Vpram&tTo: Ljubljana, Pncchiijeva Tddon št. 31-22, 31-23, 31-24
■lica 3.
Inseratm oddelek: Ljubljana, Pnconijeva ulica 5 — Telefon k. 31-25, 31-26 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta 42
Izključno zastopstvo za oglase iz Italije in inozemstvo: UPI S. A., MII-ANO
Računi: za Ljubljansko pokrajino pri po&no-
čeko?nem zavodu St. 17.749. za ostale kraje
Italije r Servizio Conti, Con. Post. No 11-3118
Izhaja vsak dan razen ponedeljka.
Uredništvo:
Ljubljana — Puccimjeva ulica St. 5. Telefon Št. 31-22. 81-23. 31-24.
Rokopisi se ne vračajo
Fortsetong der Seindlichen AngrifSe an der italienischen SiidSront
2©oo Feindflugateuge von der Heeresflak seit Begiirn des
Ostfeldzuges abgeschossen
Aus dem Fijhrerhauptquartier, 16. Mai, Das Oberkommando der Wehrmacht gibt
bekannt:
Aori der Ostfront wird nur ortliche Karopftiitigkeit am unteren Dnjestr und im Ki?.rpathenvorland gemeldet.
Verbande der Heeres - Flakartillerie sehosscn seit Beginn des Ostfeldzuges 2000 feindliche Fiugzeuge ab; davon erzielten allein 300 Abschiisse die Heeresflakabtei-iumren 275 und 279.
An der italienischen Siidfront setzte eler Feind seine Angriffe unter Einsatz neuer Infanterie- und Panzerdivisionen gegen unser Verteidigungssystem mit Schvver-pnnkt sndiich Cassino fort. Nach erbit-terten wechselvollen Kampfen gingen ei-nige Hohenstcllunsen verloren. In ande-ren Abschnitten vnrden ortliche Einbrti-
che im Gegenangriff bereinigt oder ab-geriegelt.
Ein starker Kampffliesrerverband bom-bardierte in den spaten Ahendstunden des 15. Mai feindliche Siutzpunkte im Kampf-j gebiet von Cassino mit guter Wirkung. i Es entstanden Brande und E^plosionen.
Bei Angriffen einzelner britiseher Stor-flugzeuge auf den Raum von Koln und Mannheim sovvie bei Einfliigen in die Kie-i Icr Bucht vvurden in der versrangenen ! Naeht 4 feindliche Fiugzeuge ajigesehos-! sen.
| In den ersten Morprengtunden des 16. i Mai griffen starke Verbande schwerer j deutscher Kampfflugzeuge die britisohe j Hafenstadt Portsmouth mit einer grossen ' ZahI von Spreng- und Frandbomben an.
Rsseuberg 0 pomeniš sedanje vojne
Berlin. 16. maja. Med obiskom v pokrajini Zgornje Donave jc državni vodja minister Rosenherg na velikem zborovanju podal zgodovinski pregled sporov z nemškimi nasprotni. l)ržavn: vodja je ob prčetku svojega govora ugotovil, da pač nhče ne more trditi, da Hi mogei dati na vprašanje o smislu sedanje Ci?romne vojne zadovoljiv odgovor. Ta vojna nosi r sebi vsled veličine sporov tudi nujnost največjega sodelovanja pri vojnih naporih. Na vzhodu je današnj:.boj obramba •>rrt; izropaniu. To pomeni, da mora Nem-rja sedaj napeti vso s:lo in moč. da bo lahko e naprej obstojala in oh koncu zmagala. Boj ce ne bije !e za svobodo Reicha, temveč da-ieko preko tega za novi red vsega kontinenta.
Kcsenberg je podal nato obsežno zgodovinske -viko germanske^nemške zahteve po ved-'-rvii v Evropi, v nemškem kraljestvu in nem-Vem cesarstvu. V svojih nadaljnjih :zvaja-r.:ih je dejal da je bila Francija preslaba. :i bi jzpoinia nalogo, ki jo je prevzela od "env.kfga cesarstva. Angleški napori za ob-" danjc Evrope pa rx> s pomočjo1 vsega ži--•••«kega finp.nčrega kapitala zaveznikov ho-napraviti iz Evrope kolon;jo velikih sve-
tovnih finančnikov. Končno sc ie pojavila za Evropo največja nevarnost na vzhodu, ki jc hotela izprementi stari kontinent v boljševiško sovjetsko republiko. S tem je postal smisel današnjega boja docela jasen. Obstoja lahko le v tem. da Adolf Hitler sedaj zopet nastopi ucd:šeino starega nemškega cesarstva.
Minister Rosenberg je dejal, da obstoja poleg uresničenja nemške ljudske države in sve-tovnopolitičnega novega reda na evropskem kontinentu še potreba po izpolnitvi socalne pravičnosti. Pogoj za očiščenje evropskega kontinenta jc sccialna revolucija Adolfa Hitlerja. To pomeni, da Nemč:ja ne vodi le obrambne vojne. Nemška voiska nosi na svojih zastavah tradicije germansko-nemške zgodovine enako navdušeno, kakor strastno brani sedanjost. Z narodnosocialist'čnim svetovnim nazorom pa je obenem postala nosilka plame-nica socialne revolucije po vsej Evropi. Državni vodja je zaključi svoja izvajanja z ugotovitvijo: »Kakor se je narodno-soeialistični pokret v 25 letih svoje dosedanje borbe častno uveljavljal v nemški zgodovm, tako moramo tudi v tej vojni zavzeti stališče, vredno Friderika Velikega.«
"•!k; rešfa. 15. maja. Zavezniški ultimat dr-fsvjrru ki sc 7 Nemčijo v vojni zvezi, da bi .x"le od Nemčije, je naletel v Rumun ji odločno odklonitev.
»Unrversul« objavlja čtemek. ki označuje ofrc!e'no rumunsko stališče in v katerem pravi ~ted drugim: »Zopet smo posta vi jem ped ne-rrravilno obtožnico. To je stara tragika ru-nrunskega naroda. Nekoč smo verjeli, da bo Vončana prav s pomočjo on'h sil. k; nas danes htožujejo. Takrat smo tudi verjeli ko smo zapečeni od vseh strani, da bomo našli rs?moč nri njih. toda takrat smo našli pri njih >*sv tako malo razumevanja kakor danes.
Zapuščeni, kakor sm<> bil", smo poiskati pomoč tam. kjer smo jo dobili in opirati smo se mogli se na eno samo silo. Rumunski narod ni nehvaležen. Služil je s svojimi neprestanimi žrtvami vsemu kontinentu. Danes se borimo 'a ohranitev civilizacije, ki predstavlja — kako- je tudi morda -kremna. — posest, ki je tudi dragim na razpolago. Borimo se za človeka. za njegove pravice in njegovo svobodo, kar n- samo naš interes. Borimo se za svo-l odo. za cerkev :n bormo se za na< obstoj, za naše pra-> ene meje in sicer ne z egoistič-nim namenom, temveč v veri. da bo naš obstoj v legitimnih mejah korsten za kontr.en-talno ^upnost. To so stremljenja našega boja in vzroki zarr.d* katerih nas obsojajo. Zato smo b:!i pozvan', da sc odrečemo svojemu obstoju, pravici in časti, toda mi ne verujemo v obstoj taleh nepravičnih obtožb. Mi ne verjamemo. zahtevamo preveč, če branimo svojo pravico do življenja, čast in svojo civi-
lizacijo in če hočemo zagotoviti zgodovinsko kontinuiteto rumunskega naroda.«
Madžarski odgovor
Budimpešta. 16. maja. Madžarski tisk odklanja z ogorčenjem in z največjo odločnostjo nove zavezniške kapitulacijske zahteve »Ma-gvarorszag« pravi, da je Madžarska v boju z groznim sovražnikom in da bo svoje meje branila do skrajnosti. Stotisoči beguncev, ki so se pomikali v preteklih tedn:h preko Sedmograške, so jasno pričali, kaj pomeni boljševizem. Kdor ni videl, kako so izgledali ti mučeni U krajinci, Tatari in Kozaki, ve, kaj se pravi ž:veti v boljševiškem raju. Na Madžarskem vedo, da je boj, ki ga bije Nemčija na življenje in smrt. boj za Evropo.
Pod naslovom »Absurdne vabilo« pra\i »Pester LIovd». da ta poziv ni nič novega. Nobena izmed pozvanih držav ne namerava opustiti borbe, ker bi to za vse pomenilo zmago boljševizma in s tem državno in narodno uničenje. V tem boju za Madžarsko ni poti nazaj. Zvesto se bo borila z zavezniki do zmagovitega konca.
Sveti ska mora bit! fta straži
Stockholm, 16. maja. »Stockholms Tid-i r.ingen« izraža, svoje pomisleke o sklenitvi navidezne pogodbe med Moskvo in norve-! ško begunsko kliko glede sovjetskega so-: delovanja pri zasedbi Norveške v primeru zavezniške zanage. List opozarja, da j boljševiki dežele, ki jo enkrat zasedejo, | nikdar več prostovoljno ne izpuste iz svo-' je oblasti.
Vom chmeslschsn Kriegsscha uplatz — S kitajskega bojišča
--A^Pgki nq
■ TaTungVTT / 'H
*Tj \
A rtu
s,n--SJairer
e|f nit'!.
LiJelhčiVp
Veihs
» *7 E3nČOU_
\ V


/ /
H S1KpAN G
cd
;	X) -> Hsingart, —	**
LungaY-i.._® Z . N VNanjang/ C#\
LojarAter-
H O N -
i
|H_ajč

»H
<	'AN Kuejčot/
Cungkin

^ jt
"' I V)
lit

IŠanghaj =


Tungfn

Sngč^L
Aogpoj
; liinhv<=

Čangča|
K3jčoa:
>-' 3 /	Hsiangtan/^rfKirTf?1!:;. V.<„^enČ0U:
r Kveijang O C	;
(f ® O. • - •	H^nrn.lčT Kingan.' a ~
b C ^ ^	W ( i =
n—-T><-t '/in: Nancana-\
f i iuy*»w> <	^ r-	. - —* ■	u
^iksjijngv > -rM 'Junan)
, 5onir>g	^	"* —~"-
... 3 U NIAN\
Kuejlinge
r*—,
/O
-V'
ŠauRou

sjahoku
sFormoza
t ^

Haman'
I Merilo:
V jK>teku velike japonske ofenzive v pokrajini Honan so japonske čete te dni zasedle mesto Lojang, začasni sedež honanske pokrajinske vlade, kjer je bil tudi sedež glavnega stana 32. čungkinške armade. Mesto Lojang leži ob progi, ki vodi iz luke Hajčov proti zapadu do Hsingana in je bilo v zgodovini Kitajske šestkrat glavno mesto in prestolnica. V teku zadnjih bojev so japonske, čete obenem očistile glavno progo Peking—Hankou, ki so jo doslej ogražale čungkinške čete iz oporišča v Lojangu. (S črtkanim pasom je na zemljevidu označeno ozemlje, ki so ga do lanske jeseni zasedli
Japonci.)
»Stockholms Tidnlngem je mnenja, da
je na švedskem mnogo krogov enakega mnenja, kakor so na Finskem, da se namreč nikdar ne ve, ali bodo boljševiki dejansko izpolnili svojo besedo ter zapustili ozemlje, ki so ga zasedli, švedska mora vsekakor pozorno slediti razvoju dogodkov, ki bodo lahko norveška ozemlja v neposredni bližini švedske izpremnili v bojišče.
Boljševlilee grožnje in Norveška
Osi«, 16. maja. ^FrittFolk« poziva norveški narod, naj bo v tej usodni uri, ko postavlja boljševizem svoje zahteve po Norveški, enoten. Za Norvežane sta le dve možnosti: svoboda in samostojnost ali pa sovjetsko suženjstvo. Vsa ostala vprašanja so v tem trenutku brez pomena, ker je Norveška prišla do prepričanja, da »spada v najožjo sovjetsko interesno sfero« in da ji grozi nevarnost boljševiških tolp.
Tudi norveška dežela je pod vplivom boljševiških groženj. V Vesterfeldu je 20 županov izdalo poziv vsem norveškim ženam in možem, v katerem pravijo med dirugim: »Vedeti moraš, da je za Norveško napočila odločilna ura njene usode. Bilo bi prepozno, ako bi se zedinili šele takrat, ko bodo sovjetske divizije stopile na norveška tla. Gre za bodočnost naših otrok in za nadaljnji obstoj našega naroda.«
V Drontheimu izhajajoči »Adresseavis« opozarja, da so bojševiki že dolga leta načrtno pripravljali svoj vdor na Norveško. Poleg tega vidijo sedaj Norvežani tudi to, da Anglija in Zedinjene države ne bi mogle pregnati boljševizma iz Skandinavije. »Bergenstidende« vidi v sovjetskih zahtevah po Norveški isti ukrep kakor pri nameravanem uničenju Finske. Reakcija, ki je vidna tudi pri ostalih severnih narodih, samo še potrjuje vso nevarnost.
Portugalski glas
Lizbona. 15. msia. Popolnoma brezuspešen poizkus je imenovr! glavni uredn:k dnevnika »Woz«. Coreeia Mnrques. ultimat, ki so ga naslovili zaveznki na nemške zaveznike. Te države, pišp med drugim, se zavedajo, da bi jih v primeru kapitulacije zasedle sovjetske čete. ne pa Angleži al: Američani. V Moskvi nikakor ne hi dopustili, da bi Angloamerčani zasedli dežele, ki spadajo po sovjetskem mnenju v njihovo področje. Kaj pa pomeni sovjetska zasedba, vedo vsi naredi preveč dobro. V Rumuniji še nikakor niso pozabil1, da so boljševiki med zadnjo zasedbo nekaterih rumunskih področij na najbolj brutalen nač n izropalj prebivalstvo. Prvo sovjetsko delo v bivših ncljskih področjih ie bilo streljanje vodj poljskega upora, čeprav so boljševiki ba.ie prišli v Poljsko kot »osvobodilei in zaveznic«. Madžarska je do dobra spoznala vlado Bele Kuna. Na Finskem vedo dobro, kakšna je bila usoda Baltskih držav pod sovjetsko vlado.
Bombe na Loavain
Lowen. 16. maja. Angioameriško letalstvo je pri svojih zadnjih nočnih bombardiranjih v zapadnih zasedenih deželah napadlo s številnimi rušilnimi m zaž galnimi bombami tudi staro mesto. Lova in. ki je znano po svoj: h umetnirkih starinah. Bombe sc inrčile ali hudo poškodovale mnogo cerkev in drugih umetniško pomembn:h stavb.
škoda v Rinmmif l
Bukarešta, 16. maja. O angleškem letalskem terorju v Rumuniji in o škodi, ki jih je povzročil, objavljajo naslednje uradno poročilo:
V času od 4. aprila do 8. majo so ang'o-a-meriški napa n na rumunsko ozemlje, razen mnogo človeških žrtev, katerih število z odkopavanjem ruševin stalno narašča, uničili ali poškodovali 13.825 zasebnih h:š. 47 kulturnih ustanov, 18 bom/šnic in labccato-ri;ev. 14 cerkev in pokopališč ter 21 podjetij, ki niso nikaki vojaški objekti. 15° izgub in škode odpade na cdprto ozemlje in na predmestja.
Kanadska fregata poten^vena na severnem Atlartiku
,S/ockho'm, 15. maia. Reuter objavlja uradno poročilo iz Ottawe, po kateri ie b'la v preteklem decembru fregata »Valle^Ficld« no-topljena na severnem Atlantiku. Pet č'anov posadke je :zgub:lo življcnie. 121 pa jih pogrešajo.
Afi&srlška 2eta1a na švedskem
Stockholm. 16. maia. Po uradni vesti sta švedsko letalstvo -n protiletalsko topništvo prisilili 4 teroristične bombnike in neko ameriško lovsko letalo, da &o prstali na švedskih tleh.
Šest sovražnikovih trars-portnife leta! sestreljenih
Berlin. 15. maja. Nemški lovski letale so ugotovili. 14. maja med po'eti nad Jadranskim morjem več sovražnikov:h prevoznih letal Napad]; so takoj sovražnikova leta'a >n se strelila v nekaj minutah 6 prevozn h letal, ki so padla goreča in prelomljena v morie. Nadalje so nemški n italijanski lovci v sode lovanju s protiletalskim topništvom sestrelil'" istega dne nad italiiansk m področjem 4 s<.-vražnikova letala in neka i letal poškodovali.
Zaplemba židovskih
nepremičnin v Italiji
Milan. 16. maja. Kakor poročajo, je bilo do6lej 700 podeželskih pesestev, k; so b la last Židov zaplenjenih v korist države. Posestva merijo skupno nad 20.000 ha.
Naročite se na romane »DOBRE KNJIGE«!
Nadaljevanje sovražnikovih napadov
na južnem italijanskem bojišču
Protiletalsko topništvo vojske Je sestrelilo od pričetka bojev na vzhodu 2000 sovražnikovih letal
Fiihrerjcv glavni stan, 16. maja. Vrhovno poveljništvo oboroženih sil objavlja:
Z vzhodnega bojišča javljajo le o krajevni bojni delavnosti ob spodnjem Dnjestru in na karpatskem predgorju.
Oddelki protiletalskega topništva vojske so sestrelili od pričetka vojne na vzhodu 2000 sovražnikovih letal; od tega sta sestrelila oddelka vojske 275. in 279. skupno 300 letal.
Na italijanskem južnem bojišču je nadaljeval sovražnik napade z dovajanjem novih pehotnih in oklopniških divizij proti našemu obrambnemu sistemu s ležiščem južno od Cassina. Po ogorčenih izmenjav polnih bojih smo izgubili nekaj višinskih postojank. V drugih odsekih so bili krajevni vdori v protinapadu očiščeni ali zapahnjeni.
Močan oddelek bojnih letal je bombardiral v poznih večernih urah 15. maia sovražnikova oporišča na bojnem področju Cassina z dobrim uspehom. Nastali so požari in eksplozije.
Pri napadih posameznih britanskih mo-tilnih letal na področje Kolna in Mannheim, kakor tudi pri doletih v Kielski zaliv so bila v pretekli noči sestreljena 4 sovražnikova letala. V prvih jutranjih urah 16. maja so napadli močni oddelki nemških težkih bojnih letal britansko pristaniško mesto Pcrtsmouth z večjim številom razstrelilnih in zažigalnih bomb.
EiSHffisko vrjno poroš;lo
Bukarešta, 15. maja. Rumunsko vojno poročilo z dne 14. maja pravi:
Na Krimu je bilo dovršeno izpraznjen je sevastopoljskega predmostja. Edinšce nem-
ško-rumunske vojne in trgovske mornarice ter prevozni cddelki letalstva so prepeljale kljub močni sovražnikovi obrambi oddelke s Krima na romunska tla. Ob spodnjem Dnjestru je bilo neko sovražnikovo predmostje očiščeno. Sovjetske čete so izgubile mnogo padlih in nad 700 ujetnikov. Zaplenjenih ali uničenih je bilo 44 topov in drugega orožja. V Besarabiji in ob Moldavi ni bilo nobenih važnih vojnih dogodkov.
Bukarešta, 16. maja. Vrhovno poveljništvo rumunske oborožene sile je objavilo 15. maja naslednje vojno poročilo:
Ob spodnjem Dnjestru je pričel sovražnik več močnih protinapadov, da bi zopet priboril ozemlje, ki ga je izgubil v prejšnjem tednu, bil pa je odbit z močnimi izgubami. Nemški krajevni n?pad v nekem loku reke se r.ada'juje z u,?pehom. Na ostalem bojišču v Besarabiji in ob Moldavi ni bilo nobenih posebnih dogodkov.
Finsko vojno poročilo
Helsinki, 15. maja. Finsko vojno poročilo javlja:
»Na Karelijski cžini živahnejše delovanje sovražnikovih izvidniških oddelkov. V srednjem odseku Aunuške ožine je naš n^skakovalni oddelek izpraznil del sovražnikovega strelskega jarka in uničil en bunker. V zapadnem in vzhodnem delu Aunuškega preliva so bili odbiti napadi sovražnikovih ogledniških oddelkov.
Z ostalih delov bojišč ni nobenih posebnih poročil. N?ša lovska letala so sestrelila včeraj dopoldne n-id KarelijSko ožino sovražnikovo lovsko letalo.
še vedno hudi boji v Itelfft
Na vjshsdneoE too^šču le krajevno omejeni boji
Berlin, 16. m£ja. Po končanih operacijah na Krimu so se omejile 14. maja obojestranske borbe na vzhodnem bojišču le na krajevno omejeno delavnost. Zdi se, da se sovražnik trudi, da bi si pridobil ugodne pogoje za nove prebijalne poizkuse, medtem ko nemške čete zboljšujejo še nadalje svoje obrambne postojanke in motijo zbiranje sovjetskih čet. Oba zadnja nemška napada ob spodnjem Dnjestru. k; sta vedila do očiščenja sovražnikovih predmestij južno od Gregoriopola in pri Raska-setiju, kakor tudi uspešni sinki rumunske pehote severno od Dnjestrovega ustja, so hudo zadeli boljševiške priprave za napad. Da bi si sovražnik zagotovil nova oporišča na zapadnem bregu reke, je pod-vzel napade, podprte z oklopniki, v moči bataljona na različnih mestih. Vsi tj napadi, razen enega, so bili odbiti. Le ob velikem ovinku reke med Gregoriopolom in Drbosarijem, kjer drže nemške čete na vzhodni obali še vedno eno pi edmostje, je uspelo sovjetskim četam vdreti z nekoliko oklopniki in pehote v nemške postojanke. Protinapad na tem predmostju je še v teku. Ogiedniška letala so opazila nadaljnje dovažanje sovražnika na proster se-vernozapadno od Tiraspola. Nemška in rumunska bojna letala, ki so napadla ta zbirališča čet. so uničila številne oklopni-ke in tovorne vozove ter onesposobila več topov.
V	ostalem javljajo z vzhodnega bojišča le o nepcmebmh bitkah. Na karpatskem predgorju in južno od zgornjega Dnjestra so odbile madžarske in nemške čete nekaj sovjetskih krajevnih napadov. Tudi južno od Be.rezine so ostali sovjetski iz-vidniški sunki brez uspeha. Obdobje blata se sedsj bliža na bojiščih med Dnjestrom in Finskem zalivom svojemu koncu. Sovražnik presnavlja zato svoje s:le v nekaterih odsekih. Pri Ostrovu in Pskovu so bombardirala nemška bojna letala premi-k-nja čet. kako' tr.dj sovjetska izhodišča in sprednje postojanke. Zaradi strnjenih oblak'v je pr'i§lo le d^ posameznih letalskih bojev, v katerih so nemški lovci sestrelili 10 sov ažnikovih letal.
V	nasprotju z mirom, ki vlada v večini odsekov vzhodnega bojišča, se še vedno nadaljujejo hudi boji v južni Ttalii'. ki so se pričeli pred tremi dnevi. .Napad Britan-
cev in Američanov, ki so ga pričeli z velikimi nadami in slavospevi, je kljub združitvi močnih sil pehote, oklopnikov, topništva in letalstva na razmeroma ozkem prostoru in kljub velikim krvnim žrtvam, predvsem indijskih, maroških in poljskih čet, ostal doslej b*ez vidnega uspeha Občutne so bile izgube Američanov, ki so bil poslani v borbo na odseku Minturno na Collo San Martino in v bitkah za začasno izgubljeni kraj Santa Maria Ir.fan-te, ki so ga nemške čete zopet osvojile.
V	dolini Liri in južno od Cassina je bil sovražnik po začasnem majhnem napredovanju ustavljen in zajezen. Tukaj so se razvile v nedeljo hude bitke, ko so močni sovražnikova oklopniški klini, ki so jih podpirali bombniki, poizkušali povečati svoje majhno predmostje ob Rapidu. Na bojišču je obležalo 50 uničenih in številni zelo poškodovani britanski oklopniki, ki so jih napadli nemški grenadirji iz bližane. Napadena sovražna pehota se je umaknila v obrambnem ognju zopet na svoja izhodišča. V Caasinu, kjer so nemška bojna letala uspešno posegla v borbe na zemlji, ni uspelo Britancem nobeno napredovanje in so severno od mesta vrgli nemški padalski lovci sovražnika z vzvišenega mesta. Tudi v nedeljo je bila nemška obramba močnejša kakor sovražnikov napad. čeprav je več sto britanskih in ameriških bombnikov podpiralo sunke, ki so bili izvedeni z velikim številom vojaštva in vojnega gradiva. Od svojega cilja, da bi razbil že mesece stare toge bojne črte ter da bi pridobil možno«»t prostega gibanja, je sovražnik danes prav tako daleč, kakor ob prič<=tku te nove ofenzive.
Na nettunskem predmostju je vladal mir. Pri Borgo Flori je razbilo nemško topništvo sovražnikova zbirališča čet. Nemške dalinostrelr.e baterije so povzročile na pristaniškem področju Anzija in Nettuna zopet požare v skladiščih streliva in vojnega gradiva.
V	tesnem sodelovanju z bitkami na juž-noitalijanskem bojišču je živahno obojestransko jzvidniško delovanje lahkih pomorskih bojnih sil. ki nadzorujejo prevoz-
. niški promet v vodah Jadranskega morja. Kakor je že omenilo vojno poročilo, je prišlo do uspešnih bitk pred Anzijem in zapadno od Livorna.
Gčiš&nie sovjetskega predmostja oh Dnjestru
Berlin, 16. maja. Pri očiščenju sovražnega predmostja ob zapadnem bregu spol-nie.ga Dnjestra južno od Grigoropolja sc nemške čete kljub žilavemu bohševiškemu od poni in silovitemu sovražnemu zapornemu ognju nezadržano in z naskokom za-v-e'e sovjetske postojanke. Po zavzetju prvega predela so v dveh urah vdrle še 5 km globoko v sovražno zaledje, ga očistile ostankov bežečih boljševikov ter v poldragem dnevu zaplenile 13 topov. 20 metalcev granat, 41 protitankovskih topov, 95 "Strojnic in mnogo Irugega orožja. S svojim pehotnim orožjem so grenadirji sestrelili eno sovražnikovo letalo.
Skupne izgube sovražnika so po pregledu plena prvotno objavljene številke znatno presegle, kar dokazuje, kako skrbno so se boljševiki pripravili, da bi s predmostja ob rečnem kolenu poskusili prodreti proti zapadu. Doslej so našteli J 90 top~>v, 227 protitankovskih in 3 protiletalske topove, 2,54 strojnic, 100 težkih strojnic, 190 metalcev granat. 89 protitankovskih pušk. 132 avtomatskih pištol, 7 letal in velike množine drugega orožja. Po očiščenju zadnjih sovražnih ostankov na ponovno osvojenem ozemlju bodo te številke še narasle.
Dve mitnicijski ladji uničeni
Berlin. 15. maja. Med nekim uspešnim napadom nemšk:h težkih bojnih leta! na pristaniško področje Neaplja v zgodnj:h jutranjih urah 14. maja sta eksplodirali dve ladji, ko s<ta bili zadčti v polno; bržkone sta bili neto-
vorjeni s strelivom. Tovorni parnik 4.000 ton, ki ie bil zasidran v vzhodnem delu pristanišča. je bil zažgan. Po mečnh detonacijah v bližini pomolov se ie razvil posebno na po-molskih središčih velik požar, kj so ga bržkone povzročile zaloge t\:ka.j vskladiščenih pogonskih sredstev in drugih lahko vnetljivih vojnih potrebšč n. Močna sovražnikova obramba ni mogla ovirati osredotočenega napada.
Uspel letalski napad na Korziko
Berlin. 15. maja. Nemška izvidniška letala so p^rdila popolen uspeh, ki So ga zabeležili oddelki nemških bojnrh letal v not na 13. maj z neprčakovanim napadom na dve zelo važni letališč' na otoku Korziki. Že iz poročila o borbi nemških letalcev, ki so sodelovali pri tem napadu, ie bilo razvidno, da so letale v ugodn h vremenskih okoliščinah jasno videli ciljc m jih lahko zadeli. Posnetki izvidniških letal kažejo, da so sovražnikovi oddelki na napadenih letališčih Alistro in Borgo-Porretta meli hude izgube enomotornih in dvomotornih letal, kjer so pc\zročile vel:ke množice malokaliberskih bemb, ki so jih odvrgli nemSci bojni letalci hudo razdejanje med letali, ki so bila razmeščena na letališču in v letalskih lopah Tud na pristaniških napravah :n v .skladi;(*h obeh letališč so povzročile razstrelilne bombe, ki so zadele v polno, obsežna razdejanja, med tem ko so zažigalna bombe zažgale lahko vnetljivo gradivo in ga uničilo.
Slovensko časopisje na Goriškem
Prva številka novega glasila goriških Slovencev, ki je Izšla 6. t. m. pod naslovom »Goriški list« in ki bo odslej redno izhajal dvakrat na teden, objavlja med drugimi zanimivimi čl anki tudi kratek pregled slovenskega časopisja na Goriškem. Po tem pregl edu posnemamo naslednje podatke:
Prvi list v Gorici je začel izhajati leta 1862. V načrtu je bilo, da bo list dvojezičen. Imenoval se je »Lo speculatore gori-ziano — Goriški oglednik« ter je obljubljal, da bo popolnoma nepristranski za oba naroda v deželi. Slovenskega pa je prinesel zelo malo: vabilo na naročbo v slabi slovenščini in ponatis Cegnarjeve pesmi »O posvečevanju Prešernovega spomenika«. Slovenci za ta list niso pokazali nobenega navdušenja.
Naslednje leto je Kmetijska družba za Goriško začela izdajati »Umnega gospodarja«, ki je bil »mesečnik za kmetijstvo, gospodarstvo in obrtništvo«. Urejeval ga je prof. Andrej Marušič, doma iz štandre-ža (1828—1883). Po treh letih je »Umni gospodar« prenehal, a kmalu potem (1867) je isti Marušič začel izdajati in pisati »Domovino«, »list posebno za primorske deželne pa tudi sploh slovenske zadeve«. »Domovina« je doživela tri letnike. Sledil ji je tednik »Domovina«, ki je bila »gospodarski list« (1869—1876) pod uredništvom Franca Povšeta.
Dne 31-. marca 1871. pa je prvič izšla »Soča«, ki je bila potem do prve svetovne vojne (zadnjič je izšla 23. jan. 1915) vodilno glasilo goriškega javnega življenja. Izdajati jo je začel Viktor Dolenc, doma iz Senožeč, ki je pozneje vodil tržaško »Edinost«. Med drugimi uredniki »Soče« so bili dr. Anton Gregorčič (1852—1925), profesor in politik, dr. Anton Mahnič (samo nekaj mesecev v letih 1887-—90) in Andrej G-abršček (1864—1938), doma iz Kobarida, poleg Jurčiča eden prvih slovenskih poklicnih časnikarjev in publicistov. »Soča« je skoraj ves čas svojega obstanka odločilno vplivala na oblikovanje javnega mnenja med goriškimi Slovenci.
Drugi informativni in politični listi, ki so izhajali v Gorici, so še bili: tednik »Glas« (1872—1875), »Primorec« 1893— 1915), ki je spočetka izhajal kot priloga »Soče«; »Sloga« (1893—95); »Gorica« (1899—1914), glasilo državnih ln deželnih poslancev, »Novi čas« (1909—1915), glasilo mlade struje v katoliškem taboru; »Goriški list« (1914—15) kot »začasni nadomestek« za »Gorico«.
Po svetovni vojni pa sta bila važna zlasti dva lista, namreč »Goriška straža« in »Novi list«. »Goriška Straža« je prvič izšla še med vojno, in sicer 19. septembra 1918, ko se je fronta po prelomu pri Kobaridu odmaknila proti zapadu ter se je že začela obnova težko prizadete dežele. V začetku je izhajala kot tednik, pozneje pa dvakrat na teden. »Goriško stražo« in nje-
ne urednike je poznala vsa dežela. Bil je to res ljudski list, pravi prijatelj vsake slovenske hiše. Zadnja številka je izšla 9. novembra 1928. Takrat je bil list ustavljen.
Nekaj mesecev so bili goriški Slovenci
potem brez vsakega časopisa. Po novem letu 1929 pa se je bivši državni poslanec dr. B. Besednjak dogovoril z načelnikom vlade Mussolinijem glede izdaje dveh slovenskih in enega hrvatskega časopisa. Tako je prišlo do ustvaritve »Novega lista«, ki je prvič izšel 29. marca 1929, zadnjič pa 13. novembra 1930. Od takrat pa do letos Gorica ni imela nobenega slovenskega političnega, oziroma informativnega časopisa.
V	Gorici je izhajalo tudi več drugih časopisov, tako na primer revije »Rimski katolik« (1888—96), »Naši zapiski« (1911 do 1914), »Veda« (1911—15); družinska lista »Mladika« (1920—22) in »Družina« (1929—30); satirična lista »čuk na pal*ci« in »Monokelj«, več dijaških listov, precej gospodarskih glasil, otroški list »Jaselce« in celo »Knajpovec«, časopis za negovanje zdravja po Kneippovem sestavu (1904—06).
V	teku enega stoletja je v Gorici izhajalo točno 50 slovenskih časopisov raznih barv in strok. To precej veliko število listov pri ljudstvu, ki se je v teku enega stoletja prebudilo, se organiziralo in se postavilo na trdno moderno podlago, je jasen dokaz, da so Goričani zrel narod, ki vedno zna pravilno računati z razmerami.
Primorske ^Fantovske pesmi*
V	založbi knjigarne Stoka v Trstu je izšla lična knjižica z naslovom »Fantovske pesmi«. Knjižica prinaša vrsto znanih in priljubljenih starih narodnih pesmi, ki so jih nekdaj prepevali fantje po vseh slovenskih primorskih vaseh in ki jih vnovič bolj in bolj prepevajo danes.
Knjižica je bila povsod sprejeta z največjim veseljem in se hitro širi po vseh naseljih. Zelo dobrodošla je vsem, saj se je izvirno prvotno besedilo marsikake pesmi v zadnjih letih že pozabljalo, knjižica pa ga spet osvežuje in uveljavlja. Narodna pesem, ki je odsev mišljenja in čustvovanja ljudstva, budi v mladih in starih najbolj plemenita čustva ter jih bodri k skupnemu delu na korist narodne skupnosti. Kakor je knjižica s fantovskimi popevkami na prvi pogled neznatna, je zato vendarle njen pomen zelo velik in jo je treba toplo pozdraviti.
ifoteelje v
Razočarani in prevarani prisilni mobilizira nei s Primorskega — Skrivači napadajo komuniste — Tolovaji »mobilizirajo' tudi ženske — Nadaljnja odkritja na Dolenjskem
Neka doombranska patrulja je sredi preteklega tedna zajela pri Cerknici šest pripadnikov komunističnih oboroženih oddelkov. Izkazalo se je, da so bili razen enega vsi prisilno mobilizirani. Doma so iz Istre in tržaške pokrajine. Ko so jih s silo odgnali v gozdove, so jim govorili, da bodo j ostali blizu domačega kraja in da se bodo smeli čez par tednov vrniti domov. Potem pa so jih vse odgnali preko bivše meje na Notranjsko in Dolenjsko, da ne bi mogli pobegniti. Ujetniki so pripovedovali, kako so bili bridko razočarani, ko so spoznali, da so prevarani in ko so bolj in bolj uvide-vali, da bi se morali boriti za komunizem, ne pa za narodne cilje, kakor so jim bili govorili. Nič niso prikrivali svojega veselja, da so rešeni komunističnega strahovanja. PripovedovaM so, da so enako razočarani tudi drugi Primorci, ki so bili s silo odvedeni ali pa z zvijačo zapeljani v tolovajske oddelke. Tudi oni bi se radi čim prej rešili, vendar pa je to zelo težko, ker Primorci ne poznajo terena.
Manjšo srečo je imela neka druga skupina prisilnih rnobilizirancev s Primorskega, ki je prišla v soboto zvečer na Rakitno. Vsi so bili izmučeni in izstradani in so prosili po hišah, naj jim dajo kaj jesti. Govorili so, da so vsega naveličani in preklinjali so komuniste. Ljudje so jim dali, kar je kdo mogel, da bi se nasitili. Ko pa so nesrečneži večerjali, je prišla za njimi večja komunistična patrulja, jih obkrožila, razorožila in zaprla. Enega od njih so takoj odpeljali malo stran v gozd in ga ustrelili, ostale pa so zvezali in odvlekli s seboj. Tolovaji so pobrali nato še kmetom 6 parov volov, potem pa hitro odšli proti Blokam.
V Begunjah pri Cerknici so domobranci dne 12. t. m. zvečer presenetili komunistič-. nI oddelek, ki je imel s seboj tudi gorski top. Komunisti so pobegnili tako hitro, da
topa niso mogli več odvleči s seboj in so ga domobranci zaplenili.
V	Loškem potoku so komunisti pri svojem umiku s silo odpeljali s seboj tudi preko 30 žen in deklet. Dejali so jim, da jim bodo morale prati, šivati in kuhati, ker rabijo moške za borbo. Zaradi tega se po-lašča ljudi še večji strah pred komunističnimi tolovaji in še večje ogorčenje proti njim. Prisilna mobilizacija žensk, s katerimi ravnajo kot z jetnicami in se ne sme nobena svobodno kretati, pa obenem dokazuje, kako zelo so tolovajske vrste že razredčene.
Iz Loškega potoka so komunisti odvedli s seboj tudi tamošnjega župnika. Dva dni so ga imeli zaprtega v snežniški graščini, potem pa so ga odvlekli dalje proti Bab-nemu polju. Njegova nadaljnja usoda ni znana Ljudje v vsej Loški dolini težko čakajo, da bi domobranci temeljito očistili tamošnje kraje in za stalno pregnali komuniste.
V	dobrepoljski dolini je prišlo v preteklem tednu do ponovnih spopadov med skrivači in komunističnimi tolovaji, ki so hodili ropat v dolino. Do večje borbe je prišlo 12. t. m. nad Zdensko vasjo. Skrivači, ki so bili dobro organizirani in dobro oboroženi, so pognali komuniste v beg proti Hočevju in dalje proti Javhi in Korinju. Tudi iz drugih krajev poročajo o vedno bolj pogostih napadih skrivačev na komunistične patrulje.
Po vesteh iz Dolenjske se nadaljuje preiskovanje krajev, kjer imajo komunisti skrita svoja skladišča za orožje, mu-nicijo in opremo. Poleg skladišča, o katerega odkritju in uničenju smo že poročali, so domobranci našli še nadaljnje veliko skladišče, ki je bilo tudi zelo dobro skrito. V njem so dobili in zaplenili precejšnjo količino modernega orožja in celo tri topove.
Japond vdrli v Lofaug
Japifid vdrli v Lofaug
Sangftaj, 16. maja. Japonske čete so vdrle v ponedeljek zjutraj v Loang, kjer so bili že nad teden dni obkoljeni veliki deli 14. čung-kinške armade, javljajo iz Čungkinga. Poročilo omenja tri vdore, ne govori pa nič o borbah v mestu.
Tisc^i bele iz Bostsssa
Šanghaj, 16. maja. Neki amerski misijonar, pc imenu Jchn Benscn, ki je pobegnil iz He-r.ohova, poroča po neki vesti iz Čungkinga, da je vse prebivalstvo zapadncga Honana na begu. 10.000 beguncev se pomika ob lunghajski železnci in vzporednih cestah proti zapadu. Tud v Sijanu, glavnem mestu province Šansi, tako poroča misijonar, je izbruhnila »begunska mrzlica«. Večina misijonarjev je zapustila mesto že po hudih japonskih letalskih na-padh. Na begu :z Honana je bil misijonar Benson prča razdejalne sile japonskih zračnih napadov. Več železniških vlakov je bilo pred njegovimi očmi uničenih.
Vspel udarec ameriškemu letalstvu na Kitajskem
Tokio, 16. maja. Glavni stan je včeraj objavil sledeče poročilo:
Naše letalske sile na Kitajskem so 12. maja z'bombniki in lovci tr:krat napadle ameriško letališče Suihuan, oporišče zračnih sil Zed-njenih držav, ter prizadejale sovražnim glavnim silam uničujoč udarec. Pri tem napadu so
bili doseženi sledeči uspehi: 7 sovražnih lovcev je b:lo sestreljenih. Na tleh je bilo uničenih ali zažganih nad 12 velikih in 26 manjših letal, takp da je bilo vsega skupaj uničenih 45 sovražnih letal.
ŽelesmSka zveza med severno m južsis Kitajsko
Nanking, 16. ma ja. »Taluhsin Pao« piše, da je 9. maj zgodovinski datum, ker so japonske čete tega dne z osvoboditvijo vse železnice Peking—Hankov vpostavile zvezo med severno in srednjo Kitajsko.
Podvigi jamskega letalstva
Tokio, 16. maja. Japonsko letalstvo je napadlo sovražne topniške postojanke, oklopnike :n motoma vozila na področju V;šnapurd. Nastalo je 7 velikih požarov. Pri napadih na letališče pri Imphalu je prav tako nastala velika škoda. Japonska letala so sestrelila tuJ dva sovražna bombnika.
Nanking, 16. maja. Japonska letala so uspešno .napadla pomembno križišče Kukiang v severnem delu pokrajine Kvantung. Vsa so se nepoškodovana vrnila na svoje letališče.
Dragocenejše predmete, odvisno obleko in predmete, ki jih je težko nadomestiti, pa se jih stalno ne rabi, ni hraniti na enem mestu, temveč naj se jih razdeli pri sorodnikih ln znancih; tako vam bo v slučaju porušenja vaše stavbe ostalo nekaj opreme ohranjene.
Knndmadiniigen
der Er&ahrungsanstaif
Anweisung von Wein
Gastwirtschaften und Weinschanke, die keine Weinvorrate haben und im Monate April keine Anweisungen zum Ankauf von Wein erhalten haben, bekommen sie ara Mittvvoch, den 17. d. M. und zwar Betriebe mit dem Anfangabuchstaben O bis Sch und am Freitag, den 19. d. M. von T bis 2 von 8 bis 12 Uhr.
Ankaufbewilligungen erteilt »Prevod«, Novi trg 4/IH, Zimmer 20a. Wesm die An-kaufbewilligung čer Amihaber des Betriebes eigenhandig hebt, geniigt die Voalegung dei Kennkarte. Fiir cie Faiil aber, dacs die Ankauf bewil ligung eine andere Persan beho-ben wird, ist die Voriage aer Mitgiiederaus-\veise der Gastwirtgeno3senschaft oder des Registers fiir den Ausschenk von Alkohol-getranken oder des Register« fiir den Ausschenk von Alkoho'getianken des betieffen-den Betriebes notvvendig.
Obvestila »Prevoda«
Nakazilo vina
Gostinski obrati in točilnice vina v občini Ljubljani, ki so popolnoma brez vina in v aprilu niso dvignili nakupnic za nabavo vina, prejemajo nakupnice v sredo 17. t. m. za obrate z začetno črko O do š in v petek 19. t- m- za črko T do Ž, dnevno od 8. do 12. ure
Nakupnice deli Prevod, Novi trg 4/TT7, soba št. 20a.
Ako dvigne nakupnico za nabavo vina lastnik obrata sam, zadostuje predložitev osebne izkaznice. V primeru, da pride po nakupnico druga, oseba, mora ta prinesti iz_ kaiznico gostilni carske zadruge ali register za točenje alkoholnih pijač dotičnega ob-rata.
Maršal Petam v severna Franciji
"Pariz, 16. maja. V vseh krajih Francije so bile v nedeljo proslave Jeanne d'Are. Višek so dosegle letos z obiskom državnega šefa maršala Petaina v Rouenu, kjer je bila Devica Orleanska usmrčena. Mesto je doživelo pred nekaj dnevi anglo-ameriški strahovalni napad in sta bili tedaj tudi znamenita mestna hiša in katedrala z bombami tako hudo poškodovani, da smatrajo Francozi ta napad za zgodovinsko osveto. Listi pribijajo »da je bila Devica Johana s tem strahovalnim napadom usmrčena v drugo«.
Državni šef je položil v nedeljo zjutraj na mestu, kjer je stala nekoč grmada, šopek belih in modrih cvetic v barvah prapora svete Johane. Pri proslavah ni bilo nobenih govorov. Letošnji god Device Orleanske je bil v znamenju tihega protesta proti terorju angloameriškega vojnega vodstva nad francoskim civilnim prebivalstvom.
Bertfey Petalnu
Pariz, 16. maja. Državni šef maršal Petain je sprejel danes madžarskega poslanika von Bobrika, k: mu je izročil lastnoročno pismo madžarskega državnega upravitelja admirala Horthya.
Šefa francoske vtade
Pariz, 16. maja. Pod piedsjdstvom min. predsednika Lavala je bila v hotelu »Ma-tignanu« v Parizu seja francoske vlade. Komunike, ki so ga zvečer izdali, naglasa, da je min. predsednik poročal 0 razgovorih, ki jih je imel o zaposiitvi francoskih de^vcev, ki so na razpolago nemškim oblastem. Minister za delo in narodno solidarnost je poročal o organizaciji oddelka naroine solidarnosti. Nadalje so bili sprejeti ukrepi, ki določajo prednost prevažanju živil za oskrbo Pariza. Sklenjeno je bilo, da bo svečanost v spomin device Orleanske na podoben način kakor lani.
Ostavka angleškega kemisarfa v Južaii AlrjJd
Amsterdam, 16. maja. Britanski vrhovni komisar v Južni Afriki Harlech je odstopil zaradi svojih javnih poslov in zasebnih zadev, ki jih mora opraviti v Veliki Britaniji. Vest je objavilo britanska ministrstvo za dominione.
Nove izgube tolovajev ssa Balkanu
Berlin, 16. maja. Nemške čete so zadale v preteklem tednu komunističnim tolpam na Balkanu izredno velike izgube. Tako so tolovaji v enem samem odseku boj:šča izgubili 2064 padlih, 264 ujetnikov, dočim j:h je 227 prostovoljno prestopilo. Med temi boji so nemški vojaki zajeli ali uničili 2 oklopnika, 3 topove, 4 metalce granat. 104 strojnice ter mnogo lažjega orožja, mun"'cije :n vsakovrstnega materiala. Poleg tega so zaplenili več tolovajskih oboroževalnih in preskrbovalnih skladišč in sestrelili 7 letaL
Neuspel podvig
komunističnih tolp
Berlin. 16. maja. Po neuspelih akcijah protr jadranskim otokom Hvaru, Mljetu in Korčuli so poizkušale boljšev\:ke tolpe pred nekaj dnevi zasesti mali srednjedalmatinski otok Šolto v Splitskem zalivu. Otoška posadka se je spu-tila z njim' v težke in zanje izgub polne boje. Po prihodu nemških ojačenj so tolovaji zbežali. Otok je b;l v kratkem času očiščen.
Komunistične Izgube v Sremu
Beograd, 16. maja. Položaj komunističnih tolp v Sremskih močvirjih je postal zaradi visoke vode Save in obkolitvenih operacij policijskih čet nevzdržen. Po novem, odbitem poskusu prodora, v katerem so izgubili banditi 13 mož, je bilo v protinapadu ujetih 180 komunistov. Število mrtvih banditov se je zvišalo na 268, število ujetih na 271.
Spet lakota v Bengaliji
Stockholm, 16. maja. V Londonu je izbruhnil velik spor glede podatkov o dejanskem številu smrtnih primerov zaradi
lakote in kužnih bolezni v Indiji. Anglo-indijski časopis »Statesman«, ki izhaja v Kalkuti, pripominja, da je v resnici mnogo huje, kakor pa bi kazalo tako igrač-kanje s številkami. Pravega števila mrtvih skoraj ni mogoče ugotoviti. List prinaša zelo žalostno sliko o umrljivosti v Kalkuti, ki v zadnjih mesecih stalno narašča. V aprilu je bila dvakrat tako velika kakor v prejšnjih mesecih.
Gospodarstvo
Prehrana Nemčije
Glavni vodja oddelka nemškega prenram benega stanu Deetjem je te dni pred zastopniki tiska pojasnil funkcioniranje prehrambenega gospodarstva. Oskrba Nemčije z živili redno funkcionira. Če dobi danes vsak Nemec pripadajoča živila o pravem času, je to rezultat organizacije vojno-prehrambenega gospodarstva in desetletne politike, ki je šla v tej smeri Razlika v primeri s prvo svetovno vojno je na dlani. V teku prejšnje vojne je nemška proizvodnja žita padla za 33%, v sedanji vojni pa se je ohranila na predvojni višini, kar mnogo pomeni, če upoštevamo, da je nemško kmetijstvo na številnih drugih področjih občutno povečalo proizvodnjo. Treba je le pomisliti na izredno povečanje proizvodnje oljnega semenja. Površina za pridelovanje oljaric se je v desetletju od 1933 do 1944 povzpela od 5000 na 450.000 ha in je letos predvidena površina 600.000 ha. V izrednem obsegu je narasla tudi proizvodnja sočivja, ki je zlasti na vrtovih izpodrinilo cvetlične gredice. Površina za proizvodnjo sočivja je znašala pred vojno 150.000 ha, lani pa je dosegla 450.000 ha Poleg tega si je nemško kmetijstvo ustvarilo Lastno, osnovo za pridobivanje potrebne'živinske krme. Proizvodnja surovega masla znaša sedaj na leto 730.000 ton. S to proizvodnjo je danes Nemčija med vsemi državami na svetu na drugem mestu, takoj za Zedinjenimi državami, ki navzlic trikratnemu številu krav proizvajajo na leto le malo več, namreč 750.000 ton. V celotni oskrbi Nemčije z maščobami zavzema danes maslo že delež 60%.
V zadnjem času so dobili potrošniki v Nemčiji posebne obroke svinjskega in telečjega me?a. Ponekod so te dodelitve izzvale spomine na prvo svetovno vojno in na takratno splošno klanje prašičev zaradi pomanjkanja krme. Za pitanje svinj je res potrebno mnogo krompirja in tudi žita, vendar je mogoče pri slabi letini krompirja najti nadomestek v drugi krmi. Ko je v prvi svetovni vojni kazala letina krompirja zelo slabo, so enostavno v treh mesecih poklali 9 milijonov svinj. Šele pozneje pa se je izkazalo, da pridelek krompirja ne bo tako slab. kakor je prvotno kazalo. Ko so svinje že poklali, je ostalo 3 in pol milijona ton krompirja, ki ga niso mogli izkoristiti. Kaj takega se pri današnji organizaciji ne more ponoviti. Položaj je danes docela drugačen. Ce je pridelek krme slab, se živali ne pokoljejo, temveč se le manj izpitajo, tako da se številčno stanje ne spremeni. Tako so potrebne živali na razpolago, če je naslednja letina zopet obilna. Število svinj se je v Nemčiji v teku sedanje vojne še povečalo. Tako so leta 1942 našteli 20 milijonov prašičev, lani pa 22 milijonov. Tudi številčno stanje goveje živine se je dvignilo. Posebni obroki svinjskega in telečjega mesa gotovo ne bodo povzročili nobene bistvene spremembe v pogledu številčnega stanja svinj in goveda.
Mnogim dela skrbi izguba kmetijskega področja na vzhodu, vendar je treba pomisliti, da se je nemška prehrambena politika vedno naslanjala predvsem na domačo proizvodnjo. Ta politika se tudi ni spremenila, ko so se začasno odprla vrata v Ukrajini. Sicer pa je prostor, ki ga obvlada danes Nemčija v svojem velikopro-stornem načrtnem gospodarstvu tako velik, da se dajo doseči potrebne izravnave.
Uspehi Nemčije v pogledu prehrane niso prišli sami po sebi, temveč so rezultat tehtnega preudarka in podrobnega študija, pogosto pa tudi nepopularnih ukrepov. Med take spada zlasti nedavna omejitev držanja kuncev. Število kuncev se je v Nemčiji dvignilo od 1939 od 8 na 34 milijonov. Na dsgni je da tako velikega števila kuncev ni mogoče prehraniti z odpadki. Za prehrano kuncev so se trožila živila, namenjena človeški prehrani. Ker sa pri gojitvi kuncev potrošena krma le slabo izkoristi, je bilo treba število kuncev za vsako ceno zmanjšati. Z enakimi ukrepi je bilo načrtno zmanjšano številčno stenje gosi v teku enega leta za 26%.
Navzlic uspehom pa je potrebno najstrož je racioniranje, da se doseže redna in brezhibna oskrba skozi vseh 12 mesecev leta. Pri tem je še upoštevati, da zahteva milijonska armada inozemskih delavcev tako rekoč živila za trinajsti mesec.
GOSPODARSKE VESTI
= Nemško-italijanska trgovinska izmenjava, že leta 1935., v dobi takozvanih sankcij, se je pričela naglo razvijati trgovinska izmenjava med Nemčijo in Italijo. Že takrat je dosegel promet med Italijo in Nemčijo eno četrtino celotnega italijanskega blagovnega prometa z inozemstvom. V poznejših letih se je ta odstotek stalno dvigal, zlasti pa v vojni, ko je narasel delež Nemčije v celotnem italijanskem prometu z inozemstvom okrog 80»/o. Po začasnem zastoju v lanskem septembru se je v zadnjih mesecih promet z Nemčijo zopet naglo razviL Zlasti dragocene so za Italijo nemške dobave premoga. Z dobavami semenja bo Nemčija tudi letos mnogo pripomogla za nadaljnje povečanje italijanske kmetijske proizvodnje. Italija pn izvaža v Nemčijo predvsem kmetijske proizvode, tako riž, koruzo, sir, sadje, sočivje in vino.
= Nemški mlekarski stroji za Italijo. Medtem ko se je položaj prehrane v svobodni Italiji v splošno zboljšal, ker je padla skrb za prehrano pasivne Južne Italije, se je nekoliko poslabšal položaj glede" oskrbe z maščobami, ker odpade pretežni del italijanske proizvodnje olivnega olja na Južno Italijo, zlasti na Apulijo. Zato gre prizadevanje za tem, da se izkoristijo vse možnost.} za povečanje proizvodnje maščob. Predvsem se bo letos v Italiji znatno povečala proizvodnja oljnega semenja. Pa tudi močno razvito mlekarstvo nudi še znatne neizkoriščene možnosti za povečanje proizvodnje maščob, zlasti če bodo ustvarjeni pogoji za obvezno posnemanje smetane. Nemčija je izjavila pripravljenost, da dobavi v ta namen potrebne stroje, ki bodo omogočili preureditev mlekarskih obratov za večjo proizvodnjo surovega masla.
= Nemčija bo dobavila Italiji soL Po zasedbi južne Italije so nastopile v svobodni Italiji težkoče glede oskrbe s soljo. V Južni Italiji je večina obratov za pridobivanje soli. Sedaj se je Nemčija zavezala, da bo dobavila I talij potrebne kodi čine soli.
= Visoki tečaji državnih papirjev na italijanskih borzah. V teku aprila so se na
italijanskih borzah tečaji delnic, kakor tudi obrestonosnih papirjev znova precej okrepili. Zlasti značilno je nadaljnje dviganje tečajev državnih posojil, ki so spri-
čo raaneroma visoke obrestne
ku aprila narasli za 6 do 10% in notirajo sedaj okrog 110 odstotkov nominala. Povpraševanje po teh državnih papirjih je tako veliko, da ni več daleč trenutek, ko bo lahko republikansko-fašistična vlada stopila pred javnost s pozivom na vpis državnega posojila. Možnost take emisije potrjuje tudi velik uspeh, ki je bil dosežten pri vpisu dolgoročnega posojila mesta Milana v višini 1 milijarde lir.
= Prihranki srbskih delavcev v Nemčiji. Kakor porečejo iz Beograda, so v Nemčiji zaposleni delavci iz Srbije v marcu poš ali v domovino od svojih prihrankov nič manj kakor 5 milijonov dinarjev.
= Sovjetsko vojno posojilo. Po vesteh, ki so jih prejeli švedski listi iz Moskve, bedo v Sovjetski zvezi v kratkem razpisali notranje posojilo. To bo tretje vojno posojilo v sedanji vojni, ki pa bo imelo seveda značaj prisilnega posojila. Razpisan bo znesek 25 milijard rabljev. Posojilo pa b0 imelo amortizacijsko dobo 20 let.
Obvestila Slovenskega Rdečega križa
Zahvala. Ga. Ela Prelog, trgovka, je poklonila 1000 lir v spomin blagopok. g. Franca Prologa iz Žareč-ja. Prisrčna hvala!
Poziv. V pozi ved o vam em oddelku naj ss zglase pri referentu III: Pollak Oskar, Vidmar Emanuel, Hartman Oton Herman, Bab-nik Stana, Slobodnik Janez, svojci KcrdiS Antonije iz šegove vasi, svojci Malnarja Antona (roj. 28. 8. 1921), Jeličič Dobrila, Langos Josip, Oražem Alojz iz Bukovi ce ter Janežič Rihard (roj. 2. 4. 1914).
Jap:
ijnska Reoma^a vera v zmago
Milan, 16. maja. Ob otvoritvi milanska podružnice italijansko-japonskega društva je imel zastopnik lista »Corriere della Sera« razgovor z japonskim poslanikom Hi-dahom, ki je o notranjepolitičnem položaju na japonskem dejal, da je japonski na~ rod danes še bolj strnjen, kakor je bil ob pričetku vojne in da se je odločil za nadaljevanje vojne. Operacije na Kitajskem se nemoteno razvijajo. Jap:nska uprava skrbi, da osvojene pokrajine uspešno pomagajo, tako da bo vojna čim prej zaključena. Hidaho je nadalje dejal, da se položaj v Indiji nedvomno razvija v japonsko korist. Tu ne gre za bliskovito prodiranje, temveč Z3 polagoma izvajano osvajanje, ki pa ima to prednost, da varuje japonske čete pred vsakim presenečenjem. Ameriški protimanever nikakor ni presenetil japonskega glavnega stana-
V	VVashingtonu zaman poizkušaio, da bi prikazal osvojitev majhnih otekov kot velik uspeh. Važno je, da ostanejo strateško pomembni otoki trdno v japonski posesti, tako da bo v danem trenutku omogočena protiefenziva.
Dobave čustgki&šk! Hitafski prokmrens
Stockholm, 16. maja. O vojni na Kitajskem piše »Time«: Kakorkoli se bodo razvijale protiakciie lorda Mountbattena. ta japonski pohod nikakor ne bo nekak 100 odstotni neuspeh, kajti operacije v Manipuru in severni Birm- so dovedie do popolne prek in tve dobav čungkin?kj Kitajski. Oddelki letalstva Zedinjenih držav, ki so pod poveljstvom generala Shennaulta, v zadnjih 6 tednih niso prejeli nobene pomoči, ker je vojna v Manipuru ;n severni B:rmi požrla vse te dobave.
V	krogih izven Indije so prepričani, da je iz tega vzroka tudi čun^kinška armada in 14. letalski zbor Zedinjenih držav zelo trpel zaradi vojne v Indiji.
Pred novim Gamlljevlsa
Stockfrtm. 16. maja. Gandhi namerava, kakor javlja dnevnik »Dagens Nvheter, postaviti Angliji v zadev1 indijske samostojnosti nov ultimatum. Gandhi je baje celo pripravljen na novo gladovno stavko. Sedaj boleha Gandhi zaradi kroničnega utrujenja, ki mu povzroča pri govorjenju velike težave.
Ženeva, 15. maja. Gandhi je že izvršil prvi korak za cživljenje aktivnosti svoje kongresne stranke, javlja »Times« iz New Deihija. Prevzel je predsedstvo spominskega fonda, ki so ga ustanovili prijatelj1 po smrti njegove žene. Oživljenje kongresne stranke je zato težko, ker so medtem kot ilegalne organizacije prepovedali vse njene pokrajinske in krajevne odbore. Novi spominski fend ima prvenstveno sicer dobrodelen zna čaj „ je pa legalna organizacija. Po njegovih ne"tetih odborh. ki obstoje povsod po deželi, bodo lahko vod'!ni možje zopet delali v interesu kongresne stranke ter vršili zanjo propagando, medtem ko bodo člani odborov pri zbiranju za fond prišli v najožji stik s širok;mi indijskimi ljudskimi množicami.
Amsterdam, 14. maja. Po zdravniškem mnenju Gandh: 14 dni ne bo smel govoriti, javlja Reuter iz Bombaja. Le v primeru, če bi molčanje slabo vplivalo, ga bo prekinil. Izjava zdravnikov o Gandhijevj bo!ezn; pravi tudi, da se je Gandhi po mirnem popoldnevu in po razmeroma dobri noči davi bolje počutil
Velik pažar v Kairu
Ad^ia, 16. maja. V kairskih mlinih je izbruhnil velik požar, ki je povzročil 700.000 funtov škode. Minister za prehrano je izjavil, da uničenje živil ne bo prav nie vplivalo na preskrbo mesta v žitom. Poleg je zgorelo tudi več okoliških hiš.
Držite se navodil službujočega orisana! S tem, da si ga prevaril, ko te je napotil v zaklonišče, pa si mu za hrbt/ m nšel, nisi škodoval njemn, pač pa se lahko zgodi, da sebi.
Šinkovec Josip
Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek, dne 17. V. 1944. ob pol 3. uri. popoldne z žal, kapele sv. Janeza, k Sv. Križu.
Ljubljana, 16. V. 1944. Žalujoči otroci in sorodstvo.
»JUTRO* ŠČ. t!S
Sre3a, 17. V. 19«
Ktronlha
■........ ——
*	400. odlikovanec s hrastovim listom.
Pred dnevi je Hitler odlikoval s h~astovim listom k viteškemu križcu železnega križa generalnega majorja Karla Deckla, poveljnika šlezijske 5. oklopne divizije. General Deckel je 400. vojak nemške vojske, ki je prejel to visoko odlikovanje.
*	Sprejemi pri Mussoliniju. Duce je sprejel te dni visokega komisarja za mesto Rim Paola Zerbina, ki je predsedniku fašistične republikanske vlade predeči! najbolj pereča vprašanja, katera je treba rešiti v korist rimskega prebivalstva. Nadalje je Mussoli. ni sprejel v posebni avdijenci prefekte enajstih italijanskih provinc. Med njimi so bili prefekti iz Cunea, Genove, Trevisa, Livor-na. Bologne, Torina, Parme, Astija, Chieti-ja, Fcrliza in F.eggio Emilije.
*	V Turčiji zahtevajo povečane obroke kruha. Turški list »Tasviri Efkiat« je objavil čianek, v katerem zahteva zvišanje krušnih obrokov. Druga živila so se tako podražila, da jih turško prebivalstvo ne more več kupovati. Oblasti naj gredo zaradi tega ljudem na roko ter olajšajo ljudsko prehrano vsaj s tem, da zvišajo obroke kruha. Samo na ta način, pravi list, bo mogoče i23po;lnesti tla črni borzi.
*	Delovna obveznost na Slovaškem. Slo-vašk; ministrski svet je izdelal smernica za splošno ,obvezno delovno službo na ozemlju celokupne slovaške države.
*	Brezplačno pomoč za oškodovance po bombnih napadih je v načelu odobril bolgarski ministrski svet. Bolniki iz prizadetih družin bodo lahko deležni tudi brezplačnega zdravljenja v državnih bolnišnicah.
*	Vd»r kobilic v Kenijo. Preko Lizbone poročajo, da so zagrnili Kenijo ogromni roji kobilic. Tolikšnega števila teh skakalcev še ni bilo v imenovani pokrajini kar pomni zgodovina.
Ceplfesife mper ksze
Današnjo sredo 17. maja bo mestni f:zikat cepil zoper koze otroke iz okraja Šmartinske ceste ob 17. uri v ljudski' šoli na Šmartinski cesti, prav tako ob 17. uri tudi otroke iz Bežigrajskega okraja v ljudski šoli za Bežigradom.
V	petek 19. maja ob 17. uri bo spet cepljenje zon-er koze v Mestnem domu za otroke iz središča rrvesta, prav tako pa tudi ob 17. nr v zavetišču v Zeleni jami za otroke iz okraja Moste.
V	petek 19. maja ob 17. uri bo tudi cepljenje otrok z Brda in s Ceste dveh cesarjev v salonu gostilne »Karo«.
K cepljenju morajo starš« pripeljati vse lansko leto in letos januarja in februarja rojene otroke ter sploh vse otroke, ki niso bili dfcslej cepljen: ali pa pri njih cepljenje doslej ni bilo uspešno.
Vsi predpsi o obveznem cepljenju zoper koze so razvidni na razglasih, nalepljenih po občinskih raz<?'asnih deskah, na cerkvenih vratih in po šolah.
• » •
vt— Novi grobovi. Po daljšem trpljenju je umrl g. Pavle Prepeluh. Pogreb dragega pokojnika bo v sredo ob pol 15. iz kapele sv. Andreja na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. — Preminila je gdč. Marija Pascha-11. Ra.jna leži na njenem domu na Poljanski cesti 31 do dneva pogreba, ki bo v sredo ob 16. iz kapelice sv. Petra na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. — Dne 7. marca je umrl daleč od svojega doma posestnik in gosti'ničar v Brestu pri Tomišlju g. Jakob Modic. Zapustil je soprogo Frančiško z otroki in drugim sorodstvom — V Notranjih goricah je v častitljivi starosti 84 let umrl znani in priljubljeni posestnik g. Janez Pleško, p. d. Matevžev. Za njim žalujejo žena Neža, sinovi Martin, Matija, Albin in Nace hčere Angela, Mici in Lojzka ter drugo sorodstvo. Rajnega so pokopali včeraj na njegov godovni dan na pokopališču v Notranjih goricah. — Pokojnim naj bo ohranjen blag spomin, njihovim svojcem pa izrekamo naše iskreno sožalje.
vt— Prve češnje v Ljubljani. 2e prejšnji teden je prispela v Ljubljano manjša pošiljka češenj iz južnejših kraiev. Seveda ni b:lo mnogo ljudi, ki so jih videli, še man;! pa tistih, ki so se z njimi sladkali, če sploh lahko tslco rečemo o prvem vodenem sadu. Češnje so skoro brez okusa, še bolj neokusna pa je bila cena. Kljub temu. so male zaloge hitro razprodali. V začetku tega tedna je spet prišla manjša pošiljka, ki je že skoro za polovico-cenejša. Ker pa vsakdo nima toliko denarja, da M si kupil pol ali cel kilogram češenj, so iznajdljivi prodajalci piovezali šopke po 2 liri, tako da lahko tudi manj petični ljudje poskusijo prvo sadje v letu.
u— Zofiji je pošteno zalila. Medtem ko se ledenjaki letos niso poslužili svoje obla-
sti, Jo Je Zofija ▼ pflW
že zgodaj dopoldne na njen god je začelo močno deževati, potem se je za nekaj časa nebo uneslo, popoldne pa je spet deževalo v močnih curkih. Ljudje, ki niso imeli nujnih opravkov v mestu, so rajši ostali doma, ker je tudi hlad neprijetno pritisnil. S krajšimi presledki je deževalo vse do včerajšnjega jutra. Nebo pa je ostalo še vedno zamreženo in ni mnogo izgleda, da se bo vreme kmalu spreobrnilo.
u_ Semenski krompir-oneidovec dobe
lahko podružnice Sadjarskega in vrtnarskega društva za svoje člane danes v sredo 17. maja od 8. do 12. in od 15. do 18. pri Gospodarski zvezi na Dunajski cesti. Podružnice naj prineso s seboj vreče in denar. Zastopniki podružnic naj se prej javijo pri Sadjarskem društvu, da bodo dobili nakazila za krompir. Krompir se bo delil samo podružnicam, ne pa posameznim članom, ki nai se zato takoj prijavijo pri svojih podružnicah.
u— Prijava posevkov. Za vse kmetije in sploh vsa obdelana zemljišča na področju mestne občine ljubljanske morajo pridelovalci, torej tako lastniki kot najemniki ali uživalci do 31. maja napraviti prijavo posevka. Tudi oni pridelovalci, ki stanujejo izven občine, morajo posevke naznaniti tisti občini, kjer obdelujejo zemljo. Mestno županstvo poziva vse pridelovalce, naj prijave posevkov izpolnijo v določenem roku. Po tiskovine naj pridejo v mestni gospodarski urad, soba št. 15, v Beethovnovi ulici št. 7 med uradnimi urami.
S šfalsrskšiga
Za domovino s0 padli: Franc Pintar, M je postal žrtev banditskega napada 8. maja 1944; desetnik Hans Imnann, ki je padel 5. aprila na vzhodnem bojišču, 36 letni desetnik Anton Wetz, ki je padel v bojih na vzhodu v 36. letu svoje dobe in višji desetnik Fran Plimitscher, ki je padel na jugu vzhodnega bojišča dne 25. marca t. 1. v 34. letu starosti.
štajersko deželno gledališče v Celju. Na Vnebohod bo gostovalo v Celju v prostorih Nemškega doma štajersko deželno gledališče, ki bo uprizorilo komedijo »Ma-lomešeani«.
Večer pesmi v Mariboru, štajerski Hei-matbund priredi v četrtek 18. t. m. v mariborski dvorani Heimatbunda večer pesmi, na katerem bo sodelovala članica berlinske in draždanske opere Karla Spletter-jeva. Pela bo Mozartove, Schubertove, Schuhmannove, Pfitznerjeve, Wolfove in Brahmsove pesmi. Na klavirju jo bo spremljal K. Knust.
Zabava mariborskih učiteljiščnikov. Dne 7. t. m. je priredilo 44 gojencev in gojenk mariborskega učiteljišča v Framu pri Mariboru zabaven popoldan pod vodstvom prof. Leitingerja in Herza. Na sporedu so bile ljudske popevke, plesi, domača glasba itd.
Obisk v Trbovljah. Nedavno je obiskal
trboveljski orkester in dekliški pevski zbor kraj Weiz. Zdaj so Trboveljčani dobili vrnjen obisk. Bil je pravi domači praznik, med katerim so bile nekaterim najstarejšim rudarjem poklonjene denarne nagrade.
Zabava v Rušah. V prostorih ruškega Heimatbunda je bila nedavno prireditev v prid nemškega Rdečega križa, ki je lepo uspela. Poleg pevcev so nastopili harmonikarji, pa tudi godba domačih brambov-cev.
Lepa starost. V Zbelovem pri Mariboru
je obhajal dne 6. maja 79. obletnico rojstva upokojeni nadučitelj Hans Honig-mann. Navzlic visokim letom je Honig-maim telesno in duševno čvrst ter se udej-stvuje v krajevnih organizacijah ter gre prebivalstvu povsod rad na roko.
Strojevodja — žrtev poklica. Tridesetletni strojevodja Johann Miiller iz Gradca se je nagnil iz lokomotive tako globoko, da je udaril z glavo ob signalno napravo. Naprava je Miillerju posnela polovico glave. Prepeljali so ga na graško kliniko, kjer pa je kmalu izdihnil.
Iz Trsta

Pri osmem vlomu zasačen. V zabito skladišče nekega trgovca s porcelanom in ste-Menino v Celovcu je bilo od meseca maja lanskega leta do februarja 1944 sedemkrat Ponoči vlomljeno. Vsako pot je tat odnesel raznovrstno blago in je lastniku skladišča s tem nastala prav občutna škoda. Pri osmem vlomiu pa so vlomilca zasačili v osebi 27ietnega tesarja Petra Terana iz Dobravi-ce pri Radovljici. Teran je prišel pred celovško sodišče ter je pred sodnikom priznal, da je izvršil 6 vlomov skupn0 z Miho Pe-teriinom, pri enem vlomu pa mu je pomagal Stanislav Avsenek. Teran je bil zaradi vlomov obsojen na štiri leta ječe.
Zaprisega tečajnikov mestne zaščite. .V
navzočnosti policijskega vodje SS v Trstu, brigadnega vodje SS von Malsana je bila v soboto svečana zaprisega udeležencev posebnega vežbalnega tečaja tržaške mestne zaščite. Zapriseženci tvorijo posebno ve-žbalno elitno skupino iz vrst množice prostovoljcev, ki so se svoj čas odzvali pozivu tržaškega župana za vstop v formacije tržaške mestne zaščite. Za polkovnika mestne zaščite je bil imenovan tržaški župan dr. Pagnini. Njeno vodstvo pa je prevzel kapitan Juli j Motka.
Sprejemanje bolnikov. Raivnateljstvo združenih bolnišnic v Trstu obvešča občinstvo, da se v glavni bolnišnici sprejemajo bolniki dnevno samo od 8. do 17. Po 17. uri se bodo sprejemali samo bolniki, Ivi so potrebni nujne in takojšnje zdravstvene pomoči.
Prednaročila za junijske živilske obroke. Pričela s© se prednaročila za junijske živilske obroke, ki jih bodo prejeli tržaški potrošniki. Prednaročila so veljavna Co 20. maja.
Ukinjena avtobusna proga. Do nadaljnjega je ukinjena v Trstu avtobusna prega »L«, ki oskrbuje prevoz potnikov k Sv. Alojziju. Ukinitev je previdena za nedoločen čas.
Ljudsko gibanje v Trstu. Dne 13. maja je bilo v Trstu 12 rojstev, 13 smrtnih primerov ter ena poroka.
Smrtna ko^a. Te dni so umrli v Trstu 69-letna Marija Vadnjal vd. Vioda, 491etna Antonija Posega, 771etna Karolina Kanidišek in 571etni Karel Mrkon.
Himen. V Trstu so se poročili te dni mehanik Komer Gregorič in gospodinja Ema Berzin, pek Alfred Bonaca in gospodinja Avrelija Cahinja.
Zlato porcko sta obhajala v Trstu Rudolf ter Marija Obersnel.
Tržaški trg°vini ter njenemu razvoju je posveečna ponedeljkova številka tržaškega dnevnika »Deutsche Adria Zeitung«. Poučni članici na tretji strani so objavljeni v nemščini ter italijanščini.
požar v starem Trstu. Goreti je pričelo v ulici Donota št. 27. Gasilci so s takojšnjo intervencijo preprečili, da se ni ogenj razširil na druga poslopja v starem delu Trsta. Pol ure za tem pa je nastal požar v ulici Cavana 14, kjer so tudi gasilci naglo pogasili ogenj. V obeh primerih ni bilo na srečo posebne škode.
Slaba pijača. 591etna gospodinja Frančiška Feriuga in 2-lletna Lidija Ferluga sta kupili v neki bližnji gostilni vino. Izpili sta nekaj kozarcev pijače, Id. jima pa nI teknila Začutili sta v želcdcu bolečjjie, zaradi katerih sta se zatekli v tržaško glavno bolnišnico.
Vsak dan nezgode. 151etna Mlranda Ko-lavčič iz Industrijske ulice 1 si je pri padcu poškodovala hrbtenico. Levo ramo je ranila pri padcu v Brunnerjevi ulici 811etna gospodinja Marija Goja, V ulici Gatteri. je povozil kolesar 5!etnega Cezarja Gregania. Po desnem kolenu se je potolkla pri padcu 671etna gospodinja Angelina Skolina s stopnišča Bonghi 186. S tramvaja je padla 201etna Adalgisa Maris, doma z Opčin. Pri tem se je razbila tudi steklenica in si je poškodovala levico in desnico. Na 491etnega Jerneja De Franceschia je padel pri delu v zakloniščnem predoru na trgu Foraggi velik kamen in mu zlomil levo nogo. Desnico si je ranila 511etna Algia Sereni iz ulice Romanja 11. lSletni električar Duili Mi-non iz Hrtove ulice 3 je prišel v bližini gostilne »Pri paradižu« med zid in avto. Trna poškodbe na rebrih in na glavi. Ponesrečenci se zdravijo v tržaški bolnišnici.
Povoženea. 91etni Lucijan Punis iz Hrtove ulice 89 je prišel po nesrečnem naključju pod avto in obležal s poškolbami na desni nogi in hrbtenici. Na desnici pa je ranjen 681etni vratar Evgen Ceccoti iz ulice Geppa št. 4. Starčka je povozil avto na Trgu svobode. Oba povoženea se zdravita v tržaški bolnišnici.
žrtev kraške burje je postal 381etni Jožef
Sciannimanica, doma iz okolice Barija. V bližini postaje Hrpelje.Kozina ga je zajela burja in vrgla na tla. Obležal je s poškodbami na nosu in gornji ustnici. Zatekel se je v tržaško bolnišnico, kjer se zdravi tudi 201etna kmetica Marija Kreševič iz okolice Novega Grada v Istri, ki ima rane na trebuhu in obeh rokah zaradi eksplocije najdenega izstrelka.
Nezgoda pri Komnu. 121etni Ciril Perčič iz okolice Komna na Krasu je našel v bližini domačije ročno bombo, ki je eksplodirala. Drobci so ga ranili po levici in trebuhu. Nesrečnega dečka so prepeljali v tržaško bolnišnico.
Smrt pod mot0rn'm kolesom. V Sonnino. vem drevoredu je povozil neka motociklist 551etno gospodinjo Klaro Seme, ki je obležala s počeno lobanjo, žena je kmalu po prevozu v tržaško bolnišnico podlegla za smrtnimi poškodbami.
Dobrote Je laKfc Nedavno amo poročali
o veliki tatvini v stanovanju družine Crava-tari v ulici Madonnina št. 11. Odnešeni so bili predmeti v skupni vrednosti nad 30.000 lir. Tržaška policija se je lotila temeljitih poizvedb, ki so v razmeroma kratkem času razjasnile ozadje tatvine, ki jo je zasnoval 511etni Ludovik Vrabec, stanujoč v ljudskem prenočišču v ulici Gozzi. Omenjeni se je večkrat oglasi Pri Cravatarjevih, kjer je prosil vbogajme. Zmerom je bil -.eiežen podpore in miloščine. Ker se je stalno oglašal pri njih, je dobro vedel za vse družinske navade, med drugim tudi za to, da co družinski člani vsak dan od 9. do 17. odsotni od doma. Policija je Vrabca aretirala, skupno z njim tudi 391etnega krojača Renata Gaspaida, 301etnega Alda Komela iz °etro-nijeve ulice, 49Ietnega Karla škabarja iz ulice Gozzi 5 in 331etnega mizarja Leonida Benussija iz Livarniške ulice 8. Vsi se bodo morali zagovarjati pred pristojnim sodiščem. Glavni obtoženec bo Ludovik Vrabec, ki se bo moral zagovarjati zaradi zasnove tatvine
Iz Gorice
Množice romarjev na Kostanjevici. Po
30. aprilu, ko so se pričele jubilejne cerkvene slovesnosti v proslavitev štiristolet-nice svetogorske Marije, o čemer smo že poročali, se zgrinjajo na Kostanjevici množice romarjev iz vseh strani goriške pokrajine, da se poklonijo Svetogorski Mariji. Romarji prihajajo iz Vipavske doline, Brd, Furlanije, Gor 1 tudi s Krasa. Romanja bodo trajala v presledkih do glavnih spominskih svečanosti, ki bodo v letošnjem oktobru.
Nadzorstvo glede gojitve sončnic. Ker nekateri kmetovalci goriške pokrajine niso posejali predpisane površine s sončnicami, bodo te dni posebni kontrolorji pregledali obdelana zemljišča in odredili v primerih, kjer ni bilo ustreženo predpisom, dodatno posetev s sončnicami na površini, ki je za posamezne kategorije posestev predpisana.
Smrtna kosa. Te dni so umrli v Gorici 65 letna gospodinja Rozalija žnidaršič-Lerdon, gospodinja* Emilija Rijavec, 53 letni Bernard Koderman in 43 letni pek G. Krajnik.
Himen. V zadnjem času so se poročili v Gorici kmetovalec Franc Okroglič in gospodinja Angela Pirih, sluga Ivan Anco-netl in delavka Frančiška žigon, prevoznik Ernest Lesjak in gospodima Vincen-cija Miani, dr.* Aleksander Trevisan in profesorica Marija Braunitzer, mehanik Miroslav Pavšič in delavka Ema Brescla, železničar Ivan Zazaro jn gospodinja Bruna Pelicon, delavec Jožef Dalabrida in gospodinja Alojzija Markič.
Dvojčke je rodila 171etna gospa Jolanda Kumar iz Raštela št. 27. Krščena sta bila na imeni Marija in Saivator.
Neznano kam so izginili: 221etni /ladi-mir Terzen z Oslovja, 281etni mizar Jožef Oblak in 221etni krojač Marij Mavrič iz Pevme.
V izvrševanju svoje dolžnosti Je padel
oddelkovnl pod vodja Primož Berini, doma iz kraja Chiopris. Pripadal je republikanski nacionalni straži. Težko ranjen je bil prepeljan v goriško bolnišnico malega semenišča, kjer pa je za poškodbami podlegel. Njegovo truplo so prepeljali na domače pokopališče v Chioprisu.
Truplo ob izviru Soče. Nedaleč od izvira Soče so našli gozdni delavci mladeničevo truplo. V bližini trupla je bilo okostje dveh že razpadlih ovac. Verjetno gre za truplo mladega pastirja, ki ga je presenetilo neurje. Najbrž se je z ovcama zatekel v eno bližnjih jam, kjer ga je pa zajelo naraslo vodovje, ki je v njem utoniL Poklicani zdravnik domneva, da je doletela neznanega pastirja usodna nesreča že v oktobra 1943.
Med letalskim »Jarmom okradena. Ob
zadnjem letalskem alarmu v Gorici fe odnesla neka trafikantinja vso zalogo cigaret in tobaka v svoje zasebno stanovanje, na kar se je zatekla v bližnje zaklonišče. Ko je brilo konec alarma in je prišla domov, ni bilo več tobaka. Policija je tatinskega žli-kovca že zajela. •
Drzni rokovnjači izrOpeli trafiko. 35-letna Viktorija Feletto, ki ima trafiko v ulici Favetti 21, je imela te dni neprijeten doživljaj. Hotela je ravno iz trafike, da gre kupit kruh v neko bližnjo pekarno, ko se je pojavil v trafiki neznanec in ji s samokresom v desnici velel, naj ne odpre tist. Neznanec je zatem dal znak ln sta pridrvela v trafiko dva pajdaša. Pretaknili so vse kote trafike ter odnesli 600 zavojčkov ljudskih cigaret, 190 kg soli in 1500 lir gotovine. Dočim sta dva od njih spravljala blago iz trafike, je tretji stra-žil Felettovo, proti kateri je imel naperjen samokres. Vsi trije so nato izginili. Za njimi poizveduje policija.
Kmetovalci, posadite na on
seme solnčnic ni vzkalflo. novo seme, ki ga dobite na občinskem uradu. Ker je to seme dobro kaljivo, dajte v eno jamico po 2 do 3 zrna. Sadite tudi čim več buč med koruzo in solnčnicami ter ob robn njiv. Tako boste lahko v čim večji meri zadostili zahtevam naredbe o obvezni saditvi oljnih rastlin. '
Iz Srbija
Priznanje srbskim zdravnikom. Nemški vojaški poveljnik za jugovzhod je poslal srbskemu ministru za delo, socialno skrbstvo in zdravstvo, Tanasiju Dini£u, pohvalno pismo za delo srbskih zdravnikov o priliki sovražnih letalskih napadov.
Smrt pri terorističnem napadu na Beograd. Dne 16. aprila je bil ubit pri letalskem napadu na Beograd višji desetnik Herman Rotschedl. Pokopali so ga na pokopališču za junake v Beogradu dne 18-aprila. Ob Isti priliki je bil ubit tudi višji računski mojster nemškega letalstva Ludvik Loscher iz Gradca.
KOLEDAR:
Sreda, 17. maja: Paskal, Jošt, Bruno.
DANAŠNJE PRIREDITVE:
Kino Matica: Indijski nagrobni spomenik.
Kino Sloga: Vestnost obmejnega uradnika.
Kino Union: Njegova najboljša vloga.
DEŽURNE LEKARNE
Danes: Mr. Sušnik, Marijin trg 5, Deu-Klanjšček Dia, Gesposvetska cesta 4, Bo-hinec ded., Rimska cesta 31.
DRŽAVNO GLEDALIŠČE
DRAMA
Sreda, 17. maja: ob 18. Azaze-1. Red A, Četrtek, 18. maja, ob 18: Zemlja, izven.
Cene od 24 lir navzdol.
*
Ivan Pregelj: »Azazelc. Drama v štirih, dejanjih (petih slikah). V glavnih vlogah: Jan, Ukmar-Boltarjeva in VI. Skrbinšek. Režiser: M. Skrbinšek. Scena: arh. V. Gajšek. Kostumi: Vilfanova.
Strindbergova »Nevesta s krono« namesto preložene Moretove »Done Diane«. Ker se zaradi obolelosti in tehničnih ovir premiera »Done Diane« ne more vršiti ob določenem času, bodo dobili abonenti med tem predstavo »Nevesta s krono«, ki je bila že v začetku sezone določena za abonma, a se zaradi dolgotrajne obolelosti Mire Danilove ni mogla vršiti. Red Prvi bo imel »Nevesto s krono« 23. t. m. v torek.
OPERA
Sreda, 17. maja.: ob 18.: Mancn. Red Sreda. Četrtek. 18. maja, ob 18: Don Juan. Red
Četrtek.
*
J. Massenet: »Manon«. Opera v štirih dejanjih (šestih slikali). Osebe: Manon Lescaut — Heybalova, Pousette — Bar-bičeva, Javotte — Baukartova. Rosette — Jančarjeva, Chevalier des Grieux — Li-pušček, grof des Grieux — Betetto k. g-, Lescaut, Garde du Corps, bratranec Ma-none — Janko, Guillot de Marfontaine — M. Sancin, Bretigny — Dolničar, 1. gardist — Langus, 2. gardist — Mencin- ser-geant — Jelnikar. — 1. slika se godi na dvorišču gostilne v Amiensu, 2. v stanovanju des Grieuxa v Parizu, 3. Cours la Reine, 4. v seminaru St. Sulpice, 5. v hotelu Transylvanija, 6. na cesti v Havre. Scnograf: inž. E. Franz. Kostumi: D. Kačerjeva.
Bddajniška skupina Jadransko Prfmorje
RADIO LJUBLJANA
SREDA, 17. MAJA 7.00—7.10: Poročila v nemščini. 7.10 do 9.00: Jutranji pozdrav; vmes od 7.30—7.40; poročila v slovenščini. 9.00—9.10: Poročila v nemščini. 9.10—9.20: Koračnica, napoved sporeda, (nem. in slov.), koračnica. 12.00 do 12.30: Opoldanski koncert. 12.30—12.45: Poročila v nemščini in slovenščini. 12.45 do 14.00: Veseli zvoki za premor. 14.00—14.10: Poročila v nemščini. 1410—15.00: Vsakemu nekaij. 17.00—17.15; Poročila v nemščini in slovenščini. 17.i5—17.45: Otroška ura — vodi Slavica Vencajz. 17.45—18.15: Drobni naperi. 19.00—19.30: Slovenske pesmi poje tercet sester Dobrškovih. 19.30—19.45: Poročila v slovenščini, napoved sporeda. 19.45 do 20.00: Glasbena modigra. 20.00—20.15: Poročila v nemščini. 20.15—21.00: Ljubljanski komorni duo Trost-šlajs. 21.00—22.00: Radio zapoje vsakemu svoio. 22.00—22.10; Poročila v nemščini. 22.10—23.00: Glasba za lahko noč.
Deveti simfonični koncert
Simofonični večer, ki je bdi v ponedeljek v okviru javnih koncertov ljubljanske radijske postaje, je imel na sporeiu kot osrednjo točko novo škerjančevo simfonijo, peto v vrsti dosedanjih skladat-'-—simfonij. Po dolžini kakor po vsebnski tehtnosti najpomembnejša ali kot novost najzanimivejša med ostalimi skladbami na sporedu je s strani izvajalcev zahtevala napor, s strani poslušalcev pa je bila deležna pozornega sprejemanja, kakor ne še zlepa kako novo domače delo.
O škerjaneu je bilo na tem mestu že mnoga napisanega. Njegov za.lnji veliki uspeh je bil svoječasni celotni večer njegovih simfoničnih skladb, M je vsaj v prerezu orkestralnih del pokazal njegovo izredno umetniško osebnost in pomen. Od takrat je škerjanc ustvaril še dve večji simfonični deli — vsaj kolikor je javilo znano. Sta to četrta in peta simfonija, nastali v primeroma jako kratkem času in tudi v kratkem razdobju, če upoštevamo, da zorijo dela tako velikega obsega le počasi in da je že samo ročno delo izpisa partiture 'e sad poštenega truda, četrta simfonija je zložena zgolj za godala, peta pa za velik simfonični orkester.
škerjanec se je dosedaj idejno-glasbeno udejstvoval na ravni nekakega veirega razpoloženja, ki je ustvarjalo igriva, skoraj lahkotna dela, katerim seveda ni manjkalo ne arhitektonske tehtne izdelanosti, niti tematične globine, niti instrumentalno ' mojstrsko izdelanih mest. Prvi koraki iz te lirične, skoraj idilične, tu in tam heroične, le redkokdaj tragične ubranosti njegove glasbe so beli storjeni že z njegovim klavir-
skim Triom, kjer je prvič posegel v nenavadno tragično čustvovanje in nam dal v zadnjem stavku enega najlepših prikazov žalobne koračnice. Druga taka skladba ie bila simfonična slika »Marenlca« na Cankarjevo novelo, tretji dokaz vedno večje skladateljeve resnobnosti čustvovanja pa je naša simfonija. Zgrajena je v treh stavkih, ki nas vedejo iz mrkega f-mola, preko As-dura v zaključni F-dur, ki pa ni tonalno mišljen docela dursk0. Brez dvoma je tu tehten vzrok v emocionalnem razvoju simfonije, ki se ne vzpne v brezskrbne, svetle glasove končnega stavka druge simfonije ali v junaške, energične ritme tretje. Mrak, ki danes obdaja naše življenje, ne more imeti svetlega vpliva, žalost, dvomi, plahe nadeje in trpka resnica, samo ti zvoki se vijejo skozi temni mol prvega stavka, in če se drugi del, ki je v čuloviti strnjenosti motivov, oblikovnih mer in instrumentacije pač najlepši v simfoniji, vzpne v gorkem upanju nad mrak prvega stavka, tretji še vedno ni dvig nad temo v prisojne zvoke, temveč prej obtožba, krik ranjenca, očitek usodi nad nezaslišano nesrečo. Zgolj idejno je tu nekakšna sinteza Beethovnove pete in Cajkovskega Patetične simfonije. Borba močnega duha z usodnimi silami in moška tožba nad razdvojenostjo tega bridkega časa.
Seveda je taka vsebinska opredelitev nekoliko svojevoljna s strani poročevalca. Končno razbira vsakdo iz zvokov svoje vtise. Eden občuduje barvitost, drugi arhitektonski vzpon, na tretjega vpliva melodi-ka z akordi. V tem pa je ravno prednost škerjančevega dela, da učinkuje tako univerzalno, da seže do vsakega, ki ur«e sprejemati glasbo in vsakemu nekaj da.
Tehnično je simfonija grajena v popol-nesti, ki dosega evropsko višino. O tem si je vsak glasbenik lahko na jasnem. Te.
matično je simfonija nedeljiva enota. Kar smatramo za vzor metivične gradnje, namreč arhitektonsko rast iz ene same motivične celice, je tu odlično doseženo. Zato tudi učinkuje delo tako zlito, rezano iz istega kosa plemenite kovine. Instrumentalne figure, ki jih impresionizem tako rad uporablja zaradi barve same, niso tu nikdar ponižane na smoter neke barve, temveč se tematika na genialen način uiema z barvitostjo instrumentov in to celo pri tistih skupinah, ki so res pretežno barvitega značaja, n. pr. pri tolkalih. Pcnovno poslušanje simfonije bi odkrilo tudi laičnemu sluhu nebroj lepot škerjančeve instrumentacije, kj dosega prava čuda s svojo paleto in vendar ostane tako strogo logičen in dosleden v linijah posameznih instrumentov. Neštete so tu harmonske zanimivosti n. pr. krema-tična rast melodije v drugem stavku, podprta s presenetljivo menjavo akordov in zvočno na melodičnih viških ojačena z udarci zvončka. Kako je pretresljiva vrsta akordov v triolskih o šminkah, ko se zgo-ščuje napetost zadnjega stavka v siloviti kodi! Ksko preprosto in kako neodoljivo je postavljena prva tema, ki uvaja s so-nornim, gostim zvokom basovskih godal, ojačenih s fagotom, resno ubranost vsega dela. Tu in tam pretrgajo tekočo melodijo hipni zvoki sordiniranih trobil, ki jim je kasneje odraerjena tako sijajna in po-mebna vloga, da dvignejo zvok v tiste višine izraza, kakor ga silen razmah dela zahteva.
S tem svojim delom se je škerjanc nesporno postavil na prvo mesto med slovenskimi simfoničnimi skladatelji. So dela, kj so morda v epični širini močnejša, so zopet drug»a, ki so zanimiva zaradi uporabljenega folklornega bogastva, nismo pa na našem odru de čuli umetnine, ki bi ta-
ko enotno združevala čustvovanje zrelega umetnika k vsem obširnim znanjem in intuitivnim smislom za gradnjo, kakor je to pri škerjaneu.
Razvojna pot skladatelja je lahko različna. Eden prodre z genialnostjo ne da bi pri tem dosegal mojstrstvo skladanja, v katerem se združujejo navd'h in bistrost z neko pridobljeno spretnostjo Škerjanc ne spada v to vrsto. Njegov načelo je bio od nekdaj znanje, ki si ga je pridobil v tako sijajni meri. da z lahkoto mojstrsko izraža, kar čuti. Navdih je sam po sebi lahko genialen, a ostane v izdelavi okoren, če ni mojstrstvo. V Škerjaneu pa vidimo na njegovi umetniški pob! obojestransko, temelj;to in vztrajno zorenje. I^creno želimo, da bi nam odi eni skladatelj še dal take dokaze svoje zmogljivosti, kakor smo to doživeli v ponedeljek.
Tnternret vsega večera ie bil Drago Š i j ar n e c. Brez haska bi bila njegova izredna tehnična spretnost, če b! mladi dirigent ne imel zmožnosti ntuitivno prodreti v vsebino skladbe in jo podati v vsej njeni koncizni jasnosti, dinamičnem razmahu in tematičnem razpletu. Zunanje zna Šijanec podajanje prav tako estetsko cbl:kovati kakor prodirati do največjih vsebinsk:h fine«? in jih izluščiti iz dokaj odpornega okvira. Vse priznanje gre dirigentu za njegovo vnemo za dobro podajanje slovenskega dela. kateremu je docela nesebično posvetil svoje dragocene moči in mu odkazal na sporedu častno mesto.
Ostal-' spored je obsegal Beethovnovo tretjo uverturo Leonora, ki je lepo uvedla resni večer. Sukovo zvočno zanimivo meditacijo na staročeški koral o Sv. Vaclavu za godala, Ber-I:ozova dva duhovita plesa iz »Faustovega pogubljenja«. ki sta veljala svoj čas za vzor dobre romantične insttumentacije, ter sta Se danes barvno in idejno docela sveža, ter končno
znane Borodinove Polovske plese iz opere »Knez Igor«, polne nezmaglj:ve vitalnosti, topline, in polnokrvnega izživljanja v močnih ritmih. D'rigent je tud; tu pokazal, kako ume diferencirati slog in kako mnogo zmožnosti vživetja v umetnine tič! v njem Izvrstno se je obnese! orkester, postavljen pred eno najtežjih nalog, kar jih je kdaj vršil, dasi niso bile vse instrumentalne skup:ne v težavah enako prizadete. Godala so bila lepo sočna in tehnično jako dobra Potruditi pa so se morali zlasti pihalci in trobilci. katerih naloge v Škerjančevi simfoniji niso nobena šala. V enaki meri gre torej hvala tudi vsakemu posamezniku v orkestru.
Dvorana ie bila razprodana in poslušalci sft skladatelja Škerjanca in dirigenta Šijanca ponovno pozival: na oder. Lahko rečemo, da tako lepega, nespornega uspeha že dolgo ni doživelo domače delo. Vsi smo čufli neko veličino v umetnini. Bodočnost pa bo šele do kraja pokazala in potrdila njeno vrednost.
_ N. K
Zapiski
' Zavod za poštno zgodovino na Dunaju. Na Dunaju so otvorili pretekle dni nov poštno znanstveni zavod. Naloga te usta* nove bo raziskovati zgodovino pošte. Zavod bo imel svoj sedež v območju dunajske univerze. Otvoritvi je prisostvoval tudi poštni minister dr. Ohnesorge.
Samo ie trije gledališki Ksti v Italiji. Zaradi štednje s papirjem je ministrstvo za ljudsiko kulturo odredilo, da se mora skrčiti tudi število strokovnih časopisov, ki jih izdajajo posamezne gledališke uprave. V zvezi s tem ukrepom poročajo, da bodo za naprej izhajali samo naslednji gledališki listi: »Film«, »Primi Piani« ter »H Dramma«.
SPOR T
Važen sestanek
Sestanek športnih delavcev Ljubljanske pokrajine. Drevi ob 18. bo v prostorih Slovenske športne zaveze (Dunajska cesta l/II) sestanek, ki naj se ga udeležijo vse športne organizacije z enim zastopnikom. Na sestanku bodo podane smernice pokrajinskega referata za telesno vzgojo in Slovenske športne zveze za delovanje v bližajoči se fjporini sezoni. — Pokrajinski referent za telesno vzgojo; Ivo Kemavner, 1. r.
Prvi glasovi od drugod
Radijska oddajna postaja Berlin,
Dunaj itd____Nedelja, 14. maja ...
Ura je 22.15... Sedaj pa šport!
Nemško rokometno prvenstvo se bliža finalnim igram.
Na prvenstvenih tekmah orodnih telovadcev v Kremsu ob Donavi je zmagal v skupni oceni naraščajnik.
Hokejska prvenstva moških in žensk prehajajo v odločilno fazo.
Nogometni dogodki. Ponovna prvenstvena tekma za vstop v finalne tekme med LSSV Hamburgom in VVilhelmshavenom 05 se je končala s 4 : 2 za Hamburžane, ki bodo tako igrali dalje, in sicer pn.iod-njo nedeljo proti Duisburgoi. — Medmestni dvoboj med Dunajem in Bratislavo (za slednjo je igralo tudi nekaj slovaških državnih reprezentantov) je prinesel zmago Dunaja s 4 : 2. — Stuttgart je porazil Miinchen 4.1 (0 : 1). — Izbrano moštvo Pomorjanske je opravilo z enajstorico Spodnje šlezije precej izdatno z 8 : 2. — Moravska je tolkla češko 2 : 0 itd.
Na boksarski prireditvi v Hambus gu je med drugimi novi nemški prvak Kreitz iz Aachena v 8. kolu k. o. porazil holandske-ga tekmeca Nolle-ja.
Na stafetnih tekmah dunajskega okrožja je zmagal WAC pred Rapidom.
Veliko plavalno prireditev so imeli v Hamburgu. Stari prsni mojster Sieter je plaval 200 m prsno 3:00 itd. Med ženskami: na 100 m prsno Schmidt 1:27.8. na 100 m prosto: Roder 1.16.8, štafeta 4X 100 m prsno 6:31.4itd.
Kolesarji Sager, Lohman itd.
Takšen približno je najkrajši izvleček iz prvih glasov o nedeljski športni kroniki drugod!
»
Švicarskemu olimpijskemu odboru je bila poverjena naloga, naj .organizira za proslavo 50 letnice obstoja mednarodnega olimpijskega odbora razne kongrese, ki bodo proučevali vprašanja športnih panog Na sporedu je tudi zborovanje športnih pedagogov in še drugo zborovanje, na katerem se bodo obravnavala vprašanja .športne psihologije. Glavna zborovalna dneva bosta 36. in 19. junij.
Te dni je prvi nemški olimpijski zmagovalec Carl Schumann dopolnil 75. leto. Schumann je zmagal leta 1896. na olimpijskih igrah v Atenah v rokoborbi in skoku čez konja. Pri poznejših nemških telovadnih proslavah si je Schumann priboril štirikrat prvenstvo v deseto-boju.
,v>\ -v
StaMSt-P^NSKI^ f
KINEMATOGRAF!
Danska rekorderka Grete Tflda Joergen-sen, ki je dosegla lanj čas 1:15 v plavanju na 100 m hrbtno, bo postala plavalna učiteljica ter je zato sklenila, da ne bo več nastopala javno na športnih prireditvah.
KINO UNION	Telefon 22-21
Zabavna ljubezenska zgodba znamenitega pevca, ki ga obletavajo stare in mlade
Njegova siaffeslfša vloga
Poje odličen baritonist monakovske državne opere Hans Hotter; v ostalih vlogah: Marina von Dšttmar. Camilla Horn, Paul Dahlke itd. Predstave ob 16. In 19.15 url
KINO SLOGA	Telefon 27-30
Težka preizkušnja obmejnega carinskega uradnika v nepreglednem gorskem odseku in pretkanost tihotapcev v prelepem, obenem napetem Bavaria-filmu po romanu Curta Corrintha
Vestnost obmejnega uradssifca
Krasni naravni posnetki, ljubezen, jazz. Annelies Reinhold, Viktoria v. Ballasko, Rudolf Prack, Oskar Sima
i. t. d. — Režija: Paul May Predstave danes ob 16. m 19. uri, jutri na praznik ob 10.. 15., 17. in 19.
KINO MATICA	Telefon 22-41
Drugi del epohalnega filma EŠNA-PURSKI TIGER z istimi igralci in še učinkovitejšim dejanjem
Indijski nagrobni spomenik
Eno najboljših del evropske produkcije Predstave ob delavnikih ob 15., 17. in 19. uri; ob nedeljah in praznikih ob 10.30, 15., 17. in 19. uri Predprodaja od 10. do 12. uce
s— Dunajski nog°metaši v Zagrebu. V
Zagrebu je v nedeljo gostovalo moštvo dunajskega WAC-a. Pred 8.000 gledalci se je tekma s Haškom končala s 3:3 neodločeno. Do odmora so vodili Dunajčani z 1:0, po oimoru pa so Haškovci kmalu prišli v vodstvo z 2:1. Dunajčanom je za tem uspelo izenačenje in dosegli so nato ponovno vodstvo s 3:2. Nekaj minut pred koncem pa so domačini izenačili še enkrat in kcnčno. veljavno. V moštvu Dunajčanov je najbolj ugajal vratar Bolgar Antonov.
MALI OGLASI
Zadnja pot vrlega Idrijčana
V ponedeljek popoldne je mnogoštevilna družina Idrijčanov ter znancev in prijateljev pospremnila svojega vrlega rojaka g. Ivana Podobnika k večnemu počitku. K zadnjemu slovesu je prihitelo tudi močno zastopstvo policijskega zbora s predstojniki na čelu. da počaste spom n blagega tovariša, ki je v svoji do-lgoletni službi mnogo pripomogel k lepemu razvoju varnostne službe v Sloveniji, predvsem v panogi kriminalistike.
Pokojni je bil eden tistih mož. ki se je po prvi svetovni vojni in kasnejšem praktičnem študiju v tujini z vso vnemo posvetil tej panogi policijske službe in dosegel prav v pogledu daktiloskopskih raz-iskavanj lepe uspehe. Sodeloval je kot Izvedenec skoro pn vseh zapletenih kriminalnih preiskavah in mnogo pripomogel k njih razčiščenju. Naš list je ponovno objavil obširne reportaže tudi o velikih uspehih rajnega pri vzgoji športnih in policijskih psov. Vseskozi pošten, priden kakor mravlja, srčno nadvse dober človek je bil pokojnik po svojem dobrodušnem značaju predstavnik one generacije samoniklih Idrijčanov, ki, žal, polagoma izumirajo. Dolga, predolga je vrsta onih, ki ob spominu na rajnega ne bodo nikoli pozabili vseh dobrih del. ki jih je dobrosrčni pokojnik v najtežjih letih opravil zanje, lajšajoč gorje težko prizadetim rojakom. Saj je bil Podobnikov prijazni dom v lepem Trnovem pribežališče vseh pomoči potrebnih Idrijčanov in rajni, ki je sam živel v skromnih razmerah, si je odtrgal od ust, samo da je lahko pomagal bližnjemu.
Dragi »naš Janez«, tolikanj si hrepenel, da bi po dolgoletni službi našel v svojem prijaznem domu. ki si si ga z lastnim trudom postavil, prepotrebni oddih na starost. Tja Te je venomer vleklo srce, koprnelo ljubeče oko, da bi s pogledom kaj kmalu objelo rodni kraj, živosrebmo dolino v svobodnem utripu. Usoda pa je hotela drugače in že v 55. letu si se poslovil od nas. In ko se je sredi zelenja in cvetja veliko število prijateljev in znancev poslovilo od Tebe, ko je globoka bolest težko prizadetih svojcev, ko so prelepe žalostln-ke improviziranega pevskega zbora Tvojih stanovskih tovarišev ganila srca, smo slutili vsi, da boš ostal duhovno med nami do zadnjega našega diha. Spavaj sladko, Ti plemenita, nepozabna nam duša!
Ivanu Lavriču v spomin
V Ljubljani, dne 11. maja 1944. Gotovo je vse, ki so v prav častnem številu pospremili k večnemu počitku pokojnega Ivana L a v r i č a , navdajala zavest, da je mnogo prezgodaj legel v grob mož plemenitega značaja, prava blaga duša. Piav posebno se zavedajo izgube poleg pokojnikovih svojcev in sorodnikov številni njegovi prijatelji in ožji znanci ter sodelavci na gospodarskem polju. Izgubo bodo prav močno občutili pokojnikovi rojaki iz loškoipotoške doline posebno takrat, ko bo treba obnavljati uničene domačije in gospodarstva Pogrešali bodo nasvetov in pomoči Kapčvega Ivana, h kateremu so se doslej tako radi in s polnim zaupanjem zatekali. Pokojnikovi nasveti so bili hvaležno vpoštevani, saj so bili sad dolgoletnih življenjskih izkušenj in solidnega teoretičnega znanja.
Za svoj poklic se je pok. Laorič dobro pripravil. Po dovršitvi nižje srednje šole v Ljubljani je absoiviral trgovsko akademijo v Pragi. Dasi so se mu nu.lila po svetovni vojni lepa uradniška mesta v raznih denarnih zavodih, je s svojim bogatim znanjem želel koristiti v prvi vrsti svojim ožjim rojakom. Vrnil se je zato v domači kraj in tu začel s trgovino. Razen tega pa je prevzel posle v domači posojilnici in jo z vztrajnim delom povzdignil v uvsževan0 kreditno zadružno ustanovo. Zavedajoč se velikega po mena, ki ga ima živinoreja, je vzorno organiziral v loškopotoški dolini zadrugo za zavarovanje živine. Nekaj let je ta zadružna edinica služila za vzpodbudni primer vsem drugim krajem, toda čez čas je kljub požrtvovalnemu in idealnemu prizadevanju pok Lavriča zaradi nerazumevanja občanov prenehala delovati. Lavričevo zadružne* delovanje je našlo priznanje v tem, da ga je Zveza slovenskih zadrug izvolila v svoj upravni odbor, kjer je s pridom delovaj več let do svoje prerane smrti.
Pek. Lavriču življenjska sreča ni bila vedno naklonjena. V polni meri je moral izkusiti trdote življenja. Posebno zadnje ča-
Kdor »če službo plača sa vsako besedo L —.30, za drž. m prov. takso —.60, n dajanje naslova ali šifro L 2.—. Najmanjši iznos za te oglase je I> 7.—. — Za ženltve ln dopisovanja Je plačati za vsako besedo L 1.—, za vse druge oglase 1» —.60 za besedo, za drž. ln prov. takso —.60, za dajanje naslova ali šifro L 3.—. Najmanjši iznos za te oglase Je L 10.—.
Stužbodobi
GOSP. POMOČNICA
vajena samostojne dobre meščanske kuhe, ki pomaga pri opravljanju drugih hišnih del, se sprejme. Hr.in/i in pl.iča ča dobra. Naslov v ogl. odd. Jutr.;	11812-la
POSTREŽNICA dobi takoj stalno službo za ves dan Domobranski 7.	11797-la Pohištvenega MIZARJA, mlajšo moč, za boljše delo, sprejmem. Služba stalna, plača dobra. Naslov v ogl. odd. Jutra. 11479-la
FRIZERKO, dobro moč, sprejme takoj Salon »Olga«, Beethovnova ulica 14. palača »Dunav«.
11384-la
POSTREJ-NICO,
pošteno, iščem za tri dopoldanske ure dnevno. Naslov v ogl. odd. Jutra.
11406-la
ŠIVILJO na dom. dobro moč, iščem. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Dobra hrana«.	11869-la
POSTREŽNICA za gospodinjska dela, predvsem za pospravlja nje sob, ki zna tudi nekoliko šivati. d»bi službo dnevno od pol 7. do pol 13. ure. Naslov v ogl. odd. Jutra
li883-la
POSTREŽNICO
pošteno, iščem za dnevno po 3 ure popoldne. Naslov v ogl. odd Jutra.
11406-la GOSP POMOČNICO vajeno kuhe, pridno in pošteno, sprejme tričlnn ska družina. Plača in hrana dobra. Ponudbe n« ogl. odd. Jutra pod »Poštena-.	11847-la
BRIV. POMMOČN1KA dobrega, sprejmem takoj ali PO dogovoru. Pla. č«m 250 lir trdensko. Salon Hešik, Jernejeva 53. Šiška.	11891.la
POSTREŽNICO sprejmem. Plača zelo do. bra. Men.ird Kornen>ke-ga 20.	1M94 la
RAZNAŠALKO iščemo Za takoj Cvetličarna Split. Frančiškanska 8.	11928-la
mmmm
FRIZERSKO VAJENKO
sprejme takoj Salon »Olga« Beethovnova 14, palača »Dunav«.	11383-44
VAJENCA ki bi imel resno voljo učiti se mteu-ske obrti, sprejme takoj Umek, Kogejeva 74. 11897-44
tljf*l ■EsaKss
RJUHE IN KAPNE zelo močne, ugodilo prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.	11907-6
2 DAMSKI KOLESI v zelo dobrem stanju, prodam. Ogled med 10. do 15. ure. Naslov v ogl. odd. Jutra
11868-6 VOLNENO BLAGO I
zsa damski plašč ali kostimi, svetlo, predvojno, ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. Jutro.
11362 6 MOŠKA OBLEKA nova, temnomodra, aa srednjo postavo in nove hlače, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 11873-6
KROMPIRJA 100 kg, semenske®«, že narezanega za saditev, prodam zarodi preostanka. Vodnikova cesta 157.
11875-6
ŠIVALNI STROJ
pogrezljlv, šiva naprej :n nazaj. predvojni, iz. vrstno ohranjen, svetov, ne znamke prodam resnemu kupcu. Naslov v ogl. odd. Jutra
11909 6 ŠTIRI GARNITURE
vrtnih okroglih miz in pletenih stolov, produ m. Poizve se Strmi pot 8.
11884.6 VEČ VRTNIH MIZ gostilniških, stolov in klopi, prodam. Po i zre se Strm: po: 8.
11885.6
RADIO
5 cevni »Orion« 1937. vse tri val. dolžine, prodam. Vprošatl Vodovodna 15.	11397-6
PRAŠIČKA z* rejo, 10 kg težkega, prodam. Skrt Ivan. Vodnikova 42.	11817 6
TORBICO črno, športno, prodam. Naslov v ogl. odd- Jutra.
11861-6
12 KAPEN in 24 blazin iz najfinejšega Schroll platna in bogatim toledo vezenjem. popolnoma novo, prodom. Naslov v ogl. odd. Jutra	11860.6
AKTOVKO zamenjam za semenski krompir ali prodam m krasno lepo (krilo. Ogled od 12. do 4. ure. Naslov v ogl. odd Jutra.
11859-6
VOLNENO
novo krilce ln Jopica, gradel za blazine, klot in črn žen. plašč, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.	11858-6
PORCEL SERVIS in dva para žen. semiš čevljev št. 40. dobro ohranjenih, prod-mi. Naslov v ogl. odd. Jutra.
11857.6 PISALNI STROJ Remington, pisarniški modf-1, v odličnem stanju prodam. Sim.mdl, Dvorakov« 3. 11856-6
SREDSTVO proti kotlovcu imam še na razpolago. Ponudbe n« ogl. odd. Jutra pod »Jufra«.	11853-6
1NDUSTR. MLIN (Schieudermuhle). 250 mm premera, prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nov«.
11852-6
POSTELJO z mrežo, dobro ohranjeno prode in. Herberstei nova ui. 3.	11850.6
PRIBOR vilic« >n noče. brušene čaše za pivo, sadni ser. vis, smokiiig, žensko perilo in oblačila dobre kakovosti, gugalnik, umivalnik z ogledalom, prodam. Ogled samn dopoldne. Naslov v ogl. odd. Jutra.	11848.6
SVILO
2 m. surov<o. čisto, eno. bnrvno za biuzo. prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.	11890 6
OBLEKO mxiro, za obhajilo ali birmo, za 7 do 10-letne-ga dečka, prodam. Rob-bova 23.	11892-6
OMARO Za obleko, prodam. Naslov V ogl. odd. Jutra-
11895-6
GENERATOR
za oglje, starejši, dormač izdelek, prodam. Naslov v ogl. oddelku Jutra.
11912.8
ŠTEDILNIK malo rabljen lil škornje št. 42, prodam. Smartinska 6 11798-fi
PISALNO MIZO amerikjiiski sistem, pro-d>im. Naslov v ogl. odd. Jutra.	11902-6
se je moral izredno mnogo pretrpeti, ločen od svojih dragih in domače grude in bolan zaradi prekomernih telesnih naporov. Kljub temu pa ni nikoli tarnal, marveč prav junaško prenašal vse trpljenje prav do zadnjega diha.
Tihega in skromnega ter požrtvovalnega delavca na gospodarskem polju bomo ohranili v častnem spominu!
Iz Hrvatske
Zagreb ima pol milijona prebivalcev.
Zadnja statistika o prebivalstvu prestolnice Nezavisne Države Hrvatske pra\4, da se je v zadnjih treh letih prebivalstvo Zagieba pomnožilo za četrt milijona duš, tako da šteje danes ZagTeb pol milijona prebivalcev.
Civilna uprava v južni Dalmaciji. Na področju od Dubrovnika, ki je bilo doslej podrejeno vojaškim oblastem, je bila po poročilu beograjskega nemškega dnevnika uvedena hrvatska civilna uprava.
ČRTASTO BLAGO
sivo. za moško obleko ln nekaj metrov svile, rzor-časte. prodam «11 zamenjam za protivrednost. Naslov v orL odd. Jutra.
11914-6
TELOVADNE COPATE predvojno biago. skoro nove št. 38. prodam za 150 iir. Ogled od 3. do 6 ure Naslov V ogl. odd. Jutra.	11908-6
UGODNO PRODAM sivo in črno črtasto bla. go s podlago za moško obleko. Ogled od 12. do 3. ure. Naslov v ogl. odd. Jutro.	11915.6
PRODAM 2.50 m predvojnega bln-ga. pripravnega za ko. stum ali plašč. Stross-mayerjeva ui. 8/1, levo.
11924 6
STAVBNI LES
rabljen, 5 cm plohi, bruni, nekaj metrov, prodam. Pr: novi .cerkvi v Šiški. Terčelj. 11929 6
SMOKING za manjšo post„ vo in črne n;zke šcvro fine čev. lje, nove prod m ali zamenjam za lep športni prvovrstni voziček. Biei-weisova 16 pritličje le-
11926-6 PRT S SERVIETI 2 kapni in garnituro za kmečko .sodo. pro&im. Ogleda s« Iz prijaznosti v trgovini Predj im^kj ut. 8.	11921.6
SMIRNA PREPROGO lXl'/t. črno s pisammi rožami, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.
11930 6
MRČES IN GOLAZEN: uši, stenice, bolhe, ščurke, molje, miši, podgane, voluharje in bramorje zanesljivo pokončate s strupom, ki ga dobite v drogeriii KAN'C, Židovska ulica 1.
11806-6
PEGE IN LISAJ
Vam zanesljivo odstrani Alba krema. — Drogerija Kane Židovska ulica 1.
11805.6
Kupim
KOŽE DIVJAČINE m domačih živali kupuie krznarstvo Rot. Mestni crg št. 5.	1—371—7
VREČE prazne cementne in slične, papirnate, kupuie PETRO-NAFTA, Ciril-Metodova ce sta Jt. 35a.	1-380-7
Vsako ANTIKVAR1ČNO slovensko knjigo, revijo, časopise, posamezne odtise kot tudi stare listine kupuie in najboliše plačuje Knjigarna Janez Dolžan, Ljubljana, Stritarjeva ulica 6.
J-389-7
ZNAMKE
kompletno zbirko ali posamezne partije, tudi preko-morske, kupim. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »Znamke«.	1J S"i-7
LJUBLJANSKI ZVON. tudi posamezne knjige, ku pim. Ponudbe na ogl. odd Jutra Pod »Ljubljanski Zvon«	10650-7
RADIO dober, kupim do vsote 15.000 lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra nod »15.000.	11871-7
ŠIVALNI STROJ nov ali malo r«blj«n, kupim. Ponudbe a navedbo cen« na ogl. odd. Jutra pod »Brez prekupčevalca^.	11382-7
BALON SVILO za moški plašč in temno sivo. dobro ohranjeno ob!<-.ko za bolj visokega gospoda, kupim. Ponudbe oh ogl odd. Jutra pod »Predvojno blago«.	11849 7
ROČNI VOZIČEK na štiri kolesa, nosllno6t do 150 kg. kupim. Naslov v ogl odd. Jutra.
11845-7 RJUHE IN KAPNE kupim. V poštev pridejo nove ali dobro ohronje-ne. Plačam zelo dobro. Naslov v ogl. odd. Jutra.
11901-7
OPREMO
sobno in kuhinjsko, kupim takoj. Glavni pogoj, da je snažna. Naslov v ogl. odd. Jutr:..
11901-7
STARO ŽIMO
ali žin.inice kupim. Plačam izvrstno. Naslov v ogl. odd. Jutra. 11899-7
ŠIVALNI STROJ x okroglim čolničkom, kupim. Ponudbe z nave-dbo znamke in cene na ogl. odd. Jutra pod iDo-ber materija!«. 11920-7
Petsto lir nagrade
dobi, kdor pripomore, da dobim nazaj pred 14 dnevi vzetega psa resastega foksterijerja bele barve z rjavimi in črnimi lisami, ki sliši na ime Andi. — TUKK, Komen-skega ulica 17.	J-843-I
•nr i! OHnnmnnnnnnnni n n juuummuuDnnnauuuunD
PARCELO
v središču mesta ali vsaj v neposredni bližini, in sicer do 20 minut oddaljenosti od glavne pošte, takoj kupim ter dobro plačam. Ponudbe- na ogl. odd. Jutra pod »Vila ali hiša«.
11S36-20
PARCFI.O
tik središča na severni strani, za petnsdstropnico. prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod: »Severna stran«.	1.'653-20
HIŠO ali VILO kupim za ca. 800.000 lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj kupim«.
11652-20
PARCELO v Šiški ali kjer koli. kupim
za 200 do 350 tisoč lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Obrtnik«. 11650-20
Nepremičnine
pri predaji ali nakupu posreduje najsolidneje in najhitreje: Realltetna pisarna ANDREJ ZAJEC, Tavčarjeva ulica 10.
J-390-20
Stanovanje
STANOVANJE
enosobno komfortno, s kopalnico, v Frankop.n-ski ulici, »menjam za istotako komfortno dvosobno. Ponudbe na ogl. cdd Jutra pod ^Nepo-sredna bližina«.
11886 21 LEPO STANOVANJE
s sobo. kuhinjo, kopalnico in vsemi pritiklina-mi v vili Za Bežigradom, zamenjam za sobo ln kuhinjo v okolici ali v Šiški. Naslov v ogl. odd Jutra.	11925-21
ruj
SOBO
poa^no ali opremljeno, išče z ikonski par. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Snažna«-.
11867 23a OPREMLJENO SOBO ločeno, prostorno, iščem za takoj. P"!nčarr; zelo dobro. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Blizu entra«.	11870-23«
VILO
enodružinsko ali tudi dvo-do tristanovanjsko, kupim takoj proti takojšnji gotovim do 2,000.000 lir. Samo resne in diskretne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kraj tn cena«.
11859-20 SONČNO PARCELO za vilo, na Kodeljcvcm, prodam za 230.000 lir. Po nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Velika 670«.
11838-20
LEPO PARCELO
za zidavo velike trgovsko-stanovanjske hiše, prodam za S35.O00 lir. Lc resne ponudbe na ogl. odd. lutra pod »Pričetck Tržaške ceste«.	11837-20
36-LETNI GOSPOD
želi spozn-iti mlado, lepo. izobraženo (velika matura), temnolaso gospodično	sprehode, k:no, g!ed..:iš"e in ao. poznejšo ženitev. Pi«.,ti na ogl. odd. Jutra pod »Originalna«. 11883.25
INOZEMEC odllč'n m premožen, srednjih let, se želi po roč'ti in v to svrho spoznati sebi primerno, lepo in inteligentno gospodično od 23—26 let. Spoznomstvo samo indi. direktno, ne anon;mno, le potom sorodnikov ali tretje osebe. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Krepostna«. 118C4 25
KRZNENE PLAŠČE
in drugo kožuhovino spre jemamo v popravilo po zni iinih cenah in v shrambo čez p"letie. Ne odlašaite. prinesite čimprej! Rot, krznarstvo. Mestni trg.
1—386—37
DENARNICO
trmno modro, z večjo vsoto denarja, 3 tekstilnimi kartami in moško fotografijo, sem v nedeljo zgubila. Najdite!) naj vsoto obdrži za nagrado, denarnico in ostalo prosim, naj vrne na ogi odd. Jutra.
11371-37
Za bančne ln denarne pasle,
nakup in prodajo rajnih premičnin in nepremičnin se priporoča
Al. Planinšek,
LJUBLJANA, Dvorakova ulica 3/1.
DEKLICA
je izgubila v ponedeljek zvečer od Nunske cerkve proti igrišču Tivoli pol zlatega medaljončka spom nske vrednosti, s sliko pokojne babice Najditelja prosim, da ga odda proti n gr.,di Beet. hovnova 16/IV, vrata 20.
11879-37
IZGUBIL SEM
svetlo rjavo usnjeno rokavico v nedeljo ob pol 3. uri na tramvaju od Evrope do Polj. gimnazije in do ulice Stare pravde. Najditelja prosim. da jo odd,. proti n.-gradi na ogl. odd Ju. tra.	1188137
3 LEGITIMACIJE glaseče se na iir.e Gor-šič Vali. Mo<te. Cigier. jeva ul. 47. sem izgubi ia. Najditelja prosim, da jih proti nagradi vrne.
11862-37 VISOKO NAGRADO dobi oni. ki mi vrne ali pove, kdi podeduje aktovko z dokumenti, izgubljeno na tramvaju včeraj ob 14.10 uri n« Viču. Naslov v ogi. odd. Jutr.i.	11855.37
DENARNICO s 100 lir m tombolskimi kartami s»m izgubil. Poštenega najditelja naprošam. da jo odda v ogl. odd Jutra, denar pa lahko obdril 11887-37
I.VD. PODJETJE
zaposleno 30 a-istavljen-ci. išcu zaradi selitve kompanjona ali naslednike. Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod -Potreben kapital 300.000 lir« 11606 37
KANARČEK
se je zatekel. Dobi se pri hišniku v Beethov. novi uUci 6. 11844 37
ZGUBILA
sem dežnik v tramvaju v soboto od m.:gistrat.i do Šiške. Najditelj naj g,. odda proti nagradi pri vratarjur v snlošm bolnici.	11918 37
PREKLIC Podpisana obž lujem in preklicujem vse očitke, ki sem jih iznašla n . pram Kdč. M. Z. dne 29. IV. 1944 v avli kina s Union«, ker sem se prepnonla. da so neresnični ter se z hvaljujem, da je odstopila od tožbe.
P. R..
Ljubljana, 15. maj.< 1944.
VEČNADSTROPNO
v centru aH tik centra, tudi ZEMLJIŠČE, KUPIM.
PjRUiSbe na oglasni oddelek Jutra" ped ,.INDUSTRIJALEC".	J*826*1
V Notranjih goricah je umrl naš mož in oče, gospod
JANEZ PLEŠKO
po domače Matevžev, posestnik
v 84. letu starosti.
Pokopan bo na .«voj godovni dan, dne 16. maja 1944 v Notranjih goricah.
Notranje gorice, 15. maja 1944.
Neža, žena; Martin, Matija, Albin, Nace, sinovi; Angela, Miei, Lojzka, hčere
Naznanjamo vsem prijateljem in znancem, da je umrl 7. marca t. i. gospod
Jafofe Medic
posestnik in gostilničar v Brestu pri Tomišfju
v starosti 64 let.
Brest, 16. maja 1944. Žalujoča soproga FRANČIŠKA in OTROCI ter ostalo sorodstvo

Vsem znancem sporočamo žalostno vest. da je umrla naša draga. ljuba tetka, gospodična
Faschalf Marija
Blagopokojna leži na njenem domu na Poljanski cesti št. 31 do dneva pogreba. Pogreb bo v sredo 17. t. m. ob 4. uri popoldne iz kapelice sv. Petra k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 15. maja 1944.
žalujoča rodbhta: MALAHOVSRV
poj
L. Friek:	3
Usoda pri teleiomi
Roman
Ta ženska bi rada kaj drugega, pa sama ne ve, kako. Morda bi ji bilo treba poma» gati in bi bilo hvaležna naloga, uvesti jo v bogatejše življenje? Ko se skuša Kristina notranje približati obiskovalkinemu bistvu, ima občutek čudne negotovosti. Kaj hočeš pri nas, ki prihajaš iz dragega sveta, saj se ne ujemaš z mami, bi najrajši rekla Lizi. Meni jn mojima fantoma moreš biti samo motilka. In kaj nam ponujaš za to? Puhlice, videz, za katerim se ne skriva nič resničnega, notranjo votlost in nezadovoljstvo pod mamljivim plaščem. Toda v Kristini se dviga še drug glas. ki bi hotel priklicati prijateljsko, vdano tovari-šico, želja po trohici razumevanja.
Klara, njena prijateljica, je zmerom im v vseh položajih pametna, močna in smotrna, zanesljiva tovarišica, ki je nikoli ne pusti na cedilu, gotovo da ne, samo mehke ženskosti ji nekam manjka, in prav te Kristina časih pogreša. Zaradi tega si je na tihem že večkrat želela, da bi imela hčerkico. Od pododraslih fantov pač ne moreš pričakovati nežnosti! Iz te ženske pa, ki je nepričakovano stopila v Kristinino življenje, veje nekaj tako vabljivega in laska-
vega. da se ji srce ne more up:rati, naj hočeš ali ne.
In kako se zna gospa Liza prikupljafti fantoma, ki sta drugače tolikanj nedostopna! Zakaj se Dieterju od navdušenja iskre oči, in celo redkobesednemu Aleksu, o čem pa je pogovor? Oh da, obiskovalka pripoveduje o svojem športnem vozu. Brata jo strokovnjaško izprašujeta zastran vodila, konjskih sil, hitrosti in porabe bencina. »Imenitno, sijajno,« pritrjujeta z besedama, ki sta med mladostniki prav zdaj v modi, in zelo obžalujeta, da je prišla gostja brez voza, ki ga baš prenavljajo.
»Toda kmalu vama ga predstavim in tedaj si privoščimo kako lepo vožnjo, jelita?«
Tako si seveda ni umetnost osvajati fantovska srca, meni Kristina, ne brez tihe grenkobe, sama pri sebi. Pa kaj, saj bi se morala veseliti zaradi sinov; kar majhna in klavrna se zdi sama sebi v tem trenutku, izključena iz kroga troj ce, ki se živahno pomenkuje med seboj. In mahoma je podoba, da gospa Liza to čuti.
»Mamica bo že dovolila, kaj ne?« se spet obrne h Kristini. »In če boste kak dan utegnili in bo lepo vreme, smem menda tudi vas odpeljati v zeleno naravo?«
»Oh da, mamica, saj si zmerom želiš, da bi prišla večkrat kam ven iz mesta,« moleduje Dieter.
»Ni, da bi se morala človeku vsaka želja uresničiti«
sKo mi je pa sami največje veselje, draga gospa Kristina,« se gostja podebrika. »Res, verjemite mi. Ah naj se sama cija-zim okrog v svojem vozu in prodajam dolgčas, to vendar ni zabava. In moje znanke in znanci, moj Bog, te znam že davno na pamet; mnogi imajo sami avtomobile in obveznosti na vse mogoče strani. Torej, kakor smo rekli, pri pru ki vas smem odpeljati na izlet. Ce se mlada gospoda zadovoljita s sedežema za S'lo, imamo prostora vsi štirje, ali pa vzamem enkrat mamico s seboj, drugič pa sinova, kakor se bo komu ljubilo. A zdaj vas ne maram dalj motiti. ..«
Kristina spremi obiskovalko na hodnik in k dvigalu. Ko se vrne v sobo, ji baš še poslednjič udari na uho priljubljena deška beseda »sijajno«.
»So naloge vse opravljene?« vpraša. »Z Aleksom predelava potlej še francoščino. Zdaj pripravim večerjo.«
Krasen športni voz ima in stanovanje šr-stih sob in dve služkinji, premišljuje Kristina, ko ubija jajca v ponev. Ali — dveh takih fantov pa nima kakor jaz. Jutri si omislim primerno vazo, prav tenko, fino
steklo, za orhidejo. — *
Gospa Liza Meisingerjeva pregleduje kavno mizo. pogrnjeno za šest oseb, na kateri pleše popoldansko sonce v svetlih ko-lobarčkih. Tu prestavi skodelico, tam na-
ravna damastini prt, nato pokusi košček, cva svojega najljubšega peciva ter pripravi na kolesni mizici liker in cigarete. Konec, vse je v najlepšem redu, gostje lahko pridejo.
Kaj, da bi bila res katera izmed dam tako grozljivo točna? Gospa Liza prisluhne navzven, kjer je pozvonilo in kjer Elza, druga služkinja, pravkar z nekom govori. Takoj nato potrka.
»Ekspresno pismo, gospa!«
»Tako? Hvala.«
»Ana vprašuje, gospa, ali sme pristavit: vodo za kavo «
Liza Meisingerjeva pogleda na uro. »Takoj bo štiri, da, po tem takem utegme biti čas. Ali je tudi stepena smetana postavljena na hladno, Elza? In šilca za liker mi še enkrat obrišite.«
Ko je dekle odšlo jz sobe, odpre Liza pismo. Od Gerharda je, po naslovu je spoznala pisavo. Kaj važnega ji ima sporočiti?
». .. Ob koncu tedna na žalost ne bom mogel priti domov. Neki gospod iz Amerike, ki se hoče s svojci vred naseliti v tukajšnjem kraju in zgraditi razkošno vilo. se mi je napovedal; mislim, da me čaka prav čedno naročilo. Morda te veseli, pa prideš čez nedeljo z avtomob^om semkaj, tu že povsod vse zeJeni, ob bregu jezera
sem celo odkril majhno kavarno, preprosto sicer, a kolači so dobri in razgled je od sile lep. Samo nekaj te prosim, Liza, n:kar mi ne vlači s seboj znancev in znank, ki venomer samo vprašujejo in godrnjajo in mislijo, da je človek zato na svetu, da jih zabava. Konec kotncev sem tu zaradi poklica, in lahko svoj prosti čas, ki je tako in tako skopo odmerjen, drugače in bolje porabim...«
Nič se ne boj, Gerhard, se sama pri sebi nasmehne žena, moji znanci, ki jih vzamem to pot s seboj, ti ne bodo v nadlego. Kaj pa naj delam sama pri tebi? Gotovo se boš po cele ure razgovarjal z novim naročnikom, med tem ko bi se zdela jaz poleg vaju sama sebi neznansko odveč lm bi se na smrt dolgočasila. Ne, za prihodnjo nedeljo imamo drugačne načrte, dragi moj.
Vstop debelušne gospe tajno svetnice zmoti Lizo v njenem premišljevanju. Takoj nato prievrče druga za drugo vse udeleženke Meisingerjevega kavnega krožka, ki je zaradi izredno slastnih tort im peciv, prvovrstne kave in dragih likerjev povsod na dobrem glasu. Tudi gostiteljica sama je obče priljubljena, njena vihravost in tem-peramentnost skrbi za zabavo in odganja vsakršno napetost ali puščobo. Samo neka j ji mnogi zamerijo: razmerje do njenega moža. Ne tega, da ji očitno ni bogvekaj do sožitja z nj;m in da hodi rajši svoja posebna pota — to delajo tudi druge —
Fiir das Konsortium »Jutro« als Verlag - Za tiskarnarja: Fran Jeran — Fur den
konzorcij »Jutra« kot izdajatelja: Stanko Virant — Fttr »Narodna tiskarna A. G.« als Drnckstelle — Za »Narodno tiskarno d. d.« kot Inseratenteil verantvvortlieh - Za inseratni oddelek odgovarja: Ljubomir Volčič