zavode, Z or z ut za carinske uslužbence. Drago Rosi na za trgovce. Fr. Novak za obrtnike, Kenda im Karl Prijatelj za profesorski zbor, Jakac in Za v o d ?i i k za kaz nil-niške nastavijence, Kari s za upokojence, Reja za zasebne uradnike, dr, Kovačič za duhovščino, Lipoldova, Poljančeva, Peterlinova in Levstikova za ženske organizacije, prota T r b o j e v i č za pravoslavno prebivalstvo, Trofenik za natakarje. Za Pregledovalca računov sta. izvoljena ravnatelja Dolenec in Toman. Novi predsednik prevzame p red se d stvo z zahvalo za zaupanje in z obljubo, da bo skupno z odborom po najboljših močeh -vršil dolžnosti. Na predlog g. Volčiča se odbor po-obasti, da določi sam delegate za pokrajinski občni zbor. Pri slučajin-ostih se oglasi dr. R e i s-man. ki predvsem predlaga, r aj sc v koledar ,T. M. v bodoče iz Maribora sprejemajo samo Inserati slovenskih tvrdk. Dalje želi, naj v bodoče predsedstvo strogo čuva mir med stanovi, ki so včlanjeni v J. M. Steli rudi poglobitve dela v tem smislu, da se obnove čira tes nci.lsi stiki z deželo :n se najširši sloji zainteresirajo zn. ideje in cilje T. M. — Občni zbor dokazuje velik interes za Mat mo, stvar odbora je, da ta interes vzdrži. Naj bo p-odiružnva J- M. nekak naš_ Narodni svet. Poglobiti je treh tudi gospodarski boj. Viš. rev. Mohorko naslika težavno delo pokrajinskega odbora v Ljubljani ki je danes edini v državi, ki res dela' do-cim centrala v B o o g r a d u (klici: kaj pa Markovič?!). K besedi se še oglase gg. dr Kukovec. ravn. Toman, pol. nad iv. K e izsevan, ki zlasti opozarja ria obmejne kraje z ozirom na dejstvo, da sta sedaj združena Schulverein m Sudmarka sktenila delati pVedv.se-ra ob mejah, Va-h t a r, M o b o r k o in drugi. Na predlog g. Mohorka se sklene pozvati pokrajinski odbor .TM naj stopi v stike z odborom Ciril Metodove družbe glede čimprejšnje združitve obeh d/raimibnih Grjcranizncij, v lc.a>terfrn slu-ju bi morala J M. seveda tudi prevzeti dolžnosti CMD. V najlepšem soglasju in v trdnem prepričanju, da bo novi odbor v polni meri zadostil svojim nalogam, je bil ob-vni zbor ob 11. uri zaključen. m: v e-. spi m O premestitvi g. dr. Brenčiča Hi prinesli nekateri listi netočne vesti. G. dr.iu. Brenčiču je bilo poverjeno začas-iiuo vodstvo obmejnega komisavijata v Gornji Radgoni, to pa vslel tega. ker je moral tamošniji komisar zapustiti svoje mesto. G. dr. Brenčič bo ostal so nadalje v Mariboru in ker bodo s 1. majem železniški policijski komisnri jr.ti ukinjeni, se bo intendant mariborskega Narodnega gledališča posvetil samo gledališču. m Številne skioptične slike bodo jutri, v četrtek povedle občinstvo »Ljudske univerzo« na bratsko Češko, v njena mesta, trge in vasi, v njene starodavne gradove. Slušatelji bodo imel v priliko spoznati tudi narodino dušo, kakor se izraža v umetnostnih spomenikih, v narodnih nošah, v slogu Kmetskih hiš itd. Slike bo pojasnjeval in podal še kratek zemljepisni in narodopisni uvod g. pref. Gruntar. Prireditev bo nudila obilo poučnih in zabavnih momentov, zato pa zasluži kar najštevilnejši obisk. Začetek ob 19.45 v mali kazinski (Ivermi. Vsr.c p--uina malenkostna. Želeti bi bilo da bi srednješolski učiitelji opozorili tudi mladino na to predavanje. m Kje jc poverjenik >Slov. Matice«? Že prod tedni smo na željo iz občinstva pozvali s tega mesta mariborskega poverjenika »Slov. Matice«, ki javnosti tal znan, da objavi svoje ime in naslov. Ker nas ponovno vprašujejo, kdo nabira članarino za »S-lov. Ma-treo«. poživljamo poverjenika — če ga Maribor, drugo slovensko mesto sploh ima! - da objavi svoj naslov. Kdo je kriv, da je treba to javno vprašati: »Slov. Matica« ali njen mariborski zaupnik? m Važno predavanje samo za ženske bo v soboto 4. aprila tl. ob 29. uri v predavalnici »Ljudske univerze« (malakazinska dvorana). Ginekolog g. dir. B. Ipavic bo predaval o raku n,a maternici in njegovih prvih znakih. Ker je predmet predavanja za vsako žensko jako važen in podučen, je pričakovati, da bo predavanje dobro obiskano. m Odlikovanje viničarjev. Na cvetno nedelijio ob 10. uri dopoldne bo v dvora* ni okrajnega zastoipa (Koroška cesta 23. II.) Kmetijska podružnica Maribor im okoliš odlikovala šest svojih viničarjev, ki isto vi n ogradno posestvo vzorno obdelujejo že od 30 do 45 let. Svečanoslno jim bo izročila pohvalna pisma in denarna darila. Vstop je vsakomur dovoljen; posebno mnogoštevilno pa te poleg vinogradnikov in viničarjev lepe prireditve naj udeleže dnovi in hčera viničarjev, da vidijo, kako se pridn.cst in zvestoba časti. m Ciril-Metodova družba jc izdala za Velikonoč nove razglednice. Dobijo sov Mariboru v vseh papirnicah in večjih! trafikah. Narodno čuteči Slovenci, rabite za praznike samo te razglednice, da tako podprete našo prckorištrio šolsko družbo. m Umet. klub »Grohar«. Občni zbor se vrši v petek, 17. aprila tl. v risalrtici gimnazije z običajnim dnevnim- redom. — Odbor. m Čebelarska podružnica za Maribor in okolico ima v nedeljo 5. aprila tl. ob 10. uri predipoldan pri čebelnjaku nro-go-vnoga mojstra gosp. Piuter-ja nad tovornim kolodvorom v Mariboru tvoj prvi letošnji sestanek, na katerem se ho praktično in teoretično razkazalo s pomlad no pregledovan je čsbelnih ljudstev. V slučaju neugodnega vremena se vrši sestanek na velikonočni pondeljefc ob istem času. člane kakor druge prijatelje čebelic vabi k obilni udeležbi — odbor. m Klub-bar. Od danes naprej dnevno Raehmc in ostali velikonočni spored. Velika kavarna: salonska godba Ko-zcl- 719 Narodtao giedallšte. REPERTOAR. Sreda, 1. aprila »Baron frenk«. Ah. D. Premijera. Četrtek, 2. aprila. »Mignem«. Ab. E (kuponi). Zadnjič v sezoni. Gostovanje tenorista g. Petra Burje iz Ljubljane. Petek, 3. aprila »Baron Trenk.<. Ab. B. Sobota, 4. aprila »Scampolo« ab. C. (Premijera). m etri' Opozarjamo cen j. občinstvo na pre-mijero izredno popularne in priljubljene operete »Baron Trenk« 'ii se vrši danes, sredo 1. aprila ob 19L. Zadnjikrat v sezoni »Mignon« in gostovanje g. Burje. V četrtek, dne 2. aprl-'a se vrši zadnjikrat v tej' sezam krasna r i Thornasova opora »Migoonc. Pri tej - : » upan dr. Pirkmaier od | priliki bo zopet nastopil v vlogi studen- »Viljem Meistra« g. Peter Burja iz (m. do nadaijnega radi služ- bene odsotnosti ne bo sprejemal str aak, Ljubljane, ki si je s svojim simnajtičnint tenorjem1 žo pri prvem gostovanju v tej vlogi pridobil naklonjenost občinstva. Premijera v drami. Prihodnja premi-jera v drami se bo vršila v soboto, dne 4. aprila. Vprizorila se bo v režiji gosp. Železnika zanimiva italijanska komedija D. Nicodemija »Scampolo*. To komedijo so lansko leto vprizorila vsa večja in manjša gledališča z lepim uspehom. Šport. : Lahkoatletični odsek ISSK »Maribor« sklicuje za petek 3. tm. oh 20. uri v društveno sobo hotela »Pri zamorcu« sestanek vseh interesentov, ki se mulijo ktos udejstvovati v lem odseku O L is k tega sestanka se pripor iča vsem, ki celijo to krasno športno panogo. : MO. Opozarja se spodaj navedene klube, v katerih režiji so se vršile tek-da oddajo najkasneje v pbnedoljeit, dne 6. aprila 1925 na seji MO 1% olimpijski davek od brutto-doh 'dkov tekem skupno z obračuni. Klube, kateri ne bodo zadostili tej svoji dolžnosti, se bo kaznovalo z globo 50 din. V poštev pridejo sledeče tekme: 15. marca Svoboda: Merkur, 22. marca Rapid:Oel.ie, 25, marca Merku r: Pod o f i ci r ji ter Rapid.Ptujs 29. marca M a r ib o r: A k a dem i k i, Graz ter MuratCelje v Murski Soboti. Obenem se Ponovno naznanja, da morajo klubi pošiljati vse dopise na LNP potom MO v Mariboru, ker Ljubljana dopisov, kateri uiso vidiraui po MO, ne upošteva. V se evenitiuelne pritožbe je vlagati v duplikatu. Prijave tekem je treba oddati najkasneje 2 dni pred od igranjem, interna-cijonalne 14 dni. Vsak tozadevni prestopek se bo kaznoval z globo 50 din. — Tajnik. Gospodarstvo. splošne dolžnosti davkoplačevalcev v II. četrtletju 1925. (Opozori te v Trgo&ke in obrtniške zbornice v Ljubljani). I. Dospelost direktnih davkov. Dne 1. maja tl. zapade v plačilo drugi obrok davkov za 1. 1925. — Ako davek *a 1. 1925 še ni predpisan, je plačati ob-rok po višini zadnjega definitivnega Predpisa. V tej izmeri plačani obroki se 'računijo povodom definitivnega pred-p,sa za 1. 1925. M 14 dneh po dospelosti še neporavnani davki se prisilno iztirjajo, za kar se zaračunijo poleg zamudnih obresti še eksekucijske pristojbine, ki znašajo samo za opomin že 4% terjanega zneska, II. Posebna prldobnina. Javni računodaji zavezana podjetja so dolžna vsako leto tekom 14 dni po odobritvi računskega zaključka, a najjasneje do 30. junija predložiti laooved *a odmero posebne pridobinino. III. Davek na poslovni promet. Davkoplačevalci, ki so zavezani voditi knjigo opravljenega prometa, so dolžni do 30. aprila 1925 odpremiti s posebno prijavo davek za I. četrtletje 1925. Ostali d avk o pl ač e val e i, ki plačujejo davek na poslovni promet pavšalno, to je po višini prometa, opravljanega v 1. 1924, so zavezani plačati sočasno z ostalimi davki tudi drugi obrok davka na Poslovni premet, predpisanega za 1. 1925 v primeru pa, da ta. še ni predpisan, v izmeri predpisa za 1. 1924. IV. Dopolnilna prenosna taksa. Drugi cbrok za taksno perijodo 1924- 1925 odmerjene dopolnilne prenosno takse. kolikor presega letni predpis znesek po 500 Din, je plačati od dne I. do vštetega dne 15, aprili tl. Kdor ne položi predpisane vsote v tem roku, plača poleg redne takse in 8% zamudnih obresti kot kazen še dvakratni znesek nepoložeue takse. V. Davčni predpisni izkazi. Davčna oblastva razgrinjajo pred-Pisno izkaze praviloma prvih 15 dni vsa-foga četrtletja, v drugem četrtletju tl. t°rej od 1. do 15. aprila tl. Rolk za vložitev prizivov proti davkom, predpisanim z izkazi, ki se ra7,gr. nejo v omenjenem času, -»oteče po preseku nadaljnih 15 dni, to je koncem aprila tl. —O— Opazke k licencovanju bikov v mariborski oblasti v 1.1925. V mesecu marcu, aprilu in maju letošnjega leta se bodo v smislu zakona v.'šila licencovanju bikov v mariborski fcbiasti. Sroska poglavarstva in okrajni *as opi bo dobili navodila za izvedbo. — Ker je licencovanje še vedno najvažtiej-80 sredstvo za pospeševanje govedoreje, je potrebno opozoriti živinorejce, občine in okrajne zastope na sledeče: Država ima po zakonu pravico, da nadzoruje plemenjake, ki se določajo za javno plemenje, ki se vrši z licencova-njem. Le oni biki, ki jih licencovalna komisija spozna sposobnim, se smejo javno uporabljati za plenie. S tem se vrši plemenska odbira, kar jc velevažno, ker je znano, da je dober bik prepotreben za napredek v živinoreji. Načelno se vrši licencovanje v središču vsakega sodnega okraja, ker se s tem omogoči boljši skupni pregled, presoja in ocena vsega bikovskega materi jala v okraju;^ izjeme pa naj bodo le pri veliki oddaljenosti. Licencovanja razglašajo okrajni zastopi pravočasno. Razglasi bodo vsebovali kraj in čas licencovanja, kje se naj posamezne občine udeležijo in katere pasme se bodo licemeovale. Liceneirati se smejo le taki biki, kateri so krepkega in pravilnega telesa, zdravi, brez prirojenih pogreškov in se za razpiodbo primerni spoznajo; biti morajo vsaj 1 'A leta stari. V plemenskih okoliših morajo biti biki tistega čistega plemena, katero je za ta okraj določeno. Proglašene so za gojenje čistega plemena. I. Murodolska pasma (pšeoično-siva) (okraji Celje, Vransko (izvzemši župni jo Brasovče), Šmarje, Kozje, Rogatec, Konjice, (izvzemši pohorski del); IL Marijadvorska (bela) kraji Slo venska Bistrica, Št. Lenart v Slov. goricah, Gornji grad. Marcnberg, Šoštanj, Slovenjgradec, Konjice (pohorski del), Maribor za župnije Svečina, Št. lij in J are ni na; III. Pincgavska (rdečeeikasta), okraj Ormož. Ostali kraji niso plemenski kraji in se smejo liceneirati biki vseli dose-daj omenjenih pasem in njih križanci. Le želeti bi bilo, da bi tudi ti sklenili gojitev le ene okolišu primerne domače grudne pasme. V Prekmurju se licenci-ra le simemdolska pasma in v srezu Prevalje (za okoliš Guštanj in Prevalje) velja marijadvorska pasma. Država podpira živinorejo pri priliki licenciranja z denarnimi doneski za obdarovanje posestnikov dobrih bikov zavezo, da se isti redijo še najmanj eno leto za splošno plemenenje. Ta državni donesek pa nikakor ne zadostuje za ob darovanje vseh dobrih rejcev, vsled česar se vabijo okrajni zastopi in občine, da tudi oni prispevajo v (a namen primerne zneske, ker ravno ti so v smislu zakona najbolj zainteresirani na pospeševanju govedoreje. Načela za priznanje nagrad so: pri mlajših bikih se je ozirati na njih zunanjost in poikolenje. posebno če izvirajo od dobrih molznic; TI. pri starejših bikih (brez ozira na prejšnja obdarovanja). če svojo plemensko dolžnost dokazujejo z dobrim zarodom. V splošnem pa veljaj: premirajo naj se le biki od katerih je pričakovati izboljšanje ži vinoreje v okraju, lil. Tudi zmerno vprezanje plemenjakov za vožnjo se bode pri priznanju daril upoštevalo. IV Premo vanje ije sredstvo pouka in je za to zvezano s praktičnim predavanjem o uspehu in nadaljnih ciljih živinoreje i okraju, vsled česar naj se smisel za rej isko delo poglobi iin želeti je, da se ličen covanja udeležijo vsi oni, ki jim je za napredek v živinoreji. Zavedajmo te že enkrat, da se živinoreja pospešuje le vstrajnim delom in je potreoa složnega dela vseh rejcev in merodajnih einite-ljev, ki so zato poklicani in usposobljeni. Ne zanašajmo se v tej panogi na u-■speh državne pomoči, ampak pričnimo z umom pri 'korenini, to je pri rejah in v skupnosti v občini im v zvezi v okrajnih odborih. Posebna naloga občin pa je, da povzročijo pri gon k licencovanju vseh bikov, ki so od posameznikov določeni za pleme in da prinesejo ločen izkaz o številu plemenskih krav in telic. Nadalje da skrbijo, da se z neliceneova-nimi biki ne plemeni in se v potrebi na-doimeste z licencovandmi. Opozarjamo, da je plemenjenje z nelicencovanimi biki po predpisih zakona kaznjivo. Novi živinorejski zakon bo v glavnem slonel v večji meri na občinah, saj je občina samoupravna edinica države, ki naj spozna ozir. ve splošne zahteve !n Potrebe po pospeševanju živinoreje svojega okoliša. Toraj na delo s prepričanjem in trdno voljo za dobrobit gospodarskih usipehov. !g žiwllenla in STAROEGIPČANSKE ZANIMIVOSTI. Papirus z, receptom o pomlajevanju. Egiptologu profesorju Breatstcdu se je posrečilo prečitati velik de! egiptske-ga papirusa, ki datira priiično iz 1. 1600 pred Kristusom. Papirus je važen ker dokazuje, kako dobro so bili Egipčani uvedeni v medicino. V papirusu se recepti za komplicirane rnedikamente, dalje recepti za kozmetične preparate, in — kar je najbolj interesantno — tudi recept za pomlajevanje. Govori se tam o načinu, kako je mogoče starca spremeniti v 20-letnika. Seveda so tu tudi razne čarovnije, amuleti in komplicirane formule. Interesantnejše pa je še, da so tudi stari Egipčani že imeli precej jasne pojme o konstrukciji in funkcijah mozga, da so vedeli, da razne brazde v možganih predstavljajo posamezne centre delovanja telesa, vedeli so pa tudi za zvezo možganov z obolelostjo živcev in mišic: enostransko ohromelost so spravljali v zvezo z izlivom krvi -» en del mozga. Zanimivo je, da •=■<» imeli jasno predstavo o človeškem1 telesu, dasi niso poznali njegove podrobne anatomije. Ta papirus se zove EJvvin Smifh-papirus in je last n ju j Grškega zgodovinskega društva. Dolg je knikih 15 stopinj (krog 5 metrov) in je relativno zelo dobro ohranjen. Dozdaj še ni do konca prečiitan in strokovnjaki pričakujejo še marsikaj zanimivega, zlasti o življenju in običajih starih Egipčanov. Očetovske skrbi 149-letnega starca. V Bordeauxu na Francoskem živi najstarejši mož Francijo in morda celega »veta, Jean Baptiste Rollaud, ki je nedavno slavil svoj 149. rojstni dan. Rojen z neenako dolgimi nogami je imel srečo — ali nesrečo, — da ni bil vojak. Skrbi pa so ga spremljale vse življenje in ima jih še danes, namreč s svojimi otroci. O njih sam pravi: »Moji otroci so umrli vsi razun 3 sinov, katerih najmlajši je star 83, srednji 87, najstarejši pa 95 let, Zadnji je popolnoma izčrpan, gl uh, napol slep in nezmožen zn delo. Žalostno je, če so d e c a v tej starosti že tako slabi in mnogokrat premišljam, kaj bo z njimi, ko se postarajo.« Xavier de Montepiu: Skrivnost rdeče hiSe. • Roman iz francoskega življenja. /0 XXXVII. Margeritiao nismo. Ko je Henry -nekoliko okreval, je pisal svojemu prijatelja sledeče pismo* »Vprašuješ me, dragi prijatelj, kaj je z menoj, da Ti tako dolgo ne pišem. Ali bi res rad izvedel, kaj sem delal? Skoraj bi bil umrl — avues Ti piše človek, ki je takorekoč vstal od smrti. Pet tednov sem visel med življenjem in smrtjo, zadnjih štirinajst dni »ni 3e nekoliko boljše in danes mi je zdravnik prvikrat dovolil, da smem pisati. Cii J tedaj, kaj se je pripetilo.« Tu je Henry opisal na kratko dogodek, ki ga mi že poznano ter je nadake-val: »Pretresli so se m» možgani. Kak drug bolnik bi podlegel; toda jaz nisem! mogel umreti, ker je pri postelji bedel moj skrbni angel j. Saj Ti ne bo treba dolgo ugibati: ta angel j je Dila Marge-rita. Ah, Margeriti in njenemu soprogu —1 zakaj tudi on je skrbel zame — gre hvala, da mi je ostalo življenje in celo zdravje. Iskrena naklonjenost tega starca in misel, kako ga Dom nagradil, me navdaja z bolestnim kesom, (»las vesti mi pravi, da sem podel in zahrbten j n da je sramota izdati one, Ki nas Luknjo. — Toda — kaj češ? — nesrečna strast je močnejša od vesti; za ceno Marga.ri.te bi' bil voljan storiti vsako podlost, tudi zločin. Zaupanje ali boljše: zaslepljenost grofa de Ferneya ne pozna meja; sega do neverjetnosti. Kako je mogoče, da se v tej dotori duši ne vzbudi ljubosumje? Moja ljubezen sili očitno na dan« a tudi Margerit-a je ne more skriti, kakorkoli se trudi; zakaj, prijatelj, pemni:; ne ljubim saimo, nego sem tudi ljubljen! Nevarnost, v kateri mii je viselo življenje, je pomagala osvojiti Margeriti* no srce. Zdaj je trdno moje. Roka mi onemoglo izpušča pero; Prevc« sem zauipal v svojo mož. Še je treba čakati. Tebi samo Ao: Vedno Tvoj IL V.« Čez tri tedne je pisal Henry-»Moje veselje ne pozna maja. moja sreča je nebeška, pa vendar ne vem!, čemu se meša v to opojno čašo čustev grenčica misli? Nehote pomilujem ženo, ki se mi je poverila z vsem srcem', z vso dušo. Čudni občutki, kaj ne? Čemu ta sesedi in a v kozarcu človeške sreče? Sen mojega življenja se je izpolnil, pa še vprašujem: odkod ta nedoločena otožnost v mojem opojnem' vzhičenju?______ PROTI ODE@il.OSTI deluje s kolosalnim uspehom samo „Miflfan©w šaj“. Dobiva se v vseh lekarnah in drogerijah. Proizvaja laboratorij M. D. Vilfan, Zagreb, Prilaz 17 Iz stafisSike Državne borze dela v Mariboru.^ Pregled delovnega trga v posameznih mesecih 1. 1924 glede na Število brezposelnih moči ponudeno delo, nakazano polovična volnja, brezposelna podpora i. t. d. V mesecu jt iskalo moiki i ženske Delo je ponudim moiki Seniko januarju februarju marcu aprilu maju juniju juliju avgustu septembru oktobru novembru decembru 500 507 603 588 629 461 504 402 492 498 396 481 431 259 342 414 452 283 317 302 331 456 326 273 188 260 328 459 435 395 416 259 230 227 176 304 433 191 255 338 492 281 252 282 311 263 181 161 Vsega:. 6061 4186 Skupaj: . 3677 10.247 3500 Izvrš. po- moiki i ionsko Izdane nolJiniic oa polovi:™ vožnjo kom. [ Din Izdana podporo trez posclnim Din I p Izdano »o knlinjo in allu Din I p Števila brei-poselnih dni 85 “i 123 297 273 170 86 82 80 132 100 187 193 75 108 248 267 118 109 103 131 163 110 87 1695 1712 39 57 79 672 71 46 49 68 53 45 21 23 15.542 16.799 6.476 56.554 6.038 6.002 3.030 4.249 3.351 1.971 910 1.640 1223 1223661 05 7.177 3.407 10.545 15.660 16.000 3.410 4.090 6.309 5.598 6.392 4.110 7.500 107 163 181 32 38 60 58 64 38 80 10.857 13.805 16.763 20.827 19.441 12.572 11.798 13.504 13.972 14.831 8.270 11.271 79.694 821 167.911 Francoski šoSski dan. V četrtek dne 26. marca 1925. je minilo 10 let, ko so po vseli Irai »jekih osnov* Tjih in srednjih šolah v prvem letu svetovat, vc.ine prvič nabirati denarne l r:-spevke v pomoč sestradani jugoslovanski dcci. Ker so Francozi tudi v vseli drugih ozirih krepko podpirali ogroženo jugoslovanstvo, je prosvetni minister Pribičevič odredil, naj se postavi v Parizu s-sodelovanjem naše šolske mladine spomenik zahvalnosti. V tekočem! tednu so se po vseh naših šolah vršila predavanja o. f rancoski pomoči Jugoslovanom v krvavi svetovni vojni po sledeči razporedbi učne, tvarine. 1. Francozi so v vsej Evropi najbolj učen in jako bogat narod. Na Francoskem ni nikogar, ki bi ne znal citati in pisati. 2. Francozi so se že od nekdaj zanimali za nas Jugoslovane. Za Napoleonovih časov so nam ustvarili Ilirsko kraljevino, v Ljubljani so nam ustanovili srednjo in vi oko šolo ter po kraljevini mnogo koristnih naprav, dočiin nas jo mačeha Avstrija namenoma zanemarjala in zapostavljala. 3. Štejemo si v čast. da so nam Francozi, ta najbolj prosvitljeni narod i.a svetu, prijatelj, zaveznik in podpornik, 4. Za svetovne vojne L 1915. je izbruhnila med srbskim vojaštvom jalezljiva bolezen, ki je zahtevala mnogo žrtev, vojaštvo je umiralo trumoma. Srbi so zaprosili Francoze najmanje za 100 zdravnikov, toda ti so jim jih poslali 3400. povrh še zdravila, bolniške šotore itd.), ki so bolezen v jednem mesecu odpravili. 5. Največ vojnih sirot je bilo v Srbiji in Črni gori. Sestradana in gladim deea je bila prepuščena sama sebi — smrti. Dne 26. marca 1915. je nabrala francoska šolska deca milijon frankov, v ostalih fAKALAbA IPAK NAdBAkJA Zahtevajte jo povsod! Zahtevajte jo povsod! HAB '0 tU. V MariGorn, 'cine 2. 'aprila '1025 Ne oosabite da dobite pri nakupu blag^ nad Din 5o'— 10 odstotkov popusta samo pri tvrdki B. VESELSNOVSC im drug, Maribor, Gosposka ulica št 26, 'letih' pa še štiri milijone frankov v pomoč jugoslo-vansfeiint sirotam. Najbed-nejše teih, 4000 po številu, so Francovi Eibrali ter jih odvedli na Francosko, ra-znn tega so sprejeli tisoč srbskih dijakov v svoje šolske zavode. Tako so pet tisoč srbske mladine ohranili in vzgojili za Jugoslavijo. 6. V obupnih dnevih srbske zgodovine, ko je bila vsa Srbija obdana in preplavljena od sovražnikov, se je kralj •Peter odločil, rešiti svojo domovino, vojsko in sebe z umikom proti, zapadu. V silnem mrazu, s pomanjkljivo hrano se je njegova vojska v nepopisnem trpljenj« umikala, prek gorate in skalnate Albanije proti Jadranskemu morju. Kdo popiše skrb srbskega kralja? Pred njim morje brez ladij, v daljavi za njim grom sovražnih topov! V drugi čitanki za. osnovne šole se 'nahaja lepa povest, ki pripoveduje, kako je priprost srbski vojak prihranil svoj zadnji hlebec za največjo silo. Ko ni imela vojska nobenega hleba več, je pristopil h kralju Petru ter mu ponudil hleb. Kralj mu hvaležno odvrne: »Sinko moj, izgubil si dom, imet ek, družino, izgubil si vse, kar si imel, zdaj naj zgubiš gladen še ta pristradan hleb? Ne, tvoj kralj ti vrača z ljubeznijo *a hleb, jej ga, a jaz hočem stradati z moštvom vred. Dokler imam take junake, Srbija ne more biti izgubljena!« Ko so poročali takratnemu nemškemu cesarju o ljubezni, s ko j o je umika- joča srbska vojska spremljala v trpljenju svojega kralja je vskliknil: »Takšen narod ne more izginili!« 7. Rešitev priha ja. Več sto francoskih, angleških in italijanskih ladij jo prihitelo bedni vojski na pomoč s hrano,, zdravili jm zdravniki. Na ladjo so okrcali 350 tisoč vojakov, 37 tisoč konj in o tisoč volov, prevažali *’o jih dva meseca po Jadranskem morju ua večno topli otok Krf. 8. Na otoku Krfu. Srbsko vojaštvo je ‘bilo do kosti sestradano, obleka in obutev sta mu bila. raztrgana, umiralo je od preslanega trpljenja. Francozi so mu priskočili na p-bpioč s hrano, obutKom, obleko, zdravili, zdravniki tul. šele po dolgem času se je srbska vojska opomogla, na kar so jo Francozi oborožili cd glave do nog, vse to je stalo milijarde denarja. 9. Zavezniki so prepeljali srbsko vojsko po Jadranskem, Jonskem in Egejskem morju C A A l r» Ir- , v\ — S Vj K. mr. Težko so zavezniki pričakovali nje »ega prihoda, srbski vojak' so jim bili največje,- a zadnje upanje v veliki svetovni borbi. 19. Bo.i na življenje in smrt. Srbi so čutili, da je nastal čas. ko si morajo priboriti svojo ustavljeno in zasužnjeno domovino. S kraljevičem Aleksandre m na čelu (kralj Peter je vsled preslanih duševnih in telesnih muk bolehal)' so se srbgki junaki, zagnali v zvezi s Francozi, Angleži itd. nad sovražnike s tako navdušenostjo in pogumom, da so po daljšem vročem in krvavem boju predrli sovražno (Solunsko) iranto, ki se je začela umikati in razpadati. Ko so o tem razpadu izvedele ostale nemške, avstrijske in druge fronte na zapadu in severu,' jim je upadel pogum, polastil se jib je obup, čete so odložile orožje ter so se začele v neredu vračati domov, 11. Srbi naši ‘rešitelji. Srbsko junaštvo in srbska ljubezen do svoja tlačene dobrotljivostjo francoskega naroda, je storila konec svetovni vojni, je rešila nas nadaln.iega trpljenja in mačehe Avstrije ter nam je ustvarila lastno državo Jugoslavijo, v ko.ji smo se Jugoslovani s pomočjo zaveznikov in očividno z božjo pomočjo u jedi n i 1 i za vedno. 12. Dočiin so Italijani pohlevno gledali na naše pokrajine so nam .Francozi izkazovali neizmerne dobroto. Ob lOlet-niei prve njihove pomoči jugoslovanski deoi dne 26. marca 1925. naprej jo bila vsa naša osnovno-in srednješolska mladina povabljena, naj zbira pod vodstvom učiteljstva darove, da se podigme v Parizu spomenik, vreden jugoslovanske hvaležnosti. S tem člankom predoču.i® tudi »Tabor«, svojim Čitn-lnlfcm dobrotljivo in zlato srce francoskega naroda v luči kriatijanake ljubezni do bližnjega s prošnjo, maj izročajo svoje darove svojim šolskim vodstvom do 10. apriia, ki izroče nabrane vsote srozkini poglavarstvom. O — -M ■+•* •“n SS aJS TJ O O.* O. Hala oznanila. Radi opustitve gostilne se loči dobro belo vino po 10 Din v gostilni „Jadran“, Rotovški trg 2. 712 Salonska obleka, stvora: nova so proda po nizki ceni. Krojač Perič, Vetrinjska 4 709 Erfurtska semena zelenjndno ln cvetljižna ter zgodnje sadike dobite v vrtnariji Ivan Jemec. Razlagova ul. 11. 503 Kupim 150 m vodovodnih ali plinovih cevi v premeru 1-2 cm. R. Koropcc, Prevalje. 722 Krasen zaslužek se nudi podeželskim trgovcem, trg. potni kom, invalidom itd. pr; prodaji odo. posredovanju dobro vpeljanih gospodarskih strojev in potrebščin. Prospekti na raz polaga. Ponudbe pod ,Napredi k' na upravo lista. 721 Pristopajte k Jugoslovenski Matici* CEMENT Traverza in vse vrste železnin po najnižjih cenah na debelo in drobnopri tvrdki ra mm trgovina z železnino MARIBOR Aleksandrova c. 42, Meljska cesta št. 1. .. 549 Opiao se pridi Mišinega lili: Pri nakupu za 450 Din in več, se dobi pri spodaj podčrtanih predmetih 1 Skatljico toilctnega mila kot navržek za dar le do Velike noči. Porabite lepo priliko ter si nabavite po izredno solidnih cenah: srajce, kravate, klobuke, moške in ženske nogavice, rokavice, parfumerijo, žepne robce, galalu terijo, pletene vrtne garniture in stojala za cvetice samo pri IGO BALOH, Gosposka ul. 15. Ne pustile si upMil Nočni davek ob 10. uri se je v hotelu HALBWIDL brez povišan ih cen odpravil 793 VsakS naj se satu prepričaš $£©w© upsBfanoI 43S M©w© Mpefljasu© S Hoške klobuke najnovejših oblik, po najnižjih cenah kupite pri tvrdk j&rcSEaTraaanuMarifeor Carajgki trg 1* Hrastov les približno 100 m3 ali več je na pr©c3al, stoječ v neposredni bližini Ljutomera. Proda 720 se tudi brestov in brezov les v večji množini. Poizvedbe pri županstvu v Ljutomeru Opozorilo. Opozarjamo, da za nas od 1. aprila t. 1. dalje nima nikdo pravice prevzemati reklame in za naš račun inkasirati denarne zneske, tudi gospod Kolar ne Oralski kflnoJ Novo došl! najmodernejši dežni plašil po znižan! ceni pd Jakob !Lah9 H!srib®ir9 Giarai trg Moške srajce, bele, od Din 48 naprej. Moške srajce, modne, od Din 50 naprej. Delavsko perilo. Spodnje hlače, kravate, ovratniki, naramnice, nogavice, žepne rute, dežniki, palice, nahrbtniki, opreme za turiste i. t. d. m n *«««», v vseh modnih barvah po Din 27'-, FiOl ifflOg@WSC© Din 728’—, 36-, 4-2'- in tako dni j e. Modni svileni traki za klobukeI Drobnina, galanterija, parfumerija, igrače i. dr. Vse potrebščine za krolale in šivilje! Cene brez konkurence Gaspari & Faninp, Mer, Aleksandrova 111 _______________________________________________________________________________________________________________________________________ Kou,sorc.i j »J«jiorts Glavni ta pdgoru.*ai .urednik; Vekoslav jS p i m d i c r. — .Tiska Mariborska tUkarna d. A