Poštnina plačan« » uotovlnl J LX1
V Ljubljani, v čel r tek 1. junija 1
Štev. 124 n
Ceni> i Din
Naročnina mesečno 25 Din, zu inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 9b Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ui.b/III

Telefoni uredništva! dnevna služba 2090 — nočna 2996, 2994 ia 2090
Ček. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.544 za inserate; Sarajevo štv. 7565 Zagreb štv. 59.011, Praga-Dunaj 24.797
Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2992
Izhaja vsak dan zjntraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku
Za svobodo malega človeka
Danes se vrši glavna skupščina Zadružne zveze v Ljubljani, ki predstavlja največjo organizacijo kmetov, delavcev in obrtnikov v Sloveniji. Nad 150.000 gospodarstev malega človeka je včlanjeno v to veliko stavbo, ki s svojimi 630 zadrugami skrbi za najraznovrstnejše potrebe in zahteve organiziranih članov.
Ta stavba se je začela graditi in je rastla kot zavedna reakcija proti krivičnemu družabnemu in gospodarskemu redu individualističnega kapitalizma. Ta kapitalizem je sicer oznanjal neomejeno svobodo poedinca, formalno svobodo; v resnici pa svobode ni bilo, ker je mali človek brez zaščite, brez opore bil izročen kapitalističnim mogotcem v izkoriščanje. Oderuštvo, eksploatacija vseh vrst je bila plod neregulirane, neomejene, formalne svobode človeštva.
Zato pa je zadružništvo kot reakcija proti formalni svobodi in formalnemu demokratizmu dalo malemu človeku orožje, ostro in močno dovolj, da ga zaščiti pred izkoriščanjem. Zadružništvo je za obrambo malega človeka dalo troje: organizacijo, izobrazbo, sredstva. Mali pastirček David je s tem orožjem mogel stopiti nasproti naravnost sijajno oboroženemu Goliatu kapitalizmu.
Pogoji za pristno svobodo malega človeka za čim splošnejše blagostanje in za pravično ureditev družbe so ravno ti trije činitelji, ki jih malemu človeku nudi zadružništvo. Neglede na gigantsko moč kapitalizma ustvarja zadružništvo te pogoje stop-njema, kljub vsem oviram in nasprotovanjem, vztrajno in neustrašeno.
Prvi pogoj — organizacija. Iz kaosa — red, sistem, iz kamenja — palača, iz brezpomembnega poedinca — organizirana skupina, organiziran stan, jasen v ciljih in močen, nepremagljiv v svojem svestnem hotenju. Zadružništvo kaže v dejanju, praktično, najbolj nazorno, kako mali človek prihaja šele po poti združenja do sile, do ravnoprav-nosti, do pravice. Kaže mu, da je radi organizacije in za organizacijo treba nekaj žrtev, treba »ložnosti v podreditvi vodstvu, da pa mu te žrtve organizacija obilno poplača. Ni več slabič proti na-silniku, ni več rob napram oblasti, ni več izkoriščan od oderuha.
Čutimo in vedno jasneje spoznavamo, da bo bodoči red v družbi in nje gospodarstvu stanovski red. Tak red predvideva veliko smisla in praktične vzgoje za skupnost. Zadružništvo ustvarja temelje za stanovski red, ko spaja in veže kmeta, delavca in obrtnika v gospodarskih in obenem socialnih edinicah: v zadrugah. Zadružništvo daje takorekoč osnovno šolsko izobrazbo o socialni in gospodarski skupnosti poglavitnim stanovom. Spoznanje o koristih stanovskega reda, zavest o ne-obhodnosti takega reda, da se reši svoboda, bo tem stanovom na dlani. Zanje to ne bo nobeno breme, nobena žrtev. Zanje bo to edino prava, najkrajša in najlažja pot do čimsplošnejšega blagostanja in do pravično urejene družbe.
Drugi pogoj za resnično svobodo malega človeka je izobrazba, nele uma, tudi srca in volje. Zadružništvo ne mara nahujskanih, fanatiziranih mas, ker bi z njimi svojih ciljev ne mogla doseči. Fanatizirane mase, ki so vzgojene samo v sovraštvu, bodo sposobne uničevati, podirati, rušiti, kakor ruši, podira in uničuje hudournik, ne bodo pa v stanu graditi, ustvarjati z vztrajnim, sistematičnim delom. Zadružništvo uči graditi, z vztrajnostjo in z žrtvami ustvarjati iz malega veliko. Brez umske in srčne izobrazbe ne bodo stanovi spoznali in ne bodo mogli nikoli premagati ogromnih ovir, ki ovirajo pot do prave svobode in pravičnega družabnega reda. Tu je strašna sila sebičnosti, zavisti, nesloge, nebrzdanosti, negiranje oblasti in avtoritete itd. Zadružništvo praktično kaže, da je be-stija sebičnosti ravno tako nevarna stanovskemu redu, kakor je zavedla in napravila nevzdržen in nemogoč kapitalistični red. Zadružništvo nazorno uči, da je reforma poedinca pogoj za reformo družabnega reda in da mora ta reforma predvsem iti v tej smeri, da se usovršava poedinec, socialno čuteč, obziren, ljubezniv, odjenljiv, da se zaveda, da je za skupnost potrebna avtoriteta, podreditev, poštenje, ljubezen, žrtve, sicer mora skupnost izhi-rati. V umsko in srčno tako izobraženem stanu bo stanovski red hitro in globoko pognal korenine, kar bo nekaj željno pričakovanega, nekaj znanega, ker se v mnogih oztrih da primerjati z zadružno skupnostjo.
Tretji pogoj resnične svobode malega človeka so tudi gotova gmotna sredstva, kapital v procesu produkcije. Vsak gospodarski red, ki hoče biti realen, mora računati resno s sredstvi, s kapitalom. Kako in kaj bo sejal kmet, če nima pluga z vprego in če si ni prihranil semenja za setev? Zadružništvo je zlasti v kreditnih zadrugah ustvarilo naj-idcalnejšo organizacijo za zbiranje ljudskega kapitala. Zadružništvo vodi pot varčevanja in uči, da je vsak posameznik dolžan pritrgovati si, zbirati in devati na stran sredstva, kapital za skupno gospodarstvo. Koliko ljudskega kapitala so že zbrale kreditne zadrugel In ta kapital služi prvenstveno ljudskim potrebam, ljudskim podjetjem. Delavske prodtiktivne zadruge so žal še maloštevilne, ali so tu in pričajo, da morejo tudi skromni delavski prihranki polagoma organizirati zadružno tovarno, kjer jih kapitalist gotovo ne more oropati nadvred-nosti den. Tudi mali kmet si je s skromnimi sredstvi ustvaril velike zadružne mlekarne, vinske kleti, skladišča za gospodarske potrebščine in za skupno vnovčevanje pridelkov, Številke, ki govorijo o ljudskem kapitalu in o uspehih skupnega de-'a kmeta, delavca in obrtnika, so visoke, impo-zantne.
Zadružna skupščina — gospodarski kongres malega človeka pa bo moral govoriti tudi o gospodarski stiski, ki vlada v zadnjem času, in kateri šc ni videti konca. Vprašanje o novem družabnem redu je postavljeno v času, ko je gospodarska stiska na vrhuncu in ko se upravičeno trdi, da je krivec te stiske krivični družabni in gospodarski red. ZnHružništvo se ne boji povedati, da je to stisko po' ročil kapitalizem z brezobzirnim pohlepom po (i ii ičkti. Kakor čreda ovac slepo dere za soljo in ne vidi nevarnosti, tako slepo so šla kapitalistična podjetja za dobičkom. Forsirala so produkcijo na vse moči, racionalizirala do skrajnosti, ne da bi štedila s kapitalom za investicije, ustvarjala so gigantske obrate z vertikalno in horicontalno organizacijo manjših obratov. Niso pa mislila in niso pazila na io, da more ta divji tek v eni «meri
K Hitlerjevi ofenzivi proti avstrijski državi
David in Goljat
Dunaj, 31. maja. {Posebno poročilo »Slovencu«) Napetost med Avstrijo in Nemčijo je dosegla tragično višino. Nikdar po Kraljevem gradcu ni vladalo med avstrijskim in nemškim ljudstvom toliko sovraštvo, kot ga je naravnost iz nič ustvarila neprestana gonja Hitlerjevih pristašev v Avstriji proti dr. Dollfussovi vladi, ki jo preveva želja, da v sedanji politični negotovosti v Evropi ohrani avstrijsko samobitnost kot samostojno državo in kot ločeno kulturno enoto. Našim Dunajčanom, ki preje niso kazali prevelikega navdušenja za diktatorske metoče vladanja zveznega kanclerja, se sedaj odpirajo oči na široko in marsikaterega, ki je preje pri svoji jutra', -ji kavi v kavarni srkajoč »Schlagobers« zabavljal čez ves svet posebno pa čez klerikalno diktaturo »Zvvergkanzlerja«, pretresa sedaj mrzlica pri misli, mimo kakšnega prepada se je Avstrija srečno preplazila, ko je vse kazalo, da bo strmoglavila vanj ob huronskem vpitju vitezov kljukastega križa!
„Mostovi so podrti"
Mi imamo tukaj vtis, da veje skozi avstrijske dežele novi, do sedaj neznani duh rodoljubja in iskrene ljubezni do te Avstrije, s katero krvni bratje postopajo, kakor bi ne smeli in tudi ne postopajo s svojimi najbolj okrutnimi sovražniki. »Mostovi so podrti,« piše »Volksblatt« in »kar se najbolj prebrisav-m francoskim diplomatom ni posrečilo je zamogel kljukasti križ ter ono ozkočelno nemStvo, ki mu je simbol. Nemčija še z nobeno državo ni tako surovo ravnala, kot ravna s krvno sorodno Avstrijo. Tudi prav. Mi zaradi tega ne bomo trpeli škode«.
Kultura proti surovosti
Dr. Dollfuss je razvil v obrambo avstrijstva veliko aktivnost. Pridobil je ma znotraj, kot kaže zgoraj citirani časopisni posnetek, in nobene volitve niti kakšen veliki vladni uspeh bi mu ne mogel dati tega, kar mu je dal Hitler.
Znal je udariti na pristno avstrijske strune, skrite nekje pod šaro marksistične frazeologije ter oglušeue od fanfar rjave Čeke, kakor tukaj imenujejo Hitlerjeve privržence. In te strune so zabrnele nepričakovano lepo po avstrijskih deželah. Toda dr. Dolliuss je pridobil tudi mnogo na polju mednarodne politike. Medv.arodno mnenje, ki je izraz kulturnih narodov, se je postavilo odločno na stran avstrijske vlade, ki se, vsa mala in siromašna, more braniti le z orožjem — svoje kulture. V tej borbi proti razbesnelemu prusaštvu ima na svoji strani simpatije kulturnega sveta.
Nemška država je že pod cesarjem Viljemom imela opravka s tem sovražnikom, ki se imenuje kulturni svet in je sramotno podlegla kljub topovom in podmornicam. Ni nobenega dvoma, da bo tudi Hitlerjeva Nemčija, ki se je opijanila cesarskih idealov, tudi v borbi z malo Avetrijo žela slične »lavorike«.
Pruska oholo st
Borba zavzema naravnost surove forme. Hitlerjeva Nemčija hoče brutalno pohoditi Avstrijo in jo upogniti pod svoja kolena. Sicer se nemški uradni tiskovni urad Wolff sedaj izgovarja, da je nemška vlada predpisala 1000 mark (18.000 Din) za vizum za potovanje v ali samo skozi Avstrijo edinole zaradi tega, da bi se napetost še ne povečala in da bi Avstrija ne mogla zvračati odgovornost za morebitne notranje nemire na prisotnost nemških državljanov. Toda tukaj vsakdo razume, da je to zelo slab diplomatski izgovor za mesarsko uredbo, ki je hotela naravnost zaklati vso avstrijsko turistično industrijo, ki je za polovico živela od nemških iz-
letnikov. Pruska oholost, pred katero je brez vsakega odpora klonila Bavarska s svojimi tisočletnimi samobitnimi tradicijami, ni mogla v svoji nadutosti prenašati, da bi kljubovala »siromašna Avstrija« s svojim »Zvvergkanzlerjem«. Velika nemška materna dežela jo mora zato disciplinirati, kot se pretepe malega, trmoglavega otroka.
Dol fussove težave:
hotelirji in difaštvo
Toda zaenkrat ostane res, da se nahaja dr. Dolliussova vlada v resnih težavah. Kako se naj zahteva od avstrijskih hotelirjev, ki so komaj pričakovali sezone, da brez mrmranja prenašajo nemški bojkot. Kje naj najdejo nadomestila? Nadalje
Avstrijsko orožje: kultura Nemško orožje: surova si(a
je res, da so se hitlerjevci zarili predvsem v dijaške organizacije in povzročajo nemire zelo nevarnih dimenzij. V Innsbrucku so stale po mestu barikade, za barikadami strojne puške in streljalo se je na žive k» mrtve. Takšen položaj ne more dolgo trajati in obračati cevi strojnih pušk na mladino, četudi je sitna, je riskiran eksperiment.
Treba bo zavarovati avstrijske gospodarske interese pred brutalno prusko pestjo, a treba bo tudi tej srboriti mladini vžgati avstrijskega patrijotizma, ki jo bo z nova navezal na avstrijsko domovino, na katero avetrijski akademik vseh 15 let, odkar obstoja nova Avstrija, ni nikdar mislil ampak bil od vseh strani nagovarjan, da vidi svojo domovino le v Veliki Nemčiji. Pri tem pa obstoji nevarnost, da se vlada ne prenagli in se ne vrže v naročje kakšnemu »prijatelju«, ki bi jo na drugi način izkoriščal.
Kam naj krene Avstrija?
Usodna Hitterieva zmota
K temu piše »Deutsche Allgemeine Zeitung«, ki je bila baš zaradi tega članka v Nemčiji za dobo treh mesecev ustavljena in je po ovinkih še le včeraj prišla na Dunaj, »da je Hitler v pogledu Avstrije napravil usodno napako in da bo sedaj, ko sta Švica in Nizozemska že izgubljeni za nemški genij, izgubljena še Avstrija.« List nadaljuje, da »se na Dlinaju vedno bolj slišijo vabljivi glasovi iz Francije, Češkoslovaške, Budimpešte in Italije in da je zaradi brutalnosti nemške vlade Avstrija vedno bolj razpoložena, da tem vabilom prisluškuje.«
Ali k Franciji ali k Italiji?
V svojih nadaljnih izvajanjih pripoveduje imenovani list, da sta bila na Dunaju stavljena predloga in sicer:
1.	zveza med Avstrijo in Madjarsko pod fran-cosko-čehoslovaškim vodstvom in
2.	zveza med Avstrijo, Madjarsko
ki bi imela skupnega vladarja ln bi stala poa varuštvom Italije.
Prva zamisel zelo prodira na Dunaju, ker deluje Irancoska diplomacija z vso vnemo na tem. da se Nemčiji zaprejo vrata proti jugu in proti jugovzhodu. Drugo zamisel forsira Italija in je predložila že načrt za carinsko zvezo, ki bi obsegala Italijo, Madjarsko in Avstrijo. List pristavlja, da so to zelo nevarni pojavi, ki jih pogrešeno stališče berli'i'jke vlade le pospešuje. Ncmškoavstrijska kri je začela teči drugam, proč od matere in bo šla op'ojat nemškemu razvoju toliko škodljive politične toke. List poziva vlado, naj nujno pošlje na Dunaj kakšno nepolitično osebnost, ki bo preprečila definitivno ločitev med obema sestrama in »vzpostavila zopet zdravo razmerje med državama, ki vežejo skupaj kri, kultura, zgodovina in zdravi človeški razum.«
Dr. Dollfussovo potovanje v Rim in v London, ukinitev tega časopisa, nadaljevanje medsebojnega gospodarskega bojkota, to niso znamenja, da se obe »sestri« iščeta. Za pomiritev razmer v srednji Evropi je tudi boljše, ako se nikdar več ne najdeta.
Dr. W.
Dr. Dolliuss se „pogača" s hitlerjevci
Resnica o lažnivih podtikavamih
Dunaj, 31. maja. tg. Z ozirom na trditev narodnih socialistov, da bi bili krščanski socialci iskali koalicije z narodnimi socialisti, izjavlja zvezni kancler dr. Dollfuss, da je nemški narodni poslanec Habicht sam sprožil predlog, da bi se avstrijski Landbund in Heimwehr izločila iz vlade in da bi se imenoval poseben volilni kabinet, obstoječ iz krščanskih socialcev in narodnih socialistov, kateri naj bi jeseni izvedel nove volitve in na podlagi teh volitev sestavil novo krščansko-socialno-narod-no-socialistično vlado pod vodstvom dr. Dollfussa. Krščansko-socialni štajerski deželni glavar dr. Rin-telen je sam podpiral pogajanje s Habichtom, kmalu nato pa je podal svojo demisijo. Načelnik krščan-sko-socialne stranke, vojni minister Vaugoin pravi v svoji izjavi, da ni nikomur dal navodila za pogajanja z narodnimi socialisti. Ta ukor pa ni naperjen samo proti dr. Rintelenu, temveč ludi proti petim drugim krščansko-socia' >im ministrom, ki so občevali s Habichtom in od katerih so še štiri na svojih mestih.
Reakcija razkritij in protirazkritij je poostrena policijska taktika narodnih socialistov. Danes so še nadalje preiskovali domove narodnih socialistov v Gradcu, Innsbrucku in Linzu. Na Dunaju so preiskovali tudi okrajne narodnosocialistične domove. Tudi v stanovanju deželnega inšpektorja Habichta v Linzu sta bili izvršeni danes dve hišni preiskavi. Nikjer pa niso našli obtežilnega materijala.
Policija je davi izvršila hišno preiskavo v Rjavih hišah na Dunaju, v Inomostu in v Gradcu ter v nacijonalnosocijalističnih domovih in zaplenila mnogo propagandnega materijala. V Leohnu so aretirali nekega hitlerjevca, ki je osumljen, da je soudeležen pri atentatu na telefonski kabel v Brucku na Štajerskem. — Ponoči ie več tirolskih nacijonalnih socijalistov in nemških emisarjev odšlo čez mejo v Nemčijo.
Iz Inomosta poročajo, da je Gobbels izjavil, da bo trajal nemški bojkot avstrijskih letovišč tako dolgo, dokler ne bo Doliiussova vlada podala ostavke.
^ gospodar in gospodinja poseti
XIII. LJUBLJANSKI VELESEJEti
OD 3. DO 12. 3UNI3A 1933.
Pregled vseh predmetov in potrebščin v gospodarstvu in gospodinjstvu. Razstavišče obsega 40.000 m'. Polovična vožnja na želcznicnh, popust na
parobrodih. Specljalne razstave: i'ohlšlvo, usnje, tekstilno blago, papir, živila, tujski promet Dolenjske, perutnina ln kunci, „etvall ln rastline v etanovanlu" Legitimacije se dobe pri blletarnah Putnlka, većllh denarnih zavodih, župnth ln občinskih uradih, ln pri večjih ielezn. postajah Dravske banovine Veleeelmeko sabavlS6e Je pestro ln veltkomestno.
Čudno !
Spor z Avstrijo poravnan a ne še s Češkoslovaško
voditi v pogubo. Pešanje kupne moči širokih slojev, hiperprodukcija v industriji in poljedelstvu, nezaslišano padanje cen, lo so bili strašni prepadi, pred katerimi se je znorela kapitalistična čreda naenkrat morala ustaviti. Tu je jela razmišljati in se razgledovati, kam je zašla.
Nasproti temu je zadružništvo sposobno in tudi hoče načrtno gospodarstvo. Ugotovljenim potrebam organiziranega konsumenta naj služi kontrolirana produkcija, tako da mali človek ni v stalni nevarnosti gospodarskega kaosa in krize ter vseh težkih posledic, ki so z njima združene, za družino malega človeka. Zadružništvo ustvarja prve začetke načrtnega gospodarstva in je tako pionir modernega gospodarskega reda.
Belgrad, 31. maja. AA. Delna prepoved uvoza blaga iz Avstrije, ki jc bila odrejena s sklepom ministrskega »vela, bo v tekli današnjega ali jutrišnjega dne razveljavljena, ker jc med našo in avstrijsko vlado dosežen sporazum v vprašanjih, ki so povzročila prepoved. Preklic prepovedi stopi v veljavo z objavo v »Službenih Novinahc.
Zagreb, 31. maja. ž. Poročajo, da je avstrijska vlada razveljavila prepoved uvoza prašičev iz naše države. Te informacije potrjujejo tudi na merodajnih mestih in je že danes urad za kontrolo izvoza živine določil kontingente, ki so v začetku tega meseca izostali. Kontingent je nekoliko znižan in znaša 1850 debelih prašičev, 100 vagonov goveje živine in 300 telet za dunajski trg, 235 debelih prašičev za Dunajsko Novo mesto in 200 debelih prašičev za Gradec. Prihodnji teden bo urad za kontrolo izvoza živine podeljeval normalne kontingente, ki bodo za 150 komadov višji od sedanjih, količine svinjskega mesa pa bodo ostale iste. S tem v zvezi se čuje, da bo morda naša vlada še v teku današnjega dne razveljavila prepoved uvoza avstrijskih industrijskih proizvodov. Na ta način bodo zopet vzpostavljeni normalni trgovinski odnošaji med .Jugoslavijo in Avstrijo. Pogajanja za sklenitev nove trgovinske pogodbe, ki jo zahteva Avstrija, se bodo vodila takoj, ko bo dosežen sporazum o kraju in času.
In s Cećkoslovaš >o /
Spor s češkoslovaškim živinskim sindikatom zaradi zvišanja sindikalnih pristojbin še ni rešen in se iz rinše države še vedno ne izvaža v Češkoslovaško. Kakor se čuje, so pogajanja ostala brez rezultata, ker sindikat noče ukiniti pristojbine v znesku 52 Kč. Naši izvozniki pa ne morejo izvažati z dobičkom, ker ta pristojbina zvišuje stroške po vagonu za 1500 Din. Ustavitev uvoza na češkoslovaški trg pa na cene na naših trgih ni prav nič delovala. Cene «o prvotno celo padle na 8.25 za kg in so pozneje zopet narasti« na 7 Din. Ker je Avstrija
sedaj razveljavila prepoved, bodo cene še dalje naraščale, zaradi česar i>o našim izvoznikom še težje prodajati blago v Češkoslovaško. Ni izključeno, da bo sedaj, ko se vrši konferenca Male zveze, češkoslovaška vlada intervenirala pri živinskem sindikatu, da se ukine neprijetna pristojbina. V nasprotnem slučaju pa ni izgledov za skorajšnjo otvoritev uvoza naših prašičev na Češkoslovaško.
Kongres trgovskih zbornic
Dunaj, 51. maja. Ig. Na kongresu trgovskih zbornic je angleški zastopnik Gregorvn priporočal, da bi se svet vrnil k stabilizaciji in da naj bi države skupno postopale |>o enakem načrtu. Treba jc vpošlevati nivo cen v državah in v razmerju vseh valut med seboj najti stabilizacijski kurz. Nemogoče je pripustiti. <la bi najprej cene rastlc in se potem stabilizirale, ker je stabilizacija valut predpogoj /n ustvarjanje boljših cen. Prvi pogoj za stabilizacijo deviz je odstranitev ogromnih množin mednarodnih kratkoročnih plačil. Generalni direktor nauke »Crédit l.yonaise« Masson je izjavil, da se mora manipulirnna valute zrušiti že na tem, ker mora biti indeks cen, ki jo /a podlago, mednaroden, \nglija in ameriške Združene države imajo žc sedaj vse pogoje za stabilizacijo. Zastopnik Italije Vianchini j'' izjavil, da je povratek k deviznemu prometu inosroč samo v zvezi z zenačonimi plačilnimi bilancami Poljski zastopnik Kr/.vznnovski je svaril pre 1 tem. da naj se poskusi za povzdigo go-'iiidn" 1 . \ stanja ne vršijo z zvišanjem javnih izdatkov, kateri se morajo v svrho zavarovanja \nlule prilagoditi resničnim dohodkom naroda.
Dunajska vremenska napoved: Menjaje oblačno, k raje vite nevihte, polagoma se bo temperatura zvišala.
Kita'sko-iaponsha vojna
Stališče do Po!;ske in Rusije
Praga, 31. maja. Ig. Druga seja «talnega jvela "lale zvezo, ki se je začela danes popoldne, je trajala do večernih ur, Razpravljali so predvsem o stališču, ki naj ga zavzame stalni svet z ozirom ■na londonsko gospodarsko konfercnco ln na finančna konferenco, in se izrekli za naslednja načela: 1. da se popolnoma črtajo vojni dolgovi, brez čc;ar ■sklepi lausannske konferenco ne morejo postati dc-finitivni in brc/, česar je finančno ozdravljenje t'.\ -rope nemogoče; 2. da se vrne stabilizacija gotovih valut, brez katere bi bila obnovitev mednarodne trgovine in vzdržanje cen na svetovnem trgu nemogoče; 3. da sc polagoma odpravijo ovire mednarodne trgovine, posebno pa zavirajoči ukrepi glede deviz in uvoznih prepovedi; pri tem vprašanju so države Male antante posebno intcreslra-ne; 4. da se uvede gospodarska politika svobodne izmenjave blaga v nasprotju z nezdravo i.a neizvedljivo idejo gospodarske avtarkije; 5. da se sprejme stališče, ki ga konstantno zavzemajo agrarne države srednje in vzhodne Evrope glede prefe-rencialnega postopanja ■/. njihovimi agrarnimi pro-::vodi, da se obnovijo agrarni krediti in uredijo iv! i in privatni dolgovi. Posebno vprašanje, ki se osebno tiče držav Male /veze, je mednarodna ure-Htev ,'itne trgovine in žitnih cen.
Komunike
V tem pogledu se je slalni «vet držav Malt' antlMIte i/rekel zu
1) Popolno črtanje vyjoil) dolgov, brc/, česar ■ klopi londonske konference nc bi bili delini-iivjii, in brez česar je nemogoče finančno ozdravljenje Evrope.
š') Vrnitev k stabilnosti nekaterih valut, brc/ cesar ni mogoč razvoj mednarodne trgovine in zvišanje cee na svetovnih tržiščih.
5) Postopno odpravo zaprek, ki ovirajo mednarodno trgovino, zlasti respektivnih ukrepov a devizno in uvozno prepoved. V tem pogledu m» iiuše tri dr/nve posebno zainteresirane, bo-ilei kot Izvoznice poljedelskih pridelkov, bodisi kol izvoznice industrijskega blaga.
4) /.h gospodari.ko politiko svobodno izmenjave. ki je v nasprotju / uei/.vedljivimi idejami gospodarske uvlai ! ije.
■5) nZ sprejetje na londonski konferenci sta» lii,ca, ki gn neprestano nauuglušajn konference agrarnih držir- centralne iu vzhodne Evrope glede pielerenč nega poslojiUa /a svoje agrarne pridelke, glede razvoju p< ijedclsklh kreditov in dede javnih in zasebnih dolgov.
Posebno vprašan je, ki specijalno zanima naše tri države je mednarodna ureditev trgovine iu cen ccreali.j.
Izmenjava stališč o -.plašnem političnem položaju, ki se v prvi vrst i lice ednešajev treh di/uv Male antante do Italije, \einč.iie, Sovjetske Rusije, Poljske, .Mud/.uske, Bolgarije in V v stri je, ji- privedla do ugotovitve ponolne harmonije med tremi zunanjimi ministri.
Iva:1 se Poljsko tiče, bodo drŽave Male an-tanle nadaljevale ludi \ bodoče isto politiko prijateljstva, ki temelji na skupnosti interesov.
- Glede Sovjetske Rusije jemlje Mala antantu z zadovoljstvom na /nanje skladnost stališča •;lede nekaterih točk na razorožitveni копГе-IIuči in gleda / zaupanjem v boljši razvoj bodočih medsebojnih odnosa je v.
V zvezi z DN
O splošnih glediščih, ki vodijo politiko Male zvezt, f avl komunike: To je politika miru; ki ostaja zvesta načelom pekla Zveze narodov.
Ta politika no more pripustiti direktne ali in-direktne omejitve kompctenc :n rednega delava a ženevske institucije. Mala zveza ostaja pri ideji in-t'mnega političnega in gospodarskega sodelovanja z vsemi sosedami. Malr. zveza zahteva ponovno od vseh naredov dobro voljo, da bodo zasledovali politiko spoštovanja pogodb in mednarodnega prava, politiko splošno arbitraže medsebojno podpisanih obveznosti in pcHtiko rtsoroSitve v okvirju var-rosti za vse. Države Мв!с zveze
ne ogrožajo nobemege.s sosede
linsajo nobenega interesa nn vem, ds bi bilo v p.o-itičnem in vojeâkeia konfliktu r. komurkoli, Odi o-;cne so, tudi nadalje reseoktirati in izpolnjevali
vse svoje mednarodne obveznosti. Njihova zveza nima nobenega drugega cilja, kakor da služi kot
izhodišče zn mirno novo organizacijo srednje Evrope, kateri :o iahko pridružijo druge države v svrho kenstrukt!v.-2 politike na vceh poljih v srednji in jugovzhodni Evropi. Prepričane so, da je ia jsl lliin- liniji, edina pot, na kateri se morejo na-. ela prhta '/.vets nerodov in mtru sploh' trajno vzdižati. S te:c, da države Male zvezo to politiko a:.slcdujcjo odkritosrčno in lojalno nasproti vsem, co icm bolj odločtnc hraniti v ncrasdrtfiljivem cditalvu svoj.- skupne vitrine interesa pvot: vsakemu ogroža .'u z vstml sredstvi, M stoje njenim naroclov nn -a/.nolago-
Zadnji tlel komunikeja govori o
notranjih organizacijskih varašatdiiih
Male zvez*. Ministri so razpravljali o organizaciji stalnega tajništva, ki naj se v smislu čl. 9 organizacijskega pakta zn !. 1533—34 ustanovi v Pragi kot sedežu pcslujočega predsednika stalnega sveta. Sporazumeli so se o sostavi tajništva, o njegovem delovanju, o ureditvi arhiva, o delovanju ženevskega tajništvu in o sistematičnem in efektivnem sodelovanju vseh diplomatskih zastopnikov držav Male zveze v drugih državah.
Na današnji seji stalnega svela so začeli razpravo-o sodelovanju treh držav na gospodarskem polju.
Iziave dr. Bewz&a
Pogoji za premirje
Peking, HI. maja. AA. t'» vesteh iz uradnih kitajskih virov v TicnUinii jc premirje, ki sii ga danes podpisali, iakl'uèna vojaško. Obe delegaciji /da,i razpravljata o v pt-ašuujti ponovne zasedbe krajev južno od kitajske;,» 'idu po Kitajcih iu o vprašanju muudžtirskik cet. Zdi se, da pogajanja luglje teko. kak(ir o >ј џд-voino predstavljali. V diplomatskih krogih Imajo vtis, dit Uilajskl delegati niso dobili mandata /a razpravljanje o splu,--uriii sporazumu. Po vedeli iz Tlcnlsiiia ;.o. Japonci pctnvlH šliri rahtevr :
1.	Kitajci mora.-o priznati Maiinikuu.
2.	Kitajci mara i i plačati 20-1 mili jonov dolin -
jev. (lu se pokrijejo Ivoski za japonsko ekspedicija ua severno Kituj.iko.
•'!. Kitajci morajo dovoliti japonskim četam, da o,tonejo vzhodno J.utaja oh železniški progi, in
I. t rta. nn katero e morajo kitajske čete umaknili, mora liili lista, kakor o .hi že poprej 'določili.
Tokio, "'I. maja. /. Vojno ministrstvo poro ta. du je juponsko-kltujsku pogodba o premirju bila podpisana včeraj popoldne v Tengeru pri Tijenciiiu. Za Japonsko jo je podpisal general Okainuia, /a kitajsko pa general Sijungping.
£,mz&Me v&žnge za
vtahe
'radlli
da-
Praga. 51. maja. t našli ji 'c ji Male /veze omen ja Itali jo in Neinčjjo ! samo inimogiede, dočim je Poljski in Jlusiji po- 1 .svečen poseben odstavek. Vaš dopisnik je imel po današnji seji majhno priliko, da jc vprašal zunanjega ministra tir. Bene-a. ki ie izjavil: O Nemčiji sc-.i obširno govoril v svojem ckspoze.ju in upam, (in so v Nemčiji leni zadovoljni. Dopisnik je dalje vprašal: Ali je to, kar ste rekli o Nemčiji v imenu Češkoslovaške, tudi mnenje obeli drugih držav? Dr. Beneš je odgovoril: < isto gotovo, to je jjirienie Male zveze. \u nadaljnje v'pro-anje. ali velja to ludi /j Italijo, je dr. Beneš , l;:ovo('il: Isto velja tudi za Italijo. Dr, Uç.uc je namreč loil.ij izjavil, da hoče t'eškoslova 'Ka / novo \eijii i j t > živeti ravno tako v miru k"' '■''' • Sircsrntaiiiiovo Nemčijo.
. -H1
Mes'ca zveza rar'sîla^i
Praga, 51. maja tg. Komunike, ki je bil izdan iz konference Male zveze, se v polni meri uvažttje v vseh llslili. Jamstva, ki jih je dala Francija glede pakta četvorice, so dokazala francosko vlogo km zaupnice Male /veze. Kljub odločnemu stališču Male zveze v vprašanju revizije mirovnih pogodi) pa .sedanji razvoj ne kaže nobenega .sporazuma z Mndjarsko. Narodni f.istk in \::rodni politika« izražata svoje začudenje, tla v komunikeju ni prav nič omenjena Poljska, katera absolutno odklanja pakt četvorice. Očividno jc. d:i Poljski sploh lic ugaja duh te pogodbe. Vendar pa je trebil počakati. kako si štiri velesile predstavljajo svoje nadaljuje .-.kupno delo.
Ma*iЦшзка sc povabi
Budimpešta, 51. maja. /. Današnji jutranji listi precej ob širno objavljajo včerajšnji komunike Sveta, Male /veze, toda brez vsakega komentarja. I (lino organ predsednika vlade Goni- ! Ivisa Fiigget l.enseg.. se bavi z vestjo : Magyar Or.szagac, ki jo je poslal pn ebni dopisnik iz ! Prage in v i. lîei i pravi da bo Mala /.veza na ; sedanji konferenc! pozvala Madjnrsko in A v- j strijo k sodelovanj;;. Fiigget Lenseg vprašuje, kako -i Mala zveza zain-išija to sodelovanje brez predhodne ustvaritve ugodnejšega ozračja. Mati jarska ne nasprotuje gospodarskemu sodelovanju in pomiritvi z Malo /vezo. ne more na se sprijazniti s kombinacijo, ki lii bila samo v korist Mali zvezi in pri kateri bi .Vta<ljarslca le zgubila. 1 is i sc na-d-a I je pritožuje radi postopanja praške in blikareškc vlade jiroti madjarskim narodnim manjšinam v njihovih državah,
za letov'-šcae-e
Direkcija državnih železnic ' opozarja obiskovalce zdravilišč in kopališč ter jezerskih krajev, lo o v Dravski banovini: Bled, v Bohinju: Sv. Janez, Sv, Duh, Ukaneu, Ribičev la/. in Stara Fužina, dalje kraji ('ut.'SJje toplice pri Brežicah, Dobrna pri Cu-Iju, Golnik, Laško, -Medija l/.lako pri Zagorju, Rlni-ki vrelec, pri Guštanju, Riinskc toplice, Rogaška Slatina. .Slatina Radenci. Sv. Ana pri Tržiču, Toplice pri Novem mestu in Topolšcica pri Šoštanju, da imajo pravico do brrzplačiie vožnje na povratku le, uko so bivali v icli krajih iiajmanj 10 (lili v deccmbru, januarju ali februarju, in se izkažejo na povratku s potrdilom zdravilišča (občine) in voznim listkom, s katerim so potovali v zdravilišče. Zato si morajo ti obiskovalci zdravilišč pridržati vozno listke, ker drugače nimajo pravico do brezplačno vožnje na povratku.
(ini obiskovalci imenovanih krajev, ki se uiudo v teh krajih v oktobru, novembru, marcu, aprila ali maju najmanj tli dni, pa nimajo pravico do brezplačne vožnje na povratku, ampak si morajo na podlagi potrdila o 10dnevnem bivanju kupiti za povra-tek vozni listek po četrtinski vozni ceni.
Kdor prebiva v i: h zdraviliščih v juniju, julija, avgustu ali septembru najmanj III dni. pa ima na
Belgrad. 51. maja. 1. P; 1 dr/avnim sodiščem za zaščito države -e ■ nadaljevala dane-razprava proti lovenskim komunistom. Najprej je bil prečitan dokazilu: materijal. Predsednik senata dr. Buhanj i nato sporočil, da je dokazilno postopanje zaključeno in je dal besedo državiieinu tožilcu dr. Marokinu.
Dr. Marokino je v svojem govoru naglasa!, da se sedanjo obrambo obtoženih ni more vzeti v poštev, ker so že pri prejšnjih zaslišanjih priznali v celoti svo.jit dola. Ti ljudje, lako je nadaljeval državni tožilec, mi /a f vojo akcijo izkoriščali zaščito narodnega obrambni-g . društva Mlada Soča«. Zato pro-i senat, da proglasi vse obtožence za krive ter jili najstrožje kaznuje. Pri mladoletnih ipa naj vpošteva vm-olajševalne okolnosti, ki jih določa zakon.
Nato so dobili besedo zagovorniki. Prvi je govoril Ludvik Pavlovič, zagovornik Josipa Pl ima, ki jc prosil sodišče, da odmeri njegovem klientu milo kazen.
Branilec Maksa Anlenlinčića, odvetnik dr. šefkija Belnncn. je v zelo izčrpnem in temperamentnem govoru ugotovil, da jc n jegov klient dela, za katera ga obtožuje državni tožilec, izvršil. čc jih je sploh izvršil, kot starejši malo-letnik, ker je izpolnil 21. leto šele v zaporu. Jato naj sodišče pri odmeri kazni vpošteva vse ilajševalnc okolnosti. Dr. Belnncn je posebno nnglašal, da je vsa ta zadeva tako neresna, da mora čuditi, da se z njo ukvarja tako važno sodišče. Dr. Belnncn jc vzkliknil: Poglejte jili, ali so to komunisti? To so fantje, ki bodo v resnici pravi branilci naše zemlje na severu.
Odvetnik dr. jcltič. ki zagovarja Valentina Klanjščakn. pravi za svojega klientu. da je bil čisto navaden delavec, ki je živel v težkih gmotnih razmerah, o komunizmu pa ni imel i-.ili pravega pojma. Prosil je za oprostitev ali ou vsaj za milo kazen.
Pavlo Klanjščck je zagovarjal odvetnik Meksander Kac inik. Zn «vojo klientinjo je i/-' iavil. da tli prisostvovala ■nobenemu sesinnku. /ivela je v slabili razmerah in je bila mate-lijelno odvisna od svojega brata in zaročenca Josipa Priona. Za <lelo. za katero jo obremenjuje obtožnica, jc bila izkoriščana, ^г Maribor je odnesla /nano šifro mimogrede, Vpostevati pa je ludi treba, da jc imela ljubezensko razmerje o
Prioiiom. /alo naproša sodišče, tki jo opre li.
Lcopoldino I ša.j in Franca Saksido je zagovarjal odvetnik Misič, ki je izjavil, da je I šajeva velika reva. tuberkulozna in popolnoma odvisna od drugih. S prevodom dveh pisem, ki jih je prejela od Priona, še ni podpirala komn-ni/inu. Zn take stvari pa je tudi premalo inteligentna in premalo rafinirana. Zato napToša sodišče, da jo oprosti. Tudi Saksida ni kriv. Ziilo naj sodišče indi njega oprosti.
Odvetnik \ojinovič je zagovttrjal obtoženega jo-ipa Kopitarja, /.u svojega klieuta pravi, da jc živel v težkih ijniptnih razmerah, t C človek prebere obtožnico, mora priti do /al; i j učka, «la je Kopitar nosilec vseli teh prevratnih idej.
Bosiljka Ivković-Ristić je zagovarjala ivrovi in Damasa Sedmaka. Za Širolja pravi, da nima niii j pojma o komunizmu. Edina krivda, ki so mu lahko očita, jc, da je videl pri Prionu ieU'.e, Ic.^a pa n: i poročil oblastem, Sodišče nai ga mil . aidi.
Anione. Špacapana in Franjo Hvalica j.! nagovarjal odvetnik Vojiulav Vukašinović, ki je pro-cil sodiiče, da oprosli oba obložcnca, ker sta nedolžna.
Odvetnik Bora Markovič je zagovarjal Andreja Stegna,-ja. Rekel je, da jo Stegner mlad človek, . ki je bil dolgo časa brez vsakega zaslužka in iara-dal. Ce človek strada, se loti vsega. Siegnar jc ludi priznal, da st čuti iaivega, ker je prenašal komunistično literaturo. Priznal je, da je komunistični idealist. Radi lega pa ne more bili nihče obsojen. To je fant, ki mu jc Ireba dati dola i ti kruha, pa poleni nc bo segal po takih ilegalnih poslih. Sedanja družba nosi za La slučaj večji) od-govornost, kakor pa fant sam. Izjavil jc, tla je njegov klicni odsedel že sedem mesecev v preiskovalnem zaporu in lo je dovolj velika kazen zan;. Zalo naj ga sodišče oprosli,
Franjo Peršona je zagovarjal odvetnik Jcvgjc-njev-ič, ki je jc opisal ležke razmere, v kat rili je /ivel njegov klient. Prosil je sodišče, da a ne izžene v Italijo in ne obsodi.
Opoldne jc predsednik senata proce .aklje čil in se je nadaljeval ob pol 4 popoldne. .
Popoldne so govorili šc oslali zagovi чл; so pledirali za oprostilno razsodbo o .talih • žencev. Ob 6 zvečer jc predsednik nata dr. banj zaključil razpravo. Razsodba bo izrečena i 2. junija ub 11 dopoldne.
povratku pravico le do polovične vozne cene. Za
desego tegn popusta zadošča potrdilo zdravilišča (oléine) o najmanj 10dnevnem bivanju brez predložitve vozne; a listka, s katerim je zdraviliški sosl prispel v zdravilišče. Isto velja za goste, ki se vračajo z voznimi listki po četrtinski vozni ceni.
Enake popuste vsebuje železniška tarifa za po-■d Jadranskega morja in nekaterih drugih zdravi-fišč Izven Dravske banovine.
za otrohe-izletmke
Z odlokom Generalne direkcije državnih železnic je dovoljena pri izletniških in kopalnih vlakih, ki vozijo ob nedeljah in praznikih odnosno po posebni odredbi direkcije državnih železnic, za otroke m! dovršenega -t. lota do dovršenega 10. leta 75% popusta normalnih veznih cen. tako da plačajo ti otroci polovični vozni listek, ki jim velja zn brezplačen jiovnitek. Za ostale izletnike oziroma kopalce jo po tudi letos dovoljena samo polovična vozna cena. Ti popusti veljajo izključno za izletniške (kopalne) vlake. Iti so že v voznih redih kot taki označeni; le na povratku veljajo izjemno tudi za redno vlake, ako jo bil Izletniški vlak na povratku odpovedan. Ako ie v sobolo ali ponedeljek praznik, velja izletniški listek, kupljen v soboto, tudi zn povra-tek v nedeljo, oziroma ponedeljek.
Svetovna gospod, honletrvnca
Washington. 3!. maja. ž. .Ameriška delegacija za Hvelovmo gospodarsko konferenco je snoči Mo-pila na ladjo Président Rccsevell , ki je od plula v London. Delegacija ima s seboj obširno spomenico predsednika Roosevelta, ki vsebuje celotni program dala s stališča Amerike. V toj spomenici poudarja Rccsevelt, da je predvsem potrebno stabilizirali valute in /nižali carine.
Francoski proračun sprcfci
Pariz, 31. maja. ž. Franco.s loi Zbornica je davi 395 preti 1-17 glasovom sprejela pri tretjem či- . Iiiuju državni proračun, katerega izdatki znašajo ' iti miljard 457 milijonov frankov, dohodki pa '"> rtili.iurtl (i-15 milijcnov frankov. Deficit znaša ip- ! rej ;; milijarde Ш) milijonov frankov,
Âmerike se	z Rusi
Newyork. 31. maja. ž. Dopisnik Reuterjevega urada poroëa, da potekajo pogajanja med ameriško vkido in Sovjetsko Kurijo za izmenjavo blaga zelo ugodno. Y glavnem gre za izvoz ameriškega bcimbaža v Sovjeitslco Rusijo in uvoz mangana, brona in azbestu iz Sovjetske Rusije v Severno Ameriko.
Kemična vpzstwv®
Belgrad, 31, maja. \A. V nedeljo, dne 4. junija. na prvi dan binkošti, s(^ otvori v Belgradu pod predsedništvom Ilije šiunenkoviča, ministra /a trgovino in industrijo, prva razstava kemičnega in tehnološkega ude jstvovan ja v naši državi. I o jc prva razstava te vrste pri nas. Razstava se bo vršila na tehniški fakulteti v Belgradu, Kralja Uck andra 75. Obiskovalci imajo 50 odstotni popust na želcznicah: Pri odhodu kupijo cel vozni lisic!., s katerim se poleni brezplačno vrnejo, morajo pa dobili potrdilo od uprave liizstave, da o jo obiskali.
Prevzem (vrtlkc l'ollak-Iudus. V trgovinski re-!.;i.-';e:- je biki vpisana družba z o. r,; ïludus., tovarna usnja in asnjatih izdelkov v Ljubljani. Glavnica družbe znaša 350.000 Dinù (.a-eovedji str.: De-reani Pavel, ravnatelj v Ljubljani (imenovan ua predlog Mestne hranilnice ljubljanske) in na predlog e-ialih družabnikov Miroslav Urbr.-, trgovec in hišni pc.-estnik. Družabna pogodba jc splavljena tako, da mora biti vedno en poslovcrlja predlagan po Mestni hranilnici ijubljnski. Družbo mnra Ve-aHo odstopati tud! poslovodja, imenovan od Mestne hranilnice.
Konkurz razglašen o imovini Iv. Triglav . to\ ;■.' ■! ! k: i, (!. ■/.' o. z. v Kranju; prvi zbor upnikov C. ju; i ja. oglasiti se je do 1. julija, ugolo-vitveni narok (i, julija.
Poravnalno nr.i ie.nr.njo je uvedeno o Imovini Snoj Fronje in Snoj Terezij^, trgovk v Ljubljani, Prešernova ulica, iiapoik za r-klepnnje poravnave i. julija, zg);- - i!i se je do junija; nadalje o imovini !sa ,".u al: ■ ei. prokurii'.!it tv. S-'gU i drugi, Ljubljaa;!. n.'a: 1. julij in '21. Junij; nadalje o imovini HliliCdja Benedikta, ' -'i,i; a in pek, mo.' !r: • Toplicah pri Ztr.orju, roka: 1. julija in 24. junija.
01::. '. : a-ori. Orna Kaolin d. d. v Ljubljani 11. junl.'a ob Ц, Novolio.'. d- d. v Ljubljani, 11. junija,
' arcmeniba firme. (I. Oitiilinl, dr. z o. z., \io-sie. i i-cmrni naziv v Kemična tovorna Moste, dr. J z o. .
kvidacij::. Milko Tvan Hribar iu drug. Ljub-ljatr , aventura Jn komisijska dr. 7. o. ■/..
I. erenicm', • pri Slovenski banki. Na zadnjem občnem zboru banke :-o Izpadli i/, upravnega od-hera: Fran Ramovš, (dclja potekla), Držič' Ivan, dr. LajiaJnc aiko in Ihibirnik Mihael (ker so ponovno Izvolitev naklonili). Zaradi izpranem bo v po t i večine delnic so bili izvoljeni v upravni : vol : Jnnkole M'ro in Ing. škerlavaj Karel.
Vpisi v trgovinski register: Alojz Drofcuik uask l>. J0I011, hg. z mauuf., modnim iu konî. blagem, Celje; Ji rman & Co., dr. z o. z.. Ljubljana, Irgovlna z mot. vozili itd., plavalca 10.000 Din, pn-slovodkinja Jerman Vera; Slarlin, dr, z p. z.. Mala vas pri Jc/.-''!, glavni a Sj.(XK) Din, poslovodji Sluchly Kii in llršle Maks.
Borza
Dne 31. mala 1033.
Denar
V (ia.naîii.idiii promelu fo popusllll Amster-'. m. Berlin. P.-aga in 'J'rsl, liei/.prenjonjciii to . ;i tečaji Bruslja, Curjha in Pariza, Učvrstila ■ ta e London iu Newyork.
Av Irij-I.i iling jo bil zaključen v Ljubljani 111 8.80, v Z. , ebu po Н.&Ч5, v Belgradu pn jc notiral 8.725-8.75.
Grški boni .-o v Belgradu notirali 43.50 den.
tjjuhljiiiia. Amslcidtun 2311.79- 2383.15 Berlin .1 ;i'29.l,;s—1339.83, Bruselj 799.13-803.07, Curih 1108.35—1113,85, London 181.0-1—183.2-1, Newyork 177-193-4803.19, Pari/. 225.88-227, Prana 170.79 —171.05, Trst 297.40—289.80.
Promet na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 52.533 Din.
Curih. Pari/. 20.38, London 17.33, Newyork 131, Bruselj 72.10. Milan 20.8875, Madrid 44.20, \nislerdam '208.55. Beriir 119.81), Dunaj 73.20 (58.75), Stockholm 88.75, Oslo 87.75, Kopenhagen 77.25, Praga 15.-11, Varšava 58.05, Atene 2.93, Ca. i ki rad 2.50, Bukarešta 3.08.
Vrednostni papirji
Tendenca za državne papirje jc bila danes nekoliko fvrflejša in so se tečaji deloma učvrstili. Prometa danes na zagrebški borzi v državnih papirjih sploh ni bilo.
Ljubljana. 7% inv. pes. 42—43, agrarji 25 den.. vojna škoda 183—195. begi. obv. 31.75 deu„b8® Bler. pes. 32 den., 1% Bler. pos. 31.50 den. 7% pr-s. DHB 45 den.
Zagreb. Državni papirji; 7% Inv. pos. 42—13, agrarji 25 den.. vojna škoda 103—194. ti. 190 den., 0% begi. obv. 31.75-32.25, 89Ž Bler. pos. 3'2 den., 7% Bler. pos. 31.50—32.SO, 1% pos. fifffi -15 den. — Delnice: Narodna banka 8:::':i' den., Priv agrar. banka 212—215. I-1 -. 30 bi.. Trboveljska 175 bi.
Belgrad. Narodna banka 9850 den. (3800) Priv. agr. banka 215-217 (210, 215), 7% inv. pos. 12—14 (42), vojna škoda 193—194 (191), ii. 101 d„ • begi. obv. 82—82.25 (32, 31.80), 8% Bler. pos. 32.50—3-'- (32.50), I': I Bler. pos. 31-82.50 (81.50), 7% pos. DHB 45 den.
Dunaj. Po don .-,s a v ska-jad ra n. 57.25, Žjvdio (i8.25. Aussiger Cheimische ICO, Alpine 12.95, Tr-bovelis-ka 15.80, Prager Eiscn 194, Rima Muranv 19.40.	J
Žilni tr«r
Novi Sad. Pšenica bač. okol. Novi Sad, okolica Sombor, r bač., gorim«. 200—202.50, bač. potiska, bač. ladja Tisa 202.50—205, gorban. 197,60—Š», .-rein., bač. ladja Begej 200—202.50, koruza bač., srem. 02—04, junij, julij (;(i—08. slav. 65—07, ban. 00—03, Ostalo lieizpremenjeno. Tendenca neizpremenjena. .Promet: 51 vagonov.
Budimpešto. Tendenca slaba, za koruzo prijazna. Promet slab. Pšenica junij 12.05—12.22 zaključek 12.05—12.03. okt. 10.52—10.05. zukli 10 52 10.53, rž junij 0,10, okt. 7.06—7.27. zaklj.' 7 OS— 7.10, koruza julij 7.54—7.58. zaklj. 7.53—755 "••v 7.75—7,78, za kii. 7.73—7.75.	'
.	Pšenico maj 48.25. julij 44.625, dec.
oko/a, koruza maj 48,875, julij -1(1.25, sept 40 125 dec. 5L50, oves julij 20.25. rž julij 82.25, »epi (il 5'»'
\Vinnipog. Pšenica maj 00, julij 00.25, okt. 08,' dec. 08,25,
Živina
Mariboi-ski sejem 30. maja. Prignanih je bilo 0 koni. 8 bikov. 102 vola, 227 krav in U telet. Skupaj glav. Cene so bile; Debeli voli I k a živo trže 4-4.50 Din. poldcbeli voli 3-3.50, pleni:u-
g vall p 3.75.; m КШ	klav-ne
i, r!, 1 c , '	1'h-niensku krave 2.50 do
3.O0. arave za klobasarje 1.50-2, molzne kravo ,7, J kn'-vc 8—3,75, mlada živina 8-4. ie'plt1 1.....1 Bt«. Predenih jo bilo 223 kem.
Brobne vesti
IklgcntT, 51. maju. !. Napredovali so: na (lr/avnl M-ednji tehnični šoli v Ljubljani za profesorja Л pol. skup. ing, Rudolf Skočil-, za prolcsorja :, pol. skup. profesor Ribarič, /a proie so rji! 6, pol. skup. in vršilca dolžnosti ravnatelja državne moške obrtne šole v Mo-diiiju ing. Marjan Kuuip. zu profesorja 7, pol. skup, na_ dr/ivni trgovski akademiji v Mariboru Alojz Struna.
Zagreb, 51. meja. /. Danes so se vrnili v . iigieb udeleženci jubilejnega romanja v Rim. Iz Zagrelia so odpotovali vsak v svoj kraj. Obenem pripravljajo mladinsko križarsko romanje v Kini, Prijave se sprejemajo do 10. junija. Obenem s prijavo jc treba poslati prvi denar ->00 I )in.
Belgrad, 31, maja. VA. Na binkoštno ne-deljo priredi krajevni odbor Aerokluha kra-jevine Jugoslavije. »Noša krila« v Zagrebu 11,1 letališču Bnrongajit naeionnlni letalski miting,
Berlin. 51. maja. AA. Diines ima centralni odbor ccntrunia skupno z odborom centrumaške skupine v dr /avnem in pruskem dežclneni zlvoru K n pno sejo pod predsedni tvom Briininga. Nn se ji razpravlja jo o možnostih sodelovanja z vlado-