Poftnfna ptetana v gotovfnf Ciano in Ribbentrop se danes sestaneta v Salzburgu Nemčija in Italija bosta najbrž prevzeli vlogo razsod&ka med Romunifo in Madžarsko, prav tako pa bo Nemčija posredovala za mimo poravnavo sporov med Grčijo in Italijo Berlin, 28. avgusta m. Po prekinitvi romunsko-madžarskih pogajanj je prišlo nenadno do preobrata, ki bo, kakor kaže, precej spremenil dosedanji položaj. Dobro poučeni krogi namreč zatrjujejo, da se bosta nemški zunanji minister v. Ribbentrop in italijanski zunanji minster grof Ciano danes sestala v Fuschlu pri Salzburgu. Nemška in italijanska poslanika v Bukarešti •n Budimpešti sta že odpotovala v Salzburg, ka-■fcor bo danes prispel tudi zunanji minister Ciano. Ni še jasno, če bosta državi osišča prevzeli vlogo razsodnika v romunsko-madžarskem sporu. Zadnje d&i so na nemških pristojnih mestih poudarjali, Berlin prepušča Romuniji in Madžarski, naj sa-uredita svoje medsebojne odnošaje. V Budim-Pešti pa pričakujejo nemško italijanskega razsodišča. Dobro poučeni berlinski krogi pravijo, da do tega razsodišča ne bo prišlo, pač pa bosta Berlin in Rim skušala le vplivati na Romunijo in Madžarsko pri reševanju njunih medsebojnih sporov. Isti krogi zatrjujejo, da na današnjem sestanku nemškega in italijanskega zunanjega ministra ne bo prišel na vrsto samo romunsko-madžarski spor, pač pa tudi posvetovanje o celotnem sedanjem svetovnem položaju. Prav tako smatrajo omenjeni krogi, da zadnji cilj sedanje vojne! napad na Anglijo, nudi dovolj gradiva za razgovore med zunanjima minstroma držav osišča. Nemški in italijanski zunanji minister v. Ribbentrop in grof Ciano, se boste na svojem današnjem sestanku v Salzburgu razgovarjala tudi o odnošajih med Italijo in Grčijo. Zdi se, da bo Nemčija prevzela vlogo posredovalca med obema državama. Z ureditvijo odnošajev med Italijo in Grčijo naj bi se odstranile vse sotnjc za mir na Balkanu. Dobro obveščeni krogi tudi izjavljajo, da bosta v četrtek t. j. jutri prispela v Fuschl tudi madžarski zunanji minster grof Csaky in romunski zunanji minister Manoilescu. Budimpešta, 28. avgusta m Italijanski poslanik v Budimpešti Calamo in nemški poslanik Erk-mannsdorf sta včeraj z letalom odpotovala iz Budimpešte v Rim, drugi pa v Salzburg. Madžarski^ politični krogi pripisujejo odhodu poslanikov držav osišča iz Budimpešte veliko važnost, to pa predvsem zato, ker sta istočasno odpotovala tudi italijanski in nemški poslanik iz Bukarešte. Politični krogi pa prav tako poudarjajo, da bi bilo napačno sklepati, da bi potovanje nemških diplomatov v Salzburg, kjer se trenutno mudi tudi nemški zunanji minister v. Ribbentrop, moglo roditi možnost nemške razsodbe v težavah, ki so se pojavile pri novi razmejitvi Madžarske in Romunije. Po zatrjevanju madžarskih pristojnih krogov ima potovanje nemških in italijanskih diplomatov v Salzburg in Rim samo ta namen, da poudari vlogo Rima in Berlina kot opazovalcev pri teh pogajanjih. Politični krogi pričakujejo, da se bodo italijanski in nemški diplomati že prihodnje dni vrnili v Budimpešto, oziroma v Bukarešto. Bukarešta, 28. avgusta, o. Romunski tisk zelo ostro piše proti madžarskim zahtevam. Lahko se reče, da se v Romuniji razvija pravo proti-madžarsko gibanje. »Tinful«, glasilo bivšega zunanjega ministra Gafenca, ki je sedaj romunski poslanik v Mo-sJiv*'. l’’*'0’ so sedaj pogajanja med Madžarsko in Romunijo dosegla tisto točko, ko se miro-i-U i P”stopek ne more več nadaljevati. Ma-»« ,Hrivn /a vse posledice, ki bi lahko teritorialne zahteve se lahko razčistijo samo z orožje... v roki. TiomirinnS0* V °# ^ Budimpešti so zelo I nnvi'ara‘.1 ker je prišlo do spo- pada n nov, mej. med Romunijo in Sovjet jo. ± i! «»«*> v sev..™* Budimpešta, 28. avgusta, m. TCP. Uradno poročajo, da je v bližini Debreczina romunsko lovsko letalo pričelo streljati na madžarski bombnik. Madžarskemu letalcu se je posrečilo z letalom pristati na debreezinskem letališču. En član posadke madžarskega letala je ranjen. Budimpešta, 28. avgusta, ni. TCP. Madžarski uradni krogi izjavljajo, da je vlada naročila madžarskemu poslaništvu v Bukarešti, Bardos-svju. naj takoj obišče romunsko zunanje ministrstvo in naj vloži ostro pritožbo zaradi kršitve meje od strani romunskega letala in zaradi streljanja na madžarski bombnik. Barodssy je tudi pooblaščen, da cd romunske vlade zahteva povrnitev škode. Budimpešta, 28. avgusta, m. TCP. Voditelj romunske delegacije pri pogajanjih z Madžarsko Valer Pop je imel včeraj daljši razgovor z romunskim predsednikom vlade Gigurtuom. V romunskem zunanjem ministrstvu je bil včeraj tudi ustanovljen poseben odbor strokovnjakov, v katerem je 25 Erdeljcev. Člani tega odbora imajo nalogo, da pod predsedništvom Va-lera Popa pripravijo statistično gradivo, na podlagi katerega bo moči tehtno zagovarjati romunsko stališče pri pogajanjih z Madžarsko. Sofija, 28. avgusta m. TCP: »Zora« poroča, da so rešena vsa ozemeljska vprašanja pri pogajanjih v Crajovi in da bo Bolgarija dobila južno Dobrud-žo z Balčikom in Silistrijo, kakor je prečakovala. Težava bo samo glede vprašanja izmenjave prebivalstva. »Zora« tudi piše, da se bodo končala še ta teden. pogajanja Madžarski in romunski zunanji minister povabljena na Dunaj London, 28. avgusta, o. Associated Press: Po poročilih nemškega radia sta bila madžarski zunanji minister grof Csaky in romunski zunanji minister Manoilescu povabljena za danes na Dunaj, kjer se bosta sešla z grofom Cia-nom in Ribbentropom. Napovedovalec je dodal, da je prišlo do te odločitve zaradi tega, ker so se začeli ponavljati spopadi na meji med Madžarsko in Romunijo. Konferenca ni v Salzburgu, ampak na Dunaju London, 28. avgusta, o. Reuter je objavil zjutraj, da se je po poročilih nemškega radia začela danes na Dunaju konferenca med italijanskim zunanjim ministrom grofom Cianom, nemškim zunanjim ministrom Ribbentropom in madžarskim zunanjim ministrom Csakyjem in romunskim zuna- Injim ministrom Manoilescujem. Na tej konferenci se bodo obravnavala vprašanja, ki skupno zanimajo vse te države. Francoska kolonija Tchad se fe priključila zaveznikom V Londonu pripisujejo velik strateški pomen tej koloniji ob ekvatorju Moldaviji in je prišlo do bitke, v kateri je ob žalo okoli >0<» mrtvih- V RudimpešU m Jlijf da hočejo bol [seviki izrabiti kriz«, ki je nas*«'« v Podajanjih men Madžarsko in Romunijo. Madžarsko časopisje ne sme ob in vi in«; ki je nastala ncu m»u<,ol»no in Ho,i , Madžarsko časopisje ne sme objavljati nosnih ostrih člankov, prav tako pa ne sme objavljati novic o Romuniji v senzacionalni obliki. London, 28. avgusta, o. Včeraj je v London prispelo poročilo, da se je francoska kolonija Tchad sklenila priključiti zaveznikom, t. j. Angliji. Francoski guverner v tej koloniji, Eboue, in poveljnik francoskih čet, polkovnik Machand, sta obvestila angleško vlado in generala de Gaulle, da se kolonija Tchad več ne pokorava vladi v Vichyju in da se podrejuje ukazom generala de Gaullea. francoska kolonija Tchad je ob Ekvatorju in meji na angleški Sudan ter ima z italijansko Libijo skupno mejo, ki je dolga 1C00 km. Kolonija ima nad en milijon kv. km površine (štiri Jugoslavije), prebivalcev pa je tam samo nekaj nad 1,000.000. Strateški položaj te kolonije je važen zaradi tega, ker ima tako Anglija skozi Nigerijo dostop do Sudana z atlantske obale, če bi bil prehod v Rdeče morje zaprt. London, 28. avgusta, o. Snoči je ime! general Gaulle poseben govor po angleških radijskih de postajah. V govoru je proslavljal dejanje kolonije Tchad, ki se je prva izločila iz dosedanjega francoskega imperija in priključila gibanju, ki ga vodi general de Gaulle. General de Gaulle meni, da je ta korak Tchada dober znak za nadaljnjo preusmeritev francoskega kolonialnega imperija. London, 2S. avgusta, o. Predsednik angleške vlade Churchill je poslal posebno pismo generalu de Gaulleju, ki se nanaša na odločitev Tchada. V pismu izjavlja Churchill v imenu angleške vlade, da bo Anglija storila vse, kar je v njeni moči, da hi se ohranila gospodarska stalnost francoskega imperija in francoskih čezmorskih posestev vse do-t*ej. dokler Francija ne dobi neodvisne in ustavne vlade na svobodnem francoskem ozemlju. Vse dotlej bo Anglija vzdrževala redne trgovinske zveze s francoskimi kolonijami, in sicer s tistimi kolonijami, ki bodo priznale generala de Gaullea za svojega poglavarja. Skupne obrambne priprave Kanade in Združenih držav Ottawa, 28. avg. o. Predsednik ameriškega zastopstva na skupni obrambni konferenci v kanadski prestolnici Ottawi, newyoršk; župan La Guardia je izjavil snoči časnikarjem, da posvetovanja med kanadskim in ameriškim zastopstvom zelo ugodno napredujejo in da so prav za prav že zaključena. Polkovnik Bigam je izjavil, da delo »talnega kanadsko-smeriškega vojaškega odbora zelo dobro napreduje in da razgovori potekajo v odličnem razpoloženju. Ottawa, 28. avg. o. Posvetovanja obrambnega odbora med Kanado in Ameriko se bodo nadaljevala 9, septembra v Washingtonu. Snoči Je pred- Neprestani letalski napadi nad Londonom London, 28. avgusta o. Ponoči so nemška letala priletela nad London in jili ie prebivalstvo v predmestjih Ci.sto dobro slišalo. Nemška letala pa So letela v višini 5000 čevljev nad mestom. To je bilo tako visoko, da jih žarometi angleške obrambe niso mogli ujeti ista letala so bila najbrž zo prej nad mesti severozahodne Anglije. London, 28. avgusta, o. V pretekli noči so nemška letala zelo često priletela nad London in 80 opazovalne postaje londonske obrambe točno spremljale smer njihovih poletov nad mestom. try l?v.?us^a: °* United Press poročat Včeraj so izjavljali v Berlinu, (Ja so nemški le-talci iznašli nov naiin poletov nad angleškimi mesti. Nemška letala bodo sedaj letela nad Londonom in drugimi mesti v višini samo Jest čevljev, tako da protiletalsko topništvo proti njim sploh ne bo moglo nastopati. Nemški bombniki znamke ^Dornier« so že začeli Izvajati lake potete. Tako so nemška lelala na la način bombardirala neko letališče blizu Londona in zbiranje angleških čet okoli Londona. London, 28. avgusta, o. Snoči so nemška letala zopet bombardirala več okrajev v Angliji. Tako sla bili bombardirani dve mesti v jugovzhodni in dve mesti v severovzhodni Angliji. Mnogo hiš je bito porušenih, več oseb pa ubitih. London je bil nocojšnjo noč zopet bombardiran, vendar žrtev ni bilo. Angleško uradno poročilo pravi, da so snoei sestrelili 4 nemške bombnike. L,'"Dai!y Maik pise, da je zračni napad konec tedna pokazal, kako velika zmcMijava zavlada ob trenutku nočnega alarma. Ljudje, ki so ravni šli iz gledališč in kinov, so bili v soboto zvečer presenečeni zaradi danega znaka nevarnosti. Ko je nevarnost minila, se je videlo, da podzemska žeienzica ne vozi več. Hoteli so bili prenapolnjeifi, ker so ljudje v njih iskali prenočišč, ki pa jih niso mogli vsi dobili. Zaradi tega je bilo še zjutraj vse polno ljudi po ulicah. sednik ameriškega zastopstva La Guardia izjavil, da bodo tedni člani ameriškega zastopstva pregledali vsa obrambna dela v Kanadi. Prav tako bodo te dni sestavili skupne načrte o zgradbi obrambnih naprav ob kanadski in ameriški vzhodni obali. Danes zjutraj ob 8 je mestni župan Newyorka La Guardia s posebnim letalom odpotoval iz Otta-we v NewyorK. Washington, 28. avg. o. Predsednik Roosevelt je snoči izjavil časnikarjem, da imajo sedaj Združene države 10.000 vojnih letal in 15 tovarn za vojna in mornariška letala. Vsaka tovarna lahko zgradi 800 novih letal mesečno, Washington, 28. avg. o. Predsednik Roosevelt |e izjavil, da sta vojno in mornariško ministrstvo izdelali podrobne načrte o tem, kako bosta v primeru vojnega spopada lahko najhitreje sodelovali mornarica, letalstvo in kopna vojska. Ameriški strokovnjaki v mornariškem ministrstvu so tudi izdelali čisto nov tip podmornice. Natri/orle, 28. avgusta. Tass: Ameriški tisk odkrito piše, da predstavlja organizacija skupne obrambe Zedinjenih držav in Kanade pripravljanje Amerike za vstop v vojno. List »Americain Journalc, ki izhaja v Washmg-tonu in ima dobre zveze z vojaškimi krogi, piše: Združene države se hitro bližnjo vstopu v vojno. Obrambna zveza s Kanado, zakup angleških posesti na zapadni polobli, preskrbovanje Anglije z vojnim materialom in pripravljanje za odstopite^ ameriških rušilcev angleški vojni mornarici. vse to predstavlja kot uvod pomorske in letalske pomoči Angliji. London, 28. avgusta. AA. Reuter: Snoči je bil v Londonu dan znak za alarm. Takoj po znaku je začelo protilelalsKo topništvo močno streljati. Znak za nevarnost je bil dan sinoči tudi v nekem mestu severozapadne. jugozapadne in jugovzhodne Anglije m v VValesu- Vesti 28. avgusta Madžarski tisk je te dni objavil številne članke o obletnici sporazuma med Srbi in Hrvati. Madžarski listi so pod velikimi naslovi prinesli poročilo o seji v Zagrebu. Včeraj sla iz Budimpešte v Rim in Berlin odpotovala italijanski in nemški poslanik, da bi poročala o položaju ]x> prekinitvi pogajanj med Madžarsko in Romunijo. Pred odhodom sta oba imela daljši razgovor z grofom Teleky-jem in grofom Csakyjem. Nemško uradno poročilo pravi, da nemška letala niso letela čez Irsko in zato tudi na irsko ozemlje niso metala bomb. Nemčija nikakor ne želi, da bi se poslabšali njeni odnošaji z Irsko. Včeraj je bilo objavljeno uradno poročilo madžarskega letalskega poveljstva, ki pravi, da je ob 11 dopoldne nad Debreczin priletelo neko romunsko lovsko letalo, ki je poškodovalo nek madžarski bombnik, ki se je vadil nad letališčem. Madžarski bombnik je moral pristati, pilot pa je ranjen. Včeraj je iz Bukarešte odpotoval z letalom v Berlin tamkajšnji nemški poslanik dr. Fabrizius. V Berlinu bo podal poročilo o položaju. V Rim je poklican tudi italijanski poslanik v Bukarešti Chigi. Na Finskem so letos imeli žetev, ki je bila povprečno dobra. Ječmena, krompirja in repe bo več kot lansko leto. Vodilni nemški listi »Volkischer Beobachterc piše, da lahko švicarska miselnost s svojim nesimpatičnim stališčem do držav osišča in s svojo nesposobnostjo, da bi se prilagodila novemu položaju, privede do presenečenja. Nemški državljani, ki žive v Abesiniji, so ustanovili »četo nemških vojnfh prostovoljcev«, ki se bodo skupno z italijanskimi vojaki borili proti Angliji v Afriki. Včeraj je bilo v Vichyju objavljeno, da bo francoska vlada izvedla premestitev številnih francoskih diplomatov. Prišlo bo do spremembe najmanj na 40 mestih. Francoska vlada je začela popravljati vse naprave v tistih pristaniščih, ki so bila poškodovana v sedanji vojni. Dela povsod dobro napredujejo. Predsednik italijanske vlade Mussolini je odredil, da se naj nad vse slovesno proslavi 40-Ietnica smrti velikega italijanskega glasbenika Verdija. Obletnica pade na dan 27. januarja 1041. Prosvetno ministrstvo je že izdelalo načrt velikih proslav. Te dni se je v Italiji začelo vpisovanje v strokovne šole fašistične stranke. Pouk se bo začel v drugi polovici oktobra in bo trajal do sredine junija 1041. Včeraj je bilo objavljeno uradno poročilo švicarske vlade, da so angleška letala zopet letela nad Švico in tako kršila švicarsko nevtralnost. Švicarska vlada je sklenila vložiti odločen protest pri angleški vladi. V romunskem zunanjem ministrstvu so se zbrali ugledni intelektualci, ki so doma iz Transilvanije. Na konferenci so razpravljali o pogajanjih med Madžarsko in Romunijo. Navzoč je bil tudi opolnomočeni minister Pop, ki je vodil romunsko zastopstvo pri pogajanjih z Madžarsko. Turški trgovinski minisfer je izjavil v Carigradu, da se bodo v Ankari kmalu začela pogajanja med Turčijo in Perzijo o ureditvi prometa. Prav tako bodo v kratkem vposfavljene trgovinske zveze med Turčijo in Ameriko čez Sredozemsko morje. Glasilo italijanskega zunanjega ministra Ciana — znani dnevnik *I1 Telegrafa« — je objavil posebno poročilo iz Belgrada o proslavah obletnice sporazuma v Jugoslaviji. Madžarski trgovinski minister Varga in romunski trgovinski minister Leon sta dopotovala v Lip-sko, kjer si bosta ogledala mednarodni velesejem. Nemško uradno poročilo pravi, da je bilo v ponedeljek sestreljenih 57 angleških letal, 18 nemških letal pa se tisti dan ni vrnilo. V Budimpešti grade novo moderno potniško leta- lišče. Novo letališče bo gotovo prih. pomL:d. Napad na tovarno Fiat ni bil uspešen Rim, 28. avgusta. A A. steiam: v uugow»r im vesti, ki jih je včeraj London razširjal o namišljenih uspehih, ki so jih dosegli angleški letalci pri bombardiranju Fiatovih tovarn v Turinu, v Rimu izjavljajo, da je bil stvaren uspeh angleških letalcev tak, kakor je to bilo že navedeno v uradnem italijanskem poročilu, namreč da je bil zadet samo en paviljon Fiatovih tovarn. Pripominja se, da ta paviljon ni bil resno poškodovan. Podjetje Fiat predstavlja kot celota pravo mesto, katerega najvažnejši deli so bili že davno zavarovani pred bombardiranji iz zraka. Tako so. se v Londonu torej zmotili, ko so hoteli s tem vzporediti stalne jioraze, ki jih je Anglija pretrpela od začetka vojne pa do najnovejšega poraza — beg iz Somalije. Poleg tega angleška uradna poročila nikoli ne poročajo o tistih tovarnah, ki jih nemška letala ob svojih vsakodnevnih poletih poškodujejo. Zares je poučno, da se v Londonu izogibajo navesti dejstva. To kaže, da jim je v Londonu samo do tega, da skrivajo resnico in zamolčijo dejstva. Angleška podmornica potopljena London, 28. avgusta. Reulen Angleška admi-raliteta javlja: Admiraliteta z obžalovanjem sporoča, da se podmornica »Blakfisht v odrejenem času ni vrnila v svoje oporišče in jo je zato smatrati za izgubljeno. Slovenski kolesarji v Belgradu Belgrad, 28. avgusta, m. Drevi je prispela v Belgrad skupina slovenskih kolesarjev, ki sc bodo skupilo s srbskimi udeležili običajnih vsakoletnih kolesarskih dirk okoli Srbije. Slovenskim kolesarjem so belgrajski priredili na železniški postaji zelo prijateljski sprejem. Ljubljana od včeraj do danes Ljubljana, 28. avgusta. Meglovito jutro. Gosta megla. Jutranje ure so sedaj zlate ure za kosce. Kmetje so začeli hiteti s košnjo otave, ki se podnevi prav dobro suši. Nastopajo lepi jesenski dnevi. Mladina se drugače že počasi pripravlja za šole. Prihaja s počitnic, ki jih je preživljala na deželi ali pa v gorah. Na gimnazijah so se začeli popravni izpiti. Drugače je postalo življenje v Ljubljani živahnejše in tudi na velesejemskem prostoru je pravcati vrvež in razni razstavljalci hite s pripravami, da lepo okrase svoje koje in paviljone, da lepo razstavijo vse mogoče zanimivosti. Na velesejmu bo razstavljen tudi nov, Jraktično izdelan mlin, ki ga je izumila tvrdka elenc v Gameljnih. Mlin *e zelo praktičen in sposoben zmleti večje količine moke v kratkem času in z nizkimi stroški. Za ta izum, ki bo patentiran, vlada med mlinarji že sedaj veliko zanimanje. Kruha zmanjkuje! V jugozapadnem delu mesta je včeraj šla žalostna vest od gospodinje do gospodinje z najrazličnejšimi komentarji. Vse je govorilo: »Kruha zmanjkuje!« Res je včeraj popoldne v nekaterih pekarnah na periferiji zmanjkalo kruha in ni mogel človek kupiti niti deke kruha. Pekom primanjkuje moke in morajo že sedaj s svojimi zalogami štediti, odnosno nekateri peki dobe nekaj 100 kg moke z največjo težavo in morajo obletati vse mogoče faktorje, da se jim posreči dobiti vrečo moke. Nekateri govore, da so se Ljubljančani, pripadajoči onim petičnim krogom, založili z ogromnimi množinami moke. Neki »meščan«, ki je drugače velik strahopetnem, je veliko sobo popolnoma napolnil z različnimi dobrotami, tako s kavo, moko, rižem, sladkorjem in z raznimi začimbami. Nato je »meščan« zazidal vrata in dal napraviti prav skriven in poseben vhod. Ljudje so začeli hiteti z nakupom slanine in masti. Prav zanimivo je takole opazovali mesarske stojnice na Vodnikovem živilskem trgu. Mesarji zjutraj pripeljejo slanino na svoje stojnice, nekateri večje množine, drugi manjše. In mislite, da mesarji čakajo na kupce!? Nikakor ne! V eni uri že skoraj izgine slanina s stojnice. Nekatere ženske kupujejo velike množine slanine in masti. Neka ženska je pred dnevi kupila kar pol prašiča. Iz Ljubljane počasi izginjajo tudi razni volneni izdelki, jopice in druge oblačilne stvari. Pripovedujejo, da je neki trgovec — velik špekulant — skril vagonske zaloge volnenih stvari. Računa, da jih bo lahko čez nekaj mesecev prodajal za 1C0% dražje ko sedaj. Vsem takim tipom, ki so zločinci na telesu našega narodnega gospodarstva, naj bi odločilni iaktorji, ki vodijo kontrolo nad cenami, posvečali večjo pozornost! Lepo tička vfeli Včeraj dopoldne je prišel v trafiko ge. Ivanke Dolarjeve na Tyrševi cesti prav eleganten, visok in slok gospod ter ponudil gospej prav zaupno za 2COO din raznih kolkov naprodaj. Pravil je, da jih je dobil v Zagrebu. Gospa je vodila različne razgovore, skrivaj pa je obvestila policijskega stražnika, ki je sumljivega elegantnega gospoda povabil na policijo. Tam je gospod povedal, da je kolke kupil od nekega neznanca, pa jih v Zagrebu ne more oddati, ker tam so vpeljani drugačni kolki. Dal je zanje neznancu 2000 din. Domnevajo, da so ti kolki, ki so jih gospodu iz Zagreba zaplenili, bili baš ukradeni pri ge. Do-larjevi, ko sta ji dva lopova odnesla raznih kalkov za 16.COO din. Elegantni gospod je zatrjeval svojo nedolžnost. Verjetno je, da ni bil aktivno udeležen pri tatvini kolkov, pač pa je najbrž nasedel premetenemu lopovu. Gospoda so po zaslišanju vtaknili v policijski zapor. Hudo je bilo revežu, ko je v spremstvu stražnika romal v zatohli arest. Milo je tožil stražniku: »Gospod, lepo vas prosim, milo vas prosim, da mi prinesete saj kak svež in mrzel brizganec. Imam denar pri vas. Pa opoldne bi rad dobro jedel. Sem lačen!« Preiskava o kolkih se nadaljuje. Smrten padec z lestve Makovec Anton, je kot pleskar delal pri direkciji državnih železnic v Kolodvorski ulici. Je oče treh nepreskrbljenih otrok. Davi so začeli v pritličju palače železniške direkcije prepleskavati veliko dvorano. Makovec je slikal in "stal na 4 m visoki lestvi. Nesreča je hotela, da je Makovec izgubil ravnotežje, omahniUin padel na tla tako nesrečno, da je dobil hude notranje poškodbe. Priletel je na tla s trebuhom. Poklicani so bili takoj reševalci, ki pa niso intervenirali, ker je že med tem časom Makovec na mestu podlegel poškodbam. Prišla je policijska komisija, ki je kratko ugotovila dejanski star ter odredila, da so truplo prepeljali v mrtvašnico na Zale. Živilski trg ?e bil slabo zaseden Pozen datum v koledarju, saj smo že v sadnjih dneh v mesecu, je povzročil, da je bila kupčija na trgu slaba. Tako so izostale številne prodajalke, ker vedo, da je zadnje dneve v mesecu kupčija slaba. Zadnje čase opažamo na trgu vedno bolj, da se cene kmečkih pridelkov stalno draže. Običajno so imele branjevke blago po višji ceni in so prodajali kmečki prodajalci enako blago po nižji ceni. Danes pa se je dogodil primer, da so zahtevale kmečke prodajalke za kg paradižnikov 6 din, dočim so ga nekatere branjevke prodajale še po 5 din. Za branjevke namreč velja uredba o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije, dočint za kmečke prodajalce, ki prodajajo blago lastnega pridelka, ta uredba ne velja. Zato so cene zadnje dni v stalnem porastu. Krompir, ki je bil v začetku meseca, ko ga je bilo še bolj malo, še po 1.25 do 1.50, stane sedaj, ko ga je vedno več, 2 din. Kupovalke so se pogovarjale o nekem sestanku na Ježici, kjer so kmetje določili, da krompirja ne bodo prodajali izpod 2 din. Cene zelenjave so bile skoraj neizpremenjene od prejšnje sobote. Tako je veljal kg graha v stročju 3.50—3 din. Fižol v stročju je bil kg 2.50 di>n. Šop petršilja ali zelene je bil po dinarju. Ohrovta in zeljnatih glav je bilo mnogo manj. Cena se ni izpremenila. Velika razlika v ceni je bila pri kumaricah za vlaganje. Še pred enim tednom je bilo na trgu zelo mnogo težkih kumaric, prodajalke so jih prodajale sto kosov po 12 din. Danes so jim dvignile cene in so jih prodajale zelo različno. Sedaj so pričela na trgu prevladovati jabolka. Zelo mnogo so jih pripeljali iz okolice Škofje Loke, Lukovice in Tunjic. Prodajali so jih od 4.50 do 6 din. Grozdje se je pocenilo. Slabše grozdje so prodajale branjevke od 6—8 din, boljše kg po 10 do 12 din. Jajčevec je veljal kg po 6 din. Slive so bile kg po 6 din. Sedaj so že zelo okusne. Dovažajo jih v glavnem iz okolice Brčkega. Hrušk je na trgu zelo malo. Prodajalci so šli ponje na Štajersko, kjer so letos hruške slabo obrodile in je zato pomanjkanje hrušk na ljubljenskem trgu. Jajca so bila dražja kot v soboto. Za kovača je bilo le 8—9 jajc, dočim je bilo prej 9—10 jajc. Piščance prodajajo po velikosti in stanejo od 16 do 20 din. Tatvine v mariborski tovarn* Maribor, 27. avgusta. Pred dnevi je skladiščnik tovarne Anton Pintar opazil, da je neznanec večkrat prišel v skladišče tovarne in iz nje odnesel blaga za 1400 din. Takoj je to telefonično sporočil tezenskim orožnikom, ki so nemudoma poslali svojo patruljo. Ta je ugotovila, da tat v skladišče ni mogel priti skozi vrata, katera bi bil odklenil s ponarejenim ključem. Vrata se namreč zaklepajo z dobro patentno ključavnico. Natančen pregled jim je kmalu pojasnil, kako je tat prihajal v skladišče. Odkrili so, da je tat prihajal v skladišče skozi majhno okence. Tudi pod oknom so našli sledove, ki so potrdili njihovo domnevo. Takoj je bilo jasno, da je tatvine moral »zvrsti proti delavcu Jožefu Nekrepu, ki je bil iz to-znane. Sum je zato padel na delavce, ki so bili zaposleni v tovarni, pa so bili potem odpuščeni. Po temeljitih poizvedovanjih se je sum krepil zlasti proti delavcu Jožefu Mekrepu, ki je bil iz tovarne odpuščen pred tremi meseci. Orožniki so mu napravili hišno preiskavo in pri njem res našli več vrst blaga, ki ga je pokradel pri svojih obiskih v Pintarjevem skladišču. Poleg tega so našli pri njem še dva radio aparata, o katerih Nekrep ni mqgel dati pojasnil, kje jih je dobil, lovsko puško, s katero je hodil na lov in pištolo, za katero tudi ni imel orožnega lista. Glede radio aparatov je Nekrep trdil, da jih je kupil od nekega Kauca. Vsega skupaj je Nekrep tvrdki Pintar povzročil okoli 2500 din škode. Nekrep svoje tatvine v Pintarjevi tovarni priznava in izjavlja, da je v skladišču bil vsega skupaj trikrat in je vsakokrat nekaj odnesel. Ker so orožniki menili, da bi znal Nekrep pobegniti, so ga aretirali in ga vtaknili v zapore mariborskega okrožnega sodišča. Kriza v mariborskem gledališču Maribor, 28. avgusta. Posebna delegacija igralcev in uprave Narodnega gledališča z upravnikom na čelu se je včeraj dopoldne zglasila pri mestnem županu g. dr. Juvanu in ga je naprosila, da naj bi na pristojnih mestih interveniral za povišanje podpore in izrednih kreditov Narodnemu gledališču, ki se 6edaj nahaja v brezupnem finančnem stanju .Pri zadnjih dvanajstinah ni bila vpoštevana prošnja uprave Narodnega gledališča, dasi so vsa ostala gledališča prejela izdatne podpore, ki so jim bile povišane, čeprav mnoga druga gledališča ne vrše tako eminentno važne' obrambe, kulturne misije ko gledališče v Mariboru. Pomoč je nujna! Delegacija uprave in igralcev bo odpotovala tudi v Ljubljano do g. bana, kakor tudi v Belgrad do prosvetnega in finančnega ministra. Kavarna „Astoria" prodana na tavni dražbi Maribor, 28. avgusta. Pred okrajnim sodiščem je bila v torek dopoldne javna sodna dražba kavarne »Astoria«. Za to dražbo je vladalo veliko zanimanje. Prijavilo se je 6 zdražiteljev, od katerih 60 se 4 dejansko udeleževali dražbe in so prav živahno dražili. Dražili so: mestna hranilnica mariborska, družba »Santos«, Alojzij Wcesiack ter lastnik zagrebškega hotela Malinov in Velike kavarne Josip Petan. Kakor smo že svoj čas poročali, je bila prva dražba kavarne »Astoria« že 17. aprila leto6, na kateri je kavarno s poslopjem zdražil Karol Wes-siack za 2,500.000 din. Zemljišfcoprcractna komisija pri tukajšnjem okrajnem sodišču te dražbe ni odobrila. Na zahtevo in predlog »Posojilnice* v Narodnem domu je bila za včeraj dopoldne razpisana ponovna, druga dražba. Pri prvi dražbi je ponujal g. Josip Petan za kavarno 2,400 000 din, na včerajšnji pa je za kavarno in poslopje g. Petan ponudil 2,805.000, za katero vsoto je bila »Astoria« tudi zdražena. Torej za 305.000 din višje! Lastnik poslopja in kavarne »Astoria« je bil doslej Lojze Strehar. Dražbo je vodil okrajfti sodnik g. Svetel. Med ameriškimi Slovenci V Barbetonu so 28. julija inštalirali novega župnika slovenske cerkve Presv. Srcaa Jezusovega, č. g. Matija Jagra. Slovesne inštalacijske obrede je izvršil dekan iz Akrona. K. S. K. Jednota v Jolietu 111. je bila ustanovljena 1. junija 1. 1894 s 353 člani in prazno blagajno. Iz leta v leto je rastla tako na članstvu in premoženju. Letos je pa dosegla svoj najvišji rekord, ko ima pod svojim okriljem 36.722 članov in članic in milijonsko blagajno. V Clevelandu je po enomesečni bolezni umrl John Kaplan v starosti 54 let. Pokojnik je bil doma iz vasi Vrbec, fara Dobrnič na Dolenjskem. V Ameriko je prišel pred 34 leti. Zapušča soprogo Mary roj. Mirtič, pet sinov in tri hčere. V Clevelandu je v bolnišnici nenadoma umrl rojak Franc Mulec v starosti 52 let, dobro poznan trgovec. Rojen je bil v vasi Gornje Jezero pri Ložu. Zapušča ženo Mary roj. Strah, sina in hčer. V Ameriki je živel 27 let in 20 let vodil v Collinvvoodu trgovino. V Clevelandu je po dolgi in mučni bolezni izdihnila svojo dušo rojakinja Dorothy Šober roj. Lavrič v starosti 65 et. Pokojna je bila rojena v vasi Hudi vrh, fara Bloke. Zapušča soproga, ki ima trgovino. V Clevelandu je utonil slovenski mladenič Ray Mivšek, sin Franka Mivška. S prijateljem je bil v čolnu kakih 40 metrov od brega pri vVhite Cityju, ko se jima je v razburkani vodi prevrnil čoln. Tovariši, ki so prihiteli na pomoč, mu niso mogli več pomagati. Ray je bil učenec višje šole v Collin\voodu. V Chicagu je umrl v bolnišnici Franc Prah, sin Petra Praha. Umrl je za tuberkulozo. Poleg žalujočih staršev zapušča šest bratov. Pokojnik je bil 35 let star in je bil rojen v Mrz-lala vasi pri Čatežu na Dolenjskem. V Ameriki je bil kakih 12 let. Pri rudniški nesreči v premogovniku Sou-man Coal Co. v Johnstownu Pa., ki je nastala zaradi eksplozije in je izgubilo življenje 63 rudarjev, je bil ubit tudi Slovenec in sicer Avgust Snvder (Žnidaršič) iz Bcaverdale, Pa. Zapušča ženo in enega otroka. Sprememba v vladi Belgrad, 28. avg. Službene novine so objavile naslednji ukaz: V imenu Nj. Vel. Petra II., po milosti božji in volji naroda krajja Jugoslavije, so kr. namestniki sprejeli ostavko, ki jo je podal gradbeni minister dr. Miha Krek, ga razrešili dolžnosti ter jiostavili na razpoloženje. Postavili pa so za gradbenega ministra državnega svetnika iz Belgrada Danila Vulo-viča in za ministra brez listnice dr. Miha Kreka, ministra na razpoloženju. Predsednik ministrskega sveta in zastopnik notranjega ministra naj izvrši ta ukaz. Kolektivni prospekt za Pohorfe Maribor, 27. avgusta. Tujskoprometna zveza »Putnik« v Mariboru je te dni izdala prvi kolektivni turistično propagandni prospekt za naše Pohorje. Prospekt ima obliko 6-delnega folderja ter je tiskan v enobarvnem ba-krotisku v zelenkastem tonu. Naslovna stran prospekta kaže motiv z nove pohorske avtoceste in s kažipotom do posameznih planinskih turističnih postojank na vzhodnem Pohorju. Zanimiva posebnost prospekta je polreliefna karta Pohorja, prva te vrste, ki nudi bežen vtis in splošen pregled posameznih planinsko turističnih postojank na Pohorju ter važnejših pohorskih in podpohorskih turističnih krajev. Ostalo slikovno gradivo prikazuje glavne planinske domove na Pohorju in nekatera pohorska letovišča, drugi posnetki pa kažejo splošne, značilne motive z našega Pohorja. V tem prospektu je posebno povdarjena nova pohorska avtocesta do Sv. Areha — Ruške koče, ki je bila letos otvor-jena in ki predstavlja za naše Pohorje novo učinkovito privlačnost ter bo gotovo mnogo doprinesla nadaljnetnu razvoju tujskega prometa na Pohorju. — Prospekt je izdan v nakladi 20.000 izvodov. V prospektu samem ni besedila, pač pa je besedilo in sicer v slovenskem, srbohrvatskem in nemškem jeziku, ločeno tiskano na posebnem vložku kot priloga prosoektov. V tem besedilu je podana splošna označba Pohorja, posebni del pa vsebuje za turista til letoviščarja potrebne podatke o vseh planinskih postojankah na Pohorju in o glavnih turističnih krajih v območju Pohorja. Z izdajo tega prvega kolektivnega prospekta za Pohorje je bila izpolnjena občutna vrzel v naši turistični propagandi, ker so interesenti za obisk Pohorja že dolgo pogrešali primeren prospektni materija! za ta lepi turistični predel naše domovine. Kolektivni prospekt za Pohorje je interesentom na razpolago pri Tujskoprometni zvezi »Putnik« v Mariboru, kakor tudi pri vseh ostalih uradih »Putnika« v državi. Smrt dečka pod avtomobilom Maribor, 28. avgusta. V bližini Slivnice pri Mariboru se je včeraj primerila smrtna nesreča, ki je zahtevala življenje mladega dečka. Na državni cesti je vozil šofer Jurij Vrečko, nameščen pri tvrdki Fran Petek v Kranju, s tovornim avtom Deček Josip Razboršek se je nasprotno obesil zadaj na neki voz. V trenutku, ko 6ta prišli obe vozili navštric, je deček odskočil ia zadel z glavo ob svetilko tovornega avtomobila-Padel je pod sprednje kolo. Šofer je skušal nesrečo preprečiti na ta način, da je naglo zaokrenil še bolj v 6tran ceste tako, da je zadel in podrl ob cesti rastočo jablano. Deček je bil do smrti povožen. Šoferja ne zadene nobena krivda, ker je bilo dognano po komisiji, da je pravilno vozil in z zmerno brzino. Bil je pač nesrečen primeri Ha sleparski način so prodali za 900.000 lir lesa Ljubljana, 28. avgusta. Mali kazenski senat, ki mu je predsedoval s. o. s. dr. Julij Fsllaher in sta bila sosodnika gg. Ivan Brelih in dr. Leon Poinpe, je včeraj obravnaval prav čedno kazensko zadevo, katere glavno torišče je bila^ Postojna in v katero so bili zapleteni trije možakarji, ki so skušali na prav prometen način prislepariti 900.000 lir. Veliko sleparijo je zasnoval neki Ivan Štegl iz Prestranka pri Postojni. Ta je najprej pridobil za svoj sleparski načrt oženjenega mesarja Andreja Andoljška iz Planine pri Rakeku. Sestavil je kupno pogodbo, seveda v italijanskem jeziku, s katero se zavezuje posestnik Fran Rovan iz Planine prodati lesni vrdki Art. Longo & Co v Pado- vi za 900.000 lir raznega lesa iz gozda »Zagorac, k. o. Postojna. Posestnik Rovan je namreč lastnik omenjenega gozda, ki pa je že na italijanskem ozemlju čez mejo. Za sleparsko kupčijo sta oba pridobila še oženjenega delavca Andreja Belčiča iz Planine. Ta je po zunanjosti popolnoma podoben pravemu lastniku gozda Rranu Rovanu. V Postojni so podpisali pogodbo. Za Rovana je podpisal Belčič, ki se je tudi za takega izdajal. Po podpisu pogodbe so prejeli na račun kupnine 30 tisoč lir. Lastnik o tej kupčiji sprva ni nič vedel. Pozneje so sleparijo odkrili in kupčijo preprečili. Rovana je celo lesna tvrdka civilno tožila pri sodišču v Trstu. In ta proces je nato prinesel na dan, da je bila pogodba ponarejena in posebno, da je bil podpis na njej lažen. Andoljšek in Belčič sta bila nato ovadena državnemu tožilstvu v Ljubljani. Pogodba je bila podpisana 13. januarja letos. Sedaj ju je državni tožilec g. Bogdan Lendovšek obtožil zaradi prestopka goljufije in zločina napravljanja lažnih listin. Pred sodniki se je Andoljšek na vse načine skušal izmotati iz neljube mu afere. Belčič, ki k razpravi sploh ni prišel, se je v preiskavi zagovarjal, da sploh ni vedel, kaj je podpisal, ker sam ne razume italijanski. Bila sta obsojena: Andrej Andoljšek na 8 mesecev strogega zapora, na <500 din denarne kazni odnosno v^ nadaljnjih 10 dni zapora in v izgubo častnih državljanskih pravic za 1 leto. Andrej Belčič pa na osem mesecev in dvajset dni strogega zapora, v plačilo denarne kazni 600 din in v izgubo častnih državljanskih pravic za 1 leto. ZGREŠENI STREL Nadzornik je nakremžil usta. Razbojnik mu je vzel beležnico. Zakaj to? Ali se je v tei beležnici nahajalo kaj, kar bi on spregledal in kar bi bilo velikega pomena za morilca? Iz razmišljanja ga je zopet zibudila cev samokresa, ki se je ponovno pritisnila k njegovemu telesu. »Sedaj boste še naprej takole mimo sedeli,« ie slišal Slad isti pritajeni glas za seboj. »Tiho boste šteli do sto. toda čisto počasi. Začeli boste Šteti tedaj, ko vam bom rekel: Sedaj!« Sedaj se je naslonil na naslonjalo stola in željno pričakoval, da mu bo neznanec dal znak za začetek štetja. Oči so ga pekle pod robcem, ki mu ga je tujec privezal. Robec pa mu ni pokrival ušes, da 'e jasno slišal, kaj se ie v sobi dogajalo. Slišal je, da je razbojn'k odprl nek predal v buffetu precej naglo tako, da je začel edilni pribor ropotati. Ponovno se ie zaslišalo isto posmehljivo hihitanje. Detektiv 1« zaškripal z zobmi. Neznanec ir končna zaprl predal. Minilo je nekaj tre nutkov, ki so se Siadu zdeli cela večnost. V sobi je vladala tiina, in Slad je zaman poskušal ugotoviti, kai neznanec dela. Nenadoma je zaslišal odnekod za seboj glf- 37 »Sedajl « Slad je začel Šteti... Najprej počasi, iato vse hitreje. Ko je naštel do dvajset, je zaslišal za seboj rahel škrip in nato ničesar več. Slad je štel dalje... Trideset, štirideset, petdeset. .. Ko je prišel do sedeminpetdeset, ni mogel več zdržati. Skočil je 6 svojega mesta, potegnil robec z oči in pogledal v veliko omaro, ki je stala zraven buffeta. Soba je bila popolnoma prazna. »Sto vragov!« je vzkliknil Slad ves besen n udaril z vso silo v vrata velike in težke hrastove omare, ki je stala zraven buffeta. Toda omara ni popustila, temveč je le malo zaškripala. Sedemnajsto poglavje. Dvigalo ▼ zidu za prevoz jedil. Slad je začel tresti medeninasto ročico omare, pa tudi ta ni popustila. Brez dvoma so bila vrata od znotraj zaprta. Slad je 6tekel k vratom in nekaj zavpil v ključavnico Na njegovo vpitje se je kmalu pojavil Chneton, hitro nato pa pri drugih vratih Calam. Slad mu je na kratko pojasnil, kaj se ie dogodilo »Preiskati moramo vsa nadstropja. Kje je Peel? Ta nam bo pojasnil skrivnost te omare.« Calam je poslal po starega sluga. Slad je vprašal Calama ali ve, kje 60 člani Ru-vanovega sorodstva. Calam je odkimal z glavo »Ne, pustil sera jih same pred dvajsetimi minutami. Nisem mogel paziti nanje vso noč. Odšel sem v bralnico.« Slad ga je pogledal postrani. i »Ali je bil Bandillo tam?« »Ne. Ali ste mislili, da je tam?« »Rekel mi je, da t>° nekai časa v bralnici, da bo uredil knjige in račune. Ali ga niste nikjer videli?« »Nikjer ga nisem videl,« je potrdil Ca- Tedaj je prišel policaj s Peelom. Stari sluga je bil očitno že spal in je prav zaspano gledal policaja. »Moral sem vas, žalibog, spet vznemirjati. Nekdo me je okradel...« »Toda jaz tega nisem storil, gospod.« »To vem, toda poslušajte, kako sc mi je to zgodilo. Sedel sem v jedilnici in človek, ki me je napadel in mi postavil samokres na hrbet, se je nenadoma pojavil in izginil v vratih omare, ki stoji zraven buffets. Kakšen pomen pa ima ta omara?« »Kakšen pomen? To je krasna omara,« je odgovoril Peel, ki ni razumel vprašanja. »Človek božji, razumite me! Kaj je za vratmi te omare? Kam se pride skozi ta vrata? * Peci je globoko vzdihnil in začel jecljajo pripovedovati: »Za temi vrati je majhno tovorno dvigalo, katerega pa ne uporabljamo več. Ne koč je služilo za prevoz jedil. To dvigalo vodi v spalnico pokojnega gospodarja Freda v prvo nadstropje ...« »Kaj vam je, človek božji?«, je vzkliknil Slad, ker je Peel nenadoma prebledel. »Potem vodi v kuhinjo, pa ... pa .,.« »In?« » ... jaz pa sem bil sam doli, gospod. Če bi me našel!« Slad je polglasno zaklel. »Vrata k temu dvigalu v jedilnici so zaklenjena, kje je ključ, Peel?« Sluga je skomizgnil z rameni. »Od nedavnega je izgubljen. Ključ je odpiral vse ključavnice vhoda na vseh nadstropjih dvigala. Odkar je lani stari gospod umrl, tega dvigala nismo več uporab-lj. Ii, in ključ je stalno visel v kuhinji. Toda okrog božiča je ključ izginil. « »Torej, to ni bilo davno?« »Ne, še nedavno, kakor sem vam bil povedal.« »Calam, Clinetonl Razvrstila bosta straže po vseh nadstropjih! Peel vam bo pokazal sobe, v katere vodi dvigalo. Imate morda sekiro, Peel?« Peel je izbuljil oči. Odprl je usta in stopil korak nazaj. Kaj pravits, gospod?... sekiro?« »Prinesite mi takoj sekiro, 6em vam rekel, «je ukazal Slad Peel ga je pogledal z zmedenim pogledom in pobegnil iz sobe. »Razbil bom vrata,« je pojasnjeval Slad. »Spustil bom to dvigalo doli in se bom potem z njim povzpel navzgor. Morebiti bom na ta način kaj odkril.« Calam je odkimal z flavo, rekel pa -i nič. Zok!ical je policaja ter z njim, Irvi-nom in Clinetonom odšel v prvo nadstop-je. Med tem se je bil vrnil sluga z veliko sekiro, ki jo je pomolil nadzorniku, zraven pa je ,akašljal. »Kaj vam je Peel?« ga ie vprašal Slad. »Ali vas smem vprašati, čecnu boste rabili sekiro, gospod?« S’.;.d se je zasmejal in zam ,'inil s s> kiro. da se je sluga boječe odmaknil. »Mirno lahko vprašate, Peel. Razbil hem vrata in potem... kdo ve?... Pojdite gori in pomagajte Calamu!« mu je velel nazadnje. Peel je pobegnil iz sobe, kakor da bi mu bil zlodej za petami. Detektiv se je vrnil v jedilnico in takoj prižgal vse luči. Pogledal je na uro, ki je stala na kaminu in videl, da je preteki« šele pet minut, odkar je odšel iz jedilni®®. Zamahnil je močno s 6tkiro in udaril z silo na masivna vrata hrastove omar*. Omara je zaječala, toda sekira se je nataknila v les, da jo je moral detektiv * največjo muko potegniti iz zaseke. Šele do četrtem udarcu so vrat^ popustila in omara je bila odprta. Roki sta ga boleli od velikega napora in znoj ga je oblil po lici. Od tu in tam Večina reform, katere je napovedalo mnogo merodajnih činiteljev in tudi jugoslovansko časopisje za dan, ko se je proslavljala v Zagrebu obletnica sporazuma med Srbi in Hrvati, je izostala. Objavljena je bila samo uredba, s katero se ureja vprašanje preskrbe prebivalstva s hrano. Zajiimi-va v tem pogledu je izjava, katero je dal podpredsednik vlado dr. Maček zastopnikom tiska po slavnostni seji vlade. Na vprašanje časnikarjev, kdaj bodo izdane napovedane uredbe, je dr. Maček odgovoril, da je bila na slavnostni seji vlade samo generalna debata in da bodo uredbe izdane druga za drugo. Dr. Maček je dejal, da je delo z uredbami zapleten posel. Najprej mora dati vsa vlada pooblastilo, nato pa nekaj ministrov pripravlja uredbo. To se je sedaj zgodilo z večino napovedanih reform. Sedaj pa delajo na stilizaciji uredb. Čim bo to delo opravljeno, bodo uredbe hitro druga za drugo izdane in objavljene. Odločno odklonilno pa je dr. Maček odgovoril na vprašanje, ali vlada res pripravlja zakon proti nekaterim veroizpovedim. Časnikarji, ki so postavili to vprašanje, so rekli, da se med javnostjo tako nekako govori. Uredba o okrajnih samoupravah je bila objavljena na obletnico sporazuma v Zagrebu. Uredba velja le za hrvatsko banovino in določa delokrog okrajnih samouprav. l)r Maček je rekel za te samouprave, da so le začetek vsega sistema hrvatske samouprave, ki naj bi odstranil preveliko birokracijo uprave. Dr. Maček je dalje izjavil, da dobi novi aparat le omejeno pravico delovanja, in to zaradi razmer v svetu. Sčasoma pa se bo vse to razširilo in ko bo nastopil hrvatski sabor, bo Vse delo večinoma opravljeno. šušmarstvo je trn v peti za vse obrtništvo. Proti temu zlu je bilo izdanih že nešteto ukrepov, vendar pravega haska ni bilo. Kakor poročajo, Pripravlja sedanja vlada nove stroge ukrepe, da bi zadušila nelegalno izvrševanje obrti, kajti v sedanjih težkih razmerah se obrtniki zmerom pritožujejo na škodo, ki jim jo delajo šušmarji. Načrt uredbe o dopolnilih kazenskih sankcij obrt-^ga zakona je že gotov. Načrt predvideva med drugim tudi to, da bo oblast šušmarju zaplenila vse orodje in robo, ustaviti bo dala stroje, ustavila bo nadalje delovanje podjetja, utegne pa se tudi zgoditi, da bo oblast dala celo zapreti lokal in delavnice. Tako imenovani generalni tajnik Narodne kmetske stranke marksist dr. Dragoljub Jovanovič je bil cel mesec na agitacijskem potovanju po Črni gori in Bosni. Dr. Dragoljub Jovanovič se je bil pred nekaj meseci ločil od zemljoradniške stranke, katere predsednik je sedanji jugoslovanski poslanik v Moskvi dr. Milan Gavrilovič, in ustanovil lastno stranko. Znal pa se je skriti in zato ni sam prevzel vodstva stranke, vsaj na zunaj ne. Izbral si je za predsednika osivelega zemljoradniškega prvaka, sam pa jo prevzel ge-lieraino tajništvo. Dragoljub Jovanovič je že prejšnja leta kazal velike simpatije za komunizem in se jih tudi pozneje ni odrekel. Sedaj je obiskal Črno goro, o kateri pa je znano, da je ,tam največ komunistov in marksistov, posebno pa v vrstah izobraženstva. Trupla vseh ponesrečencev v strašni letalski nesrefi na Velebitu so ljudje in organi oblasti prepoznali in jih takoj nato poslali rojakom ponesrečencev. Kot zadnjega so prepoznali pilota Striževskega, katerega truplo je bilo razmesarjeno in razmetano na vse strani. Posebna komisija še vedno pregleduje ostanke letala in skuša dognati vzrok nesreče. Zaenkrat ni še nič ugotovila, kajti člani komisije so izjavili, da je možnih zaenkrat še nešteto naziranj. Tudi trupli Švicarjev dr. Waldhausna in njegove žene so prepeljali v Zagreb in bodo počakali na odgovor njunih družin o tem, kaj naj store. Če se svojci ne bodo oglasili, bodo trupli pokopali v Zagrebu. Vsakdo od potnikov v letalu je bil zavarovan za 373.000 dinarjev, katere bodo dobili njihovi svojci. Zaradi nagrade 10.000 din, katero je uprava »Aero-puta< razpisala za najditelja ponesrečenega letala, pa bi se kmetje v Medaku skoro stepli in pobili. Razpisana nagrada je spravila mnogo kmetov na noge in vsi so iskali letalo. Okrog 15 jih je bilo, ki so na različnih krajih prijavili oblastem, da so našli letalo. Uprava »Aeroputa« ne ve, komu bi podelila denar, 'loda vsi kandidatje so se oni dan znašli pred okrajnim glavarstvom v Oosplču in drug drugega prepričevali, da je samo on prvi in da le njemu pripada nagrada. Začeli so se med seboj tudi ruvati in če ne_bi posegli vmes orožniki, bi se zgodilo še kaj hujšega. Kot irtev krvnega maščevanja jo padel v Baru 14 letni pastir Ilija Radonjič, katerega je ubil U-x ,ul>ravo državnih monopolov Gjorgje Mio-»iii ''-V1 Miovjčev in Radonjičev sla sprva ži-,-x ,Vx i i 11 Pr'jateljstvu. Ko pa je Špiro Mio-Lll,1„ho.diti, zn Milcv° Radonjič in ko se je • r ^rnčfr 10 dekle noseča, fant pa je ne Tll|n m 'i’n“i le prijateljstvo med družinama skalilo. Milev na brata sta stopila k tipiru Mioviču in ga pozvala, naj sestro poroči, da tako reši Ra-tlonjicevo druž no sramote. Ker pa je Špiro odklonil poziv, sla ga brata Radonjiča nekega dne ustrelila, nato pa se prijavila sodišču. Ljudje so “lU prepričani, da se Miovičevi za ta zločin ne bodo maščevali, ker se je bilo nedvomno ucoto-vllo, da je Miovič zapeljal Milevo Radonjičev^ pa je ni hotel potem poročili. Toda kot žrtev je sedaj Padel najmlajši v družini, pastir llija, ki je Čuval °vce na paši. Ubil ga je Spirov brat Gjorgje, ki se je po izvršenem zločinu izgubil. Krvna osveta še vedno obstoja in je tudi najstrožje kazni ne morejo izkoreniniti. Okrog 900 ljudi so obgrizli stekli psi in mačke v Zagrebu v devetih mesecih. Mestni živinozdravnici urad je ugotovil, da se je zlasti na obrobju mesta nateplo mnogo steklih psov, ki so ogrožali Hudi, Tuko je bilo v devetih mesecih pripeljanih v Zagrel) v Pasteurjev zavod 900 ljudi, ki si/bili vsi obgrizeni od ste-''!L »rih je bila vsaka po- .ukjv -—>ti_un»ina pa so ljudje prišli pravočasno. Oblast pravi, tla je temu pojavu kriva Domanjklliva Živiruv/Hrni-mickn Znameniti tenor milanske Scale Giuseppe Lugo poje v filmu Predstave danes ob 16., 19 in 21. uri PESEK]VETRU ari je Puccinija, Verdija, Leoncavalla, Bixia in Valente Vremensko poročilo »Slov. doma« Kino Uiniort. tel. 252-21 XVII. nac. šah. turnir v Celju Man Novi jugoslovanski mofsžcr je Deigrajean Berner Celje, 23. avgusta. I Snoči se je odigralo zadnje kolo XVII. navio-nalnega amtareskega turnirja. Igre je gledalo rekordno^ število kibicev, ki so z velikim zanimanjem spremljali zadnji boj. Zadnje kolo se je končalo z naslednjim izidom: Berncr:Medan. Po hitri izmenjavi figur sta igralca sklenila remi. — Pavlovič:Drašič. V francoskem začetku je Pavlovič žrtvoval dve figuri in v petnajsti potezi postavil Drašiča pred neubranljiv mat. — Šubarič:Grašer. Šubarič je v Tarra-schevi obrambi francoske otvoritve premagal profesorja Grašerja. — Popovič:Šmigovc. Po izmenjavi figur sta se igralca sporazumela za remis. — Majstorovič:Savič. Savič je dobil točke brez igre. — Jerman:Mišura. Jermanu se menda ni dosti ljubilo, ker mu tudi cela točka ne bi mnogo koristila. Mišura je njegovo nepazljivost izkoristil ter Jermana učinkovito matiral. — Šorli:Gottlieb. Karo kan. 1 udi tu ni Šorliju bilo več dosti mar za celo točko in zato ta njegova igra ni bila močna. Igralca sta se sporazumela za remis. — Žuk:Marek. Žuk je dopil napad, nakar se mu je posrečilo do- biti pol točke. — Mlinar:šiška. šiška je dobil figuro in v končnici tudi partijo.. Ob eni ponoči je bila razdelitev nagrad. Razdelila sta jih predsednik CŠK prof. Graser in tajnik Mirko Fajs. Prvo nagrado v znesku 1000 din je dobil Belgrajčan Berner s 14 točkami. Razen tega je Berner dobi! tudi posebno nagrado g. A. Lečnika (zlato uro). Druga nagrada je pripadla Ljubljančanu šiški s 13 točkami. Dobil je 700 din. Tretja nagrada v znesku 550 din je pripadla Šu-bariču z 12.5 t. Četrta v znesku SCO din Šorliju, ki si je priboril 11.5 t. Peta v znesku 459 din Jermanu z 10.5 t. Šesto in sedmo si delita Gottlieb in Šmigovc z 10 t. (37) din). Osmo v znesku 250 dinarjev pa je dobil Pavlovič z 8 t. Za temi nagrajenci slede po vrsti: Mlinar z 8.5, Mišura 8, Dra-šič 7, Popovič, Savič 6. Medan 5.5, Žuk 4.5, Maj-storovič 4 in Grašer 2.5 točk. Posebno nagrado za najboljši uspeh nenagra-jenca proti nagrajencem v znesku 300 din so si razdelili Medan, Mišura in Mlinar. Nagrado za najlepšo partijo pa bo določilo razsodišče. Kakor smo zvedeli, bo prvak na sedanjem celjskem turnirju, Berner, odigral te dni simultanko v Šoštanju. Tujska sezona w Rogaški SlaSifii Js dobra Šmarje pri JclSah, 27, avgusta. Ko se je v pričetku tujsko-prometne sezone zaradi zunanjih dogodkov našega javnega življe-nja polastilo precejšnje vznemirjenje, je marsikdo menil, da bo obisk v naših lepih zdraviliščih to leto popolnoma izostal. Tudi zdraviliške uprave in uprave drugih tujsko-prometnih ustanov so z bojaznijo pripravljale in urejevale lokale. Ko pa je sezona nastopila, pa je ta strah prelel, ker So prišli gostje, tako rekoč proti vsemu pričakovanju. Tujcev letos seveda daleč r»i v onem številu kot prej. Če pa greš semintja po zdravilišču, pa boš takoj zaslišal nemško, madžarsko in srbsko-hrvatsko govorico ter še mogoče kakšno drugo. Prepričaš sn, da je zdravilišče v Rogaški Slatini tudi letos dobro obiskano. Saj je daleč znano po svojih udobnostih in kot eno izmed najlepših in najuslužnejših letovišč na svetu. Gostje odhajajo in prihajajo nemoteno. Marsikdo je menil, da pomanjkanja tujcev naši iz juga in od drugod ne bodo nadomestili, vendar se je pokazalo, da je Rogaška Slatina letošnje leto prav lepo nadomestilo za tiste, ki so druga leta potovali drugaqi. Mnenja smo, da bo še do konca sezona živahen promet, ker dela tudi zdraviliška uprava še vedno potrebno propagando. Najlepši so vtisi, ki jih odnašajo gostie domov; tako zaradi življenja v letovišču samem, kakor tudi zaradi duhovnih in telesnih pridobitev. Vsak pravi, da bo ves srečen, ko se bo mogel zopet povrniti v ta kraj uživat naravne krasote in umet- no ustvarjene ugodnosti. Naši letoviški centri, kakor je n, pr. Rogaška Slatina, so v teku svojega obstoja že tako napredovali, da najdejo gostje v njih vse, kar jim nudijo toliko razglašeni, najslovi-tejši svetovni letoviški kraji. Pri tej priliki bo marsikdo, ki mu je šmarski okraj znan kot eden najrevnejših v Sloveniji, saj obsega poleg nekaterih haloških vinskih občin še nekaj Ohsotlovja in velik gozdnati predel med Savo, Savinjo in Voglajno — vprašal, kakšno go-snodarskov logo pa igra v njem Rogaška Slatina. Na to vprašanje bi mu pač ne mogli dati zadovoljivega odgovora, ker se nam zdi, da je letovišče s svojo bližnjo in daljno okolico še preslabo gospodarsko povezano. V poštev nai bi prišla predvsem zdravilišču potrebna hrana, ki naj bi se nabavljala doma, v kolikor se za to kuhinjo more dobiti, kar pa ne bo velika skrb. Dalje bi bilo dobro malo omiliti preveliko razliko med zdraviliščem in dnmač'm prebivalstvom s povzdigo okraja v gospodarskem in socialnem smislu. Pogostokrat se namreč opazi, da gotovi naši revnejši ljudje z nekako čudnimi pogledi gledajo letoviško živlienje, ker jih bode v oči razkošnost. To je posledica socijalnih razlik. Zato bo tukaj treba prijeti za delo v pomoč našim socialno šibkim slojem. V času izven sezone pa se nai našim ljudem omogoči čim ccnejši dostop do ugodnosti, ki jih v sezoni ne morejo uživati. S tem bo Rogaška Sotina postala šmarskemu okraju bližja in tako ji bo omogočen še lepši razvoj. zavotjvmi ljudi, ki šo bili vsi obgrizem steklih živali. V neka j p r ime ri li je liila vsaka pomoč zaman, večinoma pa so ljudje prišli pravočasno Oblast pravi, rla je temu pojavu kriva pomanjkljiva živinozdravniška služba, po drugi strani pa nemarnost ljudi, ki ne pobijajo Popadljivih psov, ki so se natepli od kdovekod. Na drugi svet je klienta neprestano neka ne-*nana oseba kmeta Toma Sušiča iz Križevcev. Mož je bil star 78 let, tožil pa je stalno, da mu nek neznan duh ne da miru in da ga stalno kliče na drugi svet. Domači so ga poslali k zdravniku, ki je ugotovil, da ie Toma še zdrav in da ima le fiksno idejo. Toda loma je še vedno govoril, da ga stalno po večkrat na dan neznani duh kliče. Ko domači niso nanj pazili, je šel mož in so obesil. V rokah pa je krčevito stiskal listič, na ka- terem je napisal, da se ni mogel upreti stalnemu klicu duha in da se je preselil v boljše življenje. Nova ležišča premoga iščejo okrog EConjte Slov. Konjice, 27, avgusta. Na področju slovenjekonjiškega okraja so trije premogovniki, in sicer eden na Stranicah, eden na Konjiški gori in eden v Radani vasi. Prvi, last g. Hasenbichelna iz Slov. Konjic, še obratuje ter se v njem pridobiva fini kovaški premog. V pre-mogokopu »Konjiška gora« je bilo delo 1. 1935 ustavljeno, dočim je oni v Radani vasi izčrpan. Tudi iz teh rovov je bil premog odlične kakovosti. Ker je premogokop »Stanovsko« razmeroma blizu, se je pri nas že v prejšnjih letih sklepalo, da mora biti naša pokrajina na premogu zelo bogata, ker so si posamezni rovi zavoljo svoje lege in kakovostnega premoga nekam sorodni. Vmes pa je tudi in tam naletel kdo na kakšno sled, in sicer kar na vrhu zemlje ali pod površino. Zato so se rudarski strokovnjaki pričeli za tukajšnje predele zanimati. Njim pa so se pridružili še domačini, ki so se z rudosledstvoen že pečali. Ti so ob priliki ogledov izjavili, da se že po drevju razpoznava veliko, pregledno premogovno bogastvo, ki ga hrani zemlja in ki bo v doglednem času lahko igralo še važno gospodarsko vlogo. Posebno ?e tiče ta izjava krajev na teritoriju p. o. Zreče in Oplotnica, v manjši meri pa drugih občin slo-venjbistriškega okraja.« Zaradi izsledovanja premoga v omenjenih krajih je Rudarsko glavarstvo v Ljubljani podelilo pravico svobodnega rudosledstva veščim našim rudarjem Trojarju Matiji, lesnemu trgovcu iz Žreč na področju k. o. Radeški vrh, k. o. Žreče in na področju k. o. Oplotnica. V prvi k. o. omenjeni raziskuje na 10, v drugi pa na 17 krajih. Korošec Martin iz Frankolovega pa po pooblastilu istega glavarstva iskal premog na področju k. o. Čreš-njice, k. o. Slov. Konjice, in sicer samo na enem kraju. Kraji rudosledstva so označeni s tablo in napisom o dovoljenju svobodnega rudosledstva, uradno pal eže po točno preračunanem številu stopinj in minut od vrha zvonika župne cerkve v Zrečah, Čadramu, triangulacijske točke 1317 m na Velikem vrhu, podružnice Sy Barbare in župne cerkve v Črešnjicah. Omenjena izslcdovalca iščeta naše tajno bogastvo in prepričani smo, da trud ne bo zastonj. Oko se bo pokazalo v novih najdiščih, da bi se kopanje zaradi kakovosti in množine, ki se bo vsaj približno dala ugotoviti, izplačalo, bo naš okraj nedvomno imel še veliko koristi. Utegne igrati že v bližnji bodčnosti v gospodarskem in socialnem življenju veliko vlogo. O vsem bomo šc poročali. MariborskTdVobii Zaradi vžigalnika ubil človeka. Pod gornjim naslovom smo v sobotni številki >Slov. doma« poročali o razpravi, ki se je vršila pred mariborskim okrožnim sodiščem. Franc Kolar je bil obsojen zaradi prekoračenja si lobi 'una na i leto iu 6 mesecev strogega zaporu. Poziv mariborskim trgovcem z živili! Mariborsko mestno poglavarstvo poziva vse trgovce z živili, da pri prodaji potrebščin upoštevajo enako vse odjemalce, da se ne bi dogajalo, tla bi velike množine raznih predmetov dobivali tisti, ki imajo za to dovolj sredstev, manj pre-možni pa bi ostali brez nujnih živil. O prodaji se noj vodi pravična in točna evidenca. — Zupan: dr. Juvan. Vod'tei; imisS’snanov sc priznava za Hrvata M:n<6ter za gozdove in rudnike dr. Džafer Ku-lenovič se je za obletnico sporazuma mudil v Zagrebu in pri tej priliki so ga časnikarji vprašali, kaj misli o reformah, ki so bite napovedane in jih javnost napeto pričakuje. Minister dr. Kulenovič je rekel, da je bil presenečen 6pričo napovedovanja časopisja, ki je govorilo celo o spremembi pravnega reda Minister je dalje rekel, da so na slavnostni vladni seji govorili tudi o nadaljni preureditvi države. Bosansko hercegovski muslimani stoje, po mnenju dr. Kulsnoviča, neomajno na stališču, da ie treba ustanoviti še četrto samoupravno enoto. Dr. Kulenovič pravi, da so bosansko hercegovski muslimani gospodar£?to uničeni, nihče pa j'm ni mogel vzeti ljubezni do svoje domovine. Minister misli, da Ustanovitev četrte samoupravne enote ni v nasprotju s hrvaškimi interesi. Nekateri zahtevajo, da se muslimani izrazijo o svoji narodni pripadnosti, »Jaz«, je nadaljeval minister dr. Kulenovič, »sem se izjavil že kot študent za Hrvata. To sem ponovil tudi v izjavi, katero sem da! pred nekaj meseci, f>a so me zaradi nje tako napadali.« Nato je minister dr. Kulenovič pobijal očitke, da je muslimanska organizacija sodelovala v Stojadinovičevi vladi. Po njegovem mnenju je ustanovitev četrte samoupravne enote v korist ureditvi odnosov, fcajti z njo H bila rešena vsa sporna zemeljska vprašanja nied Srbi in Hrvati. SPO® Viktorja : Jadran 64 : 44 Sinoči je bil ligaški dvoboj med sušaško Vik-t n r i | o in splitskim Jadranom v Splitu. Za nastop Viktorije, ki je bila vseskozi do ponesrečenega dvoboja v Dubrovniku proti Jugu velik favorit za letošnjega plavalnega prvaka, je vladalo v Splitu izredno zanimanje. Končni rezultat tega dvoboja je bil 64:44 za Viktorijo, v waterpoolu pa je zmagala tudi Viktorija z rezultatom 4:1. Pri sinočnjem tekmovanju je Danico Beara na 100 m prosto postavila nov državni rekord s časom 1:12.0. Podrobnih rezultatov danes zjutraj zaradi izredno slabe telefonske zveze iz Splita nismo mogli dobiti in jih bom objavili jutri. Kakor pa je iz rezultata razvidno, so se morali v Splitu tudi »pričkati za eno točko. Nov državni rekord v teku na 3000 m S V Budimpešti je bi! v nedeljo atletski dvoboj med reprezentanco Zagreba in budimpeštanskim okrožjem. V tem dvoboju so zmagali Madžari z rezultatom 07:57. Predstavniki Zagreba so nastopali s precej različnim uspehom. Predvsem pa je treba beležili nov državni rekord, ki ga je postavil Kotnik v teka na 3000 m. Kotnik je premagal prav dobrega Madžara Farkaša v času 8:47.4. Ostali rezultati so bili: Štafeta 4 X 100: 1. Zagreb 45.4. 2. Budimpe-štansko okrožje 45.5. Tek na 800 m: 1. Tarnoki (B.) 2:00.2, 2. Srakar (Z) 2:00.0. 3. Marincsak (H) 2:03.4. Met, krogle: 1. Kovačevič (Z) 14.02 m. 2. Varro (B) 13.32 m. 3. Remete 13.15 ni. 4. Ivekovič (Z). Krai Barometer sko stanje i enipe-ratur« v C' s« Z r > •- K - tl X ■c o X c & c. K — “C Veter (smer. iakost) Pada- vine S *w S X u t naj* j manjšaj E E vrsta Ljubljana 766'G 21-8 10-6 93 »|l. 10 0 — — Maribor 765-1 15*7 7-0 90 0 0 — — Zagreb 766-7 24-0 8-U 90 0 0 — — Belgrad 76J-4 24-0 y-c 70 0 0 — — Sarajevo 771-1 23-0 5-0 90 0 0 — — Vis 767-& 21-0 15-0 7C 0 E, — — Split 767-/ 2o-0 16-0 50 0 SE, — — Kumbor 766-1- 25-0 16-0 50 0 N, — — Rab 763-3 22-0 17-0 60 0 0 — — flinroDniK 766-1 27-0 18-0 40 0 NT. — — Vremenska napoved: Deloma oblačno — vedro. Koledar Danes, sreda 28. avgusta: Avguštin. Četrtek, 29. avgusta: Sabina, Jan. ob, Obvestila Nočno službo imajo lekarnes mr. Leustek, Resljeva cesta t; mr. Bahovec, Kongresni trg 12; mr. Komotar, Vič — Tržaška cesta 48. Trgovski učni zavod v Ljubljani, Kongresni trg 2. Vpisovanje v Enoletni trgovski tečaj ■ pravico javnosti se vrši dnevno. Podrobne informacije in prospekte daje vodstvo tečaja med običajnimi uradnimi urami. Na meščanski šoli v Mekinjah je vpisovanje za novo šolsko leto 1940-41 dne 1., 2. in 3. sept. od 9—12 in od 2—6. Začetna sv. maša je dne 10. septembra ob 8 zjutraj, nato pričetek pouka. Na dri. meščanski šoli v Litiji bodo popravni in dopolnilni izpiti 31. avgusta. Vsi prijavljenci(ke) naj se zbero v šoli ob 8 zjutraj. Vpisovanje v prvi razred bo 2. septembra od 9—12 in od 3—5, v višje razrede pa 3. in 4. septembra, vsakoKrat od 8—12. Poleg pristojbin, ki so navedene v »Letnem poročilu;, je po najnovejšem ministrskem odloku plačati pri vpisu še 10 din za učila. Prijave se dobe pri hišnici. Vse ostale podrobnosti so razvidne z oglasa v šolski veži. Polovico potnih stroškov si prihrani, kdor potuje v prvi jjolovici meseca septembra v Ljubljano. Dne 51. avgusta se prične jesenski Ljubljanski velesejem, ki bo trajal do 9. septembra. Kdor si velesejem ogleda, jma brezplačen povratek. Na odhodni železniški postaji si mora kupiti poleg cele vozne karte do Ljubljane še rumeno železniško izkaznico, ki stane 2 din. V Ljubljani, pri velesejmski blagajni, se bodo izdajala potrdila o obisku velesejma, nakar velja vsakemu stara vozna karta in pa železniška izkaznica za brezplačno vožnjo na tisto postajo, s katere je odpotoval, Ta olajšava velja za potovanje v Ljubljano od 26. avgusta do 9. septembra, za povratek od 31. avgusta do 14. septembra. Okrožni urad zn zavarovanje delavcev v Ljubljani opozarja delodajalce, da so v prejšnjem mesecu dostavljeni plačilni nalogi zapadli v plačilo. Prispevki morajo biti poravnani v osmih dneh po prejemu plačilnega naloga! Za čuvanje pravice zavarovancev do pokojnine je potrebno, da so zavarovalni prispevki dejansko plačani! # , _ To opozorilo je smatrati kot opomin! Proti delodajalcem, ki ne bodo poravnali prispevkov, mora urad uvesti prisilno izterjavo brez predhodnega opomina. Urad izvršuje važne socialne dolžnosti, ki ne dopuste odlašanja. Reklamacije vabil k otvoritvi jesenskega Ljubljanskega velesejma, ki bo letos od 31. avgust« do 9. septembra, izvolite nasloviti na velese j msko pisarno. Vabila so že razposlana, vendar pa je pri obilici dela mogoče, da isto komu po pomoti ni bilo poslano. Vzporedno z vso tehniko se razvija tudi zobna tehnika. Ta zanimivi razvoj si boste lahko ogledali na prvi zobotehnični razstavi, ki bo na Ljubljanskem velesejmu od 31. avgusta do 9. septembra. Z naravno, a plodonosno biološko obrambo se mora pobliže seznaniti vsakdo, ki si hoče zagotoviti boljšo in uspešnejšo gojitev vrta, sa-dovnjaka, jiolja in gozda, kjer leto za letom uničevalno gospodarijo brezštevilne vrste škod-ljivccv, kar ima za posledico milijonsko škodo v našem celokupnem narodnem gospodarstvu. Zato si oglejte ornitološko razstavo na Ljubljanskem velesejmu od 31. avgusta do 9. sept. Glasbena šoia »Sloge« bo poučevala, kakor doslej, tudi v šolskem letu 1940-4! solopetje, ravna glasbila, osnovno in višjo teorijo ter orkestralno igro, komorno glasbo in zborovsko petje. Vpisovanje bo od 2. d 7. septembra od 8 do 12 in od 15 do 18 v šolski pisarni v Pražakovi ulici (Ljubljanski dvor). Pričetek pouka bo v torek, 10. septembra Slogina glasbena šola vzgaja svoj* gojence skrbno po izkustvih sodobnega glasbenega vzgajanja, upoštevajoč, da mora gojenec, tako bodoči glasbenik, kakor tudi ljubitelj glasbe, razumeti in poznati glasbo preteklih dob in tudi sodobno glasbo. Posebno pozornost pa pnsv*£a slovenski glasbi. Pouk izpopolnjujejo iol*ka predavanja, šolski koncerti, interni in javni nasti Jo-jenccv in šclska glasbena revija »Mirda Sloga«. Podrobna obvestila daje vssk dan ioiska pisarna. Dne 29. avgusta t. 1. ho na banovinski kmetijski šoli na Grmu redno premovanje rodovniške živine Živinorejskega selekcijskega društva v Novem mestu. Enako premovanje bo tudi 30. avgusta ob 8 dopoldne na Muhaberju, občina Prečna, za enako društvo Prečna in isti dan ob 2 popoldne pa v Snidenji vasi za enako društvo v Smolenji vasi. Bližnje edinice in živinorejci se vabijo, da sita premovanja ogledajo, živinorejsko selekcijsko društvo v Novem mestu praznuje obenem tudi 10 letnico svojega obstoja. Skok v višino: L Abramovič (Z) 178 cm. 2. Ro-senborg (Z) 175. 3. Bausagi (15) 175, 4. Kaszon (B). Teh na 400 m preko zaprek: 1. Kohazi (B) 58.4. 2. Vigh (I!) 59.7. 3. Rozeuberg (Z) 60. 4. Rem. Tek na 100 m: 1 Simony (B) 11.2. 3. Urbič (Z) 11.3. 3. Klein (Z) 11.4. 4. Lorinrz (B). Tek na 1M0 m: 1. Rakonczai (B) 4:08. 2. Flass (Z) 4:12. 3. Molnar (B) 4:149. 4. Fabeta (Z). Met diska: 1. Remecz (B) 42.63 m. 2. Curčič (Z) 41.59 m. 3. Remete (B) 41.61 m. 4. Soič (Z). Tek na 3000 m. 1. Kotnik (Z) S:47.4. 2. Farkaš 8:58. 3. Kilman (B) 9:29. 4, ,lynek (Z). SItok v daljavo: 1. Urbič (Z) 6.92 ni. 2. Po-szon.v (B) 6.t9. 3. Gal (Z) 6.42 m. 3. Toth 6.16 m. Štafeta 100 X 200 X 300 X 400: 1. Budlmpeštan-sko okrožje 2:02.8. 2. Zagreb 2:05.5. Končno stanje točk atletskega dvoboja med Zagrebom f