Leto LXIX
Štev. 135 a
/ Ljubljani, v torek, 10. junija I94I-XIX PoiMno Pi*t,no * gotovi m Cena 2 din - Prezzo L 0.60
Naročnina meieino 30 din, za inozemstvo 50 din — nedeljska izdaja celoletno % din, ra Inozemstvo 120 din. tek. rat, Ljubljana 10.650 za naročnino in 10.349 ca inserate. Podružn-s Jesenice, Kranj, Novo mesto.
Izključna pooblaščenca za oglaševanje italijanskega in tujega izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A, Milano.

VENEC
Izhaja vaak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po prainiku.
i Uredništvo In apraval Kopitarjeva 6, Ljubljana. | Redazione, Ammlnistrazionel Kopitarjeva 6, Lubiana. Telefon 4001—4005.
\bbonamenti: Mese
Din 30; Estero, me6e
Din 50; Edizione
domcnica, anno Din
96; Estero Din 120.
C. C. P.t Lubiana
10.650 per gli abbo-
aamenti; 10.349 per
le inserzioni.
Filiali: Jesenice,
Kranj, Novo mesto, a
= Concessionaria esclusiva per la pubblicita di provenienza italiana i	ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A., Milano.
Sv. oče sprejel v svečani avdienci Eksc. Graziolija in sosvet Ljubljanske pokrajine
Prav tako je sprejel slovensko delegacijo tajnik Fašistične stranke Minister Serena in guverner mesta Rima princ Colona
Rim, 9. junija 1941. Včerajšnji obsik pri Duceju je na vse člane sveta napravil najgloblji vtis. Njegove izjave so bile sprejete /. največjim priznanjem in navdušenjem. Danes v ponedeljek je slovensko delegacijo sprejel papež Pij XII. v slovesni avdijenci ob 9 dopoldne. Z avtomobili so se pripeljali na Damnsovo dvorišče in odšli po širokih stopnicah v papeževe prostore. Švicarji so delegaciji izkazali vojaški pozdrav, v dvoranah pred delovno sobo svetega očeta pa so jih pozdravili člani Garde dei nobilis prav tako z vojaškimi rastmi. Ceremoinal papeške hiše jo gospode popeljal v malo prisrčno dvorano pred samo papeževo knjižnico. Naslednji trenutek je že prišel sveti oče. Zbrani so vsi pokleknili v polkrogu, Eksc. Grazioli pa je vse predstavil svetemu očetu. Sveti oče je vse obšel in vsakemu dal roko in prstan sv. Petra v poljub. Nato so gospodje vstali, papež pn je iniel nanje sledeč nagovor v latinskem jezika'
Govor sv. očeta
»Srčno nas veseli, da vns moremo sprejeti v naši hiši, ko že poznamo vas in vaša mesta. Z veseljem se spominjamo, kako prijazno ste nas sprejeli na naši poti na Evhn-ristični kongres v Budimpešti. Za vse to se vam iz srca zahvaljujemo, iskreno vas po-
zdravi jamo, vas kot posameznike, tiste, ki jih zastopate, in vse prebivalstvo ljubljanske škofije. Ostanite trdni in goreči v veri in stanovitni v krščanskem življenju, lz srca vam podeljujemo apostolski blagoslov.«
Nato je sveti oče podelil papc.ški blagoslov, ki so ga kleče sprejeli, nakar je zopet odšel v svojo zasebno delovno sobo. Slovenska delegacija je bilo pri odhodu deležna vojaških časti Garde dei nobilis in Švicarjev kakor pri prihodu. Sprejem pri svetem očetu in njegova očetovska ljubeznivost je pri vseh zapustila najgloblji in trajen vtis.
Pri Tajniku stranke in rimskem županu
člani sveta so si še v naglici ogledali cerkev sv. Petra, nato pa so se odpeljali na ogled Mus-solinijevega trga (Foro Mussolini), ki je zamišljen kot središče telesne vzgoje za Fašistično mladino. Mnogo poslopij in drugih naprav, kakor veliko pokrito kopališče in dva stadiona sta že dovršena, še mnogo pa se zida, toda že sedaj dela relotna naprava veličasten vtis. Po ogledu Mussolinijevega trga je bila slovenska delegacija sprejeta pri ministru tajniku Fašistične stranke Eksc. Sereni, ki jo je sprejel na sedežu tajništva
Uradno poročilo št. 369
Letalsko in topniško delovanje
pri Tobruku
Hudi boji v Vzhodni Afriki
Rim, 9. junija, lp. Uradno poročilo št. 569 glavnega stana Italijanskih Vojnih Sil se glasi: Severna Afrika: Italijansko topništvo je bombardiralo dva parnika, ki sta plula v pristanišče Tobruk. Letala so z bombami zadela skladišča in naprave v utrjeni postojanki, sovražna oklopna vozila pn, ki so bila bombardirana, so bila uničena. Sovražnik je priletel nad Bcnghazi, Derno in Tripolis.
Vzhodna Afrika : Iludo se še razvija boj v pokrajini Galla in Sidamo. V pokrajini Gon-darja je opažati živahno delovanje sovražnega topništva, naše ga po uspešno tolče.
Catania. 9. junija, s. General nemškega letalskega zbora Geisler je poslal pi efektu naslednje pismo:
>Ko odhajamo s tega lepega otoka, od koder smo.šli v boj v tesnem in tovariškem sodelovanju z italijanskimi oddelki, čutim potrebo, da vam Ekscelenca izrazim najglobljo zahvalo za neutrud-ljiv in vneto vaše delo na korist naših oddelkov v vaši pokrajini.
Čeprav mi čas ne dopušča, da bi vam 6vojo izjavo izrekel tudi ustno, pa vendar upam, da ste prepričani, da smo vedno cenili vašo krepko podporo po vsej njeni važnosti in njenem bistvu.
Želimo vam in vsemu ljudstvu v pokrajini Cataniji, tako lepi in bogati pod vašim svetlim vodstvom, napredek in dobro srečo ter se bomo vedno s priznanjem in z ugodjem spominjalo časov, ki stno jih prebili tu.
Bardossy se je vrnil v Budimpešto
Pomembna izjava zastopniku madžarskega tiska
Budimpeita, 9. junija, lp. Preden je prišel v Budimpešto, je predsednik madžarske vlade v svojem posebnem vlaku sprejel urednika madžarske brzojavne agencije in mu podal naslednjo izjavo:
Vračam se s svojega potovanja v Italijo z najboljšimi vtisi. Srečen sem, da sem imel priliko občudovati od blizu veličastne stvaritve fašizma na klasičnih tleh v Italiji. Ugotovil sem s posebnim veseljem, da so mi bodisi uradni zastopniki, kakor tudi najbolj različni zastopniki prebivalstva izkazovali in prirejali spontane manifestacije prijateljstva in ljubezni. Prav dobro vem, da so te manifestacije veljale madžarskemu narodu, ki ga je Italija vedon smatrala za zvestega prijatelja in s katerim enako misli in čuti italijanski narod.
Moji pogovori z velikim Ducejem Italije so se od začetka do konca razvijali v popolni harmoniji in v konstruktivnem duhu pogodbe o trozvezi. Naša glavna naloga bo nadaljevati delo v tem duhu ih v tem smislu za srečo naše domovine in na korist novi Evropi.
Bardossyjeva zahvala Duceju
Rim, 9. junija, lp. Ob povratku na Madžarsko Je predsednik madžarske vlade Eksc. Bardossy poslal Duceju naslednjo brzojavko:
»Ko zapuščam vašo lepo domovino, me je zelo ganil topel sprejem in prisrčno prijateljstvo, ki Ete ga blagovolili izkazati in čutim globoko željo izraziti Vam, Ekscelenca, globoka čustva moje hvaležnosti za ta novi in prisrčni dokaz Vaših simpatij za mojo domovino. Zlasti sem vesel, da sem mogel stopiti v osebni stik z Vami in sem odločno prepričan, da bo ta novi sestanek, ki je potekel v okviru tradicionalnega prijateljstva in vzajemnega zaupanja, značilnega za odnose med Italijo in Madžarsko, zlasti koristen za naši dve državi.
Ko Vas prosim, da bi bili blagohotni tolmač moje ponižne vdanosti pri Nj. Vel. Kralju in Cesarju, Vam izražam svoje visoko spoštovanje.«
Budimpešta. 9. junija, lp. Madžarski minister za narodno obrambo general Karel Bartha je od-
potoval v Rim, kjer se bo sešel z voditelji italijanskih vojnih sil. Med odsotnostjo ga bo pri vodstvu poslov zastopal predsednik vlade de Bar-dossy.
Pogreb Viljema II.
Doorn, 9. junija, lp. S posebnim vlakom so semkaj dopotovali na pogreb bivšega cesarja Viljema II. prestolonaslednik, njegova soproga princesa Cecilija, sinovi Ludvik, Ferdinand in princesa Luiza, princ Henrik Pruski in princesa VValdemar, prav tako pa tudi drugi sorodniki pokojnika in zastopniki Bolgarije, Madžarske, mnogo generalov iz svetovne vojne, med njimi tudi stari maršal von Mackensen.
Doorn, 9. junija, lp. Pogreb bivšega cesarja ie bil danes dopoldne ob 11 uri. V Hitlerjevem imenu je bil položen venec ob mrtvaški oder. Med častnimi venci so se zlasti odlikovali venci vojske, mornarice in letalstva in venec generala Keitela.
strankinega, nedaleč od Mussolinijevega trga. Prav tam je tudi sedež mnogih mladinskih organizacij. Eksc. Grazioli je konsulto predstavil g. ministru, ki je imel nanjo daljši nagovor. Oh 12 pa je svetnike Ljubljanske province na Kapitalu sprejel rimski žtipnn Eksc. Princ Colanna. Pozdravil ga jc z lepim nagovorom župan dr. Adlešič, nakar mu je rimski župan prav tako odgovoril z daljšim pozdravom.
Svetniki se zvečer vračajo v Ljubljano. Vse dni svojega bivanja v Riniti so gg. svetniki imeli najlepše vreme in vedro nebo. Povsod so bili sprejeti z veliko pozornostjo in razumevanjem.
Dan Mornarice
V	torek, dne 10. junija bo vsa Italija slovesno proslavila Dan Mornarice, to je dan, ko bo hvaležno italijansko ljudstvo izkazalo čustva svoje hvaležnosti junaškim in vrlim poveljnikom, častnikom in članom posadk italijanske vojne mornarice, ki si je s tolikšno slavo ovenčala svoje zastave.
Kakor je bil ravno fašizem listi, ki je s svojo narodno revolucijo postavil temelje Velike Italije in njenega imperija, kakor je ravno fašizem znal zagotoviti vojnim silam vso njihovo moč in udarnost, tako je tudi italijanska mornarica v dobi fašizma dosegla svojo najvišjo stopnjo in poinen. Tako bodo danes s čustvi zanosa in veselja po vsej Italiji slavili Dan Mornarice na sedežih mornariških poveljstev s primernimi vojaškimi prireditvami. Zvezni tajniki, zvezni ravnatelji in ravnatelji fašističnih skupin, vse fašistične krajevne organizacije in mladinske zveze bodo v največji meri izkazale čast Kraljevi mornarici.
V	popoldanskih urah pa bodo skupine bojevnikov z mladinskimi oddelki na čelu, oddelki vse-učiliščne milice, v sprevodu odšli na grobove padlih junakov mornarice, kjer bodo primerno proslavili njegov spomin. V bolnišnicah in v okrevališčih pa bodo priredili predstave in druge zabavne prireditve.
Na ta način skuša ves narod vsaj v delni meri počastiti dela Kraljeve mornarice in podčrtati nicn velik delež pri zmagali italijanskega orožja, na katerih se gradi slava in moč velike Italije.
Aspri combattimenti neii'Africa
orientale
II Qunrtiere Generale delle Forze armate comunica:
NelPAfrica settentrionnle la nostra nr-tiglieria ha battuto due piroscafi che entravano nella rada di Tobruk.
L'aviazione ha colpito depositi e posizioni della piaz/.a, autoinez/.i nemici ccntrnti dni tiri dei nostri velivoli, sono stati distrutti.
11 nemico ha compiuto incursioni aeree su Bengnsi, Derna e Tripoli.
NelPAfrica orientale si combatte an-cora asprainante nei Galla e Sidnmo.
Nella zona di Gondar vivacc oltivifa delle artiglerie nemiche coutrobattute efficaccmente dalle nostre.	Stetani.
Berlino 9. Un appnrecchio da conihattimento tedesco ha attaccato la notte seorsa uu convoglio davnnti alle coste orientnli delPInghilterra af-fondnndo un vapore di 4 mila tonn. Ln nove ha ricevuto ima bombe in pieno n puppn ed e scom-parsa nelle acqne in poehi minuti. Un altro ap-parechio lia colpito e distrutto nello stesso convoglio una navc mercantilc di 3 milo tonn.
Izredno zanimanje v Nemčiji za današnjo sejo zbornice
Berlin, 9. junija, lp. Snoči so berlinski listi objavili pod velikimi naslovi poročila, da bo Italija v torek proslavila drugo obletnico vstopa v vojno in da se 1k> ta dan sešla na izredno sejo Fašistična zbornica. Na seji bo vlada podala izjavo.
»Frankfurter Zeitung« se vprašuje, če bo Duce povzel besedo. Kakor je ves italijanski narod z navdušenjem pozdravljal njegov govor pred enim letom, tako bi še bolj navdušeno tokrat italijansko ljudstvo pozdravljalo besedo. Mussolini bi lahko podal resnično ponosno poročilo. Poročilo bi lahko zajelo dosedanje uspehe in uspehe bodočnosti, ki bodo še večji. Ta obračun bi bil v največjo čast Italiji. Mussolini je bil že od prvega trenutka odločen stopiti v vojno na strani Nemčije. Kakor je sam poudaril, je samo izpopolnitev italijanskega oboroževanja zavlekla takojšnjo izvajanje določil o zavezništvu med Italijo in Nemčijo. Toda že v septembru 1939 je Italija samo s svojo navzočnostjo prisilila Francijo in An-
glijo, da sta morali izdati obsežne obramhne odredbe, kar je olajšalo načrte in naloge nemške strategije.
Berlin, 9. junija, lp. Vsi nemški dnevniki že danes pišejo o jutrišnji obletnici vstopa Italije v vojno in pri tem podčrtavajo junaška dejanja italijanske vojne. Ves čas je namreč prijateljski in zavezniški narod dajal dokaze svoje vere v skui> no zmago.
»Volkischer Beobaoliter« piše med drugim, da je ravno dne 5. junija, ko je nemško letalstvo prvič močno napadlo pristanišče v Aleksandriji, italijansko letalstvo poletelo nad Gibraltar in ga silovito napadlo. Vzhodni in zahodni temelji angleške oblasti na Sredozemskem morju so bili istočasno napadeni in angleški odpor prehaja že v obup. Ko se v Rimu pripravlja proslava prve obletnice vojne, se italijanski in nemški napad na angleški imperij razvija z vso silovitostjo v boju na življenje in smrt, ki naj odloči usedo vsega spopada.
Nemško vojno poročilo
Berlin, 9. junija, lp. Nemško vojno poročilo pravi med drugim:
Naše podmornice so potopile dve sovražni trgovski ladji s skupno tonažo 31.500 ton. V noči na 8. junij so skupine nemških letal izvedle nadaljni zelo težek napad na angleško pomorsko oporišče Aleksandrija. Vkljub močni obrambi so mnoge bombe zadele in uničile pristaniške naprave in doke. V mnogih napravah je izbruhnilo več velikih požarov.
V	angleškem vodovju so bojna letala potopila v zadnji noči dve trgovski ladji s skupno tonažo 7.000 ton ter napadla pristaniške naprave na jugovzhodni in vzhodni obali Anglije. Podnevi so uničila eno sovražno bojno letalo ter uspešno bombardirala eno skladišče surovin v južni Angliji-
V	severni Afriki so bile napadene s topniškim ognjeni angleške postojanke baterij, nemška in
Madžarski vojni minister v Rimu
Nove manifestacije prijateljstva med Madžarsko in Italijo
Rim, 9. junija, lp. Danes dopoldne je prišel v Rim madžarski vojni minister general Karol Bartha. Na postaji Termine so ga sprejeli načelnik generalnega stana, državni podtajniki ministrstev olioroženih sil, načelniki glavnega stana vojske in milice, guverner mesta Rima in druge zasebne in vojaške oblasti. Na postajo so prišli tudi zastopniki madžarskega poslaništva v Rimu.
Med svojim kratkim bivanjem v Rimu se Ik> zastopnik prijateljskega naroda med drugim pogovarjal tudi z vodilnimi osebnostmi naših oboroženih sil. Že dopoldne, potem ko se je vpisal
v dvorne knjige na Kvirinalu in ko je izkazal vdano čast na grobovih na Panteonu in na Cam-pidogliu, je general Bartha že obiskal načelnika glavnega stana in načelnike štabov voiske in milice. Danes bo še obiskal državne podtajnike v ministrstvih oliorožene sile.
Vsi njegovi razgovori so potekali v ozračju prisrčnega prijateljstva. Na postaji in povsod drugod so madžarskemu vojnemu ministru izkazali vojaške časti. Prebivalstvo mest« Rima pa mu je povsod prirejalo navdušene manifestacij*
italijanska letala pa so zelo uspešno napadla utrdbe in protiletalske postojanke pri Tobruku.
V	pretekli noči je preletel sovražnik s slabimi silami jugozahodno Nemčijo. Med civilnim prebivalstvom je bilo nekaj mrtvili in več ranjenih. Vojaške ali gospodarske škode ni bilo. Požari na mnogih stanovanjskih poslopjih so bili hitro po-gašeni.
V	času od 4. do 8. junija je izgubil sovražnik deset letal. Od teh jih je bilo uničenih osem v zračnih bojih, dve pa so sestrelili čolni naše obalne straže. V istem času znaša naša izguba devet letal.
Poročilo navaja nato poveljnike in imena t.islih padalcev, ki so se s svojim pogumom in junaštvom odlikovali v bojih za Kreto.
Portugalska bo branila svojo posest na Atlantiku
Lizbona, 9. junija, lp. Portugalski tisk odgovarja pisanju ameriških listov zaradi položaja portugalskih otokov na Atlantiku. Listi ostro zavračajo politiko ameriške vlade.
»Voz« objavlja uvodnik o tem, da je Amerika že v preteklosti hotela prisvojiti si Azorske otoke. Dnevnik razkrinkuje ameriški imperijali-zem. ki se polašča tuje lastnine, pri tem pa se izgovarja, da skrbi samo za varnost ameriškega kontinenta. Delovanje židovstva v Ameriki jo zelo protisocijalno, ameriška kritika pa je pod vplivom masonerije. Že papež Leon XIII. je izjavil, da ameriški katolicizem ni ravno v najboljšem položaju o Združenih državah. Danes pa ameriške Združene države zahtevajo od Portugalske Azorske otoke, dasi nimajo do tega nobene pravice. Portugalska pa bo soveda branila te svojo otoke.
Prof. Umberto Urbani i
Francesco Prešeren -il Petrarca sloveno
Discorso alla Radio Lubiana.
Piazza della Madonna — il Marijin trg degli SJoveni — e la piazza pili simpatica di Lubiana. L irregolare poligono, in cui sbocca la vasta Miklošičeva cesta (corso Miklošič), attraversato dalla Prešernova ulica (via Prešeren), che con le vetture tranviarie corre verso la classica fontana dello scultore italiano Francesco Robba, scavalcando i ponti, gettati sulla Ljubljanica, attrae ogni sera' dopo le ore 20 numerose folle di gente che vanno ad occupare i marciapiedi I gruppi piu fitli si pi-giano sulla gradinata che scende nella piazza da-vanti al portone della chiesa dei Francescani e in-torno al monumento del piti grande poeta sloveno, Francesco Prešeren, lasciando a atento passare la banda del primo Regg. dei Granatieri di Sardegna, che oltre i ponti arrivano a passo di marcia e vanno a fermarsi davanti al monumento del poeta di »Giulia Primicova«.
Lo sfondo, verso il quale va serpeggiando la Ljubljanica, 6 dominato dalle cime cupoazzurre del Krim; il blocco di čase che si profilano al di la dei ponti e sormontato dallo storico castello, sorto verso la meti del 6. secolo sulle rovine della cit-tadella romana.
Le note patetiche del »Po jezeru bliz' Triglava (Sul lago presso il Tricorno) fanno rivivere davanti agli occhi i paesaggi pittoreschi della pic-cola patria slovena; le maestose arie del Verdi trasportano Ie fantasie nelle terre sognate della grande patria italiana.
La banda dei Granatieri ha conferito una nuo-va attrattiva alla piazza della Madonna che con il suo monumento al poeta Prešeren 6 diventata il simbolo piu eloquente di quella ideale armonia che leghera sempre piu un piccolo popolo che sente profondamente la poesia, la pittura e la mu-sica alla terra di Dante, di Raifaello e di Verdi.
Non i possibile immaginare il popolo e la terra slovena senza pensare al principe dei poeti slo-veni, nato nel 1800 a Vrba, nella pianura del pitto-resco lago di Bled, attraversata dalla Sava e chiusa tra le Karavanke ž le Alpi Giulie. Ma nemmeno possibile immaginare Francesco Prešeren senza pensare alfltalia. La riforma luterana, divulgata nella Slovenia dal traduttore della Sacra Scrittura, Primož Trubar e dai suoi discepoli, nella seconda meta del Cinquecento, non meno che la controri-forma circoscrissero Ia letteratura slovena nel campo religioso, Questo stato di cose durd fino al tempo dellenciclopedista e mecenate delle let-tere slovene, barone Žiga Zois, e di Valentino Vodnik, che con la sua ILLIRIA RISORTA inneggio a Napoleone e che Iu il solo predecessore del Prešeren, degno del nome di poeta.
Di capitale importanza per lo sviluppo delle lettere slovene furono il romanticismo, che fece echeggiare i canti nazionali slavi in tutta l'Eu-ropa, e il celebre poliglotta sloveno Matteo Ciop, 1'anima gemella del Prešeren, il quale pianse per tutta la vita la fine prematura deH'amico, anne-gatto tragicamente nella Sava, nel 1835. Nessuno in-flul sull'axte del Prešeren piu del Ciop, che alla conoscenza di tutte le lingue antiche e moderne accoppiava la piu vasta conoscenza di tutte le letterature d'Europa. Gia nel 1818, il Ciop aveva raccomandato agli Sloveni di usare la motrica italiana e spagnola e piu tardi aveva lodato i so-netti, le terzine, le romanze e le ballate del Prešeren.
Gli Sloveni studiavano allora in gran parte in Italia: a Padova, a Pavia, a Milano. Giovanni Ciop, fratello del filologo, aveva studiato a Milano filo-sofia e aveva tradotto in 6loveno il canto del conte Ugolino. Anehe i pittori e i musicisti sloveni, dopo aver studiato a Vienna, andavano a perfezionarsi in Italia. I 2.000 disegni e abbozzi del pittore aceademico Kavčič, sono frutto dei suoi studi di Raffaelo, di Tiziano e della mitologia e storia romana. Francesco Prešeren, dopo aver frequentato a Lubiana l'»Ecoles primaires« e poi il ginnasio e il liceo, ando a Vienna a studiar legge, ma i poeti greci c latini e i classici italiani furono la sua passione Costrelto a fare 1'istrut-tore in un collegio protestante, fu licenziato su due piedi dal direttore puritano che lo aveva sorpreso un giorno mentre leggeva il Decamerone. Ritornato a Lubiana, il povero poeta riusci appe-
na tre anni prima della morte ad ottenere un pošto di avvocato. Ma la miseria, che lo condan-n6 a vivacchiare.
Concorse ad arricchire la poesia slovena e la letteratura mondiale. In un ambiente diverso, il poeta della donna, della patria e deH'umanita, sarebbe divenuto subito 1'idolo di tutto il popolo. Un novello Puškin, un novello Foscolo, un p6 leopardino, aveva fatto sentire la voce di un ge-nuino poeta che non era un puro classičista ni un puro romantico. Se appena quam vent'anni dopo la morte fu rivelato del poeta Stritar e fu compreso piu chea 1 suo tempo, una buona parte della sua produzione poetica sarž compresa finehe l'amore tormentera i cuori umani.
Ritengo superfluo ricercare nel canzoniere del Prešeren 1'influenza del Petrarca, cosi bene analizzata dal prof. Arturo Cronia jn »Rosa c.enti-foglia« del poeta cčco Čelakovski. Nel poeta sloveno, che ama i confronti tra il Petrarca e »e stesso, ha mantenuto sempre la propria indipen-denza anehe quando ha tentato di rifare moderna-mente motivi gii trattati dal poeta di Laura e da tutti i poeti d'amore. Non mi sembra quindi ap-propriata l'antonomasia di Petrarca per il poeta di Giulia, la figura femminile piu bella e piu per-letta di tutta la lirica slovena.
Fra i canti dedicati a Madonna Giulia, pri-meggiano i 15 sonetti a catena, preceduti da un prologo in cui il poeta ricorda il sabato santo del 1833, quando, entrato nel tempio di Dio, fu colpito dalla fiamma di due occhi che gli acce-sero il cuore per sempre. Nei suoi sonetti Prešeren rievoca anehe 1'infelice Torquato Tasso e le sue lodi in onore di Eleonora d'Este. La bocca di Torquato non parlavt. d'amore, ma 1'amore, non sorretto dalla speranza che gli aveva offuscato
1'aurora giovanile, trapelava dai suoi canti. 11 poeta sloveno amareggiato dal timore di non con* quistare il cuore della donna amata, i tormentato anehe dal pensiero che gli Sloveni non amino ab-bastanza la patria. Peroi6 il poeta vorrebbe eter-nare il suo nome e quello della sua donna nelle dolci canzoni nazionali e ridestare il suo popolo e vederlo felice come nei giorni lontani della «ua infanzia. Nel suoi sonetti il Prešeren celebra anehe la missione del poeta, cui la storia insegno che nessuna forza umana pud ammansare 1'umaniti belluina quando tace la voce divina del figlio di Apollo e di Clio, perchč le voci, palpitanti dalla cetra d'Orfeo, sono canto e poema. amore e gloria, arte e bellezza, progresso e civiltš.
II serto, proiumato di bellezza Iresca, di can-dore e di mistero come le vesti di sposa novella, inetema nel suo magistrale acrostico il nome di Giulia Primicova, la giovine sorella di Laura. Ma l'amore del Prešeren non £ stato, come voleva lo Stritar, una finzione poetica, simboleggiante 1'aspi-razione delTanima allideale irraggiungibile. Quei canti sinceri e ardenti non potevano nascere che dali' amore infiammato di donna vivente.
Per dare una pallida idea della grandezza del poeta sloveno, bisognerebbe accennare ad una delle sue canzoni pili popolari, »La luna splende« (Luna sije), bellissima poesia che si comprende anehe non conoscendo la lingua slovena; basta sentirla cantare, tra il canto degli usignoli, nelle notti azzurre dargento, nei boschetti che circon-dano il lago di Bled. II canto del Prešeren, compreso da tutti coloro, che amarono, sara compreso anehe da tutti coloro che invano hanno in-vocato le stelle e non hanno provato nel mondo un solo cuore ch« abbia loro risposto con un solo sospiro.
Nei canti del Prešeren, ammirevoli per il culto della forma e per l'amore delle bellezze della matura, si sentono i sospiri e i fremiti di creature viventi che si confondono in una sublime divina e umana armonia con il cuore e l'anima dell'u-niverso.
La voce soave del poeta Francesco Prešeren, annunciante il nome di Giulia, risuonera per sempre da oriente ad occidente e varcherži le fron-tiere del piccolo mondo slovene per echeggiare nei secoli insieme ai nomi di Delia, di Corinna, di Cinzia e di Laura,

Obsežen napad nemških letal na Aleksandrijo
Napad je trajal več ur in napravil ogromno škodo
Berlin, 9. junija, lp. Predvčerajšnjim ponqči je Aleksandrija doživela svoj drugi hud napad. Poročila, ki prihajajo, pravijo, da je bila prizade-jana škoda nadvse velika. Bombe so predvsem zadele naprave v vojaškem pristanišču in cilje, ki so važni za vojno.
Berlin, 9. junija, lp. V zvezi z letalskim napadom na pristanišče v Aleksandriji so se izvedele še naslednje podrobnosti:
Napad je veljal predvsem orožarnam in skladiščem, kjer je povsod bila prizadejana velika škoda. Močnejši udarci so se raztezali na zahodni del pristanišča, kjer so letala metala bombe velike vrste. Obsežni požari so dokazali uspešnost napada. Velika bomba je popolnoma razrušila tehnične delavnice. Vsa nemška letala so se nepoškodovana vrnila na svoje oporišče.
Rim, 9. junija, lp. V zvezi z drugim napadom nemškega letalstva na Aleksandrijo objavlja angleška agencija, da so nemška letala bombardirala Aleksandrijo vso noč. Nemška letala so priletela zelo nizko in so zmetala cel dež bomb razne vrste. Zlasti na vojaških napravah jo škoda velika. Prav tako je bilo delovanje nemškega letalstva najbolj razsežno nad pristaniščem, kjer je mnogo najvažnejših naprav in kjer so zasidrane številne angleške ladje.
Položaj v Egiptu se zapleta
Lizbona, 9. junija, lp. Iz Kaira poročajo, da se položaj v Egiptu vedno bolj zapleta. Stranka vafdistov je končno odklonila sodelovanje v vladi. Stranka zahteva, da naj angleške oblasti dovolijo nove volitve.
Hrvatska si postavlja socialne temelje
Zagreb, 9. junija, lp. V nedeljo so bila na Hrvatskem številna zborovanja, na katerih so govorili voditelji vstašev in pa ministri.
Med drugimi je govoril tudi minister za pro-sveto dr. Budak, ki je podal načrt socialnega dela v novi hrvatski državi. Poudaril je, da morajo delavci lagodno živeti in vlada bo storila vse, da bodo Hrvatje dobili dovolj donosnega dela. Minister je še izjavil, da bo Hrvatska večno hvaležna Nemčiji in Italiji, ki sta omogočili uresničenje narodne neodvisnosti.
Na enem zborovanju je govoril tudi ravnatelj »Novega lista«, ki je v svojem govoru silno obsojal politiko dr. Mačka in njegove skupine, kajti dr. Maček je bil tisti, ki je hotel hrvatsko ljudstvo pognati v vojno proti Italiji in Nemčiji. Prav
Nov železniški vozni red
O polnoči med sredo in četrtkom dne 11. na 12. junija t. 1. se uveljavi na progi Ljubljana-Postojna in Ljubljana — Vrhnika novi vozni red.
tega časa		dalje vozijo dnevno		redno na progi Ljubljana—Borovnica					viadukt si	
št	630 b	odhod iz Ljubljane		ob	6.05,	prihod k viaduktu			ob	6.54,
»	632 b	» »	»	»	11.40,	»	»	»	»	12.29,
»	634 b	» »	»	»	18.25,	»	»		»	19.14,
»	631 b	odhod od viadukta		»	6.57,	prihod	v	Ljubljano	»	7.30,
»	633 b	» »	»	»	12.32,	»	»	»	»	13.05,
»	635 b	» »	»	»	19.17,	»	»	»	»	19.49.
		Na	progi Logatec—		-Postojna	vozijo	sledeči vlaki:			
Št.	612 a	odhod iz Logatca		ob	7.24,	prihod	v	Postojno	ob	8.07,
»	614 a	» »	»	»	9.10,	»	»	»	»	9.50,
*	616 a	» »	»	»	12.05,	»	»	»	»	12.45,
»	618 a	» »	»	»	13.20,	»	»	»	. »	14.00,
»	620 a	» »	»	»	15.30,	»	»	»	»	16.10,
»	622 a	» »	»	»	18.39,	»	»	»	»	19.20,
»	624 a	» »	»	»	20.30,	»	»	»	»	21.10,
»	611 a	odhod iz	Postojne	»	5.15,	prihod	v	Logatec	»	5.55,
»	613 a	» »	»	»	7.10,	»	»	»	»	7.48,
»	615 a	» »	»	»	9.57,	»	»	»	»	10.34,
»	617 a	» »	»	»	11.22,	»	»	»	»	11.59,
»	619 a	» »	»	»	13.17,	»	»	»	»	14.01,
»	621 a	» »	»	»	16.20,	»	»	»	»	17.00,
»	623 a	» »	»	»	18.20,	»	»	»	»	19.01.
		Na	progi Ljubliana-		-Vrhnika	vozijo	sledeči vlaki:			
št.	8030	odhod iz	Ljubljane	ob	5.55,	prihod	v	Vrhniko trg	ob	6.30,
»	8032	» »	»	»	7.50,	»	»	»		8.25,
»	8034	» »	»	»	10.25,	»	»	»	»	11.00,
»	8036	» »	»	»	12.00,	»	»	»	»	12.35,
»	8038	» »	»	»	14.00,	»	»	»	»	14.35,
»	8040	» »	»	»	17.10,	»	»	»	»	17.45,
»	8042	» »	»	»	19.10,	»	»	»	»	19.45,
»	8031	odhod iz	Vrhnike trg	»	6.39,	prihod	v	Ljubljano	•	7.15,
»	8033	» »	»	»	8.34,		»	»	»	9.10,
»	8035	» »	»	»	11.09,	»	»	»	»	11.45,
»	8037	» »	»	»	12.44,	»	»	»	»	13.20,
»	8039	» »		»	14.44,	»	»	»	»	15.20,
»	8041	» »	»	»	17.54,	»	»	»	»	18.30,
»	8043	» »	»	»	19.54,	»	»	»	»	20.30,
V« v!»k! prog« Ljubljana—Vrhnika trg imajo s Vrhnike trgi avtobusna vlak« prog« Logatec—Poatojna ia obratno.
svežo za Logatec na
tako se je dr. Maček bojeval proti poglavniku in vsem tistim, ki so stremeli za popolno neodvisnostjo hrvatskega naroda. Vsega zla za Hrvate je kriv dr. Maček in njegova skupina, ki je bila kupljena od Srbov in Angležev.
Paveličeva zahvala Hitlerju
Berlin, 9. junija, lp. Predsednik Hrvatske vlade dr. Ante Pavelič je poslal prisrčno brzojavko Hitlerju, ko je zapuščal nemško ozemlje. Šlično brzojavko je dr. Pavelič poslal tudi nemškemu zunanjemu ministru von Ribbentroppu.
Zagreb, 9. junija, lp. »Novi liste objavlja nekatere izjave kapitana Kesa, ki se je vrnil iz Italije, kamor je bil poslan, da bi uredil vprašanje povratka hrvatskih vojnih ujetnikov. Častnik se je z najprisrčnejšimi besedami izrazil o postopanju italijanskih vojaških oblasti, katere so vse storile, da bi kar najbolj enostavno in hitro uredile vprašanje povratka ujetnikov domov. Prav tako je izjavil, da je bilo postopanje z njimi v Italiji tako dobro, kakor si je to sploh mogoče zamisliti.
Zagreb, 9. junija, lp. Dnevniki še obširno pišejo o Paveličevem potovanju v Nemčijo iu izražajo veliko zadovoljstvo zaradi tega, da je bila urejena hrvatska meja proti Srbiji. »Hrvatski narod« piše, da ta ureditev ni v skladu samo z zgodovinskimi težnjami hrvatskega naroda, ampak je tudi zemljepisna potreba dveh sosednih držav čisto v smislu temeljnih načel pravičnosti in politične modrosti.
»Novi list« piše, da hrvatski -narod nikdar ne bo pozabil, koliko dolguje Benito Mussoliniju in Adolfu Hitlerju in ta dolg bo za večne čase ohranjen bodočim rodovom.
Pregled Izgub v maju
Rim, 9, junija. Ip. Glavni stan italijanskih vojnih sil objavlja listo ugotovljenih izgub v mesecu maju, ki niso obsežene v prejšnjih listah.
Na grškem, albanskem in jugoslovanskem bojišču: mrtvih 1430, od tega 4 Albanci, ranjenih 4.123, izginolih 223.
Bojišče na Julijskih Alpah: 14 mrtvih, ranjenih 24.
Severna Afrika: mrtvih 329, ranjenih 752, izginolih 23.919.
Vzhodna Afrika: mrtvih 58, ranjenih 77, izginolih 2.354.
Mornarica: mrtvih 38, ranjenih 187, izginolih 303.
Letalstvo: mrtvih 79, ranjenih 41, izginolih 493.
Dve tretjini Smedereva — zleteli v zrak
Budimpešta, 9. junija. Ip. »Nemzety Ujzedek« poroča, da je mesto Smederevo pri Belgradu doletela strašna nesreča. Velika količina streliva in orožja, ter eksplozivnih sredstev je bila nabrana v trdnjavi mesta ter je iz neznanih razlogov zletela v zrak. Eksplozija je popolnoma uničib grad in dve tretjini mesta. Prizadeti so - -'cli mesta med gradom ia želižmško postajo, eieviio žrtev sega v tisoče
V torek, 10. junija. Ob prvi obletnici vstopa Italije v vojno, morajo vsa javna poslopja izobesiti državne zastave. _______
Uradni razglasi
Omejitev porabe sveiega govejega in svinjskega mesa
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajin,, glede nn uredbo (o varčevanju z živili) z dn« 23. avgusta 1940 in
smatrajoč za potrebno, da se spremenijo določbe o omejitvi porabe svežega govejega in svinjskega mesa,
odreja:
Člen 1. Sveže goveje in svinjsko meso se sme prodajati saino ob sobotah, nedeljah in ponedeljkih.
Za bolnišnice pa je dovoljeno dobavljati te vrste meso tudi ob drugih dnevih v tednu po predhodni odobritvi Prehranjevalnega zavoda (Prevoda) za Ljubljansko pokrajino.
Člen 2. Restavracije, gostilne, krčme in drugi taki javni obrati smejo oddajati jedila, pripravljena z mesom iz člena 1„ snmo ob sobotdli, nedeljah in ponedeljkih. Noben obrok ne sme obsegati več ko eno mesno jed v teži največ 150 g; ta teža se nanaša na sveže meso (brez kosti).
Člen 3. Določbe prednjih členov se ne uporabljajo na goveje in svinjsko notrino (možgane, jezik, pljuča, srce, jetra, ledvice; vampe, vranico itd.).
Člen 4. Kršitelji te naredbe se kaznujejo denarno s 3000 do 15.000 dinarji, v hujših primerih pa z zaporom do treh mesecev in z odvzemom obrtne pravice.
Člen 5. Razveljavljajo se vse določbe, nasprotujoče tej naredbi, ki stopi v veljavo z dnem objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino.
Ljubljana dne 6. junija 1941-XIX.
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli
Limitazioni al consumo delle carni fresehe bovine e suine
L'Alto Commissario per la provincia di Lubiana,
visto il decreto 23 agosto 1940-XVIII, ritenuta 1'urgente necessita di rivedere le norme liinitative del consumo delle carni fresehe bovine e suine,
o r d i n a :
Art. t. La vendita delle carni fresehe bovine e suine e permessa soltanto nei giorni di sabato, domenica e lunedi.
La fornitura delle carni suddette agli ospe-dali anehe in altri giorni della settimana e con-sentita previa autorizzazione delPEnte per l'ali-mentazione della provincia di Lubiana.
Art. 2. I ristoranti, trattorie, osterie ed altri esercizi puhlici similari potranno servire pie-tanze preparate con le carni di cui alParticolo 1 soltanto nei giorni cli sabato, domenica e lnnedi. Ogni-pasto non potrft comprcndere piu di Un piatto di carne di gr. 150 al massimo, riferiti a carne fresca (eseluso Posso).
Art. 3. Le dlsposizioni degli articoli prece-denti noji si applicano alle fratteglie bovine e suine (cervella, lingua, polntone, cuore, fegato, reni, trippa, milza, ecc.).
Art. 4. I contravventori alla presente ordinati za saranno puniti con Pammenda da 3.000 a 15.000 dinari e, nei časi piu gravi, con 1'arresto fino a 3 mesi e con la revoca della licenza di esercizio.
Art. 5. Sono nbrogale tutte le disposizioni contrarie alla presente ordinanza che entra in vigore dalla dnta della sua pubblicazione nel Bollettino Ufficiale per la provincia di Lubiana. Lubiana, 6. giugno 1941-XIX.
L'Alto Commissario per la provincia di Lubiana: Emilio Grazioli
Predpisi o zatemnitvi
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino na podlagi banske naredbe o zatemnitvi z dne 18. maja 1940, objavljene v Službenem listu št. 234/42,
odreja:
Člen 1. Nočni čas, za katerega veljajo odredbe o zatemnitvi, je določen z naredbo Visokega komisarja.
Člen 2. Prekrški odredb naredbe z dne 18. maja 1940, ki bi ne bili huje kaznivo dejanje, se kaznujejo denarno s 100 do 5000 dinarji, v hujših primerih pa z zaporom od 5 dni do 2 mesecev.
Prav tako se kaznujejo tudi tisti, ki bi zatemnitev ovirali ali preprečevali.
Člen 3. Do nove odredbe se morajo upoštevati predpisi o zatemnitvi v časn od 22.30 do 4.jO ure.
Člen 4. Ta nnredba stopi v veljavo z dnem 9. junija 1941-XIX.
Ljubljana 6. junija 1941-XIX.
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli
Prescrizioni sulloscuramento
L'Alto Commissario per la provincia di Lubiana,
vista Pordinanza banovinale suIPoscnramen-;?„t!e.1 ,18 niaggio 1940, pubblicata nel Bollettino Ufficiale n. 234/42,
o r d I n a :
Art. 1. Le ore notturne, durante le quali de-vono essere osservate le disposizioni sulPoscu-rnmento, sono stabilite con Pordinanza delPAlto Coni missnno.
Art. 2. Le infrazioni alle disposizioni delPor-dinanza 18 maggio 1940, qualora non costituisco-
1° T P'" Rr"ve r,™to sono Pnnite con Tammen-cla da 100 a 5000 dinari e, nei časi piti gravi, con 1 arresto da 5 giorni a 2 mesi.
Alle stesse pene sono soggetti coloro cheosta-eolfno o mipediscnno Poscummento.
Art. 3. Fino n nuovc disposizioni le norme stili oscuramento devofio essere osservate da ore 22.30 fino le ore 4.30.
Art. 4. La presente ordinanza entra in vigore il 9 giugno 1941-XIX.
Lubiana, 6 giugno 1941-XIX-
L'Alto Commissario per ia provincia di LubianM Emilio Gcaziali
žična železnica na Sv. Goro
V »Slovencu« smo že večkrat poročali o Žični železnici, ki te dvigne iz Soške doline v nekaj minutah na Sv. goro k Marijinemu svetišču. Danes prinašamo sliko te zanimive naprave, ki ima zaradi odličnosti kraja in lepote okolja le malo sovrstnic v svetu.
Odhodna postaja te vzpenjače, ki jo deloma vidite na levi strani slike, je na levem breguSoče ob veliki državni cesti, ki pelje iz Gorice po prekrasni Soški dolini proti severu. V bližini se boči preko Soče sloviti železniški most, .katerega tudi lepo vidite na sliki. Dohodna postaja je tik grebena v bližini svetogorskega Marijinega doma.
Vzpenjača je pričela obratovati 13. avgusta 1940. Slovesni otvoritvi je prisostvoval prometni minister Host-Venturi, Blagoslovil jo je goriški nadškof Margotti.
Po temeljitih predpripravah in natančnem pre-študiranju terena in po podrobnih načrtih so se gradbena dela začela v marcu 1. 1988. Pomanjkanje materiala in raznih dragocenih potrebščin je povzročilo precejšnjo zamudo, vendar je energično podjetje končno le zmagalo vse ovire in prevedlo v avgustu 1. 1940 delo do zaključka. Gradbeni stroški so znašali 1 milijon 800 tisoč lir.
Vzpenjača je jela koj po otvoritvi živahno obratovati. Mnogi črnogledci so zmajevali z glavo in napovedovali napravi kratko življenje, daleko-vidnega vodstva pa niso oplašili. Že v prvem voznem redu je bilo določenih prilično deset dnevnih voženj v obeh smereh in kmalu se je izkazalo, da je bila kalkulacija pravilna. Obisk je naraščal z dneva v dan in se je ob nedeljah in praznikih spremenil v pravcati naval. Od otvoritve v avgustu do 8. dec. je prevozila vzpenjača okrog 50 tisoč oseb. Od 8. dec. 1940 do 8. marca 1941 je obrat počival. Izvršiti je bilo treba nekaj popravil in izpopolnitev. Od 8. marca pa železnica zopet redno obratuje po voznem redu, ki določa dnevno 12 voženj. Na vrhu pristane vzpenjača vsak dan ob 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 20. Prevoz izvedeta dva elegantna vozička lz lahkega aluminija, ki odhajata hkrati iz obeh postaj in se prilično v sredini sre-
■ i11 n i.. 111.....................iv^^m1^	-w <i m* m m......>• ■
f' v
čata. — Iz Gorice vozi do vzpenjače avtobus, ki odhaja s Travnika (Piazza Vittoria), kjer je njegova izhodna točka, prilično četrt ure pred zgoraj navedeno uro.
Lastnik vzpenjače je anonimna družba »Sve-togorska vzpenjača«. Zamisel se je rodila v glavi dveh podjetnih inženirjev: inž. Ribija in inž. Pa-pisa, načrte izdelal in napravo zgradil pa je inženir Gnadlinger iz Bočna na Južnem Tirolskem.
II. nastop SK Planine
70 atletov na startu
Lep uspeli — Zmaga Koširja — Atleti se se ie opredelili
Ljubljana, 8. junija, agilna SK Planina je priredila danes svoj drugi letošnji lahkoatletski nastop in sicer tokrat za juniorje. Še bolj kakor prvi, je bil današnji nastop prepričevalen dokaz, da je slovenska lahka atletika na dobri poti. 70 atletov na štartu, to je bilo za Ljubljano v prejšnjih časih veliko, danes, ko je slovenski šport tako okrnjen, pa je nad vse častno. Pa ne samo število nastopajočih, temveč tudi doseženi uspehi so izredni. Poudarjamo samo krasen uspeh Zmaga Koširja na 2000 metrov: za šest sekund je izboljšal čas nekdanjega jugoslovanskega rekorda. Prav nič ne dvomimo, da bodo letos padli v Ljubljani še drugi precejšnji državni rekordi in da bodo uspehi naših atletov začeil vzbujati pozornost.
Z veliko radovednostjo in pozornostjo. }e pričakovala naša športna javnost današnji nastop. Sklep Slovenske lahkoatletske zveze je omogočil atletom do 15. junija prosto izbiro klubov ter svoboden prestop brez karenčne dobe. Sklep je bil pravomočen že za današnji dan, velikih izpre-memb pa ni bilo, če izvzamemo prestop« iz Ilirije v Hermes.
Rezultati tekmovanja so naslednji: 800 m omladinci: 1. Potočnik (PL) 2:10,3, 2. Magušar (l) 2:12.4, 3. Kraner J. (H) 2:22.4;
300 m juniorji: 1. Novak (I) 40.2, 2. Mramor (I) 42.0, 3. Gerkič (H) 42.4;
1000 m jun. B in C: 1. Jovan (PI) 2:54.8, 2. Megušar II (I) 3:03.2;
met diska omladinci: 1. Merala R. (PI) 33.73, 2. Kuk A. (PI) 30.74, 3. Kompare (PI) 30.13;
met kopja jun. C: 1. Trček (1) 49.25, 2. Urban-čič (PI) 41.20, 3. Gorkič (H) 39.65;
met krogle jun. C: 1. Kompare (PI) 12.72, 2. Merala M. (PI) 12.39, 3. Urbančič (PI) 12.34;
tek na 200 m zapreke: 1. Lušickv (PI) 28.5, 2. Mal« (H) 29.0, 3. Polak (H) 29.3;
skok v višino |un. C: 1. Dolgan (H) 155 cm, 2. Doganoc (PI) 155, 3. Merala M. (PI) 150;
skok v višino omladinci: 1. Pfeifer (I) 160, 2. Omahen (PI) 160, 3. Mihelčič (PI) 155;
tek na 80 m finale jun. C in B: 1. Zupančič (H) 9.6, 2. Bratož (PI) 9.7, 3. Jager (I) 9.8;
tek aa 2000 m: 1. Košir (PI) 5:42.4 (6 sekund boljšii od prejšnjega jugosl. rekorda).
skok s palico: 1. Bratovž (H) 320 cm, 2. Glavič (H) 300 cm, 3. Janež (PI) 290 cm; troskok seniorji: 1. Kraner (PI) 12.25;
troskok omladinci: 1. Nabernik II (PI) 12.85, 2. Merala M. 11.65, 3. Kuk A. (PI) 11.50;
štaleta 4x200 m: 1. Planina 1:37.9, 2. Hermes 1:38.0, 3. Ilirija 1:38.8;
štafeta 4x100 m: 1. Ilirija 48.3, 2. Hermes 50.1. Tekmovanje se je vršilo na Stadionu v popoldanskih urad. Slabo vreme nastopa ni motilo. Gledalcev je bilo sj^et precej, bilo pa bi še večje zanimanje, če prireditev ne bi bila imela bolj internega značaja. Pozornost je vzbudil predvsem Koširjev rezultat, med gledalci pa je bilo največ zanimanja za štafeto 4X200; bila je to ostra borba med Planino in Hermesom za prvo mesto ter je zmagala Planina z malenkostnim naskokom. Sodniški zbor je bil tudi to pot na višku ter se je spored odvijal brez zamude.
Nadaljevanje pokalnega turnirja
Ljubljana, 8. junija-Današnja nogometna nedelja nain je prinesla nadaljevanje turnirja za pokal Slov. nogometne zveze. Bilo je zanimivo in napeto ter je spet prineslo nepričakovana presenečenja, ki znajo pa postati za nekatere klube še kar nevarna. Prvo presenečenje je bilo že precej dopoldne in sicer neodločen izid borbe
Mars : Moste 2:2 (1:1). Tekma se je vršila na igrišču Ljubljane. Mars je bil menda prepričan, da ima zmago že v žepu ter je nasprotnika očividno podcenjeval, kar pa se je maščevalo. Mo-šačni so odporni in borbeni ter so se v borbo kar zagrizli. Tako ni mogel Mars kljub svoji očividni premoči ničesar doseči ter se je moral zadovoljiti z neodločenim rezultatom. Sodnik g. Makovec.
Hermes : Svoboda 7:0. Visok rezultat je dosegel Hermes samo s svojo izredno ostro igro. Svoboda igra zelo lep nogomet, ik pa proti take-.inu nasprotniku, kakor je Hermes, ne zaleže dosti. Med igro je sodnik izključil Aljančiča zaradi surove igre, ista kazen pa bi po pravem morala zadeti še več igralcev Herniesa. Sodil je g. Mrdjen.
Ljubljana : Korotan 5:1 (3:1). Ljubljana je že prišla na igrišče kot zmagovalec ter je potek igre to pričakovanje tudi potrdil. Imela je ves čas igro v svojih rokah, dasi so imeli njeni strelci izredno smolo. Korotan je sicer zabil prvi gol, pa je potem kmalu omagal. Igra je bila mestoma jako ostra, sodnik pa je hitro reagiral ter je
vsaki stranki izključil po enega igraJca. Sodil je
g. Dorčec.
Grafika : Slavija 4:3 (2:3). Bila je to gotovo najlepša igra te nedelje, ker sta se srečala dva
enakovredna nasprotnika, ki sta oba igrala sicer jako borbeno in ostro, pa v mejah športne dostojnosti. Grafika je tehnično nasprotnika preka-šula, toda pred golom nisino videli prave odločnosti. Sodil je g. Makovec.
Juniorske tekme so se končale sledeče: Jadran : Svoboda 0:0, Mladika : Moste 1:1, Hermes : Slavija 1:0, Mars : Korotan 4:1.
Zanimivosti iz nase lahke atletike
Darka Mavserja posebej omenja vodilna italijanska športna revija »Gazzetta dello Šport« v Milanu v svojem poročilu o prvem lahkoalletskem nastopu v Ljubljani. Opozarja na njegov met kopja 62.32 ter pravi, da je ta prvak Balkana vrgel kopje že 64.40 m, kar pa gotovo ni njegova najboljša mera, dasi se je že s tom metom uvrstil med vodilne italijanske atlete.
Prihodnje lahkoatletske prireditve v tem mesecu bodo: ženski miting (SK Planina), miting SK Ilirije, miting SK llerinesa in verjetno lahkoatletski troboj Planina—Ilirija—Hermes. Vsekakor pester in bogat spored!
Lahkoatletska sekcija SK Primorja se je kar sama razšla. Pičlo število atletov, ki so še preostali v klubo, je prestopilo sedaj k Hermesu. Tako je sedaj skoraj neopazno izginil iz našega športnega življenja klub, ki je včasih igral v prejšnji državi vodilno vlogo!
NoTa pridobitev SK Planine je odličen atlet Gradjanski, ki je nastopal za SK Železničarja v Mariboru.
•
Tenis Madjarska : Nemčija. Tekma za donavski pokal se vrši v Budimpešti. Do nedelje je Madjarska vodila z 2:1 pred Nemčijo. Asboth je premagal Kocha 7:5, 5:7, 6:3, 10:8, Szigeti pa Henkla 6:3, 4:6, 7:5, 6:4. Igro parov sta dobila Henkel—Gies proti Asbothu—Gaboryju 8:6, 6:2, 6:4.
Mečevalni turnir v Vigevanu v Italiji, kate-reea so se udeležili tudi nemški mojstri, je prinesel prepričevalno zmago Italijanov. Prvak v meču je Agostini. Nemec Kroggel je zasedel šele 6., Schroder pa 11. mesto.
Švedski nogometni prvak je Helsingborg IF, ki si je nabral 31 točk. Drugo mesto je zasedel Degerford z 28 točkami.
Danski nogometni prvak je postal Frem Ko-penhagen z zmago 2:0 nad Fremad-om. Frem Kopenhagen si je osvojil prvenstvo že šestič.
Stran g
■•■a^^•rt^tk^'- ■■ "
Gospodarstvo
F1 ii«
Chevrolet je umrl. Znani ameriški industrijec, izdelovalec avtomobilov Chevrolet, je umrl v starosti 62 let v Detroitu.
Svet za zunanjo trgovino na Hrvatskem. Za redsednika sveta za zunanjo trgovino je postavljen dr. Mirko Lamer, za namestnika pa ravnatelj ravnateljstva za zunanjo trgovino dr. inž. Josip Cabas. Nadalje so tudi že imenovani člani sveta za zunanjo trgovino.
Delniške družbe v bivši banovini Hrvatski. S koncem leta 1940 je bilo v bivši banovini Hrvatski 633 delniških družbe z glavnico 2.893.98 milij. din, od tega 317 industrijskih d. d. z glavnico 1.913.5 milij. din, bančnih 114 z glavnico 527.67 milij. din. trgovskih 118 z glavnico 323.74 milij. din in 84 raznih družbe z glavnico 129.05 milij. din. Od vseh družb je bilo v likvidaciji 104 z glavnico 399.4 milij. din.
Belgrad ima 253.729 prebivalcev. Po najnovejšem popisu prebivalstva z dne 18. maja je imel Belgrad brez Zemuna in Pančeva ter delov občin, ki so bile preje priključene Belgradu 253.729 ljudi, od tega 126.453 mož in 127.296 žen. V to število pa niso všteti nemški vojaki in člani nemških uradov, niti vojni ujetniki, niti bolniki v bol-nišnišn.icah.
Belo moko za vse potrebe Hrvatske proizvaja samo mlin »Croatia« v Osijeku.
Podružnica hrvatskega potniškega urada je
osnovana v Berlinu. Vodi jo desedanji šef podružnice Putnika g. dr. Siber. Ta podružnica je važna za izplačilo plač hrvatskih delavcev, ki so v Nemčiji na delu in za pošiljanje njih prihrankov v domovino.
Zamenjava bivših jugoslovanskih bankovcev za srbske bankovce se je začela pri vseh podružnicah Narodne banke ter pri vseh večjih bankah v Srbiji.
Novi kolki v Srbiji. Komisar ministrstva financ je sklenil, da potegne iz prometa stare kolke od 0.10—250 din, ki prenehajo veljali dne 15. junija. Namesto njih bodo prišli novi kolki.
Hrvatske železnice bodo dobile premog iz Trbovelj. Nemške oblasti so dovolile izvoz večjih količin trboveljskega premoga za potrebe hrvatskih državnih železnic.
Iz trgovskega registra. Pri družbi Lesex, lesna industrijska in trgovska družba z o. z. v Ljubljani, sta bila izbrisana Rudež Marko in Tassi
Neveseli kristjani
Nočni brioTlak idrevi i velikega velemestnega kolodvora v temo. Ca nekaj časa vozi že i brzino 90 km na uro. Vse je ena sama naglica po tračnicah, skozi neznane pokrajine, po neznanih potih, čez mostove in viadukte, skozi predoro, po ostrih ovinkih, mimo hrumečih brzovlakov, vse dalje v temo in to sredi trde noči. Sam ne bi našel te poti, tudi ne veš kako bi se dala ustaviti lokomotiva, ne poznaš svetlobnih signalov. Če bi bil eden teh signalov napak postavljen? En sam signal izmed tisočer! Ali Če l>i strojevodja lo enega prezrl! In če bi bil na sto in sto kolodvorih, kjer se vlak ne ustavi in kjer je po dvajset, trideset različnih tirov, s toliko in toliko stoječimi vagoni in vlaki, če hi en sam kretnik potegnil ia napačni navor —, tedaj hi z 90 .kilometrsko naglico zdrcvili v drugo vlak. Na vsej dolgi vožnji jo skoraj od minute do minuto vse tvojo življenje, vsi tvoji načrti, vsa tvoja bodočnost v rokah enega samega človeka, katerega še ne poznaš nc!
Kaj počno potniki v takem nočnem ekspre-su? Ali so pripravljeni.da bodo skočili ven? Ali strmijo v noč in mislijo na sto in sto nevarnosti? Ali pomislijo na sleherni postaji, ali bo vlak pravilno prevozil tire? Prav nihče ne misli na to in tudi ti ne. Pač pa so trudijo že od začetka, da bi udobno sedeli, da hi zaspali in da hi čim bolje prespali to noč. Popolnoma zaupajo očem, ki spredaj na lokomotivi gledajo v noč. Prav za prav še nikdar niti pomislili niso, da so zaupali človeku svoje življenje, svojo prihodnost in bodočnost svoje družino. Tako samo po sebi jiin jc to razumljivo, tako varni se čutijo in popolnoma zaupajo stotinam ljudi, ki to noč premikajo tire.
V Boga pa naj bi imeli manj zaupanja? Ali nismo zares neveseli kristjani, ki jadikujemn, čeprav smo v božjih rokah? In če smo v rokah Boga, smo lahko mirni, potem bo vse prav.
Verjamemo v neizbežno usodo. Verjamemo v tisto veliko, skrivnostno moč, ki obvlada vse življenje. Verjamemo v tisto neskončno silo. ki se proti njej zaman upiramo. Na vseh potih biva ta sila. V vseh naših urah nam je blizu. Vemo pa, da »a moč ni slepa, da ni kakor pest, ki te pobija, ampak je kakor roka, ki te nosi v naročju. Vemo, da nas le ena sama volja vodi in da je to božja volja in da nas Bog ljubi bolj kot mati.
Resnica je ta. da je mnogo, premnogo kristjanov, ki jim jo njih vera bolj v breme kot v olajšavo. Pri tem ne mislimo le na take kristjane, ki so kristjani le po imenu, ali kakor bi že imenovali vso tisto nepregledno množico, ki živijo tako, da se jim prav nič ne pozna, da so krščeni. V življenju teh kristjanov zavzema vera povsem podrejeno vlogo. Večkrat vidimo šele pri pogrebu, kakšne vere da je bil ta in ta človek. Pri tem torej nc mislimo na take kristjane, ampak na take, ki zares hočejo biti kristjani in ki se v mislih in po svoji vesti čutijo navezane na Boga.
Vsi ti verujejo v Kristusa, kot Sina božjega in da je za nas umrl in da je njegov nauk božje oznanjenje; verujejo v vsako besedo kot božjo resnico in verujejo v Očeta, v večno življenje in zveličanje. Vendar so neveseli kristjani, ki marsikdaj rečejo: »Kakemu poganu je lažje, ta si vsaj lahko življenje vzame!« Zakaj, zmeraj jih težijo grehi, zmeraj se zavedajo verske odaovornosti. To jc zares neveselo krščanstvo. In zakaj tako? Zakaj nas je toliko pozabilo, da jc Bog naš prijatelj? Da je prijatelj zmeraj in tudi v teh dneh? Bodimo veseli kristjani, zaupajmo se vodstvu Boga in pozabimo na nevarnosti, ki bi nas lahko zadele, pa nas po božji volji le nc bodo uničile! Naš narod ima še dolgo pot pred seboj in nikakor nimamo vzroka, da hi klonili in vzdihovali. Ali se ni vprav v poslednjem času tako jasno izkazalo, da nam je Bog dober?
Izidor; vpisan pa je poslovodja Bonetti Bruno, trgovec iz Tr^ta. — Pri Novobor, d. d. v Ljubljani, je izbrisan član uprave inž. Unger Rudolf, vpisan pa Dolenc Sčitomir, višji sodni svetnik v p.
Iz trgovinskega registra. Pri Trboveljski pre-mogokopni družbi je bil kot znano postavljen komisar. Komisar Enrico Haverta je pooblastil dr. Vinka Vrhunca, inž. Vitolda Biskupskega in Antona Gerzinoča, da podpisujejo tvrdko, vedno po dva kolektivno in po nalogu komisarja. — Pri
I. Blasnika nasl., univerzitetni tiskarni, litografiji in kartonaži v Liubljani je bil vpisan prokurist Ivan Kralj, ravnatelj v Ljubljani. — Jugografika v Ljubljani je spremenila tvrdko v Neografika, izbrisan je nadalje poslovodja dr. Kramer Albert, vpisana pa Puc Mira, dočim je podeljena prokura Borutu Žerjavu. — Tvrdka American Motors, prodaja motornih vozil in oprem, lastnik Hribar Sve-tozar v Ljubljani, je spreineinla tvrdko v Amot, prodaja motornih vozil in oprem, lastnik Svetozar Hribar. — Pri Kolinski tovarni hranil v Liubljani je bil izbrisan upravni svetnik dr. Zarnik Miljutin, vpisan pa dr. Duft Emil iz Curiha. — Družba i »Kurivo*- z om. zavezo v Ljubljani je zvišala glav-' nico od 20.000 na 50.000 din.
OtroSki podlistek
14
Pravljice Bozene Nemcove
Pogumni Mlkeš
(Nadaljevanje.)
»Glej ga no, vražiča!« ga je prestregel Mikeš. »Kaj, mene se lotevaš? Počakaj, krt, boš 2e čutil, zakaj imam tole rokol«
Skočil je izza ognjišča, zagrabil možička za brado in ga tako nerodno zalučal ob zid, da mu je ostala v rokah cela brada. V tem trenutku pa se je škratelj spremenil v grdo babo, Mikešu zagrozil in odšel iz jame.
»Zaradi mene se lahko spremeniš tudi v Antikrista, pa se te ne bom bal,« je rekel Mikeš in spravil brado v žep.
Ko sta se vrnila tovariša domov, sta se zelo začudila, ko sta videla Mikeša živega. Ta pa se je sedaj spravil nadnju:
»Babi strahopetni! Zakaj nista odprla gobca? Ali imata zato tako moč v rokah, da se dasta premamiti od takega frkolina? Verjemita mi, da bi vaju z veseljem pustil kar tukaj in šel sam naprej v svet.«
»Nikar, brat najin, ne jezi se! Ne moreva nič zato, če naju je uročil s svojim ostrim pogledom. Midva sva ga morala proti volji ubogati. Kako pa to, da ga ti nisi ubil?«
»Zakaj neki naj bi ga ubijal? Dal sem mu samo za pot tak spomin, da nas nikdar več ne bo hotel imeti za norca. Ali jo poznate?« je vprašal tovariša in jima pokazal brado, katero je z eno roko držal, z drugo pa jo gladil in urejal.
Ta hip pa je stopila predenj stara baba in ga jokaje prosila, naj ne gladi brade, ker ji to glajenje povzroča neizmerne bolečine. Bistremu Mikešu pa je takoj šinilo v glavo, da to okolnost lahko izrabi v svojo korist. »Nekaj za nekaj, nič za nič!« je rekel babi. »Zapomni si, baba, če nočeš, da te mučim, mi boš morala pač storiti, kar bom hotel.«
»Če bo le v moji moči,« je rekla baba.
»Predvsem in najprej nam moraš postreči pri večerji, potem šele ti povem, kaj želim.«
Fantje so se vsedli za mizo, baba pa jim je prinesla večerjo. Ko so se najedli, je rekel Mikeš: »Take čarovnice, kakor si ti, vedo gotovo vse, kar se na svetu dogaja. Zato moraš tudi ti vedeti, kam so se izgubile hčerke kralja, ki vlada v sosedni državi?«
»Tega pa ne vem, zlati moj gospod.«
»Vseeno, toda povedala mi boš!« je rekel Mikeš in segel v žep po brado.
»Ah, ne trpinči me,« je zaprosila baba, ko je videla, da sega v žep. »Hčerke sosednjega kralja je odnesel zmaj ter jih skril pod to votlino.«
»Kako lahko pridemo do njih?«
»Pojdite, jaz vam pokažem pot,« je rekla baba in se pomaknila k vratom.
Kuba in Bobeš sta šla odzadaj. Za vrati je bil skrit nov rov, ki je vodil naravnost navzdol.
»Kaj pa misliš, ti strupena baba, da znam lezti v luknje kakor miš? Preskrbi mi vrv, da se po njej spustim navzdol!«
Da bi se pa natančneje prepričal, če ima rov, skozi katerega leze in v katerem je temi kakor v rogu, kakšno dno, je spustil iz rok kol, ki je padel na trda tla. Preden pa se je spustil po vrvi navzdol, je še naročil tovarišema, da naj ga šele tedaj potegneta navzgor, kadar bo pocukal vrv. Potem se je prijel vrvi in se z veseljem spustil na dno. Toda kako se je začudil, ko pa je krog in krog videl samo svetlobo in krasen vrt, sredi katerega je stal razkošen grad. In vprašal je babo, kdo stanuje v tem gradu.
»V tem gradu sta dve hčerki sosednega kralja,« je odgovorila baba, »samo škoda, da ne moreš priti prej do njih, dokler ne ubiješ dva leva in dva pozoja, ki stražijo vrata.«
»To pa ne bo tako hudo!« je rekel Mikeš.
»Ne misli, fantiček, da je to kar tako! Dokler jih ne oslepiš, jim tudi s svojim kijem ne napraviš škode. Tu imaš svečko, pojdi in pazi, da ti ne ugasne. Ko pa prideš divjim zverem v bližino, reci: ,G6ri, lučea, gori in divje oči umoril' Zveri bodo ta hip oslepele, ti pa jih s svojim kolom lahko pobiješ. Potem pelji obe kraljični iz gradu, toda čisto tiho, kajti ne daleč odtod spi pravi zmaj. Če bi te slišal, je nas vseh konec.«
Mikeš je vzel od čarovnice svečko in šel. Ko je prišel že čisto k gradu, kjer so ležale divje zveri: dva leva in dva majhna pozoja, katerim je švigal ogenj iz oči, je rekel: »Gori, lučea, gori in divje zverine pomdri!« V trenutku so si krvoločne zveri zatisnile oči in Mikeš jih je s sedemcentno palico pobil.
Brez ovire je stopil v grad. Vse sobane so bile razkošne. V najlepšem kotu pa sta sedeli na svilenih blazinah dve deklici ter se držali objeti okrog vratu, kakor kadar se roža naslanja k roži. Ko pa sta videli, da vstopa k njima tako lep mladenič, si nista mogli misliti drugega, kakor da je dobri duh, ter sta padli pred njim na kolena.
»Nc, ne dclajta takih komedij z mane,« je tiho rekel Mikeš, »samo hitre pojdita z menoj od tukaj.«
te novice,
Koledar
Torek, 10. junija: Bogomil, škof; Marjeta šot-ska, kraljica in vdova; Timotej, škof
Sreda. 11. junija: Barnaba apostol; Parizjj sp.; Feliks, mučenec; Forlunat, mučenec.
Novi grobovi
+ Gospod Pavel Gosar, bogoslovec, sin vse-učiliškega profesorja k- dr. Andreja Gosarja, je niimo 7.aspal v Gospodu. Pogreb bo v torek, tO. junija, ob 5 popoldne z Zal, kapela sv. Jožefa, na pokopališče k Sv. Križu.
+ Gospod Jakob Zalaznik. bivši kavarnar in posestnik v Ljubljani, je po kratki bolezni umrl. Pogreb bo v torek. 10. junija, ob polpelih popoldne z Žal, kapela sv. Jakoba, k Sv. Križu.
+ Gospod Edvard Hajek. bivši trgovec v Kamniku, je v 88. letu življenja izdihnil svoio dušo. Pogreb ho v torek, 10. junija, ob 4 popoldne z Zal, kapela sv. Andreja, k Sv. Križu.
Naj jim sveti večna luči Žalujočim naše globoko sožaljel
Osebne novice
= Poročila sia se v Belgradu gdč. Danica Hladnikova iu g. inž. Slavko D. S a v i č. — Čestitamo!
.	LJUBLJANSKI
: ; > ,x kinematografi
Pred« ave ob 16., 19. in 2t. url
Globoka ljubezenska zgodba r najboljšimi italijanskimi igralci
Romantična pustolovščina
Olno Cervi — Assih Noriš — Leonardo Cortese Kino Matica, t e I e t o n 22-41
Indijski nagrobni spomenik
La Jana, Kitty Jantsen. Hans Siiiwe. Film razkošne orijentalske inscenacije Kino Sloga. Ul«'"" 27-30
Najslavnejša italijanska pevka Toti Dal Monte poje v filmu
Karneval v Benetkah
| Kino U n i o n, teleion 22-21
—	»Sprehod po Ljubljani« je naslov članku, ki ga je objavil v listu »Corriere della Sera« z dne 7. junija t. 1. ugledni italijanski novinar Giovanni Cenznlo. Vsebina tega članka so zanimiva razmo-trivanja o Ljubljani glede na slovensko zgodovino leposlovja (tako omenja Prešerna v zvezi s Petrar-com, Puškinom, dalje se spominja Vodnika in Stritarja, Jenka, Gregorčiča in Zupančiča in prevoda Danteja). Opisuje naš muzej, kjer omenja našega Vego in Valvazorja in se dalj časa pomudi pri etnografskem oddelku in se čudi, da je vprav Vega, ki jo bil rojen v Ljubljani, iznašel logaritme. Člankar je obiskal tudi Tivoli in ne pozabi omeniti tudi sohe psov, ki da so brez lezikov ... Svoj članek pa začenja s pomembnimi besedami: »Ena od stvari, ki človeka najbolj prisilijo, da si ogleda lepo Ljubljano, je veliko število pomembnih spomenikov, ki jih je mesto postavilo v čast svojim kulturnim znanilcem, to je pesnikom, zgodovinarjem, književnikom', celo dvema dramatikoma, ki sta postavljena na trati pred opernim gledališčem kakor dva čuvarja.<
—	Sprejemni izpiti na III. moški realni gimnaziji v Ljubljani bodo v torek, dne 24. junija 1941. ob 8. Prošnje, kolkovane z 10 din, se bodo sprejemale v ravnateljevi pisarni v ponedeljek, dne 23. junija dopoldne od 8 dalje, popoldne od 15 dalje, in sicer dopoldne za učence z začetnicami od A—L, popoldne od M—2. Prošnji je treba priložiti rojstni list in izpričevalo o dovršeni ljudski šoli (šolski izkazi ali kakršna koli letna izpričevala ne veljajo!) — Ravnateljstvo.
—	Sprejemni izpiti na IV. drž. moški realni gimnaziji v Ljubljani bodo v torek, dne 24. junija 1941. ob 8. Prošnje, kolkovane z 10 din, se bodo sprejemale v ravnateljevi pisarni v ponedeljek, 23-junija dopoldne od 8 dalje, popoldne do 15 dalje, in sicer dopoldne za učence z začetnicami od A—L, popoldne od M—2. Prošnji je treba priložiti rojstni list in izpričevalo o dovršeni ljudski šoli (šolski izkazi ali kakršna koli letna izpričevala ne veljajo!) — Ravnateljstvo.
—	Osmrtnica za pok. g. Josipom Pogačnikom, glavnim tajnikom Trboveljske premogok. družbe
, - ____________.. rtK;-,,-^, ArMTUn v »mnVATl.
ki nam jo je poslala v objavo družba, v »Slovencu«, ki je izšel v nedeljo zvečer, iz tehničnih vzrokov nismo mogli objaviti in jo prinašamo v današnji številki.	.. ,
—	Poizvedovalni oddelek pokrajinskega RK v Ljubljani utaduje od ponedeljka. 9. t. m. za občinstvo samo ob delavnikih od 9—12. ob nedeljah od 10—12, v svojih prostorih na Miklošičevi cesti št. 22b-II. v Ljubljani.
—	Vrnil se še ni narednik Valentin Stefancič, 24. p. p. ki je bil iebruarja v Novem Pazarju. Če kdo kaj ve o njem, naj blagovoli sporočiti proti povrnitvi stroškov na naslov: Jakob Štefaneič — Ljubljana, Sv. Petra cesta 79.
—	Dr. Flajs Jože, specialist za notranje bolezni, ordinira v Ljubljani, Cigaletova ulica 11, pritličje (poleg sodišča).
—	Medardov dež blagodejen za polje. Nedelja sv. Trojice je bila vremensko prav spremenljiva. Postalo je precej hladnejše vreme nasproti dnevom preteklega tedna. V nedeljo dopoldne je prevladovala oblačnost, popoldne je začelo pohlevno deževati. Takole okoli 13. ure je bil Krim popolnoma zastrt z gostimi deževnimi oblaki, prav tako tudi sosedni hribi. Na zapadni strani je bilo videti, da je močno deževalo po krajih za Krimom. Tudi je votlo grmelo. Kopičasti oblaki so se nato z dežjem potegnili proti jugu. Šele pozneje je začelo nad mestom lahno deževati. Bilo je močno spremenljivo. Nekaj časa dež, nato sonce. Prav to vreme je oviralo, da mnogi n;so odhajali iz mesta in so ostajali doma Vse izletne točke in važne postojanke v ljubljanski okolici so bile drugače oblegane od izletnikov, posebno kolesarji so v skupinah in posamič vozili po vseh cestah tja pod Krim, na Vrhniko in naprej v Borovnico, kamor hodijo še vedno občudovat, kako napredujejo stavbna dela pri borovniškem mostu, a mnogi so s kolesi krenili na Dolenjsko. Kmalu po polnoči je začelo močneje deževati. Močan dež je trajal tja do 1.30 zjutraj, nato pa zjutrai od 4 do 5. V 24 urah od 7 v nedeljo do 7 v ponedeljek je padlo v Ljubljani 10.8 mm dežja. Medardov dež, kakor pravijo. U bil blagodejen za polje in gredica.
— Izpred okrajnega sodišča. Konec preteklega tedna je bilo pri okrajnem sodišču v Ljubljani 16 tekočih kazenskih zadev proti navijalcem cen, verižnikom in skrivalcem blaga. Ovadeni so zaradi raznih prestopkov po členih uredbe o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije. Končne sodbe še niso izrečene. Nekateri ovadene! so bili oproščeni. Proti oprostitvi je prijavil državni tožilec priziv na okrožno sodišče.
Opozorilo Avtomobilskega kluba
Avtomobilski klub obvešča p. n. članstvo kakor tudi ostale avtomobiliste, da se proti predložitvi odgovarjajočih bonov dobi od danes naprej bencin na pumpi Avtokluba, Iyrševa c. 25 in to ob delavnikih od 8—12. Istočasno obveščamo, da se na pumpi dobi tudi nafta in olje.
Avtomobilski klub ponovno opozarja svoje člane, da je treba prijaviti vsa motorna vozila do vstevši 15. t. m., tudi ona, ki so pod plombo, re-kvirirana itd Tozadevne tiskovine se dobe v Avto-klubu, Beethovnova 14 (palača Dunav) med uradnimi urami od 9—12 in od 17—18, v sobotah od 9—12.
Avtomobilski klub opozarja, da se morajo menjati ev. tablice za vsa vozila na teritoriju ljubljanske provincije do 30. t. m. Izmenjava se vrši na ljubljanskem Velesejmu ter je v ta namen potrebno prinesti seboj saobračajno knjižico, stari evidenčni tablici, kakor tudi event. dovoljenje za vožnjo.
Eden z vlaka, drugi z motorja
Dve nesreči s hudimi posledicami.
Ljubljana, 9. junija.
Na reševalni postaji in v bolnišnici ugotavljajo zanimivo izkušnjo, ki gre gotovo največ na račun omejenega prometa z motornimi vozili. Prometne nesreče, ki so ponavadi imele usodne posledice, so le še redkokdaj dogajajo. V nedeljo pa je bil spet tak nesrečen dan. da sta se pripetila kar dva usodna slučaja. Obe nesreči sta se dogodili v poznih večernih urah. Pri prvi se je ponesrečil 23 letni avtoniehanik Anton Novak iz Sneberij št. 56. z motornim kolesom. Peljal se je pozno zvečer z motornim kolesom po Šmarski cesti, pa je iz neznanega vzroka — najbrže pa, ker ni zaradi zatemnjene razsvetljave videl dobro cestišča pred seboj, izguhil oblast nad vozilom. Ker jo drvel z veliko hitrostjo, je bil padec silovit ter je obležal Novak nezavesten s hudim pretresom možganov ter notranjimi poškodbami.. Na mesto nesreče so bili poklicani reševalci ter so ponesrečenca odpeljali v bolnišnico.
Druga nesreča se je pripetila tam, kjer se križata železniška proga in Vosnjakova ulica. Z glavnega kolodvora so bili zvečer ob 9 poklicani reševalci. Rečeno jim je bilo. da ie padel z lokomotive. ki je prjpeljala zvečer Vrhničana, 29 letni slrojevodni pripravnik Franc Kavčič iz Bohoričeve ulice 4. V sporočilu je bilo tudi navedeno mesto nesreče — križišče Vošnjakove ulice in železnice. Reševalci so našli na omenjenem mestu nezavestnega Kavčiča, vsega v krvi. Glavo je imel hudo ranjeno ter lohatijo prebito, povrhu pa še notranje pofikodbe. V bolnišnici so ugotovili, da so poškodbe nevarne ter so Kavčiča takoj operirali.
Ljubljana
1 Vpisovanje v ljubljanske ljudske šole. Vpisovanje novincev v prvi razred ljubljanskih ljudskih šol bo 16. junija, vpisovanje učencev, ki sa bodo na novo vpisali v katero ljubljanskih šol, torej taki, ki so prišli iz drugih krajev v Ljubljano, ali tudi takih, ki se bodo v Ljubljani preselili v drugo šolo, bo pa šele 1. septembra, obakrat oh 8.30. Pri vpisovanju je treba predložiti krstni list oz. družinsko knjižico in pri onih, ki se vpišejq v prvi razred, tudi izkaz o cepljenju koz. V šolo se morajo vpisati vsi sposobni dečki in deklice, ki so dopolnili sedem let ali jih dopolnijo do kraja tega koledarskega lela. Telesno in duševno posebno razviti otroci se smejo vpisati v šolo tudi s popolnoma dopolnjcuim šestini letoni ter bodo sprejeti, če bo v šoli dosti prostora. Opozarjamo pa vse starše na kazenske posodice, če bi otrok po zakonu ne vpisali v šolo. Vse druge informacije se dobe pri šolskih upraviteljstvih. Hkrati naznanjamo, da je krajevni šolski odbor ljubljanski sklenil, da je onim staršem, ki bi otrok ne marali vpisat) v poskusno šolo za Bežigradom, dovoljeno, da jih lahko vpišejo tudi na kako drugo šolo.
1 Lep delovni jubilej. Ga. Terezija Novotnjj, lastnica znane slaščičarno na Gosposvetski cesti, praznuje te dni pomemben delovni praznik: 50 let poteka, odkar je bila s svojim pokojnim soprogom Teodorjem začela lastno obrt. Bilo je leta 1891., ko sta v Gradišču odprla skromno trgovinico, ob marljivem delu in skrbi pa se je podjetje polagoma razraslo, da je dandanes ined najuglednejšimi v mestu. In dobršen del dela in skrbi je pripadlo gospe sami, saj ji je soprog umrl že leta 1906. in od takrat je vse breme ostalo na njenih ramah. Kljub visoki starosti — pred nekaj dnevi je obhajala svoj 77. rojstni dan — gospa še zmerom soma vodi podjetje. Poleg tega, da je pridna ko mravlja, jo odlikuje tudi dobrota srca in siromaki so polni hvale gospejinim dobrim rokam. Čestitkam, ki jih je slavijenki izreklo stanovsko združenje, se pridružujemo tudi mi v želji, da bi ugledno podjetje uspevalo in napredovalo tudi v bodoče, gospe sami pa želimo, da bi še mnogo let ostala vodilna sila v svojem
obra|UNa produkciji šole Glasbene Matice, ki bo
v sredo, 11. t. m. ob tri četrt na 7 v mali dvorani Filharmonije, bodo nastopiti gojenci klavirskega,
1 mirti niviiijv,	---------- -	cj •
violinskega oddelka in oddelka za celo. Skupno bo nastopilo 27 gojencev najrazličnejših letnikov in stopenj Matične glasbene šole. Podrobni spored
. . i ■	i...::™-..«: nin.kann Ualirp ^larč*. in
1 Učiteljskemu zboru za socialno pomoč je darovalo učiteljstvo ljudske šole pri Sv. Petru v Ljubljani 190 din namesto venca na grob matere 6\ojega tovariša Franja Lubeja gospe Tvane Lubej, vdove strojnika drž. žel. Darovalcem se odbor prisrčno zahvaljuje. Posnemajte!
1 Za mestne reveže je stalni dobrotnik g. Bogomil Kobal, Pražakova ulica 10, spet poslal 300 din. Ga. Vida in g. Ivan Sehclc, Pod turnoni 3, sta v počastitev sjiomina g. Matije Zaniida podarila 200 dinarjev, v počaščenje ge. Petronile Foerster je pa g. dr. Ivan Tertnik, prof. v p., poslal 200 din, ga. Marija Pretner, Levstikova ulica, pa 150 din. Mestno poglavarstvo izreka dobrotnikom najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podpiranih.
1 Obvezno cepljenje koz opravlja mestni fizikat po vsej občini natanko po razporedu, ki je razviden z velikih lepakov, nalepljenih po vsej občini na cerkvah, šolah in razglasnih deskah. Starši in redniki naj vestno opravijo svojo nalogo ter otroke o pravem času zanesljivo prineso na določeni kraj k cepljenju, kakor je razvidno z lepakov, da ne bi imeli sitnosti in še težjih posledic.
1 Devetnajst tisoč jajc je bilo v petek in soboto na Vodnikovem trgu v mestni tržni lopi prodanih Ljubljančanom po 6 jajc za kovača. Kakor smo že pisali, je bilo v petek oddanih 11.000 jajc ki so bila pripeljana čez mejo naše pokrajine, vendar je bilo pa med njimi tudi nekaj jajc domačih putk. V soboto so pa Ljubljančani dobili 8.000 jajc,, ki so prav vse znesle pridne putke po Ljubljanski pokrajini, zato so bila pa ta jajčka na ljubljanskih kolodvorih in mitnicah kar slavnostno sprejeta. Tam 60 namreč na jajčarice in prodajalce jajc čakali tržni organi ter jih pogumno varovali pred verižniki, ki so prežali, kako bi se najhitreje polastili masten dobiček obetajočih jajc. V varnem spremstvu tržnih organov so jajčarice in prodajalci prišli v mestno tržno 1ojx> in tu pod strogim nadzorstvom tržnih organov prodajali jx> 6 jajc za kovača. Velikodušno so najprej založili javno kuhinjo Delavskega doma, kamor hodijo na hrano naši delavci in drugi manj premožni sloji, predvsem pa moramo privoščiti jajca tudi revežem, ki so prišli k nam iskat zavetja in dobrih src. Ljubljanske gosjKKiinje 6o bile pa prav vesele, saj je lahko vsaka gospodinja dobila za 2 kovača kar ducat jajc. Tako skušnjave obvarovane jajčarice so bile pa tudi zadovoljne, ker so na trgu opravile naglo ter se hitro spet vrnile domov z lepim kupčkom denarja. Nobenih sitnosti niso imele in tudi nobenega zapisnika ni bilo treba jaodpisati v pričakovanju kat dvakratne kazni, kakršne nalagata uprava policije in sodišče grešnikom zoper proti-draginjske uredbe in postave. Kakor smo že povedali, ima gospod, ki ima opraviti 6 temi paragrafi v tržnem uradu, dan na dan čez glavo dela in preiskav. Zaradi previsokih cen mesa in mesnih izdelkov je bil prisiljen v 14 dneh izročiti upravi policije in državnemu tožilcu 15 obrtnikov. Skoraj vsak dan tega ali onega premaga skušnjava in ga zapelje v greh, čeprav dobro ve, da ga morata kaznovati oba, namreč uprava policije in še sodnija. Tudi to grešniki dobro vedo, da policijska kazen obvelja, čeprav je dotičnik pri sodišču oproščen. Zaradi predrage fverutnine in jajc je bilo na policijo in sodnijo jx>slanih 6 imeh, zaradi predragega kruha 10 naslovov, a danes je bil veljavni pekovski mojster za neužitni kruh nagrajen s 3C0 din. Ker je bil mojster prvič naznanjen, ga je kaznoval 6ani tržni urad j>rav milostno, a če bi se greh jjonovil, zlasti pa če bi bil kruh zdravju škodljiv, bi pa mojstra moralo soditi sodišče jx> kazenskem zakonu. Ekscelenca Visoki Komisar ima prav dobro srce za prebivalstvo ter posebno manj premožne sloje varuje pred lakomnimi izkoriščevalci. Upajmo, da v Ljubljani ne bomo doživeli take sramote kot nekje na deželi, toda tudi v Ljubljani nismo nikdar varni, da se na teh ali onih vratih ne bi pojavil
napis: »Jaz in moja obrt sva zaprta zaradi prodajanja nad določenimi cenami v škodo prebivalstva«. V čast naši fiokrajini moramo še razodeti, da ta-
kega napisa doslej še nismo imeli v naši pokrajini, pač imajo pa tudi naši časniki dosti prostora za take grešnike.
1 Gozdne jagode in češnje. Z Jano.jega je prinesel v ponedeljek na trg nekdo košaro rdečih gozdnih jagod, ki jih je prodajal po 18 din liter. V neki prodajalni zelenjave in sadja so bile rdeče jagode naprodaj po 32 din kilogram. Gob, pomladanskih jurčkov, še ni na trgu. Letošnje vreme ni ugodno za jurčke. Naprodaj so bile tudi prav domače, ljubljanske češnje po 10 din kilogram. Nabrane so bile pod Golovcem. Goriške češnje, lepe in izbrane, so bile po 18 do 24 din, največ po 20 din kilogram. Trnovska solata se je že pocenila. Bila je po 8 do 10 din kilogram, prav lepa po 14 din. Mnogo je na izbiro glavnate solate, imenovane ^kraljica majnika«.
1 Maksimalne cene zelenjave je mestni tržni urad spet določil s soglasjem gospodinj in prodajalk ter prodajalrev za ta teden takole: špinača brez stebelc do 8 din, vrtni radič do 10 din, otreb-ljena koleraba 8 do 10 din, šopek zelenjave za juho 0 50 din, domača čebula 5 din in krompir do 2.50 din kilogram. Opozarjamo, naj gospodinje s pre-plačevanjem nikar same sebi ne draže živil!
Gledališče
Drama. Torek, 10 junija ob 19.30 »Bog z vami, mlada leta!« Red A. — Sreda, 11 junija ob 19.30 »Cigani«. Izven. Ljudska predstava po izredno znižanih cenah od 14 din navzdol.
Opera. Torek, 10. junija ob 19 »Don Kihot«. Red Torek. — Sreda 11. junija ob 19 »Baletni večer«. Red Sreda.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Resljeva cesta 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12, in mr. Komotar, Vič — Tržaška cesta 48.
Iz Goriške pokrajine
Gorica, 6. junija.
Nov doktor prava. Na visoki Šoli v Padovi je bil te dni proglašen za doktorja prava g. Ernest Jazbec iz Svetega pri Komnu. Mlademu doktorju čestitamo I
Tržni dnevi v Krminu. Pred nekaj dnevi je znova oživel izvozni sadni trg v Krminu. V zgodnjih jutranjih urah pripeljejo vsak dan sadjerejci in kmetovalci iz Zap. Brd in iz krminske okolice svoje pridelke, zlasti češnje in vrtnine na Trg XXIV. maja, ki je izvozno sejmišče. Kupčija se prične ob šestih zjutraj. — Vsak petek v mesecu je v Krminu semanjski dan za govejo živino, svinje, ovce ter za semena in sadike. Radi ugodnega vremena je bil zadnji tržni dan v pelek, 6. junija, prav dobro obiskan.
V poletje brez pomladi. Binkoštni prazniki so nam prinesli lepe sončne dneve. V soboto pred prazniki smo imeli še močan naliv, ponekod s sodro, potem se je pa vreme ustalilo in smo uživali jasne in tople dneve do''petka, ko se je začelo nebo zopet odevati z oblaki in nas je presenetila grozeči naliv. Prijadrali smo v poletje, ne da bi kaj posebno občutili prijetnosti opevane in zaželene spomladi. Še pred dnevi so bili večeri tako hladni, da površnik ni bil nič odveč, te dni nas je pa že grelo in so postali že telovniki pretežki.. Upajmo, da bo nam vsaj poletje prineslo ugodna vremena in nas ne bo trlo neprijetno deževje!
Važno za kmetovalce. Ministrski odlok z dne 30. maja, ki je stopil 2. junija v veljavo, določa: Vse količine sena, slame, pšennice, rži, ovsa in ječmena morajo ostati na razpolago ministrstvu za kmetijstvo in gozdove in se ne smejo odstopiti ali prodati. Posestniki sena in slame morajo v teku 14 dni javiti vse množine, ki presegajo njihove vsakoletne lastne potrebe. Nove pridelke sena je treba naznaniti v prvih petih dneh vsakega meseca, slamo pa 10 dni po mlatvi. Predpisani obrazci za naznanitev zalog se dobe pri županstvih in se tja tudi vpošljejo. Izvoz sena in slame iz pokrajine je prepovedan.
Kdor hoče v pokrajine bivše Jugoslavije. Po tržaških listih posnemamo: Zastopniki organizacij in trgovci, ki hočejo zaradi svojih poslovnih opravkov potovati v kraje bivše Jugoslavije, morajo imeti pravilno dovoljenje. Kdor hoče v Ljubljansko pokrajino, mora vložiti na pristojno kvesturo na kolkovanem papirju za 4 lire pravilno prošnjo. V prošnji mora navesti svojo zaposlitev in razložiti opravke, zaradi katerih hoče v novo pokrajino. Trgovci naj svoje vloge pospremijo s priporočilom svoje organizacije. Kvesture zaprosijo nato visoki komisariat v Ljubljani, da jim izda »nulla osla« za izstavitev potnega dovoljenja. Kdor želi potovati v Reško pokrajino ali v Dalmacijo, mora dobiti od kraljevih orožnikov za teritorialno obrambo (CC. RR. della Difesa territoriale) pravilno prehodnico (lascia passare).
Iz Spodnje štajerske
Kopalna sezona v Celju se je pričela za bln-
košti z otvoritvijo mestnega kopališča na Savinji. Skoraj pa bi se bila pričela tudi s smrtno nesrečo. Neki 17 letni vajenec je zašel pod skakalno desko na globoko mesto ter se začel vtapljati. Rešili so ga v zadnjem trenutku ter ga z umetnim dihanjem obudili v življenje.
Neprijetno prestopanje z vlaka na vlak na vlak v Maribor bo vendar kmalu odpravljeno. Stene odkopanega tunela, ki so se vedno vdirale, so sedaj tako utrdili z betonskim zidom, da bo od 10. t. m. dalje odprta proga, začasno pa samo na en tir, kar pa bo zadostovalo, da bodo lahko vlaki vozili naravnost do Maribora.
Dinar t marke. Zamenjava dinarjev v marke se bo izvršila na Sp. Štajerskem do 15. t. m. Menjalni tečaj znaša 20 din za marko. Zanimivo pa je, kako je v zvezi z zamenjavo poskočil tečaj nemške marke, ki je veljavna na področju ostale Nemčije, dočim na Sp. Štajerskem sploh ne bi smela biti v prometu.
2upni vodja Bohle na Štajerskem. Vodja vseh v inozemstvu živečih Nemcev Gauleiter Bohle iz Berlina ie obiskal pretekli teden Sp. štajersko ter si jo ogledal. Spremljal ga je na potovanju štajerski župni vodja dr. Uiberreither. Bohle je kot vodja inozemskih Nemcev službeno izvršil na sedežih Kulturbunda prehod dosedanjih organizacij Kulturbunda v NSDAP (nemško narodno socialistično stranko).
Sprejem učiteljev v službo. Nekaj učiteljskih moči, zlasti tistih, ki so rodom iz Spod. Štajerske ter so že dalje Časa v službi in proti katerim ni nobenih pomislekov, bo sprejetih v službo za učitelje, toda ne bodo več ostali na svojih dosedanjih mestih, temveč bodo premeščeni v notranjost države. Iz prijav, ki so jih oblasti dobile, se sedaj izbirajo posamezne skupine, ki bodo polagale skupne izpite. Prvi tak izpit se je vršil te dni, in sicer ga je delalo 50 učiteljev in učiteljic. Izpit je obsegal dve nalogi, pisani v nemščini. Naslov prve naloge je bil »Moje življenje in delo v zadnjih 25 letih«, druge pa »Adolf Hitler in Evropa«. Naloge so pisali učitelji v Magdaleuski šoli v Sla-riboru.
Poizvedovanja
Kanarček (zelenkast) je ušel 4. junija popoldne iz Puharjeve ulice l-II. (Ivan Zupančič). Kdor ga je ujel, naj ga blagovoli proti nagradi prinesti nazaj.
biuucnj iiioiitiiv	----- - - ------- - --
se dobi v knjigarni Glasbene Matice. Starše in mladino vabi ravnateljstvo.
1 Rektor Anton Trost, najodličnejši slovenski pianist, bo sodeloval na prihodnjem koncertu GM ljubljanske. Izvajal bo Škerjančev koncert za klavir in orkester, eno najnovejših del našega izredno plodovitega skladatelja. To bo prva izvedba te skladbe na koncertu, ki bo v ponedeljek, 16. t. m. v veliki dvorani Uniona. Ostali del koncertnega sporeda bo izvajal pevski zbor Glasbene Matice in pomnoženi orkester okestralnega društva GM. Vstopnice v knjigarni Olasbene Matice.
1 Pogrebno društvo sv. Jožefa sporoča svojim članom, da je že objavljeni občtij zbor društva preiožen na nedeljo, dne 15. junija aa dcIg uro popoldne z istim dnevnim redom.
Z zlato kolajno odlikovana usmiljenka
ki je 42 let delovala v vojaški bolnišnici
V vojaški bolnišnici v Saviglianu je bila velika in izredna slavnost. Sestra Tommasina Rossi, rojena Angela Rossi, ki izhaja iz kmetiške družine, je 42 let neprestano delovala v bolnišnici za vojaštvo. Za njene zasluge ji je Notranje Ministrstvo podelilo zlato kolajno. Vseh 42 let ni bila sestra Tommasina niti en dan prosta, neumorno je skrbela za ranjene vojake, ki so prihajali z raznih bojišč, tako iz Afrike in Evrope. Ta zvesta služabnica sv. Vincencija na področju usmiljenja in največje požrtvovalnosti pa ni bila znana samo v svojem ožjem delokrogu, ampak so jo poznali vsi tisti, ki jih je trlo gorje in beda tega življenja.
Na dan slavnosti je ravnatelj bolnišnice polkovnik Bertinetti v Saviglianu imel po slovesni sveti maši nagovor na to zvesto služabnico božjo za blagor človeštva in se je spominjal v svojem govoru velikih dognanj na polju vojaškega zdravilstva in državne požrtvovalnosti za ozdravljenje ranjenih in bolnih vojakov. Z državnimi naredba-mi Je hodila slavljecka sestra Tommasina zmeraj vštric, ko je vse svoje moči posvečala v imun-"
BogA bolnim in ranjenim vojakom. Govoril je v čast slavljenki tudi general Gioda, dalje polkovnik zdravnik Bassi, ki so vsi hvalili ponižnost in skromnost sestre Tommasine in poveličevali njeno junaštvo za blagor domovine. Saj je vprav v skromnosti kakega človeka največ junaškega delovanja, ki se ne kaže svetu in ne išče hvale, pač pa skromno prenaša neštevilne žrtve, ki se jih po 42 letih takšnega delovanja nabere pač na milijone.
Velika in izredna slavnost se je vpričo Številnih odličnih oseb končala s spominom vseh padlih, ki so žrtvovali 6voje življenje v blagor bolnikov. Slavljenka, ki je prejela za skromno samostansko sestro nenavadno odlikovanje, je dobila tudi krasen šopek vrtnic, vendar vemo, da ii je najvišje odlikovanje pa? tisto, ki jo čaka po tru-dapolnem življenju na onem svetu. (Vsi italijanski listi se spominjajo z dolgimi članki odlikovane usmiljenke in prinašajo tudi njeno sliko. Pričujoči članek je povzet po listu »Gazzelta del Popolo s 5. junija t. i.)
KULTURNI OBZORNIK
Narte Velikonja - petdesetletnik
Letošnjim petde-setletnikom - književnikom se pridružuje tudi pisatelj Narto Velikonja, svetnik na prosvetnem oddelku v Ljublja. ni. Rodil se je pred leti dne 8. junija 1891 na | Dolu obč. Dol. Otlica, v ' Trnovskem gozdu kot prvi sin izmed desetih otrok tamošnjemu gozdnemu čuvaju; tudi njegova mati je bila go-zdarjeva hči edinka. Pisatelj sam pravi, da bi ga bili morali krstiti za Berteta (Engelberta ali Alberta), pa so nekoliko opiti botri pozabili ime, da ga je takratni župni upravitelj Stepančič moral sam določiti. Krstili so ga za Lenarta, kar je mati izvedela šele pri cepljenju.
Študiral je v Alojzijevišču in Malem semenišču v Gorici, kjer je imel z-a tovariše poleg starejših dveh Budala (Pastuškina) in Lovren-čiča, Resa, Iga Grudna, Bevka, Ivančiča, mlajšega Ceboklija itd., znano goriško generacijo rastočih književnikov tik pred vojno. Bdi je že osmošolec, ko je moral oče najprej v Istro. Fant je maturiral z odliko 1. 1912. Oče je bil predstavljen na Mljet. »V tej katastrofi« — pravi — je vpisal pravo na Dunaju, toda po prvem letu — (na Mljetu 6e je Narte seznanil z morjem) — je šel za prefekta v Alojzijevišče, kjer je bil eno leto in se pripravil za prvi izpit (1914). Nato je bil prefekt v ljubljanskem Marijanišču, dokler ni šel k vojakom (1915) in bil končno prideljen vojnemu ministrstvu na Dunaju za prevajanje vojne literature, nekaj časa celo vojnemu poročevalskemu uradu. Na Dunaju je bil v neprestanem stiku g Krekom, Korošcem, Verstovškoin idr., kjer se je tudi zelo udejstvoval v Danici. Med razsulom je položil zadnje izpite
Po prelomu je prišel v Ljubljano, kjer ga je Verstovšek povabil k prosveti (višjemu šolskemu svetu). Nekaj mesecev je bil, prideljen oddelku za zaščito dece (obenem tudi Koroščev tajnik) v Belgradu, bil nato zopet pri prosveti v Ljubljani, pod PP. režimom pa v oddelku za deželno kulturo pri Korošcu, spet pri prosveti v Ljubljani kot ministrski poročevalec, nato zopet v oddelku za deželno kulturo predvsem vodopravni poročevalec, zatem spet pri prosveti, nato pri oblastnem odboru kot prezidijalni poročevalec in po-ročevalt c za tujski promet. Pri novi banovini je organiziral kot ravnatelj tujskoprometnega sveta tujskoprometno službo in znane, za Slovence nekaj novega), tujsko prometne razstave v Ljubljani, Zagrebu in Belgradu, sodeloval pri knjigi »Serviranje« in povzročil reliefni zemljevid Slovenije. Od tu je bil politično pregnan k II. oddelku urejevat matrike in tam zbolel. Da bi po dolgi bolezni okreval, je opravljal službo v I. oddelku, odkoder se je vrnil k tujskemu prometu v VIII. oddelku. Tam ni našel dovolj razumevanja za svoje načrte, zato se je vrnil k svojemu začetnemu delu, k prosveti, kjer je pravni referent. K«r je imel že vse referate — >samo finančnega ne«, pravi — pozna vso Slovenijo. »Samo v gornji Soški dolini, vrh Triglava in Iškem Vintgarju še nisem bil!« Taka je Veldkonjeva karijera ju-rista in upravnega uradnika.
Velikonja pa je tudi pisatelj. Ze zgodaj se je udejstvoval pisateljsko. Tiskala ga je prvič kot toliko naših pisateljev Zofka Kvedrova v Domačem prijatelju. Nato je prišel k Zori (Izor Etran), ki ji je bil pozneje tudi urednik. V Dom in svet je stopil tik pred vojno (1913) ter se uvrstil med glavne predstavnike generacije Izidorja Cankarja, ki je 1. 1914 prevzel Dom in svet. Tu je priobčeval svoje prve psihološke otroške povesti, ki so že tedaj budile veliko zanimanje (članek dr. Grafenauerja: Naši najmlajši) ter so izšle pozneje v zbirki njegovih novel Otroci. Kot marijaniški prefekt je imel dovolj stikov z mladino ter jo je skušal psihološko razumeti (Med dvema stenama. Izpoved, Stric itd.). Tu je tudi priobčil eno svojih najboljših in najbolj slikovitih ter psihološko poglobljenih novel Na morju (1915), s katero se Velikonja prav lahko pokaže tudi pred svetom. Čudim se, da še ni bila prevedena v kakšnih zbirkah slovenskih modernih novel. Med voj no je tedaj pisal tudi med drugim v Ilustrirani glasnik ter sta n. pr. slovensko izvirno pustolovsko povest Albanska špijonka pisala istočasno skupno Izidor Cankar in on. kar imajo svojo zgodbo. Skupno sta prevajala tudi Sheehana Kresalo duhov, povest, ki je tedaj zelo zajela občinstvo. Njegov je tudi prevod Kellermannovega Tunela (eden izmed treh prevodov tega romana v slovenščini!) ter drugdh manjših novel po tedanjih družinskih listih.
svetu. Tu se udejstvuje zadnja leta kot pobomik za družino, kl je tudi njemu v največjo žrtev in največji blagoslov in ponos. Kot je on izšel iz desetčlanske družine, tako prav tako zapušča tudi potomstvo
Zato mu želimo ob njegovem jubileju, da bi še dolgo živel svoji družini, pa tudi slovenski literarni družini, ki še ni prav ocenila njegovega tehtnega literarnega dola.	td.
Za dobro voljo
Če gost na AngleSkem pove, da ie v kavi
premalo sladkorja, mu ponudi gospodinja najmanjši košček sladkorja iz skodelice za sladkor. Na Irskem mu ponudi gospodinja celo skodelico in ga prosi, naj vzame sladkorja, kolikor hoče.
Ce pa se pripeti to na Škotskem, reče gospodinja: »Morda pa ste kavo slabo pomešali«.
Pravo njegovo literarno delo pa se je razvilo po vojni, kjer je napisal nekaj odličnih in svojih najboljših novel po tedanjih Dom in svetih (n. pr. Tri gracije, Štrajk, Dražba, Skrivnost, Nedolžnost, Večnost, Verižica, Obraz, Pomlad itd.). To novele se odlikujejo po močni stvarnosti, predvsem pa po napeti in komplicirani duševnosti ter izvrstni tehniki stopnjevanja psihološkega problema, ki ga zna Velikonja priostriti do vrha. Intelekt je čutiti iz njegovega ustvarjanja ter je zato tudi njegov največji poudarek v dialogu, ki je včasih že preveč suh. Skoda, da te njegove najmočnejše novele še niso izšle v posebni zbirki, kakor bi zaslužile kot drugi — močnejši — del njegove novel istične žetve. V to vrsto novel 6pada tudi novela Gospa Amalija iz Mladike ter otroška psihološka skica Sirote, ki je doživela v Gorici knjižno izdajo ter tudi prevod v hrvaščino. Sodeloval je in sodeluje pri Dom in svetu, Času, Mladiki, Vrtcu, Vigredi, Mentorju, Našem rodu (klasična »Burja«) itd. Pozornost so svoj čas zbudile njegove gledališke kritike v »Slovencu«, nekaj posebnega so njegovi nekrologi, v zadnjem času pa po svoji koncepciji življenjepisa Jegličeve in Koroščeve matere. Za bibliofilsko izdajo Jegliča je zbral nad-škofove izreke in napisal uvod. V časopisju pri-občuje podpisane in nepodpisane živahne članke in podlistke. Nihče dosedaj še ni omenil njegovega humorističnega dela. Njegovih humoristič-nih stvari je veliko. Večje so: V Smrlinju, povest v goriški Mladiki, Penzijon Kondor (zbadljivka na dozdevni tujski promet), Družinske prigodbe družine Prelog itd.
Večje tekste pa je ustvaril z zelo uspelo in zelo brano večerniško povestjo Višarska polena, ki je v dnevni kritiki doživela svoj čas pretirano pohvalo (primerjavo z Dostojevskim), a tudi nerazumevajočo begasto kritiko — pravi pisatelj sam — je pa gotovo ena najboljših povesti, kar jih je izšlo v Večernicah. Tudi njena dramatizacija (Njiv a), ki jo je priredil pisatelj sam in sem jo videl na odru v Mostah, pa je ostala v rokopisu, je imela velik uspeh. Mohorjeva družba je izdala tudi opis psa med otroki pod naslovom Naš pes, ki je lepa mladinska povest. Na Goriškem je izšla knjižno, pri nas pa samo kot podlistek v Domoljubu povest Besede, ki je nastala iz igre Zupan, ki smo jo igrali dijaki že pred desetletjem v Škofji Loki, pa je ostala v rokopisu, v povesti pa je dobila pripovedno obliko. Je to oznaka vaške politike ter spletk okrog volitve župana, v kompoziciji premalo jasna sicer, toda zanimiva po opisih vaških značajev in navad. Premočrtna psihološka napetost pa se je tu izgubila v prenatrpanosti vaškega kolektiva v razmeroma kratkem časovnem razdobju nekaj tednov.
To so njegove knjižne izdaje in njegove povesti. Tudi v drami se je poizkusil, ter je n. pr. Ceh Wolmann dobro ocenil njegov dramatski prizor Suženj iz 1. 1916, ki je eno prvih ekspresionističnih dramatskih poizkusov. »Tabor« — dvo-dejanka o vaškem kolektivu iz časov turških napadov — je izšel lansko leto v Mladiki. Ostale drame (še — srednješolska — Zemlja, Zupan in Njiva), kakor sem jih omenil že prej, so ostale v rokopisu.
Dokler ni bil Ljudski dom v Ljubljani spremenjen v dijaški dom, je bil — Velikonja — s kratkim presledkom kot tajnik v Belgradu — predsednik Ljudskega odra in njegov režiser. Za ljubljanske in podeželske odre je prevajal in prirejal iz italijanščine in francoščine. V tej lastnosti je prvi pri nas začel z duhovnimi igrami — naj spomnim samo na razburjenje med nami pri »Pasijonu« in Gheonovem »Sv. Miklavžu«. »Pa-sijon« je takrat šel po vsej deželi. Kot tajnik Slov. kršč. soc (zdaj Prosvetne) zveze je_ s pokojnim dr. Debevcem obnovil Ljudsko knjižnico.
Velikonja je bil tudi urednik, tako Zore, Ilustriranega Glasnika, Ilustracije ter — že bolan — Klasja, pendanta Ziki, kjer je priobčil precej svojih kramljanj, feljtonov, ki jih je pisal in piše tudi pod raznimi psevdonimi. V 1. 1933. je bil tik pred smrtjo; kajti zaradi gripe in nekega napora mu je otrpnila desna stran, da se je moral naučiti pisati z levico. Sicer so iz tega časa njegovi najboljši humoristični feljtoni in najmočnejše novele (Na kliniki, Na hodniku v DiS 1935, 1936 in Andrej Prem v Mladiki 1935), toda z njimi je tudi zaključil svojo prvo dobo neprestane rasti.
Še nekaj moramo omeniti pri Velikonji: on ni samo mladinski pisatelj, ki ga najbolj zanimajo psihološki problemi otroka, temveč on otroke tudi resnično ljubi, saj je sam oče 12 otrok, izmed katerih jih živi deset ter je tako pač najbolj poklican, da je predsednik znanega društva Dru-klican, da je predsednik škofijskega društva Družina. Kot tak se veliko trudi v javnosti za novo ' renesanso slovenske družine ter njeno veljavo v
ItaliJaniiina brez učitelja
34
Že znane stvari srečujemo tudi pri sestavah | teh zaimkovnih prislovov z nepoudarjenimi osebnimi zaimki:
C e (namesto: ci) 1 o porto = nesem ga t j a (ali tudi: nam ga nesem); ve (namesto: vi) lo
Porto = nesem ga t j a (ali tudi: vam ga nesem). erchž non me (namesto: mi) ne presti? == Zakaj mi g a (= ne-določeno količino) ne posodiš? — In seveda tudi še: Avendocene (ali: avendovene) venduto = s tem, da nam (ali: vam) g a (= nedoločena količina!) je prodal.
Glede c i in v i naj še pripomnim, da imata včasih zelo nejasen pomen. Na primer: non ci sento = non sento = ne slišim: da quest'oc-chio non ci vedo = na to oko ne vidim. V pogovornem jeziku se rabi c i zlasti pogosto pred avere: namesto »ho fame« slišimo »ci ho farne«, namesto »non hanno tempo« pravijo »non ci hanno tempo«. — V i se danes že dokaj malo rabi.
Poglejmo zdaj nekaj stavkov, ob katerih boste utrdili, kar sem Vam zgoraj razložil:
Hai 14tto questa notizia? Si, ona non ne s6no persuaso. Avdte anečra pane? S«, ma se ne de-siderate, mander& la serva a comprarne. E' aneor molto lontdna la vfistra časa? No, sign6re, ci sa-remo tra dieci miniiti. Che bel giardinol Vi s6no bellissimi fiori; chi ne č il proprietario?
Vsi meščani ga ljubijo in on je tega zelo (= dobro) vreden, Ta knjiga je zelo (= mnogo)
poučna. Kdo je njen (= nje) avtor? Neki gospod je v prednji sobi. Obvestil bom očeta o tem. Je tvoj brat še v mestu? Da namerava (=: ima namen) ostati tu dva meseca. Ali si bil ti tudi tam?
letto — part. pass. glagola leggere — brati la notizia — novica, vest persuaso, -a — prepričan la serva — služkinja, dekla lontano, -a — oddaljen, -a il proprietario — lastnik il cittadino — meščan bene — dobro: tudi: zelo degno, -a — vreden, -a istruttivo, -a — poučen, -a 1'autore m. — avtor, pisatelj 1'intenzione f. — namen, namera; aver l'in-tenzione — nameravati
Ključ k vajam iz 33 nadaljevanja.
Kupil sem papir, peresa in črnilo. (Na)pili smo (se) v tej krčmi dobrega vina. (Na)jedli smo (sc) kruha in mesa. Imamo veliko potrpljenja s temi šolarji. (Ali) ste videli (kaj) cvetlic na vrtu? Kupil sem gozd in (nekaj) travnikov.
Abbiamo mangiato dell'eccellente formaggio. Lui ha degli amici, ma anch'io non ho nemlci. Desidero comprare dei libri italiani. Ho comprato det vdsi da fičri ed una dozzina di bicchieri da vino.
I
Umrl nam je po kratki bolezni naš ljubljeni soprog, oče, brat, stric in svak, gospod
Mob Založnik
bivši kavarnar in posestnik
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v torek, dne 10. junija 1941 ob pol petih popoldne, z Žal, iz kapelice sv. Jakoba, na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana - Beograd, dne 8. junija 1941.
Globoko žalujoči: Malči, soproga; TomaŽ in Jakica, otroka; rodbine: Zalaznik, Bukovec, dr. Goršič in ostalo sorodstvo
Green:
87
Lui in tema
Cim dalje sem jo opazoval, tem bolj sem se čudil, kako šo mogla onemeti ta lepa usteca. Nagnil sem se nad njo, kakor se nagne vsak prijatelj, da se ponovno prepriča, ali je resnično mrtva, ali bi še mogla biti umestna zdravniška pomoč. Prepričal sem se, da je Hana mrtva že več ur. Sklenil sem poiskati vzrok nagle smrti, stopil sem v sosedno sobo, odprl okno in izobesil rdeč robec, katerega sem za vsak primer nosdl s seboj.
»Takoj nato je hitel proti hiši dečko, ki je moral biti »Dolgi nos«, čeprav ni bil njemu prav nič podoben. Ko sem opazil, da gre po stopnicah, sem mu šel nasproti.
»Kako je?« je vprašal. »Ali ste jo videli?«
»Da,« sem odgovoril trpko, »seveda sem jo videl!«
»Ali je priznala?« je vprašal.
Nisem govoril z njo,« in odpel>i sem ga v Beldeničino sobo
»Rekli ste, da ste videli dekle; ali ste bili v njeni sobi?«
»Ne, vdel sem jo od zunaj. Ko sem opazil v sobi luč, sem se vzpel na krov verande in gledal skozi okno. Hodila je gor in dol po sobi. No, kaj je? Tako čudni ste!«
Dalje nisem mogel več molčati.
»Pojdite z menoj, da se sami prepričate.«
Odpeljal sem ga v sobo, iz katere sem bil malo prej izšel, in mu pokazal nemo deklico.
»Dejali ste, da bom tu našel Hano,< sem nadaljeval, a povedali mi niste, da bom takšno videl.«
»Za Boga svetega!« se je zgrozil, »pa vendar ni mrtva?«
»Da, mrtva.«
Tega ni mogel razumeti.
»Saj to ni mogoče. Mogoče je zaužila kako narkotično sredstvo, da trdnejše spi!«
»Sanje so, iz katerih se ne bo nikdar več zbudila. Poglejte vendar I«
Prijel sem njeno roko, jo dvignil in spustil; težko je padla na posteljo. To ga je prepričalo o njeni smrti. Še nekaj časa jo je gledal, nakar se je obrnil brez besede in se pričel ozirati po tleh in po obleki.
»Kaj delate? Kaj iščete?« sem vprašal.
»Koš papirja, iz katerega je snoči vzela nekaj, kar bi bilo podobno zdravilu. Ah, tu je! je vzkliknil in pobral papir, ki je ležal poleg postelje.
»Pokažite,« sem prosil.
Podal mi je papir, na katerem so se še videli ostanki nekega belega praška.
Podal mi je papir, na katerem so se še videli ostanki nekega belega praška.
»To je važno,« in zavil sem papir. »Ce se bo moglo dokazati, da je to strup, potem imamo nov primer samomora.«
»To ni prav gotovo,« je pristavil; »če stvar pobližje pregledamo, potem to dekle ravno tako kot vi ali pa jaz ni nameravalo umreti. Bila je vesela, živahna, in ko je odpirala ta papir, se vidi Že na njenih ustnicah, da se je smejala. Ce ji je dala goepa Belden ta strup pod imenom zdravila ...«
»Moramo *e preiskati. Mogoče je Hana umrla od srčne kapi.«
Zmignil je z rameni in pokazal na mizico, kjer je stal zajtrk, in na vrata»
»Da,« sem odgovoril na njegov vprašujoči pogled, »zjutraj je bila tu gospa Belden in je zaprla vrata. In to dokazuje, da je bila deklica popolnoma zdrava.«
»In potem, ko je videla to marmornato obličje ...?«
»Mogoče ni * naglici pogledala na Hano, pa ji je postavila zajtrk na mizico.«
»Nikogar nočem dolžiti, a ves primer se mi zdi izvanredno čuden in zagoneten.«
»Sedaj ni časa za premišljevanje. Treba je delati. Pojdiva!« je rekel in stopil k vratom.
»Kaj nameravate?« je vprašal. »Kaj ste pozabili, da je to samo epizoda v veliki tajnosti, zaradi katere sva poslana sem?«
»Ce je storjen zločin na tej deklici, potom je najina dolžnost, da ga odkrijeva.«
»To je zadeva koronerja, midva nimava s tem nič opraviti.«
»Vem, ali vsaj sobo lahko preiščeva in pre-gledava vse, kar je v njej, preden pridejo drugi. Gospod Gryce gotovo pričakuje to od naju.«
»Predobro sem si vse ogledal in bojim se, da ne "bom tega nikdar pozabil.«
»Toda truplo? Ali ste si zapomnili lego? Posteljnino, mir obraza in položaj roke?«
»Da, da in ne maram tega več gledati.«
»Nadalje obleko, ki je obešena na steni?«
»Halja iz katuna, šal — ne oni, v katerem je pobegnila, temveč star in črn, ki je gotovo last Beldenove. Nato šatuljo,« je dejal in dvignil pokrov, v kateri je bilo nekaj perila, zaznamovanega z imenom gospe Belden. To je, kakor vidite, napravljeno zanjo, da se skrije vsak sum. In kaj je to?« je vzkliknil naenkrat.
Stopil se m k njemu in zagledal v umivalniku polovico izgorelega papirja.
i »Ko sem jo snoči opazoval,« je dejal policaj, »sem videl, da je tiščala nekaj v roki, da ne bi kdo spoznal — a žal, nisem videl, kaj. Brez dvoma je uničila nekaj, kar ni hotela, da bi drugemu prišio v roke. Niti koščka ni ostalo več. Kakšna škoda.«
»Gospa Belden nama mote rešiti to zagonet-ko,< sem dejal.
»Da, gospa Belden mora vedeti vse. Tajnost Leavenworthovega umora je odvisna od tega. Kdo ve, če ni bilo to priznanje?«
»Naj bo že kar hoče, sedaj je le še pepel,« sem dejal, »in samo s tem moremo računati.«
»Resnično!« je globoko vzdihnil. »Gospod Gryre mi ne bo nikdar odpustil te nepremišljenosti. Dejal bo, da so je Hana zastrupila, kakor hitro je opazila, da smo ji na sledu.«
»Bog ve,« sem ga tolažil. »Kaj bova zvedela od gospe Belden. Kmalu se bo vrnila in vse zavisi od tega, če ona ve za smrt ali ije «
S temi besedami sem ga odvede! s seboj iz sobe in zaprl vrata. Zamišljeno sva Sla po stopnicah.
»Takoj je treba brzojaviti gospodu Gryceju, da bo obveščen, kaj se je nama pripetilo.«
»Takoj storim,« je dejal »Dolgi nos« in krenil k izhodu.
»Čakajte,« sem dejal, »pozabil bi bil kmalu. Gospa Belden je snoči prinesla s pošte dve pismi, eno večje, drugo manjše. Mogoče se vam posreči zvedeti, od kod sta bili poslani ti dve pismi.«
»Mi ni treba iskati,« je odgovoril Dolgi nos in posegel v žep. >Hudiča! Izgubil sem ga!« je zavpil in skočil nazaj v prvo nadstropje.
V istem času sem zaslišal odpiranje hišnih
vrat
Framobolli
por collezione. Acqui-stiamo collezioni, bloc-chi, serie, nuove emis-sioni ai migliori prezzi. Oiferte a
Znamke
za zbirke. Kupujemo zbirke, bloke, serije, nove izdaje po najboljših cenah. Ponudbe na
ditta SAVARESE-Gomora-Vendita - Cambio, Genova
Via XX Settcmbre 139 r.
Cercansi rappresen- II Zastopništva za roko tanze cioccolato. cacao lado, kakao in hranila e generi alimentari per iščemo 7a Emilijo - Ko-Emilia-Komagna. ||	mamo
DEPAUUS, BOLOGNA, VIA E. MASI 7
Propagandista
introdottissimo classe medici cercasi.
Propagalorja
sijajno vpeljanega v zdravniških krogih išče
Farmaceutici Biaglnl — Pozzo 14 — Genova.
Maliogtasi
V malih oglaalh velja Tanka beaeda 1 din: teultovanjakl »Klani 2 din Debelo tlakane naslovne beaede ae računajo dvojno. Najmanjši inesek ta ma!l oelaa 15 din. • Mali OKlaal ae plačujejo takoj orl naročilu. • Pri oarlaalh reklamnega značaja ae računa enokolnnaka, 3 mm vlaoka petltna vrstica po J din - Za plamene odcovore glede mallb oirlaao* treba orllotltl znamko.
I SIllŽIlB [' Prvovrslno fot°9rafinjo
Acquistiamo planoforti usati,
indicare marca e prezzo! C. AlfGUSTO TALLONE, Mllano, Via Bollo 4
Rabljene klavirje kupujemo.
Navesti znamko in ceno!
Jitclo:
Reven abiturijent
Išče primerne zaposlitve čez počitnice, ker nima možnosti, da bi so vrnil domov. Naslov se dobi na upravi »Slovenca pod št. 8692.
| Službe B
Dobe:
Gospodinja
perfektna dobi dobro stalno mesto pr^ gospodu. Lastnoročno pisano ponudbo z osebnimi podatki, dosednjlm službovanjem na ogl. oddelek pud šifro »Gorenjsko«, št. 8689.
Izurjeno šiviljo
sprejmemo. — F. Kos, Ljubljana, židovska 6.
retušerko, Stajerko, takoj sprejme Foto »Pelikan« Marburg a. Drau, Horrengasse 23. - Nastop službo takoj.
BH3
Vsakovrstno zlato
briljaote In crebro
kupute po oalvISflb cenah
A. Božič, Ljubljana
Frančiškanska oltca 8
Stroje
ali že urejeno šivalnico
za konfekcijo trlkoJpo-rila z vsem Inventarjem ali posamič kupimo. Pismeno ponudbe pod »Šivalnica« na upravo lista pod št. 8693.
Posestva
•REAIITETA«
posestna posredovalnica v Ljubljani J« tarna » PREŠERNOVI ULICI 8« Nasproti glavna polt« Talefon «4 - 20
Vsako nepremičnino
v Ljubljani In njeni oko-Ucl kupimo. »Reallteta«, Prešernova ulica »t. 64-1, nasproti glavne pošte. Telefon 44-20.
ir
za italijanski ter nemški jezik, po možnosti tudi francoski, išče bančni zavod. Predpogoj je perfektno znanje gornjih jezikov in samostojnost
Ponudbe na upravo ,.Slovenca" pod šifro „Banka" 8691
Vsakovrstno
zlato kupuje
po oajvigjlh cenah CERNE, Juvelir, Ljubljana WoHova ulica it S

Parcele
naprodaj v šlškt v bližini stare mitnice, od 105 dinarjev naprej za kv. meter, na Kodeljevem ln v okrajih Sv. Peter. Sveti Krištof ter Sv. Križ.
Prodajamo — kupujemo
vsakovrstne hiše, parcelo, posestva, travnike ln gozdove. Zajec Andrej, re-alltetna pisarna, Ljubljana, Tavčarjeva ul. 10, telefon 35-64.
Zahvala
Ob izgubi našega soproga in očeta, gospoda
Franca Ulčarja
izrekamo našo globoko zahvalo vsem, ki so ga tolažili v njegovi bolezni. Posebno zahvalo smo dolžni g. dr. Kruhu, ki je pokojniku lajšal bolečine, za kar mu je bil tako iz srca hvaležen. Nadalje se zahvaljujemo njegovim stanovskim tovarišem, ki so ga toliko posefali in tolažili v njegovih bridkih urah. nadalje vsem darovalcem cvetja in vsem, ki so ga v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti. Vsem prisrčni: Bog plačaj!
Ljubljana, 10. junija 1941.
Žalujoča soproga Marija z otroci
.."v	-fe'-'k't-.	>.:• '-. v -:S- <■
Vsemogočni je poklical k Sebi našega ljubljenega sina in brata, gospoda
Pavla Gosarja
bogosloven
K zadn jemu počitku ga bomo spremili v torek, 10. t. m. ob 5 pop. z Zal, iz kapelice sv. Jožefa, k Sv. Križu.
Sv. maša zadušnica se bo darovala v sredo, 11. t. m. ob 7 zjutraj v župni cerkvi Trnovo.
V Ljubljani, dne 9. junija 1941.
Dr. Andrej in Antonija Go.iar, oče in mati; Jože, Marija, Peter, Tone, Majda, Marta, Lojzek, bratje in sestre
Okno
1.50 m visoko, 1 m Široko, kompletno, z zasto-rom, poceni prodam. Vipavska 8.
1 Sebe B
Oddalo:
Opremljeno sobo
s tekočo vodo in telefonom v bližini tramvaja oddam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8545.
Soba s posebnim vhodom
se odda s 15. junijem. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8674.
|1? najemi
Trgovina z meš. blagom
na Jesenicah na Gorenjskem, se odda v najem. Nemščine zmožnt reflek-tantt naj ae javijo na upravo »Slov.« pod 8524,

Rabljena kolesa
knpuje in jemlje v račun la nova »Promet« (nasproti križanske cerkve).
Iščemo ženski bicikel
»Diamant«, novo tablo št. j 193374-B, tovarniška št. 1081509, proti nagradi 500 din. Malenšek, Dravlje.
Kimup
MBTIMMI
2 951
Umrl nam je, previden s tolažili sv. vere, v 88. letu starosti, naš dobri brat in stric, gospod
Edvard Hajek
bivši trgovec v Kamniku
Pogreb predragega pokojnika bo v torek, dne 10. junija 1941 ob štirih pop. z Žal, iz kapelice sv. Andreja, na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maša zadušnica se ho darovala v sredo, dne 11. junija 1941 ob 7 zjutraj, v župni cerkvi Marijinega Oznanjenja.
V Ljubljani, dne 8. junija 1941.
Žalujoči ostali
Prodam takoj
"0 ha kmečkega posestva — 14 km oddaljenega od Črnomlja — s krasnimi (40 ha) polnimi bukovimi gozdovi. — Deutsch-mann, Koprlvnik pri Kočevju.
| Poizvedbe j
za živali
Vem za konje z žigi:
5, 8, 18, 24, 31, 41, 57, 66, 76, 79, 86, 88, 97, 108, 196, 237, 480, 516, 581, 624, 641, 664, 1011, 1588, 2375, 2993, 4771 in 6663. Da pa ne bosto Imeli nepotrebnih stroškov in potov, Vam takoj pošljem opis in naslov, kje se konj nahaja. Pišite na upravo pod »Moj konj«. Priložite . znamko.
• rte 4«®°
SONO APERTE ANCHE PER VOI
Acqu stando qualche bijflietto della Lotteria di Tripoli potete diventare milionario. Gia 19 possessori d> un biglietto delle pre-cedenti Lotterie lo sono diventati. Quest'anno il fortunato vin-citore potreste essere voi. Non vottate le spalle alla Fortuna. I biilietti costano solo Lire 12 (dinari 40) e sono in vendita a Lubiana fino at 18 GIUGNO a mezzanotte, Affrettatevi ad acquistarne qualcuno.
SO ODPRTA TUDI VAM
Če kupite srečko loterije Tripolis, lahko postanete milijonar. Že 19 lastnikov siečk prejšnjih loterij prištevamo k milijonarjem. Letos ste srečni izžrebanec lahko Vi. Nikar ne obračajte hrbta sreči I Srečke stanejo samo 12 lir (40 dinarjev) in so naprodaj v Ljubljani do 18. JUNIJA opolaoči. Pohitite z nakupom I
LOTTERII) Dl
Tečaj italijanščine
šola Prule. Prvi sestanek prijavljencev v sredo ob 19. Prijavite se — nizka pristojbina.
Inserirajte v ,.Slovencu" I
Za tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarii
Izdajatelj: InLJože Sodit
Urednik: Viktor Čenči*